Glasilo Občine Ormož Leto VII, številka 27, december 2014 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Stran 6: Varuhinja v Ormožu Stran 9: Specialni olimpijki na sprejemu pri županu Stran 11: Zavod 100% BOTANIK Kmalu bo kakovostnejše pitne vode deležno kar 6016 gospodinjstev na Ormoškem Karolina Putarek/Frontal, d.o.o., Murska Sobota Projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2. sklop) - Ormoško območje, ki se je začel izvajati v začetku minulega leta, se počasi končuje. Namen projekta je odpraviti vrsto let trajajočo problematiko zagotavljanja kakovostne pitne vode na območju treh občin, in sicer v Občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Vrednost celotnega projekta znaša 8.269.459,70 evrov brez DDV-ja. Delno ga financira Repu- projekt s skupnimi močmi uspešno končujejo in da bodo prebivalci vseh treh občin končno deležni kakovostne pitne vode. Prav tako je poudaril pomembnost pravočasne izvedbe projekta,saj je na to vezano sofinanciranje. Poleg Alojza Soka pa sta se tudi Jurij Borko župan Občine Središče ob Dravi, in Mirko Cvetko župan občine Sveti Tomaž,posebej zahvalila vsem prebivalcem za strpnost, saj je bila izvedba projekta za bivanje ob gradbiščih precej moteča. - * - g . ■ -0. Foto: Karolina Putarek blika Slovenija, delno Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Oskrba s pitno vodo«, delno pa stroške pokrivajo občinski proračuni. Po končanih delih je predvidena boljša oskrba za skupno 6016 gospodinjstev. Na novinarski konferenci konec novembra je župan Občine Ormož Alojz Sok med drugim izrazil zadovoljstvo, da Projekt, ki ga je sestavljalo več sklopov, vsak zase je predstavljal sklenjeno celoto (projekti so lokacijsko nepovezani), je zajemal izgradnjo ustrezne komunalne infrastrukture (cevovodi, vodohrani, pre-črpovalne postaje in čistilno napravo). Omogočalbo oskrbo porabnikov z zdravo in neoporečno pitno vodo v zadostnih količinah na območju treh občin. Dela so zajemala: • izgradnjo oziroma prenovo črpališča (vodarna Ormož pri naselju Mihovci pri Veliki Nedelji), • 36,2 kilometra transportnih in primarnih cevovodov, • izgradnjo oziroma posodobitev štirih vodohranov, • štiri prečrpovalne postaje - prečrpališča, • dve hidropostaji, • en bazen z nabiro ter • izgradnjo čistilne naprave, s katero bo izboljšana oskrba z vodo prebivalstva ter kakovost pitne vode in podtalnice. V okviru projekta so bili zgrajeni tudi sekundarni cevovodi, ki se navezujejo na nove cevovode, v skupni dolžini okrog 6,3 kilometra. Projekt ustreza sodobnim standardom varne oskrbe s pitno vodo in ima še en potencialni rezervni vodni vir - navezava na ljutomerski vodovod. Novi sistem omogoča boljšo oskrbo s kakovostno pitno vodo za 4.671 gospodinjstev iz Občine Ormož, 628 gospodinjstev iz Občine Središče ob Dravi in 717 gospodinjstev iz Občine Sveti Tomaž. Osnovni cilj investicije je bil z izgradnjo ustrezne infrastrukture za kakovostno oskrbo s pitno vodo izboljšati zdravstveno stanje prebivalcev, jih oskrbeti z zdravo, neoporečno pitno vodo na omenjenem območju, tako za obstoječe kakor tudi za nove uporabnike, prav tako pa zagotoviti tudi cenovno sprejemljivo vodno oskrbo. Vrednost celotnega projekta znaša 8.269.459,70 evrov in ne vključuje DDV--ja. Del sredstev v višini 928.252,55 evrov so prispevale vključene občine, 6.240.220,22 evrov je sofinancirala Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada, 1.100.986,93 evrov pa je za projekt namenila Republika Slovenija. Upravljanje sistema za oskrbo s pitno vodo bo prevzel že obstoječi upravljavec sistema Komunalno podjetje Ormož, d. o. o. Ko smo bili še otroci, smo si znali graditi gradove v oblakih, brez dvomov verjeti v Božička in brezskrbno skakati po lužah. Znali pa smo tudi sanjati velike sanje, sanje brez ovir in omejitev. Ni lepšega, kot se zopet vživeti v tistega drobcenega otroka in, čeprav le za trenutek, zopet brezpogojno sanjati. Dovolite si biti še kdaj otrok! To je najlepše darilo, kar si ga lahko damo v prihodnjem letu. Srečno! Župan Občine Ormož z Občinsko upravo 2 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZGODILO SE JE Kako smo v Ormožu martinovali Za Ormoške novice pripravil organizacijski odbor Martinovanja 2014 Ob prazniku, ko mošt postane vino, smo tudi letos pripravili bogat program, ki je pritegnil številne obiskovalce. Tako jemartino-vanje v Ormožu z leti preraslo v najpomembnejši turistični dogodek v naši občini. Letos je potekalo od 7. do 9. novembra. Glavni organizatorji so bili Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož s TlC-em Ormož, Območna obrtna podjetniška zbornica Ormož in Konzorcij gostincev Ormož. Pri organizaciji pa so seveda pomagale številne ustanove, javni zavodi in društva pa tudi posamezniki. Petek je bil bolj namenjen izobraževanju. Tako se je najprej odvijal projekt Gimnazije Ormož »Vino nevarnost in priložnost«, nato se je na Okrogli mizi razpravljalo O vinskem marketingu. Za konec pa se je razglasil zmagovalec turnirja »naj špricar«, »naj mlado vino« in »naj potice«. Za letošnji vrhunec martinovanja so poskrbeli zelo priljubljeni Modrijani, ki so šotor napolnili v petek. V Martinovem zabavnem šotoru je potekal pester program z domačimi ansambli, ki ga je večkrat popestril krst mošta. V martinovanje so nas v soboto prebudile godbe, ki so se udeležile že 19. tekmovanja godb za pokal Vinka Štrucla, zvečer pa sta nas zabavala Spev in Nuša Derenda. Ne smemo pa pozabiti nadomače gostince, ki so se povezali samo zaradi martinovanja in obiskovalce krepčali z odlično jedačo in pijačo. V sejemski šotor se je vrnil tudi Sejem KOVITO, ki ga je popestrila Martinova tržnica. Nedaleč vstran, v avtosalonu je bila na ogled Razstava pridnih rok, lahko pa ste poskusili tudi vina, ki so se predstavljala na Salonu vin. Marsikaj se je dogajalo tudi v Grajski pristavi, kjer je v soboto potekalo odprtjerazstave del li-kovno-literarne kolonije Malek 2014, ki si jo še vedno lahko pogledate. Vse dni je bila ponujena možnost vodenih ogledov gradu v Ormožu in Grajske pristave ter gradu pri Veliki Nedelji, brezplačni ogledi kleti in degu-stacija P&F Jeruzalem Ormož. Pripravili pa smo tudi delavnice za otroke. Vse to in še več se je letos dogajalo na martinovanju. Če ste zamudili, vam je lahko žal. Z nekaj fotografijami smo povzeli letošnje dogajanje, in če vam je žal, da ste ga zamudili, se potrudite, da dogajanja naslednje leto obiščete. Organizatorji že pripravljamo program za marti-novanje v letu 2015. Obljubljamo, da bo program še privlačnejši in mikavnejši za obiskovalce in domačine. < Foto: Žalar Ormoške novice, Leto VIII, številka 27, september 2015 IZ OBČINSKE UPRAVE Ormoške novice En. Karolina Putarek Med zmagovalkami natečaja »En.občina« tudi Občina Ormož Že peto leto zapored je organizator Energetika.NET na natečaju En.občina podelil nagrade slovenskim občinam, ki so naredile največ na področju učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov. Letos so nagrado prejele Občina Šentrupert kot najučinkovitejša mala občina in absolutna zmagovalka v kategorijah srednje velike in velike občine pa sta si naziva prislužili Občini Ormož in Domžale. Na slovesni podelitvi v ptujskem dominikanskem samostanu je organizator letos prvič podelil tudi nagrado za posebne dosežke, ki jo je prejela Mestna občina Velenje. Poleg priznanj so zmagovalke prejele tudi praktične nagrade v skupni vrednosti več kot 5.000 evrov. Občina Ormož - zmagovalka med srednje velikimi občinami V zmagovalki v kategoriji srednje velikih občin, ki imajo več kot 5000 prebivalcev, imajo jasno zastavljen terminski plan izvajanja ukrepov na področju OVE-obnovljivi viri energije in URE-učinkovite rabe energije. Že od leta 2010 skrbijo za postopno rekonstrukcijo in ugašanje javne razsvetljave, konkretno zmanjšujejo izpuste CO2 in ustvarjajo prihranke v MWh. Občina sodeluje tudi v kar štirih evropskih projektih, imajo dobre lastne rešitve, ki prispevajo k energetski neodvisnosti, imajo dobro narejeno oceno okoljskih vplivov; kar je člane najbolj pozitivno presenetilo, pa je velika ambicioznost. O natečaju En.občina Natečaj En.občina je namenjen občinam, ki se zavedajo energetsko