ftev. 84, _
lrt*aj« vsak dan, fudt ob nedeljah In pranrtkffc,
ob 5 zjutraj.
t/redništvo: Ulica Sv Frančiška AsiSkef« SL 20, L n«dstr. — V* tcri^i ntj se pošiljajo crednlftvu lista. Nefrankinna platna s« at f prejemajo in rukocisi se ne vraiafo.
rrdejutelj ir ccgcvorni urednik Stefaa uodina. Lartoft konsofd| iisi* „fcdinofti*. — Tisk tisksrne .EdtaosU*. vpisane zadruge* ctrcjcniin jcrcStvom v Trata, tiUca Sr. FrančiSka Aaifeega C« Telefon tredniitv« in oprav« *W. 11-0T.
f*«rofnina znaša; Za celo kto........K
Zs po! leta.................lita tri mesece,................
n nedeljske Udajo a td» tale. SJt tf pol leta................- **
V Trstu, v Pitafc li marca HM.
Letnik XII.
Posamezno Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vlntrjtr.
zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Srokosti ene koloni. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .' . - ■ .mm po 10 Vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oeiasi denarnih zavodov ........7 ..... . "»m po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadatjna vrsta.......»2.—
Meli oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat tU oddelek .Edinosti'. Naročnina te reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiBci Aatfkega «. Ml — Poštnohranilnični račun it 841.652.
PnM najnfiveliih dogodkov.
Ruska bojišča. — Rusi nadaljujejo z napadi na obeh straneh železnice Mita-va—Jakobovo, severno Vidsija in med Naroškim in Višnjevskim jezerom, ne da bi dosegli tudi najmanjše uspehe. — Na naši fronti nobene posebne izpremembe.
Zapadno bojišče. — Nemci zavzeli francoska oporišča na višinskem grebenu jugozapadno Haucourta. Sicer splošna slika neizpremenjena.
Na ostalih bojiščih nobenih posebnih dogodkov.__
Nemško uradno poročilo.
BERLIN. 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. inarca 1916.
Zapadno bojišče. — Uspeh pri gozdu Avoncourt je bil izpopolnjen z za-sedenjem francoskih oporišč na višinskem grebenu jugozapadno Haucourta. Ujetih je bilo okoli 450 mož. V ostalem se celotna slika ni izpreinenlla.
Vzhodno bojišče. — Rusi so svoje glavno napadno delovanje preložili na včerajšnje večerne in ponočne ure. Napadli so večkrat z močnimi silami naše postojanke v predmostju Jakobova, na obeh straneh železnice Mitava—Jakobovo, in štirikrat naše črte severno Vidsija. D očim so na fronti severozapadno kraja Postavi, kjer se je število privedenih ujetnikov zvišalo na 14 oficirjev in 889 mož, pač v sled prevelikih krvavih izgub opustili večje napadne poizkuse, so naskako-vali ponovno z novo silo med Naroškim In Višnjevskim jezerom. Velika zastavitev moštva in municije ni prinesla Rusom napram neomajni nemški obrambni črti pri teh napadih in pri številnih posamičnih akcijah na drugih točkah niti najmanjšega uspeha.
Balkansko bojišče. — Nobenih
dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Srbski prestolonaslednik v Parizu.
P\RIZ. 22. (Kor.) Pri slavnostni pojedini v Elyseju na čast srbskemu prestolonasledniku Aleksandru je imel predsednik Poincare govor, v katerem je na-glašal. da smatra Francija srbsko zadevo za zadevo zaveznikov in da bodo s pomočjo novo ustanovljene srbske armade zavezniki osvobodili srbska ozemlja in vzpostavili temelje neodvisnosti in suverenitete Srbije. Prestolonaslednik se je zahvalil za obljube.
Trgovinska koi»terenca v Parizu.
LONDON, 22. (Kor.) Kakor poročajo »Times«, se bo vršila v Parizu trgovinska konferenca, ki se je bodo udeležili zastopniki 9 parlamentov zveznih držav. Vršila se bo istočasno z gospodarsko konferenco.
Angleške izgube.
LONDON, 22. (Kor.) Novi seznam izgub izkazuje 146 oficirjev, med njimi 90 oficirjev mezopotamske armade.
Flaše uradno porotno.
DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se objavlja: 23. marca 1916, opoldne.
Na vseh treh bojiščih nobene posebne izpremembe.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročile Codorne.
DUNAJ. 23. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca-dorne 21. marca.
Ob fronti od Rovereta do goriških višin nadaljuje sovražnik demonstrativne akcije z veliko potrato municije in manjša prodiranja pehote. Te akcije, ki so imele namen, izvojevati male uspehe proti nekaterim našim prednjim in izven naših odpornih črt se nahajajočim postojankam, so bile včeraj povsod odbite. Posebno srditi topovski boji so se razvili v Su-ganski dolini in na višinah pri Gorici. Naša artiljerija je energično nastopala proti sovražni in poškodovala na več točkah
PODLISTEK
Lepa Anka.
Spisal Avgust Šenoa.
»Kaj je s tabo, Milan?« je vprašala mladeniča resno.
»Kaj? Menda se čudiš, mati, da mesto črne halje in šiljastega klobuka vidiš na meni bele hlače, rdeč ovratnik in slam-nast klobuk. Ne jezi se, sladka mati! Veruj, ni moglo biti drugače. Nisem se rodil za svetnika. Dolgo je to trpelo v meni, grizel sem stare zidove kakor staro pogačo. Miroval sem, ker me je gospod stric držal na uzdi. Ali, sedaj je odšel nekam v kopelj — muči ga trganje — in jaz skok iz črne halje, pa tu imaš tvojega Milana — v rtoglavca. Ne^srdi se, mati, duša! Saj je stara beseda: Človek veli, a Bog deli,
sovražne črte. Manjši za nas ugodni pehotni boji so se vršili jugovzhodno Rove-reta, v ozemlju Forcelle Cuel Taronda in na višinah pri Oorici. Večji boj se je vršil pri Ravnemiazu v bovški kotlini, kjer se je sovražniku po daljši pripravi s topovi in s strojnimi puškami posrečilo, da je dospel do nekaterih naših prednjih strelskih jarkov, a je bil s krepkim protinapadom takoj zopet pregnan. Na kraški planoti je bilo včeraj mirno.
