DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Ithaia kot priloga .SLOVENCU" tteier etak prvi «n tretji ietrtek metera. Ako jt ta dan praenik, itide .DOMOLJUB' dan poprej Cena mujl&O kr. M etlo leto — Spin in mteratt pa opratmiltru .DOMOLJUBA' Vodnikov* ulice it 9 - Natnantia ti vtprtjtmajo in ftter. O. plastjo po dogovoru. V LJubljani, 20. marca 1895. LeUlk T KI I. kaj je novega po svetli ( Pri nos v Avstriji ae sedaj v državnem zboru razpravljajo telo vatne stvari. Držuvni posanci sedaj sklepajo o novi postavi za davke. Ker sedaj Ae ni to posvetovanje končano, zato ie ne moremo izreči sodbe, a!i bo nova postava za davke kaj boljša za na«, kakor je bila dosedanja. Glede načrta omenimo, da ae bo vvedel namesto dosedanjega pridobitnega in dohodninskega davka splošni pridobitni davek, da ae bodo obdačile tudi vae drutbe, hranilnice, posojilnice, ki pokladajo na koncu leta javne račune. Na novo se vvede osebni davek, katerega bo vaak toliko več plačeval, kolikor vet dohodkov bo imel. To pa ie ni določeno, koliko da kedo mora imeli najmanj dohodka, aa je sploh dolžan plačevali osebni davtk. Ce ae bodo pri tem kaj ozirali na revne ljudi, potem bode nova poatava nekoliko boljša za naše razmere, ker ae bo davek od zemlje in od hit od vtacega goldinarja zmanjšal najmanj za 10 kr. — Uojč se pa nekateri krtčanski poalanci, da bodo ludi prt tej novi davčni poatavi nemško-judovaki liberalci pustili za bogatine odprta kaka vratca, skozi katera sc bodo labko zmuzali, da jib — seveda reveže — ne bo preveč tlečilo breme hudih davkov. Nadalje je še vedno mnogo govorico in pisarjenja glede a premem be volilne pravice. Liberalci bi najrajše vso atvar zavlekli, ker vedo, da kolikor bolj se bo "preminjala sedanja volilna pravica, toliko slabše bo za liberalce, ki ao kopito za sedunjo volivno pravico napravili po|>olnoma primerno na svoje liberalne noge. Kakor jim J« bolj kazalo, tako so prikrojili volivno pravico, le da »o za-ae dobro poakrbeli. Tega odlaganja in prekladanja pa se je naveličal tudi presvetli cesar, ki je dosti dolgo potrpežljivo gledal lo liberalno zavijanje in vrtanje. Nedavno pa je poklical svoje ministre skupaj ter jim je prav jasno in odločno naročil, da naj vendar enkrat pridejo pMd njega s kakimi aklepl glede nove volilne pravice. Od tiatega čaaa v ta namon izbrani odsek nekoliko bolj pridno deluje ter ae je nadejati, da v kratkem času pride z dovršenimi predlogi pred državni zbor. Kakšni bodo ti predlogi, se sedaj za gotovo še vae ne vč, vendar se kaže, da tako po volji ne bo judom in liberalcem, kakor so nekaj Časa mislili. Poleg dosedanjih vrst volilcev nameravajo napraviti novo vrsto, katera bi volila 70 poslancev, in sicor bi jih polovico volili vsi tisti, ki sploh kaj davka plačujejo do 5 gld., ker tisti, ki plačujejo 5 gl. davka, imajo že zdaj volivno pravico za deželni zbor. Drugo polovico poslancev pa bi volili tati, ki nobenegu rednega davka ne plačujejo, kakor delavci, itd. pa vendar a svojim delom pripomorejo, da drugi zamorejo plačevati večje davke. Liberalci a te razdelitvijo niio zadovoljni, kor mislijo, da po tem potu pride v državni zbor preveč takih poalanrer, ki ne bodo hoteli trobiti v liberalni rog. Natančneje bomo te o tem poročali avojim bralcem, ko bodo atvari o volilni pre-osnovi kaj bolj dozorele. Tudi glade vojaitva je cesar spregovoril v zadnjem času nekaj prav važnih besedij. Tirolci so ga namreč po svojih odposlancih prosili, naj bi se pri vojakih skrbelo zato, da bodo mogli vojaki ob nedeljah in praznikih hoditi k sv, maši ter da ae odstrani tisto dvobojevanje mej vojaki, s katerim se sedaj rešuje čast, ker je to največja nespamet. pregrešna pred Bogom in posvetno postavo. Ceaar je na to odgovoril, da je njegova odločna volja, naj sc v tem oziru postave natanko spolntijejo. Upati je torej, da bodo zanaprej vojaki večkrat vdele-ževali se sv. maše in da se ne bo pozabilo, da ao cesarjevi vojaki ludi vojaki Gospoda vojskinih čel, ki so enako, kakor vsak drugi kristijan, dolžni spolnovati zapovedi božje. Na Oyer$kem se je sedaj zopet začel boj v gosposki zbornici zato, ali naj ae judom dajo vae pravice, ali se smejo kriatijani ženiti z judi in ali smejo kristijani prestopiti v judovsko vero. Čudni so ti zaslepljeni liberalci I Ljudstvo, vzlasti kmetovalci in delavci vsled slabih gospodarskih razmer stradajo in sicer vzlasti vsled pritiska judov, vlada pa hoče judom še večje pravice v dali roke. Zato tudi vlada pobija z vso silo ljudsko stranko na Ogorskem in, kjer imajo volitve, posije vojake. da skrbe za mir. v katerem je potem z raznimi sleparijami izvoljen vladni pristaš. Na Nemikem imajo sedaj velike komedge s Bzmarckom, ki bo 1. aprila stopil v 80. leto. Nekateri hočejo, da bi ta dan po Nemškem slovesno praznovali, drugi, vzlasti katoliški Nemci, pa o tem nočejo ničesar slišati. . Kdor ve. kako je Pizmark pred 2n let. stiskal katoliško cerkev, kako je preganjal in zapiral Škofe in katoliške duhovne, tak ee pač ne bo čudil, eres preganjati jej vročino. Pripravljeno je morala imeti sladko hladilno pijačo ter jo kleče podati gospej, ako jo je poželela. Na vrtu pa ali pri obiskih morsla ao nositi deklice za svojo gospodovalko pahljačo, solnčnike in neobhodno potrebno pipo na vodo, iz katere turške žene navado ves dan pušijo. Bazven tega ae je učila Marijca plesati, peti in brenkati; zakaj poseben dar