učinkovitega ravnanja in v tem vidijo priložnost za izboljšanje energetskega stanja v lokalni skupnosti. »Komisija je tudi letos imela izjemno težko delo, saj se slovenske občine vse bolj zavedajo pomena izboljšanja učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije. Vsako leto so uspešnejše pri samostojnih projektih ali projektih v sodelovanju z različnimi partnerji. V petih letih, odkar nagrado podeljujemo, smo zaznali, da se projekti večinoma dotikajo energetske učinkovitosti stavb, predvsem občinskih uprav, šol in vrtcev, aktivnosti na področju prometa ter spodbujanja uvajanja novih tehnologij in rabe obnovljivih virov energije,« je povedala Mateja Kegel Kozlevčar, vodja projekta En.občina. Komisija v sestavi Rajko Leban, GOLEA, dr. Mihael Sekavčnik, Fakulteta za strojništvo UL, mag. Boris Sučic, IJS, mag. Tomaž Fatur, Solvera Lynx, dr. Vlasta Krmelj, EnergaP, Gorazd Marinček, Slovenski E-forum, mag. Sabina Jordan, ZAG, in Mateja Kegel Kozlevčar; Energetika.NET je imela težko delo, saj so vse prijavljene občine dokazale, da razumejo pomembnost obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije v lokalni skupnosti. Sicer se je letos za nagrado potegovalo 8 občin: Ormož, Domžale, Velenje, Šentrupert, Idrija, Koper, Markovci in Punconci. < Uvodnik Spet je leto naokrog in pred vami je že zadnja številka Ormoških novic v tem letu. V letu, ki se bo počasi končalo, smo doživeli marsikaj. V zimskem času sta nas presenetila močan žled in poledica. Žled je opustošil predvsem gozdove; poletje nas ni hotelo preveč obdariti z visokimi temperaturami in veliko sonca, saj so ga oblaki kar naprej prekrivali. V jeseni pa nas je skoraj neprestano namakalo, kar je povzročalo poplave in mnoge nevšečnosti. Narava pa nas je vseeno obdarila s svojimi plodovi, ki smo jih že pobrali in pospravili za zimo. Sveti Martin pa je tudi mošt že spremenil v vino. V tej številki Novic smo vam pripravili kar nekaj zanimivega branja. Nekaj utrinkov z martinovanja na Ormoškem; gasilci so pripravili srečanje veteranov in članic. Prebrali bomo tudi, kaj so počeli naši najmlajši v vrtcih, o tem, da se pri Veliki Nedelji gradi novi vrtec. Dogajalo se je ocenjevanje potic in tekmovanje godb; podelili pa so tudi plakete dr. Ozvalda. To je nekaj utrinkov iz naših tokratnih Novic. Želim vam obilo zanimivega branja. V novem letu pa vam vsem želim obilo notranjega miru, družinske sreče, otroškega smeha, predvsem pa zdravja, uspeha in moči na vaši poti skozi življenje v letu, ki prihaja, v letu 2015. Najdite čas zase, najdite čas za svoje drage, najdite čas za svoje prijatelje. Torej srečno 2015. Alenka Lah, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma marca 2014. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si, ahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 20.2.2015. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Alenka Lah Uredniški odbor: Tina Kelc, Mirko Novak, Irma Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Nadica Granduč Naklada: 4250 izvodov Tisk: Evrografis, d.o.o., Puhova 18, 2000 Maribor, www.evrografis.si Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. Občina Ormož, sonce Prlekije Ormoške novice, Leto VII, številka 27, december 2014 :_Ormožke novice ZGODILO SE JE 9 V ormoškem gradu regijska likovna razstava Karolina Putarek Območna izpostava JSKD ORMOŽ je organizatorka letošnje regijske likovne razstave, na kateri se predstavljajo likovni ustvarjalci Območnih izpostav JSKD Ormož, Ptuj, Lenart in Slovenska Bistrica. V prvem nadstropju ormoškega gradu so razstavili dela 29umetnikov oziroma 31 del na temo: PESTRE IN NEPESTRE BARVE (hladni toni/topli toni). Razstavljajo: David Malek (Sara, Ana); Mihaela Omla-dič (Tihožitje, Jesen); Milivoj Radin (Bled); Jožica Kerenc (GSO Long Shel-fLife); Cecilija Bernjak (V gozdu); Melita Vidovič (Spokojnost v žalosti); Branko Gajšt (Breze na Sestrškem jezeru); Tina Konec (Štatenberško okno); Anica Zupančič (Plavajoče kolo na Muri - Babičev mlin); Marjana Tkalčec;(Na terenu - avtoportret); Ivan Konec (Pogorela kapelica); Andreja Tusolin (Gozd); Zvonko Mesarič (Ribnik); Jože Ekart (Turni -ški grajski park); Ljubica Zgonec Zorko (Val); Stanka Janžič (Čreda); Irena Kramer (Nekoč v Halozah); Bernardina Paj (Tihožitje z vrčem); Elfrida Brenčič (Poletna Zgodba); BohumilRipak (Spominčice); Inna Kle-menčič (Šepetanje v objemu); Žana Miličkovič (Kitara); Matej Lukman (Sončni zahod); Mirko Meško (Iskanje klobuka); Janja Rudolf ( Začetek); Vida Rajh (Pozimi); Oto Žnidarič (Gozdna pot); Ivan Skledar (Štatenberg) in Tjaša Arko (Mačka).Med deli, ki so prispela na razpis, je dela za razstavo izbral strokovni spremljevalec in avtor razstave akademski slikar MitoGegič. Odprtje razstave je bila na predpraznični večer konec oktobra. Slovestnot je potekala v Viteški dvorani Ormoškega gradu. V kulturnem programu so sodelovale učenke Glasbene šole Ormož: Katarina Vaupotič (klavir); Nadja Vajda (klavir); Maja Bokša (flavta), Ema Šoštarič (flavta). Flavtistki je ob klavirju spremljala njuna učiteljica Helena Verbančič. Z literarnimi prispevki pa sta nastopili Nuša Lorenčič in Karolina Putarek. Vsi razstavljalci pa so prejeli tudi priznanja JSKD RS. m Spominčice (akvarel), avtor BohumilRipak Srečanje veteranov Gasilske zveze Ormož 2014 GZ Ormož G Z Ormož je bila ustanovljena leta 1955 in danes združuje približno 2.000 članov, vključenih v 15 prostovoljnih gasilskih društev na območju Občine Ormož, in je, glede na število društev, vključenih v GZ, druga največja Gasilska zveza v Podravski regij. Od tega je veterank in veteranov 276, ki aktivno delujejo po svojih zmožnostih v delu društva. Komisija za delo z veterani pri Gasilski zvezi Ormož si je tudi v tem letu, kot že veliko let poprej, zadala cilj pripraviti srečanje veteranov. Tako so se v soboto, 13.09.2014, zbrali veterani GZ Ormož v Cvetkovcih. V sklopu programa je zbrane veterane najprej pozdravil predsednik domačega društva Slavko Venta, nadalje predsednik Gasilske zveze Ormož mag. Dejan Jurkovič in za konec še novi predsednik komisije za delo z veterani pri GZ Ormož Janez Paušner. Po končanih pozdravnih nagovorih je sledil pester kulturni program, ki ga je pripravilo PGD Cvetkovci s svojo mladino. Po končanem kulturnem programu so imeli Poročilo vaje članic GZ Ormož Tajnica GZ Ormož: Marta Žnidarič V oktobru, mesecu požarne varnosti, so gasilke GZ Ormož v soboto, 4.10.2014, pripravile že peto leto zapored vajo članic celotne gasilske zveze. Letošnjo vajo članic so pripravile članice PGD Miklavž pri Ormožu, ki so se je udeležile poleg domačih članic še članice iz PGD Bresnica, PGD Ivanjkovci, PGD Loperšice, PGD Tr-govišče in PGD Že-rovinci. Ob prihodu na zborno mesto nas je v uvodu čakalo okrepčilo. Po tem so zbrane članice nagovorili predsednica komisije za članice PGD Miklavž pri Ormožu Bojana Vrbnjak, predsednica komisije za članice na GZ Ormož Natalija Fajfar, predsednik PGD Miklavž pri Ormožu Boštjan Kosajnč ter predsednik GZ Ormož mag. Dejan Jurkovič. Po uvodnem pozdravu so se članice na podlagi izvedenega aktiviranja odpravile na lokacijo izvajanja vaje, in sicer na Lovski dom Lovske družine Vinski Vrhovi. Predpostavka vaje je bila, da je prišlo do požara na enem izmed objektov na tamkajšnji lokaciji, požar se je hitro razširil na gozd, v neposredni bližini lovskega doma oziroma gorečega objekta. Gasilke so tako izvedle napad na goreči objekt, iz njega rešile poškodovano osebo, ki so jo oskrbeli prisotni bolničarji. Prav tako pa so iz prostora odstranile vsebino z nevarno snovjo; izvedle so tudi varovanje sosednjih objektov ter gašenje gozdnega požara. Ker so članice izvedle aktivno in pasivno zaščito požara zelo hitro in strokovno, so tako požar dokaj hitro lokalizi-rale, omejile in pogasile. V vaji je sodelo- valo okrog 20 gasilk. Z majhno pomočjo gasilcev, ki so prevzeli vlogo strojnikov, so vajo izpeljale odlično. Po končani vaji so se vrnile h gasilskemu domu, kjer se je najprej opravila krajša analiza vaje. Sledila je pogostitev z dobrotami, ki so nam jih pripravili v društvu. Vsem članicam in članom PGD Miklavž pri Ormožu se zahvaljujemo za pripravljeno vajo. Na pomoč! m