iffMdfeUy Nt? •». Lméato T.l.pfc«M: UwtUI STEV.—-NUMBER 1S3. CHICAGO, ILL., torde, 5. avgutU (August 5) 1919. 60MPERS PORAZEN NA K0N6RESU V AMSTERDAMU. »i» J* .. .• Miž ¿îk, -2. m PROSVETA PODPORNE JEDNOTf, i PODPORN* J*D*OT» GLASILO »LOV» LASTNINA HIX) VI POSVETA" ësrni in leiosolivarni, ki js last "American Steel and Wir« Co.," počiva rse delo, ■ifs etevki «p tudi strojniki u* tlesaiei "Loke flhore Lin«.M 4A-k« «s stvar kmalu as isr«vna, pMi bode v vtavko tudi ostali u-alalbeaâi, katerih je okrog 1000. "THE ENLIGHTENMENT" laiMfl Habicr.püor.i.WslUd Statee <««•!* CU*e*> -««• $6M, and foreign countries »7.00 P«r 1 PODJETNIŠKA PREVZETNOST. venait pivgovor prod i „ Kadar veliki dnevniki poročajo o vzrokih delavske stavke, tedaj naftejejo le splošne vzroke in le redkokedaj se dogqdi, da preidejo tudi vdetajle, ker detajli navadno dokazujejo, da je iskati krivdo za stavko na strani podjetnikov. Naloga teh velikih dnevnikov je, da direktno ob-dolže delavce, da so zakrivili stavko, če to ne gre, da zavijejo Uko poročila o stavki, da čitatelji niso na jasnem, katero stran zadene krivda. Pred vojno in v vojnem času smo slišali dovolj sladkih besed o novih časih, ki prinašajo demokracijo v industriji. Takih besed niso govorili le navadni ljudje, dmpak so prihajale tudi iz ust takih podjetnikov, od katerih smo jih najmanj pričakovali. Voditelji organiziranega delavstva so svarili delavce, naj se nikar preveč ne zanašajo na dobre besede, ampak naj se organizirajo, kajti privatni podjetniki ne bodo ničesar prinesli na krožniku. Nekateri delavci so poslušali svareči glas, organizirali so se v strokovnih društvih in se pridružili "Ameriški delavski federaciji". Veliko delavcev ni poslušalo delavskih voditeljev, ker so verjeli sladkim besedam privatnih podjetnikov. Ostali sp zunaj organizacije. Vojna je končala, sklenjeno je bilo premirje in danes lahko rečemo, da je mir gotova stvar. Takoj po sklenjenem premirju so pričeli nekateri privatni podjetniki navijati stare strune, da zapojejo pesem, da v tovarni ni nihče drugi gospodar kot privatni podjetnik. Zdaj so se pričele delavcem odpirati oči, ki niso poslušali svarečega ll4Jl glasu delavskih voditeljev, da brez organizacije ne ddie- ne znajo zapl žejo nič. Pričeli so se organizirati. Ali bilo je prepozno, brk ga Is ti ker so privatni podjetniki opazovali vsak korak po svojih vohunih, ki so ga storili. Tako se je zgodilo tudi z delavci pri tvrdki F. A. Hardy & Co., ki izdeluje optične izdelke. Kompanija je izvedela, kaj nameravajo delavci in pričela je najemati delavce, ki so morali podpisati sledečo izjavo: Chicago..................Ml Z današnji« dnem sprejmem delo pri F. A. Hardy dk in da moja aaposlovitev avtomatično preneha, če postanem član katerikoli unije. , — «ter slo-■ ■ ruvi pometaj svojim pragom« Na U pre govor bi opozoril tukajšnjega do. ■■■kateri je poslal v Glasilo K. a K* 4., v katerem napada 'Trosveto", J, E. & in tukajšnje društvo 8NP Po »UOfOVfm mnenju m b vsi napredno misleči rojaki vzrok, da ni bilo poslanih več* zsbo-jov v etaro domovino in ds podani šs sedaj niso prišli na deleče-no mesto Pozsbil pa le nisem, kaj jo ts dopisnik odgovoril, ko sva a jateljem nabirala pr prispevke za svobodno vijo, ko se je dotiČni izrazil, da ou ničesar ne prispeva in da imajo rojaki v starem kraju vssga sadoati in da no potrebujejo nobene stvari. Najbrie je on tokrat le mialil, da ni mogoče, da bi bila Avstrija porašona in da ki raspa-dla na drobno koso. In v svoji jezi, kor je bil prevaran v Svojih računih, ss pa znala nad nedolžnimi ljudmi, in imenuje one ose be, ki ao poltenega značaja in ki še nikogar niao oškodovali blu farje, katere ime ¡bi najbolj on sam raalulU Dopisnik se tudi zaletava v tu kajlnje drultvo "Karol Liab-kneeht" št. 110 SNPJ. Žal mu je za prejtnjo lopo slovensko ime. Ford v svojih oaemurno de-uoče delavske oračem je ps bil ts .voljen in rsdi tega > stavko, ko je toliko govora in o direktni akciji, delav-uri ia'novem kaj Is. bi *Wvak pričakoval, da mora zmaga na strani organizira delavstva tn tO v par dneh. Toda, tukaj as js van atvar iztekla drugače. Takoj drugi dan po napovedo ui stavki je bi|o v velemelčan-skih listih vse polno oglasov4 kakor it pr. del o takoj dobijo stroj j} itd., stalno delo, do-bra plača, in podobni oglasi. V nrkaj dnek se je opazilo da so i raeli ti Oglasi uspeh. Oelo največji demokrat Henry Ford je dal | _ na razpolago svoje delavce, ka- tiieri V#\M « gova izjava je med Vejaki bili v Franciji, povzročila ki S *?tm?e\}0' Ur Vailje blato človek, ki je opravljal dvd bo sa fronto. V vojalkih krogih prevladuje mnenje, da ae uvede stroga preiskava glede polkovni- kove izjave in se da polkovnik,, ¡liko, da doknle svoje žaljive sa ameriško armado. Kajti vsemu svetu je znanu, d» so ameri&ki fantje drli v bitko r