10Z. Številka.
1 IjpMjnl, t mirti, I. Mja MIZ.
XLU. iBlfl.
.Slovenski Narod
v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24*—
pol leta
četrt leta na mesec
12— 6-— 2-—
velja:
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta                           , 11 —
četrt leta....... 550
na mesec   .  «      .  . 1*90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5 (v pritličju levo), telefon it 34.
likala vsak dan »većer isvseaUl nedelja ta praaalke.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
- Posamezna številka velja tO vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ae ozira. ..Narodna tiskarna" telefon at 85.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.....\   .   K 25*—
pol leta • 13*— četrt leta .»♦... . 6'50 na mesec   .......2*30
Slovenski Narod* velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto.......K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 35'—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniatvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
———----^--^
Škof Bonaventura proti — politiki v cerkvi!
Ben Akiba se je zmotil, ko je rekel, da se ne zgodi ničesar novega več pod solncem.
Še se gode novosti! Vzemimo na primer našo deželo Kranjsko.
Najznamenitejša in najbolj sloveča oseba v lepi naši deželi je nesporno njegova prevzvišenost škof Anton Bonaventura.
Njegovo ime slovi preko sedem dežela, pozna ga ves svet, pozna ga kot najbojevitejšega vojščaka voju-joče se katoliške cerkve.
Slovenski javnosti pa je Anton Bonaventura znan kot tisti naslednik apostolov gospodovih, ki je vselej oznanjal načelo, da cerkev ni toliko hram božji in hiša molitve, kakor tribuna, javna arena, kjer se ima vihteti bojno kopje proti sovra-gom cerkve, proti neprijateljem duhovščine.
Škof sam je v tem oziru stopal naprej z blestečim zgledom.
Kadarkoli je stopil na prižnico, kadar je spregovoril v pastirskem pismu na svoje ovčice, vselej je zavihtel meč in klical na sveto vojno proti političnim nasprotnikom.
On, naslednik apostolov, ozna-njevalec vere miru in ljubezni, je iz->gnal iz cerkva besedo božjo in napravil iz hramov Gospodovih jame razbojniške.
Njegovemu zgledu je sledila z malimi izjemami vsa podrejena mu duhovščina.
In tako se je zgodilo, da se v božjih hramih ni več glasjlo sveto blagovestje, marveč da se je tam prešerno šopirila politična fraza, se učil nekrščanski nauk, da je treba nasprotnika pobiti na tla. kakor deročo zver, kakor strupeno golazen.
Povsem naravno je, da je po škofu započeto in po duhovnikih nadaljevano delo imelo svoje posledice.
Ljudstvo, ki ni več slišalo v cerkvi besede božje, marveč samo bojne politične govore, je posurove-lo na vsi črti in v deželi so zavladale takšne neznosne razmere, da ubija brat brata, da kolje sin očeta in narobe, a vse to v imenu svete krščansko - katoliške vere, katere najvišje načelo je: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.«
Žalostno je to poglavje iz naše zgodovine, a resnično.
Kdor lista v tem poglavju in nima zavezanih oči, tega mora zazeb-sti v srce vzpričo dogodkov, ki se dan za dnevom doigravajo pred našim očem in ki glasno pričajo, da so krščanska etična načela v našem ljudstvu do temelja omajana in to ponajveč po zaslugi onih, ki so v prvi vrsti poklicani, da bi bili čuvarji teh načel.
In kdo je povzročitelj vsega tega zla?
Kdo drugi kakor Škof Anton Bonaventura sam, ki je prvi pričel s politično gonjo v cerkvi.
No, sedaj se zdi. da ie škofa ob koncu koncev vendarle obsencil duh sveti, da je jel spregledovati, kam vodi politika v cerkvi.
Zdi se, da ga je vendarle obvladal strah pred vprav strašnimi posledicami, ki jih je rodilo v javnosti delovanje politikujoče duhovščine v cerkvi.
V 5. številki »Ljubljanskega Škofijskega Lista« z dne 24. aprila t. 1. namreč piše škof dobesedno tole: »Kar mogoče malo bremen nakladati ljudem v denarnem oziru. Povsod naj velja pravica, ne — politika; nikdar ne krivih potov, ljudi ne žaliti, ne rabiti osebnosti. Ne pravi se moderno pridigati, ako se na prižnici politizira, ali se prebirajo časniki.
Moderno pridigati se pravi, pridigati času primerno, z ozirom na vero in nravnost.«
Svojim očem nismo mogli verjeti, ko smo čitali črno na belem te škofove besede!
Res, zgodilo se je nekaj novega, nekaj povsem nenavadnega, nekaj, s čemer je na laž postavljen modri starec Ben Akiba: katoliški škof je spoznal svojo zmoto in slovesno pro-klel to, kar je preje oznanjal za pravo! —
Toda ali bo škof Anton Bonaventura tudi izvajal iz tega spoznanja nujne konsekvence?
Ako je mož, ako je dosleden samemu sebi, potem mora odločno in glasno zaklicati: S politiko ven iz cerkva, hram Gospodov je hiša molitve, mi pa smo jo napravili za jamo razbojniško!
Bojimo pa se, da je bilo pri škofu to spoznanje samo intcrvallum lucidum, kateremu bo sledita Še temnejša noč.
Delegacije.
Dvoboj   Barnreither - Bilinski. — Bosanski program skupnega finančnega ministra.  —  Šusteršič contra Benedikt. — Sejno poročilo.
Dunaj, 3. majnika.
Najinteresantnejši del današnje delegaeijske seje je bil dvoboj med dvema odličnima državnikoma, katere smatrajo mnogi še danes za konkurenta v onih zadevah, ki se tičejo uprave Bosne in Hercegovine. Dr. Bilinski je danes beatus possidens in dr. Barnreither je od-kazan na vlogo kritika. Lotil se je te naloge z vso doslednostjo in z velikim znanjem. Nekdanji prvi avstrijski trgovski minister že leta in leta študira bosansko vprašanje: politično, gospodarsko in upravno. Zbral si je mnogo gradiva in začrtal lepe programe, ki temelje — to se mora priznati — na jako stvarnih podlagah. Primerja to, kar vidi v Bosni in Hercegovini, s tem kar bi moral videti — in njegova beseda postaja pikra in ostra. In ker je gospod Barnreither mnenja, da bi se njemu kot skupnemu finančnemu ministru posrečilo popraviti, kar je tam doli v anektiranih deželah pogrešenega (in tega je mnogo) ter zanemarjenega (in tega je morda še več), suče svoj meč s posebnim vcseljci: — nekdaj proti Burianu in sedaj (morda še nekoliko ostrejše) proti dr. pl. Bilin-skemu.
Novi skupni finančni minister pa ne ostaja dolžen. Na vsako besedo ima odgovor, na vsak očitek izgovor, za vsako tožbo tolažbo. Njegova sijajna parlamentarna retorika zmaguje, dostikrat seveda bolj s pomočjo besed kakor argumentov. Tudi današnji govor dr. Bilinskega je bil mojstrsko delo, zdelo se je kakor da bi razvijal popolnoma nove načrte in vendar smo vse, kar je danes gospod Bilinski povedal, večinoma že slišali — seveda iz ust suhoparnega barona Buriana. Toda danes je bilo vse kakor novo. Morda zato, ker je bliskalo iz govora nekako delovno veselje za velike naloge, ki jih je prevzel novi minister in ker je preveval besede duh tople simpatije, da, skoraj nekake ljubezni do bosanskega ljudstva, katero smatra Bilinski pravilno za en narod, ločen v tri skupine, katere treba po možnosti
zbliževati in katere ščuvati eno proti drugi se mu zdi zločinsko početje. Temu nazoru je treba aplavdirati, in pozdraviti je obljubo, da se bo novi minister pošteno, resno potrudil pridobiti si v deželah, ki jih upravlja, simpatije in zaupanje.
Spoznavanje, da je to velika in težka naloga je dokaz realno-poli-tičnih njegovih nazorov. In če vstra-ja pri svojem geslu: nove dežele ne smejo biti monarhiji kolonija, temveč procvitati in razvijati se morajo sebi v korist, potem mu uspeh ne more izostati.
Simpatične so tudi Bilinskega obljube glede nalog, reforme in ustroja uprave; uradništvo mora biti po možnosti domače in na vsak način vešče srbohrvaškega jezika. Vitez Bilinski ima popolnoma pravilno tozadevno modernejše nazore, kakor avstrijska vlada. Zanimiva so bila ministrova izvajanja glede bosanskih železnic in kmetskega vprašanja.
Obžalovati je malomaren način na kakršen se je odkrižal minister jugoslovanskega vprašanja. Z dov-tipi o trializmu se stvar baš tako malo odpravi, kakor s košem za papir.
Hrvaško vprašanje je seveda tudi danes zavzemalo precejšen del razprave. Načelnik »Hrv. slov. kluba« se je ojunačen po uspehih včerajšnje in predvčerajšnje debate oglasil naknadno danes k besedi. Njegova izvajanja so v dvojem oziru zanimiva in pomembna. Predvsem je treba pribiti, da je dal dr. Šusteršič hrvaško-srbski koaliciji najlepše in naravnost sijajno spričevalo njenega poštenega političnega dela. Izjavil je. da se je vsikdar držala zakonite nagodbe in to s pravo nesebično požrtvovalnostjo. Ko pa je videla, da Madžari to nagodbo kršijo in spoznala, da ne odnehajo — takrat je pričela boj za pravice hrvaškega naroda. Dr. Šusteršičeve besede bo treba zapomniti, ter jih navesti, kadar bodo naša klerikalna glasila zopet blatila hrvaško-srbsko koalicijo. Mnogo se je opažala ver-va, s katero je hvalil dr. Šusteršič avstrijskega ministrskega predsednika kot nekak vzor pametnega in možatega politika. Presilno kadilo ni napravilo baš najsimpatičnejsega vtiska. Dr. Šusteršič je smatral tudi za potrebno polemizirati proti gospodu Benediktu, oziroma današnjemu
uvodniku lastnika »Neue Freie Presse«. Preveč okusna taka polemika ni. — Sicer pa je načelnik »Hr-vaško-slovenskega kluba« izrekel nekaj lepih besedi, ki so zadele v živo.
Tudi ostali govorniki so se več ali manj dotikali Cuvajeve diktature, del. Cingrija je ostro odgovoril grofu Pejačeviču na njegova izvajanja v ogrski delegaciji. Del. Markhl je imel žalosten pogum braniti »nemške alpske dežele« pred »slovensko-hrvaškim kraljem.«
Seja bo danes pozno v noč končana. Budgetni provizorij bo sprejet. Jugoslovani bodo seveda glasovali proti.
V naslednjem podajemo sejno poročilo.
Začetkom seje je interpelirat K 1 o f a č zaradi razmer na železnici Raba - Šopronj, pangerman S o m m e r pa zaradi sokolskega zleta v Pragi, potem je delegacija nadaljevala razpravo o budgetnem provizoriju.
Dr. Šusteršič je zastopal stališče, da je ekspoze ministra zunanjih del sam s seboj v nasprotju, ker slika mednarodni položaj ugodno, obenem pa poudarja potrebo oboroževanja. Z aneksijo še ni reše-*no bosansko vprašanje. Mogoči sta samo dve rešitvi: ali se Bosna in Hercegovina priklopita Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji — to je rešitev, ki jo želi govornik — ali pa se priklopita Srbiji. Opozarjajoč na pomen Hrvaške za dinastijo in celo državo je govornik vprašal ministra zunanjih del, zakaj ni bil tako pogumen kakor avtrijski ministrski predsednik in ni vrgel svojega portfelja na tehtnico. Proti razmeram na Hrvaškem je bil celo v Varni sklenjen protest. Tako govori Bolgarska, ki jo je minister zunanjih del po pravici hvalil v svojem ekspozeju. Nemškega in italijanskega vprašanja ni rešila Avstrija, marveč je bilo rešeno proti njej. Zdaj stoji jugoslovansko vprašanje pred rešitvijo — naj bi ne bil zamujen ugodni trenotek. Izjava avstrijskega ministrskega predsednika glede Hrvaške ni bila samo beseda, nego dejanje. Mi to vemo. Hrvatje pa slišijo samo besede, a hočejo dejanja videti.
Dr. Barnreither je naglasak da vlada v Evropi neka vznemirjenost in da dajo le trdne zveze in vojaška sila   neko varnost. Po-
LISTEK.
Fetiši.
Dr. J. Kelemina, Novo mesto.
»In besedici o resnem podrobnem delu za fetiš-narod.« Dr. H. Turna, »Naši Zapiski« IX., 116.
Kdor išče v sledečih vrstah več kakor stvarno polemiko z vsemi njenimi neprilikami, se moti: Z dr. Tumom nimava nikakih stikov. Videl sem ga pač enkrat na Dunaju, ko je slavilo neko akademično društvo, čegar starejšina je dr. Turna, ne vem več kako svojo svečanost. Zglasil se ie k besedi tudi on, in marsikatero oko se je vprlo z zanimanjem vanj, o Čegar delovanju smo toliko bili slišal i. Krčevit izraz tega zanimivega obličja in argijastična vznesenost besed ste pričali o nenavadnih in silnih dušnih borbah govorečega, razodevali kajpak tudi notranjo neumerje-nost, nejasnost. Učinek govora, čegar vsebina se je dala le težko spraviti v sklad s pojmom slavnostnega večera, je bil tak, da bi lahko poduki tudi dr. Turno — ako bi se mogel le za trenotek iztrgati svoji notranji zamaknjenosti. Kako slabo se mu je Posrečilo, vstvariti v dušah poslušalcev razpoloženje, ki se voljno pre-Pusti sugestivni sili govornika. Dr.
Turna je govoril mladini kot tujec, kot odtujenec, toda vljudnost, ki jo je zahteval posebni položaj, je zabranila, da se ni pojavil takrat notranji odpor proti govornikovim besedam jasneje in odločnejše. A govoriti o vzrokih tega neprikritega nasprot-stva ni moj namen, pač pa proučiti na kratko dr. Tumovo znanstveno delovanje. Povod k temu mi daje Tumova razprava v »Naših Zapiskih«, »seksuelni problemi«, ki je nedavno dospela do tretjega članka: tukaj se ravno spominja moje ocene Krajgerjeve »Školjke« prijavljene v »Slovanu«; uganili ste tudi že, da se tiče stavek, ki sem zgoraj ponatisnil, mene samega. Sicer nisem omenje-jnih besed nikjer zapisal tako, kakor jih citira dr. T., toda kaj zato; izmed različnih pomislekov, ki jih bomo morali v sledečem izreči proti njemu kot znanstveniku, ni najmanj tehten očitek netočnosti.
Dr. Turna kot seksualni etik? Zakaj ne: saj je pisal o marsikateri drugi stvari tudi že; spominjam se, da sem videl n. pr. v »Planinskem Vestniku« tudi neki sestavek od njega, prepleten s filološkimi ugibanji; tisto stvar bi si v naše svrhe seveda tudi morali ogledati — Bog ve kaj tam piše, kaj ne, toda čas, čas. Vrh-tega pa se vam itak porazgubi kritična volja, ako čitate, recimo v naši razpravi, kako izvaja dr. T. besedo »Kurent« in neko stično iz kuriti, in to ne mogoče kot kakšen Mikošev dovtip,  nego kot suho resnico, na
katero nasloni pozneje svoja modrovanja. Ako se tako počasi prečitamo s pojemajočim zanimanjem skoz te »nabreklosti«, »sluznice«, »sramni-ce« in take stvari, lahko opažamo večkrat neko posebnost dr. Tumove-ga »jastva« (»N. Z.«): Kadarkoli se mu posreči iztakniti kako stvar, ki jej pripisuje večjo važnost on kakor drugi ljudje, takrat se mu zabliska v blaženosti iznajditelja oko in gorje tedaj vsakemu, ki ni že pred njim.
O »Školjki« sem torej dejal, da I je predvsem medicinski umotvor.
Sedaj pa, ko uvidim pri dr. Tu-mu, kako lepo se dajo od nje odluščiti cele strani ter porazdeliti v posamična poglavja fizioloških kom-pendijev in da so Školjkine osebe, »umetniške (?) podstave seksualnih tipov«, tega mnenja več ne morem vzdrževati: Školjka bo po Tumo-vem menda le bolj fiziološki ali če hočete biološki umotvor in v tem oziru gotovo lep specimen eruditio-nis v obliki dramatskih pogovorov. Ozirajoč se na naše razmere sem pa jaz odrekel Školjkinim osebam tipič-jnost, to je zanikal sem, da nastopa-I jo v naši družbi slične osebe v toliki množini in na takšen način, da so merodajne za njen javni značaj; tega mnenja sem tudi še sedaj in kmalu bote videli, zakaj. Nisem pa trdil, da slične osebe sploh niso mogoče; kaj takega trditi, bi bilo tem manj umestno, ker me je ponovno Čitanje Školjke prepričalo, in glede tega tudi dr. Tumovo stališče ne nasprotu-
je mojemu docela, da si je dr. Kraj-ger izbral nekatere najmarkantnejše seksuelnc tipe, kakor mu jih nudi strokovna literatura na izobilje, jih drapiral za silo po slovensko in priredil za dramatsko sliko. Ne dotikam se tukaj vprašanja, da je mogoče našel v slovenskem miljeju v svoje svrhe primerno snov! Kar se pa tiče razmerja med Pepino in Toni-nom, je treba pač poudarjati — seveda brez očitkov proti dr. Krajger-ju — da ta sujet ni tudi v obliki, ki ga obdeluje on, nikakŠen literarno-zgodovinski novum, nego da ima v romanu in drami precejšno preteklost. Osnovne črte našega sujeta je zarisal dr. Turna sam: »ona, jak spolni značaj, išče moža, nasloniti se hoče ob krepak značaj, poln volje in duševne moči« (str. 117); on: mož, ki se je izživel, intelektuelno ne posebno visoko stoječ in čustveno top, brez energije. V tem razmerju so dani pogoji konflikta, in ta spet zahteva tretjo figuro (Maksa). Kakor vidite, da ta predmet neskončno veliko varijacij. S tem, da je posvetil posebno pozornost Pepini in ji pri-djal toliko lastnosti, neredko si nasprotujočih, je dosegel Kr. efekt novosti na škodo preglednosti. Pepino, spreminjajočo od trenutka do trenutka svojo fizionjomijo, se da težko umevati, še težje nazorno predstavljati; dr. Kr. je bil v dramatski stroki pač začetnik. Kaj je torej odkril dr. Turna pri svojem prizadevanju, osvetliti   znanstveno ozadje »Školj-
ke . takega, da ga upravičuje nastopiti tako oblastno z očitkom, da sva videla v drami z gospodom Fr. K. »le istinito vrvenje vsakdanjosti.« Zagrešil sem torej zlasti jaz to,  da nisem uvidel, da nam predstavlja Pe-pina neugnanost, nepokojnost, njeno brezsmotreno in nedoločno hrepenenje,   »le pravo strastno hrepenenje, ljubezen vrste.« Priznam, res je težko, slišati z dr. Tumom metafizično travo rasti,   tem manj,  ker mora v svitlejših trenutkih   itak priznati on sam (dasiravno   nehote),   da   je to, kar se mu je zazdelo   zastran takozvane »ljubezni vrste« le zgolj fan-tazmagorija.   Omeniti moram namreč najprej, da je našel ar. Turna to misel (ljubezen   vrste) pri Schopen-hauerju: »le vrsta   ima neskončno življenje,   je torej zmožna neskončnih želja   in   zadoščevanja   in neskončnih bolesti.« V kolikor doživlja in more doživeti   konkretni individuum to abstraktno ljubezen,  se iz fragmentaričnega pri Tumu ponatisnjenega citata ne da posneti, in je za naše svrhe tudi brezpomembno. Zanimiv   in za razbrzdanost njegove logike značilno je pa to, da naredi iz konkretne Pepine, kot nositeljice one abstraktne ljubezni,   abstraktno Pepino in jo tako pahne iz vrste živečih bitij: »dr. Krajger nam je dal (v Pepini) poetično figuro,  veliko žensko figuro,   katere seveda v dejanskem življenju nI. »Pavlina«, polna prirodne spolne moči, hrepenenja po lepoti in po vzajemnosti duše, je seveda
govat ljudi. Vendar pa ta agitacija ni
programatična, temveč nasilna. — Glavno agitacijsko sredstvo jim je Sokolski dom. Pravijo namreč, da bo prevzela občina Sokolski dom, če zmagajo naprednjaki. To je tako grda laž, kakor če bi rekli, da bo občina prevzela socijalnodemokcatični konzum, če zmagajo socijalni demokrati.
Zvezo z Nemci hočejo socijalni demokrati tudi utajiti. In vendar so bili oni trije socijalnodemokratični občinski svetovalci, ki so prodrli pri zadnjih volitvah, izvoljeni le s pomočjo nemških glasov. In tudi jutri bodo šli kapitalisti-Nemci kakor en mož za socijalne demokrate.
Prijatelji obrtnikov so baje zdaj — za časa občinskih volitev — socijalni demokrati. Vprašamo, čemu imajo konzum in pekarijo. Edino zaradi tega, da uničijo obrtnike in trgovce. Kateri čevljar more voliti socijalne demokrate, če vidi, kako mu delajo v konzumu umazano konku-reco ter prodajajo narejene čevlje; kateri pek jih bo volil, ko mu je so-eiialnodemokratska pekarija odvzela toliko odjemalcev? To ljubezen imajo socijalni demokrati pač samo v ustih. Vsled tega pa upamo, da bodo šli vsi obrtniki, vsi trgovci v boj proti svojim gospodarskim nasprotnikom.
Posebno   vrsto naprednjakov
imamo v Spodnji Šiški. To so možje, ki bi sicer radi igrah vlogo v občini, pa nimajo onega poguma, da bi odločno nastopili kot pristaši narodno-napredne stranke. Koketirajo z Nemci in klerikalci in so si nadeli popolnoma lokalni naslov »Gospodarske stranke«. Radovedni smo, kako bodo nastopil pri jutrišnjih volitvah. Če so naprednjaki, tedaj jih veže strankina disciplina, da volijo narodno-napred-nc kandidate. Ce pa tega ne store, tedaj bo narodno-napredna javnost izvajala potrebne konsekvence.
Občinske volitve v Tržiču.
Volitve v prvem razredu so torej razveljavljene. Zanimivo pa je, kako vlada utemeljuje to razveljav-Ijenje. V I. razredu je bil po zaslugi našega občinskega urada vpisan tudi volilec, kateremu je bilo v imeniku izkazano dokladam podvrženega davka 39 K in nekaj vinarjev. Slovenska stranka pa je prišla na to, da se je pri seštevanju raznih davkov dogodila »nevedoma« napaka, namreč, da dotičnik n,i plačal 39 K, nego samo 34 K. Reklamirala je tega volil-ca v reklamacijski dobi iz imenika. Županstvo pa je le čakalo, da je ta doba potekla in potem vprašalo c. kr. okrajno glavarstvo, ali naj volil-ca vseeno črta iz imenika za I. razred, čeprav so že imeniki polnomoč-ni. Glavarstvo je uvaževalo, da je bila reklamacija v pravem času vložena in odredilo črtanje. Nato pa se je oprla vlada in — volitev je bila razveljavljena! In vendar je c. kr. okrajno glavarstvo postopalo popolnoma pravilno. Zgodila se je formalna napaka pri seštevanju, na podlagi katere bi morala biti volitev, če bi se kasneje ugotovila, istotako razveljavljena. Nikakor ne velja tu trditev, da so bili imeniki že pravomočni, kajti kdo bo trdil, da je 7 4- 7 = 19? Vobče je bila rešitev priziva, vloženega po nemški stranki, sila čudna. Ze mesece prej se je trdilo, da je reku rz odbit, župan Mally sam je to pripovedoval svojim prijateljem, pisalo se je tudi po graških listih o potrjenih volitvah, šuštjalo se je na vse
strani, da je rešitev priziva že pri .okrajnem glavarstvu že pred meseci. Sedaj pa naenkrat to iznenađenje! AH je c. kr. vlada zahtevala akt nazaj? Čemu? Res, da je bil župan Mally med tem časom neštetokrat v Ljubljani, res, da je Gassner obletal vso gospodo, pri kateri je upal kaj doseči, res, da se je gibalo vse, kar je sovražnega našim pravicam, gotovo je tudi, da je zabrenčal boben »Volksrata«, in vendar si ne moremo misliti, da bi uklonila vlada tilnik pred nasilstvom in pozabila, da je baš ona poklicana, braniti in varovati pravico. Lahko je mogoče vse, a to se nam zdi neverjetno, nezaslišano. In vendar se nam vsiljujejo nasprotne misli. Priziv je vseboval nekaj točk, ki so skrajno žaljive, in katerih neresničnost bi se mogla dokazati samo pred sodiščem. To izpre-videti je morala tudi c. kr. vlada. A dasi je prišlo od napadane strani več prošenj za prepis priziva, vendar vlada teh prošnja ni smatrala niti odgovora vrednim, kai šele, da bi prošnjam ugodila. In vendar bi že sama kurtoazija zahtevala, da bi se ugodilo prošnjam. Ali pa je morda bil priziv nalašč tako kasno rešen, da je potekel pravni rok za vložitev tožba radi žalitev nakopičenih v prizivu? Še nekaj nam roji po glavi. O rešitvi rekurza se je vedelo po nemškem taboru že pred dobrimi tremi tedni, to je mnogo prej, predno je okrajno glavarstvo dobilo rešitev priziva v roke; o prizadetih niti ne govorimo. Ali je to toli hvalisana uradna tajnost? Ali postoji uradna tajnost samo napram Slovencem, nemškemu »Volksratu« so pa lahko vse »tajnosti« znane? In vendar je to za volitve velikega pomena. Čim so namreč zvedeli Nemci o ponovnih volitvah v 1. razredu, pričelo se je tekanje in slepomišenje za pooblastili. Slovencem se niti sanjalo ni, kaj se* pripravlja, ko so že Nemci pobrali z grožnjami in prilizovanjem skoro pri vseh ženskah-volilkah pooblastila. Aii je to enako orožje? Najžalostnejše pa je dejstvo, da je dala to orožje našim nasprotnikom v roke vlada sama, oziroma vladni svetniki. — Slovenci! Čaka nas hud boj! Nasprotnik je zvit in prekanjen, in treba bo krepkega odpora proti njegovim nakanam. Treba se bo strniti v krepko vrsto, da se tem lažje odbije napad. Izgubljeno še ni nič, treba samo trdne, zavestne volje. Treba, da odpadejo vsi oziri, pozabite na malenkostne osebne spore in — zmaga mora biti i to pot naša. Obljubljamo, da bomo z bistrim očesom pazili na vse, osobito pa bomo natančno šteli vse slovenske glasove — na volišče mora vse in vsak za našo staro pravdo. Vse neprijetnosti, ki so združene z volitvami, zakrivila sta župan Mally in tovarnar Gassner. Obadva se vam hlinita na vse mogoče načine kot najboljša prijatelja, sta pa volkova v ovčjih oblekah, ki bi vas rajše danes nego jutri oropala vseh vaših pravic, še raiši pa pohrustala vse Slovence z enim samim grižljajem. Proč s takimi prijatelji; prijatelj ti bodi po rodu in krvi najbližji, to je Slovenec domačin! Za pooblastili se je pehal najbolj gosp. župan Mally. Marsikatero pooblastilo, ki je je dobil v roke, je že preklicano, več jih še sledi, in če pride tudi k vam zavednim volil-cem agitirat, pokažite mu na lep način vrata. Bojte se tudi sladkega doktorja tlauiine, ki je istotako brusil pete za pooblastili. Sicer bi bilo zanj mnogo bolje, da bi ostal doma, kakor pa da se meša v stvari, ki mu niso nič   mar.    Radovedni smo, kaj bo
ukrenilo državno pravdništvo v zadevi župana Mallvja. Dokazali smo zadnjič, da je poročal glede izvoljenih odbornikov DeČmana in Vidica vedoma neresnico. Če bi bil to storil, Četudi nevede, kak slovenski župan, gotovo bi bil že v rokah pravice, V tem slučaju je grešnik Nemec, in radovedni smo, ali ga bo pogledalo oko pravice ali ne. Sploh pa imajo letos naši Nemci velikansko smolo. Kar je volitev — pri vseh propadejo: pri volitvi v cestni odbor, v zdravstveni zastop, pri občinskih volitvah in slednjič pri volitvah v krajni šolski svet. Vršile so se te volitve v torek 30. aprila in Slovenci so poslali Nemce po zadnjega aprila. Kakor običajno, združili sta se tudi sedaj obe slovenski stranki in zmaga je bila slovenska: izvoljeni so bili vsi trije člani kompromisne stranke. — Dal Bog i sreča junaška, da bi šlo vedno tako gladko in lepo, kakor dosedaj!
Socijalni pregled zagorskega proletarijata.
Prvi maj! Pomen prvega maja manifestuje zavedni proletarijat s tem, da se oddahne od napornega suženjskega dela. — Narava se prebuja k novemu življenju, vse kipi radosti ... in tudi naš moderni su-ženj-delavec, gleda v novo življenje. Nade, v katere je stavil pred dvaj-setmi leti vse svoje duševne in telesne sile, se mu še niso vresničile. Dovoljkrat so se mu porajale sanjave misli v boljšo bodočnost, ter pričel je delati s podvojeno silo za uresničenje idej, katere so kričavo raz tribun oznanjevali apostelji socijalno demokratične misli. — Prepojen teh idej, poln novega življenja, je drl čez drn in strn, ne ozirajoč se na levo ne na desno. Prepričani smo bili, da so voditelji nesebični, prepojeni z zdravimi idejami, katere se morajo vdejstviti, misleči si: vsaj si ti ravno takšen trpin, kot mi, samo rojenice so ti prisodile, da bodeš naš odreše-nik . . . Tebi proletarijat - suženj, so rojenice prisodile, da bodeš moral opravljati celo svoje življenje suženjsko delo, s tem, da bodeš globoko pod zemljo s svojo žuljavo roko vzdigoval velekapitalu dragocene zaklade . . . Mar so ti tudi prisodile, da moraš celo svoje življenje nositi krvavo zaslužene novce v Čobalovo bisago? — Ne! — Dne 1. maja se je videlo, da klije novo življenje v tebi, in razsodnost uma polagoma na^ rašca. Tem več zaupanja imaš lahko, ker so se tvoji lastni bratje-sužnji proti trinogu Čobalu postavili v opozicijo. Verige, v katere je nas vko-val Čobal, so pričele pokati.
Sprevod prvega maja ni bil tako veličasten, kot prejšnja leta, nekaj nad 300 delavcev se ga je vdele-žilo komaj, in ko bi bil Čobal doma ostal, morda bi še teh ne bilo toliko.
Zares, žalostno za generala, da se ne upa nastopiti pri svoji armadi, kadar javno manifestira za svojo pravo. Kaj ne, Čobal. da je to bolelo, ker nisi smel sprevoda voditi in na shodu govoriti? Mar ni temu kriva opozicija?
Sodruga Kocmurja je hotel Čobal na vsak način imeti prvega maja v Zagorju, da bi govoril na shodu. — A ker se je opozicija, (katera obstoji po Čobalovem samo v omejenem duhu liberalnega Tauferja) uprla in zopet rekla: sodrug Kocmur ne sme v Zagorje! In general pa sodrug Kocmur se nista prikazala v Zagorju.
zdravljati je posebno slovesnost, s katero je ekspoze govoril o zvezi z Nemčijo. Pritrditi je knezu Schwar-zenbergu, da se moramo z Rusijo kako porazumeti. Nihče v Avstriji ne želi vojne, a vsaka država je kot zaveznica toliko vredna, kolikor ima armade. Glede balkanskih držav se ne more dovolj naglašati, da jim želimo mirnega razvoja, kulturnega in gospodarskega napredka in da hočemo ž njim gojiti najtesnejše gospodarske stike, A mi v tem oziru nismo napredovali, nego prej nazadovali. Bosanski politiki gre s stališča države največja pozornost. Obžalovati je, da nismo znali iz zmage, ki smo jo dosegli z aneksijo, narediti trajnega uspeha. Govornik je potem razpravljal o železniških in agrarnih zadevah Bosne.
Skupni finančni minister B i -linski je rekel, da se gre za to, približati anektirani deželi monarhiji, vzbuditi v prebivaltvu nagne-nje do države in urediti vse tako, da se bosta Bosna in Hercegovina Čutili zadovoljni. V teh deželah imamo Čuvati velik zaklad. Jugoslovansko vprašanje je največjega pomena za prihodnjost. ker pripada bosansko prebivalstvo narodu, ki živi tudi zunaj naše monarhije. Med bosanskim prebivalstvom je v veljavi neka konservativna politika. !§o pa tudi skupine in stranke, ki gledajo dalje. Za zdaj ne mislijo na nič drugega, kakor na gospodarski, kulturni in politični razvoj. Če bi vlada zdaj poskusila s trializmom, bi ne imela uspeha. Ker centrifugalnih gibanj, kakršna so morda v prvih letih obstojala, zdaj ni. se bo minister držal stališča dualizma. Bosanskemu prebivalstvu ni zameriti, da želi, naj se uredi njegovo državnopravno razmerje z monarhijo. Avstrijska in ogrska vlada imata dolžnost paziti, da se v bosanski upravi varuje načelo skupnosti. Bosansko prebivalstvo je silno nezaupno proti vsemu, kar pride od zunaj in je to nezaupnost še utrdi/ dosedanji način izvrševanja upravnega zakona iz 1. 1880. To nezaupnost iztrebiti je veletežka naloga. Prebivalstvo sodi. da smatrata obe državni polovici Bosno za kolonijo. Ministrova naloga je dokazati, da temu ni tako in da je bosansko prebivastvo enakovredno z drugim prebivalstvom Avstro-Ogrske. Najvažnejša je popolna objektivnost. V ta namen je minister centraliziral vso upravo v rokah vojaškega šefa in razdelil agende tako. da vladata dve instanci, oziroma tri. Višja mesta se bodo tako razdelila, da bodo vsi načelniki zmožni narodnega jezika. Minister je potem razpravljal o bosanskih železniških gradbah. Na progah Banjaluka - Jajce in Šamac-Doboj bo poleti politični obhod. Tema progama bo sledila proga Bugojno - Aržano.
Soc. dem. T u s a r je pojasnil, da zasledujejo Madžari druge gospodarske interese, kakor mi. Mi hočemo imeti svobodno pot na Balkan, Madžari pa hočejo monarhiio proti Balkanu hermetično zapreti. Razmere se dajo samo potom temeljitega demokratiziranja popraviti.
Soc, dem. dr. Ellenbogen je rekel, da je odprava ustavnosti na Hrvaškem zadeva, ki tudi Avstrijo briga, ker sloni skupnost monarhije na ustavah. Železnice naj gradi vsaka državna polovica na svoje stroške. Vojne z Rusijo ne želi nihče, a socijalni demokratje protestirajo proti vsakemu prijateljstvu z Rusijo.