je kazala za godbo ter imela ludi lep glas. Kadar je prišel aultan v palačo, kjer ao bivale kneginje, morala ja Marijca z drugimi eužnjami vred pred njim plesati in pati. Prebirala je deklica strune in nekdaj pred Mehemetom tako krasno pela neko Marijino pesem, da ji je dovolil aultan, da ai izprosi Itakeršno koli miloat. Marijca pade na kolena in prosi, sme enkrat govoriti z bratom. Dolgo ni razumel sultan, kateri suženj je brat mole pevke. Ko je naposled čul, da je strežnik, ki nosi pred njim meč, pogladil si je brado in rekel: >A na Juzufa misliš? Pa, saj bi bil že lahko vedel! Kako enake oči imata! — Pričakoval sem, da si izprosiš kakor druge deklice, kako lepo obleko ali sicer kako dragotino. Ker pa prosiš, da smeš govoriti i bratom, bodi ti! Vsaki petek med četrto in peto molitvijo smeta se vidoli v mojem rožnem vrtu. Črni Ali naj le tje in nazaj spremlja. Podarim U tudi te uhane.« Kdo je bil srečnejši kot Marijca? Bolj te se je veselila prihodnjega petka, kakor bliščečega lišpa, ki ji ga je podaril sultan. Prišel je končno zaželeni petek, lep pomladanski dan, katere v Carigradu te svečan prinese, ko pri nas še vse sneg in led pokriva. Komaj je kliuar s premnogih carigrajskih minaretov oznanil čas četrte molitve, prišel je že črni Ali po Marijco ter jo po skritih potih odvedel v sultanov rožni vrt. V prosti naravi aicer še niso vacvele cvetlice, a vrtnarji so razpostavili ob potih posode z rožami, ki ao se razcvetle v rastlinjnakib. V gredeh pa so se že ponosno dvigali tulipani, hiacinte in narcize. Toda deklici ves ta kras ni bil mar. Njeno oko je iskalo Valterja, pa zaman. Tu zadoni iz neke jazminove lope tako zaželeni glas bratčev: • Marijca, draga sestrica!« »Valter, Valter, tu si!« klicala je deklics, od veselja vsa iz tebe, in v hipu pohitela bratcu v naročje. »Stopi sem notri v lopo,« vabil jo je Valter. ■Tukaj naju nikdo ne moti, meniva ae lahko, kar in kolikor ae nama ljubi, dokler ne zaide aolnce in klicarji z mestnih stolpov zopet ne prepojo svojega] dolgočaanega speva: ,Le jeden Alah je in Mohamed je njegov prerok'.« Deček in deklica sta v lopo sedla. Vpraševanja in pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja. »Kako si te velik, Valter, in kako čudovito vozen jopič imaš!« klicala je Marijca. »Da, Marijca, zato sem pa tudi aullanov oproda,* odgovarjal je deček in vspel se po koncu, da ga je sestrica tem bolj občudovala od vseh stranij. »Pa tudi ti ai vzrastla in bogato, svilnato obleko nosiš; na zunaj si prav, kakor kaka imenitna turška gospa. In zelo dragocene uhane imaš!« »O te mi je pa podaril sultan sam, ko tem pela ono Marijino pesem, ki jo mati tako radi poj6. In tu sem si izprosila dovoljenja, da se smem vsak teden enkrat pogovoriti. Kaj ne. na to U niai mislil? Obleka ja paš lepša, kakor ona, ki Bem jo doma nosila, a ne da se primerjati z oblačili sultanke Katirne, kateri atrezem. Njo da bi videl! samo najdratje blago, tanko kakor paj-čevina, in lišp! Bisere ima velike kakor lešniki in svitle demante in drugačne drage kamene, katerim niti imena ne vem, zelene, rudeče, rumene in viinjave. In koliko ima prstanov in verižic in sapon, vse iz zlata in čudovito izdelanih. In rekla mi je nekega dnč, da bom dobila prav toliko dragotin in pa še več, ako bodem pametna in odrastom in me izročč sultanovim ainom. — Pa tega nočem, Valter. Kaj ne, da bi se morala tedaj poturčiti' iB kaj m. pol« pooapjo m f«. lepe obtočila bliščeči litp? . .. •Tako je, ljuba »e»:rica,« odgovarja ;ej brat »Aogeg varuh ti je dal dobro misel Io če bi ti poetato prav sultanka in ju sultan, in b: nam str*g'i v« ti veličattlli vrtovi in palače, in ra. »utaji n aulUnon rojak, kaj bi to nam koriatilo, ako b. pa ne bii. otroci božji m dediči nebes? AU le več. kaj je rekel Odrelen k? Kaj pomaga človeku, ako rea »vet pndobi. na aroji duli pa Ikodo Urpi?'« •Tako mi je aadnjič tudi Konrad reke!.« odvrnila je deklica Sedaj sva namreč »koro v«ak dan vkup. odkar ao ga bili podarili moji goapč In tako »e velikokrat lahko celo uro pogovarjava, ko Idiva v aulUnkini prednji aobi. Odalej mi tudi ni Uko dotg čas. kakor a početka; o tedaj aem pač dostikrat mlatila, da laloati ntarem' Včaaih ae med »eboj upraJujera katekizem — Konrad ga «na gladko — in »godbe ar puma ter po ■av|java vae molitvice, ki jih in ava od doma Na vrvico ja nabral olivnih jagod ter si tako napravil rožni venec. Kadar ga vkup imolira, sem vaa srečna in vesela « •Dobro jo je uganil Konrad Precej jutri ga po-proaio, naj napravi tudi meni tak rožni venec, ki ga bomo lahko z Antonom in Sunkom akupno molili. Tako bomo najložje ostali aUnovitni v svoji veh. Zakaj, od kar aU rekla Jano« in Jurij, da »e bočeU poturčiti. ■udi na naa silno pritiaka. Govoril in svaril jedino na bo več dolgo, lotd ae bo hujtih »reditev« Pr.povedoval je nato Valter aestrici, ksj je doživel in kako je postai sultanov oproda. Potem ji je pravil, kako sta precej v aačetku mialila, kako lahko je ubežati >Be« pride večkrat kaka krlčaneka ladija,« učil je Marjco »Anton mi je tndi povedal, odkje ao. Glej n. pr. ona led ja. katere jambora ae vidgo nad vrtnim udom. je benelka kupčijska ladija. Pa kako morem priti čez aidovje? Na oni strani ra je te morje. Bog ve, ali bi dobila kak čolo, plavati Uko daleč pa ne morem niti jas, kako bi le le ti!