ierednim pogumom, ker ko bili _ jeni a duhom, da g« bojujejo demokracijo vsega sveta. Ta «ovnik pa hoče naslikali t«, «-■ ki so povzročili plinenaks boje. I modo, da je 'bilo v nji na tis,,,,. Zastopniki so sprejeli rfzolueuIdezfrtorjev, mesto da bi s stvar- v kateri naročajo eksekutivi, Mm* argumenti zagovarjal sebe in stopi precT župana in pologi j «o' opral očitkov "Hardboiled" krivdo za plemenske boje pr^dj®"1*^8 ^ 1 - iVne|U situacija, j AU BO |3$S PRMKOO PRI. nizirano delavstvo v 1 delavake federacije" jo lo svoje stališče napram Strokovno orjça- "Delodajalci in tisk so se zarotili, primanjklaj bo snašal 126,000,000 HPfHH. da se mora delavsko gibanje uni ton. . Prevažali so jih «ti. Up dokazujejo njihove laži ttp^H^^^Ml avtomobilih. De- delavnost. Oni Skušajo zvreči Washington, D. 0. — George I> | krivdo na delavstvo, ki mor a. p od- Cuahing, bivši urednik "Black ..•..*•*••*••,.......... .*. •». Samopoeebica je, da so delavci takoj zaštrajkali, kajti postali bi pravi sužnji, prodani z dušo telesom svojemu gospodarju, de bi ne protestirali proti takemu početju kompanije. Dokler je trajala vojn* ni bila kompanija tako prevzetna, kajti primanjkovali so delavci. Zdaj se delavci . ponujajo, vaak dan je več vojakov demobiliziranih, delavska rezervna armada narašča, z njo pa tudi podjetniška prevzetnost, tako da podjetniki zahtevajo od delavcev, da se odpovejo v ustavi zajamčenim pravicam, če hočejo delati v tovarni. neznsl Pri tem opozarjam toga dopisni ka, da naj ae nikar ne vtika v na le društvene stvari, katers §4 prav nič ne brigajo. Pri našem društvu in pg organizaciji SNPJ ne odločujejo nekateri gl. m t tik i, kakor pri nekaterih'drn ampak člani sami. Ime posameznega društva člani in ne pride ime "o^agoraj.' Ne vem iz katerega vzroka obrs-kuješ radi tega imen* članstvo tvts SNPJ^da toga imena. Naj. p#ilooza-pisati. (Opozarjam te, da kadar šs pride! s kakim obrekovanjem dan, da se podpišeš 'ppd sv, dopisom in «e ti nI treba sfcri ss hrbet potrpežljivega urednika* Nale društvo bo pa |e naprej šlo po začrtanem programu ter delovalo za svobodo našega naro-ds, katero je i^ogoče le doaeč! v demokratični republiki nikakor pa ne v monarhiji. Prepričani «mo, de bo ideja demokracije zmagala vse povsod kljuk zagri zenosti avtokratov. Fr. Klun. tere «o prefalall v avtomobilih iz ene tovarno v drugo, kjer je bita stavka. Vozili so jih v ■zapitih avtomobilih, kakor konjeder. rec svojo "robo1 celo v državnik lavci so bili radi tega ogdrčen ter so poslfii protest na občinski mostni svet, kateri je potem pre-ovedal nadaljno prevažanje de-.Jtveov v teh avtomobilih. Toda družba je najela druge avtomobile, v katerih so le nadalje preva-žali stavkokaze. Stavkajoči delavci so agitiraU vsepovsod, obdržavali shode, i* dajali letake in . prodajali list "Avto Workers News", da je sleherni delavec lahko vedel, da je v (jmenjeni tovarni sUvka. Največjo agitacijo so.pa stavkar-ji vprisorili vsako jutro, ko so se vozili z avtomobili po mestu; med stavksrji so bili odpuščeni vojaki, kateri so se povrnili iz Pran cije ter bili vslužbeni v tovarni, v kateri je bila stavka. Nosili so velfke napise razne vsebine. I Največjo agitacijo ao pa vpri» zorili vsak večer, ko so atavkar ji spremenili stavkokaze iz tyateh worthove tovarne do Fordove in g^cer v najlepšem redu. Na čelu sprevoda so se peljali stavkarji, n «redi etavkokazi in se njimi zopet stavkarji. Ob straneh pa ppli-1 tija, da je sprevod Izgledal kot ka To je pa že presedalo tudi For-devim dolecem ip so se pričeli u pirati, de ne gredo več. vršiti atavkokalksga dela, Nekateri zs vednejši so ps Q»netfli #4* V* orau. roti v mesti kedaj- -ftalo | izjavil John A. D. F. LI BO US PREM< MANJROVAL^ PRIHODMJO vzeti hitro in paasetno akcijo, da piamonda", je izjavil pred /bo,-so ne posreči njih nemen. njčnim odsekom, da bo primanj. "Bil-som v živinostajnem okra-h^j premoga znašal v prihodnji ■|u na jului atrani. Povem tej fe- ¿imi 125,000,000 ton. On utem« deraciji, da ao rosmere tako straš-hjuje gVQ|e prerokovanje, da je bil ne, da jih ne morete realizirati in premog porabljen, ki je bil nako-da nisem le nikdar videl kaj take- pan ^d prvim aprilom. Produk-^ cija po prvem aprilu se pa znižuje "iNam Itoje samoroc toliko v tako, da bo primanjkovalo 125,. delevskem gibanju, 'kot vaak drug 000,000 ton premoga. On trdi, da človek, ko se je temu gibinju pri- kasneje ne bodo mogli prevažati družil. Zamorci so bili tako daleč, premoga po železnicah, čeprav *e da se pridružijo gibanju, ko so se produkcija pomnoži, ker bodo že-meaarji odločili, de nahujokejo h««^^ prevažale poljske pro-pleme proti plemenu — in s stra- dukte. \ tiovitim uČhikom." Če bo res nastalo pomanjkanjo Titzpatrick je kritiziral znani premoga, na čigavi je krivda! dnevnik "Chicago Tribune," ker Na to vprašanje