20. oktobra 1938 Leto II. Le v lastnem tisku je moč in bodočnost! St. 40 vuafravda SOCIALNO POLITIČNI, KULTURNI IN STROKOVNI LIST Izhaja štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4'—, četrtletno Din 10*—, polletno Din 20—, celoletno Din 40—. Posamezna številka Din 1*—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račnn štev. 17.177. Poštni predal štev. 74._ \ VSEM NAROČNIKOM «NOVE PRAVDE» Ker se že poslovno leto nagiba h kraju, opozarjamo tem. potom vse naročnike in prejemnike našega glasila na poravnavo naročnine, ki znaša le 40 din letno. Blagovolite vsi, ki ste z naročnino v zaostanku ali pa tekoče še niste plačali, izpolniti svojo inateri-jelno dolžnost s tem, da takoj po tem opozorilu izvolite za eventuelno zaostalo in tekočo naročnino poravnati po položnici št. 17.1??. Brez morale V današnjih težkih časih govoriti o morali, je dokaj brezplodna stvar. Človek je v življenjski borbi okostenel in navadil se je brezobzirnega prerivanja, ki je danes edino sredstvo za dosego tostranskega blagostanja. Brez vesti in samoočitanja korakati, preko trupel svojih bližnjih in za vsako ceno se preriniti v ospredje, je danes najznačilnejše in najbolj izvajano geslo. Težko je ljudem, ki v svoji tankočutni poštenosti poslušajo glas svoje vesti. Brezvestni stremuhi jih brezobzirno pohodijo in žrtvujejo njihove naj-vzvišenejše ideale svojemu slepemu in nenasitnemu egoizmu. Zato danes redko srečamo na vodilnih mestih poštene ljudi kremenitih značajev. Zanje tam ni mesta. Še pred no se ukoreninijo, jih korumpirana in moralno na najnižji stopnji stoječa vodilna sredina izloči ali pa povleče v vrtinec svojih umazanih početij. Pomanjkanje morale se opaža v vseh delih javnega življenja. Ljudje so pripravljeni za trenutno blagostanje prodati svoj življeujski nazor, prelomiti prisego in izdati svoje ideale. Že popolnoma vsakdanji pojav se nam zdi, da se pulijo za vodstvo širokih narodnih organizacij ljudje najslabših moralnih kvalifikacij. Skoro neverjetno pa je, da bi bil voditelj te ali one organizacije pošten in značajen. Posebno sodobnega politika si ne moremo predstavljati brez dostojnega števila afer in škandalčkov. Absolutno pomanjkanje morale v javnem življenju nam je že tako vsakdajen pojav, da nanj ne polagamo nikake pažnje. Do ljudi, ki se «znajdejo» — kot pravimo — čutimo celo neko spoštovanje, skušamo jih posnemati; če se nam pa to ne posreči, jim zavidamo njihovo prilagojevalno zmožnost. Redko kdaj se zavedamo, kakega pomena je visoka morala v javnem življenju. Nismo si v svesti večno veljavnih principov, po katerih bi se moralo ravnati početje vsakega posameznika, da bi človeštvo korakalo po poti napredka. Moralni principi so neizbežna nujnost. Če v današnjih časih slavi zmago korupcija, neznačajnost in nepoštenost nad njimi, še ne smemo misliti, da so s tem ti principi padli. Samo umaknili so se pred zlom, ki je trenutno v premoči, da se bodo potem s še večjo močjo uveljavili in ustalili. Vodilne funkcije in odgovorni položaji zahtevajo velike moralne dolžnosti. Brez morale ne more ustvarjati trajnih in zaslužnih del za človeštvo ne politik, ne duhovnik, niti voditelj strokovnih organizacij. Velika dela zahtevajo velikih moralnih sil. Vse. kar se je zgradilo brez morale, je zapisano smrti. R. K. V volitve -k Volitve v jugoslovanski parlament so razpisane na podlagi starega volilnega zakona z javnim glasovanjem. Ne vemo, kateri