« »Izplaziii ae akoai Uko muogo vrat se pa tudi nt moreva, kakor aem tedaj upala,« dodala je deklica otožno, •takaj noč in dan atoja »traže in duri ao vae zaprte.« •Pa tudi, ako bi ae to nama poarečilo.« nadaljeval je Valter. »in bi priiia celo do ladije, težko, da bi naju poveljnik ladije zopet ne vrnil aulUau, kakor mi je pravil Anion. Zakaj Turki vaako ladijo preiščejo in če najdejo kakega ubeglega »utaja, obesijo poveljnika, ladijo pa in ljudi vzamejo za plen t aeboj.« •Gorje! Ostala bodeva torej vedno v aužnoati in nikdar več na vidiva »larilev,« tožila ja deklica. »Obupala ne bov»,. tolažil je brat »Prav zaupljivo bodeva molila k ljubi Materi Božji, da nama pride na pomoč. Ona je zelo usmiljena do ubogih ujetih kristjanov. AU le ve«, kako nam je pravil nekdaj na! učitelj doma da ae je prikazala pred veliko leti pobožnim možem na opanakem ali na Francoskem ter jim ukazala, naj ustanove red za odkupovanje ujetih kristjaoov? Morebiti Prida kdaj kak tak redovnik v Carigrad z veliko denarjem ia inaa vse odkupi od aulUna « »To bi bili vaaeli!« vekliknila ja Marijea in tlesk, nila t rokama »Morebiti bi tmela le to lepo obleko i0 uhane, ki mi jih je |>odaril tulun, t aeboj vzeti, da bi videli mati in teike. kako lepo tem bila tukaj oblečena., »NVimurnost mala ti!« amejal ae je Valter. »HvaliU bova Boga. ako prideva v beraških cunjah domov. — A tedaj že vpije klioar, ki vabi Turčine k večerni oo-btvt. Moliva tudi midva, prodno ae ločiva, ,angelovo češčenje*!« Pokleknili tU nedolžni ttvarci v lopi in odmolili lepo molitev, ki naa krittjane trikrat na dan spominja milottipolne tkrivnoiti včlovečenja Jezusa Kristusa Nato »U »i podala roke v alovo, v nadi, da ac drugi teden ob isli uri zopet snideta. A prišlo je drugače. ®alj« 1M1.) Podoba Iz UvlJ«a|a (Dalto) Sveti Joiet Spaoika pripovedka Na Apanakem je tivel nekdaj pošten teaar, ki je bil av. Jožefu it trea udan. Saj U avelnik je že »davna mogočen zaščitnik poštenih teoarjev, ker je bil aam kol redmk Jezuaov tesaraki mojster. Natega tesarja je kaj rada obiakovala neareča. Pomrli so mu žena in vsi otroci, le jedno hčer je le imal; obolel in c-eiabel je še sam in naposled š« oslepel. Vie nadloge pa je aaož potrpežljivo prenašal ia avojega pobožnega aaupanja do Boga in av. aatčitaika tudi v bridkih i»kuiq,ah m izgubil. Ker pa ni mogel delali, in ludi hči, ki mu je stregla, m imela mnogo čaaa za delo, morala tu bitno opravo kot za kotom prodati, in le tU nazadnjt zatia v velike etiake. Približala m ja celo amrt Predao pa je po blagem moj etru poeegU kolčena amrt, poelal je hčer po belešmka, da mu napravi oporoko. »Na oporoko miabte !• vzkliknila ja hči ter aajokaU ; »aaj aimati ničesar zapustiti, ubogi, ljubi oče!« »Stori, kar li ukazujem, deta!« Deležnik pride Ko vidi ubožno, la najpotrebntjio opravo, mtali sam pri sebi: »Starec je bil hud nitkač m tkopub; ubožen je le videti, Bog zna, kake zaklad« ima aknte!« Beležnik aede in prične teaUvljati oporoko, kakor je tploh navada. Nato pa mu narekuje umirajoči letar: »Svojo dušo izročim Bogu, avoje telo zemlji in imenujem za izmevalca oporoke in hčeri varuha tvojega tavetnika »j. Jožefa.« Ko je to izrekel, zaspal je v Gospodu sladko, kakor more le kriatijan, ki ima livo vero in čiato veti. Beležnik je nevoljen zaputtil hišo, v katen je bilo tako malo zanj. Sirotno hčer je aedaj v oiametoetJ in aapulčeootti še baje bolelo uboštvo Dolgo je eedeta oeano žalujoč ob bornem lelilču in gtedato ljubo, Uho nrtvalko obli**-Nekdo na lahko potrka. 8irota odpre d«ri, in pred dekletom stoji častitljiv, ekromen atarOek milega, pnjato^ obličja. »Nič naj le ne akrbi,« pravi dekletu. »Kar je potrebno, opravim 2e nam ler se v kratkem k tebi povrnem.« Keksi sapustil je strmelo in čudovito potolaženo airoto. A kmalu so je starček povrnil s krsto in mrtvaškim prtom in vsem za pogreb potrebnim; prišli so ludi duhovniki, in vrti tesur je bil pošteno, krščansko pokopan. To pa še ni bilo vse. Prav tedaj, ko so ubogega lesarja pokopavali, sedel je v lastni, lepi biši v sosednjem velikem mestu bogat in spoštovan mož. Tudi na njegova vrata je potrkal skrivnostni ptujec. Vprašan, kaj teli, odvrne hišnemu gospodarju: »Ali se spominjate silnega viharja, ko ste bili vi z vsem svojim imetjem na poti it Indije v Kvropo in vas je na morju zalotil vihar?« • Seveda se tega spominjam,« osupnjen odgovori bogati kupec; »pa kako vi to veste?« • Ali se se spominjste obljube, ki ste jo napravili, ako vas liog reši is one nevarnosti?« nadaljuje pluji starček, »da vzamete namreč najubolnejše in najkrepo-stnejše dekle za ženo?« • Kaj pa da!« zatrjuje kupec; >a odkodi vi vse to veste, ko vendar nisem nikdar nikomur o tem spregovoril besedice? t •A'i pa imate voljo izpolniti toobljuooT« vprašuje netnani starček naprej. »Seveda, ali naj drugače ravnam? Kako mi je Zal, da sem se doslej tako obotavljal!« • Ali želite, da vam sedaj najrevnejše in najkreposl-nej&e dekle pokažem ?« ■Kako hvaležen bi vam bil ta to'« •1'ojdite torej z menoj!« Kupec se je t nepoznanim ptujcem, čegar skrivnostno vedenje je imelo čudovito moč nanj, napotil in kmalu sta stala pred stanovanjem uboge sirote. »Ne jokaj več,« dejal je častitljivi starček deklici, ko je stopil v sobo, »in ne akrbi vsč aa svojo pnliodnjost! (ilej, ta le gospod bode odslej skrbel zate. Kreposten mož je in s tssmm imetjem obilno obdarovan; vzel te bode za ženo in te zvesto ljubil in čuvul.