Poročilo Cadorne dne 22. marca. — V noči na 21. t. m. so poizkušali sovražni pehotni oddelki manjše nepričakovane akcije proti našim postojankam pri izlivu Riborija (Val Daone), v dolini Orosia (Rio Cameras), severovzhodno Piazze (Val Terragnolo) in na višinah Ravnegalaza (Bovška kotlina), a so bili povsod odbiti. Ob vznožju višine Sv. Marije (tominski odsek) je izvršil sovražnik v isti noči napad. iz katerega je nastal vsled našega ognja iz boka navaden nastop p«atrulj, ki so bile z lahkoto odbite. Topovsko delovanje se je nadaljevalo tudi včeraj na vsej fronti kljub slabemu vremenu.
Pntest naše vlade proti torpediranju „Efekte".
DUNAJ, 23. (Kor.) C. in kr. ministrstvo zunanjih stvari je doposlalo vladam nevtralnih držav verbalno noto, ki se glasi: »C. in kr. vlada je prejela uradno poročilo, glaseče se takole: »»18. t. m. ob 9*40 dopoldne je ob jasnem vremenu in soln-čnem siju nedaleč od Šibenika sovražer. podvodnik brez predidočega svarila izstrelil dva torpeda proti bolnišniški ladji »Elektra <. En torpedo je zadel ladjo in jo znatno poškodoval. Ena bolniška strežnica Rdečega križa mrtva, tri druge ranjene. dve njih težko; en mornar se pogreša.«« Ime bolnišniške ladje, ki jo je o-premila avstrijska družba Rdečega križa, se je primerno naznanilo sovražnim vla-stim (verbalni noti c. in kr. ministrstva zunanjih stvari 15. avgusta 1914 in 24. majnika 1915, št. 60.089 in 51.175; prva naslovljena na amerikansko veleposlaništvo na Dunaju, druga na kralj, špansko veleposlaništvo na Dunaju), in je bila ladja opremljena z znaki, kakor jih predpisuje deseta haaška konvencija. Z ozi-rom na ta dejstva c. in kr. vlada najodločneje protestira proti postopanju, s katerim je sovražna mornarica ne samo fla grantno prekršila po omenjeni konvenciji slovesno uveljavljeno načelo mednarodnega prava, temveč tudi zakrivila oduren zločin na človeštvu. C. in kr. ministrstvo za zunanje stvari si šteje v čast. da naproša veleposlaništvo' (poslaništvo), da le-to kar najhitreje sporoči svoji vladi.«
Strupene laži naših sovražnikov.
DUNAJ. 23. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: »Matin« objavlja sledečo depešo iz Londona: Brzojavke iz Milana, ki so jih prinesli vsi listi, poročajo o zadnjem nezaslišanem zločinu avstrii-skih letalcev, ki so pred kratkim preleteli Adrijo. Ko so se bili letalci odstranili, so se našli na ulici zavojčki z bomboni. Bo-lonjski guverner je dal te bombone kemično analizirati ter se je dognalo, da so vsebovali na milijone kali nalezljivih bolezni. — »Temps« potrjuje te lažnjive vesti v sledeči depeši iz Bologne: Poveljni-Štvo bolonjske divizije potrjuje, da so avstrijski letalci na svojih zadnjih poletih preko ozemlja Ferrare in Ravenne v mesecu februarju metali z letal bombone, ki so vsebovali kali nalezljivih bolezn«. A-naliza, ki so jej podvrgli te bombone v Codigoru, je dognala, da se nahaja v teh bombonih veliko število strupenih bacilov, ki so bili pomešani z zmesjo škroba in sladkorja. Bacili so bili porazdeljeni preenolično, da bi se moglo domnevati, da gre za slučajno infekcijo. To podlo postopanje se je naznanilo prebivalstvu, da ukrene potrebne varnostne odredbe ter pazi zlasti na otroke.
Mi predstoječe vesti enostavno beležimo. Saj je izmišljotina tako neumna, da se pač ne izplača, da bi jo formelno de-mentirali. Take ideje se očividno lahko porajajo samo v deželi, v koje zgodovini sta bodalo in strup igrala tako odlično vlogo.
in srce in volja v človeku ni biljka, in lopov je, kdor gazi voljo in srce svoje.
»Ali Milan,« je odgovorila mati karajoč, »kakor da si iz sebe. Kaj je s tabo? Kaj te je nagnalo, da si to storil? Pojdi, nisi več tisti sin, ki si bil poprej. A stric — kaj poreče stric? Idi — da te ne vidim več!«
»Ne, ne boš hotela tako, mati moja!« je začel mladenič, položivši svojo roko na materino čelo, »razvedri svoje lepo gladko čelo, prosim te. Ko me boš le razumela, ko ti povem vse od srca, ne boš se srdila več. Da, mati, sedi sem, vse ti povem!« Prijel je nežno obe materini roki in jo posadil na divan.
»Ti si — ti si —« je odgovorila gospa Miličeva navidezno jezna.
»Jaz sem vragu iz torbe skočil,« prav praviš. »Zmerjaj me. zmerjaj! Ali poslušaj me!« Na to je sedel poleg matere.
»Govori!«
Italijanska paroplovba na »Lago Maggio-j re« večjidel ustavljena.	1
LUGANO, 22. (Kor.) Italijanska paroplovba na »Lago Maggiore« je vsled pomanjkanja premoga in potnikov večjidel ustavljena.
Italijanska zbornica.
CURIH, 23. (Kor.) Na včerajšnji seji zbornice je državni podtajnik Bcrsa-relli, odgovarjajoč na vprašanje posl. Gi-rettija glede čudnega smisla italijanske izjave povodom zavezniške garancije Belgije, izjavil, da se o lojalnosti Italije nikdar niti najmanje ne sme dvomiti in da je belgijski poslanik izrazil zadoščenje nad italijanskim korakom. Odgovarjajoč na neko socialistično vprašanje je izjavil državni podtajnik za notranje zadeve Celesia, da je bil župan v Alfonini odstavljen radi tega, ker je imel več govorov. ki niso odgovarjali onemu zaupanju, ki je ima italijanski narod v vojno. Isti župan je že povodom republikanske revolucije dokazal nepokornost in revolucionarno prepričanje. (Medklici socialistov: Lažnjivec, reakcijonarec, rafcclj!« Sledili so protiklici.) Tekom nadaljne seje je izjavil ministrski predsednik Salandra, da bosta on in vnanji minister Sonuiuo morala za par dni zapustiti Italijo, vsled česar predlaga, naj se odgode razprave do b. aprila. Predlog ministrskega predsednika je bil sprejet. -
S turM D0J1&
CARIGRAD, 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Z raznih front nobenih poročil o kakih važnih dogoditih.
Zavrnitev raznih izmišljenih poroči) glede Turčije.
