METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno c. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. »Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani 16 gld., na */a strani 8 gld . na 1 4 strani 5 glcl. in na '/„ strani 3 gld. Pri večili naročilih velik rabat, Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien. I., Walifisehgasse Nr. 10). Cl (CIMJL H Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je e. kr kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. St. 14. V Ljubljani, 31. julija 1889. Leto U Obseg: Perutninstvo. — Nekoliko opombic zastran molže. — Kako se pokončavnjo muhe po hlevih? Razne reči. — Vprašanja in odgovor i. — Gospodarske novice. — Inserati. Pozno kositi ni dobro. — Perutninstvo. Spisuje Josip Lenarčič. VII. V svojem zadnjem spisu završili smo opis raznih kokošjih pasem. Preiti nam je danes na njih sorodnike, in sicer najprej na Pure. „Vabim Te v nedeljo na purana". Komu se prijetno ne nasmehne lice, kadar zasliši te besede iz ust svojega prijatelja ali prijateljice? Spojena je po naših krajih s tem pojmom vselej prijetna družba z vsemi drugimi potrebnimi pridevki, in srce od radosti hitreje triplje v taki družbi, ko prineso dobro pečenega purana na mizo. Kdor pa ni samo tako materijalen, marveč ima nekoliko nagnenja do filosofije, utegnil bi vprašati: Od kod pa smo dobili Slovenci to prekoristno žival? Prvi odgovor na to vprašanje bode gotovo: Ne veš li, da s Hrvatskega?! Nisi li videl nikdar Hrvata, ki je prignal v naša mesta in trge celo tropo kavkajočih teh živalic, katere so po dolgem potu vse okrvavele po nogah, da komaj še hodijo, ter jih z dolgim bičem goni od kraja do kraja, dokler ne zvede zadnjega? Ako pa dalje vprašaš: Je li ljubi Bog te živalice za prva ustvaril na Hrvatskem? — vedela Ti ne bode častita družba pravega odgovora. Na to naj Ti pa jaz odgovorim: Ne, na Hrvatskem niso bili purani iz prva domači, ampak njih domovine nam je iskati onkraj atlantskega morja v blaženi Ameriki, od koder nam dohaja vse dobro in vse zlo za kmetijstvo. Tam se nahaja še divji puran, ki se od domačega razlikuje po viših nogah in bolj slokastem truplu. Mladiči privadijo se po nekolikem trudu tudi človeških bivališč, in farmarji po južnozahodnih pokrajinah zjedinjenih držav rabijo jih za plemenitev, oziroma obnavljanje krvi z domačimi purami. V Avstriji so po nekaterih krajih ob Dunavu napravili poskušnje, da bi divje purane gojili za lovske živali. Po B. Diirigen-u posrečil se je ta poskus grofu Breunerju na grajščini Grafenegg pri Kremsu, kjer se je leta 1884 namnožila četa divjih puranov uže nad 200 komadov. Naše domače pure pa delimo po barvi njihovega perja 1.) v bronce-pure, 2.) v črne in 3.) v bele pure. Bronce-pure so po barvi najbolj podobne divjim. Popolnoma dorasli, 3 leta stari bronce-purani težki so do 13, pure pa do 8 kilegr. Seveda so še teži. Tako na pr. poroča slavni gojitelj bronce-puranov Mr. W. Simp-son (West Farms, Westchester-County N. Y. U. St. of N. Amerika), da je imel purana, ki je tehtal 20% kg., in pure od 10—11 kg., 8 mesecev stari purani tehtali so mu meseca februvarija po 10—13 kg., in pure eno-liko stare 6—7 kg. Črni purani so nekoliko manjši od prejšnjih, hvalijo jih pa, da imajo okusnejše meso in proti svoji teži več mesa, ker ko šibkejših kosti. Bele pure so po nekaterih krajih posebno priljubljene, ne toliko zaradi mesa, katero se ujema z mesom prejšnjih . marveč zaradi lepe, bele barve, kajti beli puran, ki razburjen razprostira rep, z živo rdečo glavo in vratom je kaj lepa prikazen. Nekateri trdijo, da so bele pure občutljivejše mimo drugih; toda po Ogrskem in Slavoniji belih puranov nič skrbneje ne negujejo nego drugih, pa vender dobro uspevajo. Pure koristijo nam v obče s svojim izvrstnim mesom in dobrim zanesljivim valjenjem. Dobro njihovo meso prikupilo jih je vsem civilizovanim narodom. O njem ne bodem natančneje pisal, kajti vsakdo izmed čislanih čitateljic in čitateljev ga pozna iz svoje izkušnje. Pri nas Slovencih pure niso še tako razširjene, ako izvzamemo Dolenjsko, kakor so vredne. Res je sicer, da po zaprtih prostorih ne bodo uspevale. Ali kdor ima priliko spuščati jih na pašo, naj obrača svojo pozornost na to stroko kmetijstva, koja se mu bode gotovo dobro ponašala. Če prav so mlade purice občutljive, vender so pozneje tolikanj utrjene, kolikor, rekel