AKTUALNO VPRAŠANJE
O plačncm sistemu, kakršnega smo poznali pri sedanjih načinih delitve dohodka, kjer so se oblikovala sredstva za plače na osnovi obračunskih plač in kvalifikacijskih sestavov, ne moremo več govoriti. Osebni dohodek nima več značaja in tudi ne predstavlja takozvanc:ra materialnega stroška gospodarske organizacije. S tem Je podana materialna osnova delavskemu upravljanju, ker ni več dvojnega interesa delavca in gospodarske organiza-
cije. Vsak posameznik je namreč neposredno zainteresiran na čim večjem osebnem dohodku, tega pa lahko doseže le, če gospodarska organizacija realizira čim večji čisti dohodek in to po zaslugi vsega kolektiva. Tako nastopa osebni dohodek kot nova ekonomska kategorija, ki vpliva na večjo produktivnost dela, večji dohodek ozir. čisti dohodek gospodarske organizacije, posega v tržne odnose in je od teh tudi odvisen. S tem izgube tudi tarifne postavke in norme svoj prejšnji značaj. Nič več ne predstavljajo osnove za de-
litev dohodka med družbo in podjetjem, temveč izključno le merilo za pravilno notranje ugotavljanje osebnih dohodkov na posameznih delovnih mestih. Glede na to bo potrebno, da organi delavskega upravljanja proučijo vse dosedanje tarifne probleme glede na eventuelna nesorazmerja, ki nastajajo ob dosedanjih osnovah za ugotavljanje osebnih dohodkov in pripravijo objektivizirane osnove za izdelavo svojim prilikam in potrebam prilagojenega tarifnega sistema.
AKTUALNO VPRAŠANJE
VOJAKI ŽE VOLIJO
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO XI., ŠT. 20 — CENA DIN 10.—
KRANJ, 14. MARCA 1958
Pospešene priprave za skupščinske volitve
Kandidati med volivci
V zadnjih dneh so bila na Gorenjskem številna zboroTanja
Vojaki so začeli voliti poaia skupščino že 7. marca. Volili rajo biti volitve po vseh garni/. dnevi obiskali volišče v garniziji vojakov na volišču. Člani volilne nam povedali, da je na volišču kov. Y°btve so namreč v vojski vojak mora dobiti glasovnico iz izpolnjeno poslati nazaj v zape-Na sliki: i
doma in o drugih težavah. Kandidat Miran Košmelj jim je na razna vprašanja odgovarjal zelo
r
Samo dober teden nas še loči od volitev v Republiški in Zvezni zbor Ljudske skupščine, ki °odo 23. marca. Sledile bodo še Volitve v Republiški in Zvezni tbor proizvajalcev iz industrijske, kmetijske skupine in ostalih vej gospodarstva.
Zato so priprave za skupščinske volitve v zadnjih dneh zelo Pospešene. Razen organizacijskih 'd tehničnih priprav je zelo živahna tudi politična aktivnost. Po vseh občinah našega okraja je oilo ta teden mnogo predvolilnih sborovarvj v večjem obsegu. Nekaj zborovanj pa se bo zvrstilo še v Prihodnjih dneh.
Volivce Šenčurja je v torek, 11. marca obiskal predsednik Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije, poslanski kandidat za Republiški zbor Ljudske skupščine Slovenije, tovariš Tone Fajfar. Navzočim volivcem, ki so se zbrali v Domu Svobode, je tov. Fajfar govoril o notranji in zunanji politiki naše države in o aktualnih gospodarskih nalogah. Zborovanje je trajalo polni dve uri in pol. Volivci so spraševali kandidata o problemih kmetijstva, pa še o raznih drugih problemih — opozarjali so n. pr. na izred. slabo stanje ceste Kranj — Šenčur — dalje   so govorili o
obrtniški dejavnosti in o drugih važnih zadevah.
V Predosljah so 12. t. m. zvečer prvič odprli javnosti njihov Prosvetni dom, čeprav še ni v celoti dograjen. Prvič se je tu zbralo kakih 250 volivcev iz Pre-doselj in Britofa, ki jim je govoril predsednik OLO, poslanski kandidat za Republiški zbor Ljudske skupščine Slovenije, tovariš Miran Košmelj. Poudaril je razne velike uspehe zadnjih let v naši izgradnji socialistične demokracije, govoril je tudi o gospodarskem napredku naše države. Morda prav zato, ker je
kandidat naštel nekaj konkretnih primerov uspehov kot tudi težav pri današnjem razvoju, se je po njegovem govoru oglasilo več volivcev, ki so sodelovali v nadaljnjem razgovoru. Predsednik KZ Janez Kovač je omenil potrebo arondacije zemljišč in druge možnosti za dosego večje proizvodnje v kmetijstvu, govoril je o potrebi štipendiranja in vzgoje mladega strokovnega kadra ?:a kmetijstvo in o raznih drugih vprašanjih. Govorili so tudi drugi volivci n. pr. o socialnem zavarovanju na kmetih, o nujnosti dograditve Prosvetnega
PREDSEDNIK  TITO BO GOVORIL V NEDELJO
V BEOGRADU Predsednik Tito, poslanski kandidat beograjskega volilnega okraja Cu'arice, bo govoril v Beogradu 16. marca. Govor bodo prenašale vse jugoslovanske radijske postaje. '
Spričo velikega zanimanja javnosti za govor tov. Tita bi bilo priporočljivo, da organizacije SZDL in druge udi z ozvočenji na javnih krajih omogočijo poslušanje irovora čim večjemu številu
ljudi.
J
obširno in razumljivo, tako da so se volivci po 2 in pol urnem
nce  za  Zvezno  in Republiško bodo vse do 18. marca, ko mo-ijah zaključene.  Ko  smo pred JLA v Kranju, je bilo precej komisije   na   tem  volišču so vse dni precej volivcev - voja-precej   zamotana  stvar, vsak kraja, kjer stalno živi in mora čateni kuverti.
roIišče v kranjski garniziji.
zborovanju zadovoljni razhajali.
Na predvolilno zborovanje s« se zbrali tudi volivci iz Rupe pri Kranju v sredo, 12. marca. V prostorih osemlet. šole »France Prešeren« jim je govoril kandidat za Zvezni zbor Ljudske skupščine Jugoslavije tov. Boris Ziherl. Volivci so zlasti z zanimanjem poslušali razlago o današnjem tehničnem napredku v svetu in pri nas, o nevarni tekmi atomskega oboroževanja in o naporih ter doseženih uspehih naše države za miroljubno reševanje nesoglasij in razlik v mednarodnih družbenih odnosih. Na vprašanja volivcev je tov. Ziherl pojasnjeval tudi vlogo naše JLA, govoril je o perspektivah našega kmetijstva in o drugih aktualnih zadevah, ki so navzoče zanimale. Pri tem je omenil, da se izdatki za našo armado vsako leto znižujejo, in da vedno večja sredstva usmerja-(Nadaljevanje na 2. strani)
Prvi gorenjski mladinci so odšli na avtocesto
V ponedeljek je odšlo iz Kranja 120 gorenjskih mladincev in Mladink na avtocesto. Njihova brigada »Stane Žagar« je 7 km od Brežic v Prilepi, kjer imajo Ur(,jen > taborišče. Gradbišče j? oddaljen) komaj 300 m.
Predstavnik BPT iz Tržiča je v imenu kolektiva, ki je prevzel pokroviteljstvo nad brigado, izročil mladincem prapor. Z zastavami, pesmijo in harmonikami so se nato mladinci odpravili skozi mesto na železniško postajo in odpotovali na avtocesto, kjer so te dni že zapele lopate.
Med člani prve brigade je pretežno kmečka mladina. Največ se jih je prijavilo iz občine Gorenja vas, od koder je odpotovalo 25 mladincev in mladink. V brigadi sta tudi dva mladinca, ki sta pred tednom odslužila
PREDVOLILNI RAZGOVOR
ypšcinsk@ volitve in naša prihodnost
t^jPred odhodom so se mladici 2hr'"»li v prostorih Oki\ ljudskega 0^"ora v Kranju, kjer so jih P^-dr.ivili predstavniki okrajnih ^l;,dinskih in političnih organl-,a('j. Izbrali so tudi svojega .J^fiandanta, komandirja in najstnike vseh štirih čet.
kadrovski rok v Skofji Loki. Nista šla domov v Srbijo, marveč sta počakala, da sla skupaj z gorenjsko mladino odšla na gradnjo avtoceste.
Nu sliki: odhod brigade -Staneta Žagarja« iz Kranja.
K. M.
Predsednika OLO Kranj, tov. Mirana Košmelja, ki v 36. volilnem okraju v občini Kranj kandidira za poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS, smo naprosili za odgovor na -. nra.šanje, kakšne so po njegovem mnenju naloge ljudskih odborov in organov upravljanja pri uresničevanju naše družbe-no-ekonomske poliiike. Tovariš Košmelj je odgovoril takole:
Poslanski kandidati stopamo to pot laže kot doslej pred volivce. Pri vseh dosedanjih parlamentarnih volitvah smo morali prepričevati delovne ljudi o potrebah žrtvovanja, da bi si ustvarili pogoje za boljše življenje. Zdaj so ti najtežji časi že za nami. Uspešno smo zaključili dobo obnove in zgradili glavne objekte težke industrije in energetike, ki že dajejo vidne rezultate. Številke nam povedo tole: v primerjavi z letom 1939 smo do leta 1957 povečali industrijsko proizvodnjo v državi za trikrat, kar je v tem ča-au dosegla le redkokatera država na »Vetu. Vzporedno s tem se je tudi spremenila socialna Struktura našega prebivalstva tako, da je odstotek kmečkega prebivalstva padel v Jugoslaviji od predvojnih 75 % na 53% v letu 1953, tO pa pomeni večjo in boljio možnost zaposlitve za našega delovnega človeka. Zlasti v obdobju od leta 1952 dalje beležimo velike uspehe, ki dosežejo svoj vrhunec leta 1957, kn je vrednost industrijske proizvodnje pornstla v primerjavi z letom 1956 za 16 %, narodni dohodek v celotnem gospodarstvu pa celo za 21 %.
Vsi ti uspehi so predvsem posledica učinkovitosti našega gospodarskega sistema, ki je po opustitvi administrativnega načina upravljanja v gospodarstvu pričel delovati zelo vzpodbudno. Priče smo ugodnih posledic, ki
jih je prinesla decentralizacija v upravljanju gospodarstva in v reševanju zadev javnega značaja sploh. Novi zakonski predpisi Zvezne ljudske skupščine o delitvi dohodka gospodarskih organizacij, sprejeti na zadnjem zasedanju v decembru 1957, so nov uspešen korak naprej. Isto velja za zakone Zvezne in republiških  ljudskih   skupščin o
novih pristojnostih ljudskih odborov.
Zdaj pa imamo skrbno pripravljene perspektivne plane gospodarskega razvoja. Zvezni in republiški plan sta že sprejeta, v okrajih in občinah pa jih borne le sprejeli. Ti plani izhajajo iz že doseženih materialnih pogojev in odrejajo našo politiko za razdobje do leta 1961. Njihov cilj je nadaljnje razvijanje gospodarstva kot celote, a vendar dajejo poseben poudarek tistim dejavnostim, ki jim doslej ni bilo mogoče dajati ustreznih materialnih osnov, a to so kmetijstvo, gradbeništvo, promet, trgovina, gostinstvo, turizem in obrt. Druga osnovna značilnost perspektivnih planov pa je vse večja skrb za delov-
nega človeka. Tako predvideva zvezni perspektivni plan, da se bo v razdobju do leta 1961 letno dvigal skupni družbeni proizvod celotnega gospodarstva za 9,5 %, produktivnost dela povprečno za 7,5 %, sklad osebne potrošnje za 7,3 % oz. na prebivalca od 4 do 5 %, in sicer potrošnja živil za ca. 5,5 %, potrošnja industrijskega blaga za ca. 9,5 % in družbeni standard, to je sredstva za gradnjo stanovanj, komunalne storitve, splošno in strokovno šolstvo, zdravstveno službo, socialno zavarovanje in socialno varstvo ter kulturo celo za 11,5%.
To so velike naloge, a vendar jih je mogoče uresničiti. Doseženi rezultati in izkušnje zlasti v letu 1957 so porok za to. Clede razdelitve odgovornosti pri uresničevanju teh nalog pa moramo imeti pred očmi dvoje: eno je zagotavljanje takšne zakonodajne politike v naših zveznih in republiških predstavniških telesih, ki bo vzpodbudno vplivala na rešitev postavljenih nalog ter pravilno razporejala narodni dohodek. Za pravilno delo naših ljudskih skupščm najbrže ni potrebna posebna skrb. Drugo, na kar bi rad posebno opozoril, pa je delo lokalnih predstavniških organov in delovnih ljudi sploh. Uresničitev sprejetih ciljev naše politike zavisi predvsem od njihove dejavnosti. Kot posledica vse močnejšega uveljavljanja delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema, naš delovni človek že danes v veliki meri upravlja, samostojno odloča in ureja odnose v svojem podjetju in v svoji komuni. Njegova dolžnost je, da sprejete pravice a pridom uveljavlja in da z danimi sredstvi gospodari kot dober in skrben gospodar. Za nerešene naloge je vsak dan manj možnosti sklicevati se na višje organe in forume.
Naj navedem nekaj trenutno najvažnejših nalog. V naših podjetjih je potrebno izboljšati organizacijo dela in uvesti tak način nagrajevanja, ki bo zagotavljal osebne dohodke vsakega člana delovnega kolektiva v odvisnosti od njegovega dela ter preprečeval vsako izkoriščanje znotraj kolektiva. Ta naloga ni lahka, niti je ni mogoče rešiti čez noč, toda pozabiti ne smemo, da smo mi sami poklicani, da jo opravimo. Spremenjen način delitve dohodka bo sam po sebi mnogo pripomogel delovnim kolektivom k odpravljanju slabosti. K spoznanju le-teh je mnogo pripomoglo tudi pismo Izvršnega komiteja ZKJ. Problemom že omenjenih neindustrijskih dejavnosti je okrajni ljudski odbor Kranj posvetil nekaj svojih zadnjih zasedanj. Naloge so sedaj jasne, treba je le še konkretnega dela, ki pa na žalost ni tako, kot bi bilo želeti. Ta slabost ima svoje korenine neredko v dosedanji miselnosti naših ljudskih odborov, ki so smatrali, da je njihova glavna naloga samo bitka pri razdeljevanju proračunskih sredstev, ne pa tudi ustvarjanje teh sredstev. Tako stojimo nepripravljeni ob strani, namesto, da bi se lotili dela, čeprav je razpoloženje delovnih ljudi za reševanje teh nalog več kot ugodno.
C^sto tt* sprašujemo, kje in kako začeti reševati postavljene naloge in odpravljati slabosti. Odgovor je samo eden: povsod istočasno, najprej pa vsak pri s?bi! Samo to je porok za izpolnitev postavljenih nalog.
Naša dolžnost je, da odstranjujemo vedno in povsod te slabosti v korist bolj uspešnega in bolj plodnega dela v bodočnosti, ki je polna realnih možnosti in upravičenih upov za uresničitev najbolj humanih načel življenja. To pa je Bistvo socializma, ki ga že gradimo v naši domovini.
KRANJ, 14. MAK
V ponedeljek dopoldne so se Ljubljančani poslovili od prvih devetih mladinskih delovnih brigad, ki so odšle na avtocesto Ljubljana—Zagreb. Te brigade bodo postavile naselja za mlade graditelje iz vseh naših republik.
V Bonnu so v ponedeljek objavili, da je bil ustanovljen delovni odbor, ki bo skrbel ,za propagando proti atomskemu oborož evanju Zahodne Nemčije. Odbor bo v drugi polovici marca organiziral v Frankfurtu veliko zborovanje pod geslom -Boj proti atomski smrti«.
Ameriška atomska podmornica »Si-atc«, ki je prejšnji teden preplula Atlantik od Amerike de Anglije, ne da bi se dvignila na površje, in je tako dosegla nov rekord, je v ponedeljek odplula iz Portlanda proti evropskim pristaniščem.
Zaradi velikih snežnih žametov v Crni gori je bil marsikje ustavljen cestni promet. V noči od ponedeljka na torek je zapadlo en meter snega in več.
Združenje francoskih književnikov je v torek objavilo oster protest proti sklepu oblasti, da prepovedo knijgo Jeana Sartra o položaju v Alžiriji. Varnostni organi so uprizorili preiskavo v eni največjih pariških založb in razmetali stavek Sartrove brošure, ki je bila z vladnim sklepom prepovedana v vsej Franciji.
Jugoslovanski veleposlanik dr. Radivoj Uvalič se je v torek sestal z generalnim sekretarjem Atlantske zveze P. H. Spaakom. Govorila sta o državniški razorožitveni konferenci in drugih perečih mednarodnih vprašanjih.
V torek je prišlo v srednji in zahodni Alžiriji do hudih spopadov. Obe strani — francoska in alžirska — sta utrpeli hude izgube. V vse spopade zadnjih dni je poseglo francosko letalstvo. Pet francoskih letal je bilo sestreljenih, okrog 70 pa poškodovanih.
V torek so sporočili, da namerava poveljnik atlantskih oboroženih sil v Evropi general Norstad predložiti italijanski in ameriški vladi načrt o zgraditvi raketnih oporišč v Piemontu in na Sardiniji. O tem načrtu naj bi razpravljali na bližnjem zasedanju vojaškega sveta Atlantske zveze.
V torek so sporočili, da je v premogovniku blizu Koflacha pri Gradcu nastal v nedeljo požar, ki je zajel področje v dolžini treh in v širini enega kilometra. Sodijo, da bo škoda znašala okrog 25 milijonov šilingov.
Motorna ladja »»Srbija«, ki se je vračala iz Severne Amerike na Reko z okrog 8000 tonami tovora in 20 potniki, je v sredo popoldne nasedla pri Ulcinju v Hrvatskem Primorju.