« V kratkem so obhajali žcnitovaaje, tudi akrivnoatni dobrotnik je prišel. Ko st« ga pri veselem obedu novo-poročenca prosila, naj jima pove, kdo da je. vstal je in rekel: »Jožef sem. od I loga izvoljeni spremljevalec Marijin in varuh božjega Deteta. Tvoj dobri oče, draga hči, ohranil je do amrti pobožnost in spoštovanje do mene m me je na smrtni poslnlji imenoval za izvrševalca avoje poslednje volje. Natanko sem torej vse izvršil; njegovo pobožno dušo sem nesel k Bogu, njegovo telo sem pokopal in kot tvoj varuh aem tudi tube dobro preskrbel.« V tem hipu ae odpre atrop v sobi in luč, lepa kot jutranja zarija, zasveti, in nebeško Dele se prikaže v »juju in ogovori atarčka: »Pridi ljubi oče, Mati Te kliče!« Pobožna novoporočenca sla med lo prikaznijo padla na kolena ter povzdignjemh rok prejela blagoslov »vetnika, ki je prijel blagoslavljajoče roko nebeškega deteta in jo počasi vzdigoval, dokler nista sveti osebi •zginili v oblakih. M i s i j o n i. Krščanstvo v Vshodni Indiji. I^e polagoma izpodriva krščanaka vera poganstvo v Vsh. Indiji. Največje kriva temu počasnemu napredovanju krščanstva razdelitev lamošnjega ljudstva v kaate (razrede). Vsaka kasta se trdno drži svojih sto in stoletnih pravic ako morebiti celo ne zaničuje druge. Sicer jib je mnogo ki le na zunaj kažejo svoje poganstvo, a krščanstva ne sprejemajo radi. Angleži imajo v Prednji Indiji podkralja, najvišji goapodje pa so Rami. Uprava v deželi je dobro urejena, ker vsprejemljejo le može, ki so se izftolali v njih učilnicah, ki so pa večinoma brezverske. Seveda se tudi domačini marljivo vglaftajo v te šole. Toliko učenci v šoli pač pridobe, da spoznajo, kako smešna je njih vera. A žal, koraka naprej do pravega Boga ne napravi vaakdo. Nekateri pridejo popolnoma ob vero, drugi ai ustvarjajo svojega lastnega, nekako naravnega boga, večjidel pa ostanejo pri poganstvu, a očiščenem, kakor pravijo, od zmot. Bredejo po starih verskih knjigah, »veda« imenovanih, ter preiskujejo, kaj te uče. Tudi razlagajo ai jih po avoje. Predaodki. Indijski domačini se stanovitno drže starih izročil, podedovanih navad, pa ne opuščajo niti predsodkov. Mnogo se misijonarji prizadevajo, da bi odpravili vs^J poslednje. Primeri se, da »e včasih kdo na videz uda, a ko bi imel svoje izpreobrnjenje očitno pokazati, mine ga pogum. Tako je mlad bramanec, učenec, ki je v šoli zelo napredoval io tudi lepo živel, pripovedoval svojemu učitelju misijonarju, kaj se mu je zgodilo na domu o počitnicah. • Ob zadnjih počitnicah«, pravil je mladenič, »šli so stariši na božjo pot v Tirupalti, kjer najbolj časte pogani malika Višnu. Psgoda (tempelj indijski) atoji na sedmih gričih. Kdor hoče vanjo iti, mora bramancem stražnikom plačati dve rupiji (okrog 2 gld.). Ko je bila vsa slovesnost pri kraju, vedli so nas k velikemu kamnitemu koritu, v katerega so vlivali bramanci vse leto dan na dan ostanke surovega masla, olja in raznovrstnih tekočin, s katerimi krope in lispajo podobo malika Višnu. Ostuden duh je udarjal iz korita. Bramanci so nam slavili čudodelno moč te nesnage in naštevali razna ozdravljenja, ki so se neki že zgodila. Noben potnik, sklenili so svoje slavoapeve. ne sme zapustiti pagode ne da bi okusil od te tekočine. Stariši so bili precej pripravljeni, v meni pa se je že vae obračalo, ko sem le mislil na to — in vendar — pristavil je žalostno, — nisem bolel starišev užaliti, in pil aem. Blizu tam je bil tudi majhen slap. Šli smo tudi k njemu, ker ima čudovito moč njegova voda. Ako se postavi pod slap vrl in kreposten človek, ostane voda čislal ako pa je grešuik, postane kalna in blatna. Sam sem poskusil, oče.« »In kakšno je bila voda.« •Nekoliko blatna«, priznal je ter zardel; »spoznal sem, da niaem Bogu vedno tako Blužil, kakor bi bil moral.« Tako mislijo oni k. ao čuli le krtčanaki nauk Kako aodgo ie pogani, ki te «« »'» ltafli' Stanovitni b r a m a n e o Pasi je t«ko bramanca spraviti na pravo pot, obupaU vendar ni Zakaj čim bolj trda je pn .apreo-bračanju. tem stanovitnejii je navadno .spreobrnjenec. Tako je bilo z bramam em Mahadhevanonv Uil je dolgo v x a vodu misijonarjev v »ob. Nadarjen je bil, a tudi izmed najzagrizenejiih braman.ev. Nekega dne ao ae poganski učenci svojim učiteljem naravnost uprti m napravili pravo vstajo. Med voditelji je bil tudi Mahadhevan Toda niao mu mogli dokazati, preveč »e je znal potajiti- Spodili so le tri njegove tovarn Na Mabad-hevana pa so odslej tem ostreje parili. l>a bi ae dal kdaj krstiti, tega ni nikdo pričakoval. Nekega dne pa »e mladi pogan postavi pred očeta misijonarja in ga prične resno izpratovati o aveti ven. Misijonar je mialil, da se hoče mladenič norčevati t njega. Mrzlo ga je odpravil in mu a »uhani besedami povedal naj od njega ničesar ne upa. Mahadhevan ni dal miru. Vedno in vedno »e je vračal k istemu misijonarju, k.-r je nn-l vanj največ zaupanja, in mu zatrjeval da ima resno voljo, reiiti svojo dti*o Dva meseca je misijonar tako po»aukoda«, pravi oče. »vsi obhajajo duh v ne vaje, z nikomur ne more« govorni • • Kaj za to!* odvrne mladi mo*. »[»ovolite mi iti le v kapelo. Pol ure imam časa. in rad b. med tem obiakal na&ega uospoda « Tast Mahadhevanov m vedel, da se je njegov zet pokriatjaml. 