odgovarja orne poroda resnice. Nadaljeval je, gank&cij« rudarjev, da krivda zada so mesarji le od nekdaj huj- dene lastnike rudnikov in trgom skali pleme proti plemenu. Na* | s premogom na debelo. vprašali, zakaj ste lagali! - Cenjeni "ki. štarjT, če danes dobite potrdilo od deželne vlade u Slo-venijo, ste to potrdilo prejeli prepozno, kajti minilo je že skoraj šeet mescev, ko ste trdili, da odrinejo "kište" takoj v stari kraj, ker je bila takrat po vašem zatrdilu pomoč najbolj potrebna. Vsakemu normalnemu človeku je pa jasno, če bi bil slovenski narod v starem kraju res odvisen od teh "kišt", bi bil že zdavnej lakote pomrl, ker ne more noben človek živeti šest mescev brez hrane. Ali mogoče mislite, da nam lahko natvezite bajko, da se je slovenski narod v vojnem času tako privadil stradanju v starem kraju, da lahko šest mescev živi brez hrane? Prijatelji, tak* bajke slišijo v norišnico. Ljubijanalu škof sope* moli! — Patrov list poroča, da je ljubljanski škof Jeglič pozval k goreči molitvi Slo-vcnce za Jugoslavijo. dkof Jeglič je svoječasno klical k goreči molitvi za avstrijskega cesarja Francjožefa, Karla in druge tlačitelje alovenskega naroda. Rlagoslovljal je celo orodje, ds izvo-juje zmago aa avtokracljo centralnih sil To je patrov list poaabil fiovedatt iz enostavnega razloga, ker ljudstvo ne sme l*Y*l*ti# da škotje obračajo po vetru. Mich. - V splošnem so delavske razmere take, kakor-Ine al organizirano detavatvo gotovo no želi. Draginja naraiča vsakim dnem tn nI |e vidika, da bi ae to naraščanje uatavtlo. Delavci «e sedsj komaj dihejo pod tem bremenom in vsepovaod se čuje glaa/da nam plefts povišajo, da naj se ustavi nareUenjs draginje življenrfkih potreblčin. 'SPPPk Vprašanje, morajo rešiti delodajalci in drugo vprašanje pa vlada. Toda kakor sS delodajalci ae proti vijo ne tnogm'c načina povišanju plač i« to le oni. 0 katerih bi človek najmanj pričakoval. In vae to rodi stavke, katero so sedoj teko pogoste, kakor lo nikdar ne preje v delavskem mezdnem gibanju. In delael ao prisiljeni stavkati, ker jim delodajalci nočejo privoliti mirnim polom. V tukajšnjem mesto je Ubranila stavke delavcev, kateri ao v eleni v Waatskworth" tovarni, tlateri iadelujejo automobilaks "itrodja sa Henry Fordove automobile. Vai dolerci so organizirani In sahtevajo «krajšanja delovnega čase in priananje orgn nisaeije .Organizirani «o v " United Avtomobile Aircreft and Vr hide Worker* of Amerles. Smelo lahko trdim, da js v orne jeni tovsrnl 100 odstotkov or niarrnega delavstva V tej ta. vami je vpoalenih pribliSssOJjM delavcev. Delavski odbor je predieU a vaja saktovo v«4etvu 15. aprila Drulba js pa dala ae-^•voljen odgovor, namreč da * peljati JsU sistem, ke- Tsled toga je priéela WaaUh worthove jrulba poWjati rasne agente ni okrog, kateri so trosili razne laži, kot, da je stavka kon če na; pošiljati je pričsla tudi pl cm a na dom delavcev, ter jih vab la na delo. Toda niti eden se ni odzval. Koncem so pričeli razni vele-meščanaki listi pisariti, da je to delo boljševikov tn da so stevkar-jI sami boljleviki in pričeli so jim cOlo groziti s deportacijo in ne vem kaj Še. To je po prkSelo vpli» vati na bolj nezavedno delavce ter ao se pričeli oglašati za delo. Veekt dan je bilo -vel stavkoka-zov. V dveh meaecih je pričela tovarna obratovaU s polno paro. Slišijo ae tudi glasovi, da ao v enem oddelku etavkokazi aami za/ htevali povišanje plače, toda dru-ftba jih je enoatavne odslovila ter dobila druge stavkokaze, kateri so bili pripravljeni vršiti dvakrat sUv kokalko delo. Od etevkarjev ae ni le nihče vr. oil na delo, toda kakor vae isgle-da, ja stavka izgubljena. Nekateri po Is pridigajo, da je vso zrelo za preobrat De, erels je industrija v tej deželi, nikakor pa ne delavatvo. Dokler ss As do^ bi '4 obor-stevkokaao'toliko in-diferentnih delavoev, teko malo Strokovno in politM-no organizirani deleeev, ni mogoče ničesar ptUeti. Ali nekateri mogoče pričakujejo čudele t Ne, ludežov ne bo, pa tudi ne boljlih delavskih rasmer ne, do kl«r n« bodo val delavei politično In atrokovno organislrani, da bodo v političnem boju zmagali. Kajti proti politično dobro orga nisiranemu naaprotniku js mogo Če zmaga le dobro orgenlairane-gs dslavst va in sicer politično. Opozarjam delavce, ako njim ja v resnici mar boljlo bodočnost, organizirajte ss politično ia atro kovno tor priatopajte k "Jogo-slovenski aoeijaiisUtei sveži. Pod pirajte nate Časopise, "Prol«. tarea" ia "Proeveta", kor to dva dva šnaapiaa velita iaskralsval no dolo med našim olovonakia prolot arija ton hujskali ao Irce pro*i Nemcem, Po prvem aprilu so rudarji v Čehe proti Nemcem, Poljake pro-| mnogih krajih primotam počivati Litvinom. , I ti po cele tedne, ker so operatorji V nedeljo so razni zamorski prenehali z obratovanjem rudni-župniki indiroktno dolžlii politi- hov, v