Pooblaščeni grški vladni krogi pravijo, da sedanja grška vlada nima v načrtu udeležiti se razgovorov o ustanavljanju raketnih oporišč v Grčiji. Vladni krogi so dali ta pojasnila v zvezi s člankom v »New York Timesu«, v katerem je rečeno, da bodo na sestanku obrambnih ministrov sprejeli sklep o ustanovitvi oporišč v Franciji, Italiji, Grčiji in Turčiji.
Delegacija Ljudske mladine Jugoslavije bo danes, v petek, odpotovala v Tunis, kamor jo je povabilo mladinsko gibanje stranke Neodestur, nato pa bo odpotovala v Maroko, kjer bo gost mladinskega gibanja stranke Istiklal.
LJUDJE IN DOGODKI
SREDOZEMSKI PAKT
IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600   DIN,   MESEČNA   NAROČNINA   50 DIN
Čarobni lek? — tako se sprašujejo te dni v Parizu, ko prebirajo novice o najnovejšem predlogu francoskega predsednika vlade Gaillarda o sredozemskem paktu. Vse kaže. da se je fran?oski premier navdušil za načri, ki naj bi postal odrešilno
šo metropolo, odkar sta dobila neodvisnost, toda francosko poželenje po teh ozemljih jih vedno znova spravlja v spor z bivšim kolonialnim gospodarjem. Odkar so francoski bombniki nečloveško napadli tuniško vas Sakiet Sidi Jusuf, povzročili val
Strto telo luniškega dečka iz bombardirane   vasi   Sakiet Sidi Jusuf — dokaz francoskih   kolonialnih metod
zdravilo za razne bolečine današnje Francije. To naj bi bil sredezemski pakt; vanj pa bi vključili Francijo, Španijo, Maroko, Tunizijo in Alžirijo. Po-*ieje bi morda sprejeli v članstvo še Libijo, Italijo in Veliko Britanijo, ali pa celo tudi ZDA. Zamisel je torej zelo široka, čeprav še vedno daleč od uresničitve.
Jasno je, da pariški vladi Severna Afrika dela čedalje večje preglavice. Alžir je že zdavnaj več kot samo boleč trn v peti, saj je postal prava odprta rana na francoskem kolonialnem telesu. Maroko in Tunis sta sicer vzpostavila znosne odnose z biv-
ogorčenja med arabskim svetom in splošno zgražanje v svetu, je seveda toplomer odnosov med Francijo in severnoafriškimi deželami občutno padel. Franciji je sicer jasno, da je šla predaleč, težko pa ji je pogoltniti grenko pilulo in žrtvovati del svojega ponosa. Tunizija pa se po drugi strani po vseh teh dogodkih tudi ne bo več poniževala in popuščala. Iz te zagate naj bi njihove odnose zdaj spravil sredozemski pakt.
Toda, čeprav sta Tunis In Ma roko še tako mladi državi, vendar imata več ko preveč izkušenj s francosko politiko. Zato tudi zdaj ne bosta zlepa nasedli
na Gaillardove Iimani^c. Glasilo vladne tuniške stranke Neodestur »Al Amal« zavraJa ta predlog in pravi, da Tunizija ne bo sodelovala v nobeni -obrambni zvezi, ki bi pustil francoske čete v Tuniziji in ohranil francosko nadvlado v Alžiriji«. Prav to pa je zahrbtni namen francoskega predloga. Pariz bi si rad pridobil mednarodno podporo za svojo kolonialno politiko v Alžiriji, Tunizijo in Maroko pa bi rad znova navezal nase. #
V ozadju Gaillardovcga predloga je še Sahara, eno najbogatejših področij na svetu z raznimi rudninami. Takšen sredozemski pakt bi odprl vrata mednarodnemu kapitalu za izkoriščanje saharskih bogastev, hkrati pa bi naj sodelovanje drugih zahodnih držav pomirilo odpor Arabcev, ki danes onemogoča francosko prodiranje v saharski nedrja.
Sredozemski pakt bi tudi pritegnil Španijo k tesnejšemu sodelovanju z ostalimi zahodnimi državami, uzakonil pa bi sedanjo reakcionarno skupno akcijo Francije in Španije proti svobodoljubnim Arabcem v pokrajini Ifni ob Atlantski obali.
2e vsi ti razlogi govorijo, da bi takšen pakt le ohranil francoske kolonialne koristi v Severni Afriki in bi torej niti najmanj ne prispeval k mirni ureditvi severnoafriškega vprašanja. Nasprotno, bržkone bi ga samo Še bolj zapletel, saj tudi takšen pakt ne bi mogel pogasiti požara alžirskega boja za svobodo in neodvisnost. Da niti ne omenjamo dejstva, da sami pakti doslej sploh niso reševali mednarodnih problemov, ampak so spravili svetovni položaj v pravo slepo ulico.
Zato tudi en pakt več pomeni lahko le korak nazaj!
Čarobni lek je v resnici le prikrit strup.
MARTIN TOMAZIC
kratko, vendar zanimivo
VSAKO LETO 500 KRANJČANOV VEC
Število prebivalstva v kranjski občini hitro narašča. Podatki kažejo, da se je število prebivalcev na območju bivše mestne občine Kranj povečalo od 15.939 v letu 1948 na 20.060 v letu 1957. Tako poraste število prebivalstva vsako leto za okoli 500 ljudi. Od tega odpade na naravni prirastek okoli 60%, na mehanični prirastek, tedaj priseljevanje, pa okoli 40%. Ce upoštevamo te podatke, je povprečno število članov v enem gospodinjstvu na območju mesta Kranja 2,53. In končno — vse to
zahteva letno 190 novih stanovanjskih enot. Odtod torej velika stanovanjska stiska, ki jo je treba postopno reševati.
CENTER ZA GOSPODINJSKO POSPEŠEVALNO SLUŽBO NA JESENICAH
Na torkovi seji je Občinski ljudski odbor med drugim tudi sklenil ustanoviti center za gospodinjsko pospeševalno službo v občini. Ta zavod bo pomagal ženam pri usposabljanju za gospodinjske posle in jih seznanjal s sodobnimi tehničnimi pripomočki. ObLO je sklepal tudi o razdelitvi stanovanjskega sklada.
SKRB ZA OTROKE V RADOVLJIŠKI OBČINI
Pred nedavnim so organizirali avtobusni prevoz otrok iz oddaljenejših krajev v radovljiško osemletko. Tako so te ugodnosti deležni tudi otroci iz vasi Kamna gorica in Lipnica, saj so ti do sedaj imeli 1 uro hoda do šole, kar je bilo posebno težavno v zimskem času. Teh otrok je okoli 70. Da bi družine otrok ne bile preveč finančno ogrožene, je del stroškov prevzela občina, nekaj pa bodo prispevali še Zadruga Lancovo in -Okovje« v Kamni gorici. P.
1 naša		
km	nih	m
Nič več grupnih delp.vskih svetov v Železarni?
Dosedanje razprave o volitvah v delavske svete v jeseniški železarni so odkrile nekaj novih predlogov in misli. Vodstva po-, litičnih organizacij so predloge upoštevala in predlagala upravi podjetja, da bi z novimi volitvami odpravili grupne delavske svete. Svoj predlog utemeljujejo s tem, da grupni delavski sveti nimajo gospodarske osnove za nadaljnje delo in razvoj. Zaradi tega so dosedanji grupni delavski sveti postajali vse bolj pasivni, le redki so se pogosteje sestajali, razpravljali pa so o problemih, ki jih lahko rešujejo tudi sindikalne organizacije.
Na prihodnji seji bo osrednji delavski svet razpravljal o teh vprašanjih, sklepal ali bodo Se obstojali grupni delavski sveti in razpisal nove volitve.
-k-
125 MILIJONOV ZA MANJŠE INVESTICIJE V ŽELEZARNI
Iz sklada za splošno uporabo, bo delovni kolektiv jeseniške železarne porabil skoraj 125 milijonov dinarjev za manjše investicije v podjetju. Med drugim bodo razširili elektrodni oddelek, kajti po jeseniških varilnih žicah in elektrodah je tudi na zunanjih tržiščih vedno večje povpraševanje. Nabava novih naprav in razširitev obrata bo stala okrog 41,5 milijona din, z manjšimi investicijami bodo izboljšali tudi naprave za izdelavo žičnikov, za izdelovanje praška za varjenje in podobno, za kar so predvideli 18 milijonov; nabavili bodo tudi novo premično dvigalo za potrebe transportnega oddelka in razne druge naprave. -k-
ZDRAVSTVENO PREDAVANJE V TRŽIČU
Komisija za higiensko in tehnično zaščito je s pomočjo drugih organizacij Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču organizirala ta teden v torek in sredo zanimivo zdravstveno predavanje o raku na maternici. V predavalnici podjetja so prikazovali film o tej bolezni. Dr. Andrej Robič in medicinska sestra Vogelnikova pa sta na razumljiv, poljuden način tolmačila znake obolenja in način zdravljenja. Dvorana je bila vedno nabito polna, kajti prihajale so žene 'ne Je iz BPT, marveč iz vsega Tržiča. Zato so petkrat ponovili predvajanje filma in tolmačenje. Ob tej priliki se je pokazalo, da v Tržiču primanjkuje takih in podobnih predavanj in da se ljudje za taka vprašanja zelo zanimajo.
K. M.
OBRAZI IN POMVI
NI ČASA ZA LJUDI
L
V zadnjih mesecih smo prirejali novinarske v -dere v raznih gorenjskih krajih. Na teh večerih smo — razen razvedrila — skušali posredovati ljudem tudi problematiko ter perspektivo razvoja njihovega kraja. Zato smo novinarji povsod naprosili za sodelovanje na teh prireditvah tudi politične funkcionarje, občinske ljudske odbornike ter odbornike raznih društev. Vsi naprošeni so se radi odzvali naši prošnji, da smo novinarji lahko priredili razgovore z njimi o problematiki občine, gospodarskih organizacij, društev in podobno — na odru pred ljudmi. Ta' oblika seznanjanja z družbeno ekonomsko, kulturno, športno in drugo problematiko je ljudem nova, pestra, zato je bila za obiskovalce novinarskih večerov zanimiva in so jo povsod pozdravili.
V enem samem primeru pa smo se ob prirejanju teh novinarskih večerov srečali s funkcionarjem, ki ni pokazal volje, da bi sodeloval na novinarskem večeru. Ko smo v eni izmed občin naprosili enega izmed najodgovornejših občinskih ljudskih odbornikov, naj bi imel v dvorani, na odru pred poslušalci razgovor z novinarjem o uresničevanju sklepov OLO o načelih in smernicah za razvoj kmetijstva, trgovine, obrti in turizma v tej občini, ta odbornik ni pristal na tak razgovor pred svojimi volivci. Ce želimo kake podatke, nam jih lahko pove takole, v svoji pisarni, ne pa pred ljudmi, je dejal in še dostavil:
»►Sicer pa tako ne bi imel danes časa, ker moram zdajle zvečer še na neke seje.«
Ko je sam začutil svoj nepravilni odnos, se je hotel opravičiti, češ da ni prej natanko vedel, kaj hočemo od njega in da bi sicer eventuolno določil za to toga drugega izmed odbornikov.
Čeprav je ravno v tej občini tiste dni nekaj posameznikov skušaio kvariti predvolilno vzdušje z
i : janjem mnenja, češ da se ne splača iti volit, se temu odborniku ni zdelo vredno, da bi tudi pestro obliko novinarskega večera uporabil kot priložnost, da bi razložil pred volivci problematiko nekaterih področij, ki ljudi še zlasti zanimajo ter načrte ljudskega odbora za urejanje teh vprašanj. Mar je res samo slučajno to, da je politično vzdušje slabše kot drugje, ravno v občini, kjer nekateri odborniki niso zainteresirani za to, da bi stopili pred svoje volivce?
V takih primerih je vredno pozornosti bistvo pojava. Posamezniki v raznih organih namreč ne čutijo dovolj pomena javnega mnenja, ne čutijo, kako nujno potreben je neposreden stik z ljudmi. Taki odborniki pogosto podcenjujejo tudi vlogo zborov volivcev. V isto vrsto pa sodijo tudi pojavi, ki jih zasledimo v nekaterih podjetjih, /.adrugah in drugod, kjer upravni organi ne prisluhnejo mnenju volivcev in jih ne obveščajo o svojem delu. Takšno ravnanje pa sodi v času, ko se vključuje v upravljanje družbenih zadev čedalje širši krog državljanov, vedno bolj v preteklost, med preživele metode dela. Ljudje zdaj upravičeno zahtevajo, da jih organi upravljanja redno obveščajo o vseh pomembnih zadevah ter se čutijo upravičeno prikrajšane pri svojih pravicah, če se to ne dogaja. V primerih, ko so ljudje seznanjeni s problemi in sklepi svojih organov, se tudi bolj zavzemajo za uresničevanje nalog ter pri tem aktivno sodelujejo, ker se čutijo soodgovorne. Koristna je praksa nekaterih teh organov, ki so začeli prirejati razne ankete (n. pr. nedavna anketa v jeseniški Železarni), javne« razprave (denimo v Kranju o tem, kje naj bo avtobusna postaja) in podobne oblike konsultacije s širšim krogom volivcev. Primer, ki smo ga opisali uvodoma, pa kaže, da jim je ponekod pomembni'jše vse prej kot pa najvažnejše — stik z ljudmi. Take posameznike pa čas pušča /.a seboj. Z.
Kandidati med 'olivci
(Nadaljevanj« s 1. strani)
mo za boljše življenje delovnih ljudi, za napredek našega gospodarstva in tudi kmetijstva, ki bo v bodočih letih prejelo veliko pomoč, da bi čimprej v razvoju dohitelo veliki skok industrije in vsestranskega ostalega napredka pri nas.
Predvolilnega zborovanja na Z'atem polju pri Kranju, ki je bilo v torek, se je udeležila poslanka za Republiški zbor Ljudske skupščine Slovenije tov. prof. Smilja Gostiševa.
Po njenem govoru se je razvila živahna razprava zlasti o novem načinu delitve dohodka gospodarskih organizacij in o odnosu oziroma sodelovanju med gospodarskimi organizacijami in komuno. Na nekatera konkretna vprašanja o komunalni ureditvi na Ija n;i Zlatem polju in o drugih raznih zadevah je volivcem odgovarjal tudi predsednik Sveta za komunalne in stanovanjske zadeve, tov. Mile Vozel.
NE LOKAI.ISTICNE TEŽNJE, AMPAK KORIST SKUPNOSTI I
Kljub debelemu snegu se je na predvolilnem zborovanju v Boh. Bistrici zbralo kar okrog 130 ljudi. Govoril jim je poslanski kandidat za Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine tovariš Vinko Hafner.
Govoreč o dosedanjih uspehih naše družbene in gospodarske graditve j<- tov. Hafner poudaril zlasti uspehe v letu 1957, ki pomeni važno prelomnico v nadaljnjem razvoju naše družbene ur.xlitve: po eni strani nam leto 1957  daje  koristne   izkušnje za
naprej, po drugi strani pa j*S z važnimi zakonskimi predpis glede delitve dohodka zagotavljaj Jamo perspektivo v izboijšanr življenjske ravni naših dclovn' ljudi. V tem smislu je trejj obravnavati tudi plan pertP*K tivnega razvoja jod leta 1957 1961, ki bo preko povečane Pr(r izvodnje občutno vplival na P0* rast življenjskega standarda.
V zvezi z vlogo ljudskega P Slanca Je tov. Hafner poudar'? da nobeden poslanec ne ' imeti svojega posebnega vo1 . nega programa, ampak zast°P' cek>tnJ
Sl3'
vojilni   program našt skupnosti, program SZDI razliko od predaprilskc J vije, ko so poslanci pred vo< " vami   obljubljali   volivcem v ' mogoče in nemogoče stvari, potem  od   lega   niso   m,r:,l: m polnili,   danes   ljudski P"'1' ne more dobivati glasov ^* ^ čun obljub, da bo podpiral tc one lokalistične težnje, mora zastopati koristi naš« ^ lotne skupnosti.   Res pa Je> ~ mora poslanec zelo dobro 1 ^ znati vse lokalne težave sv J volivcev in o teh težavah ščati   pristojne   višje °*\»lir predvsem pa Je dolžan > ry vati /. organi lokalne Mm°Jjjyj| ve m jim pomagati pri '"plinom  razdeljevanju   in USfJ^yoJ o n ustvarjenih sred' I'-v. U^'.l\i
\ iake po amezne občln«i ^
tovarne,  kmetijske / idi
ni odvisen od poslan« avla, )y
ljub, ampak od ljudi, ki J«^.\
vi]o,   odvisen   je   od   nJ' .aI-jtT
d«]«   in  pravilne;;.,   /.""I"' #
nja.
KRANJ. 14. MARCA 1958
Glas Gorenjske 3
Posvetovanje kranjskih družbenih delavk
Zaščita oivoh
bo razbremenila delovno ženo
Nikjer naj ne bo stanovanj brez prostora za otroke - Za šolske otroke dnevna zavetišča - Ženo tudi na vodilna delovna mesta
V okviru proslav 8. marca — Dneva žena, je Občinski odbor SZDL Kranj priredil v torek posvetovanje tistih žena kranjske občine, ki sodelujejo v organih delavskega in družbenega upravljanja. Zene so na posvetovanju govorile o vlogi žena v organih upravljanja, razbremenitvi delovnih žena, problemih zaposlene žene in zdravstvene službe. Anketa, na katero so odgovarjale žene, kaže, da delajo žene po svoji redni službi doma še povprečno 6 in pol ur dnevno. Ta preobremenjenost žena slabo vpliva na počutje vse družine. Otroci so .še vedno v večini primerov prepuščeni sami sebi, vrtci so že se-
daj prenatrpani itd. Preobremenjenost je največja še predvsem pri ženi-delavki. Niso zato redki primeri, da nekateri otroci delavk dosegajo v šoli slabše uspehe, ker jim mati ne utegne zaradi preobremenjenosti pomagati. Tudi za vse predšolske otroke še ni poskrbljeno. Ne samo to, da so vrtci prenatrpani — okoli 150 prošenj čaka še vedno nerešenih. Ureditev teh problemov bo treba v prihodnje iskati za predšolske otroke prav v okviru stanovanjskih skupnosti. Zene, ki sodelujejo v hišnih svetih, šolskih odborih in drugih organih upravljanja, naj bi bile še v prvi vrsti tiste, ki naj bi se zavzemale, da se stanova-
nja brez dnevnih prostorov za otroke in skupnih moderniziranih pralnic ne bodo več gradila.