CARIGRAD, 22. (Kor.) Agence tel. M«I-li poroča: »Manchester Guardian« poroča v izdaji dne 6. marca, da ie bil vojni minister Enver paša pri nekem atentatu ranjen, dalje, da je z ozirom na težavni položaj glavnega mesta ineklenburski vojvoda brzojavno zaprosil nemškega cesarja za pomožne čete, potem, da je bila municijska zaloga v Sivasu vsled požara uničena, da je Bagdad neposredno pred padcem in da nameravajo Turki odstraniti mine iz Dardanel. kar naznanja predstoječe odprtje Dardanel. Temu nasproti izjavljamo: 1. da je poročilo o atentatu na Enver pašo popolnoma napačno; 2. da je meklenburški vojvoda že pred 3 meseci odpotoval iz Carigrada in da je torej poročilo o brzojavki vojvode cesarju izmišljeno; 3. da ne eksistira v Sivasu nobena municijska zaloga. Ostale trditve so končno navadno brbljanje brez vsake podlage.	■
Odlikovanje kapitana grofa Dohna.
MONAKOVO, 22. (Kor.) Bavarski kralj je podelil korvetnemu kapitanu grofu Dohna Schlodien vi težki križec vojaškega Maks-Jožefovega reda.
Vojne odredbe na Portugalskem.
ROTTERDAM, 22. (Kor.) »Times« poročajo rz Lizbone: Danes so bili objavljeni tri«* vladni sklepi. Prvi pooblašča vojnega ministra, da vpokliče . vse letnike, ki se jih potrebuje za vojaško pripravo. Drugi odlok poživlja vse moške med 19. in 45. letom, ki so bili poprej spoznani nesposobnim, k novemu naboru. Tretji odlok preklicuje vpokojenje oficirjev, ki niso dosegli starostne meje.
Ustavitev nizozemskega pomorskega prometa.
"OTTERDAM, 22. 'Kor.) Paroplovna družba »Neederland« je ustavila promet z ladjami. Družba naznanja, da je bil odhod parnika »Koningin«, ki je bil določen za soboto, odgoden.
Iz Mehike.
COLUMBUS, 21. (Kot.) Ker je brezžični brzojav odpovedal in so vojaške brzojavne naprave na 28 točkah pretrgane, je nemogoč stik z ameriškimi zasledovalci generala Ville. Dve letali v Mehiko odposlanega letalskega brodovia niste prispeli v Casagrande.
W ASHINGTON, 22. (Kor.) Vsled poročil o delovanju revolucionarnih tolp
»Vidva, to je, ti, draga mati in moj pre-častiti gospod stric, sta odločila, da postanem duhovnik, a jaz, golobradec, ne vedoč. kaki računi so to, sem rekel: Amen!
»Med tem mi je vzrasla bradica, a z brado, pravijo, prihaja razum. Razsvetlilo se mi je nekako pred očmi. Začel sem razmišljati, kako je svet velik in širok, kako mi ie duia živa in željna sveta; začel sem razmišljati, ali ne bi črni dijak sinel sneti svojo črno haljo kakor n. pr. rak svoj oklop. Vrhu vsega tega ne vem, ali bi tvoj Milan danes stal v belih hlačah pred tabo, da mi ni naš prečastrfl stric dal prilike za to.«
»Kaj govoriš ti? Stric?« je odgovorila mati začudeno.
»Da stric, moj stric, sladka mati!«
»To ni možno.«
»Je, veruj ml! Samo poslušaj, pa boš videla, da je.«
pri Tampicu ste dobili topničarka »Whee-I ling« in ameriška hospitalska ladja »Ken-1 tucky« ukaz, naj odplujeta tjakaj.
COLUMBUS, 22. (Kor.) Kakor se poroča, se je general Herrera, do pred kratkim vojaški guverner v Chihuahni, uprl proti Carranzi. Pričel je z 2.000 možmi v zapadni Chihuahni boj na strani generala Ville.	_
Grška — Italija.
BERN, 22. (Kor.) »Temps« objavlja brezžično poročilo Agence Ha vas z Aten, glasom katerega je na seji dne 20. marca posl. Spiromilios zaprosil vlado za pojasnila glede prodiranja Italijanov proti Tepeleniju. Ministrski predsednik .Skulu-dis je odgovoril: Mi imamo pismeno izjavo italijanskega poslanika v Atenah, da italijanska armada pri Valoni ne bo prekoračila naše severne meje. Epir, neločljivi del Grške, ni v nevarnosti.
Bolgarsko sobranje.
SOFIJA, 22. (Kor.) Sobranje je pričelo razpravo o zakonskem načrtu glede kalendarske reforme. Osnutek predlaga u-vedbo gregorijanskega kalendarja.
Odnošaji med Bolgarsko in Rumunilo.
SOFIJA, 22. (Kor.) »Utro« objavlja razgovor s finančnim ministrom Tončevom glede odnošajev v Rumunijo. Minister je izjavil, da je dokaz za prijateljske odno-šaje z Rumunijo dejstvo, da je dobil ru-munski poslanik Derussi instrukcije, da naj bolgarski vladi odločno izjavi, da želi Rutnunija nadaljevanje dosedanjih dobrih sosednjih odnošajev. Da poudari to željo, je rumunska vlada naročila poslaniku, da naj prične pogajanja glede sporazuma v gospodarskih vprašanjih. Tozadevne izjave Derussija je sprejela bolgarska vlada z velikim zadovoljstvom na znanje.
Suhomlinov odstavljen kot član državnega sveta.
PETROGRAD, 22. (Kor.) Bivši vojni minister in član državnega sveta Suhomlinov je bil s carskim odlokom odstavljen kot član državnega sveta.
Zopetna vzpostava kitajske republike.
NEW YORK, 22. (Kor.) Associated Press poroča iz Pekinga, da se je s kabinetnim sklepom zopet odpravila monarhi ja ter vzpostavila zopet republika.
Novi rektor vseučilišča v Jasiju.
BUKAREŠT, 22. (Kor.) Profesor Matej Cantacuzene je bil imenovan za rektorja vseučilišča v Jasiju za tri leta.
Eksplozija v Brnu.