M a r k h 1 se Je izjavil zoper to, da se je v delegaciji začel boj zoper sistiranje ustave na Hrvaškem in je proglasil trializem za utopijo.
Minister zunanjih del grof Berchtold je obžaloval Ellen-bognov napad na Rusijo in potem zavračal očitanje, da ne posveča trgovinski politiki dovolj pozornosti. Končno se je zahvalil za prijazno ocenjevanje njegove politike.
Delegacija je potem sprejela budgetni provizorij.
Nadomestne občinske volitve v Spodnji Šiški.
Vsled nagajive in maščevalne pritožbe klerikalno-nemske stranke je vlada razveljavila sedem mandatov občinskih odbornikov in štiri madate namestnikov 111. razreda ter razpisala za jutri, 5. maja t. I., nove nadomestne volitve. Ti mandati so bili razen enega slučajno v rokah socialno - demokratične stranke. Klerikalci in Nemci so vložili le zaradi tega to pritožbo, da onemogočijo normalno delovanje občinskega zastopa in da ohranijo na Čehi občine eksponenta deželnega odbora kranjskega. Upali so pa tudi natihoma, da dobe pri nadomestnih volitvah potom kompromisov vsaj par mandatov. Narodno-napredna stranka je to odločno odklonila ter izjavila, da se čuti dovolj močno, da gre sama v boj. V to svrho je politično društvo »Vodnik« sporazumno z narodno-na-orednimi zaupniki postavilo sledeče kandidate, in sicer za odbornike:
1. Jože Drenove, železniški uslužbenec, Spod. Šiška;
2. Peter Jenko, trgovski sotrud-uik, Spod. Šiška;
3. Ivan Kc.cc, adjunkt državne železnice, Spod. Šiška;
4. Albert Kolmau. strojni stavec, Spodnja Šiška;
5. Ivan Koprive, železniški uslužbenec, Spodnja Šiška;
6. Fran Ogrizek, trgovski potnik, Spodnja Šiška;
7. Dragotin Vučnik, adjunkt južne železnice. Spodnja Šiška.
Namestniki;
1. Alojzij Čolnik, vlahovodja.
Spodnja Šiška;
2. Josip Jermolj, železniški mojster, Spodnja Šiška;
3. Peter Porenta, delavec pri Vodniku, Spodnja Šiška;
4. Tomaž Tomšič, železniški uslužbenec, Spodnja Šiška
2e pri prvotnih volitvah bi narodno-napredna kandidatna lista prodrla na celi črti, če bi se vsi na-rodno-napredni volilei udeležili volitve. Toda, žal, da so nekateri vsled malomarnosti ali vsled osebnih na-sprotstev napram kandidatom ostali doma. S tem so kršili strankino disciplino. Poživljamo torej danes vse pristaše narodno - napredne stranke, naj se sigurno udeleže jutrišnje občinske volitve. In če ti store to svojo dolžnost, je zmaga narodno-napredne stranke gotova.
Aglitacijski lokal narodno-na-piedne stranke je v gostilni pri Mo-hariu. Poživljajo se vsi zaupniki, naj pridejo na dan volitev sigurno tja med 8. in 9. uro dopoldne.
Socijalno-demokratična stranka je razvila najhujšo agitacijo ter začela z največjim terorizmom. Iz Ljubljane so pritegnili množico agitatorjev, ki hodijo od hiše do hiše r dle-
bi je monogamija.« Torej to so tista nedoumna, stupendna razodetja enega izmed prerokov zadnjih dni; in da se človek povspne do teh višin, je treba prebrskati vse slovarje, nagrmaditi iz raznih pisateljev gore citatov (lastni domisleki Tumovi so, kakor rečeno, sila redki in označeni na nedvomljiv način z lastno jim plitvostjo), ozmerjati vsakega, kdor se dovolj previdno ne umakne raz-beliti si fantazijo v vročinici — in »zaključki« pa singularne naivnosti, oguljeni loci communes! Le nerad prehaja človek po vsem tem k podrobnostim. Prvi stavek, torej, v tej obliki precejšna puhlica, ki bi si je ne upal vsakdo zapisati, je povzet nekoliko izpremenjen po Krajgerju; da se ga bolje osvetli, je potrebno pripisati od prej še nekaj značilnih mest semkaj. »Spolna naslada v človeku niti ne more nastopiti ločena od ostalih (?) čustev, vsaj ne pri normalno razvitem človeku; pri katerem ima splošna naslada navadno (!) za spremljevalko in naslednico simpatijo do uživanega subjekta. Biologično je ravno ta kavzalnost (!) izvor ljubezni. Več ko je tangiranih živčnih centrov, prej mora simpatija kot sintetično čustvo nastopiti (str. 116—7).« Ti primeri naj pojasnijo približno temelje te »moderne vede«. Govoriti tukaj o kakšnih splošno obveznih zaključkih, bi bilo ravno tako neumestno, kot trditi, da je pripomagalo dr. Tumovo površno  in  predrzno govoričenje
kaj k umevanju stvari. Nasprotno se pa dajo drugi Tumovi zaključki lepo spraviti v sklad s »svetovnim nazi-ranjem« naših deklet: da (3) brez ljubezni človek ne more biti srečen, ter da je (5) najbolje se omožiti. Nejasno mi je samo, ako premislim razmerje med Pepino s tem neuteš-ljivim, »absolutnim« hrepenenjem in pa njenim dokaj topim možem, kako da je mogel dr. Krajgher tudi za to neskladnost priporočati »monogamijo« kot vseobče sredstvo. Tak stavek more veljati k večjemu za (normalen) parček, kakor dr. Podboj in njegovo nevesto, in je v tem slučaju buržoaska banalnost; da bi pa si kdo vsled tega, da mu je nemila usoda naklonila ženico z »absolutnim ljubezenskim hrepenenjem« pognal kakor Tonin krogljo v glavo, posebno če ga nič drugega ne boli — se zgodi samo na odru in je za navadno življenje pretrda zahteva; dr. Turne še nam dolguje v tem oziru kakšen strahopeten »zaključek«. O celotni razpravi torej ostane vtis, da mu je ni vdehnila srčna potreba znanstvenika, v resnem študiju razsvetliti svoj predmet, nego neodoljivo nagnenje oblebetati stvari, o katerih govoriti je poklican manj kot kdo drugi. Kajti da dr. Turna ni mislec, ne sistematičen, ne drugačen, to smemo po teh poskušnjah, mirno trditi, ampak gostobesednik, povoljno načitan toda konfuzen. O znanstvenem pridobitku teh mnogoštevilnih in šarlatanskih razpravic pa se
mi dozdeva, da ga bo v dokaj majhen mošnjiček spravil bodoči kulturni zgodovinar. — Obdelovanje takih predmetov pa ima za pisatelje krog Naših Zapiskov nekaj mikavnega. V jecljajočem jeziku, ki nam razodeva, da še spada pisatelj k mlademu naraščaju (mogoče dr. Tumove-mu?), razpravlja neki A. A. B. »o lepoti človeškega telesa«. Ker vsi ljudje ne čitajo Naših Zapiskov naj sledi kratek primer tega negodnega piv-kanja: »barva je (pri ženski) svetlejša kot pri moškem, njena postava ni previsoka, pač vitka in gibčna; vrat ima dolg, lica rožnata in ustna tem-nordeča, bele zobe, goste lase in prsi kot »kozlička, dvojčka, ki se paseta med lilijami«, polna zdravja je in mladosti.« Precej kozličkov se menda pase in počenja kaprijole med snežnobeli lilijami (tiskovnimi polarni) izvestnega časopisja. Nekaterim pisateljem krog N. Z. — ne vsem — bi bilo pač svetovati da naj se, ako jih spet mika pero, prej do dobra omrsijo (to besedo predlaga dr. Turna za interno rabo sodrugov; »za gospodo je dobro, da ima anglosaksonski izraz flirt (= igranje) za te resne fiziologične pojave«. N. Z. str. 117) z zdravo pametjo in resno znanostjo. Tiskan papir brez resne vsebine je tudi v rdečih platnicah Še vedno le — prnja.
V polemiki, ki se je nedavno vršila v časopisju stranke, h kateri se dr. Turna sedaj prišteva, glede narodnostne vzgoje, se je oglasil — kdo
le poezija.« Bojim se zelo, da si dr. Turna glede logičnih pojmov vrsta in podrejenih individujev ni povsem na jasnem, kakor tudi ne o pomenu besede tip. Odkrimo torej na kratko trhlost dr. Tumovega modrovanja! Na strani 115. pove, da so Školjkine osebe za »našo družbo inteligentov tipične, markantne«, to je, da jih srečujete v njih pogosto, na strani 120. pa pravi, da je Pepina — torej glavna oseba one četvorice — le poetična figura, poezija, katere seveda (!!) v dejanskem življenju ni!« To se pa pravi besedičiti in še prav nespametno povrh.
Ko je dr. Turna tako Pepini, ki jo naziva v pisateljski vnemi tudi Pavlino, odvzel telesnost, mu nič več ne brani, natlačiti v abstraktni meh ali lev, ki še preostane od ne-srečnice vse, kar je kedaj slišal ali čital o filozofiji, ženski duši, o »diga-nju in mrsenju« (str. 117.), vesti, grehu in neštetih drugih stvareh. In ko dospe do konca te čudovite mešanice iz estetske ocene in biološke razprave, zavpije zmagovito — in to je spet nespametno govoričenje — »Školjka je umotvor, dr. Kraigerjeve misli odgovarjajo moderni vedi.« Ali je s tem za umetniško vrednost Školjke kaj dokazano. V tem tiči spet slabost dr. Tumovega dokazovanja, da nam zabičuje na strani 115., da je naša drama »umotvor po dejanju po obrazbi (Gestaltung) oseb, po dejanstvenosti, po globokih mislih«,   tekom razprave pa le
dokaže, da se strinja Školjka z moderno vedo; pozabi pa razkriti umetniške lepote naše drame. Mimogrede še omenjam, da je med tisto moderno vedo, natiskano na str. 115. in sicer tudi precej dr. Tumovih otrobov. Poslavljajoč se od Školjke opozorim še na to, da se nisem protivil, da bi se obravnavale »take« stvari v naši lepi knjigi, ali da ostanem pri Glonarjevi prispodobi, da se je očitalo pesniku, da je prebredel reko tam, kjer je najgloblja; kar se mene tiče sem konstatiral le to, da so mogočno se peneči valovi znanstveno-sti izpodnesli in zagrnili neveščega plavača-pesnika tako le približno v sredi drame!
Dr. Turna pač ni sistematičen mislec, in tudi pozitivnih misli, zlasti takih, ki bi bile njegova neoporečna last, smo morali doslej pogrešati. Mogoče pa jih je prihranil za zaključke (str. 124.)? Precejšen kupček jih je, skrbno numeriranih, skoro preveč za šibko razpravico; pre-pišimo jih semkaj, da izve tudi širša javnost kaj o njih: »dr. Kraigher (— in ž njim seveda tudi dr. Turna) je prišel do zakljužka o seksuelnem vprašanju: 1. najprej občutek, potem čustvo, potem ljubezen; 2. normalen človek ne najde ljubezni v goli nasladi in strasti; 3. brez ljubezni človek ne more biti srečen; 4. eksces spolne strasti in absolutno ljubezensko hrepenenje mora priti v konflikt z življenjem; 5. edino prava oblika spolne ljubezni v človeški druž-
-j
Čemu pa slepiš v »Zarji« javnost, da ne obstoji opozicije? Pokazal si dovolj jasno, da imaš slabo vest, ker si se na dan prvega maja umaknil iz Zagorja — in šel v dalno Velenje s prepričanjem, da tam lahko z mirno vestjo farbaš naše so-druge.
Zakaj neki si hodil minulo nedeljo Čoba! po koloniji, ter nas opozi-cijonalce prosjačil, da naj prekličemo vse, kar smo pisali v »Slovenski Narod«. Kaj si pa izvedel Miha? Kogar peče in boli, naj se le gre zdravit, vsaj dobro veš, kaj da je sodišče, vsaj si svoj čas za vsako malenkost se zatekel na sodišče. To je pa res čudno, da si sedaj naenkrat postal tako velikodušen, da nečeš več ljudi v nesrečo spravljati! Mi si pa mislimo: grozdje je prekislo za Cobala.
Zakaj ni hotela »Zarja« priobčiti »poslano« na Cobala in celo še proti plačilu s podpisom ne? Poslano se je sporazumno z opozicijo hotelo priobčiti.
Sedaj šele vidimo gnilobo v stranki! Strankarsko vodstvo, kateremu je več za eno samo osebo, ki je slučajno v okraju voditelj, in ga ščiti ter ga hoče na vsak način vzdržati na krmilu, ne more zahtevati zaupanja od sodrugov, ker v osebi tega voditelja ščiti korupcijo.
Na sodruga Etbina Kristana stavimo vprašanje, da nam naj pojasni, zakaj ni hotel kot glavni urednik -»Zarje« priobčiti »Poslanega« sodruga Savšeka? Sodrug Etbin ima častno dolžnost pojasniti, kdo ga je nreprosil ali morda prepričal, da ni opozicije.
Nadalje prosimo sodruga Etbina Kristana, da naj sedaj vendar ne pusti več Čobalovih laži priobčevati, da imamo svoje časopise, v katera naj poročamo, ne pa v buržoaziiske liste, kajti s tem, da je »Zarja« odklonila priobcenje Savškovega »poslanega« je dokazala, da nimamo svojega lista, v katerem bi se mogli oglašati.
Opozicijonalci jugoslov. soc. dem. stranke.
Italijansko - turška vojna.
Izpraznenje Bospora.
Oblasti pripravljajo odpravo ladij, ki so zaostale v Bosporu. To delo bo trajalo več dni. Inozemska paro-plovna komora je določila, da morajo ladje odpluti v onem redu, ka-Jrtflf so priplule v pristanišče. Da ne ^ride v morski ožini do kakega motenja prometa, so oblasti odredile posebne naprave. Vlada je obljubila, Ja bo pomnožila število ladij-vodnic i razširila prosto pot. Kapitanom priporoča skrajno previdnost.
Dardanele in angleška gorenja zbornica.
Nevton (konservativec) in Nun-burnholme (liberalec) sta v angleški gorenji zbornici opozorila angleško viado na zatvoritev Dardanel. New-ton je zastopal mnenje, da bi bilo najbolj na roki ležeče, ko je Italija za-čela s svojo akcijo v Egejskem morju, da napade albansko obal. Kljub temu Italija tega ni storila,, ker jo je -tro-Ogrska svarila pred Jadranskim morjem in Solunskim zalivom. Če je mogla dobiti Avstro-Ogrska tako priznanje, zakaj bi druge velesile ne bile mogle dobiti enakih priznanj? Nunburnholme je zahteval od angleške vlade, da izposluje od Ita-iije zatrdilo, da bo ta omejila svoje nr»e racije.
Predsed. tajnega sveta, viscount Morev, je odgovoril, da je bila ■ i j ■  ii     ii -———
Hi se čudil gostobesednemu možu — tudi on. kakor poroča »Uvodnik« zadnje številke N. Z. Dočim so označili drugi pisatelji kolikor toliko jasno svoje radikalno ali posredujoče stališče, se dr. Tumovemu zmedo-^iovju zdajci posreči, odtegniti za-Jevo splošnemu umevanju. Ako pregledujete spet zaključke, ali ka-r se topot stvar zove, »precizirano stališče«, se ne morete ubraniti ^miljenju, če vidite, kako drka dr. Tumova logika, liki zbegana miška, v tej papirni zagati različnih programov, zamotanih klavzul, strahopetnih vsestranskih obzirov. Posnami-mo glavne misli Tumovih člankov (po Uvodniku): l. »delavec bo pošiljal svojega otroka v šolo, ki uči v materinem jeziku«. O kaka milost za Cirilmetodove šole, da se smejo z dr. Tumovim dovoljenjem ukvarjati z razrednozavednimi nadobud-neži! Toda bodo se vsaj njih roditelji skazali za to hvaležne? O kaj še; kdor bi kaj takega pričakoval, ali izrekel, dokaže le, da »tiči globoko v riaprednjaški frazeologiji«; dr. Turna to ve bolje: (?) »da bi delavec Podpiral s prispevki kakšno privatno šolsko družbo, se ne more zahtevati, tem manj, ker je njegova dolžnost, da skrbi za svojo politično, strokovno, izobraževalno in mladinsko (!) organizacijo.« Nasprotno, bo (3) socialist nasprotoval posamezni podružnici, kot narodnjaški kulturni instituciji.«  Torej neizpro-
angieška vlada vedno v zvezi z Italijo in Turčijo. Lord Newton je trdil, da je dala Italija Avstro-Ogrski zagotovilo glede operacijskega polja in je vprašal, zakaj angleška vlada ni storila potrebnih korakov, da dobi podobna zatrdila. To bi ne bilo pametno postopanje. Kako bi mogla predpisati nevtralna vlada bojujočim se strankam, kako naj se bojujejo?
Lord Newton prekine zagovornika: To je ravno, kar je storila Avstro-Ogrska!
Morlev: Newton misli, da je Avstro-Ogrska to storila. Ce bi se objavila pisma, bi dežela videla, da je izpolnjevala Angleška Italiji in Turčiji nasproti dolžnost nevtralne države. Velika zmota bi bila, če bi pustili iz oči z ozirom na Turčijo mohamedanske interese, s katerimi imamo opraviti. Glede Italije bi bila velikanska, da, obžalovanja vredna zmota, če bi pozabili svoje dolgotrajno, tradicijonalno prijateljstvo z Italijo, in še več kot to, Če bi pozabili na svoj interes na njeni legi in na njenih zvezah kot z ozirom na njeno lego.
Lord Lansdowne je nato trdil, da je začasna zatvoritev Dardanel po turškem mnenju za varnost Carigrada neizogibna. Nadaljeval je, da Turčija ni iskala vojske; tudi ni storila Turčija ničesar, kar bi bilo razširilo vojno pozorišče tako, kakor večini velesil ne more biti prijetno. Kljub temu pa, da Turčiji ni mogoče odrekati gotovih pravic, vendar Turčija teh svojih pravic ne sme do skrajnosti izrabiti. Turčija je morala pred vsem posvečati največjo pozornost vsem, ki so interesiram v vzhodnjem Sredozemskem morju. Treba je priznati Turčiji, da je to spoznala.
Novo posredovanje.
»Sabah« poroča, da so začele velesile, takoj, ko so dobile turško noto, s pogajanji za novo mirovno posredovanje.
Potopljene italijanske ladje.
Takoj po obstreljevanju zunanjih utrdb pred Dardanelami se je razširila čez Carigrad vest, da se je potopila italijanska ladja »Varese . Govorilo se je celo, da se je potopila tik pred Dardanelami še ena ladja. Ta zadnja vest je bila, kakor se je pozneje izkazalo, neresnična. Prva vest o nezgodi ladje »Varese« pri otoku Lemnosu, pa ni bila povsem neopravičena, ker so našli na morju več stvari, ki so bile na ladji. Sedaj so baje nabrali na otoku Lemnosu več zabojev dokumentov in raznih drugih stvari z ladje »Varese« ter jih poslali v Carigrad. Če se tedaj ladja »Varese« morda res ni potopila, je vendar zelo verjetno, da je bila poškodovana.
Druga vest, da se je potopila oklopna križarka »Re Umberto« pred Zuaro, je neverjetna, ker poročajo neitalijanski in italijanski viri, da je ta ladja včeraj odplula iz Neapolja v Spezzijo.
Nova akcija.
»Agenzia Stephani« danes de-mentira vest, da bi bili Italijani zasedli otok Rodus. Kakor pa zatrjujejo ital. diplomati, je pričakovati v kratkem času napada na ta otok, ker zahteva javnost, da zopet kaj sliši v akcijah italijanskega vojnega brodovja. Za to govori tudi dejstvo, da so Italijani prerezali zadnji kabel, ki je vezal Turčijo s turškimi otoki, namreč kabel med Kanejo in Rodusom. S tem je pretrgana zadnja zveza med Carigradom in ostalim turskim ozemljem v Egejskem morju.
Z afriškega bolšča.
Iz Carigrada poročajo, da je več italijanskih oklopnih križark obstreljevalo pristanišče Kasri Ahmed bri Misrati v Tripolitaniji, pri čemur je bil carinski urad poškodovan in poškodovanih tudi več ladij. Ladje so potem odplule v smeri proti Sirti.
»Corriere d? Italia« poroča iz Tripolitanije, da se je porečilo Turkom vtihotapiti čez tuneško mejo letalni stroj z vsem potrebnim, da lahko opazujejo gibanje italijanske armade.
Štajersko.
Dvojna mera. Ce se v Mariboru le zve za kakšnega slovenskega državnega uslužbenca, da je aktiven član kakega političnega ali narodnega društva, se ga takoj premesti. Seveda, če pa hoče to storiti kak tovariš Nemec, mu ni le pot odprta, marveč si je še lahko svest prav posebne naklonjenosti svojih predpostavljenih priganjačev. S kakšnim terorizmom je delal za časa držav-nozborskih volitev nemški »Wahl-auschuss« nam je še vsem dobro v spominu. Vemo pa tudi, kako narodno nestrpni so nemški avskultantje naše okrožne sodnije in da jih je vse polno tam, kjer gre proti nam. Neki dr. Url je bil aktiven član »Wahlaus-schussa«, ne da bi to imelo zanj najmanjših posledic. Vprašamo g. predsednika okrožne sodnije, dvornega svetnika Perka, kaj bi se storilo v enakem slučaju s Slovencem?«
Navihanec. Po mariborskih trgovinah straši zopet neki elegantno oblečen človek, ki plačuje kupljeno blago s kovanimi novci po 20 in 10 vinarjev, ki so prevlečeni z zlatim staniolom. Pozor!
Mariborska policija ima pred drugimi — v tem jo dosega le še ptujska — to prednost, da je nikdar ni tam, kjer bi morala biti. V noči 1. maia je prišlo do pretepa v zloveščem starem parku, pri čemur je bil neki zidar tako obdelan, da so ga morali nesti z »bojišča«. O stražniku seveda ni bilo ne duha ne sluha.
Okrajne učiteljske konference za šolsko leto 1911/12 se letos na Štajerskem ne bodo vršile. Naučno ministrstvo je z ozirom na prošnjo štajerskega deželnega odbora, naj bi se letos vsled pomanjkanja denarja v deželni blagajni ne vršile okrajne učiteljske konference, odredilo, da iste za to šosko leto iziemoma odpadem. O tem ministrskem odloku se bodo obvestili vsi mestni in okrajni šolski sveti s nristavkom, da štajerski deželni odbor z ozirom na slabe deželne finance tudi ni mogel ustreči želji, naj bi se v bodoče dnevnina za obisk okrajnih učiteljskih konferenc zvišala.
Kinematograf v mariborskem mestnem gledališču? Iz Maribora nam poročajo: »Kasinoverein« namerava dati gledališke prostore za poletni čas v najem nekemu podjetniku za kinematografske predstave.
Iz Velenja. Nadučitelj tukajšnje schulvereinske šole Weingerl je šel zaradi bolezni na daljši dopust. Za šolskega vodjo je določil Schulve-rein sedaj nekega Dvoršaka. — Ta Weingerlov dopust sredi leta je nekoliko sumljiv. Znano je namreč splošno, da med učiteljstvom na schulvereinskih šolah ne vladajo najboljše razmere. Ljudi, ki bi kot stekli psi zasledovali in grizli kot schulvereinski učitelji Slovence, vendar ni mnogo. Za tak posel so sposobni kvečjemu renegati.
Iz Rajhenburga. Franc Bobek toči v svojem vinotoču pod vejo v Preslodolu nad Rajhenburgom menda nekoliko pretežko vino. 28. aprila sta se namreč tam sprla in do krvavega stepla posestnik Franc Mešiček iz Leskovca in delavec Martin Kink iz Dovškega. Kink je Mešička z nožem tako težko ranil, da je ranjenec drugi dan v krški bolnišnici umrl. Orožniki so že odgnali Kinka v zapor.
Iz Brežic. Člani slov. dež. gledališča ljubljankega pod vodstvom režiserja g. Hinka Nučiča prirede v sredo, dne 8. maja 1912 v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah gledališko predstavo. Vprizori se velezabavna burka »Nebesa na zemlji«, ki je dosegla povsod velik uspeh. Začetek predstave ob 8. zvečer. — Slovenci iz Brežic in okolice, pokažite ta dan z mnogobrojnim obiskom, da znate ceniti požrtvovalnost ljubljanskih gostov, ki se vkljub oddaljenosti in velikim stroškom ne ustrašijo prirediti nam zabaven umetniški večer! — Čitalnica v Brežicah.
Samaritan. Iz Maribora nam poročajo: V soboto popoldne je ponesrečil na mariborskem vežbališču gimnazijec N. T. Pri nogometni vaji si je nalomil desno nogo. Njegov brat ga je nesel k zdravniku dr. Tur-šiču, da bi ga za silo obvezal. Gospod doktor pa ju je bojda odpravil z izgovorom, da ne ordinira več. Fant je moral iskati pomoči pri rešilni postaji in pozneje v bolnišnici. Ta zadeva bi zahtevala pojasnila.
Iz Št. Jurja ob Taboru. Na vnetju pljuč, srčne mrene in črev je na-nagloma umrl tukajšnji posestnik, mlinar in večletni načelnik požarne brambe Franc Borin, star 62 let. — Za isto boleznijo je umrl tudi posestnik Franc Kotlan, p. d. Lesjak. Bodi obema zemljica lahka!
Iz    Maribora.    (»A r b e i t e r -
s c h u t z«.) Odkar se je v Mariboru poostril narodnostni boj, se je začelo na obeh straneh paziti na vsako hibo in hibico. Slovencem se je podtikalo vse možne in nemožne stvari in skušalo s čim le mogoče forsiranim vpitjem spravljati na dan tudi reči, ki se niso bile nikdar zgodile. In čemu? Ker so imeli nasprotniki dovolj vzrokov prevpiti lastne grehe. Dolgo je trajalo, predno se je vžgala nemškonacijonalna baklja, ki je posvetila — v lastni kot. Že dne 15. marca t. 1. sta tekmovala pred porotniki zlovešča junaka Laval in Jahn glede odkritja nemškonacijo-nalnih grehov v Mariboru. Tako sta napeljala razgovor tudi na prosluli »Arbeiterschutz«. O tem društvu so bile med občinstvom razširjene razne verzije glede gospodarstva z njegovim denarjem. Mislimo, da še mora biti danes kljub mastnim, tisoče broječim   subvencijam »Siidmarke«
— pred bankerotom. Slo je v omenjeni porotni pravdi Laval ca Jahn predvsem za dvig neke glavnice v višini 1500 K, katero je shranil takratni knjigovodja »Arbeiter-schutza« Palfinger v društveni blagajni. Ravno takrat — marca 1. 1910
— je bilo to bolehavo društvo srečno privozilo do tega, da niti uradni-štva ni moglo izplačati, kaj še, da bi dajalo delavcem obljubljene podpore. Načelnik »Arbeiterschutza«, propali deželnozborski kandidat Kral, je naročil tedanjemu tajniku Lavalu, naj skrbi za denar in je pokazal na Palfingerjevo vlogo. Laval je razumel in šel v mestno hranilnico po denar. Ko je Palfinger zopet zahteval svoje premoženje, so mu rekli, da so izgubili ključ do blagajne, v kateri je bila shranjena vloga. Še le.
Ko se je polegel nemir, ki je bil nastal ob tej menjavi oseb, so sprožile kar na celem, brez prehoda, maroško prašanje, govorile o vojski v orijentu, in tudi o angleških zadregah na skrajnem koncu Afrike.
Te dame so razpravljale o vseh teh stvareh tako, kakor bi na izust ponavljale primerno družabno komedijo, ki so jo že večkrat ponovile.
Nov poset je prišel, majhna, kodrasta blondinka, na kar se je poslovila visoka, sloka gospa srednjih let.
In govorile so, koliko upanja ima gospod Linet za sprejem v akademijo. Novo došla dama je zatrdno mislila, da ga izpodrine gospod Ca-banon - Lebaš, ki je v francoskih verzih priredil Don Ouijota za oder.
»Veste, da ga bodo igrali prihodnjo zimo v Odčonu!«
»Ali res? Ta čisto literarni poskus moram na vsak način videtL«
Gospa Walterjeva je odgovarjala ljubeznivo, mirno in trezno, tudi za hip ni bila v zadregi za besedo, zakaj njeno mnenje je bilo vselej že vnaprej pripravljeno.
A zapazila je, da se mrači, in je pozvonila za luč, pri vsem tem vseskozi poslušala kramljanje, ki se je cedilo kakor curek osladnega soka; tudi je pomislila, da je pozabila oglasiti se pri graverju radi vabil za prihodnji dine.
ko je grozil poslednji s policijo, mu je Laval povedal, da je po naročilu Kralovem porabil denar za društvene namene. Palfinger je letel k V/astianu, da bi ta interveniral, kar je Wastian tudi storil v toliko, da je dobil Palfinger — zadolžnico za 1500 K. Kral, na katerega pričevanje se je Laval zanesel, je obrnil temu hrbet in — ga tožil radi razžalje-nja Časti. To do neba smrdeče perilo naj bi bil opral dne 30. m. m. okrajni sodnik v Mariboru. Skraja stvar ni bila za Lavala nič kaj ugodna. Še le po zaslišanju prič dr. Orosla, Wa-stiana, učitelja Wadnu, nekega Bin-derja i. dr., ki se niso mogli ali pa niso hoteli na nič spominjati, je nastopila neka priča Štor, ki se je dobro spominjala, da je Kral večkrat izjavil, da je radi manipulacij v »Ar-beiterschutzu« riskiral — kriminal. Obravnava, o kateri bodemo še poročali podrobneje, je preložena na nedoločen čas, da se zaslišijo nadal-nje priče in rekvirira potrebne protokole iz »Arbeiterschutza«. Poslanec Wastian je imel popolnoma prav, ko je rekel med odmorom: »Človek gazi iz ene svinjarije v drugo«.
Kje je doslednost? Iz Maribora se piše: »Straža« se smatra v zadnjem času za prav posebnega branitelja našega trgovstva in obrtništva. Pri tem udriha kar se da po slovenski »inteligenci« češ, da ona edina ne izvaja gesla »Svoji k svojim«. Bravo, gospoda! Za ta udarec same sebe po zobeh smo vam hvaležni, saj se notorično vi najbolj držite — nasprotnega! Ali pa se mnogoštevilno mariborsko duhovništvo, dalje razni poslanci, odvetniki in diverzni klerikalni koritarji ne prištevajo k inteligenci?
Občinske volitve v Mariboru se
vrše novembra t. 1. Opozarjamo me-rodajne kroge, da začno s pripravami, če se misli nastopiti, če ne, bodo volitve tu, a mi še ne bomo vedeli, kje se nas glava drži. Ne tolažimo se s tem, da je še čas. Posnemajmo naše nasprotnike, ki že danes pripravljajo teren, dasi imajo celi volilni aparat sami v rokah.
Za Sokolski dom v Hrastniku je zbranega denarja že čez 4000 K, kateri znesek pa je še tako neznaten, da ni misliti na zidanje, ker je poleg dvorane potreben gledališki oder, soba za otroški vrtec in čitalnico. Prosimo rodoljube, da pošljejo še doneskov, zlasti tudi one za razprodane bloke. Več ko za 1000 K blokov ni plačanih niti ne vrnjenih. Prosimo!
Iz Maribora je priobčil »G. T.« včeraj sledeči dopis: »Tukajšnjemu davčnemu uradu prideljeni bivši davčni oskrbnik Alojz Belšak je stalno umirovljen. Belšak je bil nad vse zagrizen Slovenec, ki je pogosto svoje predpostavljene in stanovske tovariše denunciral, ako so bili nemške narodnosti. (!!) Pred kratkim je tožil odgovorna višja uradnika mariborske davkarije zaradi razžalje-nja časti, ker sta izdala o njem neugodno uradno kvalifikacijo. Sodnik je tožbo zavrnil in obtoženca oprostil — kar je samo ob sebi umevno.« Ta dopis je za postopanje graške finančne direkcije s slovenskimi davčnimi uradniki, tudi z najmirnejšimi, tako značilen, da smo ga priobčili v prevodu za slovensko javnost. In finančni minister je — Slovan!
V Celju ima jutri južnoštajerska župa »Siidmarke« svoje letošnje zborovanje, h kateremu odpošljejo vse južnoštajerske S. podružnice svoje delegate. Posvetovalo in sklepalo se bode tu o enotnem, sistematičnem napadalnem delu vseh južno-
Nekoliko prezajetna je bila, lepa še, a že v oni nevarni dobi, ko se začenja ženska lepota obletavati. Držala se je še z negovanjem, s previdnostjo, higijeno in mazili za kožo. Bila je videti v vsem izvćdena, zmerna in pametna, ena tistih žensk, ki jim je duh ravnih potez kakor francoski vrt. Hodiš po njem brez presenečenja, in vendar najdeš v njem nekaj mičnega. Bila je razumna, finega, tenkočutnega in sigurnega duha, ki ji je nadomeščal fantazijo; blaga in udana, je imela za vse ljudi in za vse stvari neko mirno dobrohotnost.
Zapazila je, da ni Duroy posegel prav nič v pogovor, da ga ni nihče ogovoril in da se je držal malo napeto; in ker se dame še sedaj niso ločile od akademije, tega najljubšega predmeta, ki mu niso mogle priti nikoli do konca, je prašala: »In vi, gospod Duroy, ki ste o tem pač r bolje poučeni, s katerim bi potegnili vi?«
Odgovoril je brez oklevanja: »V tem prašanju, gospa, ne bi obračal pažnje nikoli na kandidatove zasluge, ki so vedno kolikortoliko oporečne, nego na njegova leta in na njegovo zdravje. Ne bi prašal za njegovo opravičenost, nego za njegovo bolezen. Prav nič ne bi preiskoval, ali je napravil riman prevod iz Lopeja de Vega, nego skušal bi dobiti natančne podatke, kako je z njegovimi jetri, srcem« obistmi in s
sen radikalizem, nikjer pričakovane kapitulacije pred zdravim razumom. O pač, v sramežliivo zasukani klavzuli si je priborilo pravilno spoznanje prostorček v tej šamadi: »kjer so podružični odbori soc. dem. gibanju sovražni, jim nasprotujejo soc. dem. organizacije.« Zaljubljenost v svojo ideologijo ne pripušča dr. Tu-mu priznati, da je tak slučaj sovražnosti idealen, nesmislen, ne pripušča mu tudi strah pred soc. dem. fetišem! Da ostanemo pri tej besedi, ki jo je zapisal, kakor veste, prvi dr. Turna. Fetiš je po pripovedovanjih potopiscev kakšen poljuben predmet, košček lesa ali kamen, ki si ga izvoli muren tam doli v Afriki kot predmet češčenja. Dogaja se večkrat, da pretepe zamorček svoj fetiš, ker mu ni izpolnil zahtevanih želj in si izvoli drugega. Tout comme chez nous. Nekdanji vodja goriških Slovencev, dr. Turna/pretepa v onemogli jezi fetiš - narod, ker ni zadostil, ni mogel zadostiti njegovemu samoljubju.