Za šolske otroke pa bi morali poskrbeti, da bi dobili potrebno pomoč in tudi nadzorstvo pri učenju. Morda bi s tem v zvezi kazalo razmisliti o dnevnih zavetiščih za šolske otroke v okviru stanovanjskih skupnosti, v posameznih stanovanjskih blokih in podobno. Ce bi bili otroci v času materine odsotnosti dobro preskrbljeni, bi prav gotovo dobro vplivalo na večjo storilnost in na večjo sproščenost žena pri njihovem delu. To bi bilo hkrati tudi najboljše zagotovilo, da bi v organih delavskega  in druž-
Nekaj pojasnil podjetja »Klasje« na že objavljeni članek: Rakova pot mlinov v Retnjah — Upajo, da bo sodišče razprašilo marsikatero icjasno ozadje dosedanjega stanja.
v petek, 7. t. m. je naš list objavil krajši članek o neurejenem stanju v tržiških mlinih. Med drugim je bilo rečeno, da je trgovsko podjetje »-Klasje-« v Kranju prenehalo dajati žito v mletje tržiškim mlinom in da bi vzroke za to lahko povedali v podjetju »Klasje«. Za to, da so namreč tržiški mlini morali ustaviti svojo dejavnost in prišli v današnjo zagato, je dalo neposredni povod podjetje »Klasje«, ki jim kot edini dobavitelj ni več zaupalo žita in je ustavilo vse dobave v omenjena mlina.
»Mlinsko podjetje Tržič (ki ima dva obrata) je v zadnjem desetletju menjalo razne gospodarje in ,šlo iz rok v roke , oz. je uslužnostno mlelo žito za razna podjetja,« nam je pojasnil direktor podjetja »Klasje« tov. Janko Valentinčič. Po njegovih besedah se je teh mlinov vsak izogibal, ker s svojimi zastarelimi in neustreznimi napravami nista niti ekonomsko rentabilna, da o kvaliteti mlevskih izdelkov, o sanitarnih in drugih pogojih sploh ne govorimo. Najbolj pa so na veliko nerodnost in neurejenost kazali stalni veliki primanjkljaji pri inventurah. Tožbe zaradi primanjkljajev žita oziroma moke v teh mlinih se vlečejo druga za drugo že dolga leta nazaj. Nekateri mlinarji in Obratovodje, ki so že bili pred sodiščem, so zaradi pomanjkanja tovrstnih delavcev vedno znova prišli na prejšnje delovno mesto in neredi, primanjkljaji, malverzacije so se pričele znova.
Podjetje »Klasje« se je po večkratnih slabih izkušnjah šele lani aprila odločilo, da ne da več žita v tržiške mline. Ob Inventuri 20. IV. 1955 je bil namreč  spet  primanjkljaj   5.500 kg
pšenice. Sledile pa so obljube in zagotovila, da bodo izmenjali odgovorne ljudi in da se podobne nevšečnosti ne bodo več dogajale. Sposobnih mlinarjev pa niso našli in kolesa v mlinih so se vrtela po starem naprej. Tako je v letu 1957 nastal ponoven primanjkljaj žita v skupni vrednosti 272.500 dinarjev. Ta primanjkljaj je potem mlinsko podjetje v Tržiču res poravnalo, toda pokazalo se je, da stare slabosti še niso bile odpravljene.
Nekaj zanimivosti, ki se tičejo teh mlinov, je res vredno, da se jih objavi. Tako je n. pr. bivša lastnica mlina, Popovičeva, ki je bila tam zaposlena, imela doma kar 200 kokoši! Za prehrano tolikim kokošim je kupila v 1955. letu, tako pravi tov. Valentinčič, samo 250 kg žita, kar bi po njegovem mnenju zadostovalo komaj za dobrih 10 dni. Značilno je, da je bilo konec kokošje farme takoj, ko mlin ni več dobival žita v mletje.
Morda ne bi bilo odveč ome-' niti tudi spretno zložene vreče moke v tamkajšnjem mlinu, s
čemer so ob pregledu uspeli prikriti večjo količino primanjkljaja za 1955. leto. Sele naknadni natančnejši pregled je odkril to njihovo ukano.
Nerazumljiv je bil tudi postopek sanitarne inšpekcije iz Kranja. Ko so lani spet pred sodiščem ugotavljali vzroke primanjkljaja v tem mlinu, je vse na sodišču iznenadila izjava predstavnika sanitarne inšpekcije, češ, da so morali sežgali 1500 kg žita, ker je bilo okuženo po pščeničnem rilčkarju. Nerazumljivo pa je, da so tolikšno količino sežgali brez komisijske ugotovitve, brez zapisnika, da niso niti smatrali za potrebno, da bi zavrteli telefon in obvestili o tem lastnika tega žita (podjetje »Klasje«), ki je za ta sežig zvedelo šele na sodišču.
Vsa zadeva je ponovno pred sodiščem, ki bo skušalo ugotoviti prave vzroke neredov in primanjkljajev v tržiških mlinih in razčistiti ozadje, izdatno zaprašeno z moko naše skupne lastnine.
K. M.
benega upravljanja bilo več žena, da bi jim nudili možnost za strokovno izpopolnjevanje ter tako zagotovili, da bodo tudi žene prišle na vodilna delovna mesta. Sedaj je namreč še pretežni del žena na nekvalificiranih delovnih mestih. Od •5329 žena-delavk v kranjskem okraju je n. pr. samo 21 visoko kvalificiranih in kar 2407 polkvalui-ciranih in 1925 nekvalificiranih. Med 1909 uslužbenkami v kranjskem okraju pa je 830 žena z nižjo strokovno izobrazbo in !e 169 z visoko izobrazbo. Te številke prav gotovo kažejo, da je povprečni nivo izobrazbe žena še nizek. Tu je tudi pregraja za hitro napredovanje žena na delovnih mestih. Toda — precej je še delovnih mest, kjer so se žene že dobro uveljavile. Verjetno pa je še nekaj takih delovnih mest, kjer bi žena lahko uspešno delala. Ta delovna mesta bi lahko ugotovili z analitsko oceno delovnih mest. Zato se tudi tu odpira ženam novo področje dela. Lj.
Drobci o našem razvoju
Navada je, da razpravljamo predvsem o težavah in pomanjkljivostih, manj pa o uspehih. To pa nam včasih nehote zamegljuje pravo podobo našega razvoja, zato je prav, da imamo pred očmi tudi naše uspehe.
Evo primerjave med tempom razvoja industrijske proizvodnje v Jugoslaviji in v nekaterih drugih državah: od leta 1953 na 1957 se je industrijska proizvodnja v Nemčiji povečala za 46 %. v Avstriji za 44 %, v Franciji za 40 %, na Nizozemskem za 23 odstotkov, v Angliji za 16 %. pri nas v Jugoslaviji pa za več kot — 70 odstotkov.
Brez teh številk pa tudi sami vemo, koliko je zdaj podjetij, ki jih pred desetimi, petnajstimi leti splolr še ni bilo, druga pa so se izdatno povečala. Nekdaj smo mnogi delo zaman iskali, zdaj pa slišimo povsod: »Bi že šlo, če bi imeli več ljudi!«
Zdaj delamo že sami mnoge izdelke, ki smo jih prej samo uvažali. Med takimi novimi izdelki so: kamioni, avtobusi, traktorji, kolesa, ure, radijski sprejemniki, telefonske centrale in aparati, rentgenski aparati, penicilin, fotografski material, rotacijski papir, koks, benzol,' motorne lokomotive, vagoni, polivinil, mleko v prahu in še številni drugi.
Proizvodnja izdelkov se je
povečala takole:		
	1939	1957
Elektroenergija		
(mil. kWh)	1173	G250
Premog (mil. ton)	7	13
Nafta (tisoč ton)	1	395
Jeklo (tisoč ton)	235	104)
Metalurški koks		
(tisoč ton)	—	1037
Aluminij (tisoč ton)	2	13
Elektrolitski bakei		
(tisoč ton)	12	30
Svinec (tisoč ton)	11	78
Votlo steklo (tisoč t) 11		34
Cement (tisoč ton)	834	933
Zveplena kislina		
(tisoč ton)	23	124
Kmetijski stroji		
(tisoč ton)	2	18
Tovornjaki (kosov)	—	3459
Rezan les		
(tisoč kub. met.)	1922	1830
Termični aparati (t) 48		3095
Bombažne tkanine		
(milij. kv. m)	111	208
Volnene tkanine		
(mil. kv. m)	12	34
Obutev (mil. parov)	9	21
Jedilno olje		
(tisoč ton)	21	33
Sladkor (tisoč ton)	108	219
Tobačni izdelki		
(tisoč ton)	12	13
Naše gospodarstvo pa je sorazmeroma še vedno zaostalo, čeprav je tempo povečanja naše industrijske proizvodnje hitrejši kot v drugih državah. Ne smemo namreč pozabiti, da smo bili do osvoboditve še polkoloni-alna država...
kranjski Senj za
občini 2000 pro-stanovanja
Avtobus
^Planike« je ceste, k
v torek na zasneženi cesti sreči brez hudih posled ic
zaneslo s
Pomanjkanje lokalov ovira razvoj obrti
PODJETJE   »GORENJSKA   OBLACILNICA« V KRANJU UKINJA DELAVNICO ZA IZDELOVANJE OBLEK PO MFRI, KER SO   MU   ODPOVEDANI   PROSTORI   V   PRIVATNEM POSLOPJU
Oddelek »Gorenjske oblačilni-ce« na Partizanski cesti v Kranju, ki izdeluje obleke po meri, ne sprejema več naročil. To obvestilo je javnost neprijetno presenetilo, zlasti še spričo tega, da je minilo komaj mesec dni, kar je Okrajni odbor sprejel sklep o načelih in smernicah, kako v rfrihodnje bolj pospeševati obrt na Gorenjskem.
Pozanimali smo se za vzrok, ki je »Gorenjsko oblačilnico« napotil k temu koraku. Odgovor: privatnik, ki je kupil poslopje, v katerem je ta oddelek Gorenj-
ske oblačilnice, je sodnijsko odpovedal lokal, ker ga bo uporabljal za fotografski atelje. Delavnica, v kateri so doslej izdelovali obleke po meri in ki je imela lani okrog 1200 strank, se bo morala torej v kratkem umakniti oziroma bi se, že morala umakniti manj potrebni obrtni dejavnosti, čeprav jo bomo v Kranju zelo pogrešali.
Ta primer kaže, kako nujno bi bilo v interesu prebivalcev čimprej sprejeti občinske odloke o namembnosti posameznih lokalov. Ti odloki ne bodo vplivali na lastništvo, pač pa bodo smeli lastniki in hišni sveti potlej oddajati lokale le za take panoge' ki so na posameznih krajih potrebne glede na interese prebivalstva. Kot smo zvedeli, Občinski ljudski odbor Kranj že pripravlja predlog tega odlok).
Jasno pa je, da tudi ti odloki ne bodo mogli temeljito urediti takih problemov, kakršnega čuti zdaj »Gorenjska oblačilnica« in
z njo vred številni potrošniki. Ena izmed poglavitnih težav je namreč v tem, da hudo primanjkuje lokalov sploh. Te težave seveda tudi odloki o namembnosti lokalov ne bodo mogli odpraviti, marveč jo lahko le kolikor toliko omilijo s primernejšo razmestitvijo posameznih, denimo, trgovskih ali obrtnih panog po lokalih. Graditi je treba — mnogo bolj kot doslej — nove lokale, kar naroča tudi sklep OLO o
načelih in smernicah za razvoj obrti. Pri tem pa ne trčimo toliko ob pomanjkanje denarja kakor ob nepripravljenost obrtnih podjetij na take investicije. Sredstva bi se pogosto dobila, če bi imela podjetja že pripravljene programe svojega razvoja, načrte in podobno. Tega dela se je treba konkretno lotiti, sicer bodo načelne smernice o razvoju obrti ostale res samo na papirju. Z.
Pri Stanovanjski upravi V Kranju je bilo 31. decembra lani vloženih 1825 prošenj za stanovanja. Tu pa niso upoštevane prošnje, ki so jih vložili prosilci pri krajevnih uradih in v podjetjih. Skupno je samo zelo nujnih prosilcev za stanovanje v kranjski občini 1287, od tega 233 za sobe ali garsonjere, 582 za enosobna stanovanja, 408 za dvosobna, 55 za trosobna in 9 za štirisobna stanovanja. Vsi prosilci hkrati ne bodo mogli priti na vrsto, postopoma pa se bo stiska prav gotovo omilila. Letos pričakujemo, da bodo dograjena stanovanja, ki jih gradijo nekatera podjetja, kot »Sa-vac, »Standard«, »Iskra«, »Tiska-nina« in Komunalna banka, Komanda JLA, trgovsko podjetje »Klasje« in Tekstilna šola. Prav bi bilo, da bi tudi ostala podjetja posvetila čim več skrbi stanovanjskemu problemu.
LETOS V ŽELEZARNI NAD 818 TISOČ TON PROIZVODOV
Po letošnjem družbenem planu je predvideno, da bodo v jeseniški železarni proizvedli nad 818 tisoč raznih proizvodov. Ce bodo surovinske in ostale razmere ugodne, bodo ta plan še presegli. Ta dokazuje tudi izpolnitev plana za mesec februar in januar. Za februar so presegli mesečni plan proizvodnje za nekaj nad 8 %, za januar pa celo za 11 %. -k-
'Nušvc ima rep zavil-
torc'i jo polteno
v Kranju
ponavljal vozilom
8 MILIJONSKA SKODA ZARADI POŽAROV
Nad osem milijonov škode so povzročili lani požari v kamniški občini, gasilci pa so obvarovali za 20 milijonov ljudskega premoženja. Pri gasilskih nastopih se je pokazalo, kako nujno je potrebno, da manjša gasilska društva — v občini jih je 18 s 787 delovnimi člani - dobijo več usposobljen, poveljniškega kadra. Tri gasilske družine n. pr. nimajo niti po enega izprašane-ga gasilca.
V nedeljo, 9. marca t. L, je bil v Podnartu redni letni občni zbor Kmetijske zadruge Podnart.
Iz poročil je bilo razvidno, da je imela KZ v preteklem poslovnem letu 47,941.617 din prometa, 5.518.520 din več kot v letu 1955. Razen lesa se je v vseh panogah povečal promet, predvsem pa promet z gradbenim materialom in umetnimi gnojili. Zadružniki so nabavili pri zadrugi 55.000 kg umetnih gnojil in 700 kg škropiv. Vrednost odkupljenih kmetijskih pridelkov, vštevši les, je znašala nad 23 milijonov din. Od tega je bilo za 8,500.000 din goveje živine in prašičev. Problem odkupa mleka je bil v letu 1957 v glavnem rešen s predelavo v mlečne izdelke. V letu 1957 sta bili iz republiškega in okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva urejeni dve sadni plantaži: na Prezrenjah, na površini 2 ha, ki je že dokončno urejena in v vasi Poljščica, na površini 10 ha, ki bo dokončno urejena v letu 1958. Skupna površina, zasajena
z ribezom, pa znaša 70 a. Razmeroma aktiven je bil tudi čebelarski odsek, v katerega je vključenih 16 čebelarjev s 114 žnidaršiči in 34 kranjiči. Hranilno kreditni odsek je imel 51 vlagateljev, vrednost vlog pa je znašala 858.195 din. V preteklem letu so vloge narasle za 191 tisoč 471 din. Aktiv sekcije žena-zadružnic in aktiv mladih zadružnikov sta bila ustanovljena v letu 1956, vendar v preteklem letu nista pokazala posebnega razmaha.
Po zelo živahni razpravi so zadružniki potrdili gospodarski načrt za letošnje leto, potrdili več važnih sklepov in dali nekaj navodil za delo novemu UO.
Gospodarski načrt KZ Podnart predvideva, da je potrebno v tem letu napraviti vsaj 25 analiz zemlje v različnih krajih in pričeti s smotrnejšim gnojenjem. Po dosedanjih ugotovitvah je s hlevskim gnojem gnojenih le 5 % zemlje, z umetnimi gnojili pa okoli 35 %. Predpisno
pa je v preteklosti bila gnojena zemlja le na nekaj hektarih. Na območju KZ manjka zemlji predvsem apna, zato bodo že letos uporabili večje količine satu-bacijskega mulja. — Tudi gradnjo silosov imajo v načrtu. Obdržali bodo kolektivno zavarovanje živine. Tudi letos bodo škropili krompirišča in sadno drevje. Kolektivno bodo naročili Kmečki glas. Zaradi zelo raztresenega terena stroji v preteklih letih niso bili pravilno izkoriščeni, zato bodo po vaseh ustanovili vaške skupnosti, ki jim bodo dodelili stroje, nekaj novih pa bodo letos tudi še kupili.
Živahna je bila razprava o od-dvojitvi trgovine od KZ. Sklenili so, naj bi trgovino prevzela trgovska mreža, zadruga pa se bo posvetila le kmetijski dejavnosti.
Podan je bil tudi predlog za združitev KZ Podnart, Dobrava in Ljubno, vendar se zadružniki za ta predlog niso preveč ogrevali, zato je bila zadeva za zdaj odložena. C. R.
1
338
KRANJ, 14. MARCA 1958
šport - šport - šport - šport - šport
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475.
