*?£$?" Uto LXII. Ste«. 103. U UuNIflM, v tcrck j, malo 1929. Ceno Din V Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje in praznike. — Inscrati do 30 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din -L—. Popust po dogovoru. Inseratni da\ek posebej. »^.ovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vraćalo. — Naše telefonske številke so: 312:, 3121, 3124, 3125 io 312b. Ogromen požar na Doleniskem Požarna katastrofa pri Mirni Smoci je nenadoma izbruhnil požar v Glinjeku, ki je divjal vso noc in upepelil 25 objektov -Zgorelo je 15 prašicev, vsa perutnina in vec glav goveje živine - Škoda znaša nad 1 milijon Ogenj doslej se ni pogašen — Mirna, 7. maja. Snoči je zadela lepo vas GKnjek katastrofa, kakršne ljudje skoraj ne pomnije Okrog 6. zvečer se je nenadoma pojavil ogenj, ki se je s strahovito naglico širil in v kratkem času upepelil 25 objektov, 6 stanovanjskih hiš in 19 gospodarskih poslopij. Ljudje so bili večinoma na polju in so opazili nevarnost sele takrat, ko so plameni švigali že visoko v zrak. Od blizu in daleč so prihiteli na pomoč, ko je začelo biti plat zvona. Med pre-bivalstvom je vladalo nepopisno razburjenje, ker je obstojala nevarnost, da se požar razširi na vso vas. Prvi so bili na mestu domači gasilci* ki so z največjo požrtvovalnostjo skušali resiti, kar se je pač še resiti dalo. Kmalu za njimi so prihiteli tuđi gasilci iz Mokronoga, Sevnice in Št. Ru-perta. S smrtno nevarnostjo so gasilci in domaćini odnašali iz gorečih poslopij pohištvo, orod-jc in skušali resiti živino. Kljub vsej požrtvovalnosti pa je pri zađe tim posestnikom zgorelo skoraj vse, tako da so čez noč postali berači. Po dosedanjih ugotovitvah je poginilo v plame-nih 15 prašičev, več glav goveje živine, skoraj vsa perutnina, žrtev plamenov pa so postale vse zaloge živil in vsa krma za živino. Zaradi vetra je bila reševalna akcija silno otežkočena. Gasilci so si pomagali na ta način, da so porušili nekatere ogrožene objekte. Pri gašenju se je ponesrečilo tuđi več gasileev, ki so dobili deloma težje poškodbe. Sele proti jutru se je posrećilo ogenj lokalizirati. Docela pogasiti pa ga še tuđi dopoldne nišo mogli in je še vedno nevarnost, da se ogenj razširi. Pogori-šče nudi žalostno sliko. Škoda je ogromna in presega gotovo milijon dinarjev. Prizadeti posestniki so tembolj oško-dovani, ker jim je pogorelo vss,zavarovani oa so le za malenkostne svote. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Ljudje ugibajo marsikaj. Izraza se tuđi sum, da je bil Ogenj podtaknjen iz maščevauja. Zsdevo preiskuje orožništvo« kj že vrši poizvedbe. Dodatno nam poro-čajo z Mirne: Včerai popoldne so imeli v Glinku *vatbo. Svatje so s« okrog pol 6. pri-peJ}a|i domov k Vavtarju p. d. Bedene-tu. kmalu pa je prlcelo goreti in sicer na Podu. Okrog 6. je bila že vsa vas v plamenu. Ogenj se Je strahovito hitro širil ker so bila posaraezna posiopia krita s slamo, stala pa so tuđi zelo blizu skupaj. Pogorelo je 20 zgradb in si- cer 6 staiiovanjskih hiš in 19 gospodarskih poslopij. 1 judem je posorelo vse, oprava, obleka. živila in krma. Nekemu posestniku je ba»e zgorelo tuđi 30.000 Din, izkupiček za prodane vole. Na pomoč so prihiteli casilei z Mirne z motorno brizgalno, gasilci iz Mokronoga z motorno brizgalno in gasilci iz Sevnice z motorno brizgalno, ka- kor tuđi zasilei .i Št. Ruperta hi Sela pri Mirni z ročnima brizgaluama. Ročni brizgalni nNta mosti stopiti v akci-u>, ker ie vodi oddaljena WaMh 500 m, pač pa so omenjene tri motorne briz-galnc obvarovalc ostala dva pose^tni-ka. da tima ni vse pogorelo. Beda pogorelcev je velika, ker jim je dooesedno vse zgorelo i u jim ie pomoč nujno potrebna. Senzacija s črnimi kozami v Ljubljani Neumestna potegavšeina ljublj anskega hudomušneža. — Ljubljana premore samo štirinožne koze. — Ljubljana, 7. maia. Po mestu so se Sirile danes dopoldne kot največja senzacija govorice, da so se tuđi v Ljubljani pojavile crne koze. nevarna kuga, ki Uela Angliji velike preglavice. Razumljivo je. da so te govorice po-vzročile med prebivalstvom veliko pozornost. V pomirjenje javnosti moramo kategorično naglasiti, da so vse te govorice docela neosnovane. Nastale pa so vsled tega, ker je voj-aška sanitetna oblast kontumacirala oddelek artiljerijske vojasnice, kjer sa se pojavile oJpi- ce. Neki hudoinusnež je hotel potegniti radovedne ženske in jim je natvezel, da sre za crne koze. Pristavi! je še, da so tuđi na sejmišeu usotovili danes dopoldne dva slučaja crnih koz. ki da so jih prinesli v mesto kmetje iz Dolenj-skc. Seveda je misli, da bodo same pogodile, da misli samo štirinožne živali. Vsekakor pa so take šale skrajno ne-umestne. ker lahko zelo škodujejo tuj-skernu prometu v Ljubljani. Proti raz-Sirjevalcem takih neresničnih vesti bo uvedeno kazensko postopanjc. 4.000 bolnikov v plamenih Katastrofa v newyerseyski bolnici - V paniki so bolniki podavili strežaje - Ogromna škoda — Ne*york, 7. maja. V New-Jerseyu je izbruhnil na sedaj uepojas-i;jen način požar v veliki državni bolnici, ki je v kratkem objel vse objekte. Ker je ogenj nastal sredi noći, je bilo reševanje bolnikov, ki so ležali v gorečih zgradbah, nadvse otežkočeno. Le z najvecjim naporom se je posrećilo od vseh strani prihitelim požarnim brambam resiti okoli 4000 bolnikov. ki so ležali v bolnici. Med bolniki je bila tuđi zaradi požara nastala strašna panika, ter je mnogo izmed njih pri poskusih resiti se. bilo težko poškodovanih. Najtežja je bila akcija za reševanje v od-delku za umobolne, kjer so poblazneli bolniki napadli strežaje ter jih pričeli daviti in obtoževati, da so oni požigalci. Ta oddelek so iz praznili sele s pomocjo vojaštva, ki je prihitelo med tem na pomoč. Skoda znaša čez 50 mtlijonov dinarjev. Avanture gospe Minke Ljubljana, 7. maja. CJospa Minka je poručena iele dve leti. Z možem se je vedno dobro razumela — *vsaj dozdaj. Saj je bil on vedno kavalirski napram nji in rad jo je imel. Vćeraj se je pa ^ospe Minki nenadoma zahotelo avan* tur. Kaj stii imela / možem in kaj jo je na* potilo. da je mo2u nastavila rojje, nam ni znano. Dejstvo je, da je bil sinoć i njen mo/. ko je priiel okoli 22. domov, presene« čen. Postelja, kjer je ponavadi spal njegov srček, je bila prazna in moiiček je tuđi pre* senečen ugotovil, da je z ženico vred izgi» nilo še marsikaj drugega. Skoro polovica stanovanja je bila izpraznjcna, od postelje je ostalo samo ogrodje dočim o per;lu in drugih pritiklinah ni hilo duha ne sluha. Pa ne samo to! Gospa Minka se je očivid* no ravnala po načelu: ti pol in jaz pol, kaj« ti pustila mu je samo eno noćno omaro, dva itola, in sploh vsega pohisrva samo polo» vito, v kolikor se je dalo deliti. Od^Ia je neznano kam. Morda jo je po* pihala na topli jug, kar ni izključeno ali pa... Tada to so samo kombinacije. Dejstvo je. da se je ?ačela za njo zanimati po* licija. kajti možek jo je. čeprav s tezkim srcem, ovadil oblastim. Katastrofa franeoskega vojaškega letala S 500 m visine se je zrušilo na tla, pri čemur je eksplodiralo več bomb. — Letalo je razneslo, posadko pa ubilo. — Pariz. 7. maju. Na letališču v Botjrghesu se je i>ripettla vceraj dopol-dne katastrofalna nesreća. Vojaško le-taio za bombe se je dviciilo v zrak. da m izvajialo ra/mi manevre. V visini 500 raetrov je motor nenadoma odpovedaK vsied česar je letak>, v katerenVso b« poles dveh pilotov še trije vojak i, str-moslavHo »a zemjio. Pri udarcu na zemlio ie eksplodiralo već bomb, ta. ko da ie letalo docela razneslo, vso posadko pa na mestu ubilo. Ker je pod ruševtnami še več bomb, si ne upajo ruše vio odstraniti. Dve Betki na policiji Ljubljana, 7. maja. Elizabeta I*, in tlizabeta P. — tako je zapisano na policijskih ovadbah. Pri prvi je bilo pripisano pijanost. pri drugi vlacu« ganje. Obe Betki Ma stari znanki ljubljanske j-oliiije. Prva mead;» notorlčna pijanka, druga pokliena vlačugu. Po>ebno druca ;e »lobro zapisana na [>oli<-iji, ki jo ima v fvi-oli-lija, tx>lnica in sodis^e. Večna [>esem. Kako bo to koncalo. si lahko vsakdo mi#!i. Druga je zaradi pijanost i večkrat gost polinje. Demon alkohol jo je upropa>til in /