veterani pogostitev, sledile so tri družabne igre, pri katerih so veterani pokazali veliko mero tekmovalnosti in zagnanosti. Prvim trem ekipam so bili podeljeni pokali. Za konec srečanja pa je še sledilo druženje s harmonikarjem. V imenu Gasilske zveze Ormož se zahvaljujem organizatorju, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Cvetkovci, za pripravljeno srečanje. Veterani Gasilske zveze Ormož se na podlagi svojega programa vključujejo tudi v druge aktivnosti. V letošnjem letu so nam bili zraven ostalih članov društva po svojih zmožnostih velika pomoč pri pripravah in izvedbi državnega tekmovanja za memorial Matevža Haceta. Prav tako pa so se veterani po društvih zraven ostalih članov društva aktivno vključili v varovanje otrok ob prvih šolskih dneh, za kar se jim posebej zahvaljujemo. Pri Gasilski zvezi Ormož upamo, da se bodo veteranke in veterani še naprej po svojih zmožnostih vključevali v društvene in zvezne aktivnosti. Z gasilskih pozdravom, na pomoč! m Ormoške novice, Leto VII, številka 27, september 2014 IZ NAŠIH VRTCEV 5 Grozdna sladka dobrota Vzgojiteljica Karmen Žula Klipe, klope, klipe, klop, prepodim vsak ptičji trop, da se grozdje brez skrbi v soncu greje, dozori. Klope, klipe, klope, klip, če utihnem le za hip, že tatovi prilete in v vinograd se spuste. Klope, klipe, klope, klip poje mi srca utrip, veter pa pomaga mi, mojo pesmico vrti: klipe, klipe, klipe, klop, prepodim vsak ptičji trop . . Trgatev je že od nekdaj veljala za vseslovenski praznik. Tako je jutranje meglice in jutranjo rososončece popilo ter grozdju polno sladkosti in zrelostipodarilo. Bližnji klopotec je 9. septembra 2014 priklical trgatev tudi v Vrtec Ivanjkovci. Naš mali nasad trte za vrtcemnam daje odlično priložnost, da še bolje spoznamo naravo, ki nas obkroža, še posebej pa tisto, kar nam narava daje. Zraven dobrot nam ponuja izjemno veliko možnosti za Sladkanje z grozdnim sokom in s kuhano marmelado Obiranje grozdja opazovanje in proučevanje rastlin, živali in naravnih pojavov, ki jih srečamo na prav vsakem koraku. Treba se je naučili spoštovati in čuvati naravo. To bi morala biti naloga vsakega zemljana. V Vrtcu Ivanjkovci smo želeli obuditi spomin na tradicionalno trgatev. Vse štiri skupine vrtca smo se odpravile na samostojno opravilo. Trto so otroci z velikim zanimanjem začeli obirati. Manjša vedra so bila kmalu polna, brente so čakale na sladko grozdje, male ročice pa so se začele takoj umivati in trgati grozdne jagode v veliko kad. Tako so v zadnji skupini poskrbele še za stiskanje sladkega soka, s katerim so se ob koncu otroci tudi posladkali. Seveda na naši trgatvi ni manjkalo »putarov«, »bračov« in »frajtonarce«. Vzdušje je bilo zelo veselo, »huškalo« se je in plesalo, tako kot nekoč. Naš grozdni sok je nastal s pomočjo pridnih, delavnih rok v povezavi z navdušenjem in veseljem. Za konec smo grozdni sok skuhali, in tako je nastala prava grozdna sladka dobrota. Tudi tokrat se je izkazalo, da je narava Ples s frajtonarico za otroka nekaj imenitnega. Ni je stvari, v katero otrok ne bi vtaknil svojega radovednega noska, in tako je tudi prav. Otroci imajo radi, če jim naravo in rastlinski svet približamo z aktualnimi vsebinami, še bolj pa se z njo povežejo in jo čutijo, če jo doživijo na lastni koži. Radi delajo in pomagajo, navdušeni so nad dogajanjem, narava jih povezuje in v njih zbudi raziskovalnega duha. Učijo se z zgledom, zato jim bodimo dobri vzorniki in jim dajajmo svobodo. < Dvig socialnega in kulturnega kapitala v Vrtcu Ormož Petra Trstenjak V šolskem letu 2014/15 smo skupaj s šolami Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in OŠ Stanka Vraza vstopili v projekt Dvig socialnega in bučke in Prijatelji. Dneva odprtih vrat se je udeležilo 24 otrok in 5 spremljevalk, vzgojiteljic. Koordinatorica projekta v Središču ob Dravi Vojka Havlas je za naše otroke pripravila delavnice. Otroci so poslušali zgodbo Buča De-beluča, nato pa izdelali razglednice. Po končani delavnici smo si ogledali proizvodnjo bučnega olja od semena do končnega produkta. Na koncu pa še različno hrano, slaščice, katerih sestavina so bučnice ali bučno olje. Skupaj s starši so si otroci ogledali še razstavni prostor rokodelcev, lahko so se peljali s kočijo ali prisostvovali bogatemu programu v nadaljevanju. Vsredo, 8.10.2014,sta se skupini Radovedne bučke in Prijatelji udeležili s petimi spremljevalkami ORIENTACIJSKEGA POHODA pod vodstvom Aleša Jurčeca iz OŠ Stanka Vraza. V pomoč so nam bile tudi prostovoljke iz Gimnazije Ormož. Po dogovoru in razlagi v telovadnici smo se odpravili na začrtano pot, na kateri je bilo več napotkov, nalog in ugank. Pot nas je vodila čez Hajndl in nazaj v Ormož po drugi poti. V petek, 24.10.2014, je OŠ Sveti Tomaž počastila spomin na 140 let rojstva Frana Ksaverja Meška. Ogledali smo si kulturno prireditev, kjer so učenci osnovne šole pripravili bogat kulturni program. Nato smo se (skupini Prijatelji in Radovedne bučke) udeležili delavnice v Vrtcu Sveti Tomaž. Poslušali smo nekatere zgodbe pisatelja Frana K.M. (Črtice, Petrček) in si izdelali mlinček. -* Foto: Petra Trstenjak Ormoške novice, Leto VII, številka 27, december 2014 ï_Ormoške novice ZGODILO SE JE Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pohvalila županov posluh za težave prebivalcev Občine Ormož Karolina Putarek Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v začetku septembra v Ormožu opravila svoje deseto poslovanje zunaj sedeža to leto, kar je sicer oblika dela varuha, z željo približati institucijo tistim, ki jo potrebujejo in ne morejo priti v Ljubljano. Povprečno enkrat na mesec varuhinja s svojimi sodelavci obišče določen predel Slovenije. Ob tej priložnosti se lahko posamezniki, ki so se predhodno prijavili na razgovor, srečajo z njo in ji predstavijo svoje težave. Varuhinja se je ob prihodu v Ormož najprej srečala z županom Alojzom Sokom in njegovimi sodelavci. Zatem pa se je v občinskih prostorih pogovarjala z vsemi, ki menijo, da so jim kršene pravice, in ocenjujejo, da jim lahko varuhinja pomaga do njihove uveljavitve. Prijavljenih je bilo 9 pobudnikov. Na koncu svojega delovnega dne v Ormožu pa je imela še tiskovno konferenco, na kateri sta bila prisotna tudi Zlata Debevec, višja svetnica varuhinje, in župan Alojz Sok. Varuhinja je ocenila, da so zgodbe v Ormožu podobne tistim drugod in pohvalila županovo odzivnost prebivalcem. Skupno vsem pobudnikom je, da prihajajo s svojimi osebnimi zgodbami, ki jih varuh rešuje ali pa morda iz njih celo izlušči sistemske kršitve pravic. Varuhinja ocenjuje, da morajo imeti vse občine enak dostop do javnih sredstev preko javnih razpisov. Pohvalila je občino, ki spoštuje odločitev Ustavnega sodišča glede kategorizacije cest in le-te odkupuje.Opozorila je, da lahko s 1. 9.2014 centri za socialno delo kljub lastnini posameznika ocenijo, ali je v stiski, in mu dodelijo socialno pomoč. Posedovanje, na primer nepremičnine, ki je posameznik ne more uporabljati za izboljšanje kvalitete svojega življenja, mu tako ni več v breme pri pridobitvi pomoči. Povedala je tudi, da ob srečanju opažamo stisko ljudi tudi na njihovem fizičnem izgledu, saj zaradi pomanjkanja sredstev preprosto nimajo več dostopa do različnih dobrin in storitev, kot je na primer zobozdravstvo. Znova je opozorila, da otroci ne smejo biti ožigosani zaradi materialnega položaja svojih staršev in skrbnikov.Ker je obravnavala nekaj primerov, povezanih s sojenji, je znova pojasnila, da lahko varuh pred sodišči ukrepa le, če gre za očitno zlorabo oblasti, in lahko opozori na sojenje v nerazumnem roku. Župan je pohvalil prizadevanja varuhinje za malega človeka in poudaril, da je velikokrat dovolj tudi, če se lahko ljudje pritožijo in so slišani. Izrazil je zadovoljstvo, da je lahko kot župan varuhinji predstavil probleme lokalne skupnosti, s katerimi se ukvarjajo župani, ki so daleč od središča države. Opozoril je še, da mladi iz regije odhajajo; ker pa kmetijstvo postaja dopolnilna dejavnost, in ne osnovna, pa je izrazil strah, da Slovenija ne bo zmogla samooskrbe. Opozoril je še, da je z ukinitvijo državnih pokojnin država ogrozila življenja številnih starejših žensk. In še na