Prodam 1030 kg sena. Naslov v oglasnem oddelku. - 331
Visoko nagrado ali posojilo dam tistemu, ki mi preskrbi vse-ljivo družinsko stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati v oelnsni oddelek pod šifro »IZREDNO«        - 351
Prodam malo rabljeno žensko kolo po nizki ceni. — Prečna ul. št. 3. " 367
Prodam skoraj nov štedilnik »Goran« za 15.000 din, sobno mizo in štiri sto'e ter kredenco.
— Simunac Heda, Kopališka 7, Kranj. " 347
Obveščam prebivalstvo, da 15. marca odprem zlatarsko delavnico v Skofji Loki, Mestni trg 12. Se priporočam. — Krt Franc, zlatar. " 373
Podjetjem, obrtnikom, lovskim organizacijam in posestnikom sporočam, da iz smrekovega, jelkovega, hrastovega ali meces-novega lesa nakoljem skodle za pokrivanje streh.v planinah, se-nožetih in loviščih. Naklan les je nepremočljiv 40 let. Popravljam in delam tudi nove strehe. Naslov v oglasnem odd.    - 377
Prodam telico br^jo 8 mesecev. _ Trboje 52, Smlednik. - 378
Prodam itak moško športno kolo po ugodni ceni, 35.000 din. Naslov v oglasnem odd.     - 379
Motorno slarnoreznico prodam.
— Cešnjevek 3. - 380 Prodam pletilni stroj »Ideal«
žt. 8/40. Naslov v oglasnem oddelku. - 381
Prodam vrtno uto, primerno za stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. - 382
Prodam stavbni svet na zelo lepem prostoru. Informacije dobite v Kranju, Savski breg C, pri Petriču. - 383
Prodam poceni dobro ohranjeno pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku. - 334
Prodam  mlade  pse volčjake.
— Lnbore 42, Kranj. - 385 Prodam   voz   zapravi j ivček z
gumi kolesi skoraj nov. — Kepic Jože, Dvorje 44, Cerklje.
- 385
Prodam travnik blizu Preddvora. Naslov v oglasnem oddelku.
- 387
Kupim uhane (morčke). Naslov v oglasnem oddelku.    ■     - 388
Iščem opremljeno sobo. Dam 10.000 din nagrade. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.      - 389
Prodam dobro ohranjeno moško kolo. — Naslov v oglasnem oddelku. 3M
Prodam kompletno os z ležaji za krožno žago (špindler). Kranj, Koroška cesta 26. 331
Novo 1-nadstropno vilo, komfortno z vrtom, vseljivo, v Gorjah  pri Bledu  št. 120, prodam.
Dolničar Vlado, Ljubljana, Pov-šetova 83. ' 392
Mizarskega pomočnika za pohištvo sprejme takoj Mizarstvo Prelovšek, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15 v Trnovem. 393
Stanovanje in- hrano za delo v popoldanskem času iščem pri kmetu v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. ć(94
ŠOFERSKI TEČAJ
Avto-moto društvo Podnart pričenja t šoferskim tečajem. — Vpis v nedeljo 16. marca od 9. do 12. ure v društveni sobi.
Madžarska : Jugoslavija v vvaterpolu v Kranju
V zvezi z oglasom Kranjskega gradbenega podjetja o prodaji gradbenega materiala sporočamo, da to nI mišljena razprodaja, temneč je to redna prodaja gradbenega materiala.
RAZPIS DELOVNEGA MESTA BOLNIČARKE Upravni odbor Doma onemoglih v Preddvoru razpisuje delovno mesto bolničarke. - Pogoji: srednja medicinska šola ali enoletni tečaj za bolničarje. Nastop službe takoj. — Ponudbe poslati na Dom onemoglih v Preddvoru.
RAZPIS MESTA KUHARICE IN NATAKARICE Obrtna zbornica Kranj razpisuje mesto kuharice in natakarice, ki bi opravljala tudi posle sobarice, za Dom Gorenjskih obrtnikov v Crikvenici. Cas zaposlitve okoli 15. maja do 15. septembra 1958. Pismene ponudbe je dostaviti na Obrtno zbornico Kranj do 25. marca 1958.
ČEVLJARSKI PRIKROJEVAL-NI TEČAJ Čevljarski prikrojevalni tečaj
pod vodstvom tov. Steinmana iz Ljubljane, se prične v nedeljo 16. marca ob 7. uri na Vaj. šoli Kranj. Sprejemamo še prijave zamudnikov do sobote opoldne. — Obrtna zbornica Kranj.
Sindikalna  podružnica trgovskih delavcev Kranj Vas vabi na TRGOVSKI PLES
ki bo v soboto 15. marca v domu TVD »Partizan« v Stražišču. Igra priznani plesni kvintet »Go-ričan« iz Tržiča.
JAVNA LICITACIJA Ekonomija  Okrevališča zveze slepih, Okroglo pri Kranju oglaša javno licitacijo osnovnih sredstev ekonomije in to vprežne vozove, konja, goved ter razno poljsko orodje.
Licitacija se vrši dne 19. marca ob 9. uri zjutraj v Okrevališču Zveze slepih na Okroglem. — Upravni odbor Okrevališča.
AMD Kranj vabi vse lastnike motornih vozil, da se udeležijo v nedeljo, 16. marca 1.1.
PROPAGANDNE AVTO-MOTO VOŽNJE za volitve, in sicer Kranj—Trboje— Voklo—Šenčur—Urniki— Cerklje—Visoko—Bi ilof—Prc-doslje—Kokrica—Naklo—Kranj.
Zbirališče ob 9.30 uri na Titovem trgu v Kranju. Stroške za gorivo povrne AMD Kranj. — Vabljeni!
JAVNA ZAHVALA
Ko smo v težki uri trepetali za življenje naše najmlajše hčerke Judite in njenega prvega ofroka' in skoraj ni bilo več drobnega žarka upanja na rešitev, so nam s svojo junaško požrtvovalnostjo, znanostjo in vso srčno plemenitostjo pomagali: gospod primarij dr. Veter, gosp. asistent dr. Rajner, med. sestra babica gdč. Marinka Lombar, ki se jim po tej poti zahvaljujemo v imenu naše Judite in njene male Zdenke .— Družine Senk, Murnik, Orehek, Brumer - Preddvor, Ircshen, 12. marca.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega očeta SITARJA FRANCA iz Šenčurja se zahvaljujemo vsem sosedom, g. župniku in ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. — Prisrčna hvala za darovane vence na njegov prerani grob.
Žalujoči: žena, sin in hčerka   z družinama Šenčur, 7. marca 1958.
Obvestilo
Obveščamo starše, da je vsakoletno cepljenje dojenčkov in predšolskih otrok občine Kranj proti kozam in davici po sledečem razporedu:
OTROŠKI DISPANZER KRANJ — POLJSKA POT Tereni — Center, Rupa, Klane, Struževo, Zlato polje, Prim-skovo, Huje, Planina, Cirčc, Gorenja Sava, Gorenje
17. III. 1958 od 8—11.30. ure od črke A — J
od 14.—16.30. ure od črke K — N
18. III. 1958 od 8.—13.30. ure od črke O —Z
AMBULANTA PREDDVOR Tereni — Preddvor, Tupaliče, Bela, Bašelj, Hrib. Nova vas. Moše, Potoče, Breg
17. III. 1958 ob 14. uri
OSNOVNA ŠOLA PSEVO Tereni — Pševo, Javornik, Ce-pulje, Zabukovje 17. III. 19.8 ob 14. uri OSNOVNA SOLA PODBLICA Tereni  —  Podblica, Jamnik, Ncmilje, Njivica 17. III. 1958 ob 15.30. uri OSNOVNA SOLA BESNICA Tereni — Zg. Resnica, Spodnja Besnica, Rakovica 17. III. J958 ob 16.30. uri
ZADRUŽNI DOM KOKRICA Tereni — Kokrica, Mlaka, Ta-ttnec, Bobovek, Srakovlje, I lovka
17. III. 1958 ob 8. uri
Zvezni kapetan državne water-polo reprezentance je obvestil plavalni klub »Triglav«, da bo v okviru treninga, ki bo v Kranju, tudi waterpolo tekma med reprezentancama Madžarske in Jugoslavije. Ta prireditev bo konec junija ali v začetku julija. V Kranju bomo imeli torej letos kar tri velike mednarodne prireditve: vaterpolo dvoboj z Madžarsko, mednarodni plavalni miting za izbiro državne reprezentance in plavalni dvoboj z neko vzhodno - nemško ekipo iz Draždanov, Razen tega se nam obeta še vrsta zanimivih domačih tekmovanj.
Za te prireditve pa bo potrebno kopališče- primerno preurediti. Ce bo dobil »Triglav« potrebno zagotovilo, da bodo te stvari   do  junija  urejene, potem
lahko z gotovostjo računamo na izredno kvalitetni plavalni program v letu 1958.
USTANOVNI OBČNI ZBOR OKRAJNEGA ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANI-KOV
v nedeljo dopoldan je bil na pobudo iniciativnega odbora sklican ustanovni občni zbor okrajnega Združenja šoferjev in avtomehan i kov.
Občni zbor je pozdravil tudi predstavni1" prometnega odseka TNZ Kranj tov. Kelih in je v svojem govoru poudaril pomen ustanovitve tega odbora, saj ta organizacija s svojim prometno-vzgojnim delom ter strokovnim usposabljanjem   svojih članov
znatno vpliva na zmanjšanje prometnih nesreč.
Podružnice Združenja t Kranju, Skofji Loki, Tržiču in n« Jesenicah so že dlje časa čutile potrebo po ustanovitvi nekega skupnega organa, ki bi jih povezoval med seboj in bi njihov« delo ne bilo več tako osamljeno. To je bilo razvidno tudi iz poročil predsednikov teh podružnic. Novi odbor bo poleg številnih stanovskih vprašanj, zlastf še ne zadosti rešenega vprašanja šoferskih pokojnin, obrav-tičejo šoferske organizacije. Po-naval številne probleme, ki se sobno skrb bo posvetil vzgoji kadrov in bo v ta namen organiziral strokov, tečaje. Okrajni odbor, ki je bil organiziran po zgledu podobnih v Celju, Kopru in drugod," bo zdmževal okrog RO0 poklicnih šoferjev 1» avtomehanikov okraja Kranj.
A Veste — prejšnli teden sem ee onegavil po Cerkljah. Revidiral sem namreč tiste grohe, ki sem jih že pred časom obelodanil. Ugotovil sem, da so tiste stare spodrsljaje sicer popravili, namesto njih so pa cel kup novih zagrešili. Tako je tudi prav, sicer bi od samega dolgega časa konec vzel.
A Vreme je pa letos Cerklja-nom zares naklonjeno. S tem mislim sneg, ki je spet lepo prekril tisto famozno cerkljansko protiprašno prevleko, ki ob mokrem vremenu tako lepo in trajno prebarva ženskam nogavice, moškim pa hlače. Mote hlače imajo namreč (pri hoji se namreč grozno škropim) vse polno madežev, ki jih Marjana na nobeno sorto ne more spraviti iz blaga. Take so, kot bi Imele ošpice. Zdaj pa tuhtam, s čem je graditelj prepojil tisto protiprašno prevleko? A ^e ne boste na veliki zvon obešali, vam povem, da imajo Cer ki Jani ilegalno vodovodno ■ktlpnost. Kaj menite, zakaj vodo tako ljubosumno skrivajo, da vodovodne skupnosti do sedaj \e niso registrirali? Nič ne re-
čem, če bi bilo govora o vinu. Sem res radoveden, koliko časa bodo še v kalnem ribarili? A Vprašanje strojne lope KZ Cerklje, ki že lep čas razburja cerkljanske duhove, je končne, rešeno. Vrhnji del bodo preuredili v stanovanja, kjer bo dobilo pribežališče 1200 prebivalcev. — Ko sem Revšetovomu Li-petu to povedal, ga je skoraj vznak vrglo. Mislil je, da lažem,. ko pa sem mu povedal, da bodo tamkaj nastanili 1200 kur, se je potolažil. Skratka, v tistih prostorih bo poslej kurja farma, kjer bodo imele kure »haus-arest«. Nič se ne bodo sprehajale po svobodi' — njihova glavna naloga bo: nesti jajca. A Cerkljani so pa res več kot čudni. Končno ne trdim, da so vsi taki. Le tisti, ki bi lahko oddali v najem sob.«, nočejo razumeti, da bo julija, ko bo stekla žičnica na Krvavec, povpraševanje po sobah za tujce precejšnje. Pod takšnimi pogoji turizem v Cerkljah še lep čas ne bo zadihal!
Revšetov Lipe pa meni, da bi eventuelni tujci lahko prenočevali kar v vagončkih žičnice. A Sušmarstvo je v Cerkljah zelo razvita oblika »gospodarstva«. Krojači, šivilje, čevljarji, mizarji — kdo bi vse naštel — šušmarijo, da je kaj. Temu pravijo v Cerkljah samoiniciativa za dvig življenjskega standarda. A pa tudi Cesnov France ali po domače Čopov, se na ta »kšeft dobro razume. Prodaji alkoholne pijače, seveda brez obrt. dovoljenja. Ce ga vprašaš, kako je z odvajanjem prometnoga davka, te mimogrede takole zabije: »Kaj bi odvajal prometni davek. Od tega sam živim!«
A Tistikrat me je Revšetov Lipe vprašal: »Kaj meniš Jaka, kaj bi dobili, če bi križali ježa z divjo gartrožo?« Vprašanji- le mi je zdelo tako neumno, da ni dosti manjkalo, pa bi ga kre.vnil. Pa se je Lipe zarezal in dejal: »Se enega Bodičarja.«
Vas pozdravlja Vaš Kodičar!
OSNOVNA ŠOLA PODBREZJE Tereni — Podbrezje, Bistrica, Gobove!
17. III. 1958 ob 9. uri
OSEMLETNA OSNOVNA ŠOLA DUPLJE
Tereni — Zg. Duplje, Sp. Dop-ljc, Žeje, Zadraga 17. III. 1958 ob 10. uri
ZADRUŽNI DOM NAKLO Tereni — Naklo, Malo Naklo, Cegelnica,   Okroglo, Strahinj, Polica, Pivka
17. III. 1958 ob 11. uri
OSNOVNA ŠOLA PREDOSLJE Tereni — Predoslje, Suha, Orehovlje, Britof, Brdo
18. III. 1958 ob 7.30. uri
ZADRUŽNI DOM VISOKO
Tereni — Visoko, Milje, Luže 18. III. 1958 ob 8.30 uri
OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR
Tereni — Šenčur, Srednja vas 18. III. 1958 ob 9.30. uri
OSNOVNA ŠOLA VOKLO Tereni — Voklo, Voglje, Pre-bačevo, Hrastje
18. III. 1958 ob II. uri
OSNOVNA SOLA TRBOJE
Tereni — Trboje, Žerjavka 18. III. 1938 ob 12. uri
OSNOVNA SOLA ŽABNICA Tereni — Zabnica, Sr. Bitnje, Sp. Bitnje, šutna, Sv. Duh, Pevno, Dorfarje, Crngrob, Forme, Križna gora, Planica, Lav-terski vrh
18. III. 1958 ob 14. uri
OSNOVNA ŠOLA MAVClCE Tereni  —  Mavčiče, PodreČa, Praše, Jama, Meja, Brc?»
18. IIL 1938 ob 16. uri
AMBULANTA JEZERSKO — Tereni — Zg. Jezersko, Sp. Jezera! o
18. III. 1958 ob 15. uri
AMBULANTA FUŽINE IN KAMNOLOM KOKRA Tereni - Zg. Kokra, Sp. Kokra
18. III. 1958 ob 16. uri
OSNOVNA SOLA OLŠEVEK Tereni — Olševek, Hotemaže
18. III. 1958 ob 17. uri
OSNOVNA ŠOLA TRSTENIK Tereni  — Trstenik, Teneliše, Panger-Jca, Bnbni vrt. Povije. Cadovlje. Zabije
19. III. 1938 ob 14. uri
OSNOVNA SOLA GORICE Tereni — Gorice, Zalog, Srednja vas, Lcten.-e, Kamnjek
19. III. 1938 ob 15. uri
OTROŠKI VRTEC GOLNIK Tereni — Golnik, Novake 19. IIL 1958 ob 16. uri
OTROŠKA AMBULANTA STRAŽIŠCE
Tereni — Stražišče, Kalvarija, Smarjrtna gora, Labore, Orehek, Drulovka, Z". Bitnje 19. IIL 1958 od 8.—13. ure
Starše opozarjamo, da si za bolne otroke pravočasno preskrbe zdravniška potrdila in jih predlože na cepišču, sicer bo Izostanek štet kot neopravičen. Starši, knteri ne bodo pripeljali svojih otrok brez opravičljivega razloga k ceni jen ju, so kazensko odgovorni po določil ib Splošnega zakona o rrcr>rcčeva-nju in zatiranju na!ez!,jivih bolezni (Ur. list FLRJ št, 37/48) in po čl. 199 Kazenskega zakonika (Ur. list FLRJ št. 13/51).
Starši, ki iz kateieirakoli razlega niso prejeli poziva za cepljenje, a njihovi otros i še nltO bili cepljeni proti kozam In da-\ i< i. naj vkl.juh temu pripeljejo otroke na ((pisca po gornjem razporedu.
Opozarjamo Htarše, naj se STROGO DRŽE Jivljcneira datuma .In ure. da bo cepljenje lahko nemoteno potekalo.
Obveščamo, da v času cepljenja ne bo ordinacije v Otroškem dispanzerju ZD na Poljski poti, dne 17. in 19. III. 1958. kakor tudi ne v Posvetovalnici za otroke ZD na Poljski poti, due 18. III. 1958.