dogodki so uplivali na razpis v času največjih evropskih zmed, vendar vzamemo z zadoščenjem na znanje, da bo jugoslovansko delovno ljudstvo dobilo pravico z glasovnico v roki odločati o svoji usodi. Nočemo govoriti o zadovoljstvu niti o nezadovoljstvu, ker bo ta posel opravil drug činitelj, hočemo izreči samo veliko zadovoljstvo, da gremb v volilno borbo za načela, ki smo jih vedno propagirali, to so: enakopravnost, pravica, resnica in poštenost. Naš list bo v volilni borbi stal na braniku teh resnic, dobro se zavedajoč, da bo jugoslovanski narod srečen in zadovoljen takrat, kadar bodo te ideje postale kri in meso. Mi, ki smo sestavni del jugoslovanskega ljudstva, mi, ki nam je dobrobit države nad vse, mi, ki želimo srečno bodočnost vsem in vsakomur, mi bomo agilno sodelovali na uresničenju teh želja. Zato bomo storili svojo državljansko dolžnost z zanosom, ki je v skladu z našimi željami in zahtevami. Pri tej priliki pozivamo vse tovariše, da se točno in takoj pozanimajo, da li so vpisani v volilni imenik, in da takoj reklamirajo svojo volilno pravico pri tisti občini, kjer imajo volilno pravico. Naši organizirani tovariši se morajo zavedati svojih državljanskih pravic tudi zato, ker so se doslej zavedali vseh državljanskih dolžnosti. Pravica je samo ena in ta je v naših rokah. Zavedajte se te lepe in poštene resnice. Kak o je z Jemolc 11 Ureditev češkega problema na pritisk štirih velesil ni ustrezalo demokratičnim načelom in je pri tem marsikdo obupal nad demokracijo in demokratičnimi državami. Večji del časopisja je mnenja, da je sistem medsebojnih obrambnih pogodb med demokratičnimi državami popolnoma brez pomena, da se ne izplača vezati se s pogodbami, ki se ne izvajajo, da je mnogo bolj priporočljiva politika popuščanja in vsestranskega prijateljstva do vseh držav. Pri tem pa ne pomisli, da je treba za izvajanje prijateljske politike dveh. Kaj more prvi pogodbenik, če drugi nekaj odkloni? Kdo bi se sploh zmenil za državo, ki ni tesneje povezana s svojimi zavezniki, če bi se sosedu zahotelo njene zemlje? Češka bi sploh izginila z evropskega površja, če bi jo vsaj deloma ne ščitili njeni zavezniki. Resnica je: če bi državniki velikih zapadnih demokracij odločneje nastopili za svojo malo zaveznico, bi tudi Nemčija morala pristati na mirno rešitev sudetskega spora in mir bi bil kljub vsem vojaškim pripravam ohranjen. emoKracuo Ne obstoji pa demokracija samo v golem priznavanju načel, temveč v uresničenju teh načel v političnem življenju. Odvisno pa je to od zavednosti in delavnosti ljudskih množic, ki imajo največ koristi od tega. Le pod pritiskom ljudstva bodo državniki vodili res demokratično politiko. Reakcija, ki razpolaga z ogromnimi gmotnimi sredstvi, ima vedno dosti možnosti, da vpliva na odločitev vlad tudi v demokratičnih državah. Dejstvo je, da se bo velekapitalistična reakcija vezala tudi z največjimi sovražniki demokracije in lastnega naroda, samo da si ohrani svoje ogromne dobičke. Zato se mora ljudstvo še tesneje združiti in vztrajati v borbi za demokracijo. Trenutni neuspeh nas ne sme potreti. Majhni demokratični češkoslovaški narod je pokazal v trenutkih, ki jih je preživel, toliko zrelosti in discipline, da ga občuduje ves svet. Pokazal se je zavednega in možatega v trenutkih. ki bi izzvali brezglavost in nerede v državah s še tako močno in organizirano diktaturo. Naloga ljudstva je, da demokracijo oživotvori