Gospodarski Lisi
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
*haja 10. in 23.	Velja za pol leta
vsakega meseca.	^^	^	1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ il. V Gorici dno lO. junija 1§?0. LIST II.
SBnpopndek > 1. Volitve v glavni odbor. — 2. Poziv svilorejeem. — 3. Nekoliko o travi in senu. — 4. O žveplanji trt.— 5. O izreji hrastopre^k (Jama-Mai-).
Volitve v glavni
odbor c. kr. kmetijsko družbe:
Izvoljeni so kot zastopniki poddružnic v glavni (centralni odbor): v podružnici Goriški z okolico (158 dr.)
A. žl. Claricini, mestni župan Janes dr. Jona, odvetnik
Anton Klodič, c. kr. deželni šolski svetovavec in ogleda. Josef Dr. Maurovič, zdravnik,
Andr. Pavletič, podpredsednik kupcjske zbornice.
Hektor baron Rilter, grajsč k i. t.
Vilj m vitez Rilter, posestnik fabrik.
Anton Stroinz, zemjomerec Franc Zoralti duhovnik.
V poddmžnici Tržič (129.y Feliks Cosol'>, grajsčtik Anion pl. Dotlori, grajščak Nikolaj grof. Mantica grajščak Ferd. D.r Tamburlini, zdravnik Eugen grof Vulenlinis, grajščak.
82 -
Henrik Dr. Verson, zdravnik Rafael dor. Vicentini, inženir.
V	poddružnici Červinjan (90y
Franc baron Braniani, veliki posestnik Ljud. Chiozza	„	„
Tomaž dor. Micheli	„	„
Friderik Haberlandt, vodja c. kr. poskuščevališča za svilstvo. Franc dor. Konig. profesor kemije.
L. grof Strassoldo, grajsčak.
V	poddružnici Gradiška (47):
Josef del Tore, veliki posestnik
Josef pl. Finetti „	„
Alb. dor. Levi „	„
V poddružnici Komin (25).
T. grof Latour; grajščak.
V poddružnicah: Komen in Sežana (21.)
Andrej Pavletič, vodja gluhonemnice.
V poddružnicah: Kanal, Ajdovščina,Bovec, Tmin, inCirkno(19d Franc Povše, vrednik „ Gospodarskega lista”, in učitelj kmetijstva na deželni kmetijski učilnici.
IPoziv svilorejoem!
Kmetijska družba želi za prihod, leto svilorejcem pripraviti dobro zdravo, domače seme sviloprejk in scer kolikor bo mogoče po nizki ceni; in namerava v ta namen, dobiti dovelj semena, kterega bode preiskavala po celularnem načinu, ki je dozdaj edino posredstvo doseč; dober vspeh in izid svilorcje.
Da se ta namen doverši, vabimo vse svilorejce, da prinesejo letošnje svilne mešičke v pisarno našo, ki je v mestni hiši Goriški, kjer se bode preiskavalo sviloprejke po navedenem načinu, ako le ko-
— 83 -
likor kaj zunajna oblika obeca, da so sviloprejke zdrave, in bode se en funt plačeval po 20 soldov več, kakor po navadni tržni ceni. Za tisto sviloprejke pa, ki se bodo mikroskopično (drobnogledno) preiskane skazale zdrave, se bode po pretekli!) 10 dnevih na vsak funt še po SO soldov več kot darilo plačalo.
Predsednik c. kr. kmetijske družbe
v Gorici dne 15 junija ISTO.
CORONINI.
Nekoliko o travi in senu.
Kader je vgodno vreme, da sije gorko solnce, je kaj lahko, napravljati seno; ali vse drugače je, kader neprenehoma dalj časa dežuje, tako da mnogokrat ni mogoče, posušiti pokošeno travo, ali le slabo da gre veliko redivnih snov v pogubo. Naj nam je torej dopuščeno nekoliko besed v lem govorili posebno, ko je zdaj ravno čas košnje, in nadjamo se torej, da bi smeli s tem nekterim vstrezati.