drugih rudnikih pa delajo čarje starih «strank, da so odgo-1 zopet rudarji le par dni v tednu, vorni za plemenske boje v Chica- Cushing je priporočil, da je tre-gu ,kajti ti političarji so se bolj ba s produkcijo pričeti sedaj in brigali za zamorske glasove, kot ravnotako tudi s prevažanjem za rešitev zamorskega vprašanja, premoga, če nočemo imeti po-Zaprte imajo sedoj le razgrajače manjkanja premoga prihodnjo in pretepače, ki so «e dejansko u- »mo. deleiili plemenskih bojev. Ali vai- r To priporočilo dokazuje jasno nejše aa javni mir je, da oblasti kot beli dan, da je sedanji način primejo tiste, ki se direktno ali I podukcije premoga slab, ker ne nedirektno odgovorni sa plemen- bo primanjkoval premog, ker fa ske boje. Dokler ne bodo ti 1 jud- ni v zemlji ali ker ni delavcev, da je prijeti in kaznovani, ae je beti, ge spavijo iz zemlje na površje, da se taki boji ponove, ki tvorijo I amak ker operatorji ttimajo zdsj sramotno pego na civilizaciji | naročH za premog, (lvajaetega stoletja > ITALIJANI M^tP SABO XTA1Um V VOJKI MED SABO. Ohiosgo, ni. — V Veži tovarne Chicago, IU. - Italijan Josephl^m B Canepa v kateri izdelu-Poalella «e je spri preS več tedni *?« n***™*, je po izjavi pob- a.svojim rojakom ^oseph Bredi. gi« eksplodirala precejšnja muo- eacm radi neke malenkoati Pri ž,n» Omamita. Ponočni čuvaj pra- drugih ljudeh ie navida, da hitro K da 16 ™ nihže PribliiglT' Sot« take malenkosti Ali M ie takoj kot dinamiUrde pri Italijanih ni tako, W jc do- l»vce ki so po njegovi izjavi m kazal Poalella dejansko. Čakal je »tavki. Takoj je pa dodal, ds is-na svojega rojaka za vogalpm s obratuje s polno paro. samokresom v roki, ko je izvedel, Znano jo, de Italijani žive med da ima priti mimo. Mi Bredicce|sabo v večni vojni. Krvno msšfe. je vzrl svojega "rahločutnega" rojaka, ko je nanj prežal s samokresom v roki ,da mu vpihne žlv-I jensko luč, pa je stekel v nasprotno smer. Poalella je videl rojaka belaU in stekel je za njim, da za-dostl svoji želji po krvnem 1pp-ščevanju. Hitro je oddal na svojo žrtev, na katero jc dolgo čakal, tri «trole, od ksterih sts dva zadela Bredteca v roko. Po ten^ nu jo seveda Poa^Ila beUl, kar so gs nesle noge. Ali ns Adamso- nl gicillja, Jkjsr lahko taka deja. nje izvršuja nemoteno. POLKO BLATI lAris. — Polkovnik Kdgar P. Orinstead, katerega dol ši lajtnant "Hardboiled" HmiUi, da js Kondirovofen u brutalnosti, ki SO bile izvrirn<| na ameriških vojaških kaaneneih na farmi Itev. 1, se zdaj pere in pri tem pranju samega sebe blati ameriške voja ke. Napram rajnika rakim poročevalcem se js Isjavil takelši •'Vsakemu je znano, ki jo bil vojsk v Franciji, da ao naši molje v tisočih uhajali a fronte in «a H «e nadaljevala vojna, bi bile potrebne Ifciitiifli, ds ss «stavi- vanje in črna roka povzročita med njimi največ zavratnih napadov, zato bi bilo pametno, da «e policij« malo pobriga m posveti v stvar, de se ne bo vsak Italijan izgovarjal na Itrajkojoče dslav«, ki mogoče ima Strah pred krvnim maščevanjem ali pa črnorokarji HtlDBEB* EOF FBI DNEVU. belem outage, B. — Ko so vstopili trije bknditj« v pisarniške prosto-, re tiskarske tvrdke O. O. Ow«w Co.. je Ulian Joyce hitro zaprl» vrata, ki ao volile do blagajnika. Njena pričujočnost duhs ni doati pomagata, kajti banditje so odpr li vrata s sUo in ugraWH štiri tisoč dve sto dolarjev. Pomožni» preddelavca Arthur BekherU •• pobili n« tla in mu vzeli štin si« dolarjev Iz njegovega žepa, s kste-rim! jo kaši izplačeU njemu P«»-rejene delavce. ME8ABJI PPBJO UMOMCL Ohtoago, m. - Ce je kdo pričakoval. da bodo mesarji w»1^" na obtnflbo zvezne obrtne koa»« je, ae js hudo zmotil«, ko jo anrji so I« po v««ki taki obtol» podali iajevo. da so nedolžni, m« jagnjete, nikomur ne skale vonj. Tako ne je agodilo tudi sedaj. C^ govarjete msanrja IksW m Keift, ki trdite, ds so obtožbe n*^ JL • <*obui zdravnik, kateri mora bi- I ti v alu&i noč in dan, ima samo I H50 aa leto in sedaj mora ae pp magati kajaerj» lagati drva. ' Hlvno tako «abteva tudi njegov privatni tajnik povi&anje mezde. Toda, ek*kajzer je enak drugim delodajalcem, ni jim hotel povišati plače, akoravno ima precej lepo vsoto na banki. Njihovim zahtevam se je smejal. Pregovor pravi ?"Gliha vkup lirika "i Mirovni pogoji sa Bolgarsko so gotovi. Pariz. — Vrhovni svet mirovne konfčrence se še bavi z mirovnimi pogoji za Bolgarsko. Pogodba je dogotovljena izvzemši nekaterih teritorijalnih točk. Bolgaraka mirovna delegacija je doetavila zaveznikom prvo noto, v kateri pravi, da so dcšele Mscedonlja, Do brudla in Tracija čisto bolgarske in vsled tega bi imele po pravici pripasti Bol garij L POTREBUJEMO DELAVCE V TOVARNI m TIRE STRIPERS sa vožičke (Truckers) sa pralnico (Washroom) saoob« zalogo {stock room) kakor tudi za druga dela ki se delajo od kosa. Morajo biti močni in zdravi. Dobra plača med