in utrdi, ker se ona ni in se ne bo preživela. Šovinizem Madžarska se gotovo vzlic vsem lo-julnostnim izjavam, še vedno ni otresla svojih aspiracij po obnovi svetošte-fanskega ozemlja. Apetit po tujem ozemlju se je pokazal baš pri pogajanjih s Slovaki v vsej svoji nagoti. Češkoslovaška, katere pravna osnova obstoja, je slonela na versajlski pogodbi, je okrnjena, ker so se kršile določbe te osnove. Ni naš namen razglabljati o dalekosežnih posledicah rušenja osnov versajskega mira, temveč nas zanima, kako nastopajo Madžari sedaj, ko vidijo, da bi se dalo kaj izbiti. Že samo dejstvo, da opirajo svoje zahteve po slovaškem ozemlju, na podlagi ljudskega štetja iz predvojne dobe, dokazuje oholo mišljenje, ki ga niti svetovna morija 1914—1918 ni zatrla. Madžari ne morejo pozabiti ozemlja, ki so ga vladali, pa nacionalno ni bilo njihovo. Upajmo, da tudi ta šovinistični atak Madžarov ne bo uspel, ne zato, ker do svojih zahtev nimajo nikake niti pravne niti moralne pruvice, marveč zato, ker je težišče srednjeevropskega političnega vpliva prišlo v take roke, da madžarske aspiracije ta vpliv v načrtih ogrožajo. Zato bodo Madžari morali biti zadovoljni, da dobijo to, kar je nacionalno po pretežni večini njihovo. Poljaki, ki morda tudi iz koristoljubnih razlogov podpirajo šovinistične načrte Madžarske po skupnih mejah, se bodo morda kmalu uverili, da te zahteve ogrožajo aspiracije Nemčije in da iz njih ne bo nič. Dokler bo v svetu prevladoval šovinizem napram realnosti, krivica na-pram pravici, toliko časa ne moremo govoriti o miru, o zagotovljenem miru. Madžari so pokazali, da se iz grozot svetovne vojne niso ničesar na- učili in da so ostali pristaši starega šovinizma, ki je prinesel Holiko goi\ja. Načelo samoodločbe narodov mora sloneti na pravici, poštenosti in odkritosrčnosti, ako teh pogojev ni, potem žalostna nam majka. Taki smo! Nikdar v razvoju našega strokovnega pokreta nismo pustili iz vidika vsesplošnih ljudskih in državnih potreb. Nikdar nismo zatajili svoje nacionalne in socialne miselnosti, dobro ve? doč in uverjeni, da s tem mišljenjem krepimo narodno zavest in širimo socialna miselnost, ki tvori predpogoj zdravega in poštenega razvoja državljanskega izživljanja. Nikdar nismo skušali korakati preko okvirov obstoječe zakonodaje, tudi takrat ne, ko je jeza nad dobljenimi krivicami zrasla do vrhunca. Nikdar nismo vodili nelojalne ali zlohotne politike, če tudi so nas razmere večkrat silile, prekoračiti okvir obzi rnosti. Nikdar nismo želeli zlo svojemu sovražniku, četudi bi maščevanje bilo upravičeno. Stalno smo stali na braniku pravic šibkejšega, ne z orožjem, ne s silo in ne z nepoštenostjo, marveč le s svojo nicralno močjo, s svojo kulturno višino in s svojo odločno borbenostjo, vse to v skladu z mišljenjem celote in njene koristi. Nikdar se nismo hoteli izločiti od skupnosti drugih, marveč smo vedno zagovarjali načela, uporabljali korake, ki so bili v skladu s koristmi skupnosti. In vendar smo osovraženi, ker ne klonimo duhom špekulacije z nacijo in socialnostjo. Prepričani, da vršimo eminentno važno delo, ako delamo za koristi malega človeka v družbi, smo prejemali v zahvalo polena pod kolena, od strani, ki smo to najmanje pričakovali. Že dolgo nam ni dana svobodna beseda. ker moramo čuvati nad stotinami obzirov, ki more in tlačijo duh in voljo. Vzlic vsem tu navedenim ugotovitvam ne klonimo duhom, dobro vedoč in verujoč, da je