bi. nobena druga perutnina. Drugače bi tudi ne mogle uspevati ob tako mali pozornosti in skrbnosti, kakeršno je opažati po Ogrskem in Hrvatskem. Nič manj hvale vredno, nego njih meso, pa je njih izredna sposobnost za valjenje. Po pravici smemo trditi " purah, da so najboljša in najzanesljivejša valilnica. Vsakovrstna jajca lahko puram podlagamo, in to ne samo po edenkrat na leto. marveč po 3—4krat zaporedoma, ako vsakokratne mladiče oddamo drugim voditeljicam. Voditeljice so pure jako dobre in vzprejemajo pod svoja krila tudi piščance ali sploh mladiče, katerih niso same izvalile. Pa ne le glede vztrajnosti pri valjenji nam je pur pohvalno omenjati, tudi glede časa moremo ž njimi poljubno razpolagati. Pozneje bodem o tem predmetu sicer še govoril, vender hočem uže tu omeniti, da pure lahko prisilimo, da vale o katerem času koli. Ako na pr. hočemo v meseci decembru ali janu-\ariji podložiti kokošja jajca v vzgojo dragih zimskih piščancev, treba nam je izbrati le dobro rejeno puro, posaditi jo na pripravljeno gnezdo, v koje smo položili kakih 5—10 porcelanastih jajee, ter jo pokriti s košem ali kakim drugim prozornim pokrivalom. V 2—3 dneh se je pura gotovo usedla, potem ji je treba le podložiti pravih jajee, in odkrita bo rada sedela na jajcih toliko časa, da 3—4krat izvali piščancev. Imel sem puro, katera se je, ko mi je bila 4krat zaporedoma brez prenehanja izvalila, tolikanj privadila tega posla, da je še potem skoro ni bilo moči odpraviti od valjenja, ko sem ji bil gnezdo razdrl. Za nesenje jajee pa bi pur ne mogel priporočati, ker je njih število le majhno, po 12 do 20 v enokratni dobi. Jajca so sicer jako okusna, vender se za jed le redkokrat rabijo, ker jih je premalo. Navadno so dobro oplojena in rabijo skoro izključno za valjenje. O druzih, zlasti duševnih lastnostih puranov hočem čislane čitatelje opozoriti, kar je vsakemu itak uže znano, na to, kako puran sovraži rdečo barvo, da se vedno jezno drži ter h:,če gospodovati po dvorišči. Glede vedenja proti šibkejšemu nasprotniku se nikakor ne more primerjati z vitežkim petelinom, ki se svojemu zoperniku navadno srčno sam postavi v bran, purja druhal pa se skupno spravi na nasprotnika, in kadar ga premaga, udriha toliko časa z močnim kljunom po njem, da mu razbije vso črepinjo. Papigatke. Papigatke nimajo za nas gospodarskega pomena, zato jih tudi ne bodem podrobneje popisaval. Smatrati jili moremo le za perutnino, ki rabi v okrasbo grajščin-skih parkov. Na malem dvoru preganjajo vso drugo perjad in se še celo v človeka zapode. Ilazen tega ponavljajo ves ljubi dan svoj dolgoča-ni kokva — kokva, kateremu gla~u se ni moči lahko privaditi. Jajee neso le malo, navadno pri nas le po kakih 50—80 na leto, po g»rkih pokrajinah francoskih' pa baje do 160. Jajca so majhna, okusna in imajo prav trdo lupino; le težavno jih je dobiti, ker papigatka jih zna tako skriti, da je navadno vse iskanje zaman. Meso mladih papigatek je prav dobro ter je podobno jerebičjemu in fazanovemu. Nekoliko opombic zastran molze. Po pravici sluje mleko izmej vseh gospodarskih pridelkov, pa se da tudi res mnogovrstno uporabljati. Toda skvari se tudi kmalu, ako ga skrbno ne varujemo, da se ne izpridi. Vzrokov temu je več in mnogovrstnih. Nekaj vpliva vsebina mleka, ki ima razkrojilnih beljaki.vin, mlečnih kislin, katere se narejajo u mlečnega sladu. Sploh pa je mleko jako občutljivo za raznovrstne tvarine, nahajajoče se v zraku, ki škodljivo vplivajo na nje in je kvarijo. Zatorej bodi mlekarju prva skrb vse to storiti in pripraviti, kar pomaga, tla uhuau kar mogoče dolgo časa ostane sladko. K tem pomočkom pa pripada najbolj dobra molža. Kjer ne umejo ali nečejo prav mlesti, skvarijo sami mleko, da ni tipežno in zatorej za marsikatero porabo ne, za katero bi sicer gotovo bilo pripravno. Natančne priskave učenih mož so pokazale, da se mleko nareja nekoliko iz krvi, nekoliko pa iz sleznih tvarin v kravjem vimenu, to je v delu, s katerim je pri molži največ opravka. Uže iz povedanega lehko vsak povzame, kako velevažna je prava molža za mleko glede na njegovo množino pa tudi kakovost. To nam potrjujejo tudi izkušnje. Slabo molzenje škoduje kravam in mleku. Krave namreč dajejo čedalje manj mleka, ako jih mol-zemo slabo, zlasti če jim vimena čisto ne izmolzemo. Skvari pa slabo molzenje tudi mleko, ki dobi zaradi tega kožičaste tvarine, kmalu