Takih »razočaranih idealistov«, »užaljenih rodoljubov« je polna vsa slovenska zemlja. Kaj pa hočete: potica je majhna, ješčih kljunčkov pa toliko. Potrebno je torej se počasi preriti do drugih nazorov; pri pomanjkanju iskrenosti je ta proces zelo olahkočen: dr. Turna torej služi sedaj socijalno demokraškemu fetišu z veliko vnemo in notranjo neresničnostjo.
Lepi stričeh.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal Guy de M a u -passant. — Prevel Oton Župančič.
Prvi del.
(Dalje.)
Prožila mu je roko, on ji je segel s poklonom vanjo, in rekla mu je: »Zelo ste ljubeznivi, gospod, da ste me prišli posetit« — in pokazala mu ju stol; ko je hotel sesti, je kar padel nanj, ker je mislil, da je sedalo višje.
Utihnile so bile. Ena izmed žensk je zopet poprijela besedo. Govorila je o mrazu, ki pritiska vedno huje, a vendar ne dovolj, da bi zamoril legarjevo epidemijo ali omogočil drsanje. In vsaka je razložila svoje mnenje o tej zmrzali v Parizu; potem so pripovedovale, kateri letni čas ima vsaka najrajša, z vsemi tistimi banalnimi razlogi, ki tiče po možganih kakor prah po sobah.
Vrata so nalahno zašumela, in Durov je okrenil glavo in videl skozi dvoje zrcalnih šip debelo damo, ki je prihajala. Komaj se je prikazala v budoarju, je ena obiskovalk vstala, segla drugim v roko in odšla; in mladi mož je gledal, ko je šla skozi druge salone, nje črni hrbet, kjer so se lesketali stekleni biseru
štajerskih S. podružnic. Omenjamo to zborovanje še posebič zategadelj, da bi enako postopali tudi mi Slovenci.
Od Sv. Lenarta v Slov. goricah.
V nemških listih se nadaljuje med nadučiteljem tukajšnje schulverein-ske šole in njegovimi malikovalski-mi nasprotniki polemika glede števila otrok na schulvereinski šoli. Dopisnik »M. Z.« odločno zanika, da bi število otrok na nemški šoli napredovalo; mali letošnji napredek izvira le od tega, da je »Sudmarka< naselila pri Lenartu 22 nemških sirot iz Dunaja. In zato se po dopisnikovem mnenju ni zidala nemška šola pri Sv. Lenartu! Cisto res! Ko bo dežela prevzela šolo, bo pa morala vzdrževati učiteljstvo tudi za te dunajske otroke, ki nas Štajercev nič ne brigajo in s katerimi tira »Siid-marka« ogavno kupčijo. Vidi se, da pametni ljudje še vendar niso čisto izumrli med našimi »finfarji«.
V Št. Jurju ob Taboru priredi dr. Korošec 12. maja po rani maši v »društveni sobi« shod. Čudno se nam zdi, da se »splošno priljubljeni« dr. Korošec ne upa celo v St. Jurju ob Taboru prirediti v kakem javnem lokalu javnega shoda. Ali se boji odpora in upravičene kritike svojega poslančevanja, od katerega nima Sa-vinska dolina niti za groš koristi?
Drobne novice. V Rogaški Slatini je bil izvoljen za župana stavbar Ludvik Miglitsch. Mož je po svojem političnem prepričanju »kerndeutsch« — kakor že kaže ime. Med kopališkim ravnateljem dr. Mullijem in Miglitschem vlada velika napetost. Radovedni smo, kako bosta skupaj delovala za blagor in povzdigo kopališke občine. — V Št. TI j u nad Mariborom je umrl po daljši bolezni Ervin p L Pi-stor. Truplo so prepeljali v Radgono. — Društvo absolventov g r o 11 e n h o f s k e poljedelske šole slavi dne 12. maja v Orottenhofu desetletnico svojega obstanka. — Požar. 28. apriia je vpe-pelil ogenj hišo mizarja Medveda v Taka cevem z vso opravo in mizarskimi potrebščinami. Škode je do 12 tisoč kron. — Očeta je umoril v Zagorju poleg Kozjega Anton Pere. Posestnik Franc Pere se je namreč skregal s svojim sinom Antonom. Ta je zgrabil kuhinjski nož in je očeta v svoji brezmejni podivjanosti zabodel trikrat v prsi. Oče je bil smrtno ranjen in je umrl prihodnji dan. ne da bi prišel poprej k zavesti. Sina so zaprli. Take reči se gode med »našim vernim in dobrim ljudstvom« v časih dr. Krekovih hujskarij! — V R u š a h je zgorelo dne 28. aprila ponoči veliko Fri-drichovo gospodarsko poslopje. Škode je okrog 12.000 kron. Pri gašenju so se odlikovale ruška, selni-ška in tovarniška   požarna hramba.
Koroško.
Regulacija Labudske reke. Po
slanci Pongratz in tovariši so vložit v zbornici predlog glede regulacije Labudske reke. Predlog dokazuje nujnost tega dela posebno v dolenjem toku reke, kjer leži struga v odprti dolini in dela voda, če le malo naraste veliko škodo. Poslanci po* zivljajo vlado, da stopi glede te regulacije v zvezo z koroškim deželnim odborom.
Zaklad grafita. V okolici Mot niče je našel kmet Jernej Engl zaklad grafita. Preiskava je dognala, da vsebuje tisto kamenje čez 50'v grafita. Naznanil je svobodno izsle-dovanje rude.
hrbtenico. Poštena hipertrofija, korenita sladkosečnost, in posebno začenjajoča se hrbtna sušica ima zame strokrat več veljave nego štirideset zvezkov razprav o domovinski ideji v berberski poeziji.«
Osupel molk je sledil temu nazi-ranju.
Gospa Walter je smehljaje povzela: »Zakaj pa?« — Odgovoril je: »Zato ker se praša povsod samo, kako bo ta ali ona stvar dame zabavala. In, gospa, vas zanima akademija zares samo, kadar kak akademik umre. Čim več jih umre, tem srečnejše morate biti. Da pa naglo mrjo, je treba imenovati tiste, ki so stari in bolni.«
Ker so bile še nekoliko začudene, je pristavil: »Sicer sem pa sam takšen, kakor vi, in v pariških dnevnih vesteh čitam strašno rad, da je kak akademik umrl. Pri tej priči se prašam: »Kdo neki pride na njegovo mesto? In si naredim listo. To je igra, prav prijetna igrica, katero se gredo v pariških salonih vsaki-krat, kadar premine kateri nesmrt-nik: »Smrt in štirideset starcev.«
Dame, še vedno malo zbegane, so se začele vendar smejati, tako resnična je bila njegova pripazka.
Vstajaje je sklenil: »Ve, dame, ste tiste, ki jih imenujete, in imenujete jih edino zato, da bi jih videle, kako umirajo. Izbirajte torej stare, prav stare, čim starejše mogoče, vse drugo naj vam bo deveta briga.«
Požar. V bližini Sv. Mihaela pri Volšperku je uničil požar lep kos gozda. Kako je nastal ogenj še no vedo. Pretila je nevarnost, da pogori cel hrib.
Primorsko.
Vlomilci v vile pri Opčini. Svo-ječasno smo pisali, da so se izvršili v razne vile pri OpČinah vlomi, pri katerih so tatovi veliko blaga odnesli, napravili pa so tudi veliko škode s tem, da so pokvarili veliko oprave. Včeraj je tržaška policija aretirala 571etno Antonijo Mahniče-vo in njeno 191etno svakinjo Franči-ško. V njenem stanovanju so našii zelo veliko v vilah pokradenega blaga.
Stavka krojačev in krojačic v Trstu se še vedno nadaljuje, ker $a stavkujoči ponudbe delodajalcev zavrnili, ker jim premalo ponujajo.
Požar. Včeraj je izbruhnil ogenj v trgovini za kuhinjsko opravo A Veraguta na cesti Stadion v Trstu Ogenj so sicer v kratkem omejil:, vendar pa ima lastnik nad 2000 Kron škode.
Tramvajsko vprašanje  v Trsću
še vedno ni popolnoma rešeno. Mestna občina je sklenila, da odda dela za novo progo trg Goldoni-Škedenj berolinski družbi »Union«, ki je zgradila tudi dosedanje proge. Delo je oddala občina brez razpisa pogodbenim potom in sicer za 1,095.000 kron. Dela morajo biti izvršena v 8 mesecih. Tramvajska družba mora še ta mesec izjaviti, če je zadovoljna s pogodbo. Tudi se mora družba izjaviti, ali bo prevzela v svojo režijo, ali ga bo pustila občini.
Viharno zborovanje gostilničarjev v Trstu. Pri včerajšnjem zborovanju gostilničarjev v Trstu je prišlo do jako burnih prizorov. P w. ložaj je bil včasih silno mučen zbo-rovalci so nastopali tako hrupno pm-ti predsedniku Caldara, da niso prišli zborovalci do nobenega pravega dela. Še pred branjem zapisniKa so se dvignili dalmatinski gostilničarji in zahtevali, da naj predsednik takoj odstopi. Dalmatincem so pomagali tudi drugi gostilničarji. Kčt se predsednik za ta poziv ni zmenil so začeli zborovalci vpiti in tolkli ob mize. Eden je vrgel predsedmku v glavo otroško piščalko. To je bii signal za splošno demonstriranje Ko se je zbornica nekoliko pomirila je prišlo do glasovanja in so zboi')-valci soglasno sprejeli predlog, s katerim se izreka predsedniku neza upnica. Caldara baje izrablja to častno mesto osebne namene. Komisar je pojasnil, da tudi zaradi tega sklepa predsednik ni še primoran demisijonirati. Zborovalci se morajo preje pritožiti na namestništvu Ko je predsednik naznanil, da demisije ne sprejme, je nastal v zbornici tak hrup, da so morali zborovanje zaključiti.
Skesan ubežnik. V Trst so pripeljali vojaškega ubežnika z ^ojne ladje cesar Maks mornarja Ctcna Hallerja. lialler je pobegnil aprila meseca, je prepotoval na begu Črn«, goro, Bolgarijo, Turčijo in Grško. V Pireju se je javil sam avstrijskemu konzulatu.
Splovljenje »Gablonza«. Včeraj so spustili v tržaški ladjedelnici nov Lloydov parnik »Gablonz«. Ga-blonz«, ki je dosedaj eden najv.Ijih parnikov družbe bode oskrhnvai osebni in brzotovorni promet med Trstom in Bombayem.
Nesreča v pristanišču v Opatiji. Parnik »Pola< last ogrske plovne družbe je trčil v pristanišču v Opa-
tiji v neko jadrnico. Jadrnica je dobila take poškodbe pri sunku, da se je takoj potopila. Moštvo 5 mož so rešili.
Izprememba v policijskem oddelku okr. glavarstva v Pulju. Na-
mestništvo je odpoklicalo sporazumno z notranjim ministrstvom policijskega višjega komisarja Hermana Ostija iz Pulja v Trst, namesto njega pa prevzame vodstvo policijskega oddelka v Pulju policijski višji komisar v Trstu dr. Josip Mlekuš.
Samomor na pokopališču. Na reškem pokopališču so dobili na-grobnice rodbine Withead ustreljenega 241etnega zasebnega uradnika Franca Depolija iz Trsta. Samomor je izvršil Depoli zaradi neozdravljive bolezni.
Danes zvečer ob 8. uri
se vrši
v Spodnji Šiški v salonu pri ..Kankertu*
Govorita župan in dež. poslanec gosp. dr. Ivan Tavčar in državni poslanec
gosp dr. Vladimir Ravnlhar. Narodno - napredni volilci, vaša dolžnost je, da priđete vsi na shod.
Dnevne vesti.
+ Ljubljanski občinski svet ima
v torek, dne 7. t. m., ob 6. sejo. Na dnevnem redu javne seje so naznanila predsedstva in poročila o samo-stalnem predlogu obč. svet. Detele ter dopisu županovem glede imenovanja častnih meščanov; o spremembi licejskega statuta; o prošnji Matije Malica za zagotovitev vsprejema v občinsko zvezo; o prizivu U. Zupan-ca in Salezijanskega zavoda na Rakovniku proti odlogu glede Rakov-niške ulice; o izvolitvi zastopnika mestne občine v deželno zvezo za tujski promet; o dopisu županovem glede prispevka za zgodovino domačega c. kr. pehotnega polka št. 17; o prošnji »Oesterr. Buhnenverein« na Dunaju za podporo; o prošnji akade-mičnega društva »Ilirije« v Pragi za prispevek za nagrobni spomenik Janu Legu; o prošnji pripravljalnega odbora za IV. jugoslovansko umetniško razstavo v Belgradu za prispevek; o prošnji Petra Šterka za na-daljno prepustitev potresnega posojila; o prošnji Ivana Liningerja in Franca Goloba za izbris zastavne piavice glede potresnega posojila; o računskem zaključku in bilanci »Kreditnega društva mestne hranilnice« za leto 1911; o prošnji »Dramatičnega društva v Ljubljani« za izredno podporo; o dopisu mestnega magistrata glede nujnih poprav v mestnemu kopališču v Kolizeju; o popravi cesarskega paviljona v Mestnem logu; o prošnji Andreja Šarabona in Valentina Accetto za spremembo regulačnega načrta za Ahacljevo cesto in na Trnovskem pristanu; o prošnji Franceta Kanda-re za razdelitev njegove parcele št. 185/2 kat. obč. Kar lovsko predmestje na stavbišča; o samostalnih predlogih obč. svet. Likozarja glede parcelacije mestnega travnika ob Dolenjski cesti na stavbišča, glede naprave pisoarja ob Karlovskem mostu, glede razpisa del za most na
Prulah in glede poprave trotoarjev v Flori janski ulici; o samostalnem predlogu obč. svet. Jegliča glede zveze Komenskega ulice z Ilirsko ulico; o samostalnem predlogu obč. svet. Marinka glede regulacije Martinove ceste; o samostalnem predlogu obč. svet. Rothla in Smoleta glede preuredbe mestne kopelji v Koleziji, glede delne regulacije Emonske ceste, glede delne regulacije Kolezijske ulice, glede naprave brvi čez Gradaščico pri Zeljarski ulici; o samostalnem predlogu obč. svet. Smoleta glede naprave pralnih stopnjic ob Gradaščici, glede treb-Ijenja jarkov v trnovskem predmestju in glede regulacije Jeranove ulice; o samostalnem predlogu obč. svet. Kosa glede dohodov k regulir. Ljubljanici in Grubarjevemu prekopu; o prošnji »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj« za napravo penŠč in dohodov k Ljubljanici ir Grubarjevemu bprekopu; o prošnji Josipa Flereta in drugo v za napravo stopnjic k Grubarjevemu prekopu v stiku Streliške in Grubar-jeve ceste; o poročilu »Gasilnega in reševalnega društva« o delovanju v I. četrtletju 1912; o prizivu G. Jaklja radi predpisa pasjega davka; o samostalnem predlogu obč. svet. Rothla in Smoleta glede dobave ledu na Kernu in glede prepovedi kopanja na Pasjem brodu; o samostalnem predlogu obč. svet. Štefeta glede policijske stražnice na Dolenjski cesti; o zgradbi novega poslopja za III. mestno deško ljudsko šolo; o prošnji »Splošne avstrijske družbe ozkotirnih železnic na Dunaju« za premem-bo voznega reda cestne električne železnice v Ljubljani ter o reviziji tarifov te železnice; o samostalnem
predlogu obč. svet. Likozarja glede napeljave vodovoda in razsvetljave Orlove ulice in glede napeljave vodovoda na Barje; o samostalnem predlogu obč. svet. Smoleta glede električne razsvetljave v Koleziji in glede električne razsvetljave na Zeleni poti; o dopisu mestnega magistrata glede električne razsvetljave De-larnske ulice in Ceste na Kodeljevo. — Samostalni predlogi: obč. svet. Franchettija glede tržnih razmer; obč. svet. Jegliča glede uravnave jarka na Zaloški cesti in glede cestnih prelazov; obč. svet. Reisnerja glede trotoarjev ob Marije Terezije cesti in cestnega prelaza preko te ceste; obč. svet. Štefeta glede pobiranja užitnine od Barjanov. spadajo-čih pod mesto; glede oprostitve Barjanov od užitnine v slučajih, kadar koljejo za silo; glede napeljave Pe-ruzzijevega studenca na J3arju skozi Črno vas; glede zveze ceste skozi Črno vas z Opekarsko cesto: glede premostitve Galjevice; glede razpisa nagrad za najlepše s cvetjem okrašena okna in pomole. — Na dnevnem redu tajne seje so naznanila predsedstva in poročila: o raznih personalnih zadevah uradnikov in uslužbencev mestnega magistrata; o prošnjah za razpisani dve mesti cesarja Franca Josipa ustanove za realce; o dopisu davčne administracije glede imenovanja zaupnika za sodelovanje pri prireditvi osebne dohodarine; o disciplinarni zadevi nekega uradnika »Mestne hranilnice«; o ponudbah za dobavo tiskarskih in kamenotiskar-skih del za leto 1912, 1913 in 1914; o prošnji četvero vdov mestnih uslužbencev za zvišanje vdovnine; o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za bolniško podporo; o prošnji nekega uslužbenca mestnega magistrata za bolniško podporo; o prošnji policijske straže za nadaljno prejemanje izredne doklade; o letnem
Rienzi. ki ga je Bog pooblastil, da vlada Rim v miru, v pravičnosti in v svobodi. Ugnal sem plemstvo, pokončal pokvarjenost in popravil postave. Mogočniki so me preganjali — ponos in zavist sta me izgnali iz moje države. Tako visoko, kakor vi stojite, sem jaz padel. Tudi jaz sem vihtel žezlo in bi bil lahko nosil krono. Izvedite tudi, da sem nezakonski naslednik vašega rodu; moj oče je bil sin vašega strica Henrika VII. Kri tevtonskih cesarjev se pretaka po mojih žilah, navzlic uboštvu mojih prejšnjih razmer in navzlic temu, da je bilo moje prejšnje ime skromno. Od vas, o kralj, zahtevam varstva in pravico.«
»Govoril je drzno — tako govorita le dva, ki sta enako visoka. Ti si gotovo pretiraval.«
»Čisto nič. Cesarjev pisar je vse zapisal in vsak Rimljan, ki je enkrat slišal te besede, jih zna na pamet. Svoj čas je bil vsak Rimljan ravno-vreden kraljem in braneč svoje dostojanstvo je Rienzi varoval naše.«
Giacomo je poznal slabost svojega prijatelja in se je pametno ogibal prepirom. V svojem srcu pa je mislil, da so Rimljani ničvredno ljudstvo nemirnih strahopetcev in da sabšega ni v celi Italiji. Nekoliko nestrpno je rekel:
»Torej — nadaljuj. Ali ga je cesar segnaj?«
računu mestnega užitninskega zakupa za leto 1911; o prošnji preglednikov mestnega užitninskega zakupa za zboljšanje službenih razmer; o samostalnem predlogu obč. svet. dr. Zajca glede regulacije plač uslužbencem mestnega užitninskega zakupa; o samostalnem predlogu občinskega svetnika Kosa glede pobiranja užitnine na kolodvorih in o prošnjah za razne obrtne koncesije.
-f- »Zloduh našega naroda.« Pod tem naslovom priobčuje splitska »Pučka Sloboda« uvodnik, v katerem piše med drugim: »Mi Slovani na Jugu, Hrvatje, Srbi, Slovenci in Bolgari z nekim ponosom naglaša-mo, da se imenujemo Jugoslovane. Ta naš ponos ni brez vzroka, marveč ima svoj poseben in velik pomen. Jugoslovanstvo znači jez proti prodiranju Nemcev, Italijanov in Madžarov na jug ... Do sedaj so stremili vsi naši velikani in rodoljubi za tem, da se oživotvori ta-le lepa misel: da se vsi Jugoslovani stope v eno enotno telo. Ta želja je ostala samo želja. Želje so sicer želje, toda delo vodi k cilju. Brez dela ni mogoče doseči ničesar . . . Na Hrvaškem so se preje stranke klale med sabo, a Madžari in Nemci so imeli od tega koristi. A končno so te stranke spregledale in se složile. To je dalo Madžarom povod, da so razveljavili ustavo ter imenovali kraljevskega komisarja z neomejeno oblastjo. Pod tem pritiskom je zaječala vsa Hrvaška in vzplamtela je duša v vsakem Hrvatu in Srbu. v Dalmaciji, Istri, Bosni in Hercegovini. Pojavili so se ostri protesti, kasneje pa se je sklenilo, pristopiti k delu. Prvi so izdali potom »Hrvatske Riječi« dalmatinski pra-vaši geslo: Vsi Hrvatje in Srbi v eno kolo, da priteko na pomoč bratom v Banovini. Temu rodoljubnemu pozivu se je odzvala vsa Dalmacija po svojih poslancih. Izvoljen je bil odbor, ki je imel nalogo, da sporazumno s poslanci v državnem zboru ukrene vse potrebno za složno in skupno delo v parlamentu in v delegacijah. Poslanec dr. Mate Drinko-vič je pohitel v Ljubljano, da pregovori dr. Šusteršiča in njegove tovariše, da bi se složili z dalmatinskimi poslanci in da bi v državnem zboru zavirali vsako delo, dokler se na Hrvaškem ne odpravi komisarijat in zopet ne uveljavijo ustavni zakoni. Nato so se pričela med Slovenci in Dalmatinci pogajanja na Dunaju. Trajala so več dni. Šusteršič je Jakoj izjavil, da on ni za zaviranje parlamentarnega delovanja, marveč da bo samo v parlamentu stavil vprašanje na vlado glede razmer na Hrvaškem. Zaman so ga prosili in zaklinjali složno vsi poslanci iz Dalmacije, naj jim ne odreče svoje pomoči, češ. da so tudi Slovenci Jugoslovani in da se tudi njih tiče sreča in nesreča hrvaškega in srbskega naroda. On je ostal neomajno pri svojem sklepu. Lani pa, ko so se vršile volitve v državni zbor, je on svečano izjavljal, da so Slovenci Beli Hrvatje in da se vsled tega tudi njih tiče usoda Hrvatov. In tako je Šusteršič s svojim nastopom razbil in uničil vse dobre želje in načrte naših poslancev. A ne samo, da nam ni nudil s svojimi tovariši pomoči, on je celo od naših poslancev odcepil pravaše in istrske poslance- ter se ž njimi umaknil in pustil na cedilu ostale dalmatinske poslance, naj se v državnem zboru in v odsekih sami bore za zatirane brate na Hrvaškem. Ako še vedno traja komisarijat na Hrvaškem, ako se tam razmere še niso preokrenile na bolje, je to edino in izključno krivda dr. Šusteršiča in onih slabičev, ki
»Nikakor ne! Cesar se je čudil njegovemu nastopu in njegovi duno-vitosti in mu je milostno izkazal gostoljubnost. Rienzi je ostal nekaj časa v Pragi in vsi učenjaki so občudovali njegovo govorniško zmožnost.*
»A če so ga v Pragi tako obsipali s častmi — kako je pa prišel potem kot jetnik v Avignon?«
»Giacomo« je zamišljen rekel Angelo, »na svetu so ljudje, ki jih malokdaj pojmimo in nikdar popolnoma ne spoznamo. Opazil sem, da imajo taki možje izredno zaupanje v svojo srečo in v plemenitost svoje duše. Zanašajoč se na take ideale se poženejo z nečuveno smelostjo v največje nevarnosti in se potem ali povzpnejo v višave ali pa padejo v brezno. Tak je tudi Rienzi. Naveličan praznih vljudnosti in sit igrati pedanta, je on, ki je prej nastopal kot knez, zapustil cesarski dvor — eni trde, da prostovoljno, drugi poročajo, da ga je cesar izročil papeževemu legatu — in šel brez orožja in brez denarja naenkrat v Avignon.«
»To je bila prava blaznost«.
»In vendar morda edino, kar je mogel v svojih razmerah storiti,« je pripomnil Angelo. »Papežev legat ga izobčil, še predno se je podrl njegov prestol, drugič, ko je bil odsoten iz Rima. Obtožen je bil krivo-verstva in prokletje je ležalo še vedno na njem. Potrebno je bilo, da se opraviči. A kako je bilo to mogoče ubogemu pregnancu? Noben mogo-
Potem je z veliko milotnostjo
odšel.
Toliko da je bil iz sobe, je ena izmed dam izjavila: »Šegav dečko; kdo pa je?« — Gospa Walter je odgovorila: »Eden naših urednikov, ki je opravljal doslej samo drobno delo pri listu, a prepričana sem, da se hitro povzpne.«
Durov je vesel mahal po bulvar-ju Malesherbes, s poskočnimi koraki, zadovoljen s svojim odhodom je mrmral: »Dobro slovo!«
Tisti večer se je pobotal z Ra-chelo.
Naslednji teden mu je prinesel dvoje važnih dogodkov. Bil je imenovan z urednika dnevnim vestem in povabljen na dine k gospe Walter-jevi. Takoj je "zapazil zvezo med obema novostima.
»Vie Francaise« je bila pred vsem kupčijsko podjetje, zakaj lastnik je bil finansije, ki sta mu služila tisk in poslanska zbornica za vzvod. Dobrodušnost je bila njegovo orožje, in vedno je deloval pod smehljajočo krinko možaka - poštenjaka; a za svoje posle, pa naj so bili kakršnikoli že, je vporabljal samo take ljudi, ki jih je prej dobro otipal, preizkusil in ovohal, za katere je vedel, da so prekanjeni, drzni in okretni. Duroy, ki ga je imenoval za urednika dnevnih vesti, se mu je zdel dragocen dečko.
(Dalje prihodnji«.^
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer.
Sedmi del, (Dalje.)
»Molči, molči,« je nepotrpežlji-vo vzkliknil Angelo. »Poslušaj me in izvedel boš, kaj se je zgodilo. Ko je tribun zadnjikrat zapustil Rim — saj veš, da se je še po svojem padcu preoblečen udeležil slavnosti svetega leta v Rimu — tribun je bil in tribun bo zopet — je popotoval kot romar čez gore in skozi gozde, ponoči in podnevi, izpostavljen dežju in viharjem, prebivajoč samo v brlogih — on, razvajeni otrok luksusa — notri na Češko. Tam je nekemu Flo-rentincu, živečemu v Pragi, razodel, kdo da je in je z njegovo pomočjo dosegel avdijenco pri cesarju Ka-rolu.«
»Pameten mož — ta cesar,« se je oglasil Giacomo. »Štedljiv je kakor skopuh. Svoje zmage si kupuje in lavorike zbira na trgu — tako mi je pravil moj brat, ki je služil pod njim.«
»To je vse res. Slišal sem pa tudi, da ima rad učenjake in knjige, da je moder in zmeren in tudi v Italiji upajo mnogo od njega. Torej: Rienzi je prišel pred cesarja. Vedi, veliki knez, mu je rekel, da sem jaz tisti
72
jib je z raznimi obvezami podvrgel
svoji oblasti. Dr. Šusteršič je narodni naš zloduh« ki zavira naš razvoj, naš napredek In našo svobodo. Zato dokler se ga naš narod ne otrese, dotlej bo nas povsod! spremljalo zlo in nesreča.« — Podpisujemo izvajanja >Pučke Slobode« z obema rokama.
-f »Slovensko napredno časopisje pod vplivom framasonov in Židov.« škof Anton Bonaventura piše v najnovejši številki »Škofijskega Lista«, da je slovensko napredno Časopisje »pod vplivom framasonov in Židov« in da zlasti v zadnjem času »na posebno skrivno komando vedno hujše napada duhovnike, zlasti naše škofije.« — Da, res je, škof ve vse to čisto natanko. On ve, da smo v intimnih zvezah z veliko francosko framasonsko ložo in da smo v ozkih stikih tudi s takozvano alejan-so izraelitsko. Škoda, da ne navede gospod škof natančenga naslova teh framasonskih in židovskih družb, s katerimi smo baje v zvezi. In če res stojimo pod vplivom teh prostozidarskih in židovskih organizacij in če delujemo na njihovo »posebno skrivno komando«, potem gotovo dobivamo od njih sijajno plačo, velikanske podpore. Vsako delo se dandanes plača in čisto jasno je, da plačujejo uspešno in plodonosno delo tudi fra-masoni in Židje. Morda bi nam gospod Anton Bonaventura celo mogel navesti natančne vsote, ki jih narn dajejo Židje in framasoni? Morda nam dajejo stotisoče, morda celo milijone, kdo ve! Vsekakor bi bilo vele-zaslužno in rodoljubno delo, ako bi nas gospod škof razkrinkal pred slovensko javnostjo ter dokazal, da dobiva tudi napredno časopisje subsi-dije iz tujine, prav tako kakor dobivajo klerikalci sijajne podpore za svoje časopisje od nemškega -Pius-
na«! Gospod škof, iramasonski in židovski milijoni se zbirajo v naših žepih, bojte se, da suho zlato ne odpre celo vrat kranjske klerikalne trdnjave!
+ Naši denuncijanti.   Pod tem
naslovom piše sobotni »Slovencev« idrijski novičar, da smo hoteli rudniškega pisarja Kanduča denuncirati, ker smo v »Slovenskem Narodu« z označbo Kandučevega značaja konstatirali njegovo postopanje o priliki preiskave radi uradnih podatkov poslancu Gostinčarju. Takrat je ta vrli katoliški mladenič hotel zvaliti svojo krivdo na rame drugega. Gostin-carjev dementi pravi, da ni dobil od kanduča nikdar kakega uradnega isa v roko. To je res. Ali pa ni dobil od Kanduča podatkov iz uradnih spisov? Sicer pa radi nas lahko piše (jostinčar kar hoče, njegova verodostojnost sloni na kaj šibkih nogah, saj je dolgo vrsto let ščitil s svojo poslansko imuniteto največje časnikarske lopovščine. Vsaka denuncijacija je v danem slučaju izključena, ker je bilo c. kr. rudniško ravnateljstvo preje in bolje informirano o Kandu-ču, kakor pa mi. Sicer pa morajo bi-lerikalci prav tiho o denuncijaciji, ko je javnosti dobro znano, da večjih denuncijantov ni na svetu, kakor so kranjski klerikalci. Tudi idrijsko delavstvo, pazništvo in uradništvo ve, kje so doma denuncijanti.
H- Uredništvo »Naše Moči« pri-
ije v svoji zadnji številki neko izjavo, da Kanduč ni njen idrijski dopisnik in apelira na glavnega urednika »Slovenskega Naroda«, da mora po tej izjavi postopati kot časnikar, vemo, kaj si s tem mislijo častiti 1 ikarji, zbrani okrog »Naše Mo-Da si upa uredništvo najbolj !až-njivega slovenskega lista staviti na g list kake zahteve, presega gotovo vse meje. Kar se je pisalo v »SI.
cen prijatelj se ni zavzel za prijatelja ljudstva. Noben dvorjan ni pomagal možu, ki je bil plemstvu stopil na tilnik. Njegov duh je bil njegov edini prijatelj; samo nanj se je smel zanašati. Prišel je v Avignon, da bi ovrgel proti njemu izrečene obdol-2 in brez dvoma upa, da bo nje-sr,)vemu osvobojenju sledilo zopetno ^toličenje na tribunski prestol. Sicer je pa znano, kako močno so pritiskali na cesarja, naj ga izroči papežu. Izbrati mu je bilo le, ali naj gre v Avignon svobodno ali v verigah, kot zločinec ali kot Rimljan. Odločil se je za poslednje. V vsakem mestu, v vsaki vasi, kjer se je prikazal, je 'iudstvo skupaj drvelo. Ime velikega tribuna je bilo češčeno po vsi Italiji, trosili so ga, naj se ne izpostavi nevarnosti, rotili so ga, naj se ohrani deželi, ki jo je hotel rešiti. Tribunov °d?ovor je bil: Grem, da se opravičim in da bom triumfiral. V mestih so ttiu izkazovali velike časti in povedalo se mi je, da Še noben knez in noben poslanik ni prišel s takim spremstvom v Avignon, kakor Cola di Rienzi.«
»In po prihodu?«
»Zaprosil je za avdijenco, da ovrže proti njemu izrečene obtožbe. vrgel je ponosnim kardinalom, ki so p izobčili, rokovico pred noge. Zahteval je, naj se uvede preiskava.«
»In kaj je rekel papež?«
Nar.«, je vse čista resnica, zato se ni
nikdar nihče branil avtorstva dotičnih dopisov. Drugače pa je pri »Naši Moči«. Tu se pač morajo sramovati dopisniki svojega sodelovanja, ker večjih laži in. obrekovanj, kakor jih namažejo vsak teden idrijski dopisniki »Naše Moči«, je težko najti kje drugod. Uredništvo bi zlasti rado zatajilo svojega najzvestejšega sotrud-nika pisarja Kanduča. Vsak, ki količkaj pozna idrijsko klerikalno organizacijo, ve, da je bil Kanduč poslan samo zato v zadružni tečaj v Ljubljano, da izpopolni Osvvaldovo vzgojo za klerikalnega agitatorja še dr. Krek. Kanduč danes še pojma nima o kakem zadružništvu, pač pa o tem, kako je treba sramotiti svojega političnega nasprotnika, lagati in obre-kovati. Kanduč je prvi agitator in kolporter »Naše Moči« v Idriji, edino njemu se ima ta najgrši slovenski list zahvaliti, da ima sploh nekaj naročnikov v Idriji. In da bi potem Kanduč ne bil dopisnik! To naj uredništvo »Naše Moči« pripoveduje komu drugemu, ne nam. Sicer je pa čisto vseeno, naj piše Brus, Reven, Jazbar, Osvvald, ali dekan, vsi enako obreku-jejo in lažejo. Zanimivo je, da je v isti številki »Naše Moči« zopet vse polno grdih laži in obrekovanj in nesramnih podtikanj iz Idrije. Lažejo, da ni c. kr. davčni kontrolor v p. Za-zula mistificiral uredništva »Notranj-ca« in podtikajo 10 liberalcu T. Povejte jasno, kdo je ta liberalec T.! Povejte dalje, kateri liberalni uradnik je glasoval proti nunskemu 6. razredu, ko nikdar tak sklep v idrijskem občinskem odboru ni bil niti stavljen. In ono grdo sumničenje, da je bivši liberalni župan predložil občinskemu odboru prazno polo papirja za spričevalo realčnega kateheta. Povejte, kateri župan je to bil! Dali vam bomo priliko, svoje nesramne obdolžitve tudi dokazati, ne samo pavšalno sumničiti. Prav ta slučaj kaže vso grdobijo klerikalnih pisa-čev. Niti duhovniku ne dajo miru. To pa samo zategadelj, ker ta ne mara za Os\valdovo lažnjivo in hinavsko družbo. Zahtevajo, naj povemo, iz kake posode je učitelj G. jedel klobase. Iz ravno iste, kakor Oswald, ali kdo drugi klerikalnih mogotcev. Bolje bi pa bilo, da bi povedali, kateri mladenič je ponaredil podpis na menici ravno tega učitelja in bil za to svoje bogu dopadljivo delo zaprt itd. brez konca in kraja lepih del klerikalnih veljakov in njihove mladine. Pa naj ostanejo le klerikalci na tem polju. Razkrinkavali pa bomo še nadalje njihove urnebesne laži in zavijanja, pa naj je to všeč uredništvu »Naše Moči«, ali ne.