ZDRAVSTVENI DOM KRANJ
»STORŽlC«, KRANJ: 14. in 15.
marca ob 16., 18. in 20. uri arher. barv. cinemaseope film »PRINC VALTANT«. 16. marca ob 10. uri premiera amer. barv. cinemaseope filma »DTRKA^I«, ob 14. uri ital. barv. film »TUREK NAPO-LTTANEC« ter ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni einemaseone film »PRINC VALIANT«. »TRIGLAV«. Primskovo: 15. in
16. marca premiera an°l. barv. filma »JUNAKI SHERVVOOD-SKEGA GOZDA«. V soboto ob 19. uri. V nedeljo ob 16.30 in 19. uri.
»SVOBODA«, Stražišče: 15. 3.
ob 19. uri premiera amer. filma »DOBRA ZEMLJA«. 16. marca ob 15. uri ital. barv. film »TUREK NAPOLITANEC« ter ob 17. in 10. uri amer. film »DOBRA ZEMLJA«.
NAKLO: 15. marca ni predstave. 16. marca ob 16. in 19. uri premiera amer. barv. cinemaseope filma »DIRKAČI«.
RADOVLJICA: od 14. do 16. marca slovenski zabavni film »NE ČAKAT NA MAJ«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri.
BLED: od 14. do 17. marca ameriški barv. pustolovski film »ROB ROY«. V petek in ponedeljek ob 20. uri. V soboto ob
17. in 20. uri. V nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri, ob 10. uri ma-tin°ia.
LJUBNO: od 15. do 16. marc3 amer. film »MARIJA VALEV-ska«. V soboto ob 19.30, v nedeljo ob 16. in 18. uri.
»SORA«, Skofja Loka: od 14. do 16. marca amer. barv. film »ZADNJI IZ PLEMENA KO-MANCl«.
»KRVAVC«, Cerklie: 15. in 16. marca ital. film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST-«. V soboto ob 19.30 uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri.
ma za kokoši 35 do 40, fižol 60 do 80, oves 20, proso 35, šalotka 40 do 50 in čebulček 150 do 30« dinarjev liter; krompir 10, rdeče korenje 35 do 50, navadna korenje 20, kisla repa 25 do 28. kislo zelje 35 do 40, zelje v glavah 25, pesa 20 do 35, redkev 25 do 30, čebula 40 do 60 din kg; motovileč 20 do 25, radič 25, špi-nača 25 do 30 din merica; česea 5 do 8 din kom., kolerabe 5 de 10, por 10 do 15, zelena 15 do 20, hren 5 do 10 din kom.; šopek peteršilja 12 din; jabolka 100 dia kilogram, krhlji 40 do 80 din liter, skuta 90 din, surovo masla 400 do 500 din kg, mleko 30, smetana 200 din liter; jajca 14 do 16 din kom., kokoši 350 do 500 din komad.
V KAMNIKU
V torek je bil v Kamniku živilski trg zelo živahen. Ker je bil obenem tudi semanji dan, je bilo v mestu zelo veliko prodajalcev in kupcev. Na sejmišču je bil velik dovoz mladih pujskov, ki jim je cena zelo padla. Po 5000 din kos so bili že kar lepi prašički. Kupčija je bila slabša kot so si prodajalci mislili. Nekaj je k temu pripomogel tudi snežni metež. Na živilskem trgu smo zabeležili naslednje cene: jajca 13 din kos, motovileč 20 din merica, solata 70 din, radič 180 din, ohrovt 48 dinarjev, čebula 50 do 60 din, kislo zelje 40 do 45 din, kisla repa 30 din, jabolka 100 do 129 din kg. Spet je bilo naprodaj mnogo najrazličnejših semen. — Cebuljček je bil v zadrugi po 450 din kg, na trgu pa po 231 do 300 din liter.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
v soboto, 15. marca, ob 20. uri HadŽiČ -vsi smo samo LJUDje <. Komedija v treh deinn'uh. Gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Izven.
v nedeljo, 16. marca, ob 16. uri — Artur Miler: »LOV na ČAROVNICE«. Gostuje Mestno gledališče z Jesenic. Izven.
mestno GLEDALIŠČE JESENICE
V soboto 15. marca ob 19.30 uri Arthur Miller »LOV na ČAROVNICE«. Zveze z vlaki ugodne.
V nedeljo 16. marca poslovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. Arthur Miller -LOVNA Čarovnice«.
V KRANJU
Na kranjskem živilskem trgu ■0 bilo v ponod-ljek naslednje Ceno: ajdova moka 70 do 75, koruzna moka 40 do 50, koruzni zdrob 40 do 55, koruza 40, kaša 65 do 80, ješprenj 60 do 70, kr-
CE SE PRIHRANKI SPRAVLJAJO V NOGAVICO
Niso redki primeri, ko posamezniki, predvsem kmetovalci, zaradi zastarelih nazorov in nezaupanja do hranilne službe, katero nekateri posamezniki S* vedno primerjajo s predvojnimi zasebnimi hranilnicami, na najrazličnejše načine shranjujejo doma večje vsote denarja. Nekaterim uspe, da skrivnost skrite blagajne obdrže zase, če P* za njihovo skrivnost rvedo nepoklicane osebe, se jim lahkomiselno in negospodarsko ravnanje z denarjem maščuje tako, da so čez noč ob prihranke
Tudi Antonija Meršol, kmetica iz Hraš pri Radovljici, je na podoban način hranila svoje prihranke. Denar je skrivala * pločevinasta škatljo, katero j« imela pritrjeno na notranji strani klopi ob mizi v jedilnici. K« je ob neki priložnosti lanske jeleni zopet spravljala denar * skrito blagajno, jo je pri tem opazoval njen podnajemnik Anton Teličkovič, ki je bil sicer za po len v tovarni »Elan«, v prostem času pa ji je pomaga' pri kmečkih delih. Dne 15. n*; vembra 1957 je delo v tovarni »Elan« zapustil in se vrnil * Ptuj. Nekaj dni po njegove«" odhodu, ko je Meršolova rat-'1* denar za izplačilo, je pa nn ve* liko začudenje opazila, da Je blagajna prazna. Sprva si splt)h ni znala pojasniti, kdo naj bi izvršil tatvino. Šele, ko ji j« n°" ki prijatelj poveJal, da Je videl na vlaku Tetičkovlča in da ie imel polne žepe tisočakov, ie prijavila posta |J ljudske miUce» da ji je zmanjkal iz orrvnjone blagajne znesek 115.000 din.
Čeprav je Tetičkovlč nw ^od'" šču v Radovljici tatvino trdovratno zanikal, mu je sodišč« * zaslišanji prič dokazalo le k'lt' vino zneska 81.000 din in ga obsodilo na kazen 7 mesecev pora.
KRANJ, 14. MARCA 1958
Clafi Gorenjske 5
Težave in uspehi botrujejo kulturno-prosvetni dejavnosti
v Cerkljah
V nemajhni zadregi sem, saj ni dolgo tega — morda štiri ali pet mesecev — kar sem pisal o kulturno-prosvetni dejavnosti in posebej o njeni problematiki v Cerkljah. Ne trdim, da manjka snovi s tega obširnega področja, vendar pa ne bi rad ponavljal misli, ki sem jih že pred časom zabeležil.
Ne bo napak, če poudarim, da mrtvila, ki je v zadnjih dveh letih skoraj docela ohromilo delovanje nekaterih sekcij te kulturno - prosvetne ustanove, člani kulturno-umetniškega društva Že vedno niso povsem premagali. Vzroki za to mrtvilo so še vedno isti: vzrok je v pomanjkanju ljudi — voditeljev raznih sekcij. Položaj pa vendarle ni tako brezupen, kakor bi na prvi pogled sodil nepoučen opazovalec. Med člani posameznih sekcij je namreč še vedno dovolj prizadevnosti, dobre volje in pobud za uspešno delo.
Da bomo dobili jasnejšo podobo o delu društva, preglejmo na kratko,'kako je z uresničevanjem nekaterih sklepov in nalog, ki so si ijh zadali člani društva, hkrati pa prelistajmo *e kroniko posameznih sekcij. - Kot prvo naj omenim dramsko sekcijo, ki se je pred nekaj dnevi predstavila s prvo premiere v letošnji gledališki sezoni, s komedijo »Stari grehi«. Uprizoritev, ki je zabeležila lep obisk, le dovolj zgovoren dokaz, da je dramska sekcija vendarle začela
z delom. Manj razveseljiva pa je žal izbira tega dramskega dela. Dovolite pikro pripombo: Komedija »Stari grehi«, ki so jo uprizorili, so »dvakrat stari grehi«. Kaj res ni bilo moč poiskati med dramsko literaturo boljšega, naprednejšega teksta".' Komedija »Stari grehi«, ki ji morda ne kaže očitati pomanjkljivosti, kar se tiče igrivega sloga, duhovitih domislic in posrečene situacij ske komike, sodi namreč s svojo zastarelo miselnostjo, brez kakršne koli napredne ideje, v ropotarnico preteklega časa. V prihodnje se torej izogibajmo igram s preživelo idejnostjo — dajmo ljudem čimveč zdravega razvedrila! Dobre dramske literature zares ne manjka.
Tudi godbi na pihala in tam-buraškemu orkestru, ki šta pred časom skoraj povsem prenehala z resnim delom, se obetajo boljši časi. Da je temu tako, je vzrok predvsem v pripravah na proslavo 100-letnice rojstva znanega igralca Ignacija Borštnika — cerkljanskega rojaka. Takrat se bosta namreč oba,, godba in orkester, oddolžila spominu svojega rojaka z novo naštudiranim programom.
Kaj pa lutkovna sekcija? Menda je niso organizacijske težave zavedle že pred rojstvom v slepo ulico? Prav gotovo ne! Ta dram-
ski odsek — če smemo tako reči — dobiva vse jasnejšo podobo. Vse kaže, da bo spričo ugodnih delovnih pogojev ta sekcija kaj kmalu zaživela, najkasneje pa v novi sezoni.
• Poglavitna težava, ki tare knjižnico, je: Knjižnega zaklada pri pomanjkanju finančnih sredstev ni moč oskrbovati z novimi knjigami, ki jih nudi knjižni trg. To je tudi vzrok, da število starejših članov, ki so knjige večinoma že prebrali, upada.
Pred časom je bilo govora tudi o javni čitalnici, o nekakšni klubski sobi, kjer bi se v prostem času zbirala mladina in ostali občani. Kljub vsem ugodnim ustanovitvenim pogojem pa ta prostor še ni odprl obiskovalcem svojih vrat. Vse kaže, da je glavna zapreka v tem, ker prostor še ni opremljen s knjižnimi omarami. Pri tej ugotovitvi bodimo iskreni in se vprašajmo: so bili mar storjeni vsi ukrepi in vloženi vsi napori, da bi bila čitalnica čimprej primer, opremljena in izročena svojemu namenu? Nedvomno utegne biti to za marsikoga dokaj neprijetno vprašanje!
Pred časom je bilo tudi govora o novi obliki dela, in sicer o družabnem življenju v društvu. Da bi s to novo obliko dela dosegli   v  društvu  lepe uspehe,
Pred gostovanjem Celjanov v Kranja
Prvo gostovanje gledališčnikov J* Celja z dramo argentinskega 'r»niatika Casone »Drevesa umi-*Jo stoje«, ki je bilo napove-'"mo za sredino februarja, je v vodo. Vse kaže, da bomo *neli to pot več sreče. Celjsko *'*dališčc se tokrat ne bo pred-M»vil0 s prej omenjeno dramo,
temveč bo uprizorilo slovensko noviteto, dramo Jura Kislinger-ja »Na slepem tiru«, ki je pred kratkim doživela svoj krst.
Drama je pretresljiva in hkrati grozljiva izpoved šestih izdajalcev, ki so si med vojno omadeževali roke s krvjo soljudi, zdaj pa že šest let osamljeni in ob-
sojeni na mučno sožitje žive v tujini. Za bivališče jim služi star vagon na slepem tiru.
Delo je domiselno zrežiral Janez Vrhunc, funkcionalno sceno pa je zamislil Sveta Jovanovič.
Gostovanje bo v torek, 18. marca ob 16. in 20. uri.
S SLIKARSKE RAZSTAVE   V KRANJU
Henri de Toulouse Lautrec
v* ponedeljek je bila v Most-e*n muzeju v Kranju otvoritev Ustave  reprodukcij francosk"
'* slikarja Toulousea Lautreoa, Voulouse Lautrec Je potomec Hta  j užnof rancoske plemiške ne iz Albija. Štiri lati   ! u
?fUžir
j Prišel z materjo v Pari/, kjer .* Preživel večino svojega Živ-i°nja. Nesreča v zgodnji mla-. °»ti ga j(> pohabila za vso živ-J°nJe. ( Vsnovno    slikal ko
j. fnjo si je izpopolnjeval pri q, Wju Bonnatu in kasneje pi I °rnionu. Vendar nobeden i/.-*d  njiju  ni  bistveno vplival j/ izoblikovanje Toulous« Lau *Covega  svojevrstnega slikar-izraza, ki je zrasel iz njo-
ga samega. Pač pa lahko iščemo vire njegove nagnjenosti za dekorativno poživljanje barvne ploskve s figurami in barvo pri Degasu in pri japonskih slikarjih. Henri jo v Parizu kmalu našel pot iz zdolgočasenih salonov v razgibani svet boemske ga življenja, v pisano okolje gledališč, kabaretov in nočnih lokalov. Tu je slikal obiskovalce, plesalke, pevke, igralce, a tudi utrujene hetere. Tako je večji del motivov Toulouse-Lautrecovega slikarstva vzet iz nočnega Pariza, ki ga je doživljal v vsej njegovi tragični resničnosti, in to predvsem kot človek ln šole nato kot umetnik.
Njegovo slikarstvo ni zbirka opisov velikomestnih navad in razvad, temveč je rezultat neštetih vtisov iz slikarjevega razgibanega življenja. Njegovi portreti so polni duha in elegance, v čemer daleč presega ostale sodobnike — portretiste Leta 1810 se je Toulouse-Lautrec lotil slikanja na kamen, ki je kmalu postala najbolj izrazita oblika njegovega umetniškega izražanja. V desetih letih je izdelal blizu štiristo litografskih odtisov najralične jših risb, med katerimi so posebno znani lepaki z vabili na prireditve v pariških nočnih klubih. (N. pr.: Moulin rouge).
zlasti pa pritegnili v društvene vrste nove člane, ni nobenega dvoma. Podoba pa je, da je pobuda zašla v nekakšno brezvetrje. Dokler ne bo imelo društvo primernega prostora, denimo, javne čitalnice oz. klubske sobe, dotlej bo razpravljanje o kakršnem koli družabnem življenju v tukajšnjem prosvetnem društvu brezplodno.
Morda ne bi škodovalo, če bi se člani prosvetnega društva Cerklje od časa do časa zgledovali po sosednih Velesovčanih in Založanih, katerih kulturno -prosvetna dejavnost je mnogo živahnejša.
Za uresničitev sklepov in pobud ne zadoščajo zgolj besede in obljube, temveč je treba trdega dela. S. Š.
SAMO LJUDJE je jugoslovanski film, s katerim je producent Jadran-film k dosedanjim uspešnim filmskim stvaritvam primaknil nov dokaz, da je domača filmska proizvodnja na najboljši poti.
Izvirnost filmske zgodbe o slepi deklici, ki ji operacija vrne vid, je precej dvomljiva; nedvomno pa je zgodba dovolj spretno zasnovana, v odtenkih sveža in psihološko dovolj poglobljena, da smemo govoriti o uspeli filmski pripovedi. — Režiser Branko Bauer je zrežiral zgodbo z dobrim občutkom za psihološke odtenke in s precejšnjim smislom za močan učinek slike. Zaokrožena in zrela igra igralske garniture, ki jo tvorijo Tamara Miletič, Milo-rad Margetić, Stefanini Nik-ša,   Nela   Eržišnik, Olivera
Markovie, Stjepan Jurčević, dalje glasba Bojana Adamiča in kamera Branka Blazine, so prispevali k celotni strukturi filma lepe deleže.
PRINC VALIANT
je ameriški barvni film v cinemaseopu, ki ga lahko ovrednotimo kot vse ostaie filme, ki sodijo v to zvrst filmskega obrtništva. Zgodovinska dejstva so bolj aH manj prirejena na okus filmske publike; zgodbi dajejo privlačnost številni razburljivi prizori iz srednjeveških viteških turnirjev, dalje napeta pripoved, ki je začinjena z romantično ljubeznijo in tako dalje. Podobnih »rekvizitov«, ki delajo zgodbo privlačno, ne manjka. - Ocena: za to zvrst filmov - prav dobro. aa
SE
ENKRAT:
Gledališko občinstvo ■ kriterij?
»Glas Gorenjske« je v št. 16 z dne 28. februarja 1.1. priobčil oceno o komediji Stuarda Olivera »Čudovite pustolovščine«, podpisano s S. S., ki jo ie uprizorila DPD »Svoboda« Škofja Loka v moji režiji. Mislim, da bi pihal v veter, če bi po uspelih uprizoritvah hotel v današnjem odgovoru polemizirati z recenzentom, saj se v nekaterih ugotovitvah načelno strinjam z njim, mnenja pa sem, da takšne ocene ne morejo kaj prida prispevati k rasti naših »Svodob« in njihovega kulturno-umetniškega poslanstva. Pisec ocene bi se moral zavedati, da so vsi nastopajoči ne samo amaterji, ampak manuelni delavci, ki svoj prosti čas posvečajo izobrazbi in nalogam, kakršne amatersko gledališče imperativno nalaga vsem, ki se vključujejo v njegovo dejavnost. Pot do uspehoc je težavna, združena z napori vsakega posameznika, ki teži k napredku in progresu. Gledališko delo, ki ga je recenzent položil pod dlakocepsko lupo, pa je bilo pred časom uprizorjeno že tudi v Kranju in v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in to z istim tekstom, s katerim smo ga uprizorili v Skofji Loki. Besedovanje o slabem prevodu ne more torej kritično prizadeti škofjeloške »Svobode«, ki je ostala verna tekstu, kakršen je. Očitati sodelujočim malomarnost, je le prehudo, če pomislimo, da naše podeželske »Svobode« rastejo iz sebe, da se iz dneva v dan bore za rast članstva in da so preprosti delavci, ki jih žeja pn kulturnem   udejstvovanju, prej
vredni pohvale ko graje za njihovo delo. pa četudi je včasih v opreki z visoko kvaliteto, kakršna je mogoča le v poklicnih gledališčih. Cas, ko je bilo za amaterske odre vse dobro, kir je na slepo srečo prišlo režiserju pod roke, je že zdavnaj za nami. Ljudem, ki so odmaknjeni od kulturnega centra, je treba privoščiti še kaj drugega kot preproste igre z ljudsko tematiko. In če se je škofjeloška »Svoboda« pogumno lotila uprizoritve dokaj težavnega gledališkega dela, je s tem samo dokazala, da želi prispevati svoj delež k rasti gledališke kulture na našem podeželju.