kisa, kuhano se hitro usiri, a podelano vv sir daje mu marsikaterih zelo neprijetnih lastnosti. Čeravno pa ljudje to dobro vedo, vender premalo čislajo. Nekaterim molzačem je molža sitno delo, ter je izkušajo hitreje ko mogoče opraviti, čeprav na-molzejo manj mleka. Toda veliko bi bilo vredno, ko bi bolj skrbeli za molžo ter molzače nadzorovali. Krave bi dajale več mleka ter bile bolj zdrave; ne bilo bi se bati, da bi se vime ne vnelo; dostikrati bi ne bili prisiljeni mlečnih proizvodov, zlasti sira, prodajati po slabi ceni, ker je blago malo vredno. Koristi so torej mnogovrstne in velike gospodarjem, ker krmo uporabljajo na najboljši način. Zatorej je močno želeti, da bi bolj skrbeli za dobro molžo ter strogo zahtevali, da se vselej pravilno molze. Glavno pravilo pri mlekarstvu je snaga, in sicer povsodi in vselej bodi vse snažno. Tega se je pri molzenji najprvo držati. Kravam se torej ne sme slabo, premalo nastilati, vedno jih je treba snažiti in cediti. Snaga se ne sme zanemarjati, sicer so krave zlasti ob zadnjem delu svojega trupla, nesnažne in vimena blatna. Pri molzenji ni mogoče popolnoma zabraniti, da ne bi kaj nesnažnega padlo v mleko. Vsled tega dobi mleko ostudno barvo in se vsakemu gabi. Zato velja za vse govedarstvo, posebno pa še zastran krav, da jim je dovoljno nastilati in redno jili čediti. Vime mora, predno se molze, vselej biti lepo osna-ženo, le tako je mogoče, da je namolzeno mleko tudi snažno. Molzač naj torej, predno molze, vselej svoje roke dobro umije. Rep treba zlasti po leti, ko so muhe nadležne, za nogo privezati, ker sicer lehko nesnage spravi in dlak v mleko ter nadleguje tudi molzača. Živali se privadijo temu kmalu ter niso bolj nemirne nego sicer. Kakor o vsej mlekarski posodi, velja tudi o molzni ve-drici, da bodi vselej snažna. Najboljše v tem oziru so molzne vedrice iz železne ploščevine. Takšne je lehko snažiti, pa trpežne so. Sploh je za mlekarstvo najboljša posoda, narejena iz železne ploščevine. Molzna vedrica mora biti tako narejena, da jo je lehko držati mej koleni. Vedrico mej molzenjem na tla staviti, tega ne sme trpeti noben gospodar, kajti tako se vselej onesnaži; vrhu tega jo nemirna krava prepogostoma prevrže, in mleko se razlije. Zatorej mora gospodar zahtevati, da vedrico molzač drži trdno mej koleni. Molze se na različen način. Navadno molzejo tako, da vzamejo sesec mej palec in kazalec, pa ga zgoraj pri vimenu stiskavajo ter mleko s palčevo mečo in tremi poslednjimi prsti spuščajo v vedrico. Nekateri pa slednjih treh prstov nič ne rabijo, ampak s palcem in kazalcem gladijo sesec od zgoraj navzdol do konca. Prvi način je vsekakor boljši, ter se molze hitreje, toda molzač mora imeti krepke roke in prste. Drugi način je manj vreden poznemanja, tudi se je bati, da ne bi molzač sescev odri. Zato si zmerom prste omaka z mlekom, kar je ostudno in gabno. Prvemu načinu pravijo, da je stiskalno molzenje, drugo pa molzenje z glajenjem. Sesce molzejo s stikavanjem krepkejši ljudje, gladijo pa jih le slabotni, kar dovolj dobro označuje vrednost obo-kteresa molzenja. Mlade krave, katere prvokrat molzejo, in tiste, ki nimajo dovolj razvitih sescev, treba po drugem načinu mlesti, namreč sesce gladiti in natezati. Takisto molzemo tudi na konci, da mleko izmolzemo do zadnje kapljice. Previden in izurjen molzač molze od začetka po malem in potem čedalje trdneje, ko se vime zmehča in mej prsti voljno postane. Kdor pa kar od začetka naglo in trdno molze, dela kravi bolečine, ter mu neče mirno do konca stati. Vsled tega pa je ne izmolze do čista in jo sčasoma popolnoma skvari. Nekatere krave, zlasti mlade, ne dado se rade mlesti ter so na vimenih močno občutljive. Tukaj si pomagamo, ako vime pred molzenjem, ko ni še prenapeto, z rokama zmerno pomolzavamo. To je kravi prijetno in se potem da raje trdno mlesti. Sploh pa moramo z živino biti pohlevni in krotki, zlasti mej molzenjem, sicer živali skvarimo. Če je krava mej molzenjem nemirna, kaže to, da jo boli. Zatorej moramo biti prav potrpežljivi. Nekateri mislijo, da more krava samovoljo mleko zadržavati. To ni res. Kite v sesih teg;a ne dopuščajo. Gospodar naj žival, ki se ne da rada mlesti, skrbno opazuje. Kmalu bode zapazil, da vime ni v redu, ali žival sploh ni zdrava. Če zapazi, da je vime trdo in trdno, naj je maže z mastjo, surovim maslom, smetano ali glicerinom. Če