+ Vojaške vesti. Višji orožar-niški oficijal gosp. Teodor D r e n i k v Ljubljani, je postal oskrbnik; nad-poročnik gosp. Juri Deisinger je postal stotnik pri bosanskem polku v Budimpešti; poročnik gosp. Albin Fleš, doma iz Ribnice na Dolenjskem, je postal nadporočnik pri 77. pešpolku v Pfemvslu.
+ Iz ljudskošolske službe. Na
mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajočega učitelja Ivana Š m a j -deka je imenovana za suplentko na ljudski šoli v Rovi gdč. Marija Meti i č e v a. Na mesto na dopustu se nahajajočih učiteljev Rudolfa K u m-p a in Aleksandra J e 1 o č n i k a sta imenovani za suplentki na ljudski šoli na Viču nad Ljubljano gdč. Pavla M a r i n k o v a in Terezija Crno-1 o g a r j e v a.
— O Poljakih mislimo, da so tako do kosti klerikalni, da je pojem poljski in katoliški eno in isto. Toda to velja le o duhovščini in plemstvu. Zadnja leta se je pa začelo probujati
»Z besedami — ničesar. Njegov odgovor je bil — tisti stolp.«
»Neuljuden odgovor.«
»A bila so na svetu že daljša pota, kakor je pot iz ječe do papeža in moža, kakršen je Rienzi, ni ustvaril Bog za ječo in za verige.«
Ko je Angelo to rekel — na ves glas in z vso navdušenostjo, ki jo je slava padlega tribuna vžgala v rimski mladini — je za seboj zaslišal vzdihljaj. Prestrašen se je obrnil. Na vratih, vodečih v sobo go^pe Cesa-rini, je stala krasna dama. Bila je bogato oblečena, toda zlato in dragi kamni so bili medli v primeri s sijajem njenih črnih oči. Ko je tako stala na vratih vzravnana, se je zdele, da je njeno čelo, kakor vstvarjeno za kraljevsko krono in da je v popolnosti svoje lepote pravi ideal junakinje in kraljice.
»Ne zamerite, gospa,« je jecljal Angelo, »govoril sem preglasno in vas motil; a jaz sem Rimljan in ro-voril sem o ....«
»Rienziju,« ga je prekinila dama, »ki lahko razburi rimsko srce. Nič se ne opravičuj; s tvojih plemenih ustnic bi se to slabo glasilo. Ah.
v
CC • •
Gospa je naenkrat vtihnila, potem je novic vzdihnila ter s preme-njenim resnim glasom nadaljevala
»Ce nakloni usoda Rienziju zo-
poljsko kmečko ljudstvo, ki se je postavilo celo papeževi encikllkl po robu. Vse to je povzročil poljuden tednik »Zaranje«. Poljski slučaj nam dokazuje važnost takega časopisa za ljudstvo. Pri nas je podoben list »Slov. Dom«, ki prinaša v nadašnji številki obširen članek o poljskih Zarjanih. Razen tega ima podučen članek o razmerah med ruskimi kmeti, zanimiv podlistek o morali med nemškimi kmeti na Nižjem Avstrijskem. Naročajte »Slov. Dom« za svoje znance med kmečkim ljudstvom. Izhaja tedensko, celoletna naročnina 3 K se pošilja na naslov: »Slov. Dom«, Ljubljana.
— Nemško »znanstvo«. Lani je izšlo Wirthovo delo »Im Wandel der Jahrtausende« (svetovna zgodovina), ki se odlikuje po izredno krasnih podobah, kopijah samih mojstrskih, slovečih slik. A za 36 K bi se pač lahko zahtevalo več kritičnosti v besedilu. Kdo n. pr. bi se ne smehljal pomilovalno, ko bere na 133. strani: »Nach 620 entstehen die er-sten eigtl. Slawenreiche. Wer aber sind die Griinder? Wiederum F r e m d e. So .... Nachfahren A t-t i I a s bei den Bulgaren, T s c h e r -k e s s e n bei den Tschechen, L a -k e n oder L e s g h i e r bei den Polen«! Bo'garske države niso ustanovili Atilovi potomci; ime Lehi (= Poljaki) je le podobno imenu Lehi = Lezgi, a poslednji niso nikoli prišli s kavkaskih gora na Poljsko! Takisto niti Čerkesi niso nikdar prišli na češko, ampak neko čerkesko pleme se imenuje Zehi (Dzehi) in ta sličnost imen je zapeljala zgodovinarja G. Dobnerja, da je izrekel ono trditev, ki jo prežvekuje sedaj, črez 150 let, uboen duševni revež dr. Wirth! Oj, ti ljubi »narod mislecev in pesnikov«! — J. K o š t i a 1.
— Slaba stavbinska sezona. Letos se ne bo v Ljubljani skoro nič zidalo in so tuji delavci malone popolnoma izostali. Kako živahno je bilo druga leta v tem Času že po ulicah, kadar so delavci prihajali od dela. Letos pa skoro ni videti tujega obraza. Slabo stavbinsko sezono bodo hudo občutili obrtniki in trgovci.
— Avtomobilisti   v Ljubljani.
Včeraj se je ustavilo v Ljubljani znatno število avtomobilov; eni so šli Še popoldne proti jugu naprej, drugi so tu prenočili. Vsi ti avtomobilisti so se peljali v Opatijo, kjer bo danes velika avtomobilistična priredba. Svojo udeležbo je priglasilo 65 avtomobilov, izmed katerih jih je 34 z Dunaja.
— Potovanje avstro - odrskih srednješolcev v francosko Švico. Pod protektoratom bivšega ministrskega predsednika barona Biener-tha se je osnoval odbor, ki priredi ekskurzijo avstro - ogrskih srednie-šolcev v francosko Švico. Izmed Jugoslovanov je v tem odboru edini prof. dr. Franjo Bučar, Zagreb, Josipovac 19. Protektovano je bivanje v Lausannu. Ženevi in Neucha-telu. Odhod z Dunaja dne 21. julija. Kdor ostane v Švici štiri tedne plača 345 K in se vrne 18. avgusta, kdor pa ostane 6 tednov, pa plača za vožnjo, hrano in stanovanje 465 K in se vrne 1. septembra. Priglasitve sprejema do 15. t. m. centralni odbor na Dunaju* (Dr. Joh. Dengler Wien XV./I. Denglerg. 5) ali pa posamezni odborniki.
— Lepi detektivi! Piše se nam: Čital sem v vašem ceni. listu notico pod naslovom »francosko zemljepisne«, v kateri objavljate, da imajo Francozi Ljubljano za ogrsko mesto. Toda to ni zelo čudno, kajti jaz sem čital še vse bolj zanimivo stvar in sicer  v  »Internationale Detektiven
pet njegovo prejšnjo srečo, naj izve, kako o njem misliš.«
»Ce vi gospa, ki ste iz Neapo-lja,« je odgovoril Angelo s pomembnim poudarkom, »o padlem izgnancu tako govorite, kaj moram čutiti šele jaz, ki sem ga priznaval kot državnega poglavrja.«
»Rienzi ne pripade le Rimu ne le Italiji — nego vsemu svetu,* je odgovorila gospa. »A ti, Angelo, ki si se osmelil o padlem izgnancu tako govoriti, si s tem pokazal, s kako zvestobo znaš služiti tistim, ki so tako srečni, da so te pridobili.«
Gospa je dolgo in pozorno gledala paža s pogledi, ki so bili vaieni spoznavati dušo na obrazu. •
»Možje so mnogokrat varani,« je rekla žalostno, a vendar z majhnim smehljajem, »ženske pa redkokdaj in še to samo v ljubezni. Želela bi, da bi Rim imel več tebi podobnih mož. Toda dovolj! Poslušaj! Ali ni to glas konjskih kopit, ki se čuje z dvorišča?«
»Madama,« je rekel Giacomo in je gracijozno vrgel svoj plašč čez ramo, »vidim služabnike njegove eminence kardinala Alborneza. Sam kardinal je tu!«
»Dobro,« je rekla gospa z jasnimi očmi. »Pričakovala sem ga!«
Odšla je pri vratih, pri katerih je bila prej presenetila svoja paža. (Dalje prtlMrtnJle.)
Zeitung«, katera izhaja v Frankobro-du ob Meni. Tam namreč stoji tiral-nica za ubeglim trgovcem J. Bon-carjem s sliko in je rečeno, da ga išče c. kr. deželno sodišče v Ljubljani na Ogrskem. Torej ne samo Francozi temveč tudi nemški detektivi ne poznajo mnogo zemljepisja.
— Promenadni koncert domačega gorskega polka. Jutri od polu IZ. do polu 1. opoldne koncertira prvič domači gorski polk v Zvezdi.
— Prihodnji semenj za kože In kožuhovino bo dne 5. in 6. maja v prostorih javnega skladišča spedicij-ske in komisijske družbe »Balkan« na Dunajski cesti št. 33. Vse zadevne informacije bode interesentom podala gori imenovana tvrdka.
— Ni dovolj za dobro kavo, da se za njo vzame dobra zrnata kava, treba ji je tudi dobre kavne primesi. Brez nje ni dobra, ker nima pravega okusa, prijetnega vonja in lepe barve. Vse to da kavi šele kavna primes. Najboljša kavna primes — to vedo danes že vse naše gospodinje — je Kolinska kavna primes. Zato se je našim gospodinjam tako zelo priljubila, da je ne morejo nič več pogrešati. Naše gospodinje pa nimajo rade Kolinske kavne primesi samo zato, ker je njena kakovost tako izvrstna, temveč tudi zato, ker je pristno domače blago. Naše gospodinje znajo dobro gospodinjiti in so tudi zavedne Slovenke. Zato kupu" Jo samo izvrstno in pristno domačo Ko-linsko kavno primes.
Odlikovanje. Z zaslužno medaljo za 40Ietno zvesto službovanje je bil odlikovan sobnoslikarski pomočnik Ivan Škarjovec v Spodnji Šiški.
Nasilen petelin. Iz Bizovika nam poročajo o novem junaštvu klerikalnega ekspredsednika gasilnega društva Joška Verbinca. Ko je namreč nesel neki gasilec 28. aprila svojo paradno obleko domov, se je ustavil v Čerinovi gostilni, kjer je ščuval Verbinc proti novemu odboru. Posledica tega ščuvanja je bila, da sta napadla pred vrati dotičnega gasilca Miha Jager in Jakob Mojškerc ter ga začela pretepavati, tako da se mu je posrečilo le s težavo pobegniti.
Iz Borovnice. Pokojnemu nad-učitelju Fr. P a p 1 e r j u postavijo njegovi prijatelji in hvaležni učenci nagrobni spomenik. Odkritje tega spomenika se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ob 11. dopoldne na pokopališču v Borovnici. Na grobu govori deželni poslanec gosp. E. Gangl, pojo gg pevci »Ljubljanskega Zvona« in nastopijo kot častna straža ondotni gg. ognjegasci in Sokoli. Prijatelji pokojnika si popoldne olgedajo krasne slapove v Peklu, kjer bo tedaj v najlepšem cvetju znamenita kranjska trobentica (Primula carniolica). Iz Pekla gredo potem na malo južino k »Ivanu«, kjer bo zapel »Ljubljanski Zvon« tako, kakor še ni bilo slišati v tem »Ivanovem kotu«. Zvečer se pa gostje zopet odpeljejo s primernimi vlaki. Kdor hoče dobiti obed v gostilni pri gosp. A. Drašlerju, naj se zanj oglasi z dopisnico.
Nesreča. Piše se nam: Kolarski mojster gospod Franc Stare iz Kamnika se je, v četrtek zvečer, na svoji levi roki težko poškodoval. A bil je toliko previden, da je šel naravnost k g zdravniku dr. Lapajnetu, kateri mu je roko previdno izpral, ter obvezal. Pripomniti je, da je g. Starč ravnokar svojo veliko delavnico opremil z najboljšimi in najnovejšimi stroji, katere goni bencin. Poveča! je svoje delavnice in tako pripravil svoj, do sedaj mali obrt v moderno tovarno za vse, kar spada v kolarstvo. Ker poznamo Staretovo trpežno in solidno delo, ga moramo vsestransko priporočati.
Nečloveško postopanje. Delavec v tovarni na Jesenicah France Gorjanec se je pri težkem in skrajno napornem delu poškodoval in si nakopal kilo, vsled česar je nesposoben za vsako delo. Ker je mož pri delu izgubil zdravje, bi bilo podjetje, ako že ne zakonito, pa vsaj moralno zavezano, da bi skrbelo za njegovo eksistenco. Toda reveža so vrgli z otroci in ženo na cesto, kjer umira sedaj gladu. Živi sedaj z rodbino — z ženo in dvema malima otrokoma pri sv. Duhu blizu Stare Loke v neki šupi in strada. Ali ni več usmiljenih ljudi, ki bi mu pomagali, ali ni na svetu človekoljubnega pravnika, ki bi siromaku izposloval vsaj košček pravice?
Prvi majnik v Novem mestu. Pošta, ki vozi iz Krškega v Novo mesto, je prišla dne 1. maja vsa ovenčana v Novo mesto. Spredaj je stal pokoncu lep, z različnimi barvastimi trakovi okrašen, kak poldrug meter visok smrekov mlaj. Ves drugi del poštnega voza je bil kaj lično ople-ten z zelenim brŠljinom in drugim zelenjem. Nekateri delodajalci so dali svojim uslužbencem popoldne prosto. Zal, da je bil prvi majnik tako pust, kisel, čmeren, kakor kak dolgočasen jesenski dan. Zjutraj je igrala godba novomeške meščanske gardo budnico, toda le malo ljudij je prišlo iz gorkih sob na mrzel jutranji majni-
kov zrak poslušat ali pogledat godbo, oznanjujočo lepo pomlad.
Novomeški Vodmat. Od novomeškega kolodvora tja proti Bršljinu rastejo lične hišice s predvrtovi, kakor gobe iz zemlje. So to same majhne vile s 4 ali 5 sobami, večinoma pritlične, redko enonadstropne. Stoje lepo v vrsti ob lepih ravnih ulicah. To res čedno selo, ki spada še pod Novo mesto, spominja kaj zelo na Vodmat zadaj za gluhomemnico, odnosno ob Jenkovi in Ravniharjevi ulici.
Po  zabeli se mu je skominalo.
Dne 28. aprila t. 1. je šel Jože Škubic iz Stare žage z vso svojo družino v vinograd, kjer je ostal ves dan. Doma je bil hišo zaklenjeno pustil. Ko je prišel pozno ponoči ves truden domov, si je dal brž skuhati večerjo. Bilo je treba začiniti, toda glej, iz podstrešne sobe je zginilo kakih šest kilogramov čiste masti in okoli 10 kg prekajene slanine. Storilec je ubil pritlično okno, je odprl, zlezel skozi okno v hišo in si vzel masti in slanine, po kateri se mu je že moralo najbolj skominati.
Zgradba belokranjske železnice. Zdaj so začeli z zgradbo te železnice tudi prav pri izhodišču iste. Nad cesto bodo odkopali velik hrib in porabili materijal za nasip tam, kjer se bo Dolenjska železnica neposredno podaljšala, oziroma kjer bo prešla v Belokranjsko. Tu so nameravali napraviti prvotno ozek nasip za enotirno železnico, potem so pa razširili profile tako, da bodo napravili dvo-tirno železnico. Tudi predora bodo bojda napravili dva, ki bosta imela skupen vhod. Izhod bo imel pa eden pod Serdešičevo vilo, drugi pa za novo gimnazijo zadaj. Prvi bo namenjen belokranjski železnici, drugi pa transverzalki, ki bo tekla preko Rogatca in Brežic v Novo mesto.
Smrt na cesti. Dne 23. aprila t. 1. je prišel okoli poldneva neznan mož, menda berač, v Novo mesto, odkoder se je podal brez odloga v Kan-dijo. Ko je pa prišel pred hišo Jakoba Gričarja, se je nenadoma zgrudil na tla in je umrl. Podomače Miklavčev-ka je sicer pritekla na pomoč in ga močila z vodo in polivala, toda ves trud je bil zastonj. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Šmihel, kjer so ga raz-teleseli in dognali, da je umrl vsled možganske kapi. Mož je bil okoli 70 let star in nekoliko napit. Tega še do danes ne ve nihče, kdo je bil in odkod.
Razširili bodo državno cesto od Novega mesta do kolodvora. Belokranjska železnica bo tekla namreč pod cesto ob le- tej par sto metrov tako nizko, da bo šla v predor, ki bo izpeljan pod cesto. Železnica bo morala graditi nad tirom gori do ceste nov močan zid, ki bo postavljen kak poldrug meter bolj ven od hriba. To priliko bo porabil cestni erar, da bo zgradil s prispevanjem novomeške cestne občine, skozi ob cesti ličen hodnik samo za pešce. To namero gorko pozdravljamo, osobito, ker se pešpot ne bo, kakor dozdaj, tako urno izvozila, in zato ne bo takega blata, kakor je dozdaj vedno.
Ob prekajeno meso je prišel. France Može, posestnik v Srebrni-čah, je hranil v žitni shrambi vrečo prekajene svinjine, da jo bo imel ob večjih praznikih. Od 23. do 28. aprila t. 1. po mu je odnesel nekdo vso to svinjino, ki je bila vredna nad sto kron. Storilec je najbrže čisto domač, ker so bila vrata odprta s ključem in nepokvarjena.
Iz Blok nam poročajo: Poročali smo že, da je deželni poslanec Drob-nič dosegel vendarle nekak »uspeh«, dosegel je namreč to, da je deželni odbor odpustil   iz   službe cestarja Alojzija Klančarja.   Glavni vzrok je bil ta, da je podpisal znano pritožbo. So pa še drugi vzroki, vsled katerih se je Klančar zameril Drobniču. Poslanec Drobnič je namreč jako častihlepen mož. In tako si tudi domišlja, da se mu mora vsakdo ponižno odkrivati in klanjati. In tudi Klančarju se je očitalo, da se ni odkrival Drobniču in da je celo delavstvo hujskaU da naj  se  Drobniču  ne odkriva. Kljub temu, da je   opravljal redno svojo službo in da tozadevno ni bilo pritožb, je moral Klančar iz službe, ker ni pristaš S. L. S. Seveda se vse to prav lepo strinja tudi z grožnjo Drobnica, da bo vse liberalce vgnal v kozji rog in pričakovati je, da bo to poskusil, ker se Čuti tako močnega, da bi prestavil vse gore, ker je klerikalen poslanec. Liberalec, brezverec in bog vedi kaj mu je vsak, ki z njim ne trobi v isti rog.  Ti čudni patroni so se menda navzeli vsi duha nekdanjega deželnega glavarja ki je bil tudi prepričan, da se mu mora že vsak odkrivati, če ga pozna ali ne. Sploh pa v tem slučaju niti to ni res, ker je Klančar vljuden človek in je tudi Drobnica pozdravil, kakor je to pač njegova navada. Sicer so to malenkosti, na katere bi se ne smel opiratr tak velemož, vendar pa jasno osvetljujejo tendenco vsega klerikalnega postopanja in so jasno znamenje kako divjaško politiko uganjajo danes klerikalci.
Požar na Uncu. Dne i. t m. ob
10. uri dopoldne vnele so se pri posestniku Lovro Šibeniku na Uncu saje. Veter je zanesel iskre od tega dimnika na slamnato streho posest-nice Marije Kune. Streha je začela goreti ter se je potem ogenj razširil na bližnji skedenj, ki je bil tudi last Marije Kune, in na hlev Šebenikarja ter so vsa tri poslopja do cela zgorela. Nadaljno razširjenje ognja so preprečile došle požarne brambe iz Rakeka, Planine, Postojne, Cerknice in Dolenje vasi; bil je pa tudi še dokaj ugoden veter, kajti v nasprotnem slučaju bila bi nevarnost, da zgori cela vas. Škoda se ceni pri Šebeni-karju na 8000 K in pri Kune na 6000 kron; poslopja so bila deloma pri »Generali« deloma pri »Graški zavarovalnici« zavarovana.
Potop »Titanica«, po naravi posneto vidi se od danes, do vstevši torka v Elektroradiografu »Ideal« in sicer: Kapitan Smith na ladji Tita-nic. 2. Pogled na ledene gore in ledene plošče na mestu katastrofe. — 3. Jahta Nary Scullev zapusti Pro-vidence in pelje Carpathiji nasproti.
— 4. Jaques Bins, telegrafist s Tita-nica se poda na ladjo Nary Scutley.
— 5. Gospe iz boljših krogov v New-Yorku nabirajo oblačila itd. za rešene s Titanica. — 6. Preživeče moštvo ladje Titanic in junaki, ki so se posebno odlikovali pri rešilni akciji.
— 7. Velikanska množica ljudi pred pisarno \Vhite Stcar Linie in Ne\v York pričakuje nadaljnih poročil o katastrofi. — 8. Zadnja Mackev Ben-net zapusti Halifaks, da odda mrtvece. Kakor se iz predstojećih točk razvidi, bo silka jako zanimiva in vredna, da si jo vsakdo ogleda. Po-snetje je bilo z velikimi težkočami in .stroški.
EJektroradiograf »Ideal«. Spored za soboto 4., nedeljo 5. in ponedeljek 6. maja 1912: Senzacijski spored. Hvalinsko jezero. (Krasen naravni posnetek.) Samo popoldne. Zigotto, klepar za silo. (Humoristično.) Samo popoldne. Mirko pomirje-valec. (Velekomično: igra 6ietni Abelard.) Ujetje pariškega avtomobilskega roparja, glavarja apašev, Bonnota. (VeHka senzacijska aktualnost.) Pri izpreminjevalni umetnici: Pred kulisami in za njimi. (Vele-zanimiv varietetni film.) Potop Titanica. (Poslednja novost. Senzacionalno.) Samo zvečer! Konec pesmi ali Smrtna nevesta. (1100 metrov dolg film. Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co. Velika senzacija. Veleumetniški film.) Moric kuhar. (Velekomično: igra priljubljeni komik Prince.)
Vojaški koncert v korist spomenika Gablenzu. Leta 1914. poteče pol stoletja, odkar je poveljeval general kavalerije Ludvik baron Gablenz. na od krvi oškropljenih poljih Šlezvigo-Holštajnskem in Jutskem podrejenim mu junaškim četam svojega kora, med njimi tudi belgijskemu polku, ter jih vodil k zmagi in dosegel novo slavo avstrijskim praporom. Tudi leta 1866 je pridobil rajni poveljnik pri Trutnovu kot korni poveljnik nove lovorike za avstrijsko zgodovino in armado. Junaškemu poveljniku hočejo postaviti v prcstolnem glavnem mestu Dunaju, ki je videlo leta 1864. povratek zmagovalca in njegovih čet, spomenik, kot znak hvaležnosti in občudovanja, možu, ki je vedno izpostavljal vse za cesarja in domovino. Polk belgijcev, ki je bil leta 1864. dodeljen njegovemu armadne-rnu zboru, se čuti primoranega, da sodeluje pri priznanju te častne dolžnosti proti junaškemu poveljniku. V to svrho se vrši v nedeljo ob 3. popoldne v restavraciji »Bellevue« vojaški koncert godbe c. in kr. pešpol-ka Albert I., kralj Belgijcev št. 27, čigar izkupiček je namenjen za fond za spomenik.
Na cesti onemogla. Včeraj se je v Igriški ulici zgrudila na tla delavka Frančiška 2vokelj iz Brezovice ter nezavestna obležala. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 78 Slovencev, 45 Mace-doncev in 60 Hrvatov. — 50 Hrvatov se je odpeljalo v Heb, 60 Slovencev pa v Bosno.
Izgubljeno in najdeno. Posestni-kova hči Mara Mallijeva je izgubila pompaduro modre barve. — Gospa Zora Heinrich je izgubila zlat uhan, vreden 25 K. — Služkinja Marija Cvelbar je izgubila modro površnjo jopico. — Najdena je železniška legitimacija na ime Margareta Lebnik.
Preselitev. Gospod Ivan Zam-Ijen, čevljarski mojster se je preselil v Gradišče št. 4.
Narodna obramba.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Cerklje - Čatež priredi 19. maja t. 1. veselico pri g. Radaju v Cerini pri Čatežu ob Savi, na pro-
stem. Spored bode naravnost presenetljiv. Nastopila bode krasna deklica - ciganka — kot vedeževaika. Menežarija, muzej itd. bode nudila gledalcem tudi mnogo zabave.
Društvena naznanila.
Odbcrova seja Narodne čitalnice v Ljubljani se vrši v četrtek, 9. t m. ob pol 9. zv. v čitalniških prostorih »Narodnega Doma". Na dnevnem redu bo med drugim važen razgovor o časopisih, o izdanju spomenice o priliki društvene 501etnice itd.
Seja veseličnega odseka za dobrodelno prireditev v korist »Domovini" bo jutri, v nedeljo točno ob pol, 10. dopoldne v prostorih Narodne Čitalnice v Ljubljani.
Za „Domovino", Danes teden se že vrši v ljubljanskem »Narodnem Domu4* velika dobrodelna veselica za »Domovino-. Prirejena bo v največjem obsegu, podobno kakor planinski plesi. V veliki dvorani bo ples s sodelovanjem celotnega orkestra Slovenske Filharmonije, v vseh stranskih prostorih bodo razdeljeni bufeji in paviljoni pod vodstvom ljubljanskih požrtvovalnih dam in v Sokolski telovadnici bo prijeten družabni veće r z izbranim sporedom, izmed katerega posebno navajamo krasen baletni ples deklic, petje »Ljubljanskega Zvona", komični nastopi, solo-nastopi opernega basista g. Križaja, ensemble-scene iz modernih operet in orkestralne produkcije. Vsa prireditev bo imela domač, poljuden značaj. Zato je vabljen nanjo vsak, ki želi tako koristiti dobri stvari in se osebna vabila ne bodo razpošiljala. — V ponedeljek, 6. t. m. bo ob 5. pop. v damski sobi „Narodnega Doma4* zadnji splošni damski sestanek za to veselico in se vse one dame, ki so že dobile vabila za prejšne sestanke nujno prosijo, da pridejo pol-noštevilno.
Sokolsko akademiio v proslavo oOletnice Sokolstva in društvene petletnice priredi telovadno društvo Sokol I. danes zvečer ob 8. uri v »Mestnem Domu". Na sporedu, ki so ga pevo-vodja g. J. Počivalnik in kapelnik g. A. Jaki z velikim trudom naštudi-rali, je toliko krasnih točk, da naj ne zamudi noben prijatelj glasbenega užitka prilike, prisostvovati tej prireditvi. Sokol I. je znan kot jako agilno društvo in prireditve Sokola I. so splošno priljubljene ljubljanskemu občinstvu. Pevski zbor in salonski orkester, v katerih sodelujejo samo člani diletanti se ni ustrašil truda in ni šte-dil s časom, samo da proslavi 501et-nico Sokolstva in svojo društveno petletnico dostojno. Zanimanje za prireditev je splošno in se je nadejati obi-lega obiska. — Cene prostorom so zelo zmerne; od I.—V. vrste 2 K (za člane 1*50) ostale vrste K 1"— (za člane 80 v) stojišča 50 v. — Po akademiji sestanek v restavraciji br. Tratnika, Sv. Petra cesta. Na zdar!
SI. pevsko društvo ,,Lj. Zvon"
ima naznanjeno pevsko vajo mešanega zbora jutri, v nedeljo, točno ob polena j stih dopoldne v društvenih prostorih. Pred pevsko va o slikanje. Prosi se točne udeležbe vsaj do l/4 n a 11 uro. Odbor.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi 9. junija veliko vrtno veselico na vrtu restavracije pri Gor-šetu.
Popravek. Blagovolite vsprejeti. \ eleccnjeni gospod urednik — brez sklicevanja na § 19. tisk. zak. — sledeči popravek: 1. Ni res, da nc bo v Ljubljani v nedeljo nobene ve elice, res pa je, da bo v nedeljo večer ob osmi uri velika veselica »Zveze jugoslovanskih železničarjev.« 2. Ni res, da se radi gledališke krize v Ljubljani ničesar nc vprizarja, res pa je, da se vprizori na veselici (ne na nji, ampak na odru) za resne smešna in za smešne resna burka: »Nemški ne znajo«. 3. Ni res, da je ples v areni Narodnega doma, kjer se veselica vrši, prepovedan, res pa je, da imamo od vlade dovoljenje, da si lahko pete izbrusi, kdor si jih bo hotel. 4. Ni res, da je Z. J. Ž. bogata, res pa je, da bo pobirala 60 vinarsko vstopnino samo od tistih, ki jo bodo plačali. 5. Končno je tudi res, da bo na veselici vse dobre in zidane volje, katero bodo tamburaši spremljali na tamburicah ob najboljšem razpoloženju. Res pa je tudi, da bode gostilničarka z znižanimi cenami kar najboljše postregla. Pripomnim še, da bo blagajna odprta eno uro pred začetkom, (namreč tik ob vhodu) in bo odprta dokler se ne napolni blagajna z denarjem in dvorana z občinstvom. Skrbite tedaj, da se čimprej vse napolni do zadnjega kotička! Hvala! — Z vsem spoštovanjem K e š e d a r.
Iz Borovnice se nam poroča, da bo ondotni »Sokol« slovesno razvil svojo zastavo drugo nedeljo v juniju t. j. 9. junija. Na to slavnost opozarjamo bratska društva.
Iz Zagorja ob Savi. V nedeljo 28. m. m. so vprizorili delitantje tukajšnjega Sokola igro »RokovnjaČi«. — V obče se je igralo jako dobro, obisk je bil tak, da ga še ni bilo v Sokol-skem domu. Predstavo je obiskalo nad 800 oseb. — Zelo je ugajal na novo sestavljeni sekstet, ki je spremljal petje pri igri in med pavzami igral. Upamo, da nam bo še večkrat privoščil umetniški užitek. V nadi, da nas kmalu zopet razveselite s kakšno igro, vam kličem, krepki Na zdar!
Razne stvari.
* Slavolok pravim možem. Ameriške žene nameravajo postaviti v Wa-shingtonu spomenik v obliki slavoloka onim možem, ki so pozabili ob potopu »Titanica" na lastno osebo, ter so rešili najprej žene in otroke. Ameriški časopisi poročajo, da žene ne bodo pripustile, da bi k temu spomeniku prispevali tudi možje.
* Goljufivi kanonik. Varese, 3. maja. Pred sodnijo se je razgovarjal predvčerajšnem vsemu mestu znani duhovnik don Guilelmo Mera, kanonik bazilike sv. Viktorja, ker je ponaredil na 4 menicah v skupni vrednosti 5600 lir podpis svojega gospodarja Karla Volanta. Zagovarjal se je z velikimi denarnimi stiskami in je trdil, da je bil upravičen do podpisov, ker mu je Volante to dovolil. Dognalo se pa je, da je dobil Mera to dovoljenje šele, ko so menice zapadle. Obsojen je bil na dve leti in 11 mesecev ječe.
* Avtomobilski apaši. Pariš, 3. maja. Policija je baje našla sled avtomobilskega roparja Garniera in Va-lenta. Policija straži neko hišico v okolici Mauxa. Po drugi verziji se skrivata roparja nedaleč od pariškega vzhodnega kolodvora v neki vili ter imata baje veliko zalogo bombj streliva in orožja. Policija pa ne mara po nepotrebnem ogrožati človeških življenj, vsled česar je storila že vse potrebne korake. Stanovalci v sosednih hišah so že dobili naročilo, da morajo zapustiti svoja stanovanja, kakor hitro se jim to zapove. — Predvčerajšnem zvečer je bil na nekem zunanjem bulvaru izvršen na nekega taksameterskega šoferja revolverski atentat. Atentator je pobegnil. — Iz Curina poročajo, da je ženevska vlada izgnala več inozemskih anarhistov, ki so se udeležili slavja 1. maja s črnimi zastavami in plakati z napisom »Živel Bonnot!"
Laški vohuni, aretovani v Bohinjski Bistrici.
Iz Bohinjske Bistrice smo dobili to - le poročilo: V zadnjem času se je pojavilo v tukajšnji okolici več sumljivih oseb, ki so se potikale zlasti ob železniškem prelazu in drugih važnih točkah. Nanje je postalo pozorno tudi orožništvo, ki jih je pridno izsledovalo in zasledovalo v njihovem delovanju. Končno je bilo zbranega toliko obtežilnega materijala, da je bila dana gotovost, da so dotični sumljivi elementi nesporno vojaški vohuni. Bilo je pet sumljivih oseb. Toda dva izmed njih sta pravočasno zavohala nevarnost, ki jima je pretila, ter v zadnjem momentu utekla, dočim se je orožnikom posrečilo aretirati tri vohune. Med aretiranci sta dva častnika od polka laških Alpi-nov, ki je nastanjen v Čedadu. Civilist je sin nekega krčmarja v Čedadu in se piše Florianich. Pobegla vohuna sta tudi častnika od polka AI-pinov v Čedadu. Aretirane vohune so odgnali v Radovljico, kjer so bili izročeni tamošnjemu okrajnemu sodišču.
Telefonska in brzojavna
poročilo.
Finančni minister Zaleski.
Dunaj, 4. maja. Kakor poročajo, se je finančnemu ministru Zaleske-mu zdravstveno stanje znatno zbolj-šalo ter namerava finančni minister že v osmih dneh zopet prevzeti svoja dela.
Občinske volitve na Dunaju.
Dunaj, 4. maja. Pri včerajšnjih ožjih volitvah v VII. okraju je bil izvoljen krščansko - socijalni kandidat s 64 glasovi večine.
Češko - nemška sprava.
Dunaj, 4. maja. Ministrski predsednik Stiirgkh je imel včeraj v zadevi češko - nemške sprave daljšo konferenco z grofom Clam - Marti-nitzem in poslancem Kramafem. Poset zunanjega ministra v Berolinu.