to, da je lastnina, ki jo občine dobijo za poplačilo dolgov občanov, občini prej v breme kot v ugodnost.Tako varuhinja kot župan sta izrazila upanje, da bo nova vlada na težave ljudi v državi tudi na lokalni ravni pozorna in jih bo reševala v njihovo dobro. < 4. tabor malih planincev in pohodnikov v Miklavžu pri Ormožu Majda Topličar V petek, 27.06.2014, smo se zbudili v lepo sončno jutro. Še vreme je pokazalo lepšo plat, ker je vedelo, da se bo v Miklavžu pri Ormožu odvijal četrti tabor malih planincev. To pomeni spanje malih junakov, iz vrtca in šole, v šotorih, pod milim nebom.Ob 8. uri smo se pred vrtcem v Miklavžu zbrali otroci in starši iz Ormoža, Središča ob Dravi in Miklavža pri Ormožu. Starši so se na hitro poslovili. Na taboru smo ostali: 27 otrok, vzgojiteljice: Marija, Miijana, Katja L., Katja P., Majda in učiteljica Tanja. Iz Planinskega društva Ormož sta se nam pridružila Jure in Marko.Po okusni malici smo se pod Juretovim vodstvom odpravili proti Humu. Ob dobri volji je pot hitro minila in že smo se znašli na vrhu Huma. Z daljnogledi smo si ogledovali okolico in odtisnili žige v svoje knjižice. Pot smo nadaljevali do hiše vzg. Katje L., ki nam je izkazala gostoljubje. Po kratkem počitku je prispela na Hum tudi naša kuharica Danijela in nam pripeljala kosilo. Popoldan je potekal v prijetnem prijateljskem druženju. Otroci so se med seboj spoznavali, si ogledovali nebo, se igrali z žogo in v peskovniku. Ob 16. uri smo se z avtobusom odpeljali nazaj v tabor. Tu so potekale različne dejavnosti: otroci so si sami izbrali prijatelje za spanje, se poimenovali ter narisali svoj plakat, ki so ga obesili na šotor; nabirali smo drva za taborni ogenj ter palice za peko hrenovk. Po večeiji smo se zbrali ob tabornem ognju, kjer se nam je pridružil vzgojitelj Tadej s»frajtonarico«. Peli smo, plesali, pekli hrenovke in se imeli super. Ko nas je premagala utrujenost, smo se čisto malo umili in odpravili spat v šotore. Vsi smo bili navdušeni, ker je spanje v šotoru s prijatelji zakon.Zjutraj smo se po malici razdelili v dve skupini. Ena skupina je najprej imela novinarsko delavnico z Urško, ostali pa smo odšli v bližnji gozd. Marko nam je predstavil planinsko in alpinistično opremo. Ob 14.uri smoše podelili medalje za udeležbo, pogum in aktivno sodelovanje vsem prisotnim, ki smo bili na taboru. Hvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri izvedbi tabora, predvsem Planinskemu društvu Ormož. Bilo je super.se vidimo naslednje leto. a Nadarjeni učenci Oš Velika Nedelja obiskali Salzburg Alenka Korpar in Teja Vernik Trofenik Na OŠ Velika Nedelja so učenci od 5. do 9. razreda v okviru obogati-tvenih dejavnosti, ki so zapisane v Konceptu odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, v petek, 21. 11. 2014, obiskali Mozartovo mesto - Salzburg. Strokovne ekskurzije se je udeležilo kar 45 nadarjenih učencev. Vodstvo izleta smo zaupali turistični agenciji. Spremljevalke smo bile učiteljice Irena Bezjak, Alenka Korpar, Zdenka Miklašič in Teja Vernik Trofenik. Bila je zgodnja petkova ura, ko smo se odpravili na težko pričakovani izlet. Nasmejanih obrazov in polni pričakovanj smo zapustili Veliko Nedeljo in po kratkih navodilih nadaljevali pot proti Avstriji. Dopoldan smo prispeli v Mozartovo mesto Salzburg, ki je obenem prestolnica avstrijske dežele Solnograške. Najprej smo se sprehodili mimo vrtov palače Mirabell, preko reke Salzach do Rotovža in Kapiteljskega trga, nekdanje rezidence salzburških knezoškofov in Mozartovega spomenika, stolnice in do rojstne hiše skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki smo si jo tudi ogledali. V njej smo si ogledali zgodovinske inštrumente, spominke in večino portretov, naslikanih v času njegovega življenja. Znameniti razstavni eksponati so Mozartova otroška violina, njegova koncertna violina, čembalo ter portreti in pisma družine Mozart. Po nakupu in okušanju originalnih Mozartovih kroglic, ki jih izdelujejo v salzburški kavarni in slaščičarni Fürst, smo se odpravili v Hišo narave. Tam smo si ogledali interaktivne razstave o dinozavrih, ledeni dobi, živalih in njihovih naravnih okoljih ogledali smo si svet kristalov, človeškega telesa, razstavo o vesolju, prav tako pa smo si ogledali akvarij in terarije s plazilci ter z arahnidi, in tako na izkustven način pridobivali nova znanja, spoznanja in izkušnje. Zanimiv je bil tudi znanstveni center, kjer smo si s poskusi pridobivali dodatno znanje o akustiki, glasbi, energiji; Zanimivi so bili tudi poskusi iz fizike in tehnologije. Sledil je čas za organizirano kosilo. Čeprav smo komaj čakali na ogled rudnika soli, smo s težavo zapuščali Salzburg, ki je prav v tistih dneh zaradi tradicionalnega božičnega sejma dobival pravljično podobo. Sledila je vožnja proti Halleinu. Zabavno je bilo oblačenje v zaščitne rudarske oble- ke. V podzemni svet solnograških rudnikov smo se popeljali z rudniškim vlakom, se po delu rovov odpravili peš in se po drči pogumno spustili do podzemnega slanega jezera. Bilo je fantastično doživetje! Zapustili smo Hallein in se pozno popoldan odpravili proti domu. Pot do doma je hitro minila saj smo svoje znanje preizkusili s kvizom in ga dopolnili z ogledom filma Mozart. Srečni in polni zanimivih izkušenj smo se k Veliki Nedelji vrnili okrog 21.30. Ob organizaciji in izvedbi ekskurzije nas je vodil znan kitajski pregovor »Kar slišim, pozabim. Kar vidim, si zapomnim. Kar naredim, to razumem in znam.« Verjamemo, da se ob takšnem načinu učenja naši učenci optimalno in celostno razvijajo. < Ormoške novice, Leto VIII, številka 27, september 2015 ZGODILO SE JE 9 Kako izbrati najboljšo med osemnajstimi poticami Karolina Putarek KGZS Ptuj - KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ORMOŽ in DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA ORMOŽ sta letos v času martino-vanja v Ormožu že tretje leto zapovrstjo organizirali OCENJEVANJE POTIC. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljale strokovnjakinje in poznavalke Marija Rošar (predsednica komisije), Jožica Korpar in Metka Lesničar, ni imela enostavnega dela, saj je morala oceniti kar 18 vzorcev potic različnih okusov oziroma z različnimi nadevi: Zvonimira Kukovec iz Brega v Središču ob Dravi je prinesla orehovo; Marija Kandrič iz Vičancev - tudi orehovo; Milena Rajh iz Mihalovcev - makovo; Silva Kelemina s Huma - kostanjevo; Cvetka Habjanič iz Hermancev - kokosovo; Komisija (z leve): Jožica Korpar, Marija Rošar in Metka Lesničar Foto: Karolina Putarek Marija Šek iz Zasavcev - mandeljnovo, lešnikovo in marmeladno s suhimi slivami; Martina Gerič iz Miklavža pri Ormožu - kokosovo in makovo; Irena Šterman iz Ormoža - orehovo; Anica Prapotnik iz Jastrebcev - rozinovo; Vesna Žerjav iz Grab (Središče ob Dravi) - čokoladno in pehtranovo; Alojzija Rotar iz Obre-ža - z bučnim nadevom; Marija Sok iz Podgorcev - orehovo, orehovo z rozinami in potico s čokoladnim testom. Komisija je kar 16 poticam namenila zlato priznanje ter po eno srebrno in bronasto. Vse potice so bile tudi na ogled in pokušino na tradicionalni razstavi izdelkov »pridnih rok«, ki je bila v času mar-tinovanja postavljena v avtosalonu Avto-centra na Hardeku. ■* Občina Ormož, sonce Prlekije 90 let Elizabete Kokot iz Osluševcev 33 Natalija Volmut/Karolina Putarek Elizabeta Kokot, rojena Poplatnik, iz Osluševcev 33 je sredi novembra praznovala svoj 90.rojstni dan. Razen sorodnikov, ki so se na praznični dan zbrali ob njej, sta ji prišla voščit tudi predsednik KS Podgorci Martin Kukovec in osluševski vaški svetnik Robi Ciglar. V zakonu z možem Francem so se jima rodili ŠTIRJE otroci: Jožef, Anton, Kristina in Franc, sicer pa je danes ponosna babica in prababica 3 vnukom, 7 vnukinjam, 9 pravnukom in 5 pravnukinjam.Na Lizikinih častitljivih 90 let so ponosni tudi vsi Osluševčani, ki ji kličejo še na vrsto zdravih in zadovoljnih let. Dobrim željam pa se pridružujemo tudi v uredništvu Ormoških novic. < Srečanje bratrancev in sestričen družine Fekonja iz Miklavža pri Ormožu Aleksandra Nuč Pogosto rečemo, da je družina temelj sreče. Žal pri tem večkrat pozabimo, da jo je treba tudi negovati. V soboto, 25. oktobra 2014, smo Fekonjevi storili