naša pot pravilna, poštena in uspešna, da pa je za to pot treba borcev, ki obvladajo kulturno miselnost propagirajočih idej. Vera v nas in v nas same je močna in le kdor veruje v sebe, bo zmagal. Slovani Pred tisoč leti so vsi narodi, katere bomo našteli, govorili en sam jezik in tvorili en sam narod. Tekom stoletij nato so se stvorili številni narodi in jeziki iz enega plemena in enega jezika. Pred sto leti nas je razdvajala bratska nesloga, pred desetletji so nas začeli razdvajati drugi, Slovanom sovražni narodi. Mi bomo pa na vse to le rekli: Slovuni, združimo se! Vseh pripadnikov slovanskih narodov skupaj je 181 milijonov 270.000. Srbohrvatov 10.60 milijonov, Slovencev 1.61 milijonov, Bolgarov 6.21 mirnih jonov, Velikorusov 81.79 milijonov, Ukrajincev 38.81 milijonov, Belorusov 6.60 milijonov, Poljakov 23.92 milijonov, Lužiških Srbov 0.12 milijonov, Čehov 8.72 milijonov in Slovakov 2 milijona 900 tisoč. Kako vzgled no in z upanjem v boljšo bodočnost bi gledali, ako bi vladala med nami sloga in isti interesi ter cilji. Marsikaj bi premostili, marsikatero borbo bi izvojevali v svojo korist. Naš tisk -k Tisk je druga velesila v svetu, tisk je druga armijd v narodu, tisk je v strokovno političnem gibanju edino orožje in edino sredstvo, kjer lahko javno izražamo svoje hotenje po boljšem in lepšem, kjer lahko branimo javno svojo pravico nad krivico. Tisk ni samo naše bojno orožje, tudi ni samo glasnik naših želja in zahtev, tisk je tudi glasnik našega kulturnega napredka in želje po prosveti k napredku. Ako bi se zavedali vsi teh večno obstoječih resnic, potem ne bi bilo treba propagirati ideje o važnosti tiska. Resnica kolje v oči, to je star pregovor in mi se ne smemo nikdar braniti pogledati resnici v obraz, ker nas le tak pogled pripelje do razmišljanja ali smo taki kakor bi morali biti. Ako hočemo pošteno in odkrito govoriti, potem si moramo očitati, da se še ne zavedamo o pomenu in važnosti našega tiska. Koliko je tovarišev, ki našega lista po prejemu niti ne prečita, koliko je tovarišev, ki bi po svojih sposobnostih lahko pri tisku sodelovali, pa tega iz raznih neutemeljenih razlogov ne store. Koliko je tovarišev, ki bi na tak ali drug način lahko storili dobro za naš tisk, pa tega zaradi komodnosti in nezanimanja ne store. Ali se je po vsem tem čuditi, če naš tisk peša po številu naročnikov in po raznolikosti vsebine. Najkomodnejše, je prepustiti usodo tiska par osebam, češ, ti so sposobni, pa naj pokažejo, kaj znajo. Kako zmotna in usodna je taka miselnost, kako krivično vpliva tako na-ziranje na obstoj in pomen tiska, o tem ni treba izgubljati besed. Koliko imamo tovarišev, ki so sposobni za sodelovanje, pa tega zaradi raznih pomislekov ne store. Koliko imamo tovarišev, ki so prevzeli nalogo za širjenje našega tiska, pa tega ne store, pa se še vedno dičijo z naslovi, ki jih niso vredni. Le če pogledamo resnici v obraz pošteno in odkrito, moremo ugotoviti brez zamere na levo in desno, da za svoj tisk ne storimo svoje dolžnosti. Več ugotavljati bi bilo brezplodno. Kaj določa Versaillski dogovor V poslednjem času čitamo v časopisih toliko o versaillskem dogovoru, da je prav, če napišemo ka j prav za prav določa. Pogodba, ki obsega ustanovno listino za Zvezo narodov in mirovne pogoje, je dobila svoje ime po gradiču Versailles blizu Pariza, kjer so jo sklenili in podpisali. Nemški parlament jo je sprejel že 22. junija 1919, a s