Dunaj. 4. maja. Koncem tega, ali začetkom prihodnjega meseca odpotuje zunanji minister grof Berchtold v Berolin, da se predstavi, kakor je to običajno (zakaj?) nemškemu cesarju in vodilnim nemškim državnikom.
Novo ogrsko ministrstva Budimpešta, 4. maja. Novo ogrsko ministrstvo ima danes popoldne prvi ministrski svet. Ministrski predsednik Lukacs nadaljuje svoja pogajanja z Justhovo stranko ter namerava, če se mu ne posreči doseči do srede maja sprave, razpustiti parlament. Glavni klerikalni organ je mnenja, da pride nova vlada v kratkem v novo krizo.
Krščanski socijalisti pa nemški naci-jonalci.
Dunaj, 4. maja. Listi prinašajo danes dementi nemškega »National-verbanda« glede koalicije nemško-nacijonalne stranke z nemškimi krščanskimi socijalisti. »Deutsches Volksblatt« tudi prinaša ta dementi, pripominja pa, da so krščanski socijalisti načelno sklenili, da bodo pri volitvah v vse korporacije dosledno podpirali nemške nacijonalce in ž njimi v političnem oziru sporedno delovali. S tem je povedano toliko, da je vest o koaliciji med nemškimi nacijonalci in krščanskimi socijalisti v bistvu vendarle resnična.
Grof Berchtold ne gre v Rim in v Berolin.
Dunaj, 4. maja. Oficijozno se de-mentuje vest, kakor da bi minister zunanjih del grof Berchtold imel namen, v kratkem posetiti Berolin in Rim, da se predstavi v svoji novi lastnosti.
Zloglasni kandidat. Praga, 4. maja. V okraju umrlega nemškega radikalnega poslanca Ulricha, je priglasil zloglasni Leopold baron Chlumecky svojo kondidatu-ro. ki je znan vsled denuncijacij Jugoslovanov v veleizdajniškem procesu.
Novo Cuvajevo junaštvo.
Budimpešta, 4. maja. »Ogrski korespondenčni biro« poroča iz Zagreba, da je kraijevi komisar Čuvaj na podlagi $ 48. zakona iz leta 1895 o organizaciji mestnih občin, razpustil občinski svet v Požegi ter imenoval za vladnega komisarja okrajnega predstojnika Petrika. Kot vzrok navajajo, da se je baje prebivalstvo že opetovano pritožilo zaradi nered-nosti v komunalni upravi. Enak vzrok išče komisar Čuvaj tudi v drugih mestih ter je odredil sestavo preiskovalnih Komisij, ki naj preiščejo (?) mestne uprave in mu poročajo. Kakšen namen zasleduje s tem komisar Čuvaj, je iasno.
Bosanske železnice. Dunaj, 4. maja. Skupni ministrski svet je prišel v svojih konferencah zaradi bosanskega železniškega vprašanja do siedcčcga sklepa:
1. Progo Samac - Doboj je zgraditi kot progo 1. razreda.
2. Progo Doboj - Sarajevo ie pregraditi v normaiuotirno železnico.
3. Istočasno se izpelje projekt Banjaluka - Jajce.
4. Gradnja ostalih prog ostane v suspenso. ludi avstriska proga Bugojno - Arsano pride šele pozneje do izvedbe. Bosanska uprava naj gradi te železnice na deželni lačun, ter naj dobi pou^bne vsote potom rentnega posojna. Monarhija se zaveže, plačevati amortizacijske kvote.
Bosanski uprava. Dunaj, 4. maja. K včerajšnjemu govoru skupnega finančnega ministra poročajo iz političnih krogov, da se pripravlja temeljita reforma bosanske uprave in zlasti uradniškega vprašanja. Skoro vsi oddelki deželne vlade dobe novz načelnike. Imenovan je žc dvorni svetnik Zuru-nić za sekcijskega šefa IV., to je agrarnega odlelKa. Dvorni svetnik Zurunič je prvi domačin, ki je prišel na mesto sek:ijshega šeia Govore nadalje, da bo imenovan p ^predsednik bosanskega sabora dr. Mandić za šefa justične uprave, dr. Basagić za šefa naučne uprave, dvorni svet nk Sertić za šefa finančne uprave ip baron Wallburg za notranje zadeve. Pri agrarnem oddelku bo prideljen dr. Jovo Simič, dosedanji referent za deželne železniške zadeve v saboru Govore nadalje, da pride na mesto odstopi vsega prvega sekcijskega sera v skupnem finančnem ministrstvu Horovica, državni poslanec Poljak dr. Rosner.
Budimpešta, 4. maja. »Pester Lloyd« poroča, da bo imenovan mi-nisterjalni svetnik baron Ivan Ske-letz iz kabinetne pisarne za naslednika barona Pittnerja, kot namestnik bosanskega deželnega šefa.
V tresorju zaprta. Praga, 4. maja. Včeraj popoldne sta imela dva   uradnika centralne banke nemških hranilnic opraviti v podzemeljskem tresorju. Ravnatelj je razkazoval nekim gostom podzemeljske tresorje, ter je za poskušnjo zaprl vrata. Ker je bil v mehaniki po-grešek, se tresor ni dal več odpreti, ■ Vse prizadevanje poklicanih mehani-l kov je ostalo brezuspešno. Brzojavi-
li so takoj v Berolin tvrdki, ki je tresor postavila po inženirje, ki so tekom noči dospeli. Toda tudi inženirji tresorja ne morejo odpreti. Obema zaprtima uradnikoma dajejo hrano po ceveh. Glasom izpovedi inženirjev bo trajalo 2 do 3 dni, predno bodo prišli do zaprtih uradnikov.
Odkup kmetov v Bosni in Hercegovini.
Sarajevo, 4. maja. Glasom uradnega izkaza je bilo doslej na podlagi zakona z dne 13. junija 1911 odkupljenih pri odkupnem uradu deželne vlade z 849 kmečkih posestev v skupni vrednosti 5,120.000 K.
Francoski politik v Belgrad u.
Belgrad, 4. maja. Francoski po* litik Pavel Deschanel je dospel 2. t. m. v Belgrad, kjer je konferiral z mnogimi politiki, med njimi tudi z ministrskim predsednikom Milovano vičem. Včeraj ga je baje sprejel kralj v avdijenci.
Bolgarska in Rusija.
Sofija, 4. maja. Predsednik sobranja Danev je odpotoval danes v politični misiji v Livadijo. Informirati se mora po naročilu kralja Ferdinanda pri carju o ruski politiki.
Napad na poštni voz.
Solun, 4. maja. Albanaši so napadli poštni voz v bližini Janine, pri čemer je prišlo do krvavih spopadov z orožništvom.
Mirovni kongres. Ženeva, 4. maja. Prihodnji svetovni mirovni kongres se vrši meseca oktobra v 2enevi.
Angleško - nemško razmerje.
London, 4. maja. Začetkom julija se vrši tu Angleško - nemška konferenca, ki se bo bavila z izboljšanjem angleško - nemškega razmerja. Najbolj udeležena so mirovna društva in cerkvena združenja. Iz Nemčije pričakujejo vplivnih delegatov.
Velike vaje angleške mornarice. London, 4. maja. Kralj se odpe lje v sredo v Solend, med otokort Wightom in angleško obalo, kjer bo poveljeval veliki paradi angleškega brodovja, katere se udeleže vse v angleških vodah se nahajajoče angleške vojne ladje. Parada bo nudila velikansko sliko pomorske moči Angleške.
Prijet slepar.
London, 4. maja. Detektivi so tukaj aretirali nekega nemškega jjox-nika, ki je v Parizu nakradel dragv cenosti v vrednosti 700.000 frankov.] Dognali so nadalje, da je ta Človek \\ zadnjem času posečal razna letovi-šča, kjer je povsodi sleparil in kra-del.
Otvoritev Panamskega prekopa. London, 4. mrja. V par dnevifc dospe v Berolin od predsednika TafJ ta imenovana komisija, ki ima nalogo, da povabi vse evropske dvore k otvoritvi Panamskega prekopa leta 1915.
Maroko.
Pariz, 4. maja. Poročila iz Maroka si močno nasprotujejo. Kakor poroča »Temps«. je sklenilo več plemen 25. aprila, da začno prodirati proti Fezu. Sestavile sta se že dve veliki skupini. Ena naj prodira naravnost proti Fezu, druga pa pror Sefru, vendar pa mislijo, da bo to akcijo oviral dež.
Tanger, 4. maja. Francoski kri-žarki »Gloire« in »Conde« sta dobi!; nalogo odpluti pred Agada, da varu-jeti ondotne nemVke podanike nase-Ijenike pred domačini.
Volitve v Zedinjenih državah. New York, 4. maja. Izid včerajšnjih primarnih volitev pomeni težek in morda odločilen poraz za Tafta Kljub temu, da se je odrekel Roose-velt osmim elektoralnim glasovom, ki so odpadli vsled pomote na njega, Taftu na dobro, ie mogel Pta le z neznatno večino preprečiti svoj totalni poraz v državi Massachusetts. Ros-seveltov najbližji cilj je. da prepreč Taftovo nominacijo, kar velja danes že skoro za doseženo.
Izprememba  ustave Zedinjenih držav.
New York, 4. maja. Senatu i* bil predložen predlog na izprememK ustave Zedinjenih držav, glasom katere naj bi prezident ostal na svojefl mestu 6 let.
ITALIJANSKO TURSKA VOJNA. Dardanele. Carigrad, 4. maja. Turška vlada do sedaj še ni odredila odstranitvi min v Dardanelah, ker vreme za to delo ni ugodno. Rusko ministrstvi podpira zahteve onih ruskih trgovskih krogov, ki hočejo od Turčije odškodnino za Škodo, povzročeno vsled z** tvoritve Dardanel. V Carigradskih krogih so mnenja, da naj se spravi mirovno vprašanje pred mednarodno konferenco, ki naj bi ob enem tudi razpravljala o dardanelskem vprašanju.
Svoje   zdravje   si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, eči, živci, mišice in kite se Vam ojačijo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpololoženje bo zopet ti*' stopilo, ako bodete rabili pristni Fdlerjev fluid z znamko „Eizafluid". Tucat na poizkusu j o5  kron franko. Izdelovalec samo lekarnar E. V, PeUer v Stubici, Elzin trg štev. 258 na Hrvaške01
Umetnost.
Koncert »Slovenske Filharmonija se vrši jutri pod vodstvom g. kapnika Teplega v veliki dvorani ho-»la »Union«. Spored tega zanimi-[ega koncerta je: 1. Blou: »pod Irnagonosno zastavo«, koračnica. 2. Luber: »nema iz Portičev«, uvertu-3. Parma: »Venera«, valček iz iperete »hram Venere« (novo, prvo Ifoizvajanje). 4. Verdi: slike iz ope->ples v maskah«. 5. Wagner: končnica iz opere: »Tannhauser«. 6.
Griinfeld: »serenada«; b) Dvojak: »slovanski ples št. 4«. 7. Pucci-Ji: »madame Butterflv« fragm. 8. [jehrer: »bržun in svila«, valček. 9. ehar: »pesem o jezdecu« iz opere-> Vesela vdova«. 10. Strauss: »Ci-baron«, potpuri. 11. Poncin: [petit Tonkinois«. — Koncert se vrši lb pogrnjenih mizah. Začetek ob 8. [ri zvečer. Vstopnina 60 vin.
Glasbeno društvo »Ribnica« pri-fedi III. pomladanski koncert v ne-jeljo, dne 12. maja ob 8. uri zvečer v jlonu hotela »Arko« s sledečim spo-fedom: 1. Fran Gerbić: a) »Klic po-lladi«, b) »Četiri godišnje dobe«, lešana zbora. 2. Stjevan St. Mokra-\]ac: »II. rukovet srpskih narodnih resama«,  mešan   zbor.   3. Bedfich fmetana:   Šesterospev   iz opere: >prodana nevesta«,   s spremljeva-iem klavirja.   Pojejo   gdč.: Poldi omšič, Mara Rus,   Malči Podboj, inton Adamič,   Fric   Trošt, Slavo Iladnik. 4. Emil Adamič: »Ljubljan-\ko polje«, mešan zbor. 5. Franjo S. rilhar: »Mornar«, samospev za ba-iton: poje gosp. F. Trošt s spremije-anjem klavirja. 6. Anton Foerster: ^Ljubica«,   mešan    zbor. Odmor. )pereta v enem  dejanju »Gospodine je treba!«
— Knjižica  mariborskega So-
tola.  V. Snopič te zbirke, poljudno »oučnih   spisov,   obsega razpravo i P o 1 j a n c a: »Črtice iz slovenskega političnega dela in boja.«
knjižico,  ki velja s pošto samo vin., pozdravljamo   s posebnim eseljem in prav želeti je, da bi se h   irila zlasti med sokolsko mladi-70.    Tu lepo opisuje postanek slo-enskega gibanja, razvoj slovcnske-:? javnega življenja v letu 1848., do-Bachovega   absolutizma, čas ivanih bojev ter nas popelje do naj-vejše   dobe v našem političnem n7/enfu. Vse je povedano kratko in zrnato.
— »Codex alimentarius austria-
js.« V c. kr. dvorni in državni tiskarni je pravkar izšel II. del zelo občnega dela, ki ima naslov: »Codex
1 mentarius austriacus«, delo, o katerem smo že meseca maja lanskega leta obširneje govorili, na katero torej znova opozarjamo ne samo večje
ne z urejenim   tržnim nadzor-kvom, producente in trgovce z zlili, marveč tudi širšo javnost sploh. lr izpopolnitev tega dela izhajali bodo -prihodnje dodatki, katerih izdaja se bde   vsikdar   objavila v ukazniku linistrstva za notr. stvari, v urad-iem   listu   za   trgovsko in obrtno o in v časopisu »Wiener Zei-hmg«. Prvi tak »dodatek« je že izid in stane v zalogi c. kr. dvorne in ne tiskarne 60 vin. Vse te na-lanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani.
Gospodarstvo.
— C. kr. priv. splošna prometna
anka, podružnica Ljubljana, preje C. Mayer. Stanje denarnih vlog »« aprila 1912 74,589.816 K.
— Sleparske   »razstave«. Naglic opetovanim svarilom,   se še :dno trudijo   obrtovalni razstavni odjetniki in agenti pridobivati tvrd-\ proti znatnim zneskom z obljubo
dnih — ker brez splošne jav-• tekme pridobljenih — zlatih in h kolajn ter častnih diplom itd.
2 udeležbo na dvomljivih ali popol-
brezpomembnih razstavah, eč teh razstavnih podjetnikov je
oj sedež premestilo v inozemstvo ^leško, Južno Ameriko itd.) in *oša od tam delati svoje umazane
Kije. K tem razstavnim agentom
nada tudi ta Čas zaradi goljufije }dno zasledovani ruski podanik ^mund Dobschiner, ki tudi sedaj JPet in sicer, kakor vse kaže, pod Uljenim   imenom   S. Bruck iz
rif1ona razvija svoje živahno delo-inie. Tudi se jonuja, da preskrbi
slfjve in rede. Pred početjem teh se nujno svari. Obrtniki, ki do-: vab;la za razstave, store dobro, ta pred vsem poizvedujejo o znača-J razstave.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Ciril - Metodovo družbo«:
Rado Predalič v Metliki 10 K. nabralo omizje pri VViedeniku v Metliki ob priliki odhodnice g. Jakoba Skubica,
fin. straže nadkomisarja in dr. Janko Zirovnik, odvetnik v Ljubljani 10 K, iz kazenske poravnave Mravlje. Skupaj 20 K.
Za »Narodni sklad«: Fran Kun-stek v Mokronogu K, nabral v gostilni Deu, ob priliki odhodnice g. Josipa Jeniča.
Živeli nabiralci in darovalci!
Današnii Jist obsega 20 strair.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemček. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „MollO-vo francosko
žganje ln sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže 2 njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 2* .Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tnchiauben 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 18
Kdor   je   izpostavljen mrazu,
trpi večkrat na revmatizmu, protina, trganja in ozeblinah. Dobrodejno, točno delujoče sredstvo za vdrgne-nje, ki se je hitro priljubilo, je Con-trheiiuian iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej inserat. III. a
Iz Lipika, tega svetovnega kopališča nam poročajo: Komaj se je
končala zimska sezija, že poletni gostje v množicah obiskujejo to slovito kopališče, da bi rabili njegove izborne 'zdravilne vrelce za kopel in za pitje. V velikem številu so dospeli revmatični in na protinu bolni, ki jim jako ugaja izredno milo podnebje kopališča, podnebje, s katerim se more meriti komaj kako drugo kopališče.
Želodec je prebavljalen In čistilen organ. Da more obe ti službi opravljati v zadostni meri, je treba, da ga niti v tej niti v oni smeri ne silimo do čezmernega dela, nego je pametno skrbeti za to, da se mu oboje kolikor mogoče olajša. Za to izborno preizkušen izdelek je pa dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, ker je to prebavo pospešujoče ter brez bolečin odvajajoče sredstvo. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. IX a
mar ti lahko delaš vreme?
Ne? Torej se preskrbi, da ti slabo vreme ne bo škodilo. Ako vtakneš škatljico Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj v žep, kadar kam greš in še par škatljic za zalogo seboj, pa si brez skrbi, da se zanesljivo izogneš vsem nevarnostim pre-hlajenja Jaz sem to poskusil in ti kaj bolišega ne morem nasvetovati. Škatljica stane sicer tudi samo K 1*25 Pazi pa da ne dobiš kake ponaredbe.
3
zlati nauki
za zdravje želodca i
Kdor s „FL0RlAN-om*' sekrepča.
Zmeraj dober tek ima!
Če želodec godrnja
Pij „FLORIAN-a", pa neba!
Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa
Postavno varovano.
Pomlad ie prišla« vreme se pa Se vedno ni ustanovilo, število na*
hodnih ljudi je baš sedaj precej veliko, zakaj za zimska oblačila je že pretopio, ako se pa oblečemo preveč lahko, pa se pri vsaki izpremeni vremena lahko prehladimo. Zato je zlasti sedaj treba biti dvakrat previden. Idealno sredstvo za ta namen so Fayeve sodenske mineralne pa-stilje.
Žitne osne v Budimpešti.
pne 4 maja 1912. Termin.
PSenica za maj 1912 . Pšenica za oktobei 1912. Rž za maj 1912 ... Rž za oktober 1912 . • Oves za maj 1912 Ove«; za oktober 1912 . Koruza za maj 1912 . . Koruza za julij 1912 . •
za 50 kg 11 89 za 50 kg 11*29 za 50 kg 1073 za 50 kg 9 60 za 50 ke 10*27 za 50 kg 9 c6 za frO kg 9-3 j za 50 kg 923
Mirna stranka (3 osebe)
iite za ml ali avgustov termin
stanovanje
obstoječe iz ene ali dveh sob in kuhinje. Naslov pove uprav. »Slov. Nar «
Meteorolosično porotno.
Vitla« itd attfjta I**! Sred-)l mhrt Mak lt-70 ai
maja 1	Čas opazovanja	1 Stanje barometra v mm	Tempera- II tura v C I	Vetrovi	Nebo
3.	2. pop.	7343	160	sr vzjvzh.	iasno
tt	9. zv.	7349	98	si. sever	brezobl.
4.	7. zj.	7366	41	si. svzh	m
Srednja   včerajšnja   temperatura 9*5*> norm. 12 4° Padavina v 24 urah 00 mm.
Zanesljivega
1651
za Šivano delo
sprejms takoj Adrej Klavora, Bovec Goriško.
Plača od kosa ali na teden, po dogovoru ::    tudi hrana in 10 do 12 kron. ::
			
	in modno blago ta go-■pode  in gospe pripo-		
PRMO? SKORROVSRT m SIR
y Humpolcu rta Češkem
Vaorol na maktovo franko. Zalo srnama aana. Na tel jo aa takaj tago tovili obleke aa gosp.
Odda se za maj
stanovanje
z 2 sobama,  kuhinjo in pritiklinami.
Zglasiti se je 1666 Franc Jožef, cesta (hiša Mayer).
v I. nadstropju s 4 sobami in vsemi pripadki 1667
se odda za avgust
Več se izve
v pitani F. .opaDtič, Samčeva ulica It 5.
Jelša (Dalmacija)
1580
v prijetni južni legi brez prahu v neposredni bližini morskega obrežja, opremljen z modernim konfortom, izborna kuhinja, posebno pripravno za okrepila potrebne, zmerne cene. Pojasnila daje  lastnik:  Miho Zufić.
Odda se lepa
enonadstrop na
z vrtom in vsemi pritiklinami. — V njej je 10 letna dobi o idoča konfekcijska krojaška obrt brez konkurence. Letni promet 20.000 K. Lega v lepem kiaju tik kolodvora juž. žel. Dobila bi se zraven še koncesija za trgovino al Vprašanja na H. L. poste restante Bistrica, Štajersko.
i obrt. Slov.
1660
I
Posestnik in gostilničar, vdovec brez otrok, star 40 let, bi se rad poročil z gospodično alt vdovo brez otrok. 32 40 I. staro, katera bi bila dobra kuharica in bi imela veselje do gostilne Nekaj premoženja se zahteva. Ponudbe poslati s sliko, katera se vrne, na naslov A. K. 26 do 15. maja na uprav »Slovenskega Naroda« — Tajnost strogo zajamčena
v Sevnici na glavnem trgu stoječa s prodajalnim prostorom, dvema sobama, kuhinjo,   kletjo  in  vsem potrebnim
je na prodaj.
Ker je hiša na najbolj prometnem kraju, je zelo pripravna za malo trgovino [posebno trgovina z moko bi se izplačala] ali pa tacega rokodelca, ki rabi prodajalno. Cena nizka.
Ponudbe na Antona Dokler, Sevnica ob Savi. 164S
Vabilo
Obrtno pomožnega društva
r. z. z omaleno zavezo v LJubljani
ki se bode vršil
v ponedeljek, dne 13. maja 1912 ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih na Kongresnem trgu .".     S te v. 4, I. nadstropje. ."■
SPORED:
1. ) Spremba pravil.
2. ) Slučajnosti. 1665
Načelslvo.
Zahvala.
Ob usedepolnem udarcu, ki nam je na tako žalosten način vzel našo edino nad vse ljubljeno sestro, gospodično
IVANKO NOVAK
se čutimo dolžne izreči naiglobokejšo zahvalo vsem onim, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo g. ravnatelju vevške tovarne in tovarniškim delavcem za njih pomoč. Nadalje se zahvaljujemo čč duhovščini, darovalcem lepih vencev in vsem onim, ki so spremljali drago ranjko k zadnemu počitku. Zahvalimo se pa tudi si. podružnici C. in M družbe v Stepa nji vasi in tt\ društvu Sokol Stepanja vas za njih častno spremstvo. Končno se zahvaljujemo g. Jos. Turku, lastniku prvega slov. pogrebnega zavodav Ljubljani, ker je svojo nalogo v najlepšem redu izvršil.
Stepanja vas, dne 3. maja 1912.
Žalujoči ostali
1657
sprejme
notar Hudoyernih p Ljubljani
Sprejmem takoj
učenca
iz dobre hiše — ki ima veselje do sedlarstvu. 1641
A.Vodišek, Zagorje ob Savi
Prodajalka
izvežbana trg. meš. stroke, pridna in zanesljiva, zmožna voditi tudi kako filijalo, želi 15. funlja ozir. 1. julija premenltl Slnžbo. Cenj. ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda.« 1336
Redka prilika I     Redka prilika!
Zelo dober pianino
se po coni proda na voglu Sv. Patra ceste, vhod Radeckega cesta 2, L nadstr.
krojače
v damskih kostumih
sprejme takoj proti dobri plači
Salon Robes.Gorica, izdelov. fine damske garderobe.
Več stanovanj
z dvema ali tremi sobami ter en večji
lokal za kavarno
se odda takoj ali za avgustov termin. Natančneje v Ilirski ulici štev. 21, I. nadstr., vrata 4. 1664
obstoječe iz 4 sob s pritiklinami
se takoj ali za avgustov termin odda
v visokem parterju vile na Erjavčevi cesti št 24. 1656
:-:   Natančneje se poizve ravno tam :-:
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami za letno najemnino K 240*— in
ie z Z s
kuhinjo in pritiklinami za letno najemnino K 180-—. 1653 Pojasnila je dobiti v vili Popo-vič, Bleiwolsova cesta št 32.
ss    Kupi se ss
več dobro ohranjenih
koles
s prostim tekom. 1643
Trgovina L Sušnik. Zaloila cesta.
mi
mi
3
Inženir in arhitekt
se priporoča za prevzetje
novih zgradb ter prezidav
po najnižjih cenah in ob znani najboljši izvršitvi. 1039
DSC
j
CIRKVENICA
morsko kopališče in zimsko klimat, leči-Mi v Hrv. Primorju
Edino morsko kopali*««, kjer Jo dno od krajo noplovljono o finim oeakom. morje lahko otrooi kopljojo kros nadzorstvo. — Priporoča oo pri ikro* rohltton, livenih boloaol, slabokrvnosti In bledlćnosti, Ionskih boleznih kroničnem ■ oeosotJonso, bolesnik sreo In velikih krvnik silah ter holoanih no soplllh. nedelja onim, ki oo preboleli tftfns, malarijo, inffneneo, vnetje pljno In prel. — O so bite oo po priporoča slabotnim In bolehnim otrokom, ki Jim bivanje v Cirkoonlol dobro eteri ka op v Jako krotki dobi opomorejo.
natanonejie poeeje pošlje vsekamo m
v Zngregu, tor leciIIetno povj.
04^7
7Y
YY
14
01995348
1965
X E X Cementne cevi v vsen dimenzijah, barvaste plošče Itd.
X E X
Ljubljana.
X Is) X
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
X S X
PAT
vseb dežela izposluje inženir 20 •LJ*S* oblastveno avtor, In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., MaHahilferstrasse *Vt. 37.
Ljubljana
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KINTA" modeh 1912
amernik & Ko.
Dunajska cesta 9—12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avto-a— mobiti in posameznimi deli. mu
Mehanična delavnica prvega razreda za
vsa v to stroko spadajoča dela in pooravila. Garaža za avtomobile. Zaloga pnevmatiko« za avtomobile, motorje in kolesa Popravila pnevmatlkov potom vulkaniziranja. Bencin in olje za vse vporabe. Izposojevalnica koles. Sola za vožnje z vsemi vozili. Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
Bltitii »M
Ljrilina. Pol tratil
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, šči-palntkov, daljnogledov in vse v to stroko spa-:: dajoče predmete. ::
predio si niste ogledali ore z znamko
TUP
Precizni, elegantni, nedosežni izdelek.
Edina zaloga
Lud. Cerne
zlatar in trgovec ur
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. w Ceniki brezplačno, -m
Ker lok
najboljši plesk za mehka tla.
1141
Keil-ova bela glazura za umivala« mize Keil-ova voščena pasta za parkete . . Keil-ov lak za pozlatenje okvirov . . Keil-ov lak za slamnike v vseb barvah Keil-ova pasta za čevlje.....
Dobiva se vedno pri Leskovicu a Medenu v
Skoffa Loka: Matej Žigon. Radovljica: Oton Horaan.
Idrija: Valentin Lapajne. Kamnik: Edvard Hajek. Novo mesto: Ivan Picek.
Ljubljani.
Črnomelj: Anton Kranj: Franc Dolenz. Kočevje: Franc Lov.
90 v 90 . 40 .
30 .
Zore.
CZ
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3.
Sprejemajo se naročila po meri,
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba.
Najnižje cene.
J
Stampilije
vseh vrst sa urade, društva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver In Izdelovatelf kavčukovih stamplli!
Ljubljana, Stari trg 20.
Ceniki Iranko. 235
Sotoni damski kostumi, ntha/a in spodnja krila
z:    v vsaki ceni in barvi in največji izberi.
pralne. Čipkaste, svilene, voihie in volnenega blaga.
Mtšne halje. Potovalni plašči.
za pode,
izvrstne specijalitete, ki se hUH suše in jih lahko vsak v pora! J
Zaloga tovarne lakov £udvika#ad
Depot;
Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je
1. Vitekov „Odoline", ki barva takoj in trajno, plavo (blond), rjavo in črno. 1 karton z navodilom K 4*—.
2. Vitekov „Način", dvojnata, cenejša vrsta. 1 karton K 2—.
3. Vitekov „Nucin", enostavno barvilo. 1 steklenica K 1'—.
Ta barvila so se v tisočih in tisočih slučajih izkazala najboljša. Edino pravo (vse drugo zavračajte) iz tvornice kosmet. in diet izdelkov tvrdke
Fran Vitek & drag. Praga.
Drogerija fM\i
Ljubljana, Selraborg. nI. 5, nasproti glav. poŠti. Anton Kant, drogerija. Židovska ulica štev. 1.
Glavna zaloga
Moderni d a ms k t klobuki
za šport m potovanje  tz angleškega blaga, svile
in platna.
Jlatom. a obe m S°' Sale
za klobuke.
r
Gtroškt platneni klobučki
slamnički m mornarske
žg>f*gg*0 i>z Ostra in belega pikeja, pralne oble-m kice. predpasniki, majice in nogavice itd.
Brsta Eber! \
in
rti
lil
3±a žalovanje:
črni kostumi različne bluze, vrhnja krila, spodnja kri/a, plašči,  pletene  jope,   klobuki,   pajčolani,  rokavice, flori
in vsi drugi modni predmeti ter trakovi za vence. -=====
glaone pošte
Sjubljana.
Varstvena znamka:
Sidro. 3329
linitnent. Capsici comp.
Nadomestilo za
1
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenju itd. po
80 h, K 140 in 2*— se dobiva v vseh ekamah. Pri nakupu tega splošno riljubljenega   domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Richterjeva lekarna
pri »Zlatem levu" v Pragi, Eiiftiu L 5 nova.
r
14
Slovenski inteligenci predvsem učiteljstvu v preudarek.
V Slov. goricah, koncem aprila.
Ćitajočemu v 1. zvezku baš kar izšle »Napredne misli« uvodoma »Naš cilj«, so se mi pri odstavku, ki se naglasa v njem, da je naše kulturno in narodno napredno gibanje zašlo v zadnji dobi v nekako stagnacijo, ter da smo prišli v nekako krizo, iz katere moramo na vsak način ven! — razne neprijetne misli o vzrokih te stagnacije in krize. Pisatelj »Naših ciljev« je mnenja, da se je med inteligenti na kmetih (na deželi) ugnezdilo neko pesimistično naziranje, Češ meščanski krogi so obenem meje, v katerih se dajo uveljavljati ideje naprednosti, med preprostim kmetskim ljudstvom jih ni mogoče razširjati, ker je baje za nje nedovzetno vsled svoje konservativne nature. »Ta pesimizem« — tako torej misli pisatelj »Naših ciljev«, — »je največje zlo, ki nam uničuje energijo in nas ovira na poti do daljših uspehov.« Takim pesimistom in cinikom priporoča ravnoisti pisatelj, da se poprimejo smotrenega pozitivnega podrobnega dela, vspehi bodo sigurni, dasi od kraja morda komaj znatni.
Drugi vzrok omenjene krize vidi dotični pisatelj v tem, da je med našo inteligenco premalo načelne jasnosti. Le malo jih je n. pr., ki se zavedajo dobro vznesenosti in dale-kosežnosti naprednih idej, še manj pa takih, ki se dobro zavedajo pogubnosti klerikalizma.
Slovenski klerikalizem si je nadel krinko, da se ga tako lahko ne spozna. Svoje protinarodne in proti-airne cilje si je opremil z modernimi frazami, da bi zakril tako razliko med klerikalizmom in naprednostjo in da bi lažje preslepili napredne vrste. Je danes najti napred-njakov, ki se skoro več ne zavedajo te nepremostljive razlike, — in le prave prilike je trebe (ponuditi jim korito«!), pa so v nasprotnem taboru. — Tako piše filozof v članku vNaši cilji« in mi — uvidevamo, da je žalibog res tako!
»Napredna misel« si stavi cilj peljati slovenske napredne vrste z načelno jasnostjo iz sedanje krize, — ven do novega navdušenja za napredne ideje in do veselja za podrobno, vstrajno delo v svrho, da kdaj v bližnji bodočnosti popolnoma zmaga napredna misel na Slovenskem. Z ozirom na ta vzvišeni cilj bo se slov. inteligenca brez dvoma prav številno naročila na »Napredno misel«, ne da bi moral kdo to še posebej prav toplo priporočati.
Dodatno k temu si pisec teh vrst dovoljuje omeniti še nekatere vzroke, da se dandanes tako prepotentno šopiri na Slovenskem pogubni klerikalizem ter da je naše kulturno in narodno-napredno gibanje zašlo v omenjeno stagnacijo in krizo. — Opazujem, da se slovensko učiteljstvo mnogokje pošteno trudi pri neplačanem narodnem delu, stremeč istotako za gori orisanim smotrom, da namreč probuja ljudstvo na deželi v naprednem duhu; a to delo ne rodi pravih uspehov. Vzroki tega malodušnost vzbujajočega pojava so različni: glavni tiči v tem. da cerkveni aparat, s katerim dela klerikalizem, ki ima svojo oporo Še povrh v državnih in deželnih oblastvih, naravnost uničuje uspehe naprednega učiteljstva in stalno vpliva v svojem reakcijonarnem duhu na mišljenje ljudstva, pri tem pa Se ne ustraši nobenih žrtev — ne gmotnih in često ne fizičnih. — Drugi vzrok je iskati po mojem mnenju v tem, da je napredno učiteljstvo Prepozno uvidelo pogubnost, vobče nevarni vpliv klerikalizma: mnogi t)i bili v minuli dobi lahko storili več za utrjenje naprednega mišljenja med preprostim ljudstvom kakor so v resnici in sedaj bi imeli napredni elementi večino ljudstva za seboj. Ker pa so nekateri izven šole — ne tajim, da često utrujeni od šolskega dela, — djali enostavno roke navzkriž, so se lotili dela za pridobitev ljudstva kaplani, mežnarji in tupa-tam bolj agilni župniki, obračaje vodo seveda na klerikalni mlin. Dandanes je v takih krajih ves napor še tako agilnega naprednega učitelja brezuspešen, ker naše ljudstvo je v tem oziru zelo konservativno, da ne menjava   izlepa svojega političnega
(bodisi tudi slabega!) naziranja. VeČina ljudstva drvi dandanes s klerikalno strujo naprej, izjemo tvori le oni del, ki si je na katerikoli način ali recimo po naključju pridobil samostojno mišljenje. Kot po to valeč po slovenski zemlji in poznavalec naših narodnih razmer smatram to za nepobitno dejstvo. Posledice tega opustnega greha občuti kajpada sedaj celokupno slovensko učiteljstvo, ker klerikalizem že vihti svoj kruti bič nad krivimi in nekrivimi, čim se je dokopal na Kranjskem in Spod. Štajerskem na krmilo. Kakor sta si nasprotni tema in svetloba, tako bosta si nasprotovala vedno klerikalizem in napredna misel, z drugo besedo: ljudska prosveta. Zagrizen klerikalec mrzi naprednega učitelja že zaradi njegovega poklica, ni treba niti drugega vzroka.