prav to. V tem smislu želimo mariborske sestrič-ne izraziti svojo hvaležnost prleškemu delu Fekonjevih bratrancev in sestričen za pobudo za druženje. Predvsem se zahvaljujemo bratrancu Mirku Fekonji, ki je za vse nas organiziral čudovit dan s pohodom po Miklavžu. Neizmerno nas je razveselil tudi obisk na naši domačiji v Vuzmetin-cih, kjer so nas Štefka, Marjetica in Franc toplo sprejeli in krasno pogostili. Čeprav se zelo dolgo nismo videli, so se v nekaj kratkih urah med nami ponovno stkale vezi, ki nas navdajajo z veseljem in s srečo. V želji po ponovnem srečanju vas pozdravljajo iz Maribora, Andrea, Pia, Jerica, Lara, Katja in Aleksandra. < Ormoške novice, Leto VII, številka 27, september 2014 Î_Ormoške novice ZGODILO SE JE Veselo čez most Karolina Putarek Obnovitvena dela mostu, ki vodi čez potoček (jarek) za ormoškim gradom, so končana. Vsem hibam dotrajanega mostu je bilo kos podjetje IGP Holermous. Obnovljeni most, vzhodno za gradom, vodi čez jarek, ki je speljan skozi park. Že nekaj časa pa most parku ni bil najbolj v ponos, pa tudi stara lesena ograja ni bila več dovolj varna. Takosta bilapopravilo in obnova nujna. Po navodilih Zavoda za Pa ni bilo ravno enostavno, povedo v podjetju IGP Holermous. Nad deli je strogo bdel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in tako se je obnova mostu precej zavlekla. A je rezultat bil vreden čakanja. Tudi izvajalci so zadovoljni, še bolj pa seveda naročniki in uporabniki. Ormoški park je namreč že od nekdaj odlična lokacija za dolge in sproščujoče sprehode. varstvo kulturne dediščine Slovenije so izvajalci del za obnovo porabili ves obstoječi material, kar pomeni, da je obnovljeni most popolnoma nevpadljiv in se še vedno odlično poda v okolje ormoškega parka. Veljalo bi si ga ogledati, že ob prvem sončnem dnevu, ko se boste odpravili na sprehod skozi park...... Srečanje na Strmcu Matjaž Kosi Na Strmcu pri Ormožu je v času, ko se pomlad prevesi v poletje, potekaloprvo srečanje vaščanov Strmca, z namenom aktivneje povezati vaščane. Na vaškem igrišču se je zbralo lepo število vaščanov in tudi ljudi iz sosednjih vasi. Za glasbo je poskrbel hišni band družine Trop z Lešnice, kot posebno presenečenje pa je prišla nekaj melodij zaigrat in odpet tudi Tamburaška skupina Pika Poka iz Velike Nedelje. Prav gotovo to ni edino srečanje,saj si bomo vsi va-ščani prizadevali, da postane to srečanje tradicionalno in da se ga naslednje leto udeležijo še vsi »Strmčarji«, ki so letos manjkali. Plaketa Karla Ozvalda Mariji KERNDL iz OS Stanka Vraza Ormož Karolina Putarek Aktiv ravnateljev Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je ob svetovnem dnevu učiteljev, ki ga počastijo 5.Oktobra, pripravil srečanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju na Ormoškem. Uvodna slovesnost, na kateri so podelili tudi priznanja za 20, 30 in 40 let dela v vzgoji in izobraževanju ter plaketo Karla Ozvalda za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja, je potekala v Domu kulture v Ormožu. mm m ma Zbrane je uvodoma nagovorila vodja aktiva ravnateljev Majda Podplatnik Kurpes, ki je med drugim povedala: »UNESCO je 5. oktober kot svetovni dan učiteljev razglasil leta 1993. Kakovost vzgojno-izobraževalnega sistema je temelj razvoja vsake družbe in živi samo s 71 I raj Foto: Karolina Putarek Na podelitvi priznanj, skrajno levo Marija Kerndl kvalitetnimi učitelji. Vsak učitelj znotraj svoje stroke odkriva svojim učencem nova znanja, nove svetove, uči jih kritičnega razmišljanja, uči jih jasne presoje, uči jih povezovanja, sklepanja, doživljanja, izražanja, primerjanja, posploševanja. A to je le en vidik učite -ljevanja, saj smo učitelji pogosto tudi tihi učitelji, ki z zgledom učimo učence o življenju. Razkrivamo jim širine življenja, odtenke doživljanja trenutkov... Zahvala velja tudi županom vseh treh občin , ki so s svojim občutkom in vedenjem o nujnosti približati ljudem poslanstvo in dosežke učiteljev v vzgoji in izobraževanju, omogočili to slovesnost. Za konec pa le še misel: Umetnost učiteljevanja je povedati učencem, kaj naj iščejo, ne da bi jim govorili, kaj naj vidijo!«. Potem so zbrane pozdravili še župan Občine Ormož Alojz Sok, župan Občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko in predstojnica enote Zavoda RS za šolstvo OE Murska Sobota Irena Kumer. Sledila je podelitev priznanj, ki sta jih jubilantom podelila Majda PodplatnikKurpes, vodja aktiva ravnateljev in koordinator prireditve Slavko Petek. Priznanja za 20 let dela so prejeli: Irena BLAGOVIČ, OŠ Ormož, Jožica NOVAK, OŠ Miklavž pri Ormožu, Klaudia PETEK, OŠ Središče ob Dravi, Štefka SLAVINEC, OŠ Velika Nedelja, Stanko ZAMUDAOŠ Velika Nedelja. Priznanja za 30 let dela: Stanka ČRČEK, OŠ Ivanjkovci, Vesna HAVLAS, OŠ Ivanjkovci, Vlado HEBAR, OŠ Miklavž pri Ormožu, Marija HRŽIČ, Vrtec Ormož, Emica KOCJAN, OŠ Velika Nedelja, Tatjana KORPAR, GŠ Ormož, Anton LAH, Gimnazija Ormož, Metka LEŠNIČAR, OŠ Ormož, Zdenka MIKLA-ŠIČ, OŠ Velika Nedelja, Marjana OZ-MEC, OŠ Ormož, Milena PETEK, OŠ Sveti Tomaž, Mirjam SIMONIČ, OŠ Središče ob Dravi, Slavica ŠAJNOVIČ, OŠ Ormož, Davorina VAJD, Vrtec Ormož. Priznanje za 40 let dela v vzgoji in izobraževanju in šopek v zahvalo za dolgoletno delo v vzgoji in izobraževanju ob upokojitvi sta prejela: Daniela ZADRAVEC, Vrtec Ormož, Jože BARIN TURICA, Glasbena šola Ormož. Plaketo dr. Karla Ozvalda za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja v letu 2014 pa je prejela Marija KERNDL iz OŠ Stanka Vraza Ormož. (Na sliki skrajno desno, Foto: Darko Špacapan, Roman Bobnarič) Nagrade dr. Karla Ozvalda za življenjsko delo in za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja pa letos niso podelili. Po uradnem delu so si zbrani v Domu kulture ogledali še monokomedijo »Jamski človek« v izvedbi igralca Uroša Fuersta, potem pa so se preselili v Belo dvorano Grajske pristave, kjer je bil sprejem s pogostitvijo. ■* Ormoške novice, Leto VIII, številka 27, september 2015 ZGODILO SE JE_Ormožk., 9 Specialni olimpijki na sprejemu pri županu Karolina Putarek Nina Kukovec iz Ormoža je na Specialni olimpiadi v Belgiji v teku na 200 metrov osvojila ZLATO ter v teku na 100 metrov SREBRO. Branka Sok iz Podgorcev je iz Belgije prinesla kar TRI BRONASTE kolajne, ki jih je osvojila v treh disciplinah: v teku na 100 in 200 metrov ter 4 x 100 metrov (štafeta), zato sta bili v začetku oktobra deležni sprejema pri županu Alojzu Soku. Nina in Branka sta se sprejema pri županu udeležili v spremstvu staršev ter predsednice društva Sožitje, pobudnice in trenerke Andreje Resman, za vse skupaj pa je bil čas z županom prijeten dogodek. Tekmovalki sta prejeli simbolični darili. Ob kremnih rezinah in torti pa je stekel pogovor o njunih izkušnjah, željah in načrtih. Andreja Resman je izdala skrivnost, da bomo naslednje leto na specialni olimpiadi svetovnega merila v Los Angelesu najbrž tudi imeli tekmovalko iz Ormoža. < Na trgatvi v šolskem vinogradu na KOGU Karolina Putarek Podružnična šola Osnovne šole Miklavž pri Ormožu na Kogu ima svoj šolski vinograd, tako kot se za šolo sredi najlepših vinogradniških leg spodobi. drugega in tretjega razreda osnovne šole Miklavž pri Ormožu, njihovi učitelji, vzgojitelji, ravnatelj in starši. Skupaj se je tako v vinograd podalo čez sto bračev, med katerimi je bilo tudi kar nekaj putarjev, ki so do preše na hribu odnesli V vinogradu, na pobočju za šolo, učenci s pomočjo učiteljev, šolskega hišnika in staršev obdelujejo 900 trt laškega rizlinga. V začetku oktobra so seveda imeli tudi trgatev. Razen učencev petletke na Kogu in otrok iz kogovskega vrtca so se trgatve udeležili tudi učenci prvega, vsak vsaj po 20 put (brent) grozdja. V teku trgatve je brače obiskal še župan Alojz Sok, ki kot dober poznavalec vinogradniških opravil ni skrival začudenja, kakoje skrbnikomtega šolskega vinograda grozdje uspelo obraniti pred gnilobo, ki je sicer povzročala sive lase 19. tekmovanje godb Slovenije Karolina Putarek V okviru martinovanja v Ormožu je včeraj v prireditvenem šotoru ob Avtocentru na Hardeku potekalo 19. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Alojz Sok, člana žirije Gregor Kovačič in Mitja Dragolič, Dejan Leskovic, strokovni sodelavec za instrumentalno glasbo pri JSKD RS, ter Barbara Podgorelec iz OI JSKD Ormož. Tekmovanje so organizirali JSKD RS OI Sodelovalo je 13 godb iz vseh koncev Slovenije. Glede na število članov v zasedbi so bile razvrščene v 3 kategorije: 1. kategorija do vključno 34 prisotnih članov; 2. kategorija od 35 do 40 prisotnih članov; in 3. kategorija 41 in več prisotnih članov. Vsaka nastopajoča godba ima za svoj nastop na voljo od 8 do 15 minut, v svoj predstavitveni repertuar pa so dolžne uvrstiti skladbe zabavnega značaja: Lahko se igra le ena koračnica, zaželena je vsaj ena skladba slovenskega avtorja in zaželena je vsaj ena skladba Vinka Štrucla. Ormož, Občina Ormož, Glasbena šola Ormož ter sponzorji: P&F Jeruzalem Ormož, CarreraOptyl, Wieneiberger in Fiposor. Tekmovanje se je tradicionalno začelo s skupnimi koračnicami. Zaradi dežja so jih zbrani godbeniki zaigrali v šotoru, sicer bi jih zaigrali na Kerenčičevem trgu. 603 godbeniki so tako skupaj, pod taktirko Slavka Petka, dirigenta Pihalnega orkestra Ormož, ki je sicer idejni oče tega tekmovanja v Ormožu, zaigrali skladbi »Slovenci« (skladatelja Draga Lorbka) in »Pozdravljena Slovenija« (skladatelja Vinka Štrucla) ter skladbo »Trobentica«, skladatelja \ ^Sst . | t*: j ti www.martinovanje.st Godbe je ocenjevala žirija, ki sta jo sestavljala akademsko izobražena glasbenika in tudi dirigenta GREGOR KOVAČIČ in MITJA DRAGOLIČ ter nastopajoče godbe ocenila po mednarodnih kriterijih. Priznanja so podelili župan Občine Ormož Ervina Hartmana st.; godbenikom je oddi-rigiral Hartmanov sin Ervin Hartman ml., ki je bil poseben gost na tekmovanju. Med gosti pa je bil tudi skladatelj Emil Glavnik, ki je godbe na tekmovanjih v Ormožu ocenjeval kar nekaj let. ^ večini vinogradnikov daleč naokrog. Nad šolskim vinogradom je bil navdušen, tako nad urejenostjo vinograda kot dejstvom, da ima šola svoj vinograd. Kot je povedal ravnatelj Vlado Hebar, so večino grozdja predelali v sokove, saj na šoli vedno pridejo prav. Po dveh urah je bil vinograd obran, brači pa so se odpravili na slastno malico, ki so jo pripravili v šolski kuhinji na Kogu. ^ Ormoške novice, Leto VII, številka 27, december 2014 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZGODILO SE JE Ko se ob letu znova srečamo ... Karolina Putarek Predzadnjo soboto v novembru je bilo v jedilnici Osnovne šole v Ormožu srečanje krajanov KS ORMOŽ, starejših od 70 let. Gre za tradicionalno prednovoletno srečanje, ki ga pripravita Krajevna skupnost Ormož in Občina Ormož. Bogat kulturni program za okrog 120 zbranih so pripravili učenci osnovne šole Ormož. Za nekaj poskočnih viž v nadaljevanju pa so poskrbeli člani družine Bauman-Kralj in Franc Štuhec. Kot je za Ormoške novice povedala tajnica DU ORMOŽ Danica Majč, je to eno izmed srečanj, ki se ga starejši občani zelo radi udeležujejo, saj prinaša priložnost za mnoga ponovna snidenja in s tem veliko pozitivne energije. „Veliko jih je, ki tega srečanja nikoli ne zamudijo", pa je v svojem pozdravnem nagovoru povedal podžupan Občine Ormož in predsednik MZDU ORMOŽ Mirko Novak. Srečanje starejših v Ormožu Razen tajnice DU ORMOŽ Danice Majč in podžupana Občine Ormož ter predsednika MZDU ORMOŽ Mirka Novaka sta zbrane pozdravili tudi ravnateljica ormoške osnovne šoleMajda PodplatnikKurpesin tajnica KS ORMOŽ Majda Borko, ki je povedala, da je v Občini Ormož več kot 600 starejših od 70 let, 21 pa jih je starih tudi nad 90 let,vabila na srečanje pa ne prejmejo vsi. < Vinska kraljica Špela Borko Minili sta dve leti, odkar sem si prvič nadela krono in se podala v nov, kraljevski svet. Ti dve leti sta bili zame neskončno lepi in nepozabni ..., polni novih ljudi, novega znanja, dogodivščin in prijateljstev, čudovitih krajev, vrhunskega vina in vinarstva. V času svojega kraljevanja sem si krono nadela 65-krat, kar pomeni, da sem se udeležila 65 uradnih dogodkov. V vlogi vinske kraljice sem se udeleževala dogodkov po vsej Sloveniji, po vseh vinorodnih okoliših in krajih. Povsod sem promovira-la naše vinogradnike, vinarje, naša vrhunska vina in turizem nasploh. Širila sem dober glas o naših krajih in vabila ljudi med nas, Prleke. djan Dovecar^f »v \v -O z*' Izredno ponosna sem na projekt, ki smo ga izvajale skupaj z ostalimi kraljicami v teh dveh letih, na projekt Slovensko vinsko kraljestvo. Zastavile smo si cilj, da bi postale vinske kraljice prepoznavnejše, zato smo na začetku razmišljale o zaščitnem znaku, po katerem bi nas poznali. Tako je nastal uradni logotip Slovenskega vinskega kraljestva, ki smo ga predstavile na lanskih dnevih turizma na Kogu. Ker se vse trudimo s promocijo svojih krajev, smo naredile tudi prvi »kraljevski« koledar. Ker smo združene kraljice iz vse Slovenije, je koledar krožil po vseh vinorodnih okoliših in prepričane smo, da smo naredile vsaj korak pri promociji svojih krajev in vinarjev. Vsi pa vemo, da je vsak, še tako majhen korak izredno pomemben na poti proti cilju. Oblikovalec logotipa in koledarja je bil Marjan Dovečar. SLOVENSKO VINSKO KRALJESTVO Ponosna sem tudi na to, da se je na letošnjih Dnevih turizma na Kogu zbral skoraj celoten cvet Slovenskega vinskega kraljestva. Le-to je potrditev dobrega dela in dobrih prijateljstev in dokaz, da ljudje radi prihajajo k nam in se sem tudi vračajo. Sama sem s svojim mandatom izredno zadovoljna, ampak čas je, da vlogo prevzame drugodekle. Ob tej priložnosti bi novi, četrti kogovski vinski kraljici, Poloni Ko-larič, rada čestitala in ji zaželela, naj krono nosi s ponosom in z ljubeznijo, kakor sem to počela jaz. < Srečanje starejših krajanov pri Veliki Nedelji in v Cvetko vcih Nina Žnidarič Medgeneracijsko sodelovanje, ki je leta veljalo za nekaj popolnoma samoumevnega, je danes še posebno pomembno na vseh ravneh. V novembru je tako potekalo že tradicionalno srečanje starejših krajanov v Cvetkovcih in pri Veliki Nedelji, kjer se starejši družijoz učenci. Srečanje organizirata Krajevna skupnost Velika Nedelja in Podgorci. Srečanje starejših krajanov pri Veliki Nedelji Vsako leto se z veseljem in v velikem številu srečajo starejši krajani, poklepetajo Srečanje starejših krajanov v Cvetkovcih ob kosilu in se ob pogledu na učence spomnijo svojih mladih let. Za kulturni programvsako leto poskrbita OŠ Velika Nedelja in PŠ Podgorci, ki z igrivimi in nasmejanimi obrazi otrok dajetastarejšim novo energijo.Starejši pa s svojih zgledom pokažejo otrokom, da so njihove izkušnje pomembne za življenje in da so sooblikovale naš pretekli čas, brez katerega ne bi bilo sedanjosti in ne prihodnosti. < Urejene kolesarske in sprehajalne poti skozi Krajinski park JERUZALEM Karolina Putarek V začetku decembra je v ormoški grajski pristavi potekala zaključna delavnica v okviru projekta Kolesarske in sprehajalne poti skozi Krajinski park Jeruzalem. Projekt s kratkim naslovom »Jeruzalem« izvajajo tri partnerske organizacije, in sicer: Občina Ormož, Občina Ljutomer in Prleška razvoj -na agencija, v okviru lokalne akcijske skupine Prlekija in s pomočjo evropskega programa Leader. Goran Šoster iz Prle-ške razvojne agencije je pojasnil, da gre za enega manjših projektov, ki so financirani v okviru lokalne akcijske skupine Prlekija. V njegovem okviru so tako na območju med Ljutomerom in Ormožem preko osmice med Ormožem in Ljutomerom, delno pa ob vseh treh kolesarskih poteh. Ob naštetih poteh deluje okoli petdeset različnih ponudnikov z vinom,s kulina-riko ali s prenočiščem.Projekt je vreden 30.000 evrov, stroške so si enakovredno razdelile tri partnerice - Občini Ormož in Ljutomer ter Prleška razvojna agencija. Ob koncu bo finančna vrednost sicer nekoliko nižja, saj so bili pri nekaterih aktivnostih stroški nižji od načrtovanih. Vsekakor pa je projekt odlično izhodišče za nadgradnjo načrta, s katerim bi želeli urediti tudi infrakstrukturo. Verjetno jim bo to uspelo v naslednjem programskem obdobju,je še dodal Goran Šoster iz PRA. začrtali tri kolesarske poti: vinska kolesarska pot, kolesarska pot kulturne dediščine, kolesarska pot naravne dediščinein ena sprehajalna pot, ki diagonalno vodi Na zaključni delavnici so predstavili publikacijo s karto kolesarskih in sprehajalnih poti in