pridržkom, da se črta incsto, ki proglaša Nemčijo kot vojnega krivca ter zahteve po izročitvi vojnih zločincev. Toda velesile niso pustile in 28. junija sta morala nemška ministra Bell in Miiller pogodbo podpisati, ki jo smatrajo Nemci kot največje ponižanje v svoji zgodovini. Ko je nemški državni predsednik 9. julija pogodbo tudi svečano potrdil, so velesile ukinile 12. julija blokado (celinsko zaprtje, ki je onemogočala vsak dovoz). Vsakega pa bo gotovo zanimalo, kaj določa ta dogovor? Nemčija je morala 1. prepustiti zmanjšanje svojega ozemlja in prebivalstva za eno četrtino: Francija je dobila Alzacijo, Loreno, Poljska vzhodno Prusko in Poznanj-sko. Zveza narodov Gdansk in Memel. razen tega je moralo ostati Posarje in levi breg Rena 5—15 let zasedeno, 2. je morala Nemčija izročiti vse trgovske ladje, ki so presegale 1600 ton, oddati vse kolonije, se odpovedati vsem gospodarskim ugodnostim v inozemstvu. priznati reparacije (odplačila vojne škode v višini 100 milijard Murk) približno poldrag bilijon dinarjev, če se pri tem astronomskem računu nismo zmotili, 3. nemška armada ne sme imeti več kakor 100.000 mož z dvanajstletno službeno dobo, nobenih vojnih letal, nobenih podmornic, nobenega težkega orožja in nikakih trdnjav ob meji. 4. Nemčija mora dovoliti na svojem, ozemlju tuje komisije, ki se smejo prepričati o tem, ali se vse to tudi zvesto izpolnjuje. 5. Nemčija je morala priznati vojno krivdo, opravičilo za reparacije in jamstvo, da ne začne nove vojne. Določil je te trde točke Clemenceau, vzgled pa pogodba, ki so jo mo-radi sprejeti Francozi po porazu leta 1871. od zmagovitih Nemcev. Smo za poljedelsko gospodarstvo Neizčrpen vir zaposlitve je poljedelstvo, kadar je racionalno organizirano. Današnje stanje poljedelstva pa je skrajno primitivno in so zato tudi dohodki malenkostni. Moderna, napredna gospodarstva so bele vrane. Umetna gnojila se uporabljajo le v zelo majhnih množinah. Poljedelsko orodje je pomanjkljivo in v premnogih krajih najprimitivnejše. Še vedno prevladuje običajen železen plug, v južnih krajih celo lesen, namesto, da bi traktorji nadomestili to starinsko in mučno navado. Resnica je, da si kmetje ne krojijo sami svoje usode. Zato so cene poljedelskim produktom slabe in zato ne more dobiti kmet potrebnih kreditov. Nakup kmečkih potrebščin in prodaja kmečkih pridelkov sta prepuščena brezvestni spekulaciji mnogih posredovalcev. Seveda je državni dohodek, ki ga prinaša poljedelstvo in živinoreja majhen v primeri s številom zaposlenih v kmečkem gospodarstvu. Tako vidimo sledeče: 76% prebivalstva, zaposlenega v kmečkem gospo- darstvu, je uživalo komaj 49% državnega dohodka, dočim je uživalo 2% zaposlenih v trgovini in denarnih ustanovah 10% in 11% ljudi zaposlenih v gozdarstvu, industriji ter rudarstvu pa 32% državnega dohodka. Čeprav prinašata poljedelstvo in živinoreja največji del k državnemu dohodku, dobivajo delovni ljudje, zaposleni v kmečkih obratih kljub svo- ji skoraj 80% številčni moči le 49% od državnega dohodka. Vzroki temu so primitivnost, težke razmere, nepravilna razdelitev kmečkih obratov in velikanski zaslužek pri kmetovih potrebščinah in pridelkih, kar pa gre v žep nekmetov. Žalostna resnica je, da je v naši državi 67% kmečkih gospodarstev, ki imajo zemlje do 5 ha in še od teh gospodarstev jih je polovica takšnih, ki premorejo zemlje manj ko 2 ha. Pod takšnimi pogoji ne more napredovati naše kmečko gospodarstvo. Državna organizacija poljedelskega gospodarstva sloni na zastarelih metodah, kajti niti malo ni povezana s tokom življenja. Največji del poljedelskih ustanov služi najmanjšemu številu poljedelcev, dočim nimajo oni mnogoštevilni od njih prav nobene koristi. 