so bolečine velike, naj se seno polije s kropom, da čad uhaja pod vime. Kader vse to ne pomaga nič, poklicati je živinozdravnika. Mnogo dobrih krav molznic so ljudje izpridili, ker so roke križem držali, dokler bi bili mogli z malim pomagati. Iz prva majhna bolezen, če se v nemar pušča, izprevrže se dostikrati v veliko in nevarno. Kjer imajo več molzačev, naj vsak svoje krave molze. Vsak namreč ima svoje posebnosti, katerim se krava precej privadi. Kravam ne ugaja vedno menjavanje molzačev. Vrhu tega moremo laglje nadzorovati in hitreje zapaziti, kateri molzač je zanikaren in s kravami napačno ravna. Precej ga zasačimo, kateri je pri živalih kakšno bolezen zakrivil ali mleko izkazil. Vime v anatomičnem oziru ima dva predala ali oddelka, katera loči kožasta stena. To je vzrok, zakaj mora molzač navzkriž sesce poprijemati in mlesti, to je : najprej s prve polovice po dotičnem sescu mleko izmlesti, a potem iz druge. (Konec prih.) Kako se pokončavajo muke po hlevih? Najboljši pomoček proti muham je vsekakor mrčesni prašek, ki ga razprši po vsem hlevu, poprej pa seženi vso mlado živino iž njega. Ko si vse to opravil, hitro pojdi iz hleva, da te razpršeni prah ne dreza v nos. Povrni se čez 10 minut, in videl bodeš na tisoče muh ležečih po tleh. Hitro jih pometi in vrzi v ogenj, kajti čez nekaj ur bi se zopet prebudile iz omamljenosti. Prašek mora biti svež, kajti staro, sprijeno blago, ki je bilo dlje časa na vzduhu, nima nobene moči več. Ako muhe sede zjutraj po stenah, lahko jih kar poškropiš s praškom, in poginile bodo ravno tako. V ta namen je dobro zmešati 120 gramov i praška, 2 grama zmletega žvepla in 2 grama likopodija; ta zmes se dene v svinjski mehur, v katerega luknjo se zavežev perescu tul, da se more škropiti. Če pomislimo, kaka nadlega so muhe, pač ne moremo reči, da je mrčesni prašek predrago sredstvo. Kdor pa hoče rabiti cenejša sredstva, ki pa seveda toliko ne pomagajo, postavi več majh.iih skledic, s klorovim apnom napolnjenih, na okna, ali pa jih obesi na strop, ali pa obesi povesmo črnoba (Beifuss) na strop. Duh privabi muhe, da posedejo na to povesmo v tolikih množinah, da je vse ž njimi pokrito. Sedaj nastavi spodaj široko vrečo in prereži nit, na kateri visi povesmo, da pade v vrečo, in se tako ujemo vse muhe. Pazi pa, da se pri tem delu ne dotakneš povesma samega. Mnogo pa pomaga tudi, da ni veliko muh, če se sleharni dan po-čedi hlev in odstrani vse, kar je muham v hrano, in pa, če je, kolikor mogoče, temno in prijetno. Če se okna dado snemati, dosežeš namen svoj, ako snameš vsa okna in gorenja krila vrat ter zakriješ luknje s temno in kolikor moči redko vrečo. Tudi sitasta okna so dobro branilo proti muham. Posebno dobre pokončevalke muh 1 so lastovke, zatorej jih ne smemo ovirati, kadar delajo gnezda po hlevih, ampak moramo jih celo podpirati. ! Da se pa krma ne onesnaži, pribij pod gnezdo deščico, ki je tudi zato dobra, da lastovka laže prileteva v gnezdo. 1 Skušnja uči, da lastovke rade postavljajo gnezda na take deščice, če so poprej napravljene. Pozno kositi ni dobro. Da mnogi še tako radi pozno kose, dokazuje, da niso še izpoznali, da krma ni enako dobra, če je zgodaj ali pozno pokošena, dasi tudi je enaka zemlja, gnojivo in vreme. Znanost nas je že davno poučila, da imajo naše kulturne rastline največ najvažnejših delov, kakor beljakovine in fosforne kisline, torej snovi, iz katerih se narejajo meso, mleko in kosti, tedaj, kadar začenjajo cvesti. Danes bi moral že vsak po napredku hrepeneč kmet vedeti, da je baš veča množina beljakovine v senu najgotovejše merilo za dobroto njegovo. Ker se beljakovina vedno bolj izgublja, čim bolj dozoreva rastlina, ter jo zamenjava lesna vlaknina, gotovo je najbolje zgodaj kositi, torej takoj, ko se rastline dobro razcveto. Vsaj I hočemo kositi seno, ne pa travniške slame! Ko se začne delati seme, odrevene stebla. Tako se pogubi mnogo krme, tem bolj, ker se zlasti detelji in zeliščnatim rastlinam ospe mnogo perja, torej najdragocenejših sestavin, poleg tega pa je pozno nakošena krma veliko manj prebavna. — Nadalje treba pomniti, da se s pozno prvo košnjo preveč prikrajša čas za rast otave. Vsled tega druga košnja zaostaje, ali pa moramo tako dolgo čakati, da le težko posušimo otavo in jo nepokvarjeno spravimo. Rajši nego da bi odlašali pivo košnjo, da trava bolj vzraste, pa bolje pognojimo