BRNO, 22. (Kor.) Kakor je ugotovljeno sedaj, je pri eksplozijski nesreči v Grolli-chovi drogeriji »K belemu angelu« en nameščenec poginil v ognju. Neki drugi je bil tako hudo opečen, da je umrl kmalu potem, ko so ga prinesli v bolnišnico. Devet drugih uslužbencev in lastnik tvrdke so bili več ali manj opečeni v obrazu, po rokah in nogah. Ranjena je bila tudi neka v hiši stanujoča stara žena in dva mimo-gredoča človeka. Dvonadstropno poslopje, ki so je že tekom gašenja morali podpreti, ker se je bilo bati, da se podre, sta eksplozija in ogenj poškodovala tako hudo, da so je morali podreti. Na kraj nesreče je prišel med drugimi namestnik bar. Heinold, deželni glavar grof Serenyi in namestnik mestnega poveljnika fml. Hauninger. _
Nezgoda v rudniku pri Miehovicab.
BERLIN, 23. (Kor.) WoIffov urad poroča iz Beutena v Gornji Šleziji: V pruskem rudniku pri Miehovicah je nastala sinoči eksplozija. Vsled delnega porušenja proge se je ponesrečilo 20 mož. Dosedaj se je posrečilo spraviti izpod ruševin 11 mrtvih. Obrat ni utrpel nobene večje škode. Dosedaj se je dognalo za gotovo, da nezgoda ni nastala vsled vnetja jamskih plinov.	_
Grof Szecsen dvorni maršal.
DUNAJ, 23. (Kor.) Cesar je imenoval z Najvišjim lastnoročnim pismom z dne 17. marca tajnega svetnika in poslanika izven službe, Nikolaja grofa Szecsena za dvornega maršala na Ogrskem.
»Govori, ali ne šali se, ker me sicer razsrdiš še bolj.«
»Bene! Ti veš, da ima moj prečastni stric pri Zagrebu lep vinograd in veliko klet. O trgatvi se zbira tam veliko gostov, in v največjo radost dobremu kanoniku je, ako se gostom razpoloženje prav tako od srca razvedri. Vse to si videla tudi ti na svoje oči, pak ne bi mi trebalo na raz-sežno govoriti o tem. Ali, moram, da na-dovežem svojo pripovedko. Lanske trgatve nisi videla, bila si ravno v Gradcu pri neki znanki. Nekega predpoldne je pisal gospod stric ravnatelju semenišča pisemce, naj me pusti v vinograd, ko itak nisem Šel domov na počitnice. Ravnatelj mi je rekel, naj grem. Pa zakaj tudi ne bi? Pod strogim očesom kanonika itak ni mogla miadega bogoslovca zalotiti nikaka skušnjava. In vendar. To pot sta se prevarila ravnatelj in stric. Ko sva se v ka-nooiški kočiji vozila v Bukovac, mi je
Zaprisega dvornikov.
DUNAJ, 23. (Kor.) Njegovo Veličanstvo je danes zapriseglo tajnega svetnika Nikolaja grofa Szecsena Teinerinskega kot novoimenovanega dvornega maršala na Ogrskem in potem novoimenovanega najvišjega dvornega mojstra nadvojvode Karla Franca Jožefa, tajnega svetnika grofa Berchtolda. Po ceremoniji je sprejel cesar grofa Szecsena in grofa Berchtolda v posebni avdijenci/
Seja poljskega kluba.
DUNAJ, 22. (Kor.) Danes dopoldne se je vršila seja poljskega kluba, ki je bila obiskana od številnih poslancev. Načelnik dr. Bilinski je naznanil, da so poljsko-demokratični poslanci naznanili vstop v poljski klub. Poljski klub je soglasno sprejel nove priglasitve.
DUNAJ, 23. (Kor.) Na današnji seji dr-žavnozborskega Poljskega kluba sta bila po izpremembi kiubovih pravil poslanec Daszynski, načelnik socijalno-demokra-tične frakcije v državnem zboru, in Glombinski na mesto grofa Skarbeka izvoljena za načelnikova namestnika Poljskega kluba.
Pojožaj.
23. marca.
Danes pišemo dan 23. marca. Znameniti spominski dan je to v zgodovini bojev v tej svetovni vojni. Ta dan lanskega leta nam je prinesel žalostno sporočilo1, da je prejšnjega dne trdnjava Przemysl častno kapitulirala po Štiriinpolmesečni nenadkriljivo junaški obrambi. Danes, dne 23. marca, pa se dovršuje tudi 10 mesec, odkar je Italija napovedala Avstriji vojno!
Toda, kakor nam današnji dan vzbuja grenke spomine, tako nam tudi povzdiga duha, dviga naš pouos in vero v moč in nepremagljivost naše monarhije. Danes, ob obletnici kapitulacije Przemysla je ta trdnjava zopet v naših rokah. Ne le da smo jo iztrgali zopet sovražni sili, marveč je naša hrabra vojska z neverjetno hitrostjo očistila vso deželo od sovražnika.
fstotako je desetmesečna vojna z Italijo le zgodovina same uspešne brambe ne le proti številno premočnemu sovražniku, marveč tudi borba na drugih važnih bojiščih zaposlene in izmučene vojske proti spočitim in svežim sovražnim četam. Danes govorimo lahko odkrito, da smo koncem marca lanskega leta s strahom gledali v bodočnost in pričakovali vojnih dogodkov. Lahko rečemo odkrito, da smo računali z gotovostjo, da sovražnik poplavi naše dežele. In da so tako računali tudi na važnih mestih, o tem pričajo razne znane odredbe oblasti za eventuako evakuacijo. Danes pa se nam širijo prsa od zadoščenja in opravičenega ponosa na našo vojno silo, ki je z junaško brambo naših meja preprečila, da se tedanje bojazni niso uresničile.
Slučaj s Przemyslom in pa dejstvo, da so se vsi ljuti navali italijanskega sovražnika razbili ob junaških prsih naših bojevnikov, sta neizmernega moraličnega pomena, ker nam dvigata duha, govoreča nam in svareča nas: ne obupajte nikdar, ne klonite duhom ob kakih neuspehih, ampak verujte in zaupajte, ker usoda vašU je poverjena rokam dobrih vodfteljev! In današnji naš ponos ni le ponos državljanov, ampak tudi ponos južnih Slovanov na jugu monarhije! Na brambi naše fronte proti Italiji imajo glavni del sinovi našega plemena. Danes ne more tajiti nikdo, da so naši boritelji iz kršne Dalmacije, Her-ceg-Bosne, Banovine in slovenskih dežela, s svojimi neizmernimi krvnimi žrtvami za obrambo teh meja monarhije obvezali poslednjo in vse nje druge narode v večno hvaležnost ♦ . . Danes moremo s ponosom kazati na dokument, ki so ga pisali naši junaki s svojo krvjo v zgodovino te države.