80% državnega prebivalstva živi od dela v kmečkih obratih in zato nam ne more biti vseeno, ali ti obrati napredujejo. ali propadajo, kajti zavedamo se, da pomenja to počasno propadanje večine našega delovnega ljudstva. Zato pravimo: pridelkom iz kmečkih obratov boljše cene, kmečkemu gospodarstvu pa kredite pod najugodnejšimi pogoji. Bodočnost bratske Češkoslovaške Vsi češki in slovaški listi razprav- zahtev Slovakov in Rusinov pomenila ljajo obširno o preureditvi države na znotraj in na zunaj. Soglasno je mnenje, na se mora preteklost popolnoma likvidirati. ČSR je storila velike napake. da ni že prej nehala biti orod je Parizu in da ni sama uredila svojih odnošajev s sosedi, zlasti z Nemčijo, ker bi se bilo s tem prihranilo veliko gorja. Prav taka napaka je bila, da se je tako dolgo odlašala rešitev sporazuma s Slovaki in Rusini. Stališče centralistov, ki so trdili, da bi ugotovitev oslabitev ali celo razbitje republike, se je izkazalo sedaj kot popolnoma napačno1. ČSR bo šele sedaj, ko je zvezna država, trdna in močna. Zato se bo nova ureditev izgradila do konca. Država bo dobila najbrž tudi novo ime in novo državno himno. Bodočnost mora biti zasnovana strogo na resničnosti in stvarnosti. i>4 ♦V-a... .. . ki j v.. Za naše ceste Štirimilijardno notranje posojilo bo namenjeno predvsem gradnji cest. za katere se bo potrošilo 2 milijardi. Slovenija bo dobila za ceste 209 milijonov dinarjev, t. j. 10% vsega zneska. S tem denarjem se bodo gradile predvsem ceste, ki vežejo Ljubljano, Maribor in Celje. Dela bo ogromno im upamo, da bodo imeli pri tem koristi oni, ki so podpore najbolj potrebni. Španija ima 32 milijonov prebivalcev. Ploskovno je večju od Nemčije in manjša od Francije, ker meri 493.000 kvadratnih kilometrov. Prebivalstvo se deli na: Kastilijance 16'milijonov, Katalonec 5 milijonov, Galicijane 2 in pol milijona, Baske 750.000 in na osem milijonov narodnih manjšin. Leta 1936. je bilo v Španiji 33.000 duhovnikov, 20.600 menihov in 500 samostanov. Naročajte, čitajte »Novo pravdo44 Karel Novy: 35 ŽIVETI HOČEMO (Roman.) Magdalena, uboga Magdalena ni mislila nič. Blago se ji je zameglilo pod rokami, zdelo se ji je, da šiva mrliški prt vsem svojim skromnim nadam, da se bo obrnilo na bolje in da se z Jožetom pošteno prebijeta do kakega novega stanovanja, kjer bo dovolj prostora in miru, v katerem utegnemo misliti za leto dni, dve leti naprej, iz katerega zagledamo, kadar nas je volja, solnce ali migljanje zvezd. Zlezla je v dve gubi in vzdihnila: «Ne prebijemo se. Vse skupaj nič ne pomaga!» Na misel so ji prišle šoferjeve besede: «V slepi ulici ste. Tu ne pridete nikamor!* Ali ima prav Božka, ki ji pravijo Marlen? Ali nima prav? Ne dela nič in kako hodi oblečena! In vsega ima, kar hoče, jesti in denarja. Če bi šla kedaj z njo? Včasih, enkrat na teden! Ah, ne, ne. Slabič je, predsodke ima. Če bi ne poznala Jožeta in ne bi živela z njim, potem bi bilo nemara mogoče, toda danes, danes ne več, kajti nič tistega, kar se prodaja, ni njenega, je že njegovo. In on bi jo ubil! Stara se je vrnila, poiskala Božko in ji pomignila. Božka je takoj odšla v kuhinjo in čez trenutek izginila