  • niba\skih katunskih tovar-nah. pri k^teri ie udele/tno okoli 1.10 tisoč deliivcev. so /ahte\ali do>edai /e težke krvave /rtve. Polo/ai je pnMai tem opasneiši, ker se ie izka/alo. da ie znova oživelo sataro sovraštvo med Indijci in muslimani, ki s<» pričeli i/rub-Ijati nemire pri stavki /a porav iia\anie starih računov. Ski^ro sleherni ću"1 '-c oJ'c;*\ aU» im r* ^h»\>\ih nl'-cah krvavi spopadi med muslimani in Indijci, ki zahtevajo smrtne /rtve. Na podlagi portKila bomba\ skesa guver-nerja ie bilo dosedai v teh boiih uhititi /e preko -Sti o>eh iu okoli Jt<*» te/ko ranjenih. \n%leške oblaMi, ki >o iim h'lf ti obnovljen; >p»ri med Indijci in inii->limani vpočetk^ /el<» povolii. ker "<> se /aradi njih /opet /aM»\ra>;i.. o>a plemena. >t> pričeli vedai / eneruični-mi merami. da preprećiio uadal.ino pre-livanie kr\i. lako »e i/dal bomba\>kl uarnizij>4i komandant. Ui ie pre% ^el po\el.i>t\o nad varnostniini četanii. odredbo, da bo sleherni člo\ek. ki hi p«k biral na cesti kamenje, na nieMu u^tre-l:en. ker ^e ie izka/alo. da ie bila > no-mirih Nečina oseh uhitih iu ranien'h s kamenjem. Atentat na Voldemarasa Sinoči so trije neznanci napadli litovskega ministrskega pred* sednika - Ubili sn njepovega adjutanta, težko ranili pa njego-vega nećaka in ordonančnega oficirja — Kov no, 7. maja. Snoči je bil izvršen atentat na ministrskega predsednika Voldemarasa. Snoči se ie ministrski pred-sednik v spremstvu svoje žene in 10 letnega nećaka ter svojega adjutanta in ordonančnega oiicirja vojnega ministrstva po dal h koncertu, ki se je vršil v gledališču. Ko je stopal po aleji proti gledališcu, je planil izza drevesa nek civilist in oddal proti Voldemarasu več strelov. Voldemaras in njegova žena sta ostala nepoškodovana, adjutant se je zgrudil na mestu mrtev, or-donančni oficir je bil teško ranjen v trebuh. Ranjence so takoj pripeljali v bolnico, za naoadalci pa so bile odooslane na vse strani patrulje, vendar pa jih nišo mogli iz slediti. Opaženo je bilo, da so bili trije naoadalci. od katerih pa je streljal samo eden. Domneva se, da so imeli v blizini pripravljen avtomobil, na katerem so pobegnili. Balon hrez posadke Pri Stuttgartu je pristal balon brez posadke. — Zagonetna da majorja in njegove hčerke. — Stettin, 7- maja. V nedeljo popoldne *e je spustil v blizini Stuttgarta na zemljo balon, ki se je dvignil v zrak v HitterI«»Mu. Ljudenu ki »o ee nahajali v nepo^roiini blizini, je zbunilo pciorno-t. da ni ni'u*-" izstopil vl košare balona. Prihiteli *u zra-veu in opazili v evoje veliko preseneč'-Mij'N da ni nikogar v gondoli- V nj**j š-o va"A\ n»o*ki in ženski plasč. ročno torbico, fotografski aparat 111 nekaj iivil. Ko »(> [>ve- i>ktili ro torturo. #m> n»ili v rijfj (•*j*ifi-m;it i jo. tt;i iM.nll;i^i katare ^o nu>cli #kJ.'pati, kdo -»* j<- / balonom dvijrni 1 \ /r.ik (ir*» /a nckcj,«a inajorja lict/keja m i.ku«-v *'hCcr, k» «ta \ BitterfnMu ^tartal.i / l»«i lonoin. l\i-r ui bit («if»rt \«'n1i! halmKi itj U»*f tu li u /.rakoplovrih ni «x1 drugod f»ob*n>-j.i uIm-^u, ^klepajo. < Li »ta »»■ ob;i iu »n|»nj%i ,i«. \\ nat'in iKMi^renla. Centralni dopisni urad — Beograd, 7. maja. Minietirki pred-^ednik je dan^s podpisal uredbo o organizaciji centralnega dopisnega urada. Cen* tralni dopisni urad bo imel *€'^t oddelkov, med katerimi bo naj važne jši cnidelek ta notranjo in zunanjo propagando. Podružnice dopisnega urada bodo v Ljubljani. Zagrebu, Sarajevu in >koplju. Fri v«akem vo-likem županu bo nameščen poseben tiskovni referent. V službo pri dopisnem uradu bodo epre)eti samo irveihani poklicni novina rj i. Obsojen petrolejski magnat __Wa$hingten, 7. maja. Tukaj^nje >om-claire je moral kazen takoj nastopiti. Odmev borbe med slovaškimi kmeti in cigani — Rratislafa, 7. maja. Snoči je bila objavljena ra*>odba v znanem proce#u zarudi ciganske^a pogroma v Bobcbni, kjer so kmetj«* lanskega leta ivavalili na cigansko na«elbino in pobili mn^o ciganov. ^est kmetov je bilo obeojenih na polletno i«*Co, vseh ostalih '33 obtoiencev pa je bilo opro-§?enih. Svetovni kongres trgovskih pot-nikov -.. Pariz. 7. ruaja. Na inicijativo fraii'«>-fiUei;a trjjovinskega ministrstva je bil ća-ne# v proetorih zunanjega ministrstva ot\orjen svetovni kongres trgovskih xastop-nikov i ti potnikov. Na kongre«u je zastopa-nih 14 držar. Poljske finance \*r**»«. 7. iiuijm. \ Ur.itivern U<* uil«» poroeilo ameri^Uesa finančnega •v»1.»v.i| a ?a Polj«ko I>eweva. Porobilo in»ola\li^ -«j-ianje dolgove Poljske innzemi>t\u, Ui /na- *ajr> -ki(i milijonov dolarjev. Poroćif" UmM- wra poljski sedaujt davtni sistem in n*vr.t-vič-iio davčm obreraenitev ter pred'.i^a ra/ne temeljne reforme. Svečanosti v Orleansu - OrUiio-. 7. iiiaJ<(. (»I. iKiv/,,,;, -ti -H-rih kardinalov, itirih naa po deviri Orlemski. Borzna poročila. Ul BUAN>kA BOKZA Def ne: Am-terdam J2.S7". K.-rlm \X\7\ — i:i50f> (13.49), BrUi*eij 7.K1**;. Uudimj.**-*ia 9.91b".*. Curih hHH.A — HWT.4 (li^HI, DuDaj 7.97«--» — N.»Hi;> (7.W12). Liri 1 "i •-'75.<>j — 27ti 45 (-.'76.(15), Ne«york Vi.;H, Pariz 22-J.44, Praga 1(57.9:$ — Hi6.7S (1«^:v;> l«t 298.08. Klekii: Celjska 158 dt-n.. LjuMjai^U« Kreditna 1*23 ien., Pra«te\. Stavbna Mi der».. -^i-ii Hfi .-a. Z.M-RhlUkv ROK/A Devii*: Ani*terd;inj "J1VS75. lUittaj ~.\f*\2 Berlin 13.41», ltudimp<*;ta SI Wl4i"J. K.m l>»» 276.wyork MlK l'.n/ -'22.44, Prapa 1^»8.3H, Curih 1 <*■,>>.'.>. Efekti: Vojna školi 41 :>.."> INOZKVSkK BORZE Turili: Beogra.5O, Berlin 123.15, Lan Ion J5 1M, N'ehdork 519 ia Pari* 20.285, Milan 27.1'.."5, Zrtgt 16.386. Stran 2 »SCOVENSKI NAROD* dne 7. ma* 1929. Mev 103 Propagandni polet Jfiss Dalmacije" Včeraj ob 18 je angleško letalo pristalo v Ljubljani in davi ob 10.30 je startalo k poletu t SpKt. Izubijana, 7. maja. Suoči ob 18 je angleško sportno letalo -Miss Dalmacija< na svojem propagandnim poletu po Jugoslaviji pristalo ua »išensketn aerodromu. Ljubljanski Aeroklub je slcer ie v soboto prejel brzojavko, da prista-neta Angleia v nedeljo okoli 1G na aerodromu, toda letalcev v nedeljo ni bilo* Ljubljančani «hj bili zelo najevoljni, ker tta jih pustila Angleža fakati par ur ra-man. Voeraj eta Angleža pristala na aerodromu, kjer so bili zbrani funkcijonarji ia elani ljubljan?kega Aerokluba. ki «o ju toplo pozdravili in ju povabili v l'nion. AnglPŽa, znani vojaški pilot Arnior, ki je Uaje, eden najemelejših in uajboljsih angle-čkih avijatikov, ter zastopnik tvornico Ha-villand pilot Mappleberk. sta pojasnila, da je bil datum na brzojavki pomotoma označen in preuranjen in zato je na^tal nesporazum. Gosta sta veeerjala m ložiraU v l'nion u, davi okoli 8. pa sta bila zopet na acrodro« mu, kjer se je zbralo mnogo Ljubljaneanov, veeinoma članov Aerakluba in Autokluba, lci so z zanimanjem opazovali lepo srebrno* rdeeo angleško ptico. A vi i on »Miss Dalma* čija«: je tipično sportno letalo. Je dvokrov* nik in razpolatja z motorjem «5 konjskih sil. Ra>rpetina kril znaša okoli 10 metrov. dol* žina približno 7 in pol metra. Letalo torej ni nič veeje od »Ljubljane«, katere razpe* tina je ćelo večja. je pa mnogo višje. ker je dvokrovnik in je tucfi moenejše konstruk« čije. Trup je spodaj pobarvan rdeče. zgo* raj srebrnosivo, srebrnosiva so tuđi krila. Na vrhu kril je napis »G AA FF«. Spredai ima avijon na trupu naslikano zvezdo in v Mi napis »Mots«. To ie namreč naziv letala. Splošno napravi letalo zelo soliden vtis in Ljubljaneani so si ja z zanimanjem ogle* aovali. črlane Ijubljanskega Aerokluba je ievedii zanimala konstrukcija in stabilnost in ogledali so si letalo tuđi od znotraj. Ob 8.30 sta pilota gospodično »Dalma« cijo« poteguil* iz hangarja, na ktr 9O bili na programu poskusni poleti za pasažirje. »Dalmacija« je dvignila okoli deset Ljub* ljftnčanov v zrak. Nato je startal Armor sam in izvajal v zraku smele akrobacije. Njego« vi loopingi in rolingi so bili krasni in ćelo izkušeni ljubljanski letalci so prisnali. da so brezhibno izvedeni- Zadivil pa je pred* vsem njegov polet na hrbtu, kar je ena naj« smelejših Ictalskih akrobacij. Občinstvo j« drznemu letalcu pri pristanku prirejalo bur* ne ovacije, Po končanih pasažirskih poletih. in akrobaeijah sta se letaka pripravila za start v Split, kamor dospeta okrog 13. Ob pol 11. sta startala in kmalu je Miss Dal* macija i/ginila na horizontu. • Letalo -»Miss Dalmacija« se nahaja na propai^andnem poletu po Jugoslaviji ze sko* ro teden dni. Pretekli torek sta letalca star* tala i/ Londona, letela sta preko Kolna in Frankfurta, kjr sta prenoćila, in Dunaja v Zagreb. Od tu ju je propagandna turneja vodila v Beograd in Novi Sad, iz Novega Sada v Maribor, kamor sa dospela včeraj, in iz iMaribora v Ljubljano. Iz Ljubljane poletita preko Trogira v Split, od tu v Mo* star in zopet nazaj v Zagreb, kjer sta baje že našla kupca za svoje letalo. »Miss Dal* macija«: je še skoro popolnoma novo letalo in ima dozdaj okoli 50 ur poleta /a seboj. Za sportne polete je letalo zelo pripravno. XaŠ urednik je imcl priliko, govoriti z g Mapplebcckom, /astopnikom angleške tvornice de Havilland. ki dnevno izgotovi do 20 letal. Tzjavil je. da je polet po Slove« niji zelo težak, ker se križajo morski in gorski vetrovi. Letalca sta se morala boriti s precejšnjimi težkočami V propagandnem pogledu je Anglež zelo zadovoljen in upa, da je vso jugoslovensko javnost v zađost? ni meri zainteresiral za angleška letala. Socijalno skrbstvo ljubljanske obeine Iz referata načelnika finančnega odseka g. Ivana Tavčarja na proračunski seji občinskega sveta £ele v povo.ini dobi je prićela inertna obćina s sistematično organizacijo sodal-nega skrbstva. V prejšnjih ćasili se je i-o-znalo samo podpiranje ubožeev, oprto na naziranje, da se nahaja nekje «ospod, ki deli podpore, nekje pa revež, ki prejema miloščino. Oanes je premazano stali^će mi-losčinarjev, katero nam je satno še v spo-niinu na one čaše, ko kultura še ni ri;z-umela, da imej vsak človek naprain javnosti absolutno zakonito pravico prejemati iz javnih blaganj sredstva, če sam ne more već delati in mu življenje ni dalo možnosti, da ima vsaj najnujnejše /a preživljenje. Modalno skrbstvo ni osebno dobrodelstvo. Vse se vrsi po splošnili principih socialne mi-selnosti. Nikjer ni gospode in nikjer lilap-cev. Javnih sredstev ne priznavamo invalidom dela, starcem bolnim in brezposelnim zato, ker so reve/i, arnpak zato, ker so dali delovne moći dru/.bi in je družba dolz-na skrbeti za vsake^a svojega člana, če ob>taue na svoji /ivl.ienski poti in ne more naprej. Preiemati sredstva iz javnih Masajn ni poni/.evalrio ali sramotno, ampak pravica, časti\ redna pravica tako, kot \ šaka druvsa. \i pa dovolj. da skrbi občinsku socialna politika le za one, ki se žc nahajajo v be-di, ampak mora poseči tuđi tam vmes, kjer je mojtoće socialno zlo še preprečiti. Pri otroku se mora začeti. Ako vidimo, da je v občino pristojen otrok brez staršev, po-tem via ne srnemo prepustiti ljudeni brez nadzorstva, ampak moramo skrbeti zanj, omoKOČiti otrokovo izobrazbo in mu dati vse predpoKoje, da se sam preživlja. Zra-stel ne bo potem delomržen človek, ampak polnovreden član družbe, ki ne bo svoje občine nadlejioval s prosnjami za pod-poro. Prav isto je z družinami, kjer vidimo bolezen v hisi, kjer hirajo otroci \sled slabe hrane, ali nezdrave^a stanovanja. Ta-kim družinam mora občina pomagati že predno nastopi katastrofa. Dečja zavetišča, dnevna šolska zavetišća, počitniške kolonije itd., vse to so sredstva, ki preprečuje-ie največia socialna zla. Vsa občinska politika je več ali mani so-cialna politika, ki se ne začenja in konca v socialno-političnem u radu mestne občine. ampak posega v skoraj vsa ostala občinska področja. Iz vidika socialne politike se i»-vaja stanovanjska akcija, obravnava položaj občinskih nameščencev, rešuje Šolska, zdravstvena \prašanja itd. Z vodstvom občinske socialne politike je poverjen socialno-politični urad. Ako njegovo delovanje dosedaj ni bilo vzorno in ni odgovarjalo velikim socialnim potre-bam mesta, ie krivda predvsem v tem. ker se temu uradit ni pripisovalo dovolj važnosti. Sele v zadnjem času je dobil so-cialno-poKtični urad vsaj za silo zadostno osobje in prostore. Socialno-politični urad je razdeljen na splošni, mladinski, detavski in ubožni od-delek. Šest uradnikov in poizvedovalcev imajo vršiti ogromno delo. V časih velike socialne in gospodarske mizerije, stranke naravnost oblegajo socialno-politični urad. £abo!nsko reševanje socialnih zadev ni mo-icoče. Akoravno po enotnih normah, mora le prevladovati individualna presoja in prav ta način uradovanja ie zamuden. Samo v ubožnem oddelku je okoli 1100 oseb, ki so v evidenci glede podeljevanja in izplačeva-nja stalnih podpor, da ne nastevamo ti-soče onih, ki prosijo za brezposelne pod-pore, za preskrbo otrok in invalidov dela. V Pomoč socialno-političnemu uradu je ustanova okrainih načelnikov, ki je bila bas leto^ reorganizirana. Socialno - politični urad mora imeti pri i/.vrševanju svoje službe pomočnike v vseh okrajih in med vsemi poklici ,kaiti njegovo delo mora biti v nai-ožji zvezi z življenjem in pod največjo kontrolo javnosti. Pretirani birokratizem bi socialno-politični urad in njegovo delo ubil. O^lejmo si dosedanje stanje socialuega skrbstva v Ljubljani! Mestno zavetišče za onemogle Mt'stno zavetišče za onemogle je name-njeno izključno starim oslabelim in dela-nezmožnim Ljubljančanom, ki so vsled gospodarskih ali socialnih neprilik ostali na starost nepreskrbljeni. Zavetišče upravlja nadzornik, ki vodi knjigovodstvo, nadzoruje in preskrbvtie prehrano, vodi evidenco oskrbovancev ter stalno nadzoruje zavetišče. kakor tuđi kvaliteto hrane in dobavljenih živil. Od ći»sa do časa kontrolira prehrano tuđi mestni ii-zik, ki skupno z nadzornikom obiđe v.se sobe, da jih pregleda glede reda in snaj^e. Zavetišču je prideljen tuđi zdravnik, ki ga poseča redno trikrat na teden, v slučaju potrebe pa tuđi večkrat V pomoč nadzorniku je dodeljeno 12 sester reda sv. Križa, 6 služkinj, en hlapec in en hišnik. V oskrbi zavoda se sedaj nahaja 24ts ljudi, med temi 166 žensk in 82 moških. Hrano prejemajo oskrbovanci štirikrat na dan in sicer: zjutraj in popoldan belo kavo, opoldan obed, obstoječ iz go\cje juhe in dveh prikuh, zvečer večerja po prilože-nem iedilnem listu. Izven oskrbovancev prejema v zavetišču hrano še \9 družin, ki štejejo skupaj 8U članov. To so večinoma obubožane družine brez očeta ali matere z mladoletnimi otroci, brez vsakega zasluž-ka in dohodkov. Većina jih nosi hrano iz zavetišča domov, nekateri pa jedo v pred-prostoru kuhinje. V poštev priliajajo tu samo oni, ki so pristojni v Ljubljano. Le ena družina petih članov je pristojna v Istro (Italija). Zavetišče preskrbuje s prehrano tuđi dnevno zavetišče na Taboru, ki šteje 24 otrok. Kuhinja preskrbuje na ta način s hrano 372 ljudi. Mestno zavetišče za onemogle odgovar-ja vsem higijeničnim predpisov. Ima par-ketirane prostorne sobe z velikimi zračni-mi okni, svoje kopalnice, zdravniški anibu-latorij in široke, svetle hodnike. V zavetišču je lastna pekama in velika prostorna kuhinja. Slednja je za to število preskrbo-vancev premajhna in osobje, ki je zelo ma-loštevilno (1 sestra kuharica in tri dekle) le težko zmaguje delo v kuhinji. Zavetišče ima tuđi lastno ekonomijo, katero upravlja gospodarski urad. Zavod postaja za socialne razmere v Ljubljani premajhen. Stevilo onernoglih in nepreskrbljenih narašča, kar se je opažalo posebno v letošnji zimi, ki je bila zelo oštra. Nad 80 prašenj je stalno v uradu nadzorstva in 95 odst teh prošenj zahteva nujno rešitev. 70 do K8 let stari prosilci žive brez vsake oskrbe in pomoči v kleteh, šu-pah in podstrešnih sobah ter čakajo na sprejem v zavetišče. Razširitev zavoda je nujno potrebna, ravno tako kot urediiev novega dru^inskega zavetišča, kjer bi »tari zakonci našli zavetje ob zatonu svojegi življenja. Do sedaj se zakonci ob sprejemn v zavetišče ločiio eden od drugega. 2al so se one niše, ki so bile namenje-ne za zavetišča (Karlovška cesta St. 7 in (iradiščt) sprememle v stanovanjske hišc. Za tako družinsko zavetiJće bi bila nai-primernejša bivša ubožnica na KarlovSki cesti, kjer je 2e razdeljena na majhnt sta- novanja. S tem vprašanjem se bo moral občinski svet intenzivno in resno baviti. Stroški za mestno zavetišče za onemoK-le so proračunjeni v znesku Din 1,392.8.^5. Prehana je proračunana po Din 9.— (devet) za osebo na dan. Oskrbovanci v dragih zavodih VTseh onemo^lih zlasti pa te/je bolnih. pa ni mogoče namestiti v nie^tnem zavetišču. Mestna obćina je primorana oddajati onemogle tuđi v druga zivetišča. Na račun mestne občine je v hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani 29 oseb, v zavetišču sv. Vincen-ciia v Menjfšu 15 oseb in > .mzefišću v Ljubljani 5 oseb. Za oskrbovance v teh zavodih plačnje mestna občina običajno po Din 15 nu dan. V proračunu je v to svrho za letn 1929 predvide!) znesek Piri 273.750.- . Redne in uredne podpore v gotovini Onemo^li meščani, ki imajo sicer svoie stanovanje, male dohodke. ali si pa ćelo nekaj zaslužijo, vendar pa nimajo dovolj za preživljanje, dobivajo stalno -podporo po 50. 75 in Hm) Din na mesec. Koncem letu 1^28 je u/.ivalo stalno podporo 772 odraslih oseb. med teini (»6 oseb po 50 Dm, 245 oseb po 75 Din in 457 oseb po luu Din mesečno. Redne podpore se dovoljujejo po posebnem pravilniku s sodelovanjem okrainih načeinikov. \ letošnjem proračunu je /a stalne podpore znesek ^UOhn) Din. Polet tega razdcljuje socialno-politiĆni urad tuai tzreJne podpore ob prilikah. ko je treba trenotno odpomoči socialni bedi (bčanov. Samo v prvih dveli mesecih te-kočega leta je oilo nakazanih 3t*> postlcem i'.rednih podpor \ znesku 43.45 > Dm. 16 pro^ilccv ie dobilo nakazilo za hrano v \ rednosti Din 2.45^.50. 5<> prosilecem pa je bila nakazana obleka. /a letošnie leto je /a i/redne podpore proračunjemh 2f>0.0»X' dinarjev in za obleko in ormte\ -našaio \eliko radi razvrednoteriia krone. Skupno je za starostno preskrbo prora-čunienih 2.946.5S5 l>iii. Ko kov orimo o podporatt, bi ne hiiu odveć omeniti, da bi bilo nujno potrebno, da se napravi skupna evidenca vsefi podpor razdelienih v Ljubljani, bodisi potom mestne občine ali dobrodelnih or^anizacit. Imamo kasto poklicnih prosilcev, ki dobe podpore na v seli straneh. Sramežljivi prosilci, navadno na.ibolj potrebni, o^tajajo po praznih rok. Pravično se naj zravnajo podpore. da bo vsak. ki je potreben. dele/en \ enaki meri pomoći. Internacijonalna unija igralcev bo sodelovala pri našem gledališkem zakonu Ćehi si žele pri ureditvi gledališkega vprašanja istega sistema, kakor ga imamo v Jugoslaviji. O poteku seje upravnega odbora Internacionalne unije igralcev v Kopenhacnu na Danskem nam je podal proi. Šest. odbornik xu luiioslaviio, Bolsarsko, Ceškoslo-vaško in Poljsko, naslednie informacije: — Seje smo se udeležili vsj člani uprav-nega odbora ražen predsednika Trancoza Harrvja B a u e r j a. ki je bil nepredvido-ma zadr/an. Se-jo ie otvonl podpredsednik Nemec \V a I 1 a u e r. Najdelj smo se zadržali pri obravnavaniu avtorskega pra\a isralca krlcde radia. V Nemčiit obstoii jio-v oreći film. ki ima iahko za ij>;ral«,ki stan katastrofalne posledice. V Berlinu se ie do-vrodilo, ko so predvaiali govoreći fMm, da so čule najrazlićnejše o.seiiriosti svoje javore, ne da bi dale /:anje Jovol.ienie. Pri tem je L»«lo skle-nieno, du si poiš'e Unija /asloiribe pri irtcd-naroduem sodiščii v liaa^u in pri Internacionalni uniji dusevfiili delavcev v /^enevi, Mnovio preslavic nam dela spor med anjilcsko in američko orviai!izaeii»> i^ralcev, Ameriški i.cralci dovoliu.ieio an^leskim, da nastopaio na amerisRili t'eh, obratno pa ne ansileški, da bi na ^topili umeriški kolegi na aiiffleških tleh. Seia