Po daljšem času moremo zopet beležiti važno vest iz Grške. In sicer zopet enkrat vest, o — to je pravzaprav senzacija — odločnem koraku grške vlade proti ententi. Preko Berlina je namreč došla iz Petrograda vest, da se v tamošnjih političnih krogih govbri z vso odločnostjo, da
rekel stric, da naju v vinogradu že pričakujejo gostje iz vasi in jaz da naj bom posebno uljuđen. Smatrajoč ta nauk kot navadno pridigo gospoda strica, sem se malo zmenil, a gotovo se nisem bal, ker tudi sama veš, da nisem lesen svetnik. Prišla sva v vinograd. Pred kletjo so ljudje iz vasi vrteli janjca na ražnju, stričev sluga je polnil z debelim prahom možnarje. a gospodarski nadzornik je ravno razredu celo vojsko steklenic, polnih zlate buko-vaške krvi. Stopil je pred naju s polno čašo trebušni senator Levanič, večni stoloravnatelj mojega strica, za njim se je pojavil kašljavi veliki sodnik z družico svojega življenja, ocvelo mestno kokefeo, ki je na kljubaj hrvatski družbi brez konca nemškutarila; pojavil se je tudi veseljak prebendar, glasoviti pripovedovalec slavne božične propovedi, in slednjič pride gospa srednjih let, veleposestnJca iz Zagorja, kakor §o mi rekli. (Dalje prih.)
Sfrfffl H.
.EDINOST* §tc*. 84,
V Trstu dne 24. marca, 1916
|e	vlada izročila vlastim ententej
»generalen protest« proti trditvi, da bi bil' Venizelos pozval vlasti entente, da iz-j kfcajo svoje čete na grških tleh. Protest da prr i tudi, da se ententine čete na svojem umikanju v Makedoniji niso vedle po mednarodnem pravu. V utrjevanju Soluna, v porabljanju in nadzorovanju prometnih naprav po ententi, v zasedenju utrjenih mest, v uvedcnju varnostnega redarstva v grški Makedoniji, da vidi Grška težko kršenje nevtralnosti. Ententa da je brez vsakega ozira na Grško ziste-matično pretvarjala velik del grškega ozemlja v vojno pozorišče.
Beseda bi bila odločna in ugajala bi nam. Celo inponirala bi nam, ako bi nam moglo imponirati — zvonenje po toči. Tako pa se bojimo, da ta gromeči protest ne vznemiri nobene miši ne v Solunu, ne v Parizu, ne v Londonu. Tudi protesti imajo to posebnost, da imponirajo le tedaj. Če prihajajo o pravem času in če jih spremljajo primerna dejanja.
V Albaniji se Italijani po dohodu generala Piancentinija mrzlično pripravljajo za obrambo Valone. Preko Lugana javljajo, da prihaja tja neprestano iz Italije topništvo in vojni materijal. Tudi se govori. da bi mogle reorganizirane srbske Čete pomagati Italijanom pri Valoni. Nu, tu treba previdnega računanja in vprašati se je pred vsem, koliko od vsega tega gre na račun — baharije?
Nemški katoliki odkrito nastopajo proti postopanju belgijskega kardinala Mer-ziera. Njihovo glasilo, »Kolnische Volks-zeitung« piše med drugim, da nemški katoliki morejo le globoko obžalovati, da ie katoliški cerkveni knez tako stopil iz okvirja svojega visokega cerkvenega položaja, kakor je to storil kardinal Mercier. Zadnji pastirski list tega nadškofa da ne zaslužuje tega imena. Posebno obsoja kolinski lisi ona mesta, v katerih govori nadškof o možnosti, da bi mogel Bog poslati na nemško vojsko kugo in nalezljive bolezni. Generalni guverner da je bil doslej vstrpljiv in dobrodušen, toda odločiti da se mora k odločnemu koraku vsled vznemirjajočega vplivanja belgijskega nadškofa na belgijski narod. Tu vidimo, kako razjedljivo deluje ta vojna tudi na razmerje med katoliki v danes sovražnih si državah.
Slabi izgledi kvarijo dobre odnošaje. Portugalska je, ne meneč se za veljavne pogodbe in mednarodno pravo, zaplenila v svojih lukah nemške privatne trgovske ladje. To je vzpodbudilo Severno Ameriko, da očitno išče konfliktov in komplikacij, da dobi pretvezo za podobno odredbo. Kmalu na to pa so začeli prihajati tudi iz Braziliie glasovi, da misli predsednik republike predložiti komori, naj bi se zaplenile vse nemške ladje v tamošnjih pristaniščih. Sovražniki centralnih vlasti, vojskujoči in — »nevtralni« pretvarjajo vojno v najbrezobzirneje nasilje. Pravica, obveze, spoštovanje privatne lasti, mednarodno pravo: vse skupaj ne velja nič več. Najhuje, kar se je nekdaj očitalo Bis-marcku je bilo to, da se ravna po pravilu, da je moč nad pravico. Sedai pa vidimo, kako sovražniki Nemčije prakticirajo to pravilo! Zadnji hip doznavamo, da je Brazilija že izvršila to svojo namero.
Izpred Soluna.
in sicer baje zato, ker general Sarrai daje v zapadni Macedoniji večja ozemlja zasedati po svojih četah in tako prekorača okvir svojec a snih dogovorov. Grška vlada je, sklicujoč se na ugovore, s protestom vzela na znanje razvrstitev angle-ško-francoskih čet v ozemlju preko Ver-rije in .lanice v zapadni Macedoniji. En-tentne vlasti se upirajo sedaj celo dolžnosti, da bi poravnavale škodo, ki jo na-pravliajo sovražna letala, in izjavljajo, da bodo poravnavale samo škodo, ki jo napravijo njihove lastne čete.
O kakem vkrcavanju ententnih čet v Solunu in njih prevozu na francosko fronto ni danes nikakršnih vesti, pač pa bi se dalo sklepati iz tu navedenih poročil, posebno iz onega, da se francosko-angle-ška fronta vedno bolj razširja proti zapadu in obenem približuje nekdanji grško-srbski meji, da general Sarrail vse prej misli na ofenzivo kot pa na odpošiljanje čet na Francosko.
Po kratkem nemškem uradnem poročilu o praskali med patruljami ob grški meji prihajajo sedaj v svet že nekoliko obšir-neja poročila o tem dogodku. Tako poroča poročevalec lista »Kolnische Zei-tung«, ki se nahaja pri Gallvvitzevi armadi v Macedoniji, da je 17. t. m. prvikrat prišo ob Dojranskem jezeru do spopada med nemškimi in francoskimi četami. Opazovalni oddelki, ki jih danzadneni odpošiljate obe strani, so ta dan trčili drug ob drugega, tako da se ie razvil boj med predstražami, v katerega je posegla tudi artiljerija.