1'reskrbel mu je lepo drlavoo a.utbo, ki bi mu nesla 40 rupij na ineaec Misijonar pa. ki je pripravljal Mahadhevana na kr»t. po.agal mu je na srce, da ne sme iti uko daleč od milijonske postaje. ako mu je re» blagor du»e prva akrb. Odrekel »e je velikodušno novokrtčenec avoji svetni sreči, vipre.el blite alu/bo, kjer je dobival le 15 rupij na mesec Dve leti je bil zadovoljen na tem mestu. Sam vnet knstijan. posul je mi.tjonar tudi svojim aorodnikom Prva se je izpreobrn.U njegova Zena in prejela sveu krat. Zanjo *e več drugih. Sedaj Mahadhevan marljivo poučuje tudi svoje souradmke. (gospodarske stvari. Zavarovani« mtdntffii drevja proti s«/CI4 Lepo *e čiUjo vrsle K- fnjfa H., kateremu »e je me,^ prvič vredno zdelo vzeti v roko slovensko pero v obrambo velikih avetmj — lovskih pravic. Že u t^ se lahko sumi, da nameravan predmet je manj vreden, kakor pa pc>lrvl*>n zagovora. Vendar ako nas ^ inoti. Uko za skledo loče ne bomo prodali svojcg* ob-»Unka — kmet nasproti zajcuUm več ob važni priliki sedaj pn kovanju lovskega zakona povzdignili b<,mg močan u'las: Gospoda glejte, da zopet ne /skujete kmeta' Povdarjamo, da U se je po mnogih zalo»uiih skušnjah zbudil in se po malem zaveda svojih pravic, in če mu teh ne privoMite v novem zakonu, vaul Ud« znov.č U jekleni jtar, dokler ne l>ode imel zopet — luknje. Mislimo trezno in sodimo! Kmet nai ne zalib-va v novem zakonu več. nego je v drugih zak mh u, javnem življenju zajamčeno : varstvo premoienja. \>-nlar ae tukaj ne pretirava, temveč uimkaje »C ne zahteva varstva za josivno, nego za aktivno njegovo blago, katero »e nikjer no mh1i toliko (io svoji vrednoti, kak>.r po »vojrm namenu. In č« »e od zgoraj m vatli »traiuj kmetu |>np. Toča v zboljšanje njegovega at.inja sidjc-reja. se je b* čuditi, da skoraj od one strani aliaiok/ U --.le, temu ravno na*protne ' >«*daj pa k stvari' i m.« j* hI grvit noče prip- znati nobene krivde na za|čji dlake rajši vzame to na »vu|« rame C»» *> toraj drevesa od zaj«a obj<*d. iu kriv ie — kmet, k« r jih m zavaroval Kdor \v a kako nag|x-o m »do »pravIja kmet |h>zii«* svoj« jeaenoke pridelke etrvlm, kaiUr mu žuga jtb zagrniti snežna odzabil na mU-l > *adn> drevje m ko bi »c tudi apomml. ne uU*gn i bi je uva rovati. Pozneje j»a mu del>el sneg ne da to zamuda p praviti in — drevesca so izročena v milost Ivčevim ljubljencem ' Sicer pa to delo ni Uko lahko in gotovo. kakor gospod grof pravi. Najpreje se bi izvršilo z mazilo««; ali kje dobiti Ukštio. ki bi trajalo z us|»eh m za čaa zime ' Neki učiUlj je pred par meseci v *ol»ki dre Vesni, i namazal dreves a z mazilom od avinjske nuati in voženka: ali le tretjo noč potem mu je zajec skoraj vse po tri. Knako so se mnogokrat izkazala še razna druga mazila. Izkusimo z drumm sredstvom, s slamo. kJl trnjem itd. To vse pa zahteva mnogo dela in gradiva, predno ae okov ari količkaj broječa množina nasad'-"1*-Vendar še to napravo pokončuju pogosto veter in «n«. Uko da je h koncu zime vae raztrgano. Se ena okolnost obtežuje zavarovanje. Na krodjh namreč sade navadno nizka sadna drevesa, kakor io*v novane pntbkovce. Kadar zapade po meter »li *>lliU •eienj debeli sneg in *e nekoliko vleže. da nar«li •) Zalibof, da ae j« to take naglo zgodilo. Op. P«» flkorjo, takrat lahko pricaplja lahkokrači dolgouhec in in bo naaeli prav med vejami drevesa, kjer gospodari po svojo. Kako bi mu tu zavarovali? Mazilo no pomaga, s slamo ali dem drugim pa vej dreves tudi no moremo obvijati. Saj že skušnjo in dejanja kažejo, da kmet ni več tako razpoložen, da bi mogel storiti vse, kar bi želel in kakor bi hotol v obrambo svojih pridelkov. Treba mu torej pomoči od zakona, katero toliko bolj po pravici zahteva, ker je bil on in hoče biti sredotočjo vsemu državnemu življenju. Če toraj stavimo nanj veliko nad in zahtev, nihfi« ne more zamoriti, da terjamo zanj tudi pravic. Radovedni smo o tem sliiati razgovor v deželnem zboru, kjer smatramo za pravega narodnjaka ne tistega, ki za narod obilno govori, temvoč onega, ki za narod dela. Vaaj menda smemo kot podlago naroda Stoti kmeta; toraj če kdo njemu nasprotuje, narodu nasprotuje. V r h o v s k i. Seme *a »eter Malokje si naš kinctič toliko p,kvari, kakor pri izbiranju zrnja za setev. On navadno vzame kakorftno se je v jeseni navejalo in shranilo, ne brigajo s« skoro za to, kar je temu primešano. Je/.i se sicer po leti, da mu na njivah, obsejanih z žitom, tako živo cvete razen plevel; tudi mu ni prav, da v jesery leti iz vevnioo vse polno črnega in sivka-stega semena od plevela. Vse eno pa se malokateri potrudi, da bi to zalego odpravil o pravem času pred setvijo, kateri ju sedaj! Ne bode toraj menda odveč, n< kaj besed ob tej priliki našim kmetom o važnosti čistega semena za setev, da jim s slabo letino nc bo prcjMizna tožba: Kakorina setev, takošna žetev. Samo od sebe se razume, da setev zmeianih semen nikoli ne obrodi enako čistemu semenu. Kakor pri živalstvu, enako pri rastlinstvu jc videti, da ne živč plemena zraven druzega mirno, temveč se ftirijo na škodo drugih. Sploh pa že imajo travna in plevelnata semena veliko večjo plodovitost nego prava žitna semena. več: ta semena drže tudi mnogo dalje svojo kaljivost nego ona, tako da jo ae tako močen mraz po zimi ne pokvari. Vsled tega imajo plevelnata semena »pomladi dvojno moč, ono v zemlji natrošono s semenom in koreninami in ie tisto, ki je primešana semenskemu zrnju. Težko je odpraviti prvo, kor zahteva to delo mnogo truda in dela. Najlažje se stori brez ikode io s tem, da se na tacih njivah par let sade sami oko-pavni sadeži, kakor turiica. krompir