Polifični o^led. — Delegaclje. VčeraJ, dne 28. t. m. so se zbrali v Budimpešti avstrijski in ogrski delegatje na pardnevno zasedanje, samo, da sprejmejo začasni proraoun za skupne državne zadeve. Zahteve, ki jih stavi skupna vlada v denarnem oziru, so ogromne. Gre se namreč za oboroženje proti Italiji, torej za nove ladije. Posebno zanimivo je, da je otvoril delegacije včeraj prestolonaslednik Franc Ferdinand, ker so zdravniki odsvetovali cesarju potovati v Budimpešto. Cesar sicer ni bolan, toda zdravniki se v mrzlem času bojijo pri njem prehlajenja, Delegacije bodo nadaljevale posvetovanja v drugi polovici januarja. — Državni zbor bo bržkone sklican fee komaj v drugi polovici meseca januarja. Prej se mora sestaviti nova vlada. Dosedaj Še niti baron Bienerth, niti kak drug državnik ni dobil od cesarja naročila, da sestavi novo ministrstvo. SploŠno mnenje je, da bo dobil baron Bienerth naro&lo, da si sestavi zopet svoj kabinel. V tem slučaju bo Bienerth skoro gotovo izkrcal s svoje ladije te-le miiiistre: linanSnega ministra Bilinskega, delavskiega ministra Ritta, ministra za Galicijo, Dulembo, in voditelja poljedelskega ministrstva, Popa. Kdo pride na njib. mesta, se ne ve. Imena, ki jih prinašajo nekateri listi, so le prosta ugibanja. — Katoliškega shoda za celo Avstrijo in vse narode skupaj drugo leto ne bo. Zato pa prosi osrednji katoliški odbor, da se vršijo katoliški shodi posameznih narodov in pokrajin. Slovenci in Hrvatje bodo torej priredili drugo leto skupen katoliški shod v Ljubljani, ki se bo razdelil v tri prireditve; shod katoliško-nai-odnega dija^tva; shod katolišk.o-narodne organizirane mladine; katoliški tabor za slovensko hrvalsko ljudstvo. Sliod se bo vršil v drugi polovici avgusta, na kar opozaijamo naSa-drnštva; Vsedanjem času, ko ima katoliška cerkev toliko odkritih in prikritih sovražnikov, je treba, da se zbiramo okrog naših škoiov ter obnoviino prisego na katoliška načela. — Na Ceškem, kjer je katoliSka organizacija najmanj razvita in kjer celo ranogi duhovniki pripadajo nekatoliškim strankam, je razvilo liberalna in socialdemokraško u(5ite'.jstvo zadnji 5as strastno agitacijo proti katoliški cerkvi in njenim naredbam. V litomeriški Školiji je odpadlo vsled take agitacije 666 oseb, samo, da bi jim ne trebalo pošiljati svojih otrok k verskim vajam. Toda to brezvernim učiteljem Še ne zadostuje. Sedaj agitirajo proti temu, da naj otroci niti v nedeljo ne obiskujejo katoliškega bogosluž- ja. Molitve pred in po pouku opuščajo učitelji na lastno roko. Zaradi ljube sloge si prej niso upali duhovniki ustvarjati katoliških strank, sedaj pa so jim sov. ražniki zrastli čez glavo. Kjer stremijo nasprotniki po takih ciljih, tam ne sme biti sloge in miru. — Prancoska propada. . NaSi Hberalci gledajo s posebnim veseljera tja na Francosko, kjer se na|bolj tepta vera in pravica. SrČno si želijo tudi pri nas enakih razmer. Francoski sociologi pa s strahora opazujejo i posledioe framazonstva in brezveriK>sti. Francoski pisatelj Clenient je sestavil statistiko, ki kaže, da pada franoosko prebivalstvo od leta do leta po svojem Številu. Lela 1800 se jih je rodilo na Franooskem na tisoC 40, dandanes pa na tisofi le 19. I^eta 1800 je bilo na celem svetu 28% ljudi, ki so govorili irancoskTi jezik, danes jih je le še 10%. Kmečko prebivalstvo se manjga. Pred 60 leti ie bilo na Francoskem % vsega prebivalstva kmečkega stanu, danes ]lh je le tri petine. Nasprotno pa narašča oderuSki kapital. Leta 1780 ga je bilo še le 38 milijard, danea znaša že 250 milijard. — Kapital-krvoses se množi propada pa jedro naroda: kmečki stan. Po naukih narodno-gospodarskih učenjakov je to redno znamenje, da se bliža narodu smrt. Se žalostnejSe Stevilk« kažejo Iočitve zakonov. Od leta 1898 do leta 1908 so se ločitve zakonov podvojile, ne da bi narastlo St6vilo prebivalstva. Leta 1898. je bilo 4641 sluCajev ločitve, leta 1908 pa 9087. Najbolj žalostno je pa to, da se ločitve ponajvefi ponavljajo med delavstvom. Francoska prednjači Se vedno v mržnji, v boju zoper vero, prednjači pa tudi v žalostni sliki propadanja naroda. In takih razmer si žele pri nas slovenski liberalci!