Beseda „Seno” pomeni, pirje, cvetje in steblo vsih rastlin in trav, ktere se pokosijo v nezrelem stanu in se potem posuše, tako da ne ostane več vode v njih, kakor 15 odstotkov. Nasprotno od posušenih nezrelih rastlin so suhe stebla in peresa zrelih rastlinskih delov, to je slama, ki je veliko manjše revidne vrednosti, ker ima komaj 22 odstotkov redivnih snov. Da je tako malo redivne moči v takem senu, in v slami, prihaja od tod, ker naj važnejše redivne snove so v rastlini prišle v porabo za izdelovanje zernja, in ker se mehki vlaknec zelene rastline pri dozorenji v težko porabljivo lesno lakno spremeni. —
Le po tem torej smemo upati, da dobimo dobro redivno seno,
. » . v
ako pokosimo in posušimo rastlino še pred dozorenjem. Zah Bog! da
se če ravno ne povsod, vender prav mnogokrat nasprotno ravna; še
le ko je trava, že rumena, zrela kader je detelja že jela rujaveti, to
je zcriti, se meni, da je pravi čas košnje. Zakaj pač tako? Navadno
se trdi, da je neobhodno potrebno pustiti travo dozoriti, da se seme
napravi, ki po tem odpade in služi za prihodnji zarod; in tako se leto
za letom ravna in vedno mesto dobrega redivnega sena se prideluje
u sta slama. Po takem načinu grejo v pogubo neizrečeni dohodki,
— 84 —
brez da bi se namen, to je zasajanje, dosegil. Nikakor ne hočemo odrekati, da travno seme, ki pade na tla, ne bi moglo kaliti med drugimi že starejmi močnimi rastlinami, ali prav gotovo tudi ni, ker skušnja, uči, da se rastline na travniku zaplodijo tudi po mladikah iz korenin. To kašejo nekteri travniki, ki so že stari, da vsitn tem, da se je pustilo rastline dozoriti, opeša s časom moč kalenja, in da postane travnika obrasMika posebno redka.
Naj vgodnejši čas pokosili lra\nike in de'eljo je, ko je večina rastlin v cvelji, ker zdaj je v njih naj veča redivna moč, in gotovo dajo zdaj pokošeno in posušene rastline naj zdatnejšo močno, redivno seno. Po cvetenji pa se porabijo v rastlinskem telesu naj redivnejše snove to so gnjilčne, za izdelovanje semena in zernja, k tem, da od zunaj preneha dohod reJivn h snov. Koliko vrednost imajo te zernja i. t. d. znamo vsi, in lahko o tem sami sodimo.
Zopet nekteri celo priporočijo pokositi travnike še pred cvet' jem, in sicer tudi s pravičnim vzrokom, ker gotovo se spodiast veliko živuhneje vživi, torej se več množine dobi, in tako seno je posebno bogato na gnjilčnih obstojnih delih, kar tudi dobri travniki in pašniki dostojno spričujejo. Tako ravnati bode mogoče le tam, kjer je močna zemlja in dostojno vlažno obnebje, ki je služivno za hitro spodrast rastlin.
Ravno tako se more preračuniti, ako se splačajo vsi stroški s
tem da večkrat kosimo, i. t. d.
v ....
Ce eno ah drugo stvar preiskujemo, najdemo da je torej naj um-
nejši in vgodnejši čas za košnjo, kakor smo že omenili, ko so rastline v polnem cvrtji. Naj lažje se kosi z zjutraj uh urah, ko je še rosa na tiavi, ker lahko se lra\a nizko in gladko odkosi, in spodrast je veliko golovejša, delo se bolj urno izvršuje, vse, kar j i v gospodarstvu pomenljivo in prevdarka vredno.
Pri tej priliki omenimo le memogrede, da se nahajajo za po-kosenje travnikov posebni stroji, o kler.h spregovorimo le toliko, da dokler dobimo, kosce po navadni ceni, ne bo nam treba segali po takih strojih za pokosenje trajnikov. Do zd;.j še niso znajdli take stroje za to delo, ki bi dovršili dobro to opravilo, po tem stane mnogo taki stroj, in se da rabili le na prav g'adkih ravnih travnikih.
- 88 -
Tam kjer so delavne moči jako drage in pomankljive, kjer so lepe planjave, se priporoča stroj za kosenje travnikov, izdelan odJVVoo-da, ravno tako stroji ki delo, kakor grablje in stroj, ki služi za mešanje in sušenje.—
Pri napravi sena moremo paziti, da v rastlinah ohranimo vse redivne snove. Kaj škodljivo je, če na pol suho travo namoči dež, posebno če se večkrat to zgodi, kakor gotovo vsi skušeni kmetovavci znajo, kako nagaja mnogokrat dež pri sušenji, in da je v časih nemogoče izvršiti to delo. Ko dežuje, se zgubi mnogo redivnih snov iz rastlin, ktere deževna voda izpere, in to poznamo na rumenkasti barvi zmočene trave, ker se je iz nje izcedilo zeleno barvilo.