in obdelajmo, da takoj spomladi začne močno rasti, in jo potem že tako zgodaj lahko kosimo, da za drugo košnjo ostaje še dovolj časa, da dobro uspe. Ena glavnih napak pozne košnje je, da baš zrnje, ki hoče največ hrane iz zemlje, travniku jemlje redilne snovi; poleg tega pa pozno košena, skoro dozorela trda trava tudi slabše iz nova poganja, zaradi česar tudi vsekakor jako trpi. Nazadnje pa tudi ne smemo prezirati, da dozori mnogo plevelnih semen, če pozno kosimo, in ker so navadno pogoji kalitvi ugodni, kmalu začne plevel čez in čez preraščati. Iz vsega tegi je razvidno, da nismo, če pozno kosimo, le zaradi tega na slabšem, ker je nakošena krma že izgnbila mnogo redilnih snovi in postala nekaj tudi neprebavna, ter je živino ne mara jesti, temveč travnik daje tudi v bodoče manj in slabšega sena. Seveda tudi ni svetovati, da bi prezgodaj kosili, takoj ko se prikažejo prvi cvetovi, ker tedaj se beljakovina še množi v krmi, in baš tačas se pridelek sena najhitreje veča. Če tudi dajemo prednost dobroti mimo množine, pa je vender vsako pretiravanje napačno, torej tudi prezgodnja košnja. Pri košnji se ne ravnaj po pratiki, ampak glej na rastline na travniku; kadar so popolnoma razcvele, začni kositi, in dobil bodeš največ sena in najboljšega, travniku pa ne bode škode. Razne reči. — Mleko pomaga proti čebelnemu piku. O tem pile nekdo v ..Kamininer Kreiszeitung" : „Včeraj se je moj enoletni sin, ko baš nihče ni pazil nanj, priplazil k uljnjaku. Opikalo ga je kakih trideset čebel po glavi, obrazu, vratu in pet na desni roki, če tudi je žena moja hitro pritekla in ga proč odnesla. V strahu se domislim, da bi sveže mleko morcla pomagalo proti čebelnemu piku. Žena moja je otroku glavo in vrat izurila s sladkim mlekom, jaz sem mu pa porval če-belna žela. potem sva ga pa obložila z robci, namočenimi z mlekom. Otok, ki je nastal v prvih minutah, ni naraščal, temveč izginil čez nekaj ur. Že zvečer bil je otrok zdrav in vesel". — Kako pregnati polže. Za preganjanje polžev imamo povsem preprosto in ceno sredstvo, ki rabi že več let z najboljšim in najgotovejšim uspehom. Polži potresejo se z malo svežim apnenim prahom, in takoj poginejo najmanjše in naj-veče živali. Tudi polže, ki bivajo v polževkah (lupinah), zlasti škodljive vinogradue polže, moreš takoj pokončati s tem enostavnim sredstvom, katero rastlinam bolj koristi nego pa škoduje. Drugi ostri pripomočki mnogokrat bolj škodujejo rastlinam uego pa polžem, če se požrešni polži s kako vado, na pr. s korenjem spravijo na gotova mesta, pokončajo se s svežim apnenim prahom jako hitro. — Kako se dobi dobro semensko žito. Z močnim tolčenjem s cepcem onilati se nezrelo zrnje, drugo se pa zmečka, posebno če se ravno pripeljano žito precej mlati. Če se tako poškodovano zrnje seje, meče se zastonj proč, ker nepopolno, poškodovano zrnje ne more krepko kaliti in zdravih močnih rastlin pognati. Da se dobi nepoškodovano, povsem dozorelo semensko žito, priporoča se. da se snopi otepejo, ne da bi se razvezah, tako da se s cepcem ne tolče po klasji, ampak po sredi snopov, kajti potem bodo odletavala le najzrelejša, torej za seme najboljša zrna. Kdor si tako preskrbi dobrega semena ter njivo dobro obdela, lahko seje mnogo redkeje, pa bode vender imel gostejše in lepše žito nego tist, ki dobiva seme od popolnoma omlačenih snopov. — Kako se preženo podgane. Neki kmetovalec priporoča nov način za preganjanje podgan. Poskušal je že vse mogoče, da bi pregnal podgane s svisli in iz hlevov, pa brez uspeha. Nalil jim je katrana v luknje, toda podgane naredile so le novih luken. Nazadnje je pa tri podgane žive ujel, namazal jih s katranom vse razen glave in jih spustil zopet v luknje. To je pomagalo. Podgane so se vse preselile in v šestih letih se niso povrnile. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 106. Blagovolite mi razjasniti odgovor na 105. vprašanje. Pišete namreč, da je napeto govedo prebosti na levi strani trebuha s trokarjem. So ii napenjajoči vetrovi v vampu ali med vampom in mesom ? Ali ni zelo nevarno predreti vampa ali črev, ker mora govedo poginiti, ako so mu poškodovani ti deli. (A. P. kovaški živinozdravnik v Bazovici). Odgovor: Napenjajoči vetrovi so v vampu, ki ni nič drugega, nego del velikega želodca, katerega imajo prežveko- valci, t. j. govedo, ovca, koza i. t. d. Zato prijemlje napetica samo živali te vrste. Vampa ni prav nič nevarno predreti, ako človek ravna pravilno, nevarno je pa predreti čreva, zato je gledati, da se trokar zabode na pravem mestu. V 12. številki ,,Kmetovalčevi" leta 1887, smo to bolezen in zdravljenje od nje natanko popisali. Iz tega članka priobčujemo tu podobo (glej 28. podobo), katera kaže. kje leži v kravi vamp. Prazni del vampa v tej podobi je tist del, koder se nabirajo vetrovi, kateri pritiskajo na vse strani ob vampu. Vprašanje 107. Mojemu letošnjemu, uže precej odraslemu prašičku je prišlo nekaj v sprednjo levo nogo in potem še v zadnjo levo, tako da se komaj še opira na nji. Kaj je temu krivo, in kako odpraviti bolezen? Morda škoduje^ ker so prašiči vedno zaprti? Hrano imajo prav dobro. (J. Gr. v Sent-O.) Odgovor: če prašiča ne vidimo, ne moremo izreči po tem kratkem popisu nobene sodbe. Bolezen utegne biti trganje vsled vlage v hlevu, izpremembe krme, t. j. če se prašiču na-nagloma slaba krma izpremeni v dobro, ali pa je hromota, ki prihaja od pomankanja apna v kosteh. Zadnji bolezni je lahko mnogo vzrokov: Kakovost krme, plemenjenje sorodnih si pra- sičev in poleg tega nepravilno prebavljanje, ob katerem žival ne jemlje vase prav nič apna. Priporočamo Vam vprašati kakega živinozdravnika, katemn popišite bolezen prav natanko. Pred vsem Vam pa svetujemo: Varujte prašiča prehlada, odstranite iz hleva vso vlago, zlasti plesnobo po lesu, dajajte mnogo in suhe nastelje, v krmo devajte dobro zmletih jajčnih lupin, ali pa kostene moke, in kar je najvažnejše, prašič naj se pregiblje na čistem zraku, kolikor le dopuščajo razmere. Zadnja reč utegne največ pomagati, ker čisti zrak je najvažnejši lek proti hromoti vseh živali. Vprašanje 108. linam brejo kravo, katera uže dlje časa vsak dan po večkrat pokašljuje, in sicer tako, kakor sploh živina, kadar požre kakšno kurje pero Katera je ta bolezen, kako in kje jo dobi goved, in kako jo je pregnati? (V. Z. v Stop.) Odgovor: Ako ne pride kašljanje od kake reči, ki je zašla ali se zateknila v grlo, onda je vzrok kašljanju le prehlajenje ali pa krmljenje s plesnivo klajo. V obeh slučajih je zdravljenje prav preprosto. Ako je krava prehlajena, imejte jo v toplem hlevu, pokrivajte jo z odejo, pa ne dajajte ji piti mrzle vode, ampak postano. če pa kašlja od plesnive klaje, pa ji dajte najprvo kako dristilo, potem pa jo krmite z nepokvarjeno krmo. Vprašanje 109. Moj sosed ima 4 krave, ki molzejo vse-novo mleko. Polaga jim sveže lucerne s travo. Mleko, oziroma smetana, je sivo z rdečimi pikami in neokusno. Kaj je vzrok temu, in kako pomagati? (J. P. učitelj v Sv. J. ob T.) Odgovor: Tako pokvarjeno mleko ne prihaja od kake kravje bolezni, ampak je samo na sebi napačno, in sicer od glive, ki se zatrosi v mlečne shrambe in posode, in to zlasti v vročem poletnjem času. Posode skuhajte v lugu, takisto umijte vse lesene dele v shrambi z vročim lugom, shrambo pobelite s svežim apnom, tla polijte z lugom, iz kratka: osna-žite kolikor mogoče vse. Dostikrat ne pomaga vse skupaj prav nič, in mleko se popravi šele, kadar nastopi hladnejši letni čas. G-ospodarske novice. * Za predsednika komisiji za pogozdovanje Krasa na Kranjskem imenoval je gospod poljedelski minister deželnega glavarja kranjskega dr. Poklukar-ja. * Za okrajnega živinozdravnika v Crnomlji imenoval je gospod deželni predsednik Alfreda Folakovskega, dosedaj okrožnega živinozdravnika prvega reda na Srbskem. * Znamenito. Na Štajarskem bode prihodnje leto de- želna razstava. V dotičnem odboru se je bil stavil predlog, naj se napravijo za razstavo tudi slovenske tiskovine. Odbor je pa predlog odklonil. Toda ta sklep višim krogom ni ugajal. Naznanilo se je odboru, da bi v tem slučaji noben član cesarske hiše ne prevzel protektorata razstavi, in da bi vlada razstave potem ne smatrala za deželno ter da bi se jej ne dale podpore, ki gredo deželni razstavi. Odbor si je nato premislil in preklical svoj sklep, in napravile se bodo tudi slovenske tiskovine. * Močni nalivi, ki so bili konci meseca julija, naredili so po raznih krajih slovenskih veliko škode. Posebno hudo so prizadeti posestniki ljubljanskega barja, kateri so se nadejali čez dolgo časa dobre letine, a sedaj jim je voda skoraj vse uničila. Skrajnji čas bi bilo, da se stori kmalu kaj korenitega za osušitev ljubljanskega barja * Poučno popotovanje imeli so konci meseca junija iu v