itd. Nato se utegne vsejati za par let detelja, da tako travnata semena izrabijo moč dotične zemlje za plevel. Veliko lažje pa jo očistiti zrnje od plevela. Sovoda to delo tudi ni brez zamude, zato pa naj so opravlja tedaj, kadar jo čas in ta je vselej po zimi. Zrnje so pa čisti na razno načine. Ako je pienici primeiana ljulika, se ta najgotoveje odpravi z vejanjem. Ker jo ljulika lahko nasproti pienici, jo veter v vevnici odneee k plevam ali medlemu zrnju, samo nasipavati treba tako dolgo, da je zrnje popolnoma čisto. Druga plevelnata semena se odpravijo po malem z navadno reieto, pri- merno gosto, da zrnje ne gre akozi, drobno plevelnato seme pa. Najtežje je pa razbrati dvojno zrnje enake velikosti. Med zrnji imajo namreč nekatera navado, da tiiči k drugim vrstam, tako da marsikateri kmet veruje, da se zrnje spreminja. Tak sitnež je pogosto oves, kateri »e enako plevelu preseli k rži, najraje pa k ječmenu. Kupi čistega semena ječmenovega, pa ga sejaj par let, žo ti jc primešal se oves, da sam ne vei kdaj. Stori se morda nekaj na skednji, nekaj v shrambi in ker on v rodovitnejši zemlji obilneje obrodi, opomore si kaj hitro. Odpraviti ga je pa kaj težko. Ker ima velikost in težo enako ječmenu, ne gre od njega na reietu, niti na vevnici, ie novejša čistilnica ga ne odpravi. No kaže drugače, nego da so ga nekaj prebere z rokami, čoravno jo to delo strašno mudno. Ta mrvica se potem posebej vseje na rodovitno mesto in s posebno pazljivostjo požanje, da ie ob tej priliki ne prikrade so zopet oves. Knako kakor oves, tišči posebno v ajdo neka divja vrsta, bolj medle podobo in velikih oluskov. Tudi ta se no d& odpraviti drugače, da kupii novo seme in ga na drugi njivi vseješ, ker ta obdrži kaljivost tudi v zemlji. Se več in le preveč je vrst plevelnath, in če bi kmet le koj takino mešanico sejal, bi nazadnje žel samo plevel. Vredno se je torej potruditi b čistenjem semena, katero delo pa najhitreje in dosti gotovo hitro se opravi z novejšo čistilnico za zrnje. S takim strojem očistii po 10 in še več mernikov žita na dan, pa od-pravii zlanti okroglasto seme grahorja, repice in druzega plevela najgotoveje. Ker bi tak stroj bil morda jednemu predrag, kupi in rabi ga lahko cela vas ali občina. Stane pri g. Ig. ilellerju na Dunaju od 60 do 80 gld. To pa le, ako »e naročnik neposredno na g. Hellerja obrne, ker na ta način on lahko odbije odstotke, namenjene zastopniku ali agentu. Pohorski Razne noviee. (Beija pet i Trsata v Lerete.) V proslavo 6001etnice Marijine hišice v Loreti vprizorilo se bo slavnostno romanj iz Trsata v Loreto in sicer 8. maja vvrsteno v tem-le redu: Dne 6. meja ub 2. uri popoludne zbero se božjepotniki v cerkvi na Trsatu, odkoder gredo v sprevodu na Reko, kjer se v luki vsedejo na parobrod, ki odrine ob 4. popoludne in pride v Ankono ob 4. zjutraj. Na kolodvoru v Ankoni bo že pripravljen vlak, ki popelje božjepotnike v Loreto. Ob 4. popoludne ae romarji vrnejo z ieleznioo iz Lorete v Ankono, od koder odrinejo v ladijo okoli 9. ure zvečer in se pripeljejo v Reko drugi dan tf. maja ob 9. uri dopoludne. Plačati je za vožnjo na morjn in na železnici iz Beke do Lorete in nazaj v 3. razredu 6 gld., v 2. razredu 8 gld. in v prvem rasredu 10 gld. — Ako se jih dovolj oglasi za pot iz Lorete v Rian, bode ludi poskrbljeno, da M dob. znižana cen« n. železnicah Te bo*je pot. bo »deležil tud. »kof u Krka mil. gospod Andnja Sterk «er šel tud. » R.m. - Kdor .zmed »ovencev b. se nusl.l podati na to pot, naanan. naj do So. t m. odboru v frančiškanskem samostanu na Trsalu, al. m,al. do Lorete ali do Rima. (li Celevca) [Kako se na Koroškem k a t e-betom godi.] V drugem rstredu v Lješah lo f četrtem rairedu pr. Kar. r Prevaljah je kaplan, k. ud krščanski muk, otrokom priskrbel slovenske katekiime in nekaterim tudi tgodbe svetega pisma. Dne 1. svečana je pa učitelj četrtega ratreda vse te slovenske knjige otrokom v tel. Na pritožbo je deieini šolski svet ukaul lastnikom, t. j. eiarikm, naisj dati. toda ob jednem je prepovedal rabo slovenščine pri kričanasem nauku v vseh prevaljskih šolah in celo v L j e š a h, kjer so v drugem ratredu raiven dveh deklic vsi otroei slovenski. Otroci ne e m e | o več slovenskih k a t e k i t m o v s t b o j v šolo prinesti, kako bodo u6og. kateheU kričao&ki nauk učili bret slovenščine m bret katekitma, to ve le slavni deieini šolski svet. Kristus |e rekel aposteljnom : .Idite in učite v»e narode!" Kako bo pa sveta katoliška cerkev u naj v i š| i okat spoloovala, ako se ae ame posluževali Jenkov dotičnih narodov?! Tudi tnameaje časa. Živela koalicija s tako laano odkritosrčnostjo in resničnostjo! I Ograj, j It Slurii na Vipavskem 15. marea. No malo »o s« pre»irašili ljudje v Siurji in Ajdovščini v jutro dane«, ko je tvonenje ta ogenj preplašilo ljudi it »panja. Ob enaki an na jutro so nam lansko leto pogoreii dve tvormci id odvteli vrč družinam kruh. Ia dane*, k o si hitel .t postelje k cktu, tag.edal ». Velik OgeDJ poleg predilnice. V prvem treoutku je vmteri aod.l. da gori stanovanj« g. vodje predilnic« in traien stoječ'* delalnice. Trdaj mitarji, struparji in kovači-kl.učavoičarjl so tud. ob delo! o tdibnil. k areči n. bilo uko. Pogorela |e p.la (žaga) St. Poljšaka it Zapuž, ki »toji prav btiio predilnice. Nekaj dnij sem ž« ni ime>a lesa u dcl"«a& e rtdi ob meg» sc^a u;so megli ljudje v gotd; uko je bila par tednov