Časom ko se učite. Stalno delo. Nobenih delavskih neredov. Pridite osebno ali pa pišite na Factory Employment Office. THE GOODYEAR TIRE & RUBBER COMPANY, AKRON, OHIO. Pit«* Jedooli bolni&ki on< AeUa IiSMi a« »a, Wiek M«* • A*** jtuw^ k»«rek" tn as "povečerek". Vina, likerje, grmi- »OSL^SBS^ AOOaA co.. f Om*— Pltubvrfk, Pa. RAD BI IZVBDBL kje se nshsja FRANK BRBOAIl, prod petimi leti jo bival v Clinton, Ind. (Vnjsti«' rojske uljudno pro-aha, šs kdo vs zs njegov noslov. naj mi ga naznani, ako bo sam čl tal ta oglaa, naj se mi prijavi ns naslov t Jacob Kobilšek. P. O. »m n, Oross, Kana. (Aug. 4-54) POTREBNO. TNO KORIST KAJ VAM BERITE V NE VESTE KAM SI SU V NEDELJO? • JOHN NEMETH STATE BANK 1597 SECOND AVE. NSW YORK, N. Y prosvet* Narodno prodetavništvo. Del grad, 25. jun. V današnji seji aU bili stavljeni dve ioterpclaei» ji, in sicer interpelacija poslanca Jlihajla Jovanoviča na ministr« zm notranje posle Prlblčeviča o nepravilnem revnsnjn kotarske g» načelnika v Leskovcu iu interpelacija poslanca Prana Piska na miniatra za trgovino o pomanjkanju koš in o visokih cenah. Poslanec Gjorgjevič «tavi na ministrs za notranje posle vprašanje glede ponovnega raapisa volitev za koter Bitolj. Minister Pribičevič odgovarja M ministr-atvo od uerodnSga «predstavniš va ni bilo službeno obveščeno, da so bile volitve razveljavljene. Zato ni moglo odrediti novih volitev. Poslanec Riba rac stavi na ministra za notranje posle Pribiče-viča vprsšanje o tiskarni, ki jo je okopstorsks oblast v Belgra-du ob svojem begu prodala nekemu Belgrajčsnu. Ko so bil« stavljene še neka tere kratke interpelacije, vpraša posl. ZlatIČ ministra za vojno Kadliča, kdo da j« ukazal oroš-uikom, da so ob demonstrscijsh na dijsštvo streljsli. Enako vpr« Šenje «tavi tudi pocl«n«c ftegvič, ki vpreša potem še poeebej radi aretacije dijaka Čopiča. Poslanec Zlatič meni, da jo vojni minieter za vee to odgovo ren. Vojni minister protestira prot ostremu tonu ter oposarj«, d« ni mogel odrediti da ao izpuste «rotirani dijaki is zapora. Peki. Zlatič odgovarja, da nI nameraval nikogar šaliti, a se no č« opravičevati. Minister za notranja dela Pri bičevič omenja, da vprašanj« n« «pada na njegov naslov. Kar se pa tiče «rotacije dijaka Čopiča, je bil U zaprt še v Rusiji kot u-jetnik, kjer je širil med vojski -Jefutisllaiio propagando, ("'opič s« j« vrnil v našo dršavo kot bolj ševiški agitator._ umfu je pripeljal ugrabljeno nevesto. Mislil sem, aedaj pride odreše nje. Kaj šel Lepo sem čakal, da je bilo 11, 12, 1 urs popoldne. Ob pol 2, uri ee pa vendar odpro vrsta -r moj« veselje, sed«j bom rešen. A kaj šel Sede j pride ne j lepše! Slsvni sodni dvor mi pove, da lahko odidem, se me ne potrebuj e več. • ¡fe&i Sedaj pe vprašam odgovorne čiuitelje: Ali res mors tako bitif Koliko je brezposelnih pisarjev, zakaj jih ne nastavite? Zaksj ne kličete priče za ¿as, katerem »odo resnično zaslišsnef Ali ne znste izračunati, koliko Škode provgroČate ne semo javnosti, ne go tudi testnemu spsratuf |Kaj se zadev« ne vem kako uvi-devuo «li ispregledno presoj«, n«jde se samo en Izraz: škandali Tako ne sme ki dalje in odpomoč je nujno potredua. Nato odredi predsednik kratek odmor. Po odmoru se preide na 1. točko dnevnega roda: razpravo zakona o narodnih šolah. Minieter za proav«to priporoča, d« se zi konOki nsčrt sprejme. Uroša hvu-lešnost učiteljeva, ki ga je tre-bo podplroti. Njegov govor je bil burno «»dobravan. Beeedo dobi no to poslanec Pa vičič, ki govori o učiteljih v novih krajih, kateri so mnogo pri-speveli k našemu ujedinjenju. Posl. Dr«gič (rsdikalee) p* dočuje stanje učHeljstvs v Srblj in «ahteva pomoči. Olssoval bo-de «a predli >u . .. Poal. dr. AleksiČ (nac.) šili da se r «stegne zakon na vso k rs ljevlno in priporočs zekon, ki dvigne učlteljstvo na višino, ks kršno «aaluši. Poal. Petrovič (red.) Izj«vija, da bo glaaoval sa predlog. Poel. Mita Kllein izjsvlja v menu Radikalnega klubs, da bo glaaoval za predlog. On je sa to, da m raztegne zakon na področ je vee kraljevine. Poelanec Banlč hi Petejan i« javljata v Imenu svojih klubov, da bost« kluba glasovsl« sa pred ?i«to «e preide n« glasovsnj«. Za predlog je gletovslo 158 po sUncsv. Predsednik ««ključi sejo in do-loči drugo na jutri. Poročilo, ki ga j« zvezna obrtna komisija predložila senatu, poka-zuje, da eo mesarji skušali upo-slovsti dovoljenje, da jim ni treba predložiti poročila o kupčijah, ci jih imajo « inozemstvom, in se ved« tudi o dobičku, ki ga imajo od trgovine e tujezemstvom. Poročilo navaja, da je advokat I*vy Mayer iz Chicaga skušal za sarje izpoalovati davčne olajšave Ameriške vesti. dovja proti tujezemskim delavcem. OMssfO, HI — V zadnjem času «o podjetniki pričeli «onjo proti tujezemskim delavcem, ker so so organizirali v "Ameriški delavek federaciji", da «i «boljšajo «voj položaj. Pri tej