čez mejo prihajajoči begunci pripovedujejo, da postaja razpoloženje solunskega prebivalstva proti Angležem vedno neugodnejše. Angleško vojaštvo živi v Solunu zelo razuzdano, živahno kupčuje z vojaško obleko, prodaja plašče in jermenje, da dobiva potem novo, kar pa zopet prodaja. Vojaške konserve da se vsepovsod prodajajo po močno nizkih cenah. Vojaštvo ie pogostoma pijano, kar napravlja vtisk, da so v Solunu zbrane čete že popolnoma brez discipline.
O omenjenem spopadu ob Dojranskem jezeru prihaja preko Rotterdama naslednje poročilo Reuterievega urada iz Soluna: General Sarrail je zaradi delovanja čet centralnih vlasti ob grško-mace-donski meji sklenil zasesti vasi v vojnem ozemlju. Močna, z avstrijsko artiljerijo opremljena kolona je, kakor se pripoveduje, pregnala nasprotnika iz krajev, ki Jih je zasedel. Boj se je vršil na posameznih krajih. Na obeli straneh se je uporabljala artiljerija. L>o splošnega boja ni pri-6lo. Vse francoske izgube znašajo baje manje kot 20 mož. Po prodretju proti meii je nastal sedaj položaj, ki je podoben položaju na ostalih frontah, kjer si stoje nasprotniki nasproti v kratki razdalji. Ob grško-bolgarski meji se pričakuje sedaj živahno delovanje.
Po poročilih italijanskih listov so Francozi zasedli tri vasi ob grŠko-srbski meji v Vardarski dolini, ko so se umeknile od tamkaj nemške in bolgarske čete. Grške posadke so se umeknile iz vasi Mačin-kovo in Bajadog. da bi Francozi mogli svobodno delovati. V Solun došli potniki pripovedujejo, da so ob meji čuli trajno topovsko streljanje.
V zvezi s tem poročilom je tudi naslednje, ki prihaja preko Curiha iz Aten in trdi, da je nastal nov spor med francoskim vrhovnim poveljnikom generalom Sarrailoin in grškim generalnim štabom
tomti vesti.
Zopet in celo tu »Doberdfc«! C. kr. ko«
respondenčni urad nam javlja: Ravnateljstvo paroplovne družbe »Austro-Ame-ricana« sporoča: »Danes (23. t. m.) so v Polijevi ladjedelnici v Kopru na račun družbe po temeljiti popravi splavili vla-čilni parnik, ki je bil krščen na ime »Do-berdo«. S tem se je na ta način pričelo ovekovečevanje krajev, kjer se tako hrabro bore naše čete,« — Da, to je ovekovečevanje imena one vasi, kjer se že celih deset mesecev tako hrabro bore na-
še čete, kjer je na slovenskih tleh padlo poleg drugih že tudi toliko hrabrih sinov našega slovenskega naroda, <
Pariške konference.
Milanski-»Secolo« priobčuje, kakor poročajo iz Lugana, naslednje zanimive podatke o četverozaveznih konferencah, ki se vrše v Parizu in ki se jih te dni udeležita tudi italijanski ministrski predsednik Salandra in minister zunanjih stvari, Son-nino, dočim se pa načelnik italijanskega generalnega štaba, general Cadorna, nahaja že par dni tudi na Francoskem.
»Secolo« pravi, da so v vojaški konferenci, ki se je vršila pired nekaterimi dnevi v Parizu preračunavali skupne vojaške sile četverozaveze, moštvo, orožje in municijo, razpravljali o posebnih razmerah na posameznih frontah in ugotovili končno, kake sile so potrebne, da se vzdrže fronte nepoškodovane, in kake sile bi bile potem še razpoložljive. Nato so proučevali načrte, ki bi jih mogle skupno izvršiti armade četverozaveze.
'ilede
orožja 3ć k ugotovilo, da so francoske, angleške in amerikanske delavnice izgo-tovile znatno število težkih topov in da so japonske tovarne z mrzlično vnemo delale za Rusijo, tako da je četverozaveza glede orožja in municije zagotovljena za vsako potrebo.
Po tem preračunu se je ugotovila možnost, da se z združenjem preostajajočih čet posameznih armad sestavi rezervna armada, ki bi imela nalogo, da poseže vmes tamkaj, kjer je ravno potrebno, da se razvije večja moč.
Vojaška konferenca pa ni storila končnih sklepov, temveč se je zedinila samo na predloge in mnenja, ki naj jih odobri velika politična konferenca, katere se u-deleže tudi vrhovni poveljniki, da se jim takoj lahko dajo povelja za izvršitev storjenih sklepov.
Posebno temeljito se bo obravnavalo balkansko vprašanje, ker je vojaška konferenca poudarjala važnost ofenzive.
Gospodarski načrti se izločijo iz pariških konferenc in se prihranijo za londonske konference. Londonska konferenca bi imela nalogo, da raztegne londonsko pogodbo na gospodarsko vojno, tako da ne bo nobena država četverozaveze imela pravice, da bi z državo nasprotne skupine sklepala poseben gospodarski mir.
Istočasno s temi konferencami pa se vrše v Parizu, pri predsedniku Poinca-reju, kakor se poroča iz Ženeve, neprestano posvetovanja o položaju na francoski fronti. Teh posvetovanj se tudi pogostoma udeležuje francoski vrhovni poveljnik, general Joffre, ki baje venomer zahteva ojačenja francoske fronte, češ da se drugače ne bo mogoče trajno upirati nemškemu navalu. Posebno da se pritožuje Joffre, da Francoska ne razpolaga z dovolj močno težko artiljerijo in da so francoske fronte brez obrambe prepuščene dalekonosnim težkim topovom sovražnikovim. Tudi moštvo da je že tako u-truieno, da se mora misliti na nadomestitev. Francoski ministrski svet da se je ponovno obrnil na Italijo, da bi vsaj za etapno službo dobil italijanske Čete.