pratna. kako |e ogenj nasul, s« ta:o »amo ugtblje. Je-li med taganiem že par daij tlela. ali je kdo nalašč laigal Na gaienje ai bilo m aiiu, ker jr tur.a ratpibavala plamen po vsem poslopju, i j »o zapanl. cgen; Poaeatnik ni bil tavarovan. Hranilnica ia potejilaica v Traeve« poda;« s«oj prvi računski sklep od 1L wp-. do 31. decembra 1S&4: Vspeh I Kraaiske fc4.?e.sei,:vt poaojtiaie* pre»*ga v»e naš« pričakovanje. Nauačae« pcr:«aso o priliki. Za dane« ie klišemo: Bog tin Uhnno trdajavo v obrambo notranjskega kmrU in n:ecek«! (Čadak) V me*u B.ere na Francoskem je umrl pred kratkim nenavaden mat Oi 17. Ida pj do avoje smrti vestno zapisoval troške katere je imei večj.dol za smodke in obleko. Tekom 5<5 let je nos.l 5» hlač m in 74 sukenj in telovnikov. Ta oblačila so ga sula 40 Uaoč frankov. Imel je 20» sra,c. ,n 30* ovratnikov v vrednosu 1500 frankov. Za votnjo v omnibu.u ali tramvaju - voza si nikdar naročil - Je pl«čd okroglih 1400 fr. Nekaj čaaa je pil pivo in aicer je spil ukom 15 let 23.788 kozarcev piva. Ranjki bil je straaten k»-dilec; o tem poročajo njegovi zapisniki, da je pokadil 628 713 smodk, toraj na leto 11.217. Podarjenih je dobil 43 63« smodk, osUle jc plačal sam a 62.500 fr. ?utiauka nogavic kate, da je tekom 73 let porabil aamo 62 nogavic, a plačal je za vaak par dobrih 1« frankov. Vsejedno opazimo nenavadno razmerje med številom smodk m nogavic. — (Ia Debruajake občine) .Slovenski Narod* od s.bute št. 57 doneael je pod uaslovom : .Dobruniak« občioak« volitve* nekoliko tabavljic na as«e vrle gg. duhom.ke oti-roma ua oa« volilee. Ne iem. kako oi imeaovsl ttranko. h kateri pripadam )at. ker |e dopisnik v .SI. N.* imeuovtl duhovnom nasproto« stranko .kmetiiko atraoko*. Jat up»m, da sedaj vredno še »padamo mi drugi k kmeliiki »traaki seveda ne k oa.. katera taoičuje uaše duhovne. Dopisnik pravi dalje, da )e prišel še celo neki soseda! g. župnik pomagat. Ali drugih kmetov volilcev iz tosedoe županij« pa ni videl, kater, so tud. prisil ter volili na»prcti tako imenovani, kmeUki stranki, ker niso marali, da bi imeli kdaj opraviu kai t generalom it Bizovika. ProU koncu še .Narod* doauvlja — aolzeč ae — Klino Buovia je obranil avojo neodvisnost in ui volil je po ukatu .SI« ven-čevcev*. Ulgoverjeno bodi: B tovu je tmagal z ednini glatom večine io to st je volil m«ž aam. L- maiu toraj je »« raanjta.o id tudi B tavik je šel rakom žr.žgat, daa,-ravno v B uviku stolu,« ooi slavni general, kalen ae jt že dolgo poganjal ta to, ds b. sedel r občioakem oJOura. a |e pred bjjem vrgel puško v kor u to če ravno jo je prej visoko vihul nad glavo ter pri vsaki priliki kričal, misleč, d* si a tem pridobi mesto v oJboru, loda tmotil »e je, Naibrže, da on osuoe kmalu ludi v Bitaviku general bret armade. Moja mi**l je u. da pri oas pri volitvah do seda; odločuj še lastno prepričanje. Ni ravno neebbdno potreba traven .S,. Naroda" ia njegovih apostolov. Imamo še ludi toliko ratuma, da ai ubiramo lahko sami svoje mote in ni potreba, da bi jih oam drugi vsiljevali. kake se slada sadaa drevesca obvarujejo zajčjik zob? lw»tc upod Jelovice pripoveduje, da ie svoja dre teaca v irtoanii z,iui na naslednji način obvaroval: lml je lisico, kos lisičjega me-a malo opekel aad ogujem, ler ž ojim drateaca dobro odrgnil. Zajci »o prihajali na vrt prav trdo k drevesom, pa m> ua ta način tavarovauib ait lasmrajtDih dreveac mu doUknili oiso, ko so druua drevesca, ki oi*o bila oamatana, do dobrega oglodan. V vsaki vasi a« »e nahaja kak lovec, ki ua tirno ubije kako bs;eo. Pimeček naj b. poskusili tudi dragi kmetje, katerim tajec mnogo škod« napravlja prt drevescih. I Pri loUgra/n J Skopuh iki se je dal folografovau z rokami v tepih : »Ali aem dobro zadet?« - Prijatelj: •Prav dobro! Samo to napako ima podobe, da tukaj držiš roke v svojih tepih. v Življenju pa drugim »eg1* v žep!« 'Srečni!) Ali veš, kako sta se Janez in France pulila za Segunovo Jerico? - No, kalorije bolj srečen T Janez — zakaj France ai jo je obeail na vrat. (Darilo.) Iranfaka hranilnici dsrovala j« airtrolei na p e t k o r c n pri Rovlah tneiek 70 gld. ta napravo nove pinje ta itdelovanjs aurovega mtsla. Za U velikodušni dar izreka se slavnoistej najtoplejša tahvalat (I« Vrem), dne 16. t. na. O finske volitve v Vremakem Britufu to se vršile dne 18. t. tn. 2upan je itvoljen g. L -opold Dekleva, posestnik in gostiln čar v Britofu in občinska svetovalca eta itvoljena Janet Polrl in Andrej S.la, oba posestnika v Britofu. — Z ma nas tspuiča, sneg je le še v zametih. Telob, tvončki in trobentiee te cveto ia tudi ptice spomladanske poj6. (Ii Snartoa pri Kranja) se nam poreč«: Gosp. Anton Smid, ktpeltn ni Vinici, bivajoč sedaj vsled bolehnosti oa Gašteju pri Kranja, je nevarno tbolel, tato bodi piipo-ročen vsem tnincem in prijateljem v .memento*. (Vabile aa osnovah! shod »Katoliškega narodnega drnitva«) ?a sodni loiki okraj, ki se bode vršil v prostorih iupnišča v Starem trgu pri Ložu dno 25. marca 1895. Vspored: 1. nagovor. 