teira spora ni nio^la resiti. Sklenieno je bilo, da potrpe /iner-ČLHii do jeseni ter da nai re delajo nepriiik aiiiile.skiitj kolegom, ker obstoii uiianje, u.t se spor poravna na se.it. ki se b<-> vrsiU jeseni v Londonu. Referati o položaju isirals^ih ortaniza-cij. včlanjenih v Uniji, so bili zelu /aiiimiu. Reieriral sem kolegom o Udru/cnij naših jfledaliških igralcev ter o novcin ijiedah-^kem zakonu, ki ga pripravljajj v Beogradu. Nacrte tega zakona je napravi] pri od-bornikih najboljii vtis. Srne se reC. da j;!e-dajo v inozemstvu z nekik^nj zavistjo tia naprednjaški način rešitve te>ia vprašanja pri nas. Cehi n. pr. si žele isteka sistema, ki Ka mi že imamo. Res je, di ie igralcc pri nas razmeroma >!abo plačan, v Nemviji u. pr. znaša plača začetnika J.MHj Im, zato pa ie na drusi strani zu^ii.a!r\n za bo-dočnost. liotove stvari v .lovem gledališkem zakonu, venJar ne bistvcie^a značaja, bi se dale bolje resiti, ^klenjeno je bilo, da bo Unija sode'ovr-la pri tem zakonu ter da bo sporočila svoje mnenjc v Beossrad. odoče \>aka i^niska družina iz inozemstva inortla i.rkazati / mednarodno linijsko legitimacijo, dru^ače ii ne bo dovoljeno r.astopit'. (> poteku seje so priredi vsi danski listi obširna poroči'a. Nekat?ri listi so ob-iavili razgovor z menoj o stani:; jrieda'išč v Jugoslaviji. Zelo se je zauinul 7« razmere pri nas urednik usledne>;a dnevnika Politiken u. Folncr \ isti, ki kot Dance perfektno obvlada srbohrva^Čino. F>rihodnii mesec odpotuie v Tiuoslaviio ?»a studijsko potovanie. Nadciam se. ua bo odšel od na«; r rajlepšimi \ 11*;. Za emancipacifo žensk. — Fantje, pozor pred Ksantipami! — Kdor zna živeti, naj se poroci. Malo pozno se oglasam, a u>pam. da bo kljub te;nu moj odgovor ob»iavljcii. Zadovoljim se z nekoliko vprasanji, ki že sama ka-žejo izgubo, k: jo ima današnia žena z vstopitviio v zakonski iarem . L>afidancs se že vzga.taio žene tako. da si laliko same služiio kruh in zato se ie tu-u: \ njihovim /viituu manikai Izpreme-nilo. Kaj »pridob!«: zlasti lepa žena, ako pokloni svoje srce samo enemu in se z njini združi za vedno? Sedaj je Pač cioba materijalizma in tuđi žene smo postale boli e>£0-istkSne; čemu naj pač olepšavamo živHen-sko pot tako, da bi zase pobrale nepnjet-nosti in odgovornost, će pa oni. zaradi ka-terih se žrtvujemo, tega ne uooštevajo? Zakai naj se veže zlasti žena. — katere mož ni toli premožen, da ii izpoloi želje in krije potrebe, — da mora še tuđi potem sama s-kfžiti ter .je dolžna v prostem času po napornetn delu, po katerem se mož od-počiie, opravljati se sospodiniska dela? Dokler je žena prosta, zovori orw, a potem se obrne in zakai naj bi si torei prebirala na sJa&še? Koliko pravic si lasti mož, ka-terih pa ne dopusti svoU žen! in mu je ona nekako prisiljena sakrivaj slediti. Če ie de-klica ali žena lepa, zraven pa še izobraže-na in d>irfK)vita. kako po nje? koprne, kako jo obožii'jeTO iu koliko ugodnosti vživa! In Će se poroci, nai ji vse to nadomestuie ino-ževo Ijubosumie ali morda ćelo zatiranje. nai Ii v rokah enega samega ovene njena lepota? Prosta je in če se ii priMiža mož, kattrc^a zaželi, zukaj bi se na ni vezala za vso bodo&iost, ko vMKlar vsaka stvar pq-s:ane sćasoma dolgočasna? In če se ji morda kaka žena, ki jo smatra za zapeljivfco svojega moža, sovrazno približa. ne šme li laičko preko njenega iica pomi!o\alen na-smeh: -Kako si malen-ko^tna, kje Da na»deš dva, Ici bi bila le drug za drusega. ne da bi si zažele'a spremembe, kake si vendar rr.oreš prilaščati popolnoma ubogo čJoveško bitle«. Kai če se za mienim hrfctom porem morda spogrledt^ejo in ^če v vsako dražbo. A!i ni mnojLo prijetneje in plodonosneie biti po* nosna hetera kot ubojca, zaitičcvana m % trpiiostjo obdajaoa Ksantipa? Pa naj se poroč: m-lada. čed»nostna de-klica. kaj je to v ooeh moža, ki pozna svet, ki >e iržival in zato ne naiđe zadostnega užitka pri neizkušeni dekHci? Ce ;e pre;e živeia tud: ona kot on, ii to prostaš-ko očita ob vsaki priliki. Kaj ima torei današnja žena v zakonu dobrega? Otrok si ne žeH \cč, sn: je v nevarnosti njena leoota, pro-siost in pridobitev novih skrbi. Ceimi b: ne uživala kot mož. če dela ravno tako. čemu bi si tore] nalagala mnoge ck>lžno*£, katerim se lal&o izoioie? »Da l>o za staros; preskrbijena?« Rcs? A če ii mož pre.ie umre in ie navezana na pokoiirno, katero bi ravnotako Iahko sama dobila, če bi opravljala posle v uradu, ki so večiuomn lažii od gospodiniske«a dela; ali nat se za-naša na otroke. s katerimi ie toliko trpela, ki pOjde^o pu od u?e, kot ie sama odila od dortKičih in jo zopet puste samo, da M osta- [ ne pofcm v starosti tilia jeza. da n: bolje za>e grabila svofe mladost n spiofa živ- Zato mislitii, da če bo nazadovalo Ittv -io porok in če bo s tem v z\ttl radio ite-\-lo ri>j«:ev, ho to p«ai jasen dokiz. da želt žena zatajili svojo nrav. ki ii ne prines? n:č dobreia, \ kar je skorjj nrsiijeiia. da pokaže rnožii, d^ uid: brez nic^a prav Iahko jafiaja or. \%ak iako, da se nani ne vc/f /a ceh« zivljenit-. > T 27 Mei»; nafcoli utii a jnncr.ie v it. IZ. kar itiori vsak mo/ in wC ie ^viftil tuđi fena podfMsat:. Mara ima prav. To vem it lustn. /ku*we. Seni ooročen nad ?o !e* Vm ć**^ sem trnci, rad l>: iiMrctc ftm. « nV morem, rnorda n-.tl ne smem. Od žene sem bil na fin lučin on^uvan. od n rti rlavc do sred iu rele^a. do i>odo!atov. Sis:m Diianec. ne »o-nočmiiik. ne hab1 ek. /!ena zah;e\a. du brnl: lllož, *krben. On ;mira biti v«or. a žena. če hoće w-h- /aru, če hoče mu oosire/c. zjhreva rvonćno loeirev a ne gr« proč. Ti-K.i /ena ie vror ženam. kktko nai oiialov^-/ineo mo/c. kai: skoro ni oaraerafa (ki ie Kriv), da bi mož doscsel ločitev. akora%-nii e že deian^ko kfcčen od mire iu oostehe. ^antie lorci Po/or rred Kvanrip^mi. 28 Kaj j*> zakon. Ijube^n. *r»'ča jii »m:»f| iivlj«u.ja? Kak(» bi morali it\eti in kako iivimo? T« vpr«i«nja »o te«no x\^»ana g bm-«lovnim probl^moDi. Kakor tnani, domu*-\am in ^m pr*pričan, v toliko h<#*vn (>H-govoriti na nav*J«»na vprHi.^nja. K^r «•*• ne znatnu krotili ^ami, nam r*-rrta, (ioJot-i mej#» iivlj#»njtkih poti laknn. Kdor *jp /udovolji z Oirranič^niru živtjeo^Tn, kdor zuri \ ri/'m živeti in Živi z biljem, ki Utotako |tojniujr življ^o^. n*» bo prekoraril iri^j** zakona. Zakon ]*» formula za tivlj^njt*, kdoi jt* nr tn\» rabiti, mu \* r>dv#»f; oni fa, ki ne zna iivetj po formuli ne bo v«»dH tu-ne %\\* globoko notranje. Skrivno«it j^, kakor iiv-Ij^nje. \zjroti je ii\ ljenja, hrez nj* |p Mm« uniirajije. Kdor zamka ljub«v.<»ii. /Jinika itv-l^nj*». K\-niovati iivljenja Komur jr iKihez^n «amn if*^tinkti\ en pojuv, $# ti^ tim«* govoriti .i Iju-tezni. kor *tra-t jh wno ^eru-a ljubazni, ka-tera ne more ob*tojati br^z Ui*te ljubazni. K^or i^ na4^l \ oklopu zakona rintezo #v->-jih hutenj — ijubejLen, ne bo ftltl iz nj**jf*. Sreća? rte^nje hrepen^n|. V*»i or hre-punimo za ftiakim, ?jt1n tuli v<>i ne fiojmii" jfnm «re<> enako. Ako «e z> I ruži ta r»jo «i|>rij»zniti x mi*-lijo, da jina j> kdo enakovred^n), *1a ti vedno nasf»rotni in iz natprotij #e nik»lar np rodi »reča. Ljudje *mo nazjiotratj prev*»č razli^ni. V kolikor smo nekateri bolj ol»-tutljivi, mehki in »entimentalni, v toliko »o drutji prt*več bruUlni, brez \ftakeca razu-Dievanja >vojih bliiiijih. ker vedno iinajo prr.i ormi 1*' »voj jaz. V hlaPtanju r* lattm •rero (me^rerujemo neitrto *olju<1t. Volkovt »mo, «rerni hofemo b>iti. fovstnl ljetno sreto, tu
  • iripva»ti »>b-stoj ?loveka. izpopoiuj^vat; sf, iiveti za <1o-trobit floveStva. Zakon je formula u liv-ljenje, v njeni pa rtt navmiila za uporttbd te formule. Ne znamo «miselcio iiveti -cikdo ni** ne uči. \e znamo biti ijudfe, zato smo v večnern konfliktu « tvojo holj*o t\n-tranjo«th'. Zakot) na« ne more očistiti. \>tu vzdipniti. V iskonu je <1^na moliimt »mi»el-n^jja življenja, ako p* ne mamo fiveti, to nam vj*» moinr j* mne-nja, da zna. naj se poroti, meni •* pa zđi Z-ikon preontra šola ta Življenje . . . (fieieptica KOLEDAR. Dane«: Tnrek. 7. maja 10?9; katoltćanl: Stanjslav. pravoslavni; 24. aprila, ^ dan Uskrsa. Daiialn)« pftredftvc. Opera: Crre rnaske. Kino Matica: Prodana žena. Kino Ideal: li ne pelii na§Bji |>remij«ri Kof«jefe «^e-f« Trne matke. Vferaj je prjo+>fil na; lt*t kratko v*ebino libreta opere, dane« prioa-$amo paT op«xk o nmziki: Vvod operi tvori muzika mitskeradnepa Knafaja, ki u^tvarja ma#kara<1no raspoloženje. Takoj nato pa sle