Kako sušiti seno opustimo popisati, omenimo le, da so v nek-terih krajih vpeljane tako imenovane šušivne rogovilje za deteljo, si so jako koristne.
Vedno naj se čuje, da je seno popolnoma suho, in dobro je seno v shrambi kolikor mogoče trdo natlačti.
Vse to, kar smo navedili o travi in o senu, velja tudi za deteljo.
Naša želja je, da se vsakter o tern prepriča in da bi vsi na naše nasvete pazili, ker dobili bomo po tem več in veliko boljše krme.
O žveplan ju trt.
Kam pride žveplo do trganja? Kako je mogoče da nema nobenega vpliva na vino? Tako smo se vprašali v 7. listu i danas hočemo odgovoriti na ona vprašanja s tem, da razložimo žveplove lastnosti, koliko so jih spoznali do sadaj Kcmikarji i se nam vidijo potrebne za razumeti našo pojasnjenje.
Žveplo je stvar rumene barve; nerastopljiva v vodi, brez duha i slada. Vžito v majhnih delih je dober lek proti nektere bolezni pri, ljudeh i pri živini. V navadni vročini spuhti prav počasi; toliko hitreje, koliko \cča postaja vročina i koliko je bolj na drobno zmleto. Žveplovi pub se kaj rad zjedini se zračnim kislicorn i naredi z njim drugi puh dišeči po gorečh žveplenicah, kteremu pravjo kcmikarji », žveplasta Kislina
v
Ce mencaš nekaj somljeniga žvepla med palcem in kazalnikom
- 8B —
m potem poduhaš prsta, boš čutil duh,pa ne po žveplu, kako se navadno pravi, ampak po žveplasti kislini. Ta duh bo še bolj močan, če de-neš nekaj žveplovega praha na solnce. Pa boš zapazil, da žveplo zg/ne počasi: to gre hitreje, če potrosiš nekaj žvepla na kako škrbinjo i jo držiš nad lučjo.
Ko postane vročina prav močna zgori žveplo s plamenom, kakor les samo da lesa ostane pepel ad čistiga žvepla pa ne ostane nič Žveplo zgine tedaj v vročini a toliko hitreje; koliko je gorkota močnejša i koliko bolj na drobno je semljeno.
O lem se vsak lahko prepriča, če potrosi nekaj žvepla na dilco ali na papir i postavi na solnce. Tako skušnjo sem jest naredil lani Julja meseca. Žeplo je bilo tako drobno somljeno, da prah se ni še čutil v roki, potrosil sem ga pa nar manj dva krat več na debel[0, kakor pride stati na trti, i vender ga ni bilo več v pet i dvajsetih dnevih, od katerih je bilo dvanajst bolj ali manj oblačnih, pet pa deževnih. V jasnih dnevih je bila vročina med 18. i 26 Ileomirovo stopnjo.
Pa tudi množica ima vpliv na žveplovo pogorenje, tako da to hrže z gine pri enaki vročini, če ima več kislica zrak, ki ga obdaja. To se pa res godi žveplu, ktero ostane na trti. Poglejmo to stvar nekoliko bolj na tanko. Zrak nar višjih hribov dolin i morja cele zemlje ima na vsakih pet bokalov en bokal kislica. Torej tudi tisti tik trte, bo mislil vsak,— tak ne zna da vsaka rastlina, tedaj tudi trta, diha i skozi perje izdihuje po dnevi čisti kislic. Kako pošilja vijolica po zraku svoj prijeten duh, ko jo ogreva spomladansko solnce, sama je pa ko da bi oblita s’ božjim mirisom; tako je tudi trta ko da bi oblita s’ kis-licom, kteri izbujen od gorečih solnčnih žarkov puhli iz drobnih votlin na perju, a hitro se razširi po neskončnem morju zraka. Na trti se znajde tudi žveplo tik zraka, ki ima več kislica, kakor navadni, mora tedaj tudi hitreje pogoreti, ko da bi ležalo na navadnem zraku v enakih drugih okolnostih. Po tem bi bilo pogorelo tisto žveplo, ktero sem porabil za gori popisano skušnjo, prej ko v pet i dvajsetih dnevih, ko bi ga bil potrosil na živo trtno pero. A kam nebi zginlo nebi pogorelo tisto malo žvepla trošenga Julija mesca, kar sta ga še pustila veter i dež na trti i grozdju, v goreči vročini mescov Julja, Augusta i Setembra ? Cujte še kaj se je zgodilo lansko leto mojimu bratu.