Torej konferenca za konferenco, posvetovanje za posvetovanjem. Da, ko bi se vojna odločevala s konferencami, ne pa z zmagami v krvavih bitkah!_
Naš Ust jim le — predrag. Vsako toliko nas nadlegujejo — a vedno isti — z več ali manj strupenimi očitanji, da je naš list predrag in malo dane pravijo, da mi v tem vojnem času — bogatimo. Redno pa postajajo nervozni, kadar poročamo o zadregi, v kateri se nahajajo listi na vseli straneh vsled pomanjkanja in visokih cen papirja. Kadar pa omenjamo, da so listi kje drugje, kakor v Pragi in Zagrebu, povišali ceno časopisom, tedaj moramo biti že pripravljeni, da dobimo ljubeznjivo pisemce. Cas bi že bil, da bi ti ljudje prenehali se svojim neslanim in neumnim zbadanjem. Pred vsem naj bi ne pozabili, da naš list izhaja v ožjem vojnem območju, kjer je vsak promet silno otežko-čen, kar občutno ovira uspevanje časopisov, kakor otežuje n. pr. tudi aprovizaciio. Naj nam bi ljudje v svoji — modrosti obrazložili, zakaj smo pred vojno dobivali tu jajca po 2—4 novčiče, in zakaj jih maramo sedaj plačevati po 10—16 in včasih tudi več?! Zakaj je bilo nekdaj meso no 2 K, a je sedaj po 6 in 7?! Kdaj smo pla če vali olje po 10 K? Zakaj je bila slanina po 80 vin. do 2 K, a sedaj po 7 do 8? In na koncu konca — in ne glede na vse te težke razmere, ki so ustvarile draginjo za vse stvari — jih moramo vprašati kdo, za božjo voljo, vas sili, da kupujete stvar, ki se vam zdi predraga? Tu si vendar lahko pomagate na najenostavneji način: ne kupujte in — nas puščajte v miru!
Prijatelju v spomin! Dne 18. marca je umrl v Ljubljani po kratki bolezni uslužbenec c. kr. državne železnice gospod Fran Bizjak z Opčin. Pokojnik je dosegel 45. leto svoje dobe in zapušča vdovo s štirimi otroci. Bil je vsikdar zvest, u-dan m neustrašen bojevnik v naših narodnih bojih in navdušen propagator za narodno stvar. V počeščenje pokojnikovega spomina smo prejeli:
Težko, tožno z doma dol.
Zvon oznanja smrtno bol;
Reeno spremljajo glasovi jadni
Potnika, na njega cesti zadnji.
Da, potnik si bil, in pot Tvojega življenja ni bila nastlana s cvetlicami. Trnjeva pot je bila to, polna duhomornih skrbi, polna britkosti in težav. Toda, Ti nisi kfo-nil duhom, nisi tožil svojih bolesti! Ne, pogumno si hodil svojo pot, pogumno do — smrti. Težko, prav težko sem danes prejel za pero, da se poslovim od Tebe, dragi mi prijatelj France. Nisem mogel verjeti da je to istina, da je to ona britka resnica, da si Ti za vedno odšel od nas. Kako li? Saj smo Te še le pred kratkim imeli v svoji sredi polnega življenja, nad in želja, polnega resnih skrbi radi temne bodočnosti Da, resne misli so Te vznemirjale, ko si videl padati stebre naše narodne trdnjave ob naši Adriji, mučilo Te je resno vprašanje, kaj bo še...? Dragi France! Zakaj nas ostavljaš ravno sedaj, ko najbolj pogrevamo resnih delavnih mož, kakor si bil Ti? Zakaj nas zapuščaš osamele v teh težkih dneh? Oh kako Te bomo pogrešali povsod. Saj si bil vendar Ti povsod med prvimi, kjer je bilo treba braniti pravice našemu narodu-trpinu! Kdo je bolje znal sukati orožje proti našemu smrtnemu sovražniku, ob Adriji, nego Ti? Nikdar se nisi izogibal delu, in naj je bilo še tako težavno, nobena žrtev ni bila zaTe prevelika, kadar se je šlo za blagor ki napredek naše narodne stvari. Nisi se »ccr mogel ponašati se svojo uče-
nostjo: tembolj si pa kazal svojo neutrudno delavnost in marljivost, kjer je bilo treba pridnih rok. Pri vsaki narodni zgradbi v okvirju našega snovanja opažal sem i Tebe. Vsako delo Ti je šlo naglo in gladko izpod rok. Dasi Ti je bila poverjena težka naloga, rešil si jo vedno in povsod z veseljem, ako si le zapazil, da bo Tvoje delo imelo uspeha. In po končanem mukotrpnem delu, kako si bil rad vesel in dobre volje! Z veseljem se spominjam lepih uric, ki sem jih preživel v Tvoji prijetni družbi. S Teboj je prišla živahnost, šala in dovtip; v Tvoji navzočnosti ni bilo mesta dolgočasju in melanholiji, Tvoj zdravi in neprisiljeni humor je vse to mahoma razgnal na radost in veselje vse tovaršije. — Na obali Adrije si zagledal beli dan; tam si žrtvoval vse svoje mlade moči v blagor toli ljubljene domače grude in naroda, tam si si želel tudi večnega počitka. Marsikatera želja se Ti je vsaj deloma izpolnila, toda izpol-njenja dveh želja si čakal zaman: da bi videl svoj narod osvobojen suženjskih spon, in da bi Ti v domači zemlji snival večni sen. Kdaj se otrese Tvoj narod težkih spon,... kdo ve? Za večni počitek pa Ti je odkazan skromen prostorček biago-slovljenje zemlje pri sv. Krištofu na ljubljanskem pokopališču. Snivaj sladko, dragi France! Dobrotno nebo bodi Tvoj plačnik.	Pohorsky.
»Potajevanje narodnega značaja naših tal.« Prejeli smo: K tej Vaši današnji notici spada tudi sledeče: Na tržaških poštah se tudi po 23. majniku 1. 1915. dobivajo le na zahtevo — a ne vselej — in po dolgem čakanju tiskovine s slovenskim besedilom. Imajo jih v posebni shrambi in se njih uporaba beleži sproti. Uradnih dopisnic, 25 za 8 vinarjev, za občinske in -^ruge javne urade, pa sploh nimalo s slovenskim besedilom, ampak silijo le one z laškim napisom poleg nemškega. Na vprašanje, zakaj ni slovensko-nemških tiskovin, se dobi odgovor (seveda le v laškem jeziku): »Pri evakuaciji v majniku I. 1916. so bile te dopisnice odnesene iz Trsta.« In od takrat jih Še niso utegnili nazaj dobiti? Zdi se nam, da se s takim ravnanjem pač slabo služi avstrijski državni stvari, in čas bi bil, da se tu ukrene potrebno.
Gospodarsko.