  • e bo pred nam i ijrralo tuđi zel* r<**no. Za#tor ae dvifcne in ma«ker,iHa prione. Motiv «e prekopirava rvt ir>Mru-m^nta tlo instrumenta, muzika je po rutini ritmićoa. ttatra. vme« «o vpleteni liritni momenti. Figuratfva. « kaferfmi je okraie-na partitura daje muziki nekaj arMve«kne-X*. Prvi naatop MrUtofora tvori neU^k seherzo. ki je parkrat prekinjen ot\ T>oren-z*. ViJek kao*a ma* v 1 *che. ter brutalen naMrp pijanih služabnikov. Tu-ii hikaj se menjata ontri in liricni nioment. Preho«1 k peti »liki je zopet lažjega značaja, ker pelje v navidemo maskerado, Vi jo pred Lorensoni markira dvorno o#obje. Kakor lahek zrak pa^ia mn-zika na nafce menihrane. Je Tjorenr.o i° dviene proti konrti fs himno k Ho^rti. Ne-vidni telanovi Wago#Uvlja>o Loreni« in ra-•tor p»d«. tev 103 »SCOVENSK! NARODt dne 7. maja 10^ Str*« 3 Dnevne vesti. —10-letnica osvobojenja Meiiške doline. .Men^a ilolirta pra/.nuje dne 9. juni ja ]929 dcsetletni^o osvobojenja. Kcr je naročitev posebneisa vlaka preko Savinjske in Miv- linjske doline zvezana z ogromnimi stroski (ca l5.<»*"> Din), se Uplača le, ako je većia udeleina napovedana. Zato prosi odbor vsa društva, tla najkesneje do 15. maja t. 1. javijo približno šte\ ilo udelezencev. da more odbor vlak naročiti. Vozni red nume- njenega posebnesu vlaka bo objavljen v vseli slovenskih časopisih. -- Odbor narod- nt>-kulturnih društev v lluštatiju. — RunmnslLi minister v SpHtu. V »»ede-Uo je prispel v Split rumuuski minister socijalne politike Ueorsi Caranim. ki ostane delj časa v [Dalmaciji. — Hrvatski i>Uninet na karavankah m kamnišklh planlnah. Hrvatsko planin>ko društvo »Sljeme* priredi o binkoMih za svoje dane skupen izlet na Stol, Golico in Storžič. v — l/virna slovenska opera »Crna mačka«. V nekem zajtrebskem listu čitamo, da bo vprizorjena danes v Ljubljani premijera slovenske opere »Crna mačka«. O Kogojevi operi -Crne maske se je pri nas že toliko Pisalo, da bi bratje Hrvati pač lahko vede-li. da Slovenci opere -Crna mačka ^e ni mamo. — Angle/i in America«] v Dalmaciji. V maju prispo v Dubrovnik 4 veliki prekooceanski parniki, s katerhni se pripelje mnogo an«leSkili in američkih letovisčar-jev na počitnice. 1/fcledf ra letošnji tujski promet v Dalmaciji so sploh zelo ugodni. Vse kaže. Ua bo letošnja sezona v našem Primorju po stevilu iuozemskili letovišear-jev znatno nadkriljevala lansko. — Sprememba Imena postalališča. S 15. majem se spremeni itne postajati>ča St.Lovrenc na Pohorju, ki se bo imenovalo v bodoče Puščava—St. Lovrenc. — Razstava perutnine in kuncev. Z ozirom na omejen prostor in določeno šte-vilo Uetk. ki so namenjene za razstavo perutnine in kuncev o priliki letošnjega vc* tesejma. ki se vrši od 30. maja do 9. juni* ja t. 1. se pozivljajo vsi oni reici. ki se Žele r;-zstave udelcžiii, da to čimpre.i siore. Rax-stavni postoji so bili objavljeni v 7, števtlki »Kmetovalca* iu u so: 1. Perutnino je poslati najkasneie do srede, 29. maja do opoldnc na razstavo, kcr traia ista le do 3. junija, kunce je pa prinesti do torka, 4. opold'iie. Razstava kun-cev traia do 9. junija. — 2. Perutnina se razstavi v skupinah (1 peteliti, 2 kokoši); slično tuđi race, pure in £osi; golobe po parih, klince Da ali »>')-samezfto ali pa z dru/ino. Pri pcrutiiiiii so izjemno tiovoljene ludi večie skupine. — ■r Vsak razstavljalcc kokoSi nai posije v poučne svrhe tud i po pet kuk: od jstih ži-va!i (v poučne svrhe). — 4. Kmetiiska dcuž-ba in V'clcsejuiiska uprava ne farnčita za morebitni pozin živali pri prevozu ali na razstavišću. če ga ništa satni zakrivili. — 5. Vse razstavne /ivaii se lafrko na razsta-vt prodao (I0*o iz-kupićka stre v korist pe-rutuituirskcjia odseka). Siroški za razstavo (dovoz in odvoz sre na račun razstavljalca^. Pošiljke je označiti kot »razstavno blago« na Vdescjmsko upravo, vsled česar je do-voljena polovična voznina. — 6. Vsak raz-stavljalec plača od kletke po 5 Din za prehrano živa!i. Za večje skupine se določ; po-5 c b c 11 znesek. — 7. Kdor se hočc razstave udeležiti. naj se činiiprej javi pri K;netijski družbi, da mu doposlje pri javne pole. Na prijavniti poluh je zabeležiti tuđi starost živali. Prijave za razstavo se sprejemajo najkasnejc do 9. maja t. 1. — Odbor peritt, ninarskn - kuncerejske razstave. Primorcem in vsen /av«dnim Jugo-slovanom naznanjaino., da je izšla 14. Ste-vilku Primorskega (ilasa*. List prinasa nainovejše vesti i/, raznih krajev Primor-ja. V Ljubljani je list naprodaj v vseh glavnih trafikah. v Mariboru v trafiki Bele in Sax. Naročila sprejema Uig« v Ljubljani, Šelenbur2o\a ul. 7-11. — Slovensko planinsko društvo vabi na otvoritev novih markiranih potov dne 9. t. rn. s postaje Laže na Sv. Trojico (okrep-čevalnica) čez Ktopce — Vrh — Cicelj — Sv. Miklavž — Vas Senožeti (glav. okrep-čcvalnica) — postaja Jevnica. Odhod \i Ljubljane s'. kolodvor 5.,38 zjutraj do postaje Laže. \se hoje 6—7 ur. Voditelj g. Al. Knafelc. — K dopisu »Iz Litije«, ki smo 2a ob-iaviii v soboto in na katerega smo včeraj objavili tuđi odgovor, izjavijamo, da g* ni "isal s. Anton Lajovic, trgovec, posestnik iu jjostilničar v Utiji. — Pisca članka »Ob|e«tni vojakl« v št. !s. z dne .*i. aprila ponovno prosimo, da e /glasi v našem uredništvu, ker je treba /,.ide\o pojasniti. — Smrtna kosa. V nedeljo je umri v Ljubljani posestnik iu ljubljanski meščan g. Fvan Žitnik v visoki starosti «1 let. Pokojnik je bil mo2 pletnenitejja značaja, do-ber gospodar in skrben oče. Pogreb bo danes ob 16. s Karlovške ceste. Blag mu sporni?!! Tcžko prizadeti rodbini naše iskreno sozalje! — Vremc. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in vedro vreme. Včeraj ie bilo lepo samo v Mariboru in Beogradu, drusod pa bolj ali rnanj oblačno. Temperatura je povsod znatno poskočila. V rteosradu je bilo 25, v Zagrebu in Skoplju -4. v Mariboru 23, v Splitu 22, v Ljubljani ?'•-• ^)avi ie kazal barometer v Ljubljani *<*w iriui, temperatura je znalaU 10.1. Težka nesreća v opekarni. Včeraj do-poldne se je pripetila v opekarni A. MuJ-lerja na Kostošiji v Zagrebu težka nesreča. 25-letni Stjepan Kružinec je bil zaposlen pn stroju. Nenadoma Ka je zagrabila transmisija ter ga potegnila za seboj. Vsem navzocim delavcem je zastala sapa: bili so prepričani, da delavec ne priđe živ iz stroja. Kružinca je transmisija nekaj časa vrtela na stroju, potem ga je pa vrgla v stran. Delavci so prihiteli, misleč, da je ne-srečnež že mrtev, toda Kružine; ie prišel kmalu k sebi. Izjavil je, da je zbral vse svoje moči in se čvrsto držal jermena ter se spu^til ko se mu je zdelo ugodno. Dobi pa je težke notranje po^kodbe in se *e ne ve. če ostane pri življenju. Policija je uvedla preiskavo. da ugotovi. kdo je zakri-vil nesrećo. — Samontor ▼ pija»»*ti- Pr«ilj**nkp, katere identitete ni bilo inojfoce ugotoviti. Znano tuđi ni bilo. ali j« skočila v vodo v eaniomoriln^ni namonu ali {w sjre za ne5rečo ali zločin. Po ageb-nem popisu, ki so ga objavili zagrebčki li-«»ti je pa sluga Bahun »noznal r utofrfje.iki svojo ženo Jelko. Bila je zaposlena pri neki gospe na Ilici in je rada pila. Sodi s<», I da je izvršila eamomor v pijanonti. Pred samomorom »o jo vid«li delavci ob reki. Molu je večkrat izjavila, dt «i bo kon£ala življenje. — ^anit»nt*r mlad« iiteike. Iz Dubrovnika [»orocajo, da so včeraj popoidn« mhrto-ifloči opazili v s^lobokih pečinah ob mofja lruplo nez,nane ženske. O tem 90 lakoj ob-vestili pri^tani^ko oblast, ki je poslala na kraj motorni čoln z reševalniin možtvom, ki je iz pećine potegnilo strahovito ra%-mrcvarjeno truplo neke mladenke. Noge in roke je imela popolnonm polomljene, glavo pa tako razbiio, da je ni bilo mogoče spoznati. Truplo eo odpeljali v mrtvačnico in ugotovili, da je nesrecnica lSletna ujf°n-ka 3. razreda dubrovuilkega žen^kega učiteljica Dragica Cetinie*. Doma je bila iz Blata na otoku Korčuli. Spoznal jo je urad* nik dubrovniške občine g. Kuselj, pri ka-terem je stanovala. Ta je tuđi izjavil, da ni bilo opaziti na dekletu zadnje Čaše. nikake posebne epremembe, potrta je pa bila zme-rom. Bila je zivčno bolna in je vedno to-žila, da ji v Joli ne gre dobro in bi rada sta domov ter pustila studije. V kolikor j« u radnik pokojuico poznaK ne gre za ljubavno tragedijo. Tragična smrt učenke je vzbudila v mestu splošno sočufje. — Kako je nastala eksplozija \ Batini JSkelt. Iz Subotice poročajo, da oblasti onergieno nadaljujejo preiskavo v zadavi «traine eksplozije dinamita v kamnolomu Batina Skela, ki je tabtevala življenje 8 delavcev, dočim se deveti bori 5 >mrtjo in ni upanja. arak». Mnogim je padlo v oči njegovo nenavadno vedoiij^. lakoj nato je nastala eksplozija, katere žr-tev je postal tuđi Grdić. — Pobesneli bik ga je u-mrlil. Iz Su-nje porotajo 0 »trajni emrti trgovca s perutnino Janka Mađarica. Pred teduom je trgovec prevzel v rejo bika. Ko je pred ii ne vi stopil v blev. se je bik odtrgal in ee zAgnal naravnost v Majnarića. Pobf^aela žival je trpovea vr^la najprvo ob steno ter mu zdrobila prsni koš. Preden je prihitel sin. ki je sli^ul očetove klire na pomoć, je ne?rečni trijovei* že izdibnil. Iz Ljubljane —li 4ll-lctnica tvrdke Ludvik Cerne. lutri proslavi ugledna ljubljanska tvrdka, trgovina z zlatnino Ludvik Cerne v \Volfo-vi ulici 40-letnico svojega obstoja. UsUno-vil je podjette s. Ludvik Černe starejši dne S. maja 1889. Iz skromnih poćetkov se je podjetje razvilo v lepo poslujočo tvrdko, ki zavzerna danes med juvelirji v Ljubljani eno vodilnili mest Agilnemu g. Ccrnetu, ki je tuđi že dolga leta naš zvest naročnvk, k izrednemu jubileju iskreno čestitamo in ktičemo: Že na mnoga leta! —\j St&vba* gibanje ▼ Ljubljani. \a Prulah Uopljejo svet za temelj enonad-slropni vili 1 visokim pritlicjem. Z betoniranjem tal so pričeli danes. Temeljno zidovje bo iz klesanega kamna in bo *lo to delo bolj počasi od rok. Zidarska đela bo izvrsil ^tavbaik Matko Curk. Vila bo imela štiri stanovanja, ki bodo v uporabo u]e imetniku J. Zala/niku in trem etrankaui. — Na Pri vozu je no pravi! optik Za je iz prilične hiše enonadstropno hiso. Zidarska in tesarska dela so do malega končana. __ V Močnikovi ulici 50 ravnokar pokrili vi-•okopritlično hišo Ivana Kavška, usluiben-ca v Prisilni delavuici. Zidarska dHa izvr-luje tidarski mojeter Anton Mavrič. — V Grablovčevi ulici )e pričel te dni a kopanjem tal za temelj svoje enonaditropne hiše železniški uslužbenec Andr. Cadei Z*?m-ljiscfe je plačal 5e po 27 Din jnJ, a danes se plačujejo ondotne sUvbne parcele ie po 50 Din m*. Ker *e pri kopanju tal dobi dovolj peeka in gramoza, ni treba tega materijala dovaiati. kar vsekako zmanjša stavbne etroske. Tuđi imajo hiše in vile, ki so zidane na takem evetu, do«ti bolj zdrava stanovanja ka kor hiše na mehki Hov-nati zemlji. Za stavbiŠča v tej uliti, ki vodi ob dolenjski železaiti tostran Vodmata, je već zanimanja rlasti med želernilkimi nameSčenei. —Ij Kaj je s kopalnimi rlaki? NaiKKiIi ro toplejši dne vi in Čioveka kar mie> v na-J» priljubljena kopftli^Ča pod milim nebom bodisi nn Jetico. v Medno, Medvode, Kete^e-Gorenjo \sm ali Žalo?? in Kresnire. Upamo. ria bo i>1e?ni$ka uprava splodni ielji ljubljanekega oMinstvn usiregla v naj-kraj&em fasu. —lj Nafeljava plii«fik cevi ▼ »bnUA« namene. Te dni eo položili plinove cevi na Zaloški cesti od miloire dalje proti Selu. Sedaj i ih polagajo do tvornice Saturnu?, kjer se bo rabil plin pri tem ali on«m obratovauju name«to elektrike. — Ij 2ea^ka •brtB*-Ba4a!eTalaa i*la pri Sv. Jakobu v IJubljaai priredi tuđi letos ianrimivo razstavo risarskfh in pismenih izdelkov ter ročnih a »e omogoei v.