nato skupaj iskali možnosti za nadaljevanje projekta. < Ormoške novice, Leto VII, številka 27, september 2014 ZGODILO SE JE ■J a 11 l»K1 A- Z dneva odprtih vrat Zavoda 100% BOTANIK na Kerenčičevem trgu v Ormožu Karolina Putarek Sodelavci ZAVODA 100% NARAVNO BOTANIK ORMOŽ, ki ima svoje poslovne prostore na Kerenčičevem trgu v Ormožu, so pripravili dan odprtih vrat. Številni obiskovalci so si lahko ogledali izdelke BOTANIK, jih v vseh izdelkih BOTANIK. Želimo in delamo tako, da so naši izdelki učinkoviti, 100 % naravni in le najvišje kakovosti«, nadaljuje Iztok Luskovič, in pojasni: »Naša prednost in ključ uspeha sta tudi trdo in pošteno delo, skrb za okolje in strokovnost. Pri delu se trudimo gojiti pozitivno poskusili kot čaje in druge napitke ter vprašali vse, kar jih zanima o zdravilnih zeliščih. Direktor Zavoda BOTANIK Iztok Luskovič je povedal, da je ključna sestavina blagovne znamke BOTANIK odlično sodelovanje človeka z naravo. »Za nas to pomeni le najvišja kakovost zelišč pri natančni, skrbni in ročni obdelavi zemlje, nabiranju ter pakiranju. Dolgoletno prenašanje uporabnih znanj med generacijami nadgrajujemo z novimi znanji in dognanji o zeliščih, ki se izražajo kulturo delav skupini. Vaše zaupanje blagovni znamki Botanik bo zagotovo naša največja nagrada in motivacija. V Botaniku zdravilna zelišča pridelujemo na 100 % naraven način, tako da ročno obdelujemo zemljo in prav tako vsa ostala dela na zeliščnem vrtu opravimo »na roke«. Na koncu zelišča še oberemo in ročno zapakiramo. Zaradi tega naša zelišča ostanejo dalj časa v najboljši obliki, formi, in imajo zato ohranjenih več zdravilnih snovi. Vsa naša zelišča so tudi brez dodanih umetnih arom, barvil ali konzervansov.« Vse zdravilne rastline, ki jih vzgajajo na lastnem zeliščnem vrtu, so obdelane in obrane ročno, jih ne škropijo, ne gnojijo... Vrtje precej odmaknjen od preostalih obdelovalnih ali kmetijskih površin, ki jih škropijo. Prav tako v bližini ni cest ali prometa. Tudi rastline, ki jih nabirajo na travnikih ali v gozdovih, iščejo in nabirajo v neokrnjenih delih zelene prleške pokrajine v okolici mesta Ormož. Kot je povedal Iztok Luskovič, so ga narava in rastline navduševale že od otroških let, vedno je zelo rad prisluhnil tako nasvetom dolgoletnemu prijateljstvu z Mladenom Grabovcem, s katerim delita podobne življenjske nazore, ljubezen do narave in zdravilnih rastlin. Blagovna znamka BOTANIK pokriva širok spekter zdravilnih zelišč, ki so pridelana in obdelana na zeliščnem vrtu Zavoda Botanik na povsem naraven način. Med izdelki prevladujejo zelišča in zeliščne mešanice za pripravo napitkov (čajev), žganje, alkoholne tinkture, šentjanževo olje, ognjičevo mazilo ter naravna mila. < kot modrostim svojega strica, od katerega se je veliko naučil. Neprecenljivega bogastva v znanju o zdravilnih rastlinah pa se je prav zavedel šele kot odrasel. Da je zeliščarstvo lahko dejansko postalo tudi njegova služba, pa gre zasluga URADNE URE v poslovnem prostoru na Kerenčičevem trgu: torek: od 9.00 do 13.00 ure, petek: od 14.00 do 18.00 ure in sobota: od 09.00 do 12.00 ure Mlada Ormožanka prejela nagrado Petra Kolmančič, Marijana Korotaj, literarni večer 28. 8. 2014 JULIJSKI VEČER Dihaš vznemirjeno, objemaš posteljnino, čakaš. Nekaj čakaš. Štiri mlade štorklje vadijo letenje, zamahujejo s krili v mrak julijskega večera, v mrak tvojih notranjih soban. Zvok lokomotive kot da je iz enega tvojih preteklih časov, ko si bila še tukaj, ki je zdaj že tam, ko si bila še ti, ki je zdaj ona, neka druga tuja neti, ko so vzletavale ene druge generacije štorkelj. Simona Sakelšek Naj povemo, da smo v mesecu avgustu, ko poezija med našimi vinskimi griči v letu najbolj odmeva, v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož pripravili pesniški večer; predstavila se je Ormožanka Petra Kol-mančič, letošnja dobitnica ene izmed najpomembnejših literarnih nagrad v Sloveniji VERONIKINE NAGRADE za leto 2014. Prejela jo je za pesniško zbirko P(l)ast za p(l)astjo, ki je izšla pri založbi Pivec. Veronikina nagrada je literarna nagrada, ki jo podeljuje Mestna občina Celje za najboljšo pesniško zbirko leta. Petra Kolmančič, rojena 1974. na Ptuju, je osnovno šolo končala v Ormožu, gimnazijo v Ljutomeru, na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa diplomirala iz Bil je prav tak soparen julijski večer kot nocoj, vsa si bila opikana od komarjev, zdelo se je, da bi se nekaj moralo zgoditi, pa se ni, zdelo se je, da te bo končno našlo tisto, za kar veš, da te že od nekdaj išče, ali pa da boš morda ti našla tisto, kar iščeš tukaj in tam, takrat in zdaj. Črički so parali noč in ti si čakala kot nocoj, in kot nocoj si se tudi takrat spraševala, je to res vse, je to res vse? (Iz nagrajene pesniške zbirke P(l)ast za p(l)astjo) sociologije kulture in filozofije. Živi in dela v Mariboru kot strokovna sodelavka javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor. Izdala je pesniške zbirke LUKNJA (1994), ŠUS V GLAVO (1995), SLINA (1999), UVOD V POŽELENJE (2004). Hkrati pa je tudi ustanoviteljica ter idejna vodja literarne sekcije Sirota Jerica. < Petra Kolmančič Ormoške novice, Leto VII, številka 27, december 2014 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZGODILO SE JE Veseli teden pri Jakcu 2014 Ana Vaupotič, prostovoljka RKS OZ Ormož V času od 21. do 26. julija je potekal 16. otroški počitniški tabor na Pohorju. Tabor, ki se ga je udeležilo 20 otrok s štirimi spremljevalkami, je organizirala Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ob sodelovanju z RKS OZ Ormož. Tabor sta podprla in v njem sodelovala tudi Zdravstveni dom Ormož in Kmetija Meško iz Velike Nedelje. V prispevku prostovoljka opisuje dogajanje skozi teden skupnega bivanja. Na Tri kralje smo prispeli v času kosila, se razporedili po sobah in razložili kovčke. Po kosilu smo imeli uvodni »sestanek«. Razjasnili smo nekaj osnovnih pravil obnašanja v planinah in hotelu, predstavili okvirni program dela ter pravila igre skriti prijatelj in kriterije za ocenjevanje sob. Potekale so tudi prve popoldanske dejavnosti, in sicer delavnice, kjer smo izdelovali prtičke ter druge izdelke iz volne, nekateri pa so se posvetili športnim aktivnostim. Po večerji smo se odpravili na krajši pohod proti vzletišču zmajarjev, od koder se je razprostiral lep pogled proti Slovenskim Konjicam, Tepanju in Oplo-tnici. V torek smo se po jutranji telovadbi in zajtrku odpravili na pohod proti partizanski bolnišnici Jesen, ki je delovala na Pohorju med 2. svetovno vojno. Med potjo nas je sicer presenetil dež, presenetile pa so nas tudi številne užitne gobe. Po kosilu nas je obiskal Marjan Škvorc, so-avtor oddaje Male sive celice, in pripravil zanimiv kviz na temo zdrave prehrane in prometa. V popoldanskem času so potekale tudi delavnice, kjer smo barvali mavčne odlitke, jih lepili na kartonske podlage, in tako ustvarili slike. Po večerji nas je obiskal planinec Franc Hribernik in nam skozi slike predstavil pot od Maribora do Treh kraljev nekoč. Nekatere fotografije so bile stare že 40 let. V sredo smo se odpravili na pohod na Veliki vrh, kjer nas je pričakal razgled na dolino, tudi v smeri naših krajev. Na poti nazaj proti hotelu nas je presenetila žaba, ne pa tudi številne borovnice, jagode in seveda gobe. Naše aktivnosti so se nadaljevale po kosilu, likovno smo se udejstvovali na delavnicah grafike in izdelovanja slik iz mavčnih odlitkov, v kuhinji pa smo pod vodstvom Cilke Špin-dler pekli »klipiče«. Vmes smo izvedli še zdravstvenovzgojno delavnico na temo zdrave prehrane (za mlajše) in odraščanja (za starejše) ter glasbeno delavnico, kjer smo prepevali znane slovenske pesmi. Zvečer so nas čakale bowling steze, kjer smo se dobro uro zabavali, in nato šli spat. V četrtek nas je po jutranji telovadbi in obilnem zajtrku čakal malo daljši pohod do Črnega jezera, Osankarice in Treh žebljev. Med potjo smo postali pri križu, kjer je pred 160 leti v hudi zimi zmrznila Uršula Janžič, križ pa so postavili v spomin in opomin drugim po-hodnikom, naj se ne odpravljajo sami na pohode ter naj povejo smer in čas odhoda, če bi jih bilo treba iskati. Pri Črnem jezeru smo se malo ustavili, nato pa