Z juzno-zapudnega bojišča pošiljajo pozdrave prijateljem ip znancem: Goričana Alojzij Figslj in Kari Pavlin, potem Herman Kocjančič, Fran Mislej in Miroslav Maraž.
Vesti iz Goriške.
Grobovi vojakov. C. kr. okrajno glavarstvo je razposlalo županstvom političnega okraja to-Ie okrožnico:
V zadnjem času se je pritožilo neko c. in kr. etapno poveljstvo, da se v njegovem okrožju grobovi vojakov nahajajo v zelo zanemarjenem stanju. To mi daje povoda, da opozarjam Županstvo na njegovo dolžnost kot upravitelja tamošnjega pokopališča, da skrbi na istem za red in snago. V to svrho se je strogo držati določil pokopališčnega reda, doposlanega županstvu s tuuradnini odlokom od dne 8. marca 1911. št. 339-10, zlasti onih § 3, predzadnji odstavek (pokopavanje neka-tolikov) ter §§ 4. in 22. (ako bi se županstvo slučajno ne nahajalo več v posesti tega pokopališčnega reda, sporoči sem, da se mu isti 'dopošlje).
Posebno priporočam županstvu skrb za vzdrževanje grobov med sedanjo vojno umrlih vojakov. Vsaka občina, na katere pokopališču počivajo zemeljski ostajiki za domovino umrlih junakov, naj bi si štela v častno dolžnost, da Čuva nad rilfti grobovi z vso skrbjo in ljubeznijo. Vsak izmed njih bi zaslužil neminljiv spomenik — najmanj, kar se sme zahtevati, je skrb živečih, da tak grob ne zgine brez sledu. Ograjek iz položnega kamenja, cvetlice ali vedno zeleno grmičevje, vsajeno na gomilo skrb, da napis na znamenju ostane čitljiv — vse to zahteva malo truda in bo v veliko tolažbo sorodnikom, ko kedaj obiščejo grob dragega mrtvega. Županstvu gotovo ne bo težko najti v občini družin, ki imajo sočutje s tujo bolestjo in ki rade prevzemo po enega ali več grobov v oskrbo. Zlasti družinam, katerih dragi ravno tako počivajo v tuji zemlji, bo dajala taka oskrba tolaiilno zavest, da jim tam morda neznana roka vrača njih plemenito ravnanje z enakim.
Ob tej priliki opozarjam županstvo na tuuradni odlok od dne 7. februarja t. 1. št. 1671 glede nagraditve onih oseb, ki so si za napravo in vzdrževanje gomil vojakov stekle posebnih zaslug.
Poudarjam, da si bom štel vedno v prijetno dolžnost, predlagati take osebe za primerno nagrado.
C. kr. voditelj urada: W!ček m. p.
V seji upravnega sveta Žlvnostenske banke, dne 16. t. m. se je predložila bilanca za leto 1915., katera izkazuje inkl. prevod iz leta 1914., čistega dobička K 6,902.468'16 proti K 5,211.559'60 pre-idočega leta. — Na občnem zboru, k! se sestane 2. aprila t. 1., se bo predlagalo, po odbitku dotacij za rezervni zaklad ki po odbitku statutaričnih tanrijem upraw nega sveta, razdelitev dividende 6% (napram 5% lanskega leta).
Darovi.
V	proslavo godu svoje drage prijateljice Maše Gromove daruje ga. Ponikv;i-rjeva 5 K Zavodu sv. Nikolaja.
Za nesrečno dekle Ano Tuta iz Zatol-mina, ki mu le italijanska granata odbila nogo, so poslali našemu uredništvu \ O. Oskar Schrev, ravnatelj pomožnih uradov c. kr. finančnega ravnateljstva 4 K, stalno omizje v restavraciji Balkan 5 K.
V	isti namen je sprejela uprava našega lista 4 K, ki jih je darovala gdč. Kristina Cazaiura.
CESKO - BUDJEVLSKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v, Trstu) se nahaia v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorsio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski ledDni listi.
NALI OdLASČ ==
□□ □□
se rniunajo po 4 »tot. besedo. M kit no tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. ;
□D □□
liflfVfl se blizu justične palače blev za 6 glav, UUUU lopa ia stanovanje Najemn na K 900. — Naslov pri Ins. odd. Edinosti.	149
išče
se mezeg za voz ev. osel z vozičkom. Ponudbe pod „Depot" na Ins. odd. Ed. (150
fta7AY I Dalmatinska tvrdka v Vrdeli Sv. Ivan rll£Ur I 6U8 kupuje volno, kovine in žaklje po najvišji ceni.	144
lia debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podjetnike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za bradov žlice, razna rezila, robci, mre&ice za brke, pletenine, srajce, spodnie hlače, ogledala, ustnike, rasne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo itev. 19. *	62
VtlHIliflVtl žaklje vsake vrste. Jakob Mar^on, uUr'UJUll nI. Šolitario $t. 21 (pri mestni bolnišnici).	12$
IHftfl ftfiSfl naravno ima na prodaj Go-VlllU iJKlO riško vinarsko društvo sedaj v Prvačinl, po zmernih cenah.	138
Iffem
učenca za mizarska dela. Via Belvedere 10, mizar.	147
Vjklefi meblirana z dvema posteljama, na željo dUUU tudi hrana, odda se družini ali dv^ma mladeničema. Commerciale 9, mezanin.	'i00
Mrnleo
. Pire©
Trst, ulica Canale štev. 13 plačuje
14 karat od K 2-70 do K 3-10 18 „ n K 3-70 do K 4-10
Prodaja po pšisni [eni ure, ubane. prstane itd. ili
Zlato
Ces. kr. priv.
MM kreditu! in
za trgovino in obrt
(I- r. priv. Sfabilimento Austriaco di Credito per Commercio ed Industria)
Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2
se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit")
Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 375% (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi.
Biogojna je odprta o i 9-12 in od 3-5 pop.
Vrh utega u raduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne.
Trst, VI« Cassa di Rlsparmio štev. 5 (Lastno poslspla)
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pii.-na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
♦♦♦♦♦♦ MENJALNICA
VLOGE HA KNJIŽICE
4%
od dneva tIom do dneva Tsdiga. Rentni davek plačuje
is
OBRESTOTjfjE VLOG aa tekočem in žiro-računtl po dogovora
FILIJALKE:
DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NA KAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOUR3NI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJ E.
URAĐKE URE s ed 9 de M1/* pep- in od a1/* d© 5 g>©p>
ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITi
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
1-1

iS:

■9SIS

B55 SS1