-akomur Oi»l**l. bo raz^tava odprta ▼ ^red« 8. maja ml H. ure tn s*e xst. Vabijo s^ po*ebno renjene inuj>terce. ka-kor tuđi drugi prijatelji našega obrtuo-nadaljevalnej_ra šolstv.-t. »aveza v Ljubljani je razposlala med obćinstvo nekaj prošenj za prispevke v fond. ki je doloćen za najnujnei^o podporo hednim materam mno^oštcvilne dece. ("»bra-čanio se z iskreno prošnjo na vse. ki $0 dobrega srca: Ne zavrzite poloink! Darujte \ poča*čenje rnaterinesa imeita po svojih močeh za ta prepotrehni fond. Tuđi najmanjši prispevek ie dobrodoN»v, da *e udolez*"' tega izleta in pripeljejn >e-boj tu<1i družine in prijatelje. — lj Večer -l«*e»*ke l^esnii prirede na praznik 9. t. m. ob 'JU. uri v salonu pri Jerneju- na Sv. Petra cesti p*v?Ui zbori Moste«. *^avi*< i 11 zbor uiijih postnih u službe nce v. Na koncert opotarjamo vse prijatelje pet ja. Preprodaja vetopnic v papirni trgovini vf. H. Sušnik. 257;n lj (»fcTe«fiU preselifve specijalnega ate-ljeja za frkofllikarstvo iz (iospo?ko ulice 5it. 4 na TržaSko <*e*to 11 (nasproti tobai-ne tovarne). Lud. Strukelj. 298/n —Ij Ure za birtno. F. Čuden. Prešer-nova 1. 47-L Iz Celja r l'rarfi ine»tBega iu«p;ioirat.i Unio radi »naženja dne 13. in 14. t. ni. za stranke zaprti. Stranke, ki so vabljene za om*»nyna rtneva. nnj -e zyla«e na magistratu lo. t. in. — <■ Deinrna lekarnKku -luihn. fekoi-i te«fen ima noćno lekarniSko *lužb<> v Olju lekarna Pri križu na rankarj*»vi ce»ti. —v Ratiirjenje kaieljarae. Po«estnik ni Irgovev Anton Vodenik v Petrovr;»h pri Olju namerava | tov era ti *\o\i* hnif lja •••!<>. Komi^ijonelna poizveilba in obravnava ** vriti na licu me*ta v j^tek 10. maja. — r iBgsbljfn« in »»jd #■«<». Zasebuua Joi^fa \ erdu^**k u. (n>*po#ke ulire je izgubila [>retu vijolin*ki lok, vr^ den l*2u hin. /tnka Ko^tomajeva v 4iaKer-ju je naila ž*1 kou«*em pretekle^a ineseca na svojeu* dvori^cu l«»pejza purana, ki »e \<* od ne/nanoko.1 zatekel. Celih 14 dni je Ko^tuinajevd i-kala lamtnika po (iaberju in vsej okolici, toda zarnan. Zdaj se je obrmla za svet in potnoč t»a pt>licijo. — <■ Nedelja » l>ljn. Prekrasnu nedeij-»ko vreine je izvabilo malone v#e Ćeli** « priroto je bilo popoi-dne skoro popolnoma mrtvo. V tlaberju ?e j*» vršila popoldn^ ob ogromni udeležbi tamkajšnj^ga prebivalstva \elika tunj^ola, W jo je priredilo Po društvo za rnv-ne otroke v tiab^rju. Zanimivo je- da -»o prejele glavne dobitke n^jbolj |X)trebne o*er»e, tako n. pr.: L^po zofr> revna dr^ii-na yl (iaberja. moJko kolo ubo^r hrvatski delavec iz Celjske opekarne. si valni -tr-ij neki reven krojački pomoćnik itd. Na i^n->ču SK Atletikov ^e je vr5ila proti vei**ru prijateljska nogometna tr>kma ni^l mariborskim Kapidom in celjskimi Atletiki, ki \f* končala z rezultatom 5 : 1 v korist Ra-pira opravila in je svojo pažnjo posvetila prf-dv?em živahnemu avtomnhilskprnu prometu. Barab, v kateri delajo mesta in vaši Pogled y slikano našega gledalisča — lOletnica barake Razne zanimiTosti Med tivols*kim drevoredom. Bleiweisovo cesto in Knaflovo ulico leži lepa in neza-zidana parcela, razmeroma precei obšircn komr^eks, ki caka, da se jca k\lo usntili. Tik ob drevoredu Knaflove ulice pa stoji skrila na parceli pohlevna ledena baraka --slikama našega iilcdali^ća a'i a:c!rc. kjer »delajo« mesta in trač, kjcr cvete pi>*ebne vrste industrija in kjcr lafrko vsako uro opazuješ drwjte zanimivosti, pcjsJže. prospekte iid. Letos v hiniju poie^e IM let. ko so to barako prenesli z Brczmice, k^r ie Mii2;7a za voiaški lazaret. Da, deset let >e stara, kljivbovala je vsem vrbarjern in vrernen-5kim neprilrkam in zdi se, da bo še dol^o igrala v življenju našega &ledali<ča ta/n > \i020, d-asi deloma že razpada in dasi arii -tektonsko in higHen-s-ko že davno ne od^o-varja vsem zahie\am. Pogled v slkarno našemu aledališća v vse n eno življenje in vrvenje. ie pa zelo zanimiv. Na znnaj je baraka kolior \>aka druga. Okol; 20 mc'.rov ie do'sa, visoka ka«, kih 7 do 8 in široka 10 metrov. Torej e nekoliko inaniša od Noetove barke. Zanimi-vejši je pogled v nieno notrmnost. Razdelje-na je v dva dela, v enem so slikani, v dru-sem pa mizanii. S'ikarii in mizarji imajo namreč tu >kupnc interese. Ce bi ne b'!o cnih, bi ne mogli živeti drugi. Sai pać nih-če ne more zahtevati od i.!ikaria. da kuliso še pribije in da :i napravi osrodje in tuđi nihče ne bo trdil, da bi lahko mizar apra-vil slikarsko delo .. . Slikama ie precei prostorna, dasi je za današme raz-mere tuđi že prcmaihua. Te ta velika pravokotna dvorana — če jo sploh lahko nazivamo dvorana, ima dva vhoda In zadosti svetlo-bnih oken. Na straneh leže ali so pa naslonjene kulise, v cnem kotu stoje šiirje korints-ki stebr", ki si ji!i mora člevek skoro od blizu ozledati. da spozna prcvaro, kajii nišo marmornati. marveč leseni, a okra^s je kasiran iz posebne mase. V drusem kotu ie »pisama1'. Maihen, skoro kurniku podoben zabarikadiran prostor, kjer ima Skružnv ml. shranjeno zbirko knjifi, raznih tehničnih pripomočivov, slik, skic itd. Nje? nasfrroti je prostor, kjer ura-duic 5. Mazolić. ki ureluje inventar. Pen-dantiče-n in natančen uč ta eos-pod in ni sre kulisa iz atelieia da ne bi imela zidaj tekoCe Stevifce. Pri ogromni množini kulis je evidenci vec kot potrebna. Na levi strani stoji železna peč, ki 30 pa preveč počastimo s tem imenom, kaj ti sre skoro sanK) $e za frasment. Ubo^i slikarii bi v letošnji strapeni zimi o-b nii in ž nio vred zmrznili. Kraj nje je Se ena p*č, kier kuhajo lim in barve. Je to nekak štedilnik, na katerem stoje ponavadi veliki železni lortci vseh barv in nians. Ce omenimo še pritlikav voz:če4c z lortčk: za. barve, katere-xa površina služi za paleto, s katere od*e-vaio razne barve, >»caleriio«. kier slikarii t viš-ka oparuieio »voie đelo :n par slik rawim znatim in neznanih ^ledaliSkih Hi-nakov, smo z intertjerjem slikarns skoTo opravili. V sredini ie prazen kompleks, tajer sli-karii običajno razino pdtno na osrodia m ^Hkajo. Marsikoga bo zanimalo, kako se napravi k-ulisa. Mizarji napravuo ogrodje, ševe vse po načrtih in skicalu ki jih prei-meio, slikarii nauno pkitno in skici rajo ter roslikalo po predloženi skici, na kateri je moister Vavspotić st. vse podrobno označil in anaKziral. Profesor Vavvotič. ki je sce-no«raf, je eden davnih stebrov naiera gie* dalilča. Sam napravi skice in osnutke za kulise, riše kostunte m oHeke, točno precizira sKfcarjem vse podrobnosti, daie mi-zariem instrukcije in modele, po katerHi lahko reafrriralo njcrove zimisli. sa-m ie slrkar, a ^pet v a?el!e. N bćc ne vidi dela tem skromnega moža, ki se trudi ii peha noć in dan, a vse to za bagatelo in iz i:ole tlu-hezni do gledalisča, dasi ja to ovira in mu naravnos: nbiia n"eir.ovo umefni^ičen bohem. Zanimivo ?e. da ie na pr. pr: /agrebškem ?Icda!?sču rz real;zac'io skic, ki jih napravi scenosraf, name^čei! p^s?ben inžentjer. da ne omenimo številneza teh-nić-nesa osobja. s katerim raspolasa zjgreb-^ka opera. V fcledal.sk; si;karwi so zaposleni tnje mladi fn nadarjeni slikarji. Skružnv ml-, ki je po oče tu podedoval nadarienos>t in smi->el za dekorativno unietnost. Va\potič Bruno, ki se ;e na raznih umeim>k h riz-•^iavali iiveliavil kot eden naših najnadarie-nejsih pokrajinariev • ekspresiionistov in bivš: Probudin soienec \'a!entin Gorup. Dasi v smotnem posrledu nišo oreveč d^b-o situirani. — ?o vendar izređno marljivi in požrtvovalni. Vsi tii'e slikaio kulise po na-vodilih. seveda pa moralo tuđi mar^lkui ustvariti po lastni inicijativi in prevdarku. Nalosa slikarja z:i kulise ni lahka in o re-n se laliko vsakdo preprča. ko <:opi \ atelje. Kulisn; slikarji imajo v roknh po sikoro meier dnl^c čopiče. s katerim: '?rundiraio< in s'rka^o. Pri deiu so sklonieni in včasih TT.oraio po več ur vzdržati v tem položaju. Razume se, da imaio pri izrednn bozatem r^pertoarju opere in drame vedno dovo1! dela. Zdai ie treba pripraviti kulise za kako premijero. zdaj ie treba popraviti kuliso za-^Tnsco* ali -»Zivesa mrtveca*, kl ic obledela med ležaniem v skladišču, zdaj je treba na narodno nošo naslikati ornamente. V dedal;sču človefc te prevare niti ne opa-7.'