začetku meseca julija slušatelji kr. gospodarskega in gozdarskega ucilišča v Križevcih. Slušatelji gozdarskega tečaja pod vodstvom našega rojaka profesorja A. Lenarčiča ogledali so si razen drugin reči tudi kobilarno v Prestranku, postojinsko jamo in posestvo gospoda J. Lenarčiča na Vrhniki. Slušatelji gozdarskega oddelka pod vodstvom profesorja Vladimira Kise-ljaka ogledali so si pa gozdove grajščine snežniške na Notranjskem in pa jamo v Postojini. * Semenske rži, in sicer zimske labradorske in kolo-salne ima nekaj centov ua prodaj glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Ta rž je izkušena dobra vrsta, prezimila je letošnjo zimo izvrstno, druge vrste (domače) pa so bile zelo redke spomladi. Omenjamo, da je zrnje nad vse lepo ter tudi slama. Cena je udom ista, katera za domačo ua trgu, t. j. 7 gld. 50 kr. za 100 kgr., neudom pa 8 gld. 50 kr. * Kmetijski nadaljevalni tečaj za učitelje ljudskih Šol bode od 6. do 27. avgusta na kmetijski šoli v Grmu pri Eudolfovem. Vzprejeti pa so nastopni gg. učitelji: Jan Kudolf v Vrbačah, Fr. Golmajer v Loškem potoku, Iv. Raktelj pri sv. Gregorji, Fran Medič v Leskovoi, Ivan Kuhar v Trbojah, Ivan Bajec v Polhovem Gradci, Fr. črnagoj v Šmartnu pod Šmarno goro, Henrik Podkrajšek v Kadovljici, Jos. Reich v Vinici, Fr. Gregorač v Metliki, Fr. Gale v Šiški, Janko Likar v Sent Jurju pri Izlakah, Janez Wohinc v Kresnicah, Henrik Likar v Grahovem in Josip Petkovšek v Godoviči. * čebelarji prerokujejo letos rano jesen. Čebele sicer trote izganjajo šele sredi avgusta, letos so jih pa že koncem julija izgnale iz panjev. Vso trotjo zalego brezozirno trgajo iz satov in jo spravljajo iz panjev. To so nekda znamenja rane jeseni. INSERATE *S9i sprejema ..Kmetovalec" po ceni,zaznamovani na prvi strani. V ,,Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ..Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Izkušeno dobro semensko rž m sicer v labradorsko" ter „kolosalno prodaja poskusni dvor e. kr. kmetijske družbe v Ljubljani na Poljanah. 100 kgr. stoji za ude c. kr. kmetijske družbe 7 gld. 50 kr. za neude 8 gld. 50 kr. (50—1) i c. ti F (Salendrove ulice št. 5) dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige: Dr. J. Blehveis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr. „ „ „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. „ „ r Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr. L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr. idolf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr. W. Sehleieher: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. Proti boleznim v vratu, hripavosti, kašlju, zlasti pri otrocih; = proti boleznim v želodci in mehurji = kakor tudi fina namizna kislina voda je posebno priporočan (12—14) koroški rimski vrelec. Na prodaj pri M. E. Supanu v Ljubljani in pri F. Dolenzu v Kranjl JVilhelm Klenert prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice ———r -v Grailci. -— (Ta drevesnica pripoznana je kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.) Priporočamo veliko in izborilo zalogo : Vrtnio, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje. kordone in enoletne požlahnitve; divjakov in podlag za prltlltovce; Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja (6—13) za drevorede itd. Razpošiljatev pravilno imenovanih cepičev vsili vrst sadja p®^ Cenike je dobiti zastonj in franko. Bolezni želodca Najboljši, najcenejši naj- signrnejši in najstarejši Cr NO JI VO za sladorno peso. hmelj, trto, krompir, lan, ze lenjad. kakor za vse druge rastline kakor tudi za vsako zemljo je ^zgoščeni g-oveji »jfiioj ^ (Engrnis de boenr) Ta gnoj je pripoznan od kmetijskih veščakov, ima zajamčeno vsebino od organskega dušika, fosforove kisline in kalija ter ima v sebi preko 60% organske snovi. Ta gnoj je iz I. c. kr. izklučno priveligovane in patentovane avstro-ogerske tovarne za zgoščeni goveji gnoj v Temešvaru (Bratje Saxl.) (24—7) GLAVNA PISARNA: Dunaj, III.; Rennweg Nr. 20 qu. im Uzorci in poučne knjižice se zastonj pošlejo. ==— tnttzxxxznxxxxxxxxntxuinxtixxxxxtxxxxxxxxttxxxtxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtxxxtxxxxx Nik. Hoffmann, tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume- ^ Vjfjil talni, ter orožni kovač in nožar v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12, priporoča bogato zalogo svojo raznovrst-1 negi v aegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zalosa obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz mj:(ljšega blaga narejena Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-žarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. Reči ki niso v zalogi se po naročilu precej m v najboljši kakovosti narede (14—13 ■ Andr. Druškovič X trgovina z železom, mestni trg št. 10, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ priporoča po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štor je za .štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in ltoman-cement, sklejni papii (J)achpappe) in asfalt zi tlak, k-L ♦♦ XX ♦♦ « ♦♦ XX 1 ♦ ♦♦ ti tudi lepi in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. I Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivaj- vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in že-lezoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova ♦ ♦ ♦ ♦ 'S.:i pol je l v < >: vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna železne in lesene brane in zobove zanje, mo- tike, lopate, rezovnice, krampe itd. fW" Tudi se dobiva zmerom sveži dov-ski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. (42— 0) xxxxxxxxxxxxxxxxxxtxxxtxxxthxtxtxtxxx:x;xx:xxxxxxxxxxhxxxxxxxxxxxxtxxxxtxxxxxxxl in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s r»iccoli- je vo „Escnc» /.a želodec", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelovatelj lekarnar Piccoli v Ljubljani (na Dunajski eesti) proti poštnemu povzetju. Izdelovatelj pošilja esenco za želodec v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t.' naročniki. (11 — 13) Posamezne steklenice dobijo se pa razven pri zdelovatelju lekarju PIC- ____COLI-ju „pri Angelu" v Ljubljani po Varstvena znamka. 10 kr.. tudi še pri lekarju Rizzioli-ju v Rudolfovem in skoraj po vseli lekarnah na Primorskem, Tirolskem, Koroškem, Stajarskem in v Dalmaciji in sicer po 15 kr. steklenica •ooooooooooooooooooo« Ogersko - francoska zavarovalna banka 0 1 o o 0 poljske in sennžctne pridelke v ko- Q 0 zolcili. na podu in v s lirami);) h zoper 0 0 o o o o ..Pr.-iiilto- Hoiifiroise"" 0 s poroštvenim premoženjem nn O škropilnica za škropiti trte, ki so napadene od strupene rose ali za rastline, ki imajo katerokoli glivično bolezen. Škropilnica je narejena po zbolj-šanem Allweiler-jevem načinu in je na prodaj pri (47—2) Janezu Wegscheider-ju y Ptuju I Sjld. oO lil-. I Josip Pavlin, 0 glavni zastopnik. 0 <> Posamezni deli pošlejo se tudi posebej, g O Stotine pohvalnih pismov od grajščin, kme- O tijskih šol, vinščakov i. t. d. je prišlo v O zadnjih 6 tednih o tej škropilnici. o^oooeooooooeoeoooooeoocooeoecoeooco0? •o« •o« lOOOCGOOOOOOOOOOOOOOJ £ tf ## V W V V W ^ y y ^^ y ^ ^ Založba tovarne * ■ pranju Detter^u v Ljubljani na starem trgu št. 1, nasproti železnemu mostu (v lastni hiši). Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja 11 pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo, žito trejo (šrotajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi trombe za gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in ožemanje po Strajcosch in Bonerjevemu načinu i. t. d. Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na pr. o Vseh svetih, o Božiči i. t d. Imam tudi za kmetijske stroje veščega monterja (mašinista, ki se zastopi na sestavo strojev), ki je v stanu vsak stroj, bodisi, da ga goni človek, žival, voda ali par najboljši sestaviti ter ga prirejiti da dobro gre. To je velike vrednosti za kupca mojih strojev, zlasti ker jih monter skoraj nič ne stoji. (45-3) Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje od potovalcev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in ee to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk. katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatec. Hoj popotnik Ivsui Gri-el>. ,, .......20 „ IV- » .......20 „ v- » .......15 „ I. „ za telice:.......15 „ IL » » .......10 „ I. „ za krave:.......20 „ II- 1) !! .... ■ . 15 „ Skupaj . . 170 gld. S. Razven teh premij priznal bode razsojevalni odbor tucli premijo v znesku 22 gld., katero je prepustil ta namen gospod Rihard Schrev iz Bleda in sicer ob priliki delitve premij 18. oktobra 1887. v Boh. Bistrici. Od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 1. avgusta 1889. Ivan Murnik, Gustav Pire, predsednik. tajnik.