v modrem plaščku, elegantna, krasna. Kam neki gre takoj dopoldne? Vrnila se je šele tretji dan. Neprespana, utrujena, nikakor ne pijana. Stara je skakala okrog nje, kuhala neko dobro jed, katere vonj je uhajal v izbico kakor oblak z onega sveta. Če se je Ditrichov-ka vse tri dni delala zaskrbljeno, je bila sedaj sladka, smehljajoča se, vesela, kakor pomlajena. Magdalena, ki ni imela kaj šivati, ki je z Jožetom životarila ob kruhu in vodi, si je mislila, da je edino pametno iti zvečer na cesto in se nasmihati mimo gredočim mladim in starim gospodom, ki imajo denar, ki imajo veliko denarja. «Kod si hodil, Jože?* je že menda tretjič vprašala Magdalena. «Ali nisem povedal! Povsod in nikjer.* Kajti kam naj vedno hodi? Poskusil je zakrpati zgornji del čevljev; držal jih je med koleni in se trudil, da bi jih spravil skupaj. Zunaj ga je že začelo v njih zebsti. «Jutri pojdem na povpraševanje zopet jaz*, pravi Magdalena. «Božič je pred durmi, mogoče bi me kje sprejeli.* <* v \ v -> is». »Grafolog" Nove Pravde «Znanost»: Imate prav: eksotična cvetka ste! Nekaka komplicirana živa zmes pristno ženskih pa tudi moških potez v svojem značaju. Zato pa tudi kljub svojemu ljudomilemu hotenju doživite čestokrat v družbi razočaranje in odpor, ker pač le malokdo razume, da se v vaši notranjosti skriva izredno lino čuteča in ljubeča ženska duša. Kakor temna senca vas spremljii gotova neprebolela izguba in tiha Bolest... Toda kljub temu ste v svojem stremljenju še vedno idea-listka, pa četudi vam je usojeno, da gledate na svojo srečo še s solzami v očeh... Vi niste srečna! Zanimiv ženski tip ste in bi se dalo o vašem problemu razpravljati še marsikaj, vendar tega ne dopušča prostor. Če vas morebiti to zanima, se mi zaupajte, in vam bom odgovoril pismeno. Vem, da ste potrebni tolažbe in bodrila kakor le malokdo! Ubožica! «Vlasta»: Družaben tip! Močan nagiib k uveljavljenju. Se lahko vživite v slehern življenjski položaj. Nervoza in duševna prenapetost sta opazni. Nagib k izpreinembam, zlasti v seksualnem življenju. Zvestoba v ljubezni ni vaša čednost. V tem oziru ste že marsikaj doživeli... Večkrat muhasta in pedantna. Vaše vodilo ni stvarnost, marveč strast. Za dosego svojega-namena ne izbirate sredstev. Včasih preveč klepetava, pa tudi ujed-Ijiva ... Kljub temu niste po srcu slaba, ker ste v bistvu le žrtev — družbe. Na vas se da vplivati! Zaupajte 6e mi, in ako hočete več o vsem —ustno. Pozdravljeni! Pravni svetovalec Vprašanje: Po treh tednih zaposlitve me je delodajalec odpustil iz službe brez odpovedi, češ, da je k temu po zakonu upravičen, ker velja 14-dnevna odpovedna doba šele po 1 mesecu zaposlitve. Ali je res k temu upravičen? O d g o v o r: Če vam je delodajalec ob sprejemu v službo izrečno rekel. da vas sprejme le za poskušnjo ali samo za čas prehodne potrebe, aa se na pr. dovrši neko določeno delo, potem je upravičen odpustiti vas iz službe, preden poteče mesec dni brez odpovedi. Če pa o tem ni bilo govora, ko ste stopili pri njem v službo, pa imate pravico zahtevati odškodnino za 14-dinevno odpovedno dobo, t. j. mezdo za 12 delovnih dni, četudi ste bili samo 3 tedne pri njem v službi. Za smeh in kratek čas Dober pevec. V nekem malem mestecu so imeli tudi gledališče. Ravnatelju je bilo ime Peter. Nekoč je gostoval v tem gledališču pevec, ki se je imenoval Petelin. Takoj prvi večer ni mogel ta pevec s svojim glasom navdušiti gledalcev. Drugi večer je bilo poslušalcev že manj, a tretji nastop se je vršil pred prazno hišo. Edini časopis, ki je izhajal v tem malem mestecu, je prinesel kasneje sledečo oceno: «Ko je Petelin tretjič zapel, je šel Peter ven in se bridko razjokal.