Dobro se zavedam* da bi bilo marsikaj lahko boljše, če bi bil ansambel naše gledališke družine drugače šolan kot je. Borba za pravorečje je že stara, rakava rana vseh amaterskih gledališč; tudi škofjeloška igralska družina se z režiserjem »Čudovitih pustolovščin« zaveda, da ta boj še dolgo ne bo izbojevan. Zavedamo se tudi, da gledališko
občinstvo še ne more biti objektiven kriterij za izvajano delo, mnenja pa sem, da v času, ko zanimanje za gledališke uprizoritve zaradi pretiranega zanimanja za filmske predstave vsepovsod pada. naše delo ni bilo zaman. Osvežili smo pri občinstvu zanimanje za odrske uprizoritve, številne in dobro obiskane reprize »Čudovitih pustolovščin-« tako v Skofji Loki kakor v Železnikih pa nam potrjujejo, da smo na pravi poti pri svojem vzgojnem poslanstvu: pritegniti občinstvo spet v gledališče!
To pa je tudi namen in poslanstvo naše »Svobode«, ki se svojih naporov zaveda in jih uveljavlja tako, da se nikomur, ki je sodeloval pri uprizoritvi »Čudovitih pustolovščin« svojega dela ni treba sramovati. Občinstvo je z našim delom zadovoljno, ga pravilno vrednoti — za drugačno plačilo in priznanje pa nam, ki smo amaterji, nikoli ni šlo in nam ne gre.
VINKO PRIMOŽIČ
Dramska skupina KPD »Partizan Leon« na Bohinjski Beli je v letošnji sezoni uprizorila že tri odrska dela, in sicer Molie-rovega »Skopuha«, Jurčič-Gove-karjeve »Rokovnjače- in domačo, manj znano igro »Prisegam«. »Skopuha« in »Rokovnjače« je režiral Stanko Pišek. Obe uprizoritvi sta razmeroma dobro uspeli. Zlasti k poslednji je režiser pritegnil precej mladih igralcev, ki z veseljem in uspešno sodelujejo pri dramski skupini. — Igro »Prisegam« pa je pripravil za uprizoritev Zdenko Cund. Pred nedavnim so člani društva presenetili občinstvo z veselim večerom, ki so ga sami izvajali. Ob tej priliki so zaigrali tudi komedijo, enodejanko »Fant in pol«.
V letošnji sezoni mislijo nn Bohinjski Beli uprizoriti še naslednja dela: Elmer Harris »Molčeča usta«, Budakovo dramo »Metež« in igro »V goriških plazovih-. Z vajami so že pričeli.
Risarski Maj na Jesenicab
Likovna sekcija Svobode Jesenice bo priredila tudi letos risarski tečaj, ki ga bo vodil akademski slikar prof. Pirih. — Tečaj bodo lahko obiskovale osebe stare nad 16 let. Ker bo tečaj brezplačen, je zanimanje zanj zelo veliko. Prav bi pa bilo organizirati podoben risarski tečaj tudi za mlajše, predvsem dijake in učence šol, ki imajo veselje in dar za risanje. U.
Kritičen zapisek
GLEDALCEV
Na tem svetu se res vse lahko zgodi. Tudi to, da se ljudje ob kulturnem dogodku nekulturno obnašajo. Za tiste, ki nam kale nočni mir, zahtevamo kazen. Tistim pa. ki zagrenijo človeku vse veselje, ko gleda resnično umetnino na odru — tistim pa zastonj dajemo vstopnice! Kaj ni tu nekaj narobe?
Mestno gledališče na Jesenicah je za Dan žena ponovilo \rthurja Millerja »Lov na čarovnice -. Vsa ženska društva v občini so za to predstavo dobila po nekaj vstopnic in priznati jim je treba, da so obisk dobro organizirala. Do tu je torej vse v redu in -te še zdaj uporabimo vsakdanjo frazo — hvale vredno.
O uprizoritvi sami bodo pisali drugi. Samo nekaj bi rad pribil: naj bo besedna umetnina še tako lepa — ob slabih igralcih bo zbledela in Dostala neužitna. Tokrat pa se je oboje srečno ujelo: avtorjev mogočni tekst se je srečal s sposobnimi oblikovalci glavnih, pa tudi večine stranskih vlog. Igralci vsilijo gledalcu moreče vzdušje in v njem živi do silnega, tragičnega konca. Vse v igri je tako občečloveško tragično, da padajo besede kakor udarci na dušo. Tudi histerija. In ta še prav posebno. Niti trohice smešnega ni v njej.
Kako so se mogli potem gledalci — pravilneje rečeno: gledalke — na glas smejati prav tedaj, ko se je ta mračna človeška drama zapletla, se vzdignila v svoj vrh in končno pokazala triunif po-Uenja nad nasiljem? Naj takoj popravim: vsi se niso smejali, toda smeh je odme-
val po vsej dvorani. Zase vem, da so se mi v trenutku, ko sem se že otepal s solzami, v vrsti za mano nasmejali prav v uho. Bil sem ogorčen, besen, divji; moji sosedje nič manj. Nekaj pikrih nam je ušlo celo na glas. Po igri mi je rekel nekdo:
»Najraje bi jokal od onemogle jeze nad tako banalnostjo — že zaradi igralcev!«
Imel sem občutek, da igralci niso igrali za publiko. Vsaj ne za tako publiko, ki se jim ob najbolj resnih prizorih smeje. Igrali so iz notranje potrebe. In bili so čudoviti. Bili so resnični, ne amaterski igralci.
Miller j u je delo »Lov na čarovnice« povzročilo dokaj več nevšečnosti kakor njegova poroka z Marilvn Monroe. Za Ameriko je bilo to hladna prha, ker so razumeli njegovo ost. Je naš povprečen človek potem manj kulturen kakor povprečen Američan? Iz izkušenj lahko rečemo, da ne.
Tega primera ne gre posploševati, še manj pa ga smemo prezreti. Tu gre namreč za našo kulturno politiko. Komedije in burke ter veseli večeri pa še kakšna proslava
— ljudska igra ali folklorni
— pevski nastop, to so zdaj v večini primerov prireditve na našem podeželju. Lepo je m prav, da skrbimo za razvedrilo, vendar na resna del:* ne bi smeli tako kmalu pozabiti. In predvsem z njimi ahko pripravimo ljudi za sprejemanje in razumevanje globokih etičnih umetnin.
J. S.
J
77
KRANJ, 14. MARCA 1958
ALI ZE VESTE...
... da je kranjsko delavsko prosvetno društvo »Svoboda« priredilo v nedeljo dopoldne zanimivo tekmovanje pionirjev pod naslovom: Mamice, poglejte nas. To tekmovanje je bilo organizirano po vzorcu Kaj veš, kaj znaš,
... da se je prijavilo kar lepo število junakov v starosti od treh do dvanajstih let, ki so hoteli pokazati kaj vse zmorejo in znajo,
... da so tekmovali posamezno in tudi v dvojicah z recitacijami, pevskimi točkami, igrali so pa tudi na violino in klavir,
... da je prvo nagrado prejel Stajnko Dušan, ki je prav umetniško zaigral na violino res težko skladbico,
... da je pa največje priznanje doživela triletna Bernardka Bregarjeva z deklamacijo »Medvedek«,
... da so prejeli lepe nagrade še: Jurgele Alenka, Kristan Jaro, Batič Evica, Pajo Pišta, Eržen Matjaž in Gruden Iva, Kolman Irena in Cuk Slavko,
... da to tekmovanje ni bilo prvo in ne zadnje. Da se za naslednje tekmovanje že pripravlja kar lepo število kranjskih pionirjev in pionirk,
... da bi bilo pa dobro organizirati naslednje tekmovanje tako, da bi se povabilo tudi male umetnike, ki žive v okolici Kranja ali pa kar z vse Gorenjske,
... da bi pa naše DPD »Svoboda« organiziralo podobno tekmovanje tudi za naše mladince, ki bi morda pokazali mnogo več kakor pa pionirčki, ...da
h &$dkwe$a mikatrnka
Kako je nastal metulj smrtoglavec?
Morska pošast
Brezskrbno je letal od cveta na cvet, lep, živopisan metulj. Na svojo lepoto je bil zelo ponosen. Vendar ga je nekaj težilo, ni mu dalo miru. Bil je majhen, droben in neznaten. Rad bi postal večji, da bi ga vsakdo opazil, pozdravil ali vsaj nagovoril. Toda, kako naj se uresniči ta pobožna željama se je le spomnil Bele Lilije, one lilije, o kateri je šel glas po deželi, da marsikaj ve in tudi zna.
Nekega lepega dne se je res ojuna-čil, se odel v svatovsko oblačilo in odjadral na pot. Ob ogradi razprostra-nega vrta je slonela Bela Lilija. Metuljček se je pred njo globoko priklonil in razodel 'Svojo prošnjo.
Lilija se mu je nasmehnila in rekla: »Dvakrat te lahko spremenim.« Poškropila ga je z bisernimi kapljicami in glej v trenutku je postal ve«Lik in na krilih mu je odsevala mrtvaška glava. Lepo se je Liliji zahvalil in odletel. Njegovi aovrstniki so onemeli, ko je
prijadral med nje — razpršili so se takoj na vse strani, ker so se ga bali. Iskal si je novih prijateljev, nove družbe. Zastonj vse poskušanje, vsi so bežali pred njim. Preveč jih je spominjal smrti.
Ves »žalosten in turoben je posedal dan na dan po skritih cvetovih, na osamljenih travnikih. Hiral je in iskal leka bolečini in osamljenosti. Pa se ie nekega dne spomnil Bele Lilije, cvetke, ki mu je uslišala prošnjo. Zajadral Je zopet proti oni ogradi in poprosil je Lilijo, naj se ga usmili in ga naredi takega, kakršen je bil. Bela Lilija pa je odgovorila: »Spremenim ti lahko samo velikost, boš zadovoljen?« »Da.« je komaj dahnil metulj. In glej, v trenutku je postal manjši, spremenil se je skoraj ves, le mrtvaška glava je ostala. Ostalo mu je tudi ime še danes, dali so mu ga takrat njegovi vrstniki.
Dollnar Stefi, dijak, Cerklje
Križanka:
NA AVTOSTRADO
Vodoravno: 1. dvoživka; 7. skupno Ime za Evropo in Azijo; 8. domače živali, grška črka; 9. začetnici imena in priimka predsednika Jugoslavije; 11. športna disciplina, sorodnik fižola; 12. pisalna potrebščina; 13. začetnici imena - priimka slovenskega pesnika -prevajalca (Alojz. ..); 4. pod, 15. va«
s krasnim perjem; 27. plug; 30. grška črka; 31. papiga - samec; 32. polna luna; 33. egipčansko božanstvo.
Navpično: 1. del hlač; 2. prebivalec enega kontinenta; 3. morska žival podobna klobasi; 4. isti črki; 5. moško ime; 6. drog; 9. gozdne živali z bodicami; 10. skupina mladincev - delav-
Njega dni so vsi mornarji verjeli v morske pošasti.
»Ja, ja,« so imeli navado reći. »V morju žive prave pravcate pošasti. Po devetdeset čevljev so ti dolge. Glave pa imajo velike kakor zmaji. In iz žrel bruhajo ogenj. Kadar pa zagledajo ladjo, jo obkrožijo in meni nič tebi nič potegnejo na dno morja.«
>Pa ste morsko pošast ža kdaj videli?«
»O, jal«
»O, jal«
»O, ja!«
»O, jal Strašna pošast je bila to,« je razložil mornar, mršav dolgin. »Jadrali smo proti njej, nared za boj, vsak je imel v rokah harpuno. Potlej smo vanjo zagnali vse harpune, kar jih je premogla ladja. Zzzzzinkkkl Zadeli smo jo. Ko pa smo jo potegnili na krov, se je spremenila v drobno morsko lastavico . . . «
Vsi mornarji so prikimali.
»O, ja!« so dejali. »Vidite, taksne se morske pošasti.«
»Tudi jaz sem jo že videl,« je spregovoril drugi mornar, z gosto črno brado. »Plavala je proti naši ladji, čedalje bolj
AAAAAAAAVSAAAAA/»AAAAWAA
Lastovkino pismo
Vsi smo danes ostrmeli, ko je poštar v vas prišel in prinesel belo pismo z znamko iz afriških dežel.
Vsi smo radovedni bili
in ovoj odprli smo
pa naš Niko, ki v drugi razred hodi,
je prebral, kar je bilo napiaano:
»Dragi moji vsi vaščani!
Dolgo je že res tega,
kar sem vaše kraje zapustila
in na topli jug s sestricami odšla,
vendar pa vas nisem pozabila.
Tu v afriških deželah
toplo sonce sije prav ves dan,
me pa letamo okoli
in mušice si lovimo,
sem in tja, čez hrib in plan.
Kaj bi vam še napisala? Da na tujem je lepo, vendar pa po vaši vasi moje hrepeni oko.
Zdravi preko zime ostanite,
ko pa pomlad bo spet prišla,
takrat se vrnem tudi jaz.
Vas lepo pozdravlja vaša lastovka.«
se nam je približevala. Vsi smo v en glas
zaklicali: Na pomoči Pošast pa se je spremenila v morsko zvezdo«
njimi. »Bila je črna kakor tuš, iz nosu pa se ji je kadilo. Ko smo pripluli do nje, se je ta spak spremenil v morsko želvo.«
»Da, da,« so prikimali zbrani mornarji. Vidite, takšne to morske pošasti.«
»Da, dal« so spet složno prikimali ostali. »Kadarkoli sa jim približaš, se spremene v kako drugo bitje.« »Tako je I«
sto petdeset čevljev je bila dolga,« je ln vsi so bili trdno prepričani, da mor-spregovorll tretji mornar, najstarejši med   ske pošasti v resnici šive . . .
»Jas pa sem videl morsko pošast
Dobra knjiga
Dobra knjiga je nala -prijateljica. Ona nam -pomaga prek pustih dni. Ona nas razvedri, kadar smo čemerni in nesrečni.
Dobra knjiga nas nikdar ne razočara. Uči nas plemenitosti, kaze nam prava pota. Opozarja nas na nevarnosti življenja, varuje nas zlega.
Dobra knjiga nam pomaga lajšati vsakdanje težave in skrbi. Vodi nas v pravljični svet duševnih lepot. Kaze nam gorje in žalost, veselje in hrepenenje drugih ljudi.
Dobra knjiga nam nudi vedno nekaj minut tihe in mirne sreče-Njen glas je glas nas samih, našega hotenja, hrepenenja in iskanja.
Dobra knjiga nas vodi v bajeslovne kraje, pred nami čara čudovite prigode, opisuje slavne pohode junakov. V dobri knjigi spoznavamo tuje narode, njih življenje in navade.
Dobra knjiga je neprecenljiv dar, naš učitelj je, ki naj nam bo vedno ob strani.
Kako se naučim igrali šah?
blizu Ljubljane; 16. snidenje; 20. igralna karta; 22. žensko ime; 23. lirske pesmi; 24. ploskovna mera; 26. ptica
POSETNICA
KRISTJAN LEVAR-TASNIK
Kaj je ta tovariš po poklicu rraivuAKJ i3i$iujV]fS!| :4,i|!f*VI
cev; 14. glavni števnik; 16. drevesni sok; 17. ako; 18. patrona; 19. doba, vek; 21. smeri neba; 23. mamilo; 25. alkoholna pijača; 27. bolezen, vodna žival; 28. turški plemič; 29. italijanski spolnik; 30. dvojica.
H 'V51
'VH 'fVrIW 'fVDVdVd '3 'Id 'O 'Ol -VH 'T 'AVd 'HV 'd 'O '3GO 'H 'VM
-lom 'sv 'arNv^aus 'di y vrix 'ia 't 'ov 'ouad 'eoa 'zx 'ar 'nn isd 'vnzvHAM ,riN vevz :^HS»«I
V šahovski igri običajni izrazi
Da bi se v prihodnje čim laže in hitreje lahko pogovarjali o šahovski teoriji, si moramo najprej ogledati vrsto izrazov, ki jih uporabljamo v šahu in brez katerih si šaha skoraj ne moremo zamišljati.
MENJAVA. Nasprotnikovo figuro, ki je zavarovana, smo napadli z našo figuro enake vrednosti. Ker smo na potezi, smo jo vzeli, nasprotnik pa nam - izmenjali smo figuri enake vrednosti. (N. pr. — B: Kel, Sc2; C: Sf4; 1..., Sf4XSe2, 2. Kel X e2.)
ODSKOČNI SAII. B: Kel, Tdl, Ld2; C: Kd6. 1. Ld2 — d3 + — odskočni šah.
ZAČETNA POTEZA. To potezo ima vedno beli, ker vedno začne šahovsko igro. Kdo je beli ali črni, določimo z žrebom, le na turnirjih imamo za to predpisane tablice.
POTEZA. Kaj je to, smo že rekli. Toda v eno potezo moramo vedno šteti n. pr. prvo potezo belega in črnega, drugo potezo belega in črnega itd.
ŽRTEV. Za manj vredno nasprotnikovo figuro smo zamenjali svojo, ki je večje vrednosti — ali pa smo za našo figuro dobili v nadomestilo le odločno boljšo pozicijo.