2. Volitev odbora. Potem bode precej prvi redni občni zbor, na katerem bodo govorniki obravnavali društvenemu namenu primerne reči. (Mesta se je pe^resaile ) Kakor smo poročali, se je pred par tedai mesto Kučan v Perziji tako pogrošni lo, da je popolnoma zginilo s površja zemlje. Avstro-ogrski podkonzul Rakovsky je bil takrat prav blizu nesrečnega mesta. Ta piše v nekem ruakem liatu: »Na potu is Aakobada v Me led obiakal aem meato Kučan. Vaa poročila o grozni nesreči so resničns. Niti jedna hiša ni ostala nepoškodovana, vae mssto je v razvalinah. Po gotovih virth je pokončanib do 8000 Ijudtj. Se aodaj ae podzemsko bobnenje in potres ae še vedno ponavlja U samo 400 Jjadl se je refltlo, kateri sedaj prebivajo v šotorih. Skoda je neizmerna — a perzijska vlada mirno gleda in niti v najmanjši reči ponesrečenim ne pomsgs. - Se delavcev ni poslala na kraj nesreče, kateri bi bili marsikoga rešili izpod razvalin.« domai« detelja la lnnarao, (nemške detelj«) ffaraaSt-raao tldepreato la Mata d«bi n po oajnliji osa i pri » Ivanu >I(^Jb p« 63» 24-14 Lavrič nasl. F. Grošel trgtviaa a Ipscsrijskiai Mi|ia i« dal. pridslki N v I'.)ut»l |nnl nit PolJnnMkt ootstl Nt. 11 N priporoča razl.čne^fa traraataga MMal. Iiaiii ,n tinte« N deta')* prtdsais« prati«, kar Ima aaaaa tata vrtjoai atoi M Pnaiai nbaitti Hal. razaib vrat vslifcaaaka pas« Uka rtpaa Z a«m, kapa (kasalska »««m laa«M mm (praslsj) k«««plj« R epUb zaaasipv* kalera laaiiaa 216 2 H Vnanja naročila Izvril hitro In natančno. N M* «» m o r t IM oaia. kateri aaaicravajo staviti aora po slopja, oairaaaa prenavljati stara. pripon- izvrstni, preakuaenl tO sj $ kranjski škrl (Schiefer) W katerega o« preko«! niti opeka. niU ploMevtns I><-W biva a« pri m«ni v večjih to manjiih mnotiaah prav rn po oiiki oam. Prevsamam tudi elegantna dela na zvonikih, e«rkvah itd.. d«io mriim po v a« m povoljno in ceno. — Z* trpakao blago ia dobro dalo jam'-iia t* v«.: let. M 5- 5 Franjo Kovič V Oiradkik. p. Osi (Utttfcal, Kraajik*. 3 Na prodaj je. Radi preselitve na Goro pri 8odraiiei, prodam proitovolja« dve »OMdni hlil in MmlJUd« ob dtielni oeati are od Sodraiioa. t gostita«, prodajsloieo. M"*1" »J« rtopami na Mri teoaje, stragarnico, sidaDiini naj* • kuhinj« in t lepim sadnim vrtom. Za kilo dobar stod«o»e -tanfneje pojasnilo piimano. Jote Ve«el 21* 2-2 T Za«*te«o pri Sodralid- TI T\ 1 1 V PriP°r«*» v«llko avojo zaloi Vv Pmpip bia«ft I I I lil I lil TllMt l0B,<'»» 'n brnskeir X 1 l A J. V platno, eellr, tkanino, tnali« v LJubljani ftpitalako ali o«. priporoča veliko avojo zalogo vaakovratnoga za moške in ženske obleke braakeza »akna, ratno volneno blago ta fenaka oblatila, ranbariku ■vllnaf* .lir.«...:"',' 1™k»T1r»t™ kl»«e»la«, vaa podla,o la potrehMIae z. krojate, dalje arllnate, pikelaate, platnene la bombaUit« glava« ta š«pn« rut«. t*- Taborno, trpeino 6rno ankno aa duhovniško oblak«, Ularj«, kavalok« itd Tttt __ °^r>ln<>T"ti»i*««» »o * Mliki izberi p« telo iniiaal o«al na ratpalag« Posestvo na prodaj! obitoj«*« ia kli«, kl«va, poda, kozoloa in dragih gr»podar«kib poslopij; dalj« oaem njiv, sedam oralor trarnlka, dra orala vmogr»d», trinajst oralor gosda in obilo sadnega dr««ja. Ponutro j« cddaly«no dobre pol ir« hoda od farn« c«rk*» «*rnllk« in leti na lepeiu aolnčnitn kraju traven c«rk»« io MjmiUa 7.ig»r»kiga srha rSi«ge»b«rg) Cino in drag* pogoj« por« lastnik Fr&no Jerančič T Žlgerakem Trku hllss »ter 20 20» (A 8) Poka Sernica na Basi. Iftfte m oženje n samostalni pristu mik (majer) ta »efi« poaeatr« ns spodaJ«m itaj«rsk«m. — Zahteva ae praktiina lsurjsnost w poljedelstva ta šlvtaorojl, i>o»»bno kar •« t*« govedi ta pratt6«v. Zmotnost »lov«nak«ga jaalka naobkodao potrebna Vprašanja: Fr. Kalser v Ptujl. zadnja oena K. Hi klane v Ljubljani, Špitalske ulice it. 5 nainajs, da j« ravnokar pr«j«) mnogo novega blaga aa Utna oblašlla. PoMbno priporoma prav l«po iskat (Atof) in o«Jg ta oblok« itd. 160 10-8 Liobil j« tndi posebno lepo la trpsino volnato blago ta t«nska oblaAlla Prar l«p oajg glaotk in na kitaeik udaikcr im brni a»tr>k:b čaaopialb nainan.-n« ta- in inotaauk« .. ___. _ i ....______- - * - . k. k. t- k .* . i . ■ ai' . r. ■ .ht.t.m. tj*£«t«i i n mii! Kaira un»' om«n,"iiis naw>< ima « * •»- ™ ■ ■ ■ ■ famwrti4«w apeajalitat* ta a* m prod*.t, ki bi ^b n« tu« t M logi. ra i »Miran j« toeno .a po eni •raakrbd — JJT JTnMIlam pa podtl f-rU » najburt.i prot pr»dpo«.l;at»i aaMka. »a-j» p« tadi prod p«<•#(;«. - O« «• d«nar aapr«J pcdl> (aajbaljd« po podtaaj aakasalai). Ja fadtataa de«* alijv ac--- —---- I*»rv ___________^ ^ _____aakaaadel), j« prt "podUJatrak I ponatjia IA iaiaa«Taa« ap*ciai:>w dofcna,« — tadi * LJablJaal pri O. PlaaaU-Ja »7 Zalit« ? ,o.t J od ki ris« ladatm koriaiJ E Krnit« j, , krmilnim apnom J in M Ud.u h k na S i »M^i ta.iodkuk, „ J 5 *. Bartke! A C«ap p,,^ f 5 * taa'»f|aii» 20 i 4Mm««H»t Alojzij Vodnik. aamaaaraki mo}it«r LJ&bljoaa (»lalnnli tl.-< >t t M priporoma "aj«a(li tal*ao m Kranjiao« Q-.f. «*a o« M 10 «a«f»l, >lr» J«'««« »Uta o« i « }o aa »'») »lata ta poK.it,, i, ,M nih mramop^o* nrltt.r taia ia Uaa »o ei'».i» ,« laK la lapa 1» 'j«i»«"r i*| piot* a« | t 2 m' i*fi, i ►»•♦♦•••»♦»♦♦♦♦ (EMU Tin vipavske in V >kla«M4i v šiaki tt 9 nad 56 Utrov istrske vinarske zadruge. V pivnici (aa drobno) oa Bregu it. I: m 14-D T,pa>aka barf 1. . . II . . Viparaki Balaad««. daaar'. . RiaUag . . . *ipe . . . . Burgaad« . laraki araa. atar. . . lanka Itraki Rafoakai B«fatkc ItfV bal hoktotiur p« gU 24 — d«J5 — 23- . «3 50 , 3787— i Vtpaiak« bob iur» . . . a tii« . Vi[«tMi Bu.aadac . . . Bilag . . . Sipa . . . . Ita-gael*« . Itfraai heto kat . BafoJk« t«t»ijka »larta a »na lirika« wm~ Vsakdo kalan rabi *dllkoai 10 ««»m V nanj« narožda raapo4ilja pro« pcv.et/j sacaka 148 M « 0<4»»«ta! vadalk a. *i*m