gonji jih pridno podpirajo veliki dnevniki, ki jih ti tujezemaki delavci kupujejo ip či tajo. Dokler eo tujezemaki delov ci pohlevno deleli za sramotno nizke mezde, eo jih privstni pod jetniki hvelill, ki se imajo pridno «ti teh tujezeroekih delavcev za hvaliti, da «o postali milijonarji Zdaj ti delavci zahtevajo teke mezde, da lahko prešive «obe svojce v tej draginji, in priv«tn podjetniki «o pričeli udrihati loparjem po njih, da vebud« Američanih mržnje do njih. Znana International Harveeter kompanije, ki kdeluj« poljedel tke stoje. In je odnekdsj najemala tujezemake delavce, ker Američan ni ni«o hoteli deleti za take nizke mezde, izročila Čaenikom vest, nosi očiten «nsč«j, ds hoče z njo vubuditi mržnjo do tujemeukih delftveev. V tej vesti povdarja, dajo družbi izročil delaviki odbor, zahteve, v katerem sta bila samo d v« amerižka držsvljsns In še od teh dveh je bil «smo eden rojen v Združenih drŽavah. Po tem naznS nilu našteva drulbs, da dela ve zahtevajo 44 ur dela v tednu in od 70 centov do enega dolarja mezde na uro, za delavce, ki niso speci jalizirani, p« 45 c«ntov na uro. 8 tem hoče drulba reči: Glejte, takole so tujezemskl delavci poželjivi, če bi delali ameriški de-lovci, bi gotovo delali ceneje. Se veds družba xamo|či( da je imela lepo priliko najeti asfie ameriške delavec ln sicer tako delavce, so mogoče Ž« 1« tretjega roda. Z« k«i jih ni najel«t No, ker jih ne dobi, ker je družba na tako dobrem slaau, d« nočejo ti preanet ameriški delevei delati sanjo. ■ Seveda oatsn« i« vpr«šsnje, na katerega j« treba, ds družba od govori, če ae bojuje « odprtim vezirjem proti svojim delavcem Zakaj nI družba objavila tud imen teg« odbors, v katerem trd da sfsitoil skoraj Is samih nedržsv-Ijanov. Ce hi storile kaj takega, b mogoče prišla v zadrego, kerH prizedetl delavci proteetirali proti takemu pooiljenju resnice. Kako posluj« naše deželno sodišče Kdor prebere ta nspls, bo zmi-gnil s rameni In rekel: to že poznamo, to ni nič novega, vedno je bilo tako ln bo tako. Ta vraž je naša Indiferentuost, ksko Je vsem do mozga vcepljena I A vseeno se mora napraviti red tudi pri nsših sodiščih, «II ps llkvldl rajte g««podje, «ko ne zmorete te-«s dela! Bil arm včeraj klican kot priča na deželno aodlAfe. točno ss 10. uro pred poldne. Poleg mene ln štiri druge priče Pred tt» rssprs vo bi ae imele vršiti I* dve drugi razpravi oh 9. url A ob deva tih še ni Ml kompleten slavni sod-ni dvor. ker j« manjkalo zaptattl karja. Tra je potekla ca uro, u-Itogi aodnik j« preletel le vae ao dne dvorane nežtcvilnnkrat — a /apiMiiikarja ni našel. Razumljivo j« to. ker pri »odttfu teh moči tako primanjkuje, da m» tepejo no dniki sanje, kakor ss bogate ne veete. Bila je pet f . S pol 10. 10 ura — /«man vealnid Hcle »»t» pol U. uri ar je aodniku poareoln u kani i drugI »»dni dvor ln v tri TATOVI KKADBJO tOANJB. Alezandrija, Ud. — Tukaj Imajo sdaj tatove, o kakeršnlh še n bilo ališati dosdaj. Najlepše ns stvsri je tole, da č* primejo te t« t o ve. d« se jim ni treba bati, d« ImkIo kaznovani radi tatvine. Ti tatovi kradejo ftgenje. Nekdo se je pritožil napram «vojim pri jateljem, d« so mu nssnanl tstov ukradli is kleti pet steklenic naj flnejšega Žganja. V minolem me secu so tatovi, ki s«gajo le po žgenju. ukradli s« Š12jQOO žgsnjs. Seveda policija ne gene, d« prime t« tatov«, ker je žg«nj« sunaj za kona. POTOP. Zgodovinski roman Sfiael H. fttefikiewkz. Peeloveoil Podrevski. 3LO B ANČKI --r deficit varaaôa. Philadelphia, Ps. — Pri zaslišanju o bankrotu North Pennove banke, se je dognalo, da znaš« deficit S2.144.000. Zaslišan je bil Ralph T. Moyer, bančni blagajnik, ki je pod pet in dvajset tisoč dolarjev poroštva, ker mu obtožnica očita, da je zakrivil .polom banke. Nsjprvo so ceniti deflelt na de vet sto tisoč dolarjev. Robert P. Kcrguson, b«nčni pre»kov«lee, jc dognal, da deficit zn«ša 2,144,000 dolarjev. EKSPLOZIJA KOVUTE. Muncie, Ind. — V tovarni Delaware Brass Aluminium konrpanije je eksplodirate peč, v-kateri se je topila kovina. Delavec Marion Boyd je zedobil tsko hude opekli ne, da jim nsjbrž podleže. Eksplozija je bila Uko silna, d« je iz-pahnila zadnje «tene. radi ljubezni do matere v zapor. fi Los Angolss, Osi. — Ljubezen do bolne m«tere je povzročila, da «e nahaja Maric Campoe ia Ventu r« v zaporu. Poslala je dve steklo niči žganja svoji bolni materi, ki prebiv« v WiUiamsu, AH«. U ta čin «o izvedsle zvezne oblesti in Camposovg je bil« aretirana. Komisar Stepheu O. Lsnd je določi zanjo pet sto dolarjev poroštva Dekle ni imela densrjs in morsU je v okrajni zapor. "Da, znano mi je,4a je državo Arizona suha in postive frhvorS; da se ne sme poslati žganje v suho državo," je rekla dekle. "Ali nama je zels bolna, ims jetiko in zdravniki izjavlj«J0)"da «e bo dolgo živela. Pisala s* je. 4a žel malo žganja. Prihranila sem denmr