< \n prepričan, da so ornamenti na no^i prNtni tn 'cr>o vezan:. To *e nač «!cdaii*ka •ajna. \" dru^: dclavn'ci vedre mizarii. Mizarja Luize Vene in Tone Krali sta dva pridna in inteligentna delavca. \'es dan skobliata, s:ru/ita, c.mprata ii zbifata. Morda poreče kdo: Sat ie vendar malenkost zbi:; kulise, o-dnojmo o-jrod?ra! V resnici pn ni tuko. Delo zalrteva preceišnjo intelisenco in koti-sirukMvistićno sposobnost. K.v mislite, da je malenkost ieraditi letalo (Zmagovalka oceana), avtoniobil (Johnnv svira), oklopm stclp in težko havbico? Stolp in ^debeli Berta^? kakor so Nemci nazivali svoje težke 42 cm kalbrs-ke topove med svetov-no voino, sta tehnično oHe naidovr^eMetš! kulisi naiega teatra. O^leite si samo Claude Farrerievo ^Bitko* in videli bos-te. đa so naši mizarii re* mojstri, ki zi^iuiiia vse priznanje in — bol io plačo. S4-mi oklopu . . n %46«, oiirom« v «*• n CJ -o ijp- '^ 'v;ta . • n. R.»'>c pri C'-tan*. 'tu nr ^.e fKtKi*-* tK»*iU. S« >^- • > na ojrj. Pač pa »c U4*ko :o i.:a •* , ....-> .. k»er e *.K«fc> povedeno, dj *>t fr'-d: ,•• •-,■• Rož-Kvta. K\: n* '■* !epa* & »*-x>.' '--■ -vev — m^r* p«>tab:t4 ta ^)JU - :i !. l»Mft. \ ktr ltJi. it Pr, ^ « . ■ * »M-'ilikafc C*.)v4»rji. Zjdaji w.i» je, da vc n.tsj t. uc* ha W» vijohrm! •!u>irac\.«m;, K: !ih je p**\f<.' tuši jv N»kv'* %rdrić I. 1WS %n s^oj ifv-r^c« hf *vw)c -/^h^vne M».iCiek««. 1 se ;'.iv^ .* »w tn^^alc ».ližiri rtžiserju k<*. cdno jH»viln«. «WU »'claimi iMirva-t. ; >. • ■ • ■ Fr^'n- Z" *■>- i.: >• 'i- " Bru .. r.. .i. ,-.. te i«Milit wo* v ,.-, - j.-n'og v 1. tlrj-, v kvte^cni *•>• r.N^^s •- * -. . d« ;t *• ■ i n ;nla n mtvl ■ • 2- ■.■ - i . ... . ^ ■.:..:. ..•-.!■. -. r je ■ U --n .1 ." ■t->'i. Tu«;l. Trttj« de;^ • 3. . > vetn^ni prvt^iu p^:rehi/v«i« ca fm^rfia'^e l>:\c uj.'tK^.j* h 'tr/vi-.. Ja bn princk!; \ ••-n-a oru'viiiH) obAuve. c *eveda pr: n^ u h« n:irr re-aved'rv (■ * ':*■»■, bi bi g» m*»d» tk'N«»* ..•.- /uJ . rkJ"/t vi vf«.4i. Pri m* :« t«t« ■ v^ -t -i.il> W» \' -i 'U','.- .« '•'«"«*. \ • ■ • >j/j1. dj -,:i*:._ ^#'a!a rTKirv*.. eri Krutih e 4fmši&*tf~ jeu, u ..- . ,..<., k: p.'wft priftilal! Aa*|M >K?nio >e Motati ^n. tb Frofid. lan»>*ivV [H>vf4nm-k ^«mič taft \m : sti K«'r f 5- 1. t t vr^u \stg* i* m* \> ntKden' I ■ ■ d-ve«m &mitmmt*m*, U tu- h '- tic^ v . » _.!..> v S6im)« immmdk* •••* jo j u ::.i ^ M>he pri-ti mali^ean. pred i.at*r.is POjj. mo:;;o ;n z.rrej israi< m o^iva ?!eđj!we miionc ■!a4ac. Tef« a* «i«a> hrtvi k#r*1-ci, niti režiser Dvbtvtc. ii mu »rc ccl© prm*-nrM m itpo u|jra«6 pr«4-^■\o. OHorauvrno (jta&l«fta g. Vavpotidrv«) i* us pfjv Kaawari s3«m:4i icralcili & aar»J MtW>^a>a\ to rKMr«^al. L>o»iavrcti>rava«t« - -■ --a. Lt v 2 dri. raAKat saorfla. Safo; J<»-: šaka je prav lepa, vacatoi oavaama krracvja. »4 Hrare'i z\^ek, )t «ctai.:. drebn^. .ma nuifeff« n kaknr c>*-vk «a^p»gla> ft^vc, preveč sa* vra-t ik, hi.vl jt :n otlom m »laAkaM ■a^ec1: <«raMi« Mrs. H 1 : k I e r c v a ima v dranM le a*»« /.:>d;ie [>;■ z* 'i. a ga. Mira N e I 11 I « v i t* j.e!!av!ja c!<-|^»ri:no w uč:*kovko Lot a^PM« #• ii.^ri.i laMiož'vk... Oć L e v a r kot uatffM lw» tfkajnJjn: ie tLiri^cjriicn'eii fe#>t'*man. a «*%»*■ ^re^'asen. '.■.lik- b bodi! :u4i v c.Mi!u, nc%4 ti^-i- k.1. - *-■ er mu t».k'e aRiV*rt»i4tf staW#if ^f '''--i martoipo v 2 dei. m W«&- ■ :k >crn j« p(»4al \wrt4iKi efaat*!-no. IikJ' si-i^r kan frum<»\i F«lc« ie nait! * e. Kralju ;at«i.»eii4aw *«•«■* interpreta; <• '^»h »t»rav a«it«i^i aa»rriB»«afc* mmštimHm» rur'*-*. :o izrark; ■ . * - *i' đotiam. S*.riwlia: p*^.- - ■■'Td. e. \e!Wpa 'j-apehj. k -i :. ■ '>'■'• >1''- ra; •pfaE«^ n ;->. Sa$p>ro-trw) >a !e S fc cdališ^t s"k»'ii« in '■€ v'3^t' '- -z ' ' ». M %e te mm nekai časa «« — j ' #> ce v »Oca« ta« Min-. ve\k^ 3r ■ Po 1 4oaJaČe-i! K'V U'CU \i r( ' '1 tt T ' ' * I nad*ljHji!i <*k: h < /~ rediw pr'scC - / .. s*: jia na *aiC*ju6Mi 1>reds-ta\e: r- \rt'l loptk n ii'. »ivo mu V n < -eataiiBan. O iliAi ie rav.rtu' '^-t > ■ rn tal smeta! mc4 oHčiaistvTi, k' se i* za ovttlic* k#r taajale. Tate st -<• \'i - ----- --------:?.<\ da W rutavi! V L»«*>! - • c f-jpet popu!are« :n d» :c . /tn ne taravi . . « VoMt a < -3v dobra. G«. Po« ' r ć e v a ie nr-e>c'"! ' ■ ' -^fH fcii»e«k, Kni dobr; ptvki *« < J A,.d £% Rihicfv« % *9an«n i« k4r \i, rtmlio-JHrKinisk^' vojrv. ki j<* pn \^f|% don^'laniih vpriw»ritVHli ^»faU naj/. \ katpri »« mi tuđi ?^iki um^tniki izr^rih n, <1v>*» nn'u.il-no, bi) ponovilo liuWian*ko ji'edaltšče \ «re# vloe* i^t;*h> ^a. >iričf\a (• : _^. Mihn Škrbini«-\ tn Le\ar. Rr»>a: g. rjril »Itobrt ▼•ia.L *»e|k< *4- \f»rir,'»ri v l.!iihljiin*Ui ili'inu h.i prazntk v ?#trt^k. dwm r*. t. m. V 0ini-'dti\\ /;i-^'!h' ' g. C^Mr/'in V glavni in naMovni \l< !jud#ka i>rN *tava |>ri ztujuttih • ■ * u^n Lj«Mjaiii«kai 4rama |»npr£vljj v r«^-iiji vr. Ciril« l^hrvca rfv#je »»'*•) C» šari^va ter pc L*1-vsr »r» Jan Op%u v ^ii#>-: ans.k: drartK. V »o#X)k> d«e 11. I. an. <* l^ uH T>cyp*)'dnt -,- vprizier! v lMabl.an.vk4 drami Shak«. ^ar,ir, Jrama >9e«at« !■ .l-u! a« pri aaitRn^ cena*. KDOR 0GLA5UJE, TA NAPREDUJE! Sfc-an "4 »SCOVENSKT NAROD« Jne 7. m.va 1020. Sfev IM sAugust J3tan che: 28 Wa valovih strasti Jioman ToJa tnalokdo i« ic opazoval s ta-kitn zanimanjem in sipoštovanjčrn, kakor Armand Camibon, ki je prišel na sesta-nek, dasi je ura komaj odbila sedem. Cambon je končno odvrnil pogled od slavoloka. kajti težko je stati tam dolgo in gledati v visino 107 komolcev. posebno če nosimo, kakor Camfoon, bel nlastron s trdim ovratnikom. .Jasno je, da ne morem-o kazati Kolegu vratu, če *mo povablieni k odlični dunri. kakor se tud: ne spodobi nositi bluzo. Ce to-rei moremo. oblečemo eleganten črn frak s pripadajočim telovmkom in hla-čami. Vse to je imel tuđi naš junak in kar je še boli čudno — v žepu je im-el ćelo belc rokavice. kajti čemu bi si jili nataknil. ko vu je ura krmi a i odbla sedefi. Vendonski slavoluk si lahko čio« vek ogleda tud i brez belili roka vic. Toda Armand Camibon je imel inima tega v vsakeni /epu neka i. kar ni bilo »corrrme il faut« niti podnevi, nit: pono-Či. Imei je namreć v enem žepu hodalo, v drugetri pa dvocevno pištolo. To sicer nišo bile ro/e. ki jih nosimo s seboj. če srremo k dami, toda Ar-man-d Cam družbo, — Oprostite, proskn, — je jeclja! nezuanec in vrgel pištolo proč. Toda... toda zdi se mi čudno, da hodite po ine«, stu s takimi reomi, — je pripomnil in se pomešal med množico. — Boli bi vam ugajalo, če bi bila denarnica. — je zamrniral Canibon. Skkmil se je. pobra] pištolo in jo hitro spravil v žep. Spozna] ie takoj, s kom ima opraviti. Bal se je pa prepira z žeparjem. ki je bil našel v žepu svojega bližnjega na-bito pštolo namesto denarnice. Skoro euako vesel, kakor žepur. Ja noben p-olicai ni videl incidenta, se je zatekel Cambon na druso stran Place Vendo-me in sklenil je bolj paziti na svoje žepe. Izprehaja! se je še nekaj časa in opazil je. da grc čas hitreje od trenutka, ko je zasačil žeparja. Slučajno se je ustavii njegov pogled na dv'ch gospodin, ki sta se mu bližala. Ker je sijala luna. je lahko razločil poteze n.iunih obrazov. tldcn je bil tišti, ki sicer ne zbira orožja za domači muzej, ki bi bil pa kniaiu pripravil Cambonovu orožarno ob dvocevno pištolo. Cambonu se je pa zdelo, da pozna tuđi žeparjevega tovariša. , Nosil je nizek črn kloBuk s širokim trakom in zelo dolgo suknjo, kakršne so nosili franeoski duhovniki. Cambou se je ustavii in napel mo-žgane. Kje neki je že videl ta bledi obraz, s crno brado v zvezi s to dolgo, crna suknjo? Kar se je spomni) in zamrniral sam pri sebi: — Ah, ali ni bil to on? Ne, saj ni mogoče! In vendar je tako podoben duhovniku iz rue St. t:tienne. mojemu so-sedu. da lahko prisežem, da je on. Ta čas je odbila ura osem. Armand Cambon je hitel na oni kraj Place Vendome, ki ga je označila v pi-semcu neznana dama. Tam je res stala kočija s kočijažem na kozlu. Pred njo je stala ženska postava v plašču in klobučku. na katerem je bil pripet bogato naguban pajčolan. Cambon je stopil pogumno k ne-znanki, ki je nekoliko odgrnila pajčolan in /. enini očesom radovedno gledala ])ostavnega mladeniča. — Monsieur, zdi se mi, da nekoga pričakujetc. — je dejala z zamolklim glasom. Madžari sodelovali pri umoru car ja Nikola ja II. Nove podrobnosti o umoru zadnjega ruskega car ja. — Kaj pri-poveduje očividec, madžarski brivec Nagy. X Novi I^šti živi br.vec LuJ\ ik Nagy. ki je bil med vojno v Karpatih ujet in je preživel več mesecev v ruskih ujetniških taboriščih, končno je pa pobegnil. klati! se je delj časa po Rusiji in se slednjič naselil v Jekaterin-hurgti. Sele zdai je mož prizna!, da je ■bil navzoč. *ko so boljševik i umorili carja Nikola IL Nagy navaja vse podrobnosti, ki se zde dokaj verjetne. V Jckaterinburgu se je seznanil z rojakom Miku, ki je bil spočetka kakor on zaposlen v brivnici organizaci-ie demobiliziranih ruskih častnikov, nozneie je pa vstopil v rdečo armad-o. Nekecra dne je v brivnici nekdo pove-dal. da pripeljejo s prihodnjim vlakom v Jekaterinburg caria. Neknteri so hi-reli na kolodvor, kjer je bila zbrana velika množica