Še je sicer mogoče tudi danes vspešno zastavljati klerikalni tok, toda samo z neustrašnim, smotrenim delom. Svetujem: pojdite, napredni učitelji, o vsaki priliki med ljudstvo in dramite je iz klerikalnega mrtvila! Zbirajte mladino in odrastle okoli sebe in poučujte oboje v vsem potrebnem, da se jim razširi duševno obzorje! Ne obupajte, če so uspehi od začetka navidezno tudi malenkostni! Navdušujte napredne može na kmetih in udeležujte se shodov, ki jih prirejajo klerikalni mogotci; često se vam nudi prilika, da parali-zujete neresnico, ki bi mogla diskreditirati v očeh nepoučenih elementov vaš stan! Tak nastop imponuje končno tudi klerikalcu. Ne kažite plaŠnosti pred nasprotnimi kričači, saj snedel vas noben ne bo! In do političnega delovanja imate ravno tako pravico kakor vsak drug polnoleten, neomadeževan državljan. Življenje je boj, — in za napredno misel vnet učitelj mora o vsaki priliki pokazati celega moža! — Res je sicer, da mora učiteljstvo na Spod. Štajerskem (in drugod ni boljše) občutiti baš tačas materijalno krizo, kar mu nedvomno jemlje in mori veselje do izvenšolskega dela. Ali če pomisli, kdo je kriv zavlečenja te krize, pač ne sme biti poštenjaka v učiteljskih vrstah, ki bi še hotel ma-lodušno omedlevati pred tem sovražnim pozojem! Nadenj z vso energijo in ljutostjo. kjer je potrebno! Ljudstvo je ponekod že tudi začelo obračati hrbet klerikalni politiki, ki ni prišla v zadnjih letih niti za korak naprej, ampak blodi okoli svojih utopij nalik potniku, ki blodi v noči neprestano okoli enega in istega predmeta . . . Boj demagogiji!
Dotakniti pa se moram še nečesa. Ako pridem na svojih potovanjih v dotiko s kakim učiteljem, ga v družbi med drugim tudi povprašam, če je naročen na napredne časopise in če jih spravlja kaj med ljudstvo. Čudim se, da dobim pogosto negativen odgovor; mnogo je celo takih, ki niti niso naročniki »Slov. Naroda«. Isto velja o drugi svetni inteligenci na Spod. Štajerskem. Kar se tiče učiteljstva. je že res, da mu slab gmotni položaj skoraj ne dopušča naročevati več časnikov, ampak za »Učit. Tovariš« in »Slov. Narod« bi si že moral tekom leta odtrgati od svoje borne plače vsak učitelj, vsaka učiteljica, ker zastopata kot napredna lista stanovske interese. Vzdigni torej vsak napredni inte-ligent ponosno in samozavestno svojo glavo, združujmo moči, delajmo vstrajno in smotreno, da pripluje bodoča generacija v — napredno strujo! —ž.
Svila za neveste
ođ 1 K 35 vin. meter naprej ▼ vseh barvah Franko in ž*  orarlnjeno se pošilja na dom. Bogata izbira vzorcev se poalje b prvo poŠto Tovarna mm »vil« Hrn-iifbfrg, Kurleh. 3 164
Za otroške bolezni
od zdravnikov prav rada priporočena.
alkalična kislimi
Ob želodčni kislini
Skrofeljnih, rachitis oteklosti žlez
katarjih oslovskem kaSljn.
Modna trgovina
v Ljubljani s
Stritarjeva ulica it 7.
Solidno Blago. Hlzhe cene. »zorel DOttoloe prosto.
Zobu« ki-e
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne ne, mehke polti ni boljšega mila nego svetovnoznano llUjskomlećno nailo m konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — Istotako se Bergmanova lilijska krema „Manom" Čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po : :  70 vin. se dobiva povsod.   : :
25
J. Ciuha
Stari trg št. 1
Sredstvo, čistiti vodo
da se zanesljivo varujemo
epidemičnih bolezni.
Vsakdo ve, da so dandanes vsi zdravnrki edini o tem, da povzroča voda največ epidemičnih bolezni kakor tifus, rdeča driska, kolera, hripa in influenca. V vodi je nešteta množina živali, ki jih zovemo mikrobe, katerih mnogotere so kal najnevarnejšim boleznim. Voda, ki ima v sebi te nevarne mikrnbe, je nezdrava.
Ako ne moremo dobiti prav Čiste vode, zlasti ob času, ko so v deželi epidemije, je pametno, da se bolezni obvarujemo, čistiti pitno vodo. Ob veliki vročini, kadar mnogo pijemo, naj vsakdo, zlast« pa ^eJavec in kmetovalec storita to iz previdnosti.
Najpreprostejše, najzaneslivejše in najvarč-nejše sredstvo, čistiti vodo, je v tem, da vodi primešamo nekoliko katrana. Katran je najvažnejše antiseptično sredstvo. Uniči mikrobe, vzrok vseh bolezni, in nas tako varuje pred njimi. Očisti pitno vodo, jo dela dobro pitno in nas tako varuje epidemij.
Mikrobi v nečisti vodi. Goudron Guyot uniči vse,
Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Guvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, ko-tran v vodi raztopiti.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom .Goudron Guvot" neko s katranom zmešano pijačo, ki v potrebi služi kot jako dobra katranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici.
Rabljenje zdravila ,Goudron-Guyot", pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo najhujša obolenja sopil kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega »Goudron-Guyot" tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo
varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi .Goudron-Guyot". Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guyota, izumitelja raztopljivega kotrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstranitev vsake pomote naj se natančno pazi na znamko: Goudron-Guvotova nosi ime „0nyot" natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Malaon Prere, 19, me Jacob, Parts.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi.
Zaloga: Maison Frere, 19. rue Jacob. Pariz in v vseh lekarnah.
V LJubljani se dobi v lekarnah
Plccoli; T- fnsaikj V. mL P*. Mr. Jo*. Cliamar.
Glnpecl Ali si še sedaj nisi zapomnil, da kadim samo JACOBUEVE ANTINIKOTINSKE
1468—I        cigaretne stročnice !
SRLVRTOR
gumijevi podpetniki
Nedosegljive trdnosti.
Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljubljana. === Dobiva se povsod. =
Na masti samo „Vćrtesov" He čebule gnljaiev prldatek
Ne dišav       kupi modra gospodinja.
Vo&rtPSflirtt S*1!**** pridali w C» M5»UV     tek 20 vinarjev
za pripravljanje mesnih, sočivnih, krom-:: pirjevih i. dr. jedil. ::
POZOR
pred prevaram!
Mi smo edini izdelovalci
zboljŠanih patentovanih ori-
ss finalnih ameriških a
žfiolnih strojev
za kavo  in vse surogate.
van GOlpen #St Co.
fradumlca strelov z. o. z. 714 •anal IV/2., Trapnalf aaao 5 XIV
Mase
kmetija, ki meri okrog 40 oralov, največ gozda, novo zidana hiša s 6 sobami, hlev itd. in vse gospodarsko poslopje, vrt z 2000 sadnega drevja, pripravno tudi za letovišče, se zaradi denarnih razmer 1537
vse proda za 10.000 kron.
Pijaseiia daje županstvo Sava ob Južni železnici, Dolenjsko.
Za izdelovanje
1455
vseh Trst se priporoča po nizkih cenah trrdka
M.SCHUBERT
prej Bilina Kasch, Židovska ulica štev. 5.
Spomladanska in poletna sezija 1912.
En kupna 3*10 m dolg za kompletno moško obleko
(suknja, hlače, in telovnik)stane samo
1 kupon   7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 20 kron
Kupon za crno salonsko suknjo 20 K, dalje blago za površnike turistovski loden,   svilnate kamgarne itd   razpošilja po tvorniikih  cenah za solidno in reelao dobro znana tvorni&ka zaloga sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorci gratis in Iranko. 541
Prednosti, ki jih imajo privatni odjemalci, ako blago naročajo naravnost pri firmi Slegel-Imno! na kraju tvornice, so velike. Stalne najnižje cene. Velika Izbira. Tudi najmanjša naročila se izvrše s popolnoma  svežim  blagom  natančno  po vzorcu.
gSjT Od leta 1868 se ~mmj
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
G. Hella & Comp.
ki g& priporočajo odličil zdravnici, skoro v vseh evropskiii državah z odličnim uspehom uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroničnim lišajem in paraz. Izpa&čajem, luskinam
na glavi in v bradi, ima v sebi 40 odstotkov lesnega kotrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotranonh mil,  ki se nahajajo v trgovini Pri poltnih boleznih rabite {ako uspešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo:
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
- Dalje: -
Bergerjevo boraksovo milo
in sicer proti ogrcem, ogorenju, pegam, mozoljem in drugim neprilikom kože.
Cena komadu vsake vrste s navodilom
o nporabl 70 vinarjev. Novo*. Bergerjevo tekoče kotranovo milo
je izvrstnega učinka pri kožnih boleznih, luskinam na glavi in v bradi kakor tudi kot sredstvo za rast las. Steklenica l K 60 vin. Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah j izključno Bergerjevo kotranova mila in pazite na poleg stoječo varstveno znamko in na polegstoječi firmin podpis G. Hell & Co. na vsaki etiketi. Odlikovan s častno diplomo ■a Dunaju  1885 Is z zlato
svetinjo na svetovni razstavi v Parizu 1900
Tvornica:
G. Hell & Comp., Dunaj, IM Bibf rstrasse 8.
V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Lenstka dediči, Ph. Mr. Josip Ciimr, J. Mayr, G. Piccoli   Ubald pl. Trnkdczv in v vseh dragih lekarnah na Kranjskem
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
večkrat provzročajo neznosne bolečine. Za njih hitro pomirjenje in potolaienje, za oplahnjenje Oteklin in obnovo premičnosti členkov ter odstranjene občutka mrgolenja učinkuje presenetljivo - zanesljivo--.
3
(amemtelnaaHol-koataajev Uvlaoekl
X
pri vteranju, masiranju ter v obkladkih. 1 lonček 1 K Ako poiljetenaprej K 1 -60 dobite 1 lonček >       »       »     K o*—   »      6 lončkov
K9--
10
)l
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni,
c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-IIL, Stv. 203.
rast te na trne tzđeika tn I zalogo v tzdacvatca. | lekarnah
¥ Linnljanl: lekarne Jos. Mayr, *r. G. Piccoli. Jon. Climar.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno. Sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
3375
17
575^29
028561
To briga vsakega!
Najboljše in najfinejše 569
irMnaite Moleti
3, vzorciK 1*—, 6 vzorcev K 1*80, 12 vzorcev K 3*40 — tudi v pismenih znamkah —
poučna ilustrovana z zdravniškimi nasveti opremljena brošura gratis in franko (zaprto
20v.)Blgijonićna nanutaktura L Slnger, Dmoa) L, Wleslngerstr. S F.
• «0
•o £
£ « c *" H e
Si«
> c
o
k.
i "c
' »O
(O "O
o
O "S*
cd
o» c«° >u 5 5 « e c
3 es
. iS
O
ja «o
53   =3 <W
OD S3
8 J 31 K .S* g.« s
M C O O
•M « B i °*
<u _ o
cn
aH ■
iš 5 £ >
—* 2 2 ■a u c g
Samo K 1-80
najnovejfi amer. fotognfKDi aparat Jiccolo".
Elegantna in precizna izvršitev, pripravno tudi za potovanje. 4x6 cm. veliko, kompl. z opremo, poiskusno sliko in šolo, po kateri vsak začetnik takoj brez kakega znanja lahko fotografira in slike izvrši. Po povzetju za samo K 1.80 pošilja
£eop. Sehaeehtcr, Dunaj 313
XVI. Lerchenfeldertr&rtel Vfr. 5.
slo za H106"—za K 56*—
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
P
ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo. Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev po ===== cenah na debelo. =====
A. Weissbenj. Ounaj II. Mm Oonaastra»e 23 lil.
Stomnsta in hnraika karcspandenca. — Ciniki sntis in franko
Jfamizne in posteljne garniture
t sajsolidnejši in najbolj moderni izvršitvi.
St 2081. Bou-retina garnitura
(dva posteljna pregrinjala, ca. 140 x 190 cm in 1 namizni prt ca. 138 x 138) z lepo vezenim cvetličnim robom na bor-dorudeči ali olivni temeljni barvi, cenena konkurenčna kakovost K 11*50. Posamezna posteljna pregrinjala K 4*20. Posamezni namizni prt K 3*10. Št. 2165. Ista v boljši kvaliteti K 13*—. — Posamezna posteljna pregrinjala K 4'75. Posamezni namizni prt K 3*50. V la kvaliteti v najbogatejši izbiri K 15*—, I6-—, 18'—. 20*— v mojem glavnemu ceniku. — Brez rizika! — Premena dovoljena ali denar nazaj!
Razpošiljanje  po povzetju — po priznano najbolj zmožni svetovni tvrdkl
JAN KONRAD, L It. dvorni mmi
Most, št. 1157 (Češko).
Zahtevajte moj glavni katalog s 4800 sL gratis in franko.
3587
HAL
parne destilerije
[Mil! I SIR
Barko vije
i uradno plombiranih steklenicah.
Dobiva se povsod!
Lasne kite
na jf ine je kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča
Štefan Strmeli,
brivec in lasničar
fjubljana, pod Jrančo št. 1,
(traven čevljarskega mosta).
Izdeluje vsa lasni carska dala solidno in okusno.   Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah 1788
Slavoniji
ZDRAVILIŠČE
jUkalitao-mnriatitei topli vred. Badloaktlvnol
ftavmatiaana, laonlaot mof uja prasni ■Janja« diabetes, konatltiioljako boieatni, ■i otroška aolazni. kostna aolazni In n
It m
akaudata.
n H
64* C.
Poletno In zimsko zdravljenje.
■T*  Na tel jo prospekti saatonj. ^BJ|
Generalni zastopnik pride 8. t. m. In ostane tukaj O dni. — Kdor namerava kupiti in naročiti motorno
kolo, naj si vsak prej ogleda novi model pri
Ernestu Špeilu, mehaniku na Dunajski cesti.
!/«g" ^tt£iF££XZ£ZSgi A. Ivane, generalni zastopnik
3E
Otvoritveno naznanilo.
Usojam si velecenjenemu ljubljanskemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzel v čudolepi gozdni legi med prekrasnimi nasadi ter senčnatimi drevoredi, v neposredni bližini deželnega stolnega mesta Ljubljane ležeči priljubljeni
Parkhotel
last mestne občine ljubljanske, ki ga otvorim
99
Tivoli
1620
dne 5. maja 1912
Podjetje je v vseh prostorih opremljeno s primernim komi rtom, ima 30 elegantno in z vso udobnostjo opravljenih tajskih sob, več restavracijskih prostorov, velik restavracijski vrt s paviljoni Ud.
Za prirejanje banketov je na razpolago velika dvorana.
Točilo se bo predobro znano dvoj nato marčno
pivo iz pivovarnice , Union" ter priljubljeni plzenjski prazdroj iz meščanske pivovarnice v
Plznji,  dalje  različne  vrste  izbrano najfinejših
naravnih vin is soda in pa vina v steklenicah ter šampanjec različnih znamk. Za topla in mrzla oknsna ledila v veliki izbiri, dalje izborao kavo in drage tople
pijače je najbolje skrbljeno. Prav obilega obiska prosita in se priporočata
z velespoštovanjem
Avgust in Antonija Eder.
J L
3E
• so s sodbo oprav« io sodišča aa Dunaju
imitacij« izbrisane, n
piatnine in pavolnine
8283 iT
kupite naravnost pri izdelovalen najceneje.
Novosti finili flanel ii barhentov.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci gratis in franko.
Tkalnica Bratje Kreicar, Dobrolka 305. triko.
Vinko Jiajdie
valil in v Kranjn
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 34
V LJubljani, Cerknici, Trnovem, P od gradu, Trstu, Pnlfn, Beki, Zadro, S p ljetu, Ercegnovem, Kotom, Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu1 Inomostu, Bolcanu  In Tridentn.
Brzojavi:  Valjčni mlin, Kranj«
V Ameriko in Kanado
pripravna, cena in zanesljiva votnja
CUNARD LINE.
Carpathia iz Trsta, dne 30. aprila 1912. Saionii iz Trsta, dne 14. maja 1912. Pannonia iz Trsta, dne 25. maja 1912. Iz Liverpoola:
NajhitrejSi in najlepši parnik sveta,
Lusitiania. dne 27. aprila, 18. maja, 8. ja* nija, 29. junija, 27. julija 1912.
Maoretania, dne 11» maja, 1. jaaija, 22. ja-nija, 13. julija 1912.
Pojasnila in vozne liste pri
Andr. Odlasek ? Ljubljani. Slomiioia olica fl. 23
poleg cerkve Srca Jezusovega.
VOZNA CENA Trst-New York III. razred K 220 za odraslo osebo z davkom vred in K 120 za otroka pod 12 leti z davkom vred.
[ari Rponsteinerja
proti vremenom odporne apoene
lacadne barve
obastveno varovane
V 50 razliiiiali od 24 h kilogram naprej.
2e  desetletja  najbolje preizkušene, prekašajo vse ponaradbe. Edini primerni   pleskalni   materijal  za 2e pobarvana pročelja.
Emajlne fasadnilrie.
jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez grundiranja, emajlne trde, porabne samo pomešane z mrzlo vodo. Raz-kuževalne,nestrupene, porozne Idealno barvanje za notranje prostore, Še ne podbarvane fasade, lesene stavbe, kakor kolnice, paviljone, plotove itd. Dobivajo se v vseh niansah, stroškov za štirjaški meter 5 vinarjev. Knjige z vzorci in prospekti zastonj in poštnine prosto.
[ari Kroosteioer. BoBajlll., laiptitr. 120.
Glavna zaloga za Ljubljano: Brata Ebrk
Zenit na ponudba l
Vdova srednje starosti, ugodne zunanjosti^ naobražena, s dvema f—7 letnima otrokoma, posest-niča dvenadstropne kiše, vrta in stavbišča, v lepem krasnem trgu in letovišču, se želi radi ienitve spoznati * gospodom, ki bi imel nekaj gotovine in veselje za trgovino^ ker se v kiši nahaja že več let prodajalna, zelo prometna in na dobrem glasu t — Vdovci niso izključeni. Cenjene ponudbe prosi se poslati s sliko pod naslovom »srečna bodočnost* do i. maja t L na upravništvo »Slovenskega Naroda.* v :: Ljubljani. — Tajnost strogo zajamčena pod častno besedo.
.L
62
MO
02372015
Brad in graščinsko vslepo-sestvo Prebold Frapald.
v Savinjski dolini na Spodnjem Štajerskem.
Slavni kronist, g. Ignac Orožen, pozneje stolni prost v Mariboru, ^reje pa vikar v Celju in župnik v (Mozirju, piše v svojih listih o gradu Prebold sledeče: Graščina, grad Prebold ali Pribold, po nemško pragwild, leži, oziroma stoji kakih dobrih 5 minut hoda proti zapadu od vasi St. Pavel, 32° 44' dolžine, 46° 14° širine, nekoliko zvišeno od Bolj-skem potoku na desnem bregu Savinje v kojo se pod vasjo St. Lovrenc izliva.
Grajščina Prebold se do druge polovice 16. veka nikjer ne imenuje. Zdi se, da je ta grad bil pozidan na mestu ali vsaj v bližini starega raz-valjenega gradu »Liebenstein«, ki je pa že zdaj v neznatnih razvalinah, kajti leta 1392. se je fara in cerkev sv. Pavla zvala: Set. Pauli prope Liebenstein, kakor se pozneje še sedaj imenuje in piše: »St. Pauli prope Pragwald«.
Grad Prebold, kakor je še sedaj, je bil torej gotovo, ne menda, še le v 16. stoletju pozidan.
Isti kronist misli in pravi, da so bili ta grad pozidali neki gospodje Pragarji, in je ta grad svoje ime dobil in prejel po svojih ustanoviteljih, kakor svoj čas Pragerhof (Prager-sko) in vendar, kakor se v drugih zapiskih še zasledi, nahajamo že leta 1631. pismeno obliko imena \Vrebold, leta 1645. pa Praewald.
Cerkveno-vizitacijski zapisnik iz leta 1752. poroča sledeče: Oratorij kapelice v Prebolskem gradu je dostojno opravljena v čast B. D. Mariji sv. Frančišku Saleziju, škoiu, in ima svoj prostor nad glavnimi vrati, nad glavnih vhodom v gradu na za-hodnji strani. Oratorij sicer ni posvečen, vendar se je v tistem času tam maševalo vpričo grajščinske gospode, kar nam svedoči. da je gospoda imela ali lastnega grajščinskega duhovnika, ali pa da so farni duhovniki iz vasi hodili v grad sv. mašo opravljat.
Stavba celega gradu je jako obširna in prostorna ter nenavadno velika iz srednjeveškega časa: na jugozapadni strani obsega zimska, na se-verno-zapadni strani pa poletna stanovanja za grajščinsko gospodo.
Iz poletnih velikih dvoran, pet po ?;evilu, zaporedoma od zapada proti zhodu, in z balkona imaš na severno svinjsko ravan prekrasen, diven razgled na sever, zahod in vzhod, najlepšo panoramo po Savinjski dolini in na njo obrobljajoče gorovje Pohorsko in Solčavsko, izrastke solčavskih gora.
Na   vzhodnji strani grada proti vasi St Pavlu se tik od grada razte-guje nenavadno velik, par oralov obsegajoči grajščinski vrt, vseh štirih strani s precej visokim in močnim obzidjem. Obstoji iz več oddelkov. Tu je sadonosnik z jako dobrimi jabla-nimi;  zelenjavni vrt, iz kojega se na prodajo dobi različna zelenjava po primerno nizki ceni; cvetlice se gojijo na prostem v cvetličnem vrtu in tudi v velikem cvetličnjaku ter cepič-njaku. — V vrt je tudi napeljan vodovod. — Za južnim vrtnim zidom vodi okrajna cesta, ki pelje od Vranskega mimo Prebolda po lepem senčnatem, z divjimi kostanji zasajenem drevoredu v St. Pavel mimo novega šolskega poslopja in potem dalje skozi Reko v Trbovlje. Tikoma za cesto proti južni strani se razširjajo prebol-ski travniki, vsi drenirani in lepo obdelani, do lepega grajščinskega parka, ležečega ob vznožju grajščinske gore, katera se na zapadni strani in v vzvišenem   delu   zove   in imenuje -Tolsti vrh«, in se znižuje proti vzhodu v takozvano »Žvajgo« (od nemškega Schweige). Vsi drugi travniki grajščinski pa leže ob potoku Bol-skinem na ravani pod gradom. Bolska jih pogosto preplavi, posebno še v mokrotnih letih. Njive grajščinske se pa razprostirajo po zvišanem ravnem Dolenjskem polju in so sedaj ravno s hmeljem posajene; ravnota-se nahajajo tudi prav obširne njive po Kapelskem polju. Smrekovi in bukovi gozdi se razprostirajo po grajščinski gori in posebno še v parku so lepe smreke, hojke in visoki bori, bukovje pa že od nekdaj daje lepa, trda drva. Vsi ti gozdi dajejo gradu zunanji pogled, prebivalcem pa zdravo in hladno letovišče in poleti dijetno bivanje v gradu. V velikem jasnem parku se nahajajo veliki rib-fliki, katere napolnjuje s svojim pridom  močni   izvirek  v podnožju grajščinske gore, odkoder je napeljan ^dovod v grad v gospodarske nadene in za pitje, a po stanovanju žal vodovod še do sedaj ni napeljan. Pač Jja olepšava notranje dvorišče v gra-^ lep in močan vodomet   K temu ^ajščinskemu posestvu so spadali tudi gozdovi na pobočju hriba Kam-nto, ki je takorekoč na meji Šentpa-Velske in grjske občine. Ta ie treba i
pripomniti, da sta se zaradi posestna
pravice in meje v Kamniku v zadnjem polpreteklem času prebolski grajščak baron Hackeiberg in za-homski kmet Anton Razpotnik, brat grajščinskega lovca Pavla Razpotni-ka, več let pravdala, in da je prebolski grajščak ravno zaradi te razprtije kamniško posestvo prodal, in se še danes dobe iz posekanih bukovih dreves lepa drva za ceno 20 K meter-seženj na mestu, dočim se mora voz-, niku plačati 10 K, da jih izpelje do St Pavla. K prvotnem grajščinskem posestvu je baron Hackeiberg še prikupil v teku več let več kmetskih posestev v Dolenji vasi. Prebolsko grajščinsko posestvo meri približno nekaj nad 300 oralov zemlje.
Zgodovina dalje pripoveduje, da so za ustanovitelji tega grada »Pragarji« kot posestniki sledili gospodi, neki »Erkensteini«, potem »Wagens-bergi«, leta 1580. Boltežar Wagen; v 17. in 18. stoletju do 13. januarja 1807 grofovska rodbina Schrattenbach; od te rodbine se najdejo sledovi na mrtvaškem kamnu, ki je vzidan zunaj na severni strani nove farne cerkve v St. Pavlu, ki je bila leta 1898. dozidana in 15. oktobra istega leta po mariborskem škofu Mihaelu Napot-niku blagoslovljena in posvečena pod župnikom Mihelom Plešnikom, žup-ljanom blagega spomina. Na tem kamnu se čita dobesedno: »Hier liegt begraben der Hoch und wolgeborne Herr Herr Ehrust Fnedrich Graf von Schrattenpach; gestorben am 13. Jannuar 1662 seines Alters zehn Monate vier Tag.«
Pročelje tega vzidanega mrtvaškega kamna ti kaže rodbinski grb.
Od 1. maja 1807 je Preboldu gospodoval lastnik Josef Vogl, in potem od leta 1811. Maria Ana Vogl, ki je
bila pri farni cerkvi napravila mrtvaško ustanovo, da se tam vsako leto v nje spomin opravljajo mrtvaška cerkvena opravila. Ta lastnica je menda tudi pri cesti blizu grada postavila znamenje, čedno lepo kapelico, »grajščinsko kapelo«, ki jo grajščina vsako leto na praznik Sv. Reš-njega Telesa ozaljša in nakiti v pro-j slavo javnega obhoda na ta dan. ! Za Voglovo rodbino je nastopil posestvo lastnik Ignaz Oblak, ki pa ni mogel biti posebno premožen mož, ter je moral pozneje v prav slabe družinske razmere zabresti. Kajti nekega jutra se je v Preboldskem gradu raznesel med družino glas, da se je grajščinski gospod Ignaz Oblak ustrelil.
To se je zgodilo leta 1854. ali 1855. — Leta 1855. ali 1856. se je naselil v Savinjsko dolino baron Hackeiberg Landau, c. kr. dvorni ka-mornik in stotnik izven službe, ter si nakupil grad in grajščinsko posestvo Prebold za kakih 150.000 gld. avstr. veljave,   je za izboljšanje zemljišča sploh, posebno pa za izboljšanje travnikov veliko žrtvoval. Poprijel se je skrbne živinoreje, posebno goveje živine miircodolskega plemena,  ki ga je skušal po Savinjski dolini udomačiti.    Udeleževal se je vsakokratnih živinsikh razstav, ki jih je prirejala Štajerska kmetijska družba v Celju, odkoder je vselej odnesel pohvalne diplome in častna darila. — V Preboldu  in  med  domačim ljudstvom šentpavelskim se je baron Hackeiberg kmalu udomačil. Znal se je kmetom prikupiti s tem, da je kot rojen Nemec se za nemštvo potegoval, katero je savinjski kmet, takrat še za vsezveličavno sredstvo štel. Imel je navado, da je vsak dan pri lepem vremenu jezdil svojega belca od 10. do 11. dpoldne in od 5. do 6. popoldne posebno okrog svojega posestva, potem pa še tudi po občini okrog k tistim kmetom in drugim osebam, s katerimi je hotel o političnih ali pa gospodarskih    rečeh   kaj govoriti. Kmetje so barona Hackelberga rabili kot sredstvo, s kojim so se kaki reči hoteli napram gosposki upreti. Drugi ljudje, inteligenti, pa so ga rabili, če so hoteli pri gosposki kaj doseči. Tako je po Hackelbergovi intervenciji se   zavlačevalo več desetletij v St. Pavlu tako nujno potrebno zidanje novega šolskega poslopja, ker tudi predsedniki  šolskih oblastev se mu niso upali po robu postaviti. Mnogim je pripomogel do boljše javne službe, in pridobival je šentpavelskim viso-košolcem štipendije, s kojimi  so se tudi šolali do doktorata.    Znan je bil povsod na višjih mestih v Gradcu in na Dunaju.    Dober prijatelj je bil z namestnikom baronom Kubekom, in po njem je dosegel vse, karkoli je hotel. Rad je pomagal revežem tedaj, ako njega ni nič denarja stalo. Ako bi bil pa prizadet njegov lastni žep, tedaj ga ni bilo pridobiti za n. pr. domačo šolsko stavbo, kateri se je na vso moč upiral in jo zavlačeval, ter s tem občini le škodoval Enako se je leta 1895. upiral stavbi nove farne cerkve v St. Pavlu, in so kmetje takrat le bolj dobrega  gosp. župnika slušali, zato pa tudi krasno stavbo nove farne cerkve leta 1898. v treh letih skončali. K stavbi nove cerkve je Hackeiberg vendar daroval 20 najlepših smrek, samo da mu ni Mo
treba toliko prispevati v denarjih« Sicer se pa domači občini ni nič kaj posebno naklonjenega pokazal, ker na ponovno prošnjo celega občinskega odbora, pod vodstvom župana Za-nijera, nikakor ni privolil v to, da bi bila si občina smela pitno vodo, iz-virnieo, napeljati na cerkveni prostor pred podobo Matere božje, češ, da bi bil potem grad manj vreden. Kljub temu so St Pavlani vendar njega spoštovali in mu dvakrat poverili županstvo, čeravno se je takrat moralo pri občini in pri okrajnem šolskem svetu vse po nemško uradovati. Bil je torej pravi mogočnež doma v šent-pavelski občini. Nikdo se ga ni upal izmed občinskih odbornikov interpe-lirati v občinski seji, kdo ga je pooblastil, da je o priliki stavljenja podobe cesarja Jožefa II. v Celju položil venec v imenu slovenske občine šentpavelske pri Preboldu pred spomenik.
Bil je vnet častilec takozvane »Verfassungstreu« stranke;   imel je ugled pri svojih štajerskih sovelepo-sestnikih, ki so ga ponovno do njegove onemoglosti volili za deželnega in državnega poslanca, kjer je imel dovolj prilike uganjati nemško-naci-jcnalno politiko proti Slovenc3m. Bil je član in podpornik dveh, Slovencem najsovražnejših   in nasprotnih nemških društev na Spodnjem Štajerskem: »Sudmarke« in »Schulver-eina«. In kakoršnega duha je bil baron Hackeiberg, ravno takega je bila njegova žena, Pavla, rojena grofinja Brigido. Oba sta bila bolj liberalnega mišljenja   ter sta skrbno opazovala delovanje narodno-klerikalne stranke, ki je bila do leta 1898. edina slovenska stranka v šentpavelski občini. — Kaplan Kolarič je prvi razdvojil slovensko stranko v St. Pavlu v klerikalno in napredno. Vsekako je baron Hackeiberg držal z napredno-slovensko stranko doma in tudi vedno volil z njo. Posrečilo se mu je s pomočjo   naprednjakov šentpavelskih pri občinskih volitvah nad zastarelo klerikalno stranko zmagati, in sveži duh napredka in gospodarstva v občini oživeti,   od katere dobe so zavladali v občini napredno-narodni slovenski   župani. Hackeiberg se je postaral, začel bolehati na starosti in je   leta 1904. v starosti nad  70 let umrl v prebolskem gradu, previden s svetotajstvi, spravljen z Bogom in domačim župnikom Plešnikom. Njegova žena Pavla, grofica Brigido, mu je sledila kaki dve leti pozneje in oba dva počivata zdaj v skupnem grobu na   šentpavelskem   rnirodvoru pokopana. Ker sta brez lastnih potomcev umrla, prešlo je to veleposestvo glasom  njegove  oporoke  v roke mlajšemu   nečaku   Rudolfu, grofu Fiinfkirchnu,    sinu   grofa Rudolfa FiinfkuTchna, c. kr. okrajnega komisarja v Radgoni, kjer ima tam tudi svoje lastno veleposestvo. Vsled določbe v oporoki, ima pravico oče dediča gospodarstvo voditi do njegove polnoletnosti. Ker se je pa očetu-va-ruhu   preodročno zdelo iz Radgone Prebold za svojega sina oskrbovati, prosil je pri c. kr. sodniji v Celju, kot vrhovni varuhinji, da sme grad Prebold z vsem zemljiškim veleposest-om prodati, kar se je tudi  dne 10. marca 1910 zgodilo.    Kupil je grad Prebold z velezemljiškim posestvom štiričlanski   konsorcij:   gosp. Ivan Grenko, mesar v Celju,  gosp. Ivan Jakša,  veleposestnik   na Zidanem mostu-Loka,  I. Kavšek in I. Polak, veletržca v Ljubljani, za skupno ceno 340.000 kron z vsem premičnim blagom,  kar ga je po zadnjem odhodu grofa Fiinfkirchna še ostalo v gradu. Pismena kupna pogodba je bila spisana in sklenjena po dr. Benkoviču v Celju, kakor prej omenieno, dne 10. marca 1910, in se glasi na ime Jakša-Grenka, koji zadnji se je presesil v Preboldski grad, ter je v Celju opustil  in  drugim  prepustil mesarsko obrt, in vodi nadzorstvo Čez preboldsko veleposestvo, dočim gosp. Jakša v svojem in imenu gospodov Kavšek in Polak pride od časa do Časa v važnejših   trenotkih   pogledat  po posestvu.