DVOJNI KMET. Na isti liniji sta dva kmeta belega ali črnega (B: Kbl, d2, d4; C: Kc7, dO).
VEČNI SAH. Nasprotnikovega kralja lahko šahiramo do neskončnosti, vendar pa se ta šahom ne more izogniti.
PROST KMET. Kmet, pred katerim ni nasprotnikovih kmetov, je prost (B: Kfl, c3, f2, g4; C: Ke7, e4).
VILICE. Istočasno smo s kmetom napadli dve nasprotnikovi figuri (B: Kd3, e3, f4; C: Kg8, Le5, Tg5).
GAMBIT. 2c v začetku igre (otvoritvi) smo žrtvovali kmeta za boljši razvoj.
VEZANI KMETJE. Kmetje iste barve varujejo drug drugega (B: d2, e3, f4, g3; C: a7, b6, c5).
KVALITETA. Za našo manj vredno figuro smo osvojili nasprotnikovo figuro večje vrednosti (n. pr. skakača smo zamenjali s trdnjavo).
SREDNJI KMET. Kmet pred kraljem ali kraljico.
OPOZICIJA. Kralja si stojita nasproti, med njima pa je neparno število praznih polj.
JZOLIRANI KMET. To je tisti kmet, ki ga ne more ščititi kmet iste barve.
OTVORITEV. Srednja Igra, Končnica. Vsaka šahovska igra ima običajno 3 dele:
a) otvoritev — to je začetek igre. za katero v praksi pravimo, da traja toliko časa, dokler nista trdnjavi ene barve povezani — to ae pravi,
da je med njima več praznih polj. Ko je otvoritev končana, preide šahovska partija v
b) srednjo igro ali središčnico. —
Medtem ko se otvoritve lahko naučimo iz knjig, je središčnica prepuščena našim šahovskim zmožnostim. Mnogokrat je konec šahovske igre že v tem delu igre, ker sta moči obeh nasprotnikov neizenače-nl. Po končani srednji igri, to je ko sta nasprotnika zmenjala dobro polovico lahkih in težkih figur (lahke figure: skakač ln lovec; težke: trdnjava in dama), preidemo v
abede    i    g s
c) končnico. Tudi ta del šahovske igre se lahko ln se moramo naučiti iz knjig, če hočemo biti dober šahist. Nekaj končnic smo si ogledali že v prejšnjih pogovorih, prihodnjič pa se bomo zadržali pri nekaterih končnicah s kmeti.
FaBo
r
KRANJ, 14. MARCA 1958
Glas GarenjskjB j
Sest vprašanj brez odgovorov
'V hiši nad gastejskim klancem.
Dr. Igor Veter, ki je bil za večletno, neumorno delo v kranjski porodnišnici pred meseci odlikovan 2 Redom dela iii. stopnje, je znal raztolmačiti teža-Ve in tudi uspehe dela zelo slikovito in razumljivo.
Pred vojno na Gorenjskem sploh ni bilo porod-nišnice. Tisoči gorenjskih žena pa imajo danes tepe spomine na dobro urejeno jeseniško porodnišnico s 80 posteljami. Hkrati so v stanovanjski hiši nad Gastejskim klancem v Kranju prav tako začeli organizirati to službo.
Bilo je pred leti. Začeli so z malim. »Prvo porodico smo imeli na navadni, leseni mizi,« je povedal dr. Veter. Skoraj dve leti sta z dr. Rajnerjem spala na malem kavču v dežurni sobi. Stanovanja nista lfnela, pa tudi služba je zahtevala stalno prisotnost, noČ in dan.
Toda dela je več in več. Vsaka žena, ki odhaja 12 te hiše z novim življenjem v naročju, ali z lepim, |°lažljivim pojasnilom, ali po uspelem zdravljenju, •O tam zunaj govori o tej hiši, je neposredni povod *a prihod novih pacientk. Ob toplih besedah zdrav-
KJER SE PORAJA
ŽIVUErUE
nika, človeka, moža, se razblinjajo stari predsodki, usiha sramežljivost, vzbuja se samozavest, zaupanje v znanost in pomoč v najrazličnejših težavah, ki jih marsikatera žena dostikrat niti lastnemu možu ne zaupa. To je največji uspeh te male ustanove.
Skrivnost v številkah
Zato je čakalnica vedno bolj polna. »Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo«, kot se ustanova imenuje z uradnim'naslovom, je vedno bolj obiskana. Samo nekaj podatkov: zmogljivost je preračunana na 1200 pacientk letno. Toda že lani jih je bilo skoraj še enkrat več, namreč 2274 žen, ki so tu iskale pomoči v najrazličnejših tegobah, ki tarejo ženo. Lani je tu zagledalo svet 1077 novih življenj.
Toda to ni glavno. Največji uspeh vidijo v porodnišnici v tem, da so razvili preventivno službo, da se žene zatekajo k njim tudi v raznih drugih težavah in skrbeh. Tako je bilo lani že nič manj kot 1171 ginekoloških pregledov, opravili so 1301 operacijo, med njimi 955 ginekoloških. V dveh letih so pregledali veliko žena, ki so prišle na pregled iz bojazni pred malignimi novotvorbami in odkrili so 26 takih obolenj, ki so bila večinoma še v začetnem stadiju in zato ozdravljiva. Pri 128 transfuzijah so porabili 39.424 mililitrov krvi, ki jo je darovalo 130 krvodajalcev iz Kranja in drugih krajev.
Se in še bi lahko naštevali podatke. Lahko bi napisali reportažo o ženi, ki je dolga, dolga leta hrepenela in sanjala o otroku in šele tu v zdravljenju našla pomoč in pot iz obupa, lahko bi pisali o nesrečnem možu, ki mu je prvič v tej hiši dala
OBISK V KRANJSKI PORODNIŠNICI — VEDNO VEC ZENA IŠČE TU NASVETOV IN POMOČI — UVELJAVLJA SE PREVENTIVNA SLUŽBA — STISKA S PROSTOROM — OSEBJE DELA NOC IN DAN
analiza samozavest, o stoterih ženah, ki so se izogibale moža, ogrožale zakonsko sožitje in celo obstoj družine. V tej hiši se vse to ureja.
Kako bi...?
Tako se ćestokrat ponavljajo vprašanja na zapisniku, ki ga je ponudil na vpogled dr. Veter ves zaskrbljen. Gre namreč za to, kako bi pridobili nove postelje, razširili zmogljivost te ustanove, da bi ustrezala vedno večjim potrebam. Prav tako nastaja težava, kako nuditi potrebno zdravljenje pod nadzorstvom zdravnika v bolnišnici sami za mnoge nosečnice, ki tako zdravljenje potrebujejo. Hkrati bi bilo treba, vsaj po predpisih, zadržati porodnico 2 dni po porodu v oskrbi, kar je danes zaradi stiske s prostorom nemogoče. V bolnišnici je eno samo stranišče za zdrave in bolne, za osebje in paciente. Izboljšati in modernizirati je potrebno metode dela, dobiti še novo strokovno osebje, ki je danes preobremenjeno. Samo razpored delovnih mest v treh izmenah zahteva 21 oseb, ki pa jih je vsega skupaj petnajst. Računati ne smemo dopustov, nedelj, obolenj in drugih nepredvidenih izostankov.
Na poti proti savskemu mostu, ob razmišljanju o vseh teh uspehih, o človečanski vlogi te ustanove, se je reporterju vsiljevala misel, ali ni 1o tudi eden velikih uspehov zadnjih let, ali ni to veliki prispevek delovnim ljudem za izboljšanje njihovega življenja? Iz »Tiskanine«, »Planike« in »Iskre« se je vsulo delavstvo. Ura je bila dve. Koliko žena s gekarji in torbicami hiti domov k družini, k otrokom... Koliko teh je dobilo pomoč v hiši nad Gastejskim klancem?
strogo zaupno!
„ALCOTEST" - prijatelj ali sovražnik šoferjev?
Prometni oddelek TNZ v Kranju. Ura je sedem, zbrali smo se pred velikim stenskim zemljevidom ^°renjske. Zemljevid kot vsi drugi: vanj je zarisano ^-'stno omrežje, vmes pa so posejana mesta in vasi. ^aJ neki pomenijo bucike z raznobarvnimi glavi-c»mi? Ponekod so zapičene v zemljevid posamič, zlasti tam, kjer so zarisana večja naselja, *trle iz zemljevida kot ježeve bodice. , »Sleherna teh bucik pomeni prometno nesrečo,« ^ tolmačil šef prometnega oddelka. »Kakšna je bila ^esreča — lažja, težja ali celo smrtna, pa nam pove bftrva bucik.«
Žalostna bilanca
Brez pretiravanja: ob pogledu na t«, nemo krotko se fiovek zgrozi. Ce bi razvrstili vse bucike &° barvah in jih prešteli, bi zvedeli, da . . .
Je bilo lani na Gorenjskem 237 prometnih ne-'rec\ od tega 84 lažjih, 96 težjih in 10 smrtnih. Sko-na vozilih je znašala preko 15 milijonov. Kdo ^ kriv za vse te nesreče? Vzrokov je sicer več, "^Jpogostejc pa pride do nesreče zavoljo prehitre *°*nje skozi naseljene kraje. Te ugotovitve pa uteg-biti še posebno boleče, če dostavimo, da je 28 ^rometnim nesrečam botroval alkohol in zahteval ' smrtnih žrtev.
^Število motornih vozil se veča iz leta v leto,-*£m prekinil tišino. »Sodim, da vzporedno s tem teviiom narašča tudi število prometnih nesreč.«
*To je tudi tisto, kar nam dela sive lase,« je p°vzel šef prometnega oddelka in začel listati po ^tistiki. -Poglejmo, kako je s to zadevo!« Leta 1951 J.e bilo na Gorenjskem 91 nesreč, naslednje leto 161, 1956 se je število povzpelo na 175 in lani, kot rečeno, na 237. Kako bo čez dve ali tri leta, si *hko mislimo!
PETORICA V JEEPU
Ura je 7 in 30 minut. Se kratek posvet in že Jte "^tomobil kranjske prometne milice s 5 potniki od-P*UeJ v mrko sivino deževnega jutra. Na prednjih ectežih pripadnika prometne milice, zadaj šef prodnega oddelka, dalje medicinski izvedenec TNZ n kovinar z dobro mero radovednosti. , Kam? Strogo zaupno! Le redki vedo za nalogo, * Jo mora opraviti petorica v jeppu. Smer: proti Jesenicam.
Deževne kaplje tolčejo v vetrobran, stroj buči !n Požira daljavo. Pogledi petorice v jeeppu pre-■ ac*aJo megleno sivino jutra. Podoba je kot bi ne-,aJ iskali. . . nekoga Čakali. Zdaj zdaj ga utegnejo 'r(*ati.
^ Polica je za nami. Se pol kilometra imamo do akla.   Nenadoma   se   iz   deževne   zavese pred j"*ai izlušči  tovornjak.  Vse bliže ln bliže pri-Zavore našega voza zaškripljejo. Prej kot v
ustnik, napihnil vrečico. Poskus je bil negativen. Kristalčki v ampuli, ki sicer pozelene, če piha skoz; ustnik človek, ki je zaužil alkohol, to pot niso spremenili barve. — Šofer Ulčnik to jutro ni pil. Z zmagoslavnim nasmehom je sedel v tovornjak in odpeljal.
Naslednji poizkus smo napravili pred gostilno v Naklem. Ustavili smo tovornjak Cestnega nadzorstva iz Ljubljane in šoferju Stanku Starcu potisnili med zobe tisti cucelj. — Rezultat: negativen!
Resnici na ljubo povedano: kar malce razočarani smo bili, ko smo se pognali naprej proti Jesenicam. Na odcepu ceste Podnart—Kropa smo ustavili dva tovornjaka. Šofer prvega s številko S-3209 je bil Karel Beguš.
»Ste danes kaj pili?«
»Ne! Kadar pijem — pijem zvečer. Ze res — pogosto mi ta ali oni ponudi kozarček, pa se raje vzdržim.«
Potlej je napihnil vrečico »Alcotesta«. Rezultat: negativen.
Pil
ne pil
»Alcotest« se nikdar ne zmoti
!*Ja. 10
.   »ekundah smo na cesti.  Dež nas neusmiljeno
stop! stop!
<^ Se sto metrov in tovornjak bo prispel do nas.
°P! Prometni miličnik je dal šoferju v tovor-SJpU znak, naj ustavi. Cemu? Morda gre za kon-vozniških dovoljenj? Ne, tokrat je po sredi
,to nekaj drugega.
"Ste danes že kaj pili, alkohol namreč?« je jPfelal prometni miličnik malce začudenega fto--».rJ* Jožeta Ulčnika. nrivatneaa avtourevoznik;« •/
vPr f*rj
Tr*ič,-v
Dri
ožeta Ulčnika, privatnega nvtoprevoznika JJti« je odločno zanikal.
Bomo videli,« je z rahlo pretečim naglasom *°1 prometnik in izvlekel iz torbe neko čudno
Pravo: vročico iz plastične mase in ampulo t. Hh-
^nirni kristali.
0 posebnega komentarja  ne bo  treba. Priprava, Meri je pred časom pisal že »TT« v svoji re-Jj rtažl CjHjOII, se imenuje »Alcotest- in »luži za javljanje alkohola v organizmu. Sofer je skozi ampulo, ki služi hkrati tudi kot
»Veste, posebno hudo je, kadar vozim na Jam-nik, «se je nasmehnil, ko je sedal za krmilo. -Tam je češnjevec doma,« je še hudomušno pristavil in pognal.
Tudi šofer tovornjaka S-3206, Simon Pogačnik, to jutro ni zaužil alkohola.
GOSTILNA »LOVRENC« NA ČRNIVCU OGROŽENA
Ko smo se pozneje ustavili v gostilni »Lovrenc« na Črnivcu, nam je gostilničar takole pripovedoval: »Zadnje dni šoferji precej govore o tistih »mehurjih«. To bo tudi krivo, da zadnje čase manj pijejo. Ne vem, kako bo, če se bodo tudi v bodoče tako izogibali pijači. Naš »kšeft« je ogr > žen!
Na Jesenicah smo izprašali vest še šoferjema gradbenih podjetij »Projekt« Kranj in »Gradiš« LJubljana. To sta bila Marjan Triler in Jožo Ku-.šterle. Fanta nista pila.
»Vraga, vse kaže, da so se šoferji zarotili proti nam in alkoholu,« je bentil šef prometnega oddelka, videti pa Je bilo, da je tega dejstva na moč vi. Pa kdo bi našteval vse primere vestnih šoferjev, kjer smo z Alcotestom pošteno spodrsnili. Končno se nam je nasmehnila sreča — če hočete tudi smola!
Obiskali smo skladišče podjetja »Vino - Gorenjska« na Jesenicah. Najprej smo se lotili domačega šoferja.
»Tu je vino doma,« smo se bodrili, ko je šofer Emil Tratnik napihoval Alcotest. Preklicani mehur — zatajil je!
»ALCOTEST« JE SPREGOVORIL
Pogledi so nam obtičali na tovornjaku S-3622 podjetja »Avtopromet« Gorjanci iz Novega mesta. — »Tale šofer je pa z Dolenjskega doma,« sem se razveselil. Pomenljivo smo se spogledali. Moja prognoza je bila pravilna. Se preden je šofer Franc Dolenšek (še ime je govorilo, da je doma z Dolenjskega) napihnil vrečico, je priznal, da je pred nekaj urami popil kozarček pelinkovca. — On in »Alcotest« sta govorila resnico: kristalčki so rahlo pozeleneli. Šofer Dolenšek je pil. Sledil je odvzem krvi. Analiza bo pokazala odstotek alkohola v krvi. Seveda bo ta odstotek sila majhen. Od enega kozarčka, možakar, kakršen je Dolenšek. ne more biti pijan.
Veste, možakar se je na vse načine izvijal, se pritoževal nad slabim vremenom, preklinjal naporno vožnjo, končno je pa le pravo iztuhtal. Takole se je branil: »Kaj pa če vpliva na Alcotest to, ker nakladam in prevažam vino!«
Ko smo ga potolažili, da s te plati ni nevarnosti, sem ga vprašal: »No, Dolenšek, gotovo boste posvarili svoje kolege pred Alcotestom?«
»Figo — nikomur ne bom ničesar povedal,« se je zarezal. »Naj pa še drugi nasankajo!«
Ta dan se nam je »sreča« še enkrat nasmehnila. Ko smo se vračali, smo v Naklem prestregli tovornjak S-1818. Šofer Vlado Hebar je pil, sicer ne mnogo, vendar dovolj, da je Alcotest signaliziral: C,H5OH — alkohol.
»Koliko časa ste šofer?«
»Enajst let.«
-Ste kdaj doživeli karambol?« »Se ne.«
In kaj bi bilo, če bi Hebar ali eden izmed šoferjev, ki smo jih ta dan preizkusili z »Alcotestom«, čez mero pil? Vsak komentar je odveč . . .
Eno je jasno: za brezobzirne šoferje, ki ga radi čez mero srkajo, bodo poslej napočili črni *časi. Leto in dan, ob lepem in slabem vremenu, bo prijatelj šoferjev »Alcotest« križaril po gorenjskih cestah in iskal grešnike.
S. Š.
JELENOV KLANEC POTREBEN UREDITVE
Potnik, ki gre po Jelenovem klancu v mesto Kranj, je prav gotovo razočaran nad pripovedovanjem o lepem ali morda cela romantičnem Kranju. Prav goto-
vo ga je morala miniti vsa romantika, ko je ob desni strani lelenovega klanca lahko videl marsikaj (k sreči so vse te »lepo te« sedaj pod snežno odejo). Ven-jetno pa mu je najbolj ostalo v spominu poslopje na ovinku Jelenovega klanca, ki ga prikazuje slika. Razbita okna, polomljeni okvirji, umazan omet — skratka kot ostanek ruševine davne preteklosti. Vsekakor naj bi prizadeti poskrbeli za lepši izgled Jelenovega klanca v Kranju.