* Položaj mizarskega delavstva (Nadaljevanje.) Državni rudniki (delovni dogovor od 25. marca 1938): prvo leto minimalno din 28.60 — na uro din 3.57; drugo leto minimalno din 30.80 — na uro din 3.85; četrto leto minimalno din 33.30 — na uro din 4.15. Monopolska podjetja (odlok M. F. 21.886-1 od 27. junija 1938): do 5 let minimalno din 47.— na uro din 6.—; od 5 do 10 let minimalno din 52.— na uro din 6.50; končna mezda po 30 letih din 66.— — na uro din 8.25. K temu dobe še doklado za otroke do 3 otrok po din 3.— dnevno za otroka. Delavnice drž. železnic (M. S. Br. 897 od 28. oktobra 1937): prvo leto od din 26.— do 39.— — na uro din 3.25 do 5.—; drugo leto od din 30.— do 45. na uro din 3.75 do 5.62; četrto leto od din 34.— do 51. na uro din 4.25 do 6.25; končna mezda od din 58.— do 87.— — na uro din 7.25 do 11.—. Izvajanje socialne zakonodaje. Obstoječe kolektivne pogodbe se z eno samo izjemo ne spuščajo v definicijo delavskih pravic in delodajalskih obvez iz naslova §§ 219—221 obrtnega zaikona ter ostalih določb socialno političnih zakonov. Vsled tega se celo v krajih, kjer obstojajo kolektivne pogodbe, socialna zakonodaja le minimalno izvaja, povsod drugod pa se vse zaščitne določbe na celi črti kršijo. Delovni čas. Po zakonu o zaščiti delavcev je predviden 8—10-urni delovni čas (industrija 8, obrt 10 ur), katerega se drže le veliki obrati, povsod drugod pa je delovni čas odvisen od naročil ter se podaljšuje brez glasovanja delavstva in brez odobrenja pristojnih oblasti. V Ljubljani je delovni čas od 8 do 12 ur. Isto v Mariboru z okolico. V Št. Vidu — centrum mizarske delavnosti — je osemurnik v 1 podjetju, 9 ur delajo 3 podjetja, 10 ur dela 35 podjetij in 11 do 12 ur pa 18 podjetij. Prevalje: Delovni čas po potrebi, tudi ob nedeljah. Ptuj: Dela 10 do 12 ur, na deželi je poleti merilo sonce. Žiri: 11 ur. Kočevje: 10 do 12 uri itd. Za prekomerno delo plačujejo 50% povišek le tam, kjer obstojajo kolektivne pogodbe, pretežna večina podjetij plača le normalno urno mezdo, po deželi se plača le dogovorjena dnevna mezda, neoziraje se, ali dela pomočnik 10 ali pa 14 ur, kar velja kot pravilo zlasti tam, kjer živi pomočnik v gospodinjski skupnosti z delodajalcem. Obrtni zakon — §§ 219—221. Prav redke so izjeme v vrstah delodajalcev (izvzemši industrijo), ki bi delavstvo! priznale pravice iz §§ 219—221 in še te izjeme so v glavnem v mestih in tam, kjer obstojajo kolektivne pogodbe, povsod drugod pa so delodajalcem te določbe popolnoma nepoznane ter so odgovori iz območij 34 združenj vsi enaki: «bolniški teden, zamuda časa zaradi čakanja na delo po krivdi delodajalca, odškodnina za nujne zadržke, kt jih delavec ni povzročil, nadurno delo in plača za čas orožnih vaj se ne izplačujejo. Uredba o določanju minimalnih mezd. V odstavku «mezde mizarskih pomočnikov smo ugotovili, da so po podeželju, zlasti v bolj oddaljenih krajih, mezde od din 1.50 do 2.—, medtem, ko odreja banova odredba za deželo kot najnižjo mezdo za navadnega fizičnega delavca din 2.50, mezda kvalificiranega pomočnika pa mora biti višja od te mezde. (Dalje prihodnjič.) Za konzorcij «Nova Pravda. izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.