Tako je tedaj zopet eno največjih veleposestev v Savinjski dolini za Novim Celjem iz nemških rok prišlo v slovenske narodne roke, kar bi si ne bil nihče poprej v Savinjski dolini mislil, najmanj pa barona Hackelberga. Novi lastnik, slovenski konsorcij, seve, da bode gledal posestvo zopet celotno ali pa parcelirano prodati. Med tem časom pa so večinoma njive in travniki v najem dani, kakor se tudi še ostala stanovanja dajejo čez poletje letoviščarjem v najem ali pa jih zasedejo lastnikove rodbine in sorodniki, ko pridejo radi izpremembe zraka, razvedrila in zabave v St PaveL
Končno je Se pripomniti, da je M grad Prebold leta 1635. od kmetov v uporu proti tlačiteljem grajščakom, v takozvanem »kmetskem puntu«, ko je šlo za staro kmetsko pravdo, stare kmetske pravice, poleg mnogih dragih gradov, kakor po Savski, tako tudi po Savinjski dolini, požgan in raxdjan, a; potem zopet postavljen. V obsežja iere in občine St Pavel pri
Prebolda so v svojem času še stali gradovi, ki so bili v puntu razdjani in v razvalinah porušeni ali pa postavljeni, kakor: Gorica, (Gorzhof), ki še zdaj stoji; potem Schonbuchel v pol ure od St Pavla odaljeni vasi Šešiče na severnem koncu stoječem griču pri Sircu; Sachsenwart (Zašenberg), na pol ure od St Pavla oddaljenem, proti jugovzhodu stoječem, takozvanem Kanclerjevem hribu ali BurklČe-vem vrhu; Liebstein, pet minut od Prebolda oddaljena komaj še znatna razvalina na vznožju tolstega vrha (grajščinske gore) blizu kmeta Ri-hterja tostran potočka; Stock (gosposka hiša) v St. Lovrencu; iz razvaline je nastala na mestu kmetska hiša pri Gradišču, sedaj Kač št. 4.
V Prebolski grad je bilo še dolgo pred letom 1848. premeščeno zaglav-no, sodstvo grajščinske gosposke »oj-sterške« (Ostenvitz), v fari in občini Sv. Jur Pod Gabrom, in s tem tudi vajdstvo ali vojdstvo (Vogtei) nad cerkvijo St. Pavla.
Za prezgodaj rojene otroke.
Pri prehranitvi in pri vzreji prezgodaj rojenih otrok je treba ravnati posebno skrbno. Tu se maščuje vsaka napaka in vsako zamujen je. Ravno za take otroke je Scottova emulzija ribjega olja vzeta redno v gotovih količinah, pravi blagoslov Raz- JjJJ Zvtnak vitek takih prezgodaj rojenih scottoveg* po-otrok stopanja.
SCOTTOVA
EMULZIJA
tako pospešuje, da se čez nekaj časa nu ločijo popolnoma nič ne po cvetočem obličje ne po krepki rast telesa in kosti od drugih otrok. Scottova emulzija je čisto lahko prebavna in tako okusna, di jo dojenček vživa in lahko prenaša brez odpora.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka •Soott«   je, ki je  vpeljana ie   čes   35 let in jamči u dobro kakovost in učinek.
Cena ttvirni steklenici 2 K 50.  Dobi se v vsaki lekarni
2
Pristno samo s znamko —
fl^jt/dltfi/
Najbolje za zobe
GUMI PdDPETNIKI
trpežni, lahki in elegantni ter najcenejši.
kP *ae—aoo—  »a«     sn     ssa m
Proti
18
ZiMi in jpijilobi zob
Uborno dnlaf e dobro
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki mtrdl
dlosmo la odstrani«!« sapo Is nt
s aanroaliloan 1
Deželna lekarna Milana Leusteka
v L|m*t|aal, Boslfova cesta star. t
•tlef Frasc Jotefovega jabilejiega ■ettt,
V tej lekarni Mivaja latavtla tadi claii aatatttia afmgaja jat. 1 eleiaiee, c kr. toaaeae tavane ia ekr. bel. klagajac v LjeaHaai.
Sonja, HrvaŠko, 22. februarja 190& j. ffoapod Prosim vljudno, tri steklenice Vale
Blag. gospod lekarnar!
pošljite mi zopet izborno delujoče laa>anaan BaiasaO
_______„ katera je neprekosjjivo sredstvo
zoper zobobot, utrja dlesno m od-atrasja neprijetno sapo iz ust Za ohranjen je sob in osvezenje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočat
Mato Kf^risovit, kr. poste meštar
lite se za Mtanki pisano na
spreten strojepisec
ali
1558
strojepisko.
Lastoročno pisane ponudbe, opremljene s spričevali je poslati na naslov, ki se izve pri uprav. »Slovenskega Naroda*.
▼ lepem, premožnem kraju (vasi) na Spodnjem Štajerskem, posebno tudi sposobna za gostilno z lepim, zelo rodovitnim sadonosnikom in vrtom, se zaradi bolezni proda« Vprašanja pod na uprav.
»Slovenskega Naroda«. 1530
Slavn. občinstvu se priporočam
za posredovanje nakupa
: ter raznih premičnin in nepremičnin.: Albert Derganc
brivec In posredovalec, 1210
Dunajska testa 6, Fran Jožefa cesta 1.
Resna
ženina ponudba
Mlad, soliden in izobražen trgovec in posestnik, simpatične vnanjosti se želi v svrho takojšnje ženitve seznaniti z dobro vzgojeno, mirno, zdravo gospico brezmadežne preteklosti od 18—28 leta.
Upoštevajo se samo resne ponudbe s sliko, ki se točno vrne, navedbo starosti in dote, katera se v podjetje investira. 1569
GospiCL, ki imajo veselje do trgovine pod šifro: „Veletrgovina 2000" na uprav. »Slovenskega Naroda«. Zadeva je strogo tajna.
FRANC KOS
Ljubljana, Sodna ulica št 3.
Specijelna mehanična
pletilna indoslrlia m trgovina
za površne in spodne jopice, raodertke, te-'ornike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje ple-tilni materijal i. 11
na drobno in debelo
Šivalni strofi od 70 S naprej;
SV   pletilrti stroj ~^BB
patent »VVederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentor so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232
::  Podpirajte domačo industrijo. -
Ohranitev zdravega
želodca
■aviai poglavitno » .»hranitvi, pospeeevenja in uravnavanja prsbavljenja ter odstranitvi aoprnega telesnega saprtja. Preizkušeno, ia Ubrano najboljših ia najboli učinkujoči h edrevilnih aeiise skrbno pripravljeno, tek sbojajoce, prebavo po-•peeaiote in »olj'** odvaj«ioee domaee ■ ravni o,
hI ssnoojooje kt
Glavna zaloga 1 lekarna
B. FRAGNER,
_     l_ a»«^J ^l^^m
c ■ v. itva BMtvaj ,Prl črna« oHa*, Pranja
m
po poeti otokle-
1«. •
__________1 m. Ako p<
aeprei K HI  tnMtO i
eioo, oko K Mi ono 1----„____
iloo. aa K Ml Jve voli« stekleni«, ao K a— « velike otoki., aa ia>-po 14 voUttk 1
80^063
Velika zaloga patento-viiih železnlb ia lesenih
skladnih stolov, klopi in miz,
ki lih isd«la|e ia ultn parna tavama letala s       izdelkov 1186 k
i*
Fran Burger v Sp. Šiški.
Znižane cene. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
Ustanovljeno 1862. 1335 Talafon atav. 584.
Najstarejša tvornica podi in ognjišč
Rudolf Geburth, Duna]
VII. Kaiserstrasse 71f na ogln Burggasse.
Skladišne štsđilnili, knhilnih in strol. ognE ognjill za kavo. kopelnih in peti za likanje.
: Vse vrste korilnih in trajnogorilniti peci. ::
Plinove peči in plinovi kamini.
Specialni katalogi gratis in Iranko.
c. in Ict. <1tot. strojnik
Lekarnarja THiERRYJA BALZAM
Edino pristen t zeleno nemo kot varstveno znamko. OBLASTVENO VAROVANO
Vsako  popačenje,   ponaredba   in  razpečavanje  dragega balzama  z »motno podobnimi
cnanlcami se kazenskosodno zasleduje. Zanesljivega zdravilnega učinka Dri kašlju, uništavanju. bripaVosti, katarju v požiralniku, prsnim bolečinam, pri influenci, želodinih bolesnih pomanjkanju slasti, slabem prebavljanju, sagaten ju, gorecici, želodčnim krčem, na> penjanju, koliki, zobobolu in ustnim boleznim, trganju po udih, opeklinam, izpuščajem itd. \2 2 ali Sfl, ali 1 specialna steklenica K 5 60.
Lekarnarja   A- THBERRVJA
edino pristno
centifolijsko mazilo
anesljivo   najgoto vej šega  zdravilnega učinka   pri Se tako  starih ranah, jteklinah  ranitvah, vnetjih,  gnojitvah, bulah, oteblinah, kurjih očesih, žuljih • odstrani iz trupla vse tuje tvarine in dela celo boleče operacije nepotrebne.   2 ikatijici s:aneta K VfiO
Dobiva se v lekarni pri ..Angela varlrj" ADOLF THIERRY v Predgradi pri ROGATCO.
Dalje po skoro rseh večjih lekarnah. Na debelo v trgovinah za medianalne dragve. 1222
MeinechterBalsam
ius 4«r Stboil»r.sei-A»»lne« ««
A.Thierry in Pregrada
bet BehifrsaVSauerbrur.a.
v Št. Vidu nad Ljubljano.
vpis. z. z om. jamstvom — nasproti želez. post. Vitaicv lastni hiš i
Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo.
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah, brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele in sanatorije in druge javen zgradbe. 525
Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano. — Prodajalna v
Ljubljani, Dunajska c. 18. hiša Kmetske posojilnice.
Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno
St. 14215.
1604
Dne 27. t. m. poginila je v pasji kletki mestnega konjača tuja psica, ki Se je dne 24. t. m. zatekla k nekemu čevljarju ob Cesti na loko, na znakih pasje stekline. Psica je bila kaki 2 leti stara, bele barve, srednje velikosti, dolge dlake in repa, konastih, nekoliko rumenih ušes in konastega gobca ter podobna kraškim psom.
Glede na to odreja podpisani mestni magistrat na pod lagi§ 41 zakona z dne 6. avgusta 1909 drž. zak. št 177 za mesto Ljubljano od današnjega dne naprej do preklica
ko ni notacija
V tem času morajo imeti psi, torej tudi oni, ki se na vrvici vodijo po ulicah, torbo, ki popadanje popolnoma zabranjuje.
Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd. Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljnje odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za časa kontumacije prosto ali brez dobro napravljene torbe okrog letali, bo konjač polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo kazensko postopalo.
Mestni magistrat v Ljubljani.
dne 29 aprila 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
za
m zt
Jeklena in železna konstrukcija!      Posebna specijaliteta! Prihranitev denarja!      Stanovitno!      Lahek tek!
I Izvirno amerik. kosilni stroji
za travo, deteljo in žito.
preprosta konstrukcija, — nedosežno lahek tek. Pod jamstvom za izvrstno delo dobavljajo
ph. JJayfarth S Co., Dunaj ll., laborstr. 71
Tvornice kmetijskih in obrtniških strojev, llustrovani katalog 218 a gratis in franko. — Agentje se iščejo. — Zastopniki te sprejme
Avgust Repif
sodar v Ljubljani v Trnovem, izdeluje in popravlja vsakovrstne
sode
po najnižjih cenah.
Kupuje in prodaja stare vinske sode.
Zticiauu r«uj«. s    MroviUloo ia vodno Utlliite.
Začetek sezije 15. maja.
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
-■---' najnovejše faione =====
po najnižji ceni.
llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Najcenejše
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejših švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Zahtevajte cenik,
pošljem ga zastonj!
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni ::       delavnici točno in solidno. :•
Teodor Kom
(poprej Henrik Kora)
pokrival« streli in klepar, vpeljalet slrelovodov, ter instalater vodovodov
LJubljana. Poljanska cesta it. I.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
asbest-cemntiiim Skrili« (Rinit) MM latsckik
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
lim ■ Miijsta atiu Puttaljoi pmk
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno ii polt prosto.
Kopališče Kamnik na Kranjskem.
Prekrasna gorska lega, zavetno, brez prahu, popoln mir, slast zbujajoč planinski zrak, poživliajoče planinsko solnce. Vse vodno zdravljenje, utrjevanje, solnčne, ogljikovokislinske in električne kopeli. Senčnat zdraviliški park, prekrasni gozdni izprehodi, izborna, cena restavracija. Stanovanje v zdraviliškem domu in več vilah. Zmerne cene. — Odlični uspehi pri krvnih, živčnih, srčnih in pljučnih bolesnih. 1629
.% Prospekte da|e zastonj ia poštnine prosta dr. Lapajne, vodilni zdravnik. •-.
v Čeških Budejevicah.
To je izborno,  n plzenjski način
varjeno
pivo.
l
Zaloge; Ljubljana: V. H. Rohrman. Trst: Schmidt & Pelosi. • Postojna: Emil pl. Oarzarolli. Puli: Lacko Križ. Trnovo: Rudolf 1828 Valenčič. Reka-Sušak: Ante Sablich.
C. kr. priv. tovarna za cement j
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrilfafoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
42
raznih   uradov   in   n a j s 1 o v i t e j š i h   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Mol na draž
V ponedeljek, dne 6. t. m. ob 10. uri dopoldne
se prične dražbenim potom prodajati v Kranju, Kokri; ko predmestje 24
sledeče stvari :
6 posteljjnakov, 10 žimnic (modrecev), več namiznih prtov, 6 sodčkov različnega finega vina, več parov svečnikov, nad 300 komadov vilic in nožev, nad 50 različnih krožnikov, skodelic za suho, ročke (kanglje) za čaj, hladilnikov za šampanjec, karafindelci itd., vse iz Kristoflejeve kovine. Dalje ::  več lepih ročno delanih slik in 1 landaver. e
Izklicne cene so polovica vrednosti.
Či! bi se v ponedeljek vse ne prodalo, se prodaja nadaljuje dne 7. t. m. on 10. dopoldne.
1632 L. Rebolj, Pogačnik.
32
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v New-York
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Eroonland, Vaderland, Z cel and, Lapland in Sam lan d,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Ant\verpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijubljane vsak! orek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čer Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Vork.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica odslej sfev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem TUUarlu"
ihael Kastner
Najcenejši nakup za:
ipecerijsko blago, tadda]ako ia živinsko sol. Patrole], tudi w originalnih pločevinastih kangljah, obdavčeni in neobdavčeni bencin (za motorje In avtomobile). Oaso-Un9 ligroin (za razsvetljavo). Kurilno olje za Dleselove motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne vodo In nd proizvodi Izvirkov vedno sveti v zalogi.
LJubljana, Kongresni trg 10.
2956
0280
33
42
61
2767
1906
1531
39
Najboljši češki nakupi! vir.
Ceno posteljno perje!
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbeleg* 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega S*l0 K: kg velefinejra sncinobclega, puljenega, 6*40 K. 8 K; kg poha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prani pak 11 K.
Naročila »d 5 k* napre« fraake. 2682
Ijotovllene postelje is^SS Ttslz*
nankinga, pernica 180 cm dolga. 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir.t polnjena i novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol
puh 20 K; puh ?4 K; posamezne pernice 10 K, 1« K, 14 K, 16 K, »glavnice S K, 3-50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga. 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica Is močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povietiu. od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamorna za neucrajaioče ne vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.      S Benisch, De ženice »t. 767, wtškOi
s 13—120 mm  širokimi  petljami  različnih debelosti
pripravne za o graditve parkov za divjačino, vinogradov, drevesnic, kot varstvo proti zajcem, za pasjake, varstvo proti toči, fazanerije, voli ere in kletke, za igra-l:šča lawn-tenmaa do 3 m sirokosti v *aloni\ tm Rabitzeve stene, monirtke gradnje "d
Te pletenine se sele po spletenju V Ognju pocinkajo in ratoret ne riave in so_tudi trdnejše nego vse iz pocinkane žice napravljene pletenine, dalie stčrioglate Žične strojne pletenine « ograditve vseh
vrst, okenske mreže in mreže za pesek in gramoz, *es ogr dilni materijal. Jeklena bodeča žica za plotove, žičaate m litotelezne ograje, stooniske, okenske, grob*
ne, grebniške, pročelne in balkonske ograje ter vse »devue itdelice dobavi ajo po nizkih cenah
Hatter Sc Schrasiz d. d., Dunaj VI., VVindmuiilg. 23
tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga.
Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in franko. 985—i\
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v lonDonu.
pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. Od c. kr avstrijske vlade za varnost v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost
K 36.433,020-65 Izredno liberalni pogoji polic- -
Pri kritnih policah nudi družba takoj po sklenitvi zavarovanja odškodnino za smrt po
samomoru ali dvoboju
aro ve In basno vite tarife — Informacije in prospekti zastonf.
Podružnica za Avstrijo.
tresham Life Assurance Society Limited Dunaj I., Gisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2, sjaF   VIKTOR MORO. ~3Bfg
V zavarovalpištvu uvedene osebe, ki imajo v mestu in na deželi dobre zveze, se sprejmo
pod ugodnimi pogoji 345
Ujaka
se z zdravili ne more zdraviti. Trpljenja so, ki so nastala zaradi pomanjkljive prehrane, zatorej je za zdrave in bolne enako važno, največjo važnost polagati na pravilno prehrano. 1590
Kateri so pravilni principi življenje in zdravje dajoče pre-hranitve, to, žal, ve le malo ljudi in odtod pride, da mnogo ljudi pred časom izgubi svojo moč in odpornost.
Svetovnoznano živilo Nutrigen (obl. varovano), ki se zaradi svoje izborne sestave po pravici imenuje kralj živil, je sestavljen po znanstvenih principih, o čemer imamo poverjene kemične analize. Seznanite se z izrednimi prednostmi tega živila. Nutrigen zastonj za vsakega!
Zahtevajte, sklicevaje se na naš list poskušnio Nutrigena
zastonj  in poštnine prosto
in zahtevajte tudi poučno brezplačno knjigo, ki so v njej temeljni principi pravilnega prehranjevanja obširno popisani.
Doslej se je v Avstro-Ogrski porabilo 250.000 zavitkov, kar pač najbolj dokazuje nedosežno dobroto in veliko priljubljenost tega živila.
podjetje jtntrigen, $hdapešta, VIL, Eiisabelhring 16, 173
A. KUNST
LJahNi
Židovska ulica Štev. 4»
Velika zaloga obuval
Vsakršna naročila se izvršujejo toča« ia M sliki ceni. Vie mere se shraijejejo ii zaziajBBjejo. — Pri inianjih naročilib aaj se Magovoli vzorce poslati. 40
Pozor! Gospodinje! Pozor!
Najnovejši amerikanski
stroj n suknji mesa
olumblo
It
zriblje žemlje, sladkor, kavo itd., reže meso vsake vrste in sočivje, surovo ——   ali kuhano. —■—— 5 Komad stane 9 K.
JOS. BERGERJA NASLEDNIK
Lastnik tvrdke: Albert Vrečer Dunaj I.,  Kollnerhofgasse štev. 6. 1458
I. dunajska spec. trgovina la hišno in kuhinjsko opravo.
Zaloga kuhinjske posode iz aluminija in emajla, kuhalniki »Bes" (Rex-Vorratskocher) in konservne steklenice „Rex",
t F.
prvi In edini slovenski oglaševalec ln trgovec glnsovtrfev
Ljubljana, Poljanska c. 13.1.
Glasovir« e, pla-ajBPr^^B^aamfj     nlne to harmo-
iz
m nih dvornih
O^^^T      komornih tvrdk ^^^Mf^^^^L     W imam v
~.afff ****      zalogi bogato
1Qa>Bf izbiro po bolid-
— m nih cenah Jam-
%av čim pismeno 10
let! Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi. VglaSevanje vseh sisttmov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare elasovirje ugodno zamenjam! — Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom uglaSuje glasovirje izključno le
koonflirana tvrdka 0. F. Jurasek.
Zastonj
dobi vsak 1 plos čo in   200 igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. ::
t ^» * ■ j :
dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč
Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 80 K naprej
tudi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvrSuiem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popnst
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
□!□!□!□ □IDIDIDID
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam stojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
---imuno opremit sns   - .
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebit sčine, že obrabljena vozove In n konjske oprave« ■
Predtiskarija I
| Tamburiranje Montiranje
Plisiranje
F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj prlležni, lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
Goysserski čevlji za turiste, bigijenični čevlji ::       za otroke in Lawn-tennis-čevlji. ::
laka in
Ttlafn Številka 154.
I
Brata
DktsUa. laliiraria. stavbna
Prodajalnica s
Miklošičeva  ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
EBERL
• • •
243
Delavnica a
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
L kr. griv. zavarovalna družba. t. to. prlv. zavarov. dražba za življenj c.
„AiistrijsHi Fenlfts" no Dunaju.
o)
c) d) e)
n
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000. Družba zavaruje:
proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
preti požarnim škodam poljske pridelke ln klajo v poslopjih in kopicah;
proti škodam vsled slučajnega nbftja zrcalnega stekla;
raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov; proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Delniška glavnica. . g
Stanje zavarovanih svot Premijske rezerve   .  • , Letni dohodki na premijab
,  K 6,000.000
K 230.000.000 „ 60.000.000 „ 12,000.000
po
Družba zavaruje na človeško življenje najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj
po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali
kako drago določeno osebo;
za slučaj smrti in mešana zavarovanja z opro« stitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglost!, nadalje sprejema
zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega; zavarovanje dosmrtnih rent za preskrbo vdov in vzgojinskib rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
c)
d)
69
Katančneja pojasnila daje radovoljno
Generalni zasfop v Ljubljani
Sorfnijska ulica štev. 1.
Vodja generalnega zastopa: Jos. ProsenCi
r
V boju proti alkoholu so brezalko-i2   is   holne sumeče limonade   u u
napravljene z
JSaršncrjcvimi šumeči limonaSmmi bonboni
najpreizkušenejše sredstvo. Pristni samo ako so s to varstveno znamko.
s katero je opremljena tudi vsaka vrečica in vsaka pastilja. Letna poraba - več nego 60 milijonov komadov. — Edina izdelovalnica: ==
Prva češka deln. družba orient. sladkornin in čokaladne tvor. na Kralj. Vinogradih
Dona i VL, Theobaldgasse 4. 1237
□iDODininininin
Specialna trgovina
ttnih I
ročnih del f I
TOMI JAfiER
v LJsMJsal,
Židovska ulloa itt«. S.
nI. 7.
mm Fr. Ševčlk_
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 58
pušk In samokresov
lastnega izdelka, > akor tudi belgijskih, šolskih m teških strogo
preizkušenih pušk, za katere larnrim *a dooef strel   Posebno pripo-<>fan lahke troeevke »n pu&ke Book s Kruppovimi cevmi za brez*
oimn  smodnik   — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
WmT   po najnižjih cenah. "fH Popravila In naredbe so izvršujejo točno In zanesljive.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto« aaManvavavavn^^
62
FD
65
8755
Stran 14
SLOVENSKI NAROD*
IZfJolOVatolj VOSOV
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
43       novih In to rabljenih
VOZOV.
|5| |S| |S| |Sia|[SI3lsllslla] Isl tsl Isl
Edina zaloga
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
a]g][5]fpl^]|D]g][5][a][D][a|g|g
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
n   priporoča svojo bogato zalogo ^
voznih koles.
Šivalni stroji
a rodbino in obrt.
Brezplačni kuni za vezenje v bili.
I««
»t1
Pletilnl strofi
vseh velikosti.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovali«:
Tanin 194)5,
Londona 1905.
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
taja oarotila se izvriojejd hitro in točno. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
Ljubljana Mestni trg 11-12.
tedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I, nadstr.
GLIC
jI
se
Najboljši strešnik je
Najbolj trpežna in proti ognju varna streha. OTON WITHALM, LASKI TRG.
Zastopstvo v Ljubljani:
Mihael Prestenjak in dr.
krovec, Kolodvorska ulica štev. 28. Prevzemanje kritja streha in prodaja blaga po nizki ceni.
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale i
Glavni trg St. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
3^Si
j. Cadež
w Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manuf. trgovine priporoča
mm
D
čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□inldlDlnlDIDin
□iDlDininininiD
Naznanilo.
Naznanilo.
i* eu&iiaimu. ciziia.ni 10.
Vljudno naznanjam, da bodem a 1. majem t. I. prevzela
restavracijo pri Kroni v gradišču.
Točila se bodo pristna dolenjska, dalmatinska m štajerska vina. — Skrbela
I-1 bodem za dobro meščansko kuhinjo po najnižjih conah. ■
Sprejme se še 50 abonentov na hrano. Ha doto preurejeno kegljišče le za oddati še nekaj dni v tedna.
Cenjene goste prosim se nadaljne naklonjenosti. Priporočam se
Josipina Cernak, restavraterka  „pri Bobenčku" na Glincah.
1887 - 1912
1887 — 1912
Prosiva, pošljite po vzorce.
V. J. Havliček in brat, kopališče Podebrady, Češko,
nana,  leta  1887  ustanovljena  izvozna tvrdka.
Predobro
Modno blago — ceflrjl — pomladne in poletne novosti 1912.
Kanalaa, brisalke, iepni robci, platnine, namizne in kavne garnituro, batiati, pralna svila itd., itd.
! Damasti — opreme za neveste !
zavoj s 40 metri sortiranih ostankov pralnega blaga v kosih po 2—8 m pošiljamo za 18 K s poštnim povzetjem franko, od teh ne pošiljamo vzorcev. Havličkove tkanine 1 kos 23 metrov za K 12-—, 13*20. 16*-, 17*50, 20*40, 22*40.
mmw~ Izboren nakupni vir. ~~%WKM n si   XXV. poslovno leto.  *■ n
ALFONZ $? BREZNIK
c. kr. izvedenec in učitelj  Glasbene Matice. 4
Največja in najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in muzikalij
hranilnicni konto št 114.603.  Ljubljana, Kongresni trg št. 15 KunTiikT^^
pismen niti a.
zalogi.
Klavirje dvorne tvrdke Bosen-dorler, Czapka, Holzl & Hettz-mann, Stelzhammer in Horu-
gel (amer. harm.) imam le jas izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri.   Ne  dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blaga,     osobito,   ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najniiji ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadafja nabavi prvovrsten instrument z resnično o 10 letno garancijo. Stari klavirji  najugodneje v zameno. Izposojevalnina naj' Popravila in uglaševanfe vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, teiov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto!
E E E E E E E E E
I
E
ca a
XXXXXX
xxxxxx
XX 3€afC XX XX
Najnižje cene.
xxxxxx xxxxxx
XX
ixx
XX
m.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
XX XX
aKlK
XX
xxxxxx xxxxxx
za spalne in Jedilne sobe. salone ln gosposke sobe. Preproge, xastorfi, modrocl na vzmoi iimnari modrocl. otroški vozički itd.
Najsolidnejse blago.
XX XX XX
XX
ixxxxxx ixxxxxx
ca a _©
"5
o
G rt
«
C
l
A.
I
najcenejša in najhitrejša vožnja ? Ameriko s parniki Jeveioneiaskega Lloyda'
Iz
2911
Bremna
NewYork_
8 cesarskimi brsopainiki „KAISEB WILHELM", „KBONPBINZ WILHELMM, „KAISER VHVHELM d. GROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. »
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega a parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite - -
v Ljubljani edino le pri
Kolodvorska ulita štev. 35
nasproti občeznani gostilni wpn starem TiSlerju".
O jhod iz Ljubljano Je vsak torek, ćotrtek in sobote. — Vsa M pojasnila, ki so tikajo potovanja, točno in brezplačno. — mmm Postrežba poštena, roelna in solidna. t*
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colurado Heksiko, Kalifornij0 O Arizona, Utah, Wioning, Nerada, Oregon in Washington nudi nas« društvo posebn0 H ugodno in izredno ceno Čez Oalvesten. Odhod na tej proai iz Bremna A
enkrat mesečno.
u se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora in na vse ostal* dele sveta kakor Brazilijo. Kubo, Bienos-Aires, Colorabo, Singapore ? Avstralijo itd
61
H1
11
25
716^2200753^61
3864
lo.
žela
:u.
:rbela
dnu*
m se
icah.
BIEllf
dela mokre kleti.vlažna mm stanovanja || zajamčeno suha
51 _ PREFERENCE,     AvMR pA T t s f
PROSPEKTI ZASTON.
Avstrceresitna družba i£xDunaj^|Wartirastra»e7i /T. Tel22Z88l
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
cementne strešnike
Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za njo vsako poljubno garancijo. 1178
3van jelacin, £jubljana.
Trst — New-York — Bnenos Aires.
U polnih v Ifllno ifl sovorno
najcenejša in najpripravnej&a črta.
Potovanje po srnhnim^km morju
»i j
8.-22. maja t. 1. z najhitrejšim in največjim brzoparnikom avstrt-ogrslte trgovinske mornarice „Cesar Franc Jožef 1.", kateri obišče na tem potovaajn sledeča pristanišča: Polj. Ragusa. Corfn, Malta. Tnnis. Ajace«. Viltefraache. (Nizza in Monte CarWO. Taormina. Katakolon, (Olvmpija) Cataro. Spljet in Zara. — Vozna cena s kabino in brano od 310 K naprej. Članom „Avstrijskega plovnega društva" 10° , popusta. — Prijave prevzema 412 kakor radi pojasnila daje generalni zastopnik
Si
Lili
126.
si
13 13
m m i°j
lil
[U išl
lil
Išl
m
31
najino v o to-
t*
bo
es c
mm
> o a
S
:x :x :x :x :x :x
a tiste, ki trpijo na želodcu.
L1JON, 5. februarja 1897.
Imela sem pregret želodec, piše gospa Bompard, trgovka s svinjskim mesom v Lijonu Lem ko sem pouŽila,  me je sililo k  bljuvanju in takrat sem čutila vroče stiskanje v prsih, jtila sem v želodcu delovanje žolča. Umazan jezik, usta sem imela suha, bolela me je glava :•*<& teka nisem imela. Poskusila sem magnezije, grenčice, rabarboro, toda nič mi ni pomagalo
Nekega dne mi moj soprog ukaže, vzeti oglje .Belloc" v prahu, katerega je kupil pri lekarnarju — Vzela sem za dve navadni žlici po vsaki hrani. Takoj po prvem poskusu sem čutila olajšanje bolečin. Dva dni pozneje sem bila dobra. Vzpehavanje in drugi nerodni znaki so se odstranili. V prav kratkem času sem dobila tek ter začela z veseljem jesti. V osmih dneh sem pridobila izgubljeno zdravje in od tistega časa sem popolnoma zdrava. FANNY MARTIN soproga BOMPARD.
V resnici zadostuje, da se uživa ogl e Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc   je ne-Gospa BOMPARD.    prekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, : posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti sem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali »oslajeni vodi  pomeša  in  naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo )obiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, aH so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da   je na vsaki steklenici ime tlloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo H)po!nomaf in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc Zadostuje v usta jih :n s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989 Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna SuSnik, lekarna U. pl. Trnkoczy Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. Čižmaf.
Bivši dolgoletni delovodja tvrdke Kersič
102
108
103
101
sedaj samostojni
fztfelovotell vozov, podKovn kovoiiN.
se vljudno priporočam slav. občinstvu in prosim za zaupanje, katerega ste mi kot delovodji imenovane tvrdke izkazovali. Potrudil se bom z največjo skrbnostjo in jamčim za solidno in trpežno delo kakor tudi primerno nizke cene. :—:   Postrežba točna.   :—;
Opozarjam posebno na svojo novo pripravo ki mi omogućuje izvrševati vsa popravila na predmetih iz litega železa (gridl) in vsake kovine. :: Posebno zamoren popraviti ubite dele poljedelskih in drugih strojev, avtomobilskih motorjev itd. -
avto^nsHo uarenje,
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova
Poljanski nasip št 8.
Reichova hiša.
Velika zaloga
štedilnik ognjišč.
Izvrstno In solidno delo.
Cene zmerne. Popravila ee ■   i točno izvršujejo, i i
Hajniji zaloga navadnib it najfinejših
otroških vozičkov
In navada« So nafttne|*e
žime.
M. Pakič
▼ l|ubl|aaL
iRianin ntratnitin te mJH* i mnetjta.
Josip Kojina
krojač prve vrste
ae nahaja sedaj v lastni hiši
Franca Jožefa testa i
konkurira z največjimi tvrđkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
U TvomBka zaloga mM. aogl. in Mi. specijalitet blagi
: Zavod za iiHraDje.:
e
■O
e
o
S
e H
Najboljši kosmetiški predmeti I
za olepšanje polti in telesa so: *■
^10*110 po 80 h, s cream po :: —         1 K;
Manthol ss ustna voda po 1 K;
sobni prašek po GOh;
za ohranitev in rast las:
da
lasna voda po
lasna pomada i s.
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
i
i
Ph. Mr. Josip Cižmar
v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranjska
tvornico klavirjev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
O
>
E
Pl
<
I
Delavnica: 15*9
Mo* in S. Jerneja L
Šiška pri Ljubljani.
107
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno  narejene   planina, klavir j« (n »nije tudi aanaolgraln«
ha
u gotov denar, na dela« odplačila ali naposodo.
Poprave in oglaševanja ae izvršujejo točno in raCunijo najceneje.
Nsfvaftja tvornica os svstri|sceai fnoo
Modni salon
Stuchlv - JKaschke
SIDOVSK
naznanja in priporoča čast i tim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar doŠlih
dunajskih injarilkih modelov kakor oaiveEjo zalogo športnih klobukov.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila aa točno izvršujejo.      2306       Cone brez konk
u renče!
:: Jos. Pogačnik ::
krojaški mojster v Radovljici.
Odlikovan leta 1909 na razstavah v Londona in v Pariza s prvim darilom: častno diplomo, =====  velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno. =====
Priporoča cenj. p. n. občinstvn svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, tnristovskib In lovskih oblek ter ogrinjal. — Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se izvršulejo po najnovejšem kroja, točno in ceno ter se sprejemajo popravila. — Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. — Zajamčena je izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika, vsled česar zamore glede izpeljave naročenih izdelkov v okusu, elegantnosti, vestnosti, zmerni ceni in točni postrežbi konknritati z vsako drugo, tndi večjo tvrdko. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine. obenem trpežne in vsem zabtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in S 8 S 8 S S postal bode stalen naročnik,  a' s 2 3 8 S
St. 10102
1514
Za preložitev okrajne ceste Raka-Bučka v cestnem okraju Krško
na 89.500 K proračun jena dola in dobave se bodo Oddale potoni javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe, z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se prelože do
15. maja 1912
ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru«
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-
slati je zapečatene z napisom: „Ponudba zh prerzetje zgradbe okrajne ceste Raka—Bučka.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pri pozna ponudnik stavbne pegoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v nunilarnovarmh vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni Odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled V deželnem Stavbnem uradu, ob navadnib uradnih urah.
III Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 26. aprila 1912.
ELEKTROTEHNIŠKA DOMSKA DRUŽBA
PREJE
KOLBEN IN DR.