ln jI poslala dve «tefcleaiei. Ni-sem rasmižljaU o tsm, ds bon kaznovana, toda meja* mama n prejel« žganj«, ker j« vlada zaplenila." •/ JI' : i, v (|| BIVti AVSTRIJSKI POSLANIK JI ZAPUSTIL MEHIKO. Browniville, Tex. — Bivti av atrijski poslanik • Koloman Kanta pl. Kania je sapustll Mehiko in dospel v. tukajšnj« mesto, da od potuje v Avstrijo. Poslanikom ga je Imenovala prejŠnju avfokrstič na avatrijaka vlada. lončarski delavci zahtevajo povüanje mezde. East Llvarpool, 0. — Organizirani lončarski delavci so predla gali po svojih sa«topnikih, da «o mezda poviša za pet in dvajset odstotkov. Pogodb« bo velj«l« zu dve leti. Bkupn« konferenca bo obdrŽ«v«na v septembru. število delavcev v mornariških arzen alih se 8krči> w Wsshlngton, D. 0. — Monurl ški podtsjnlk Kor.se vel t izjavlja, da snišajn sedanje število delav cev v mornsrlških arzen ali h o ■.'■■• >< v- "Vi se smejite pri teh in takih besedah. Toda oprestfce, še vedno «te v družinski sobi! Pro-jim v»s, pojdite v drugo sobo. Po dolgem poto-vsnju se vem gotovo prileže nekoliko večerje. Prosim!" Po teh besedah se Aleksaudra obrne k gospodični Kulvičevni. "Teta, pojdite z nama." Mladi praporščak ae ozre. ' t "Teta T" vpraša, "čegava toa t" '/Moja — gospodična Kulvičeva." "Torej tudi moja", odvrne in hiti ji poljubit roko. 'Da, tudi jaz Imam v polku vojaka, ki se zove Kulvi-Hipocentavrij. Prosim, ali je mar vaš sorodnik T" "Vrl vojak, toda drzen kakor jaz", doda "Da,' 'odvrne stara gospodična ter vstane. Kndttc. »m" fv v Med tem je dospel služabnik s svečo. Na to odideiv ysi štirje v vežo, kjer odloži Andrej od sebe kožuh ter vstopi v sobo n« drugi strani po-»lopjs. Takoj po njegovem odhodu stopijo predjce skupaj ter jamejo žlobudrati jedna od druge. Brhak mladenič je bil všeč vaem, pa so tudi tekmovale med seboj, katera prekosi drugo v hvali. "Kar žar aije od njega," je rekla jedna. 'Ko je vstopil, sem si mislila, da je dospel kak kra- ^ & ; "Oči ima kakor ris, da te kar zbode ž njimi', • reče drug«, "takemu ni moči nasprotovali." Najhuje je nasprotovati", omeni tretja. "Tako je zavrtil gospodično kakor vrctenol Iz tega je razvidno, d« mu zelo ugaja; sicer pá, komu bi ne ugajala f" "Pa tudi on ne zaostaja z« njo, ne boj se! Ko bi prišel po teb« tale mladenič, ž njim bi šla v Oršo, dasiravno je ona bržkone' na drugem koncu «veta.' 4' Srečna gospodi č ns!" "Bogatim se vedno dobro godi na svetu. Bj, to je princ v pravljicah, ne vhezl'* "Pacunelke ao pripovedovale, da je tudi konjjžki stotnik, ki biva pri njih pri starem Pa-kožu, kaj zal človek." "Nlaem g« že videl«, toda to vera, da se ne raore kosati h Kmiticem. Enakega ne najdei niti z lučjo v roki!" 'Padla«!' za kriči naenkrat Žmud, kateremu se je pokvarilo zopet nekaj pri mlinu. "Pojdi vendar stran, bedak, s svojim krikom. Tako ropotaž z mlinom, da Človek niti svojih besed ne sliži. . . Tako, tako I Težko je najti lepšega od goapoda Kmitica. Gotovo tudi v Kej-danih nimajo mnogo takih." sanjah se ti prikaže!" 'Naj «e p« prik«že. T«ko približno so se razgov«rj»l« dekleta v družinski sebi. Med tem p« so pogrnili v obedni-ci mizo, in gospodična Aleksendr« se je rssgo-varjals sam« « Kmiticem, ko je šU tet« Kulvičeva pripravlj«t večerjo. Andrej ni mogel obrniti svojega pogleda od Aleksandre; oči so mu žarele čumdglje bolj; na-posled reče t ' "Ns svetu so ljudje, ki ljubijo premoženje n«d v«e drugo; drugi drve v vojni za plenom, nom, tretji se «aljubijo v iskre konje, toda tebe n« bi jas de! sa noben zaklad n« «vetu. Čim dalje te gledam, tembolj čutim v sebi veselje do ženi-tve, celo želim, da bi bila že jutri! Zadostuje po-gled«ti tvoje trep«lniee; bržkone si Jih pobarval« P* "Slišala sem. da Uko del«jo nekatere, tod« jas nlaem takšna." ' "Oči imaš kakor nebeške biaere. Kar beeed mi zmanjkuje, tako sem zmeden." r "Vi niste nič zmedeni, ker mi pravite tako nšravnost vee to, da se temu kar čudim." "Tak je naš smolemrki običaj; v vojni in pri žsnsksk mor« biti človek pogumen. Moraš se, kraljice, privaditi na te, ker «idslej bo vedno U-ko." "Nasprotno, vi e« morate odvediti tega, ker tako ne an:e biti.' i "Mogoče se udam, kapa koemata! Verjemi ml, gospodična, ali pa no, kar objeti bi ta h<*el. Za te, moja kraljic, eem pripravljen privaditi se drugih običajev. Kot preprost vojak acm pre bil dalj česa v taboru nego pa v dvorskih salonih. "Kj. te nič ns škodi, aaj je *di mo j ded titt vojak Tnde hvala lepa m dobro voljo!" odvrne Alsksandra in njene oči pogledajo tako aladko * * ** * *** ,0pUp ^^ r9mk' kf "N« niti me boš vodila " m "Niate prav nič podobni onim, katerc^/l di na niti Največji krU je a razposajen,, 1 Kmitie se nasmehne ter ji poka*e svoje U J sobe. ■ "Kakot" odvrne, "eo m«r še premalo zlomili učitelji nad menoj v zavodu, ko so a.e u3 li rasna pravila. Ravnokar nem se tudi HPouuii| M pega pravite, ki sem g« slišal od njih." M '4 Kakega pravila t" I "Kadar ljubiš — padaj k nogam " 1 S temi beeedemi «e «grudi Knific .,« k J na. V "Za Boga!" zatkliče mlada deklica, i„ skj noge pod stol. "Tega va« niso učili v /avoj Mirujte gospod, če hočete, da se ne vjeziui Tudi teta pride precej. . ■ On pa kleči, dvigne glavo ter ji Ki,.,la v „M "Naj pride tudi ves polk, nič ae jih ne 9 jim!" „"Vstanite, gospod!" 