obeinstva. Ko je vlak p-rispe!. so izstopili iz Pullmanovega vagona člani carske ■ rodbine. Posadili so jih v avtoinoble in od>peljali v me-sto. Caria ni bilo videti ntkjer. Naen-krat se je začul pri zadnjem vagonu krik in občinstvo je navalilo tja. Dva vojaka sta ođpirala vrata navadnega tovornega vagona. Pojavil se je car. ki je imel na prsili zvezane roke. Na glavi je imel visoko rusko čepico, nosil je ponošeno voja-ško suknjo in stare, zakrpane čevlje. Bi] Je zelo potrt in zdelo se ic. da ima objokane oči. Oziral se je po kolodvoru in končno se ic ustavii njegov pogled na vojakih. Ko je izstopal iz tovornega vagona, mu ni nihče pomagal. S tresoco nogo ic iskal opore pr: vratili in moral je skočiti na tla. Pri tem si je očividno poškodoval nogo, ker je šepal. ko so ga odvedli s kolodvora. Posadili so ga v avtomobil in odpeliali v hišo trgovca Ipatjeva, kjer je bila carska rodbina mnorjena. Čez nekaj Časa ie posetil brivca Nagyja njegov rojak Miku. ki mu >e povedal. da je posta! poveljnik rdeče straže in da mora stražiti caria. Prosil je Nagyja, naj ga poseti v hiši. kjer je bil car za^prt, kajti stražarjein je bilo strogo prepovedano odhajati i/ h:še tako, da se še briti nišo mogli. NagiT je stalno zahajal v hiso trgovca Ipatjeva, kjer je bril vojake. — Hiša, v kateri je bil car zaprt, je bila velika. Imela je veliko stekleno verando, kamor je bilo obrnjeno okno iz carjeve sobe. Pri prvem posetu je ponudil Miku svojemu rojaku vina iz vrča, katerega oblika se je zdela briv-cu čudna. Miku se je pobahal, da je to carjev vrč. Da mu to dokaže, ga je po-vabil. naj z njim poseti carja. Nagy je i>a ostai >amu na verandi in je gleda! skozi okno v sobo. Nikolaj II. je bil še vedno v isti obleki, v kateri so ga pri-peljali v Jeka ter riburg. SeJel je na ^tolu in se držal za glavo. Miku je stopi! v sobo, postavil je omenjeni vrč na mizo in vprašal carja. če želi vina. Car je dvignil glavo in se ozrl na vrč. vina pa n: hotel. Vzel je z miže sveto p smo '"n ga zacel prebirati. 16. ju!ija 191S so protiboUŠeviške čete obstreljevale Jekaterircburg. Ves dan in vso noč je bila rdeča posadka ze!o razburjena. Straža, ki je Čuvala carja. je bila pijana. Tuđi poveljnik Mku je bil pijan. Smejal se je in trdi. da se boljševikom n; treba ničesar bat:. dokler imajo v rokah carja. ^vojemu tovarišu je pa zaupna povedal. da se bodo morali boljševiki zju-traj najbrž umakniti in pozval ga je. naj ostane pri njem, češ, da lahko priđe samo na ta način iz mesta. Pijani vojaki so še vedno pili. Bila je grozna noč. V sobi je b:!a velika p-eč, v kate-ro so neprestano metali drva tako, da je vladala neznosna vročina. Skozi okno se je videlo na stekleno verando in v carjevo okno. Tam je gorela luč 'n \idela se je carjeva senca. Car je se\lel sključen za mizo in je očividno molil. Okrog 11. je luč ugasnila in car je odšel stpat. Vojaki so prepevali in pili rum. NaenJcrat se ie ustavii pred h;šo avtomo-bil in reflektor je posveti! v sobo. Pred hišo je stal zaprt avtotnobil. kakršne so rabili za prevoz jefnikov. Dve postavi v usnjenih suknjičih sta izstnfjili in vprašali po poveljniku straže. Miku se je javil. Neznanca sta mu pokazala nekake dokumente. Miku ju je pustil na dvorišče. noklical je dva stražnrja in vsi so od'šli na verando. Odiprli so vrata in vstopili v carjevo sobo, S selx)i so imeli luči, ki so pa v cnrjev: sobi naenkrat ugasnile. SI šat: je bilo odupiranje vrat v klet in težke korake. Vrata so se zaprla in kmalu je počil strel. Nagy trdi. da je bil re-volverski strel. Kmalu so se znova začuli koraki. Spreda.i sta korakala neznanca v usnjenih snknjičih n nesla velik zavoj. Bilo ie carjevo truplo. Zavoj sta položila v avtomobil. ki je naglo oddrdral Ko se je vrnil M^ku z vojakorna v stražnico, so bili vsi b'ed: in nrepaden-. Stopili so k peči in začel: piti rum. Slednjič je Miku kriknil: »Umorili so carja! Dobil sem povelje, da moramo pobrati šila in kopita!« Takoj so odstranili i vrta s>;rojn.cc, žarjmctc in bodeco žico. Nasy je ud-še! domov po svoje stvari, da bi z bolj-ieviškimi vojaki pobegnil. Ko se je vrnil. ni našel v hisi nikogar. pač pa >e bil na plotu napis? »Pridi za nam na stranski kolodvor«. Tn >e bilo napisano v madžar^čini. Po.sr,. se rrru je uje-ti v'ak in srečno ie pr.>pel s svoj mi rojaki v Kazan. Iz tega je torej razv dnu. da so Madžar; sodelovali pri umoru ru^kesj carja. Malo je verjetno. da ie bi! MAu edini Madžar med vojaki. ki $o straži!i carja. Najbrž je bilo im1 'mi več Madiarov, kajti s cer bi p . \ straže ne bil Madžar. Najjv bi moge' pojasnit! tragedijo rod'bine zadnjega ruskega carj«, kar bi pa b:!o za Madžare ze!o :iepriietno in zato v svoji izjavi ne omenja. kdo sta bila vojaka, ki ju je M ku pos!al. ća sta ustrelila caria Nikolaja IT. otroSke MOCAVICC Iz esperantskega sveta V švedskem mestu Oavle se je vršilo letos devet esperantskih tečajev. Poučeval je znani propagator esperanta Arvdrco Če iz Rumunije. ki potuje po Evropi in širi esperanto. — Kitajski esperant sti nameravajo ustanoviti državni esperantski zavod v Nankingu. — Nenrški esperantisti so imeli te dni 18. kongres v Frankfurtu. Njihova zve-za šteje 124 društev. — Franeoski profesor (luadet je preda val v februarju na pariški Sorbonni o esperantu. Na-men niegovega predavanja je bi! upozoriti znanstvene kroge na pomen esperanta. — Član španske akademije v Cordobi, vseubilišk; profesor Azorin. ie sestavi! popolno esperantsko termo-nologijo arhitekture. Pomagal mu je italijanski prof. Bruno in dva portugalska profesoria. — Nizozemski inženjer Isbriickner ie izdal v berlinskem založ-nistvu R. Mosse esperantsko delo »La evoluo de telefonio« (Razvoi telefoni-ie). — V Parizu iziđe v kratkem delo. katero nestrpno pričakujejo esperantisti vsega sveta. To bo popolui es^c-rantsko-esperantski slovar. Opcilc^rcipli ruzmnoževaltc z vuntveno znamko *G!obu*M, kakor tuđi potrebičine dobite edinole pri Telefon 2980 Pazite na varstveno znamko/ Vt€ drugo potvorba! Makuiaturni papir kg d Oin 4-orodaia uprava °Slov. Naroda 14 Ol'JastvetU) koncesijonirana ŠOFERSK4 SOLA i. GABERŠČ1K, bivši kornisar za šoierske izpite, LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 52 Praktične vožnje z moderriinii avtomobil;, teoretičui pouk na .podlagi naj-inodernejših prrpomočkov. — Redni tečaj priču« 1. maja. Vsaka beseda 5O par. Plača se lahko tuđi v znamkaK Za odgovor znamko 1 - Na vpraianja brez znatnke ne 4a^ od&ovaTJamo. - tfajmanjši o£tas Din 5*—■• ^«^» Prodam o-koli 1000 kv. m sveta Podrožni-kom blizu mitnice. Naslov v opr. »SIov. Narodac. 940 2 sobi oddam takoj. Polzvedbc pri kam- noseku Vodn'k, Kolodvorska 34. 926 Ribje olje sveie. oaJfiaelSe, oarrotko, h, le-karoe đr. O Pccoi-Ja » Uttl>fianL se ETtporoia btedim. s-Ubotoitr Čevlje » v kemičiH) bar van je spreie-toa tvrdka W. TREBAR. l.iubilana. Sv. Petra c. 6 NajboliSe barve m barvanjt čev- !jev tnamke »W£t>ra« m »Renoid« vedao v saloari t&n~ Walter« pletilni stroji po želi: tuđi z aparatom za vzorč-no pletenje v več barvah. delu-jejo najsiffurnejše, popravila sploh ne potretrajejo. Zaloga in pouk v Ljubljani F. Kos. Židovska ulica 5. 4S/L Strojcpisni pouk, ačna ura 4 Din. Večero! ia dnevni tečaj ra tačetnike kl Izvežbaa-ce. Christofov aiai zavod, Domo-braoska «sta 7 1. 661 Enodružinsko hišico v dobrem stanju, z vrtom, v naj-bližji okolici Ljtrbljane, kupJm tuko i. Ponadbe na naslov: A. G-o-t:ć, Loke ni Zagorju cb Savi. 969 Vajenca krcpikeaa, najraje lake-sa, ki se je mizarske obrti že u čil, z vso o-skrbo v hlši, sprejme tako] Teodor Stupica, spIošiiD mizarstvo — $:. \"id, ix^štn Lukovica. 968 Trg. pomoćnika ali porraounico, sposobnes^. i --. brez kavcije, &-?rejmemo takoj v službo. Ce ima vecjo kavcijo, dobi pos!ovodsko mesto. — Skupni dom — Mežica. 96? Posestvo naprodij, okolica Ljubljane. Dobro vpeljaoa špecerijska trgovina s takoi prostim stanovanjem event. z sostilfl-iško koncesijo, pripravno :udl za Dalmatince. Posređovalci izkliučeni. Nas'.ov po-\-e uorava »51ov. Narodat. 944 L. liikuš UUBUANA Mesmi trs t5 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnin palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Nova knjiga V zaloibi Luč je izsila prva knjiga velike povesti MARTIN BRBEK Spisal Ivan Podržaj Knjiga stane do nadaljnega satno 20 Din. Kdor jo naroči in posije de» nar naravnost založbi Luč, Ljublja-- va. poštni predal V. dobi knjigo poštnme prosto. — Zahtevajte čekovno položnico! — Nič več pleše? Bujni lasie. lepi brki! Vei tisofi daxri in gospodov >c uior« 1*-hvahti za kosite laj« tdrav-niiko pr^poroče-nemii lasetvcrtie.Tiu fluida »TILO«? »Tilfl« udsirinja prbljuj in i^branjujc izpadun.c las, nreawffodnje osiven-je, icrhkos*. lomljenje :n cep!jenje !as. poživlji n Oiveluje la*išwc :n r>ovzroia hitro, obilno. \m bujoo rast U*. da že let nekoliko £asa doseie>o dvoino dolino. »Moja priče^ka je b:1a ie po Stirikrat« ■u rabi Va5e£t lasetvornezi fluid« »Tilot r.krtt tako bujna.« p ie k». TI Ceoa: 1« D'n, 3 s'eklcnice 34 Dia, 4 »teklenic 55 Din. t>r. Nlkol. Kea^iy. Koilce, Poslf 12/L. 10 CSR ^'4 tjRIIZNER. AOLER ;n KAVSti iivam« sito ter fOl«S« m natbotjša v ma teritalu. Lcpt opreme, ugodu plačiln* po?on istotam ->vKarsk plctiin* stro .,OUBliD ot\ edino Josip ^etelint, ubitan o»> v