PRAGA-VYSOCANY
13
Dinamo strofi ln električni motorji, n Napravo za električno razsvetljavo In prevajanje električno silo. a Električni obrat vseh vrst a Ventilatorji, s Tur-bogeaeratorjt, električne železnico ln lokomotive, žerjavi in dvigala, s Obloč-nlce ln žarnice vseh vrst n Vodna turbine vseh sestavov (Francis, Polton). s Točna, cona ln hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. s Vso potrebe za Instaliranje,  n  a  s  s a
84^1
469552
HD
9864
OL
8Q
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA 1
a    tovarna zarezanih strežnikov
ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno narezani
strešnik zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem MARZOLA". z odprtin navzgor I Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.
Spretni zastopniki se iščejo.
Itajpriprostejie, najcenejše in najtrpeineiie kritje streh sedanjosti, m
Priporočamo
Samsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
M. Kristofič-Bučar
Velika izbira, posebno:
fini kostumi, prašni plašči in krila
izdeluje tudi po meri.
AiS^R BLUZE
nočne halje, predpasnike, perilo, moderce. športne čepice in klobuki
Potrebščine za otroke in novorojenčke
v največji Izbiri.
Pošilja ....  zbira tudi na dožela- ~W1
NAJODUCNEJSA ZNAMKA
LE V IZVIRNI POINITV
šampanjec najvišjega
dvora
in
a ristota racije
Ustanovljeno
1743
toden in modno blago
za gospode in dame raspoiilja
Karel Kocian,
tvornica sukna v Hurapolcn
^ V«orci tranko Tvorni*We cene
Otroška igrača
je opravljanje  domačega perila, ako
rabimo 12H8
Persil
I samodelujole pralno sredstvo. 1
Zajamčeno neškodljivo!     Ni klor! Po polurnem kuhanju
bleščeče belo perilo.
prifcil** varuje tkanine m perilo se v ko-'-' Mrci3ll obeli kakor od solnca na trati
Tvornica: Bonomil Veitii, Dunaj llljl.
Dobiva se povsod.
Dolžnost
vsakega zavedena Slovenca in Slovenke i
da rabi izkliučno le
(k
)
za čevlje in usnje
katero je priznano najboljše. Skatljica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
4306 m prodaja
v prid U n. Cirila in Metoda.
Slavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
UMn. Poljanska tesla it. IS.
Klobuki
najmodernejše oblike in s   barve vsake cene. n
Cilindri, čepice, kravate
vedno najnovejši vzorci n in barve. u
Rokavice
iz usnja in sukanca Ia iz kakovosti. ::
™ Srajce
bele in barv. vsake izvršbe.
Palice, dežniki, noga-:: vice, žepni robci, :: naramnice itd.
Modna in športna trgovina
P. Magdić
Ljubljana, Franca Jožefa c. nasproti glavne pošte.
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZAN
L
INOVI
LJUBLJANA.
Tvornica kemičnih barv, lakov in Jirndev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste; b: firnežev, s: čopičev, :: :: lakov,
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Naslov zadostuje; 1
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 8,000.000.
52
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fond 800.000 kron.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice ln na tekočI raćnn   Ml I 01 Kanuje ter Jih obrestuje od dne vloge po otetih s        P |0 ::
i prodala srečke In vrednostne papirje vseh vrst po dnevnom kunu.
Za brateh čas. <
Gost: Saperment, to je pa posebna kapljica!
Krčmar: A — vam ugaja? 9 G o s t: Saperment — to pa moram reči — jaz se na take stvari razumem. —
Krčmar: Tako? Ce smem vprašati, ali morda kupčujete z vinom?
Gost:  Ne — ampak z jesi-
hom.
Skrbna deklica: Oh, mama, mene pa vedno glava boli, ker toliko mislim.
L a h k o m i š 1 j e n i bratec: Hm, kako si nespametna! Naredi tako, kakor jaz — jaz nikoli nič ne mislim.
Gospod katehet je vjel Pepčka na nesramni laži. Z ostrimi besedami mu Je očital ta greh in je svoje opomine končal z besedami: »V tvoji starosti se jaz nisem nikdar zlagal.«
»Prosim,« je rekel Pepček, »koliko ste pa bili stari, ko ste začeli lagati?«
Pisar Artur Lakota se je plaho zganil, ko je stopil njegov Šef pred njega.
Slišite Lakota, tu se pri prepisovanju napravili veliko napako. Koncept je pravilen — kako pa da ste zapisali napačne številke?
Oprostite, gospod šef... jaz sem mislil...
Dragi gospod Lakota — vi ste dosti preslabo plačani, da bi mogel in smel od vas zahtevati, da bi pri delu tudi kaj mislili!
— Veš, prijatelj, če stoji človek tako - le na obrežju neskončnega morja, kadar meče visoke valove, z neba pa grmi in treska, oh, takrat šele spozna vso svojo ničevnost.
— Oh, prijatelj, to spoznavam jaz cenejše — doma, kadar se pogo-varjem s svojo ženo.
Y i s o k o š o 1 e c: Ja, slišite sospa. jaz sem vam vendar rekel, da me zbudite ob polu 7. zjutraj — zakaj pa tega niste storili?
Gospodinja: Ker takrat še sploh niste bili doma.
K o r p o r a 1: Prostovoliec Krokar!
Prostovoljec: Hier!
Kor por al: Kako se pa obračate. Zapomnite si že enkrat, da niste več v civilu — in da se tu neha vsa civilizacija. Ali ste razumeli?
Kuharica: Vi ste pa lep pre-kajalec! In kakšen mož - beseda! Že rri dni mi obljubljate, da mi pripravite prašičevo uho ...
P r e k a j a 1 e c: Ali... če ga nimam — to pa vendar ne beste zahtevali, da naj si ga od lastne glave odrežem.
* *
Pepček: Mamica, ali mora iti Mici danes v šolo? Pravi, da jo vse
boli.
Mati: A res, Mici ? Kje te pa najbolj boli?
M i c i: V šoli.
Sodnik: Pred tremi leti ste bili obsojeni, ker ste ukradli suknjo, a zdaj ste spet ukradli suknjo.
Obtoženec: Prosim, gospod sodnik — saj vi bi tudi nobene suknje ne nosili dlje, kakor tri leta.
Služkinja: Gospodična, gospodična ... v veži stoji mlad gospod ... prav čeden ... pa šteje srumbe na  telovniku... ali  bi, ali
ne bi...
Gospodična: Kaj pa misliš?
Služkinja: Gotovo ugiba na gumbe, ali naj gre k zobozdravniku v prvem nadstropju, ali naj vas zasnubi.
V dolenjske Toplice je prišel siten Ljubljančan in je najprej temeljito izpraševal, če toplice pomagajo ter je vsakemu, ki ga je hotel poslušati dolgo in na široko ra^la^al svoje bolezni. Naposled je naletei na starega kmetica, ki ga je verno poslušal, kakor bi slišal kako pridigo.
»Torej, mož,« je rcktl sitni Ljubljančan, »vi ste mož izkušen, Povejte mi na svojo vest, ali so te toplice res dobre.«
»Res gospod. Boijšin ne moičte dobiti. Mene poglejte. Kr sem jaz Prišel sem — o kakšen sem bii. Hoditi nisem mogel, ves sem bil slab, brez las in brez zob ...«
>Ježeš,« se je začudil Ljubljančan, »Ježeš — ja- koliko Čas? sle pa ze tu?«
»Jaz sem tukaj rojen *
Mož:   Za koga pa pleteš tele
nogavice?
Žena: Za naše dobrodelno društvo.
Mož: Povej mi vendar naslov tega društva — morda mi podari par celih nogavic.
Avtomobil je podrl berača in mu zlomil obe nogi. Lastnik avtomobila obišče berača v bolnici in mu da za vsako zlomljeno nogo tisoč kron.
»Ah,« je zavzdihnil berač, »škoda da nima človek štirih nog.«
Fajmošter Jaka je po dolgem času obiskal Ljubljano in se ga je v prijateljski družbi pošteno nalezel. Ko je kolovratil proti kolodvoru, je slučajno zapazil, da je ulica vsa pre-prežena z brzojavnimi, telefonskimi in tramvajskimi žicami. Začuden je obstal, dolgo ogledoval omrežje žic in naposled zavzdihnil.
»Ježeš, Ježeš, Ljubljana izgleda kakor kaka kitara. Ni čuda, da so ljudje tako poskočni!«
Literat Hlastač je sklenil, da si konča življenje. Stanovanje mu je bilo odpovedano, v gostilnah ni imel kredita niti za pol klobase, založniki so bežali pred njim . .. Ker se iz naravne antipatije do vode ni hotel vtopiti, obesenje pa je smatral za ne-estetsko, se je odločil, da se zaduši. Oglje je dobil »na posodo,- je zložil na podzelici svoje gospodinje, zamašil ključavnico in začel prižigati.
»Na postelio bom lege! — in med lepimi sanjami umrl.«
V tistem trenotku je vstopil v sobo slikar Zelen.
»Kaj pa delaš?«
»Na smrt se pripravljam. Zaduši! se bom. To je najlepša smrt in najcenejša — ogije velja samo 12 fickov.«
»Veš kaj — jaz sem tuui že življenja sit — bom pa kar tu ostal m s tabo umrl.«
»Je žc prav — ampak — samo če mi daš polovico tega, kar je oglje veljalo, drugače ne.«
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F« Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Fr. P. Zajec
Ljubljana,  Stari  trg 9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
B.akor vsakovrstna očala in šclpalnlke, toplomere zrakomere, hvgrometre, daljnogleda vseh vrat, kakor „Zeiss, Busen, Goers" itd., ter vse v to stroko spadajoče predmete. Vsa popravila Izvršujem točno In solidno v svoji z električnim obratom urejeni delavnici.
Zahtevajte cenik, pošlem ga zastonj.
Ustanovljeno 1845.
Izredno dobrodelni učinek
umivanja las s Pixavonom je sedaj splošno I znan, zlasti posebno ugodni njegov nčinek | na rast las Lahkota, ki z j njo p!xa\ on odloči luskine in nesnago z glave, prekrasne pene, ki  se prav lahko dajo splakniti z las in tako prijetni vonj jako i olaj5u;e iabo tega izdelka. Poseben njegov učinek je pa, da zaradi kotrana, ki ' ga obsega  deluje proti parazitarnemu  izpadanju j las. —  Steklenica za dveinpol kroni zadošča ob tedenski rabi za več mesecev.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Aps*@f:ui*a sukna.
Poljanski nasln - Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
Selenbargova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene. !
MM
PlXAVON
i odlašajte ni
si ogledati najnovejše modele neprekosljivih
voznih koles
Helikal - Premier
Izdelek prve vrste*! f Krasen katalog zastonj ! Zastopn j ka s
M. Cerar, Domžal«, Mat. RezmaD, Štifte.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov 1. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
krojačnica prve vrste za gospode in dame
st   se ptalhaj* mm is
Dunajski c. 20
nasproti kivarnc „Evropa" — Tramvajska • ...   postaja. *
Zaloga inozemskega in pristno angleš. blaga.
bu silita.:: hsMb ttan.
Z odličnim spoštovanjem
Jos. Gregortn, krojač.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk In samokresov lofshib polrgbrtln. v«d del kole: (dicikJov)
kakor tudi
itti ogenj 10 najnižji! [finali.
Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno, i Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
4 tedi
in vpogled poiiljam svoja pre-iakpiem koIftSa 01. pnevmatiko »Boheroi*« in sestavine koles ceno. Zmerni plačilni pogoji. Qitt. cattroik urinj. f. haraka Opaha na st. dr. 210S.
dober in samostojen delavec
se sprejme pri Fr. F. Zajcu,
Ljubljana, Stari trg štev. 9.
Kontorist
ali kontoristinja
1602
z znanjem nemškega in hrvaškega ali slovenskega jezika
se sprejme pri S. Zaloscer, lekarna in drogerija v Tuzli (Bosna).
r
t
1
Iščem izurjenega igio mm
:-: dobrega govornika posebno tudi v nenistmi:-: Advokat dr.Muller v Celovcu.
Ljudevit Bororolk
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
9nS9k za ievce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare sagi o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter ih točno in dobro vivršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-zalnici in od mene preizkušene. — llustro-31 vani oenlkl zastonj.
MMm Kocine
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Zaj. neškodljivo, gotov uspeheh. Pušica za 4 K zadostuje. Raz-16.5  pošiljanje strogo diskretno.
Ros. dr. A. Rix, laboratorij, Dunaj IX.. Berggasse 17 L
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
pssredovalnica stanovanj ia sloi G. FIux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje   Gosposka   ulica   štev. 6), priporoča In namešča le boljša
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobje Izbira različnih sluieb, slasti za tonska Vestna in kolikor motno hitra postreiba zagotovljena. 1627
Prt vnanjfh vprašanjih se prosi znamka za odgovor
Jforovita knjigarna
v Ljubljani Ima antikvarlčno naprodaj
vse letnike nekdanje
dunajske revije
Ta revija je prinašala znamenite politične, socijoloŠke, kritične in literarne studije in je pravi vir dragocenih informacij. Zlasti primerno delo za kako boljšo ljudsko knjižnico. ::
Cena   izredno nizka.
Mlekar
priden in sposoben se sprejme takoj.
Ivan Vidmar Črni vrh nad Idrijo.
Proda se pod Rožnčko
5 minut od Ljubljane 1344
enonadsiropaa hiša
z velikim vrtom. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1344
Dobro vpeljana
trgovima s:
bi izu Ljubljane se zaradi rodbinskih razmer
s tako} proda prj nizki ceni. ;
Ponudbe pod »Merkur 1912« na upravništvo »Slovenskega Naroda« 1489
Glasovir
tvrdke Kern, skoro nov, 1064
se fakol po ceni proda
na Poljanski cesti 13/1. desno, Ljubljana.
Enonadstropna
v sredini Celja
s kletjo, veliko za 100 polovnjakov
proda
iz proste roke prav po ceni in pod najugodnejšimi pogoji. Kje, pove uprav. »Slov. Nar.« 1554
Stanovanje
s 3 sobami ter pritikllnami 1413 išče obitelj (dve osebi) s 1. Julijem 1912 v Spodnji Šiški
ali v predmestju ljubljanskem. Ponudbe upravi »Slov Nar.« do 10. majnika 1912.
Mirna stranka
ište stan
s 3 sobami in pritiklinami, v sredini mesta
za avgustov termin, 1597
Ponudbe naj se pošljejo do 8. maja na naslov: „Mirna stranka", poste restante Ljubljana.
v prvem nadstropju z dvema sobama, kuhinjo, kopalnico in pritiklinami
se odda za avgustov termin.
Natančneje se izve pri lastniku
A. Sušniku, Zaloška cesta
obstoječe iz 5 sob, verande z električno razsvetljavo, plinovo kopeljo,  kletjo in pritiklinami,
se odda z avgustom 1618 v Gledališki ulici štev. 6.
Natančneje pri hišniku istotam v pritličju.
Za Trst in Primorje se sprejme
- tesarski polir in 6 tesarjev
za visoke stavbe. — Polirja plača po dogovoru, tesarje 56 do 60 vin. na uro. Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«.
Ivan Kacin
Novi Vodmat 151 — Ljubljana
(Oratmova Jama). *6i3 Izdelujejo se vsake vrste
harmoniji
pO najnovejšem ameriškem šestemu zk :: šole, pevska društva, privatne itd.
Cona od ISO E naprej.
Na delna odplačila po 15 K mesečno. Sprjee-majo se tudi popravila. Cenik gratis in franko.
3LF
55
D-D
34
Stran 18.
SLOVENSKI NAROD.
102 štev.
Trgovina m blaga
zelo dobro idoča, z velikim prometom v   najlepšnm  trgu  Savinske doline.
se proda. Prod«   m   tudi  s bito    vre d.
Ponudbe pod šifro P. H. 120 na upravniŠtvo >Slovenskega Naroda.«
**> s Letć:
so si moja Herbstova ko* i lesa osvojita -vet Motor-\ na kolosa, šivalni stroji, M gramofoni, vžigalniki, V     —   kepa« svotiUke. —
Oblastveno varovano Kolesa od 90 K naprej. Najcenejši nakup xa k«»lesarske potrebščine.
Cevi K S'—, plašči & 4'2U, gorski plašči K 5 H), svetil j ke K 230, sesalke 6 vin., pedali K $•—, verige K 3'—, tvonci 85 vin. in miiprej  — Krasen katalog 1911.
Juri Herbst, Dunaj VI.,
Mariahilferstr.   1 L,   nizki parterre.
fm*7
3/3*
Mri
vo6 beganja
kadilcev clsoret ..Otlomnn
m »I »a mm mlfla m Dmi|i ti 1 Mfta 1912 m imitacije izkrian.
!! 500 kron!!
1606
(2 sobi in klet)
z inventarom na Bleda
v bližini kolodvora, v katerih je bila že  več let  dobro vpeljana trgovina,
se dajo za 20 K mesečno v najem.
J. Peternel, »Hotel Triglav".
Vinko Strcrsscr    Šfefi Strasser
♦v   c. Kr mutant ~   roj. JLeTiger .7
c-*~*wz£   poročena. ^*v*v>-j
//ovo mesto dne 4. maja 19t2 JLjubijana
(Mesto vsakega drugega posebnega obvestila.)
Išče se zdravnik
=    Letna plača 4000 kron. Natančni pogoji pri glavarstvu občine Buzet, Istra.
1654
Žvepleno zdrav kopališče
ilno
V3RAZDINSKE TOPLICE
Hrvaško)
Železniška, postna, telefonska, in brzojavna •»ostala, Nov, zdraviliški hotel z električno razsvetljavo.
Staroslavne  radioktivro žveplene  toplice plus 58* C pri«
poročljivo proti
^   > \ protinu, revmi, ischias i. t. d.
PitnO ZlJravliPnie pri trdovr«toil1 boleanih v vratu, jabolku, prsih, rmm   UUailjaiJ« ^ ledicah, v želodcu in črevesih.
Električ. masaža, lužne, oglikovokislinske in solnčnc kopeli.
Vse leto otvorjeno. Moderen komfori.
Novi hoteli Prekrasna okolica. Vojaška godba.
Topllikl idi-a mik dr, J. Lochert. Prospekti sastonj.
]!Bii
□2
jIšji;
Preselitev.
o
Uljudno naznanjam svojim cenjenim naročnikom in slav. občinstvu sploh, da sem svojo 1659
čevljarsko delavnico iz Sodne ulice štev. 3
preselil v Gradišče št. 4
in prosim častite naročnike, da me s svojim cenjenim zaupanjem počaste tudi na novem kraju.
Se priporočam z vsem spoštovanjem
Ivan  Zamljen. čevljarski mojster. -11=-11511—
SamO 6 dni! z brzopamiki francoske družbe.
2?E ilaure » m yoit
Veljavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri 3439
ED. ŠMARDA -
oblastveno p trjena potovalna | pisarna v
LlDbllanl. Dunajsko cestolS
r hiši Kmetske posojilnice, nasproti
gostilne pri „Figovcn".
vozne listke is Ameriko t staro domovino po nafnlifi ceni. Izdala vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih In romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
Stenografa in strojepisca
sprejme notar Baš v Celju.
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimr se 101 vplačili.
Vam plačam, ako va5a kurja očesa, bradavice, ti da koža ne izgine brez bolečin v 3 dneh z mojim uničevalcem vrastlih korenin, mamilom Miz. Lonček z garancijskim pismom vred 1 K — Kemenv. Koslce, I., postni prodal 12 04, Ogrsko. 967
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo, balkonom, z vsemi pritiklinami in z vrtom, 1621
se odda s 1. avgustoma
Poizve u pri Stanovniku v Rožni dolini itev. 250. 150 hI. belega in rdečega
$orske$a vina
letnik 1912 se ceno proda.
Več pove T. X. FotOhtor vinogradnik v Stubici, Hrvaško. 1231
Stanovanje
z dvema sobama m pritiklinami, v sredini mesta, solnčna le^a, 1607
\lh mirna stranka za avgust, eventualno tudi preje.
Ponudbe   pod  „Avgust"  na uprav-
::    niŠtvo »Slovenskega Naroda«. ::
pri mirni stravki v I. nadstr, z vporabo kopalne sobe, :617
so po jako nizki ceni takoj odda.
Beethoveaova ulica si. 9, I. nadstropje stopnice na desno, vrata it. 8 v niši, .*.     kler stanuje gosp. dr. Derč. ■■.
£epo posestvo
pripravno za vsako obrt, obstoječe iz dveh hiš in vrta, prav blizo cementne tovarne in premogokopa, ob okrajni cesti, 1521
se   proda   iz  proste roke.
Martin Smuk, posestnik, Betiko. pošta Trbovlje.
in 20 johov arondiranega posestva, 10 minut od mesta Kočevje, so pr oda« 14 tisoč kron naplačila. — Natančnejše informacije daje Fs Goderor. trgovec v Kočevju. 1593
v raznem
se daje na domu in izven doma. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«
narodno Knnsarna
v LJubljani
ki jih prodaja
antikvarično
po izredno nizkih cenah.
sprejme taki] pol ugodnimi pogoji
Jotol Bnttor, kleparski mo'ster v Kočevju, Dolenjsko. " 1522
s 4 sobami,  kuhinjo in pritiklinami ter z
velikim vrtom 1612 se  odda   takoj   ali za avgust.
Izve se v Rožni dolini, I. vrsta štev. 153*
V kovačnici je nekaj orodja, ki se tudi lahko prevzame, eventualno se orodje tudi proda   Več pove 1628
Frane Lopič v Kranju štev. 183.
£epo stanovanje
1637
s 3 sobami
se odda takoj, Slovenski trg 8.
ZZ^ZZi:   Več pri hišniku. "ZZZT^:
Štirje  pari  utrjenih tovornih
1
11
se po ugodni ceni prodajo.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1655
Po porabi.
Lepe prsi
dobe deklice in žene »sake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo ali VOdO za prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo   Cena K. 3"—,
u — in 8*—. Zraven apadajoče milo 60 vinarjev.
Suhi
dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno  neškodljivo,   mnogo zahvalnih  pisem.   Cena   kartonu K
-'20 po povzetju  Od 4 kartonov naprej pošt. prosto Razpošilja ga.
Kathe lenzel. Dunaj IX.,
55 l P.
Povest. — Spisal Blaž Pohlin.
Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
s.
i
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
Ti  najnovejši   zabavni  in   veseli   knjigi   priporoča najtopleje
JlaroJna knjigarna v £jubljani.
Revmatizem p
Protin
]=L
Ischias
BjSjT*   Otvorjeno od 1- aprila do 1. decembra.
Nitke cene kakor doslei  vkftob času primernim novostim,  od 1. septembra  do 1.  Junija  25 o/o popusta
Čudoviti zdravilni uspehi  :: Radioaktive termalne kopeli 35-44 Celzija.
KRAPINSKE TOPLICE.
::  Pitno zdravljenje s termalno vodo. — Razpošiljanjs termalne vode. — Obisk 6000 oseb. ::
HRVAŠKO (Hrvaška Švica).
Bazenske, marmorne, prsne, lntn« kopali, tango,  sudariji   — Prospekte in pojasnila daje topliiko ravnateljstvo Krapinska toplica, Hrvaško  — Zdravilni dom, 800 ndobnih sob,  prekrasen park, terasa,  zdraviliški salon. Stalna t—    vojaška zdraviliška godba, Lilt. — Teleton   Avtomobilska garaža. -=
Od 1. maja do 1. julija na železniški postaji Bogatao »stranska postaja proge Južne železnice Dunaj-Trst) avto m o-pSaV, osnnlbns pri vlaka ob 5. ari 35 minut popoldne. F»l«ja, avgusta avtomobilu! omnlbns ix Rogaško Slatino k vlaku ob h popoldne   Od L septembre do t. oktobra zopet 1» Rogatca kakor maja in junija. — Na ielesniski
postaji ZaboU-Kraplnake Toplioo konjski omnibus psi vlakih ob 10. uri i4 minut dopoldne in 4 ur 11 minnt popoldne — Poleg navedenih časov se vosovi ali avtomobili v vseh mesecih od 1 aprila do I. decembra in k vlakom . na  prejšnje naročilo priskrbe od ravnateljstva Krapinskih Toplic.
Za birmance ^oroča
m s „^nglesko sktodijfče oblek;" g
■ O. Jjernatovič, JLjubijana, Mastni trg 5 j
in oblefae ja deklice. — Velika /5-1 bira ugotovljenih oblek 3<z gospode i ter najnovejše konfekcije 3a dame, |
„»NAVIJA"
•"• - .*.   vzajemno zavarovalna banka v Pragi. -Besartmi fondi K 93,75t.289-a4. — tsptapaite ouškodola« la ka^ltail)« S ili.399.6v9-*..
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
1    1 ooiaaaila dajat ■
emiio zammstvo i mm i mm m m. \i -m
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoi in najkulantneje. Uživa naibolišl sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička Izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
J
02810^
15
RR90
53
SLOVENSKI NAROD.
J. C.
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturno trgovina
na debelo in drobno.
MubHana, Stritarjeva ulica.
LilURIH 8 RLEIHEKT d. d.
v Mladi Boleslavi so najboljši!
Zastopnika: Nikodem & Wetzka, Gradec
^ Za nabavo vsakovrstne žeieznine se priporočaj
ifBlelf-?, i želei
Peter NTaldic
VeJno krasne novosti, dobro blago
in po že znano najnižjih cenah dobite v
v modni trgovini peter Slerk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek. Ia kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame. deklice itd.
i i ■
Krasna umetniška reprodukcija v već barvan
.-. .-. znamenite Groharjeve slike .*. .-.
Pri
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in Široka 55 cm ie najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh nailepša in naidovršeneiša kar iih imamo Slovenci. __.   Cena s pošto K 3.20. :
Dobiva se v
iJIGfll! v lilljii, Prešernova ul. l
Najboljši in najcenejši vir za nakup birmanskih daril.
Največja Izbira ur, zlatnine in aeSrnine.
Srebrne moške ali damske ure po K
9.80; zlata damska ura E 23-  ; srebrna veriilca K 3*—; srebrna dvostranska verižica (zelo moderna) X 4a—.
_ v 1611
Fr. Čuden
Prešernova ulica 1.
Samo nasproti franč. samostana
v
Lejtne teuorna ti • i> $t*ici.
precizijske ure       »UniciT, ,Seetan8\
j 188^      3uWilcjni cenik zatoni? f€)f2
Žcnitna ponudba.
Dobrosrčen S'ovenec, vešč tudi nemščine, star 32 let, samsk«, Pederi tudi v gospodarstvu z 2000 K gotovine, želi stop ti v zakon z značajno mladenko, staro od 20 do 35 let. ki bi mela srednje posestvo ali par tisoč kron, s katero bi mogei ros'ati samostojen Vdove bre? otrok ms klinčem
blagohotne p.nudbe pod „Plemenito srca41, ako mogoče s fotografijo na uprav-ništvo »Slov. Naroda«.   Tajnost zajamčena
Slavnemu občinstvu prijazno naznanjam,
v Prisojni ulici štev 5,
1650
m £
r i?
■2 i
M O
o n.
t o
»5
J o
* St » j
o
3 £•
Srn H. Ct ~ o m
n •»
S I
5 9
•3*
sobe za tfospode.
Glogowsk: & Co.
c. in kr. dvoru; dobavitelji Gradec. |oaineumr n* 8 Telrton 384 Prevzema izdelovanje vsesplošnega pohištva,
Izdelovanje načrtov po lastnih arhitektih Dobavila m todl aa »aobna delna otfpUCUa.
iz prve roke se dobe le v
ateljeju za gramofone
Sodna ulica št. 5.
Velika tvornička zaloga.
Gramofon za gostilničarje z magnetnim vmetom, popolnoma sam delujoč, začne in jenja sam K 80* Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1*50 za 1000 Velika zaloga gram o .*.   fonskib plošč.
Pazite natančno a  na naslov.
Tapete Linolej Lincrusta
Prtprogamica
Jerk & Schuschitz
Dunaj VI., Oampendorferstr. 0. VzopoI In proračuni na zahtevo zaaton .
kjer bodem točila najboljša dolenjska n sta erska vina in vedno svete pivo Cene nziel        Za kuhimo bode vedno najbolje preskrbljeno.        Cene nizke I
NaroČita na obed in večerjo se - prejmejo. — Za mnogobrojni obisk prosi
AMALIJA FITTLEF jMatkjtfaaaaaaaHiB^aaaaHBH
m
gostilničarka
VABILO.
¥ lorek 14. maja i. I. ob 3. pop.
bo v magistratni sejni dvorani
v. skupščina
društva za vzdrževale Elizabetne otroške bolnice.
. i. Zdravniško poročilo.
DnPVnt   VPO:   2 Upravno poročilo. =========    3. Volitve.
Predi* gi, ki \h člani stavijo na glavni skupščini, se morajo V smislu § 7 društvenih nravi! najmanj 5 dni pred občnim zborom pismeno prijaviti ubranemu odboru.
Upravni odbori
Konfekcijska trgovina in zavod vca izdelovanje oblek po meri
A. KUNC
:::::::::: Ljubljana ssssssssss
priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih
pomladnih oblačil.
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. Ilustrovani ceniki na razpolago. ::::::::
a ■---------------------------
HOTEL BELLEVUE
Ha korist napravi spomenika generalu Gablenzu v nedeljo, dne 5. maja
lesi       =====     e i  le ==e
ivi bontert
godbe c. kr. peb. polka Albert I. kralj Belgijcev št 27, in sicer
od 3 do 7 nre popoldne vrtni koncert, od 8. ure z eter naprej salonski koncert, event ples.
Vstopnina 1 K, rodbinske vstopnice 3 K.
V slučaju neugodnega vremena se vrši koncert v nedeljo 12. maja.
Brzoj ai
aa
Brzojavke: Prometna banka LJubljana.
Telefon štev. 41. ::
j Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje j. C. Maver
' Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. - 29 podružnic   VtfiJ lirijil toj-ft. PllTI CBtl (f Mfi JnJOnztai GonDl
, M , Prpvzemanie denarzik vlosj  na hranilne
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij JJ'^to-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-knjižice brez rentnega davka, kontovne knj.gntr raodk^n^orlmKupovanje in prodajanje vredaestnlk štovanjem - Denar se lahko dvigai v<ak dan brez odP°^™n| tf5Jpin upravljanje (de po ti) vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurzmh poročil. - bhranjevanje v
papirjev in posojila nanje. UMmm ^ ^„H* bi jm« •
M*m kapital in resem 52,000.000 kroi.
čevam* "aiku,antnelf« 'zvrSevanje ktnaUi zaroell na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. - Izpla" rmvr.ll kuplon.ov in «a*rebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih ggT5e¥..~ Hajemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevamo shranjevanje vrednostnih pa, SlniruJ™n0<"T>I°ttl> »td. pod lastnim zaklepom stranke. - Brezpla*na revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa Žrebanja, IzzJaetla la azfcaslls v Asaorlko ta ta "---
isabotjah vaokalar bpuale4aa
160,
4624
.1
48
s
Stanovanje
in sicer 2 največ 3 sobe z malim vrtom
16.M
išče mirna stranka Urez otrok
v Ljubljani ali bližnji okolici.
Prijazne ponudbe upravništvu »Slovenskega Naroda« pod šifro : „R. R."
nt uspeh
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
Bujne, lepe
prsi
dobite ob rabi med.
dr. ji. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, <*ar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh- Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*— Razpošiljanje strogo diskretno. 1626
Kos dr. A. Rix, laboratorij. Dunaj IX., Berggasse 17 E
II
r
- S a birmanska darila
Si dovoljuje
tvrdlca Jf. Suttner
svoje cenjene odjemalce opozoriti
na svojo najbogatejšo ja-logo vseh vrst ur, ^a^or tudi draguljev, zlatnine t srebrnina in sploh vseh v to strok0 spadajočih pred' metov, katere je tako uvr-
cestni trg št 25
Stila, da bode lahko vsak cent. odjemalec popolnoma postreljen po svojem okusu in se bo vsako naročilo rešilo v popolno zadovolji nost. 2a solidno, reelno in točno postrežbo jamčim. :: 2a obilen obisk se priporoča   3 velespoštovaniem
tvrdkcc Jf. Su^ner .'. Jrfestm trg štev. 25.
v I. nadstr. s 4 sobami, kopalno sobo, kuhinjo, veliko verando in delom vrta.
se odda takoj na Privozu Slov. i
Cena 872 kron z vsem skupaj. 1615
Kopališče. Postaja juž. železnice
Rudninsko in blatno kopališče 34—35°. Zdravljenje s fan-gom, z mrzlo vodo in z ležanjem na prostem zraku. Kopeli z ogljikovo kislino,  zračne in : solnčne kopeli. : Zmerne cene. Prospekte : pošilja :
ravnateljstvo kopališča Darovat. Slavonija.
Protin — rtvmaiizem — isctb&ias
:: Rimske t o p 8 i c e ::
jrzic [jTOfaicoiiš]
1. jnnija 1. oktobra. — Tople kopeli 40» C, slovite blatne kopeli fango, masaža itd. Izborna stanovališča in osKrba v kopališkem zavodu. — Bivanje na morju. —   Prospekte daje ravnateljstvo.
JI
2)ftočni salon
SeSej-Stma
pzipozoča cenjenim čama m
fito6ufic tc na jfa ne/Se izvzSSc. Za i nt fatoSukt vedno v &Uogi.
Szc6cz novci   tUtcct. - c/a/ac<z   motne   Azcznilntcc.
L
oteta
Zaslužek do K 500 event več na nie-cec.  Trajen, strogo pošten zaslužek, j Tudi  ne da bi se opustil poklic, se lahko izvršuje za postransko opravile. 5 Vprašanja pod šifro „£xistenz 500'» odpošilja ekspedicija   Gvori & Nagy Budapešta, Vil., Erzsebetkorut 5.
izke cene.
f1 '4
Ji
Ljiliip
Dunajska :: cesta ::
i j (Za Bežigradom 6).
i
izarstvo.
VSjudno naznanjava slavn. občinstvu, da sva otvorila
novo in moderno delavnico
s: opremljeno z najboljšimi:: stroji, ter se priporočava s   za prijazna naročila. ::
?rctemova isMsa štev. 1
m
Prešernova ulica štev. 7
združena s
priporoča slovenskemu občisv«s*wta svojo bogato zalogo kan . ■.   komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga   . ■ ■
najboljše kakovosti !n po najnižjih cenah.
Pisalne In risalne Črnilniki in uteži
potrebščine
■
I
Papir
itd $3
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od naj priproste j ših do najfinejših vsake velikosti
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo
Šolski zvezki
vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
uajpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za dame in za gospode, za navadno rabo in tudi za darila.
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
Jfaroilna knjigarna sprejema tn9i naročila na
pisalne stroje
• is * mm m vseh sistemov ------
po tovarniških cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč  zavitke,  vizitaice,  oznanila, fakture, trgovska pisma itd. itd.
5
45