1 "Že vstajam." I "Sedite, gospod!" 1 "Že sedim." I 4 4 Izdajalec, pravi Judež Ste ! " I "To ni resnica. Če te poljubim, 1».....¡.M srčen moj poljub. Se li hočeš prepričali V' ■ "Ne drznite se tega." 1 "Gospodična Alekaandra se je smejala, pl tudi on je ves vsplamtel od radoati. Nosnice iJM mu razširile kakor konju plemenite krvi. ■ "Aj! aj!" reče, "kakšne imaš oči, hk;J ličice ! Zarotim 'te na vse svetnike, da ne morel sedeti mirno.' ' ■ "Ni treba rotiti svetnikov. Sedeli ste »tiri« ta, predno ste prišli semkaj, pa sedite ae sedaj!« "Da, a to radi tega, ker sem te poznal ^J po sliki. Slikarja pa ukažem vreči v amolo, putrfl «ti ga s perjem »ter ga z bičem poditi po Upitu. ifl mi odpustiš ali ne, vsekakor hočem govoriti odkrl tosrčno. Zroč na ono sliko, sem si mislil, čedni gospodična jej jako čedna, pa čednih se ne mani ka na avetu — torej imam čas! Pokojni oče meji vedno silil, naj te grem obiskat, toda od^ovarj! sem mu : Imam še Čas ! Ženitev ne propade, goHp«l dične ne hodijo na vojno, česa se naj torej bi jim t Bog mi je priča, da nisem nasprotoval očeti vi volji, toda poprej sem hotel Še okusiti vojn| kar sem tudi učinil. Sele sedaj spoznam, da sel bil bedak, ker bi bil šel lahko tudi oženjen na vu| no, Hvala Bogu, da me niao pobili. Dovoli, gospl dična, da ti poljubim roko." I ' ' Bolje je, da ne dovolim. ' ' I "Torej, ne vprašam. Pri nas na OrianHkJ pravijo: Prosi, če ne dobiš, pa vzemi!" I 5 temi besedami se približa Andrej roki gl spodične ter jo jame poljubovati. Gospodična I ni mnogo branila, 'ker ga ni hotela videti ne voli nega. ■ Med tem se vrne gospodična Kulvičevna. Kfl opazi, kaj se godi, dvigne oči kvilku. Dsairavnfl ji ni bil všeč ta prizor, vendar ae ni smela hudovafl ti, ko je povabila gosta k večerji. 1 Kakor sorodnika se primerta za roke in odidcl ta v obednfeo, kjer je stalS pogrnjena miza in jM njej vsakovrstna jedila. Mlada človeka sta bili kaj židane volje. Ker je gospodična že od večerji! la, jc Kmitie sam «edel k mizi ter začel jeati z ist J slastjo, s kakržno je poprej govoril. I Ona ga je zodovljno gledala ter bila Vtttl da je jedel in pil. Ko je potolažil prvi glad, jami ga izpraževati znovoč : 1 ''Torej ne pridete iz Orše?" I "Jaz sam ne vem, odkod prihajam. Dane» koJ tukaj, jutri tam! Napadal sem sovražnika k.ik>J volk ovce ;kar eem mogel ugrabiti, »cm u grabil.'1 "Kako ste si drznili napadati takega aovrail nika, pred katerim se je moral umakniti celo velil ki hetmanf " I "Da sem se dranil, pravišt jaz »em priprarl Ijcn na vs^ takšna je moja navada." 1 "Že rajnki ded mi je pravil to. . . Sreča, dJ vas niso ubili. " 1 "O, lovili so tudi mene s kučmo in z roko, kal kor tico v gnezdu. Ko ao me hciteli pokriti, ^sl sfrčal ter jel napadati od druge strani. Taki« nepridiprav sem jim postal, da je »edaj razpi«! na cena na mojo glavo. . . isvrstna pečenka!" 1 "V imenu Očeta in Sina!" zakliče osupurnJ Aleksandra, in zre prijazno na mladeniča,ki jel govoril ob enem o raspissnem plačilu in o pečeni "Gotovo niste imeli mnogo vojakov v obras-l bo!" "Da zarea, imel »cm nekoliko vrlih dragoa-J cev, katere sem pa isgubil v jednem mesecu. P*| tem sera nabral prostovoljcev, kakoršne »em «pl^l mogel dobhi. Ti ljudje so dobri za vojno, ds lx>lj-| ših ni treba, pa tudi zreli za vialice. Oni, ki nisi poginili, bodo prej ali alej zajtrk vranam . . * i Po teh besedah se zopet zasmeje Andrej, naine kupico z vinom ter doda : "Takih postopačev še nisi vldels. go^od»'-ns ! Rsbelj naj jim sveti ! Vsi so č««tniki in domači ljudje, tod« nad vssklm visi obsodbs. Sedaj de v Ljubiču, ksj sem hotel početi drugegs I njimi T" "Torej ste ves polk pripeljali semksjf. .. "Da. Sovražnik ee je radi hude zime zapd v mestu. Tudi moji ljudje so se ogulili kskor tla po neprestanem pometanju, radi tegs •»» Jj nssnačil knez počkek lr«Poncvežu. Zare», zsaluW smo si odmora." "Jejte prosim goapodl" "Ze te snem. čs trebe. tudi strup!. . N>k* llko te druheli sem pustil v Ponevežu. nekoliko f j Vpitu, nekatere veljavuejie pa eem povebil v bič. TI se ti pridejo oemkaj poklonit." "Kje ste erečali snašbult" "Srečali smo ee, ko eem šel v Poneve* na o movišče. Tudi bras njihovega naročils bi pnW semkaj." "Pijte, goapodl-"Ispijem, še šeliš tudi otrnp. "Toda o dedovi smrti hi o oporoki ste deM še le od naših ljndijt" "De. Bog daj pokojniku večni mirt Torej s ti tK»*lala te ljudi «a menojt" (Nadaljevanje prihodnjič.) v