- 87
Ena trta (črnina) je imela res več grozdja ko perja, pa tudi veliko plesnjave, katera jo ni hotela popusti, vkljup vsega žvepljanja.
Prve dni Julja jo potrosi brat prav z jeze tako, da je bila ko iz žvepla. V kratkem ni bilo več poznat žvepla i trta je ozdravla na perju mladju i groz dju. Ko pridem prvi dan Augusta domu na odpo-čitniče, mi povej brat od te trte. Jest jo pregledam na vse strani; ali žvepla nisim mogel ne zagledati, ne zaduhati.
0 trganju se je djalo njeno grozdje k drugimu i vino ni imelo slabega duha.
V enim prihodnih 1 stov hočem povedati nekaj od gori omenjene žveplaste kisline i dokazati da prav ona vmori plesnjavo naših tit i jih tako ozdravi. ‘)
v Becu maja mesca 1870.
L Žerjau
Izgoja hrastoprejli..
(Antherea Yama - Mai‘)
(po prof Frideriku Haberlandtu)
(Dalje)
V tistem prostem poslopji poskusil je Baron Bretton tudi vzgojo na lesah, (trameh) Tudi to mu je hasnilo, toda z večjim trudom. Lese so spletene iz prekel, brez papirne podloge. Tu jim ni polagal perja, ampak mladike tako, kakor je navada na Furlanskem sviloprej-kom. Posebno čudno je, da gosenčice ne zlezejo vrh perja, ampak le vedno tiče pod perjem, in predenj odstranimo snedene mladike, jih moramo obrniti, da zamorejo zlesti zopet na novo perje. Pri podkla-danji je velika nepriličnost takrat, ko dežuje, ker se napravi iz odpadkov gnojenca, ki potem teče iz verhnjih červičev na spodnje.
Perja Baron Bretton ni škropil, kar priporočujejo sploh vsi drugi svilorejci, ampak je, če je znotraj zapazil, da gosenčice hirajo (slabe) jih pustil nesti na zrak, jih močno poškropiti, kar jih je hitro 'z nova okrepčalo.
*) Posebno bode nam drago, presrčna hvala! Vred.
— 88 —
Opomniti jc še, da je Baron Bretton v lani poskusil polagati bukovo perje in perje drugih gojzduih dreves, kar bi mu bilo jako hasnilo, ko bi ne bila v zgodnjih pomladanskih dnevih večkrat slana padla na perje.
Baron Bretton močno priporoča naj se j:m polaga po tretjem prespavanji perje starega drevja, pa nič več perje germovja
Sporočila, ki smo jih prejeli od večih krajev, kakor tudi v Personatovi monografiji o hrastoprejkah, glede na trajanje posameznih razvijanj, ne vjemajo se z našim lastnim opazovanjem, po kterem hras-toprejke veliko prej dorastejo. Za to poskušnjo v Ogerskem Starograd -u 1869. leta in v lanskem goriškem sviloprejskem poškušjališči, je število dni, ki jih je bilo treba posameznemu levenju, razvidni so v sledečim pregledji kteremu (pregledju) so pristavljena Personatava sporočila :
Izlezovanje gosenčic, kterih razvijanje smo že opazovali se je sledeče godilo:
3. velkega travna 15 mal. tr.----------
Do prvega levenja preteklo je	6.	5.	12.
»»	^	»	J>	))	12,	12,	27.
>»	^	n	))	>>	18,	20,	40.
i>	^	»	n	n	24,	28,	58.
Do tedaj, ko so se jele zapredati 36,		40,	74 dni.
Po Personatovem sporočilu bdo bi trajanje k izdelovanji gosenčic skoro za polovico večje, kakor je bilo treba to po našem opazovanji. V Ogersk. Starograd-u je razvijanje hrastoprejke enako svilop-rejskemu, v Gorici pa je bilo zastran neugodnih zunanjih vzrokov razločka 4 dni.
Zraven je še opomniti, da je bilo ne le v Ogersk. Starogradu, ampak tudi v Gorici več zastancev, ki so se veliko pozneje zapredli, kajti v Ogersk. Starogradu so se li zastane! zapredli 14 dni kazneje, v Gorici celo 3 tedne pozneje, kakor prvi.
® Ge zvežemo toploto 1868. leta v Gorici med tem časom, ko se je vršila zgojenje, lak sledi nasnutek, da so zadnji potrebovali do prvega levenja toplote do:
(prihod, dalpj).
Zal. c. k. kjjot. oruiba. — Odgovorni vredmk Fr. 1’ovJe, — Tiskar Seiu v Oorici