600.000 DINARJEV ZA KOKOt-JO DRUŽINO
V Mojstrani so lani zgradili pri poslopju železniške postaje novo stranišče, namenjeno potnikom. Stroški za gradnjo tega objekta so znašali približno 3 milijone dinarjev. Vse prav, če
ne bi nekdanji posiajenačelnik uporabljal eno petino tega stranišča za svojo kokošjo družine. Preračunano v denar, je kokošji dom precej drag - velja »same« 600.000 dinarjev, razen tega pa to dejstvo vsekakor tudi postaji ne more biti v okras in prav bi bilo, da bi kokoši na železniški postaji v Mojstrani dobile primernejše domovanje.
POJASNILO
V 14. številki »Glasa Gorenjske« smo v rubriki »Kamen spe-tike« objavili dopis tov. I. O.. Zg. Bitnje, »So ceste le za šoferje?«, kjer v zadnjem stavku piše: »Avtomobil, ki je obrizgal mene, je imel napis »Trans-turist« Skofja Loka, naložene pa je imel deske.« Zaradi nenamerne pomote dalies popravljam* ta stavek — dopisnik nam je pisal takole: »Bil je to avtomobil »Transturista« iz Škofje Lake. Vozil je deske.«
Nagradno žrebanje bo v ponedeljek
Nagradno žrebanje
za naročnike
»Glasa Gorenjske«,
ki imajo
poravnano vsaj
polletno naročnin«
vnaprej, bo v
ponedeljek, 17. t. a«.
na novinarskem
večeru v kina
dvorani
v Radovljici.
V zabavnem delu
novinarskega
večera sodelujejo
Lipe Revše
iz Kranja ter
Ahačičev kvintet.
Vabljeni!
"S
COOEMJSIiL
»Dekletu se meša od bridkosti, ti pa bodi mirna, Ana,« ji je prigovarjala.
Ana se ji je iztrgala iz rok, pogledala po ljudeh, ki so se odmikali in kakor brez uma spraševala:
»Ali ji verjamete, da sem bratu privoščila smrt? Ali ji verjamete? Jaz sem ga zredila, ko nama je mati umrla! Vse bi raje izgubila... O, ali verjamete?«
Ženske so ji prigovarjale naj se pomiri, možje so mrmrali, da bi si ob mrliču ne smeli metati očitkov v obraz. Španovi so se poslovili. Oče in mati sta držala vsak za eno roko Marinko, ki se je neprestano ozirala na oder in odvlekla sta jo ven, da bi spet ne začela kričati. Ko so odšli in so Ano spravili nazaj v kuhinjo, so kropilci posedli, da bi Čuvali mrliča. Skrivnostno šepetaje so zaupali drug drugemu, da s to nesrečo morebiti le ni bilo vse tako nedolžno. Stric Miklavž je menda spričo prvega tarberharja rekel, da je bila vrv podrezana ... Razšli so se pred polnočjo in nihče ni pel pri mrliču, nihče zbijal šal, kakor je bila sicer navada.
Dva dni je ležal Aleš na odru, potem so ga pokopali. Po-grebcev je imel .toliko, kakor že zlepa ne kdo. Prva je stopala za krsto Ana, zraven nje Dominik. Ko so začeli metati prst na krsto, je tako jokala, da jo je moral podpreti, sicer bi se zrušila. Gospod Filip, ki je pokopaval, je bil resen, kakor ga še ni 'videla, glas se mu je tresel, postaral se je. Ljudje, ki so ga videli na pogrebu starega Gašperina so govorili, da ga je nečakova smrt hudo prizadela.
Potem so v zgornji hiši spet imeli pogrebščino, že drugo v tako kratkem času. Ana je celo med pogrebščino večkrat za-ihtela; kadar se je spomnila, da so hoteli zgornjo hišo pripraviti bratu za poročno spalnico, se ji je milo storilo. Pogrebcem se je smilila, da niso več drezali vanjo z vprašanji. Na koncu mize je sedel Dominik in se tudi otresel vprašanj.
»Jaz nisem videl, kako se je zgodilo. Ko sva s stricem prišla k njemu, je ležal pod kopico in ko sva ga vzdignila, je bruhnil kri,« je odgovarjal. Bil je bled in večkrat si je moral obrisati znojno čelo.
Stric Miklavž je počasi pil in ga ves čas gledal z blodnimi, sovrašnimi očmi.
Gospod Filip se je tudi tokrat kmalu poslovil. Ana ga je spremila pred hišo. Doslej ji ves čas ni privoščil prijaznega pogleda. Pred hišo je rekel:
»Prišlo mi je na ušesa, da je bila vrv podrezana. če je to res...«
»Jezus,« je pridušeno izdavila Ana, »kakor gotovo je Bog v nebesih, to ni bilo res! Vem, da bi radi vrgli na Dominika... Tudi stric Miklavž je rekel tarberharju ... o, poglejte jo, to vrv, jaz sem jo že imela v rokah, spravila sem jo za spomin, natanko se pozna, da se je predrgnila!«
»Če je to res,« je neusmiljeno nadaljeval stric, ne da bi se dosti menil za njene ugovore, »potem si ti, nesrečna ženska, nakopala hiši dovolj gorja s svojo poželjivostjo. Ne misli, da ne boš kaznovana!«
»Jezus usmiljeni, ali me hočete umoriti?« je kriknila nečakinja in silovito zajokala. »Ne vem več, kaj se z menoj godi, sploh ničesar več ne razumem! Ali ni dovolj hudo, da smo ga pokopali, ali hočete še mene uničiti?«
»Zgonc najbrž drugače misli,« je odrezavo rekel stric. »Ali eno sem sklenil, ko sem zvedel za njegovo smrt. Zapustil bom svoj denar cerkvi in določil, da se mora porabiti za reveže. Ti si zdaj dovolj bogata.«
Potem se je odpeljal, Ana pa se je kakor pijana opotekala nazaj v hišo. Tisto o denarju je skoro preslišala, samo, vrv, o kateri govore, da je bila podrezana, ji ni šla iz glave.
Zvečer, ko je postala hiša mrtva in prazna, sta se z Dominikom odpravila spat. Ana je položila otroka v zibel in ko je zaspal, se je odločila, da bo vprašala Dominika. Vse telo ji je bilo napeto od bojazni, kaj se ji bo razodelo. Ni nemogoče, ne popolnoma nemogoče! Spomnila se je, kaj ji je govoril tisto noč, ko je Aleš prvič omenil ženitev. Vzravnala se je in strogo poklicala moža, ki se je slačil:
Radijski sprejemnik v ušesni školjki
Transistorji v zadnjem času vedno bolj izpodrivajo elektronke — vsaj na nekaterih področjih elektronike. Njihove prednosti so zlasti majhna poraba električnega toka, velika mehanska odpornost in zelo majhne izmere. Vendar izgleda, da se ob sedanjih transistorjih razvoj še ni ustavil. Pred
krogov, omogoča elektroniki, da izdeluje   naprave   naravnost neverjetno
»MATADOR«
»Matador«, ki ga izdelujejo v treh izvedbah (TM-61, TM-61 C in TM-76 A), je ameriško raketno letalo brez pilota in s samostojnim navigacijskim sistemom. Cez krila meri okoli 9 m, trup pa je dolg približno 12 m. Doseže hitrost
Lathropov transisior
malih izmer. Na sliki vidimo radijski sprejemnik za specialne namene, ki ga lahko nosimo kar pritrjenega v ušesni školjki. Izdelala sta ga inženirja Bock in Pietsch iz Hannovra.
Sprejemnik v ušesu
kratkim so objavili, da je dr. J. W. Lathrop v laboratorijih ameriške vojske — Diamond Fuse Laboratories — v Washingtonu izdelal prve tiskane transistorje. To pomeni nadaljevanje smeri, ki je v elektroniki vodila od vezi, izvedenih z vezalno žico, k tiskanim tokokrogom. Transistor dr. Lathro-pa je izredno majhen, kot kaže slika, na kateri ga vidimo kot majhno črno piko na pravokotni ploščici, pritrjeni na sredinec roke. Za primerjavo so na sliki še običajni transistorji — spodaj v sredini — in cigareta. Novi transistorji so menda izredno odporni proti mehanskim vplivom in bodo postali važen sestavni del »elektronskih možganov«, ki vodijo velike rakete.
Uporaba miniaturnih sestavnih delov, zlasti transistor j ev, ki so zamenjali marsikje elektronke, in tiskanih toko-
ATOMSKE BOMBE NAD AMERIKO
Poročajo, da je od leta 1954 pa do danes padlo na ozemlju Združenih držav Amerike sedem velikih bombnikov, ki so nosili atomske in vodikove bombe. Liat dodaja, da so ameriški bombniki nekajkrat odvrgli »nevarno breme« v morje, ko so piloti zaradi okvar na letalih ugotovili, da ne bodo mogli varno pristati na letališčih. Uradni krogi teh podatkov ne zanikajo. Zanimivo pa je, da še ni nikoli taka bomba eksplodirala.
Viharji so divjali po mnogih krajih Združenih držav. Visok sneg je zametel ceste in polja, tako da živa duša ni mogla iz hiše. Zena Josepha Mudsona, ki ima hišo v hribih blizu VVashingtona, pa bo vsak hip rodila. Nujno bi jo bilo treba odpeljati v bolnišnico, toda kako? Sneg je bil globok več kot meterl
Toda Joseph ni bil zastonj tankist v zadnji vojni. Prijel je za telefonsko slušalko in zaprosil vojaško poveljstvo, da mu pomaga. Kmalu je tank, težak 45 ton, povaljal visoki ineg in prebil pot do bolnišnice.
Bil je pravi časi Deset minut kasnej« mu je žena rodila zdravtga fantič«.
Večina človeštva ne veruje v možnost nove svetovne vojne, temveč je prepričana, da bosta Vzhod ln Zahod našla pot do pomiritve. Do tega prepričanja je prišel zahodnoneški inštitut za raziskovanje javnega mnenja »Emnid«, ko je preiskal mnenje prebivalcev dvanajstih svetovnih velemest. V Kopenhagenu je izrazilo 73 odstotkov vseh vprašanih prepričanje, da bo prišlo do sproščenja napetosti med Vzhodom in Zahodom. V Londonu in na Dunaju je izrazilo to prepričanje 64 odstotkov vprašanih, v New Delhiju, Berlinu in Stockholmu 50 odstotkov, v Parizu 57 odstotkov, v Torontu 54 odstotkov, v Helsinkih pa 51 odstotkov vseh vprašanih.
Večina vpraSanlh oseb je izjavila, da bi bilo za svetovni mir zelo potrebno ln koristno, če bi se Eisenhower in Hruičcv sestala. Prav tako je bila večina za to, da bi ZDA umaknile svoje sile iz Zahod-
ne Nemčije, obenem pa naj bi Sovjetska zveza umaknila svoje čete Iz Vzhodne Nemčije.
ANEKDOTA ^
Novinar je bil premeščen v Beograd. V Sloveniji pa je začasno ositala žena z otrokom. Stalno je hodila v dopisništvo, skušala je najti telefonsko zvezo in spraševala, če je kdo z njim govoril, če se je kaj oglasil in podobno, kajti njej ni nič pisal.
Ko ga Je končno nekega dne naišla po telefonu, pa je dejal: »Kal«>! Da nič ne pišem! Citaj! Vaak dan je kaj mojega v časopisu.«
v.
Brazilija je ena največjih držav na svetu, toda samo po površini, ki z osem in pol kvadratnih kilometrov zavzema okoli polovico Južnoameriškega kontinenta. Po njenem ozemlju teče največja reka sveta, Amazonka, ob kateri so še popolnoma neraziskani predeli in neznana indijanska plemena. Dasiravno je država po obsegu tako zelo obširna, po svojih surovinskih bazah pa med prvimi na svetu, je Brazilija zelo malo naseljena, saj premore komaj okoli 40 milijonov prebivalcev in ima približno '5 ljudi na en kvadratni kilometer. Prebivalstvo tvorijo belci, črnci, indijanci in mulati. Belcev je vedno več, kajti Brazilija je dežela bodočnosti in pribežališče izseljencev iz vseh delov sveta. Ce pomislimo, da imata dve glavni mesti vsaka nad dva milijona prebivalcev, da so ljudje po večini skoncentrirani v mestih in naselitvenih oazah okoli velikih plantaž, v industrijskih bazenih itd., potem nam je jasno, da Brazilija z zelo majhnim odstotkom izkoriSča naravna bogastva,
Dežela najboljše kave
in velikih kontrastov
da jo hromi nenaseljenost, da se zgublja v svojih prostianstvih pragozdov, savan, močvirij in gorskih masivov. Življenje je skoncentrirano predvsem na obalno področje. Prometna mreža je tako majhna, da ima Brazilija komaj nekaj več cest kot otok Ciper v Sredozemlju. Da pa bi vso to razsežno pokrajino, ki se razteza od pragozdnih področij Amazonke do Andov, pa od Atlantskega oceana na jug, kjer se kontinent zoži, mogli kontrolirati in voditi, je v državi nad 600 radijskih postaj in močan zračni promet.
Brazilija je prva v svetu v proizvodnji kave. Le-te pridelajo nad milijon
ton letno. Tudi kakao, kavčuk, slad korni trs, koruza, oljarice, bombaž, sadje, živina in rudarstvo predstavljajo glavne proizvode v državi. Toda kljub temu, da je Brazilija v glavnem agrarna država, morajo uvažati letno tudi po milijon in pol ton hrane. Veliko si v Braziliji obetajo od petrolejskih vrelcev. Prezident Kubiček, ki je po rodu Ceh, je obljubil Braziljaneem, da se bo država v nadaljnjih petdesetih letih hitreje razvijala. Tako je obljubil, da se bo proizvodnja nafte povečala za osemkrat, da bodo v naslednjih letih povečali proizvodnjo električne energije od treh na pet milijonov kilovatov.
1010 km/h, višino čez 10.000 m in leti nekaj sto kilometrov daleč. Pri preizkušanju Matadorja se je telo raket-nega letala po končanem poletu spustilo na tla s pomočjo treh padal in tako ostalo nepoškodovano.
Kaj meni človeštvo o možnosti nove vojne?
Taka je v kratkih obrisih današnja Brazilija. Ce torej pomislimo, koliko plodne zemlje, kakšna neizčrpna rudna bogastva leže še neizkoriščena; potem vidimo, da bi na naši zemlji kaj kmalu še ne prišlo do prenaseljenosti.
Pri nas ljudje zelo radi ocenjujejo vojne kot potrebo, češ, preveč ljudi je na svetu. Samo primer Brazilija dokazuje, da bi lahko v tej državi živelo nad 400 milijonov ljudi, če bi na vsak kvadratni kilometer prišlo 50 prebivalcev, kar vsekakor ni preveč, saj ima Evropa v povprečju tako gostoto prebivalstva. Seveda je za vse to potreben predvsem mir. Brazilija je ena izmed držav, kjer je problem ljudi, Investicijskega kapitala in strokovnjakov največja skrb in cokla. Ce torej vzamemo Brazilijo za primer, potem nam je lahko Verjeti tistim, ki trdijo, da bi na zemlji lahko živelo namesto dve in pol, kar deset milijard ljudi. Predpogoj pa Je vsekakor mir, sodelovanje, pravični družbeni odnosi in napredek v korist človeka in njegovega standarda.
Zanimivosti
UMETNI DIAMANTI General Electric Co meni na veliko izdelovati umetne diamante. Cena za karat — 4,25 dolarja. Torej so umetni diamanti dražji od naravnih, ki veljajo 2,85 dolarja za karat.
PREPREČENO IZHLAPEVANJE Komaj štiri milijoninke cm tanka plast nekaterih maščobnih kislin, prepreči izhlapevanje vode iz odprtih posod in bazenov. Plast propušča kisik, ne pa vodnih molekul.
ZE 5000 LET Toliko časa kopljejo zlato v egiptovskem rudniku Favaklr. ki je med nekdanjimi Tebami in Rdečim morjem. Zlata ruda je v trdem granitu. Najglobjl jašek rudnika Je 300 m pod zemeljsko površino. Ob glavnem vhodu v rudnik so še danes odlično ohranjene freske, posvečene faraonu Akenatonu iz 18. dinastije.
PROTITUMORNI FAKTOR Znanstveniki univerze v VVis-consinu (ZDA) so odkrili, da antiauksin, rastlinski hormon, že v razredčeni raztopini (0,0025 do 0.0050 %). prepreči rast umetno presajenih tumorjev. Poskuse so delali na živalih in rastlinah.
ORJAŠKI RADIOTELESKOP Predstavnik Mlchbranske univerze je izjavil, da bodo pričeli letošnjetra junija graditi na vrhu Pic Manutena v Ameriki radio teleskop, ki ne bo dosti manjši od radloteleskopa manehesterske univerze v Veliki Britaniji. Z njim bodo lahko sprejemali radio valove z Lune, planetov in zvezd, pa tudi tiste, ki prihajajo z več milijonov svetlobnih let oddaljenih ozvezdij.
TITAN ZA TEHNIKO Titanov nitrld in titanov karbid sta važna zaradi njune trdote, ni/.ko:a tališča ln kemične upornosti. Štejeta v skupino kovinskih trdin, imata pa tudi nekatere kovinske lastnosti. Predvsem sta dobra prevodnika elektrike In toplote. Da bi zmanjšali njuno krhkost, si pomagajo tehniki s sintranjem ali postopkom, ki je podoben cementiranju jekla. Z mehkejšim vezivom, večinoma kobaltom, sinlrajo tudi druge karbide in niti ide. Te Izdelke poznamo tudi pri nas p«*' imeni vvidia, carbelov, titanit l'1 tako dalje. Pri postopku, ki ie podoben cementiranju jekla, P* površino predmetov filtrirajo aH karbirajo, tako da postane zelo trda ln uporna zoper obrabo.