nadaljevali proti Osankarici in Trem žebljem, kjer smo si ogledali poslednje bojišče Pohorskega bataljona iz 2. svetovne vojne. Po poznem kosilu smo se spet zbrali na ustvarjalnih delavnicah, kjer smo barvali kamne ali jih okrasili s servietno tehniko, ter znova pekli »klipiče«. Udejstvovali pa smo se tudi športno in na glasbeni delavnici. Zadnji dan tabora smo se spustili v vasico Vzhodni Kot, kjer smo si ogledali okoli 450 let stare Ramšakove lipe in muzej starega kmečkega orodja na prostem. Po napornem vzponu nazaj proti hotelu sta nas čakala kosilo in torta, saj je udeleženec tabora Jakob praznoval svoj 11. rojstni dan. Po kosilu smo si privoščili kratek počitek in delavnice po izbiri do večerje, ki smo jo tokrat kuhali sami; s pomočjo gospoda Boža smo pripravili pravi »pohorski pisker«. Po večerji je sledila predstavitev sob, razkritje »skritega prijatelja«, podelitev priznanj vsem udeležencem, zahvala družini Juhart za gostoljubje, ki traja že 15 let, in zabava s plesom. Namesto jutranje telovadbe smo v soboto spakirali svoje kovčke in se polni lepih spominov odpeljali proti Ormožu, kjer so nas čakali starši. Po zabavnem in poučnem tednu dni smeha in sklepanja novih prijateljstev smo se opravili vsak proti svojemu domu. Tako se je končal naš teden v hotelu Ja-kec na Treh kraljih in že čakamo naslednje leto, da to lepo zgodbo ponovimo. < Pri 450 let stari Ramšakovi lipi Spoštovane občanke in občani! V.d. direktor dr. Bojan Burgar, dipl. org. dela Dovolite mi, da nas popeljem v praznične dni in v novo leto z zapisom ASTRID VON HÜLSEN, ki je leta 2010 zapisala: Ko bom nekoč star, ko ne bom več mogel vedeti, kaj je dobro ali slabo zame... Ko boste morali misliti in delati namesto mene, ko se bom vedel kot otrok, ko bo moj strah pred sedanjim trenutkom izzval agresijo. Takrat ne pozabite, kaj sem v svojem življenju doživel, imejte razumevanje do mene, četudi kdaj mojega vedenja ne boste razumeli. Kljub temu sem človek, ki želi, da z njim delate dostojanstveno. Prav tu se srečamo vse generacije, saj nas vse pelje pot v isti smeri, v smeri pridobivanja starosti, in ne pozabimo na rek : »Kakor si postelješ, tako boš spal.« Rečem lahko, da je dom vzpostavil gledanje na staranje, starost in potrebe stanovalcev- starostnikov sodelovalno, povezovalno z njihovo socialno mrežo različnih okolij in potreb. Ne pozabimo, da le tisti, ki gleda na človeka celostno, komunicira z vsakim človeško, kar pomeni, da se prilagodi njegovim potrebam in interesu in tako vstopa z njim v partnerski dialog na tem nivoju se rešijo vse težave z ohranjanjem dostojanstva človeka. Ne pozabimo še, da v komunikaciji velja, da imajo besede le sedem odstotkov teže, ton glasu osemintrideset odstotkov in telesna mimika petinpetde-set odstotkov. Prav preko takšnih odnosnih in delovno--odnosnih razmerij ustvarjamo vzdušje doma in ne institucije, saj je naš dom dom vsakega stanovalca, s prizadevanjem, da ustvarimo kakovostno oporo socialne mreže vsakemu našemu stanovalcu; tukaj imajo največjo vlogo svojci, sosedje in prijatelji. Za dobro zdravje in počutje, še posebno starejših, je prav velikost in sestava socialne mreže ter opora le-te izrednega pomena. Zato so naše lokalne skupnosti, ob vseh drugih lokalno odgovornih institucijah, odgovorne za dobro poznavanje socialnih pričakovanj vseh občanov, še posebno pa na področju staranja družbe in prebivalstva. Rečem lahko, da se prav tukaj srečujemo vse odgovorne institucije z lokalnimi skupnostmi (občinami) s skupnim ciljem, pokazati in kazati usmeritve za krepitev solidarnosti med mlado, srednjo in tretjo generacijo v duhu medsebojne odgovornosti in sožitja. Skupen cilj nam je odprl razmišljanje, da v okviru CSO Ormož oblikujemo medobčinsko medgeneracijsko središče, ki naj bi postalo lokomotiva, ki bo vlekla programe, povezane v kompozicijo vseh generacij za zdravo, aktivno in dostojanstveno življenje ter aktivno in zdravo staranje in starost. Prav za te potrebe se v okviru CSO Ormož pripravljamo na obnovo Grošljeve vile s prizidkom, ki bo povezan z obstoječo zgradbo; pri Svetem Tomažu pripravljamo vse potrebno za center socialnih pričakovanj; v Središču ob Dravi pa tudi razmišljamo o teh vprašanjih. Skupen cilj je, da bi z naštetimi pridobitvami čim dalj ohranjali bivanje starejših v domačem okolju v povezavi z organiziranimi in programsko prilagojenimi oblikami dela vseh odgovornih institucij in socialne mreže okolja. Tako bi bili pripravljeni na dostojanstveno preživljanje starosti v prihodnosti (še posebno na generacijo,bum rojene 1945 - 55). CSO Ormož že sledi začrtanim strategijam z urejanjem obstoječih razmer, z vsebinami in oblikami dela. Ne bomo se hvalili, našteli bi lahko veliko. Odločili smo se, da pa se tokrat pohvalimo le z obnovljenimi prostori za bivanje in življenje stanovalcev v spodnji etaži. Razvoj in spremembe s potrebami časa in starejšega občana se spreminjajo, to pa zahteva zrel, povezan, strokoven in odgovoren tim strokovnih in drugih kadrov, da se ohranja standard storitev in dostojanstvo bivanja in življenja starejših. To smo in še vedno postajamo. Hvala zaposlenim, stanovalcem, svojcem stanovalcev in vsem zunanjim sodelavcem za korektno sodelovanje in tisto voljo, ki ji rečemo hoteti in želeti narediti najboljše za zadovoljstvo stanovalcev, svojcev in naše osebno zadovoljstvo. Spoštovani, brez nas in naše pripravljenosti spremeniti nekaj, ni sprememb, ni izboljšav. Človek je bil in bo ostal nosilec zdravega duha v zdravem telesu in v srcu bolnega. Računamo na vas. Ob koncu mi še dovolite, da v imenu vseh, ki živimo in delamo v našem domu, rečem vsem tistim, ki nam stojite ob strani, nam pomagate, z nami sodelujete in nas podpirate, iskrena hvala z željo, da ostanemo skupaj tudi v letu 2015 in naprej. Želim vam mirne božične praznike, in da stopimo v novo leto polni optimizma in novih pričakovanj, saj je življenje lahko čudovito. Potrebujemo samo pogum, veliko dobre volje in malo sreče. Srečno in zdravo 2015. leto! -* Občina Ormož, sonce Prlekij e Ormoške novice, Leto VII, številka 27, december 2014 KOLEDAR PRIREDITEV ■Jail L«K1 A- Razstava ob končanem projektu Z roko v roki Nina Žnidarič V septembru 2013 smo se v tesno mrežo povezale štiri šole iz Občine Ormož, to so OŠ Velika Nedelja (Nina Žnidarič), OŠ Ormož (Alenka Šalamon), OŠ Miklavž pri Ormožu (Petra Lah) in Gimnazija Ormož (Lenka Keček Vaupotič), z namenom vplivati na dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalni skupnosti. Mrežo šol smo poimenovali Z roko v roki, ker smo si za prednostno nalogo zadali spodbujanje prostovoljstva in tutorstva, da bi tako preko vzgojne vloge šole gradili pristne in odprte odnose zaupanja, v prvi vrsti med učenci, dijaki, posredno pa tudi širše. Vse naše dejavnosti smo tako ob izteku projekta Z roko v roki skušali zajeti in predstaviti z razstavo v avli Občine Ormož. Odprtjes krajšim kulturnim programom učencev OŠ Ormož in dijakinj gimnazije je potekala 14. oktobra. Pri pripravi in oblikovanju razstave nam jepomagal-Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Ob razstavljenih fotografijah prostovoljskih humanitarnih akcij in delavnic medgeneracijskega sodelovanja smo predstavili še dejavnosti preostalih treh področij, ki so bila vodilo našemu delu v preteklem letu in pol. To so bile dejavno-stiza spodbujanje bralne kulture (bralne urice, bralni nahrbtnik), s katerimi smo želeli doseči, da bi branje in učenje postalo vrednota otroka in mladostnika. Predstavljeni so bili tudi slikovni utrinki z izobraževalno-ustvarjalnih delavnic in kulturnih prireditev. Vse predstavljene dejavnosti so vsebinsko zelo raznolike in bogate, predvsem pa povezovalno naravnane. Glede na številne pozitivne povratne informacije, ki smo jih bili ob izvedbi deležni, smemo sklepati, da je bil projekt v prvi vrsti opazen, odziven, predvsem pa koristen. Zato se bomo v prihodnosti na vseh šolah mreže trudili, da najuspešnejše dejavnosti, kljub izteku projekta, peljemo naprej. Socialni in kulturni kapital je bogastvo, ki izvira iz kvalitetnih medosebnih odnosov. Zato je še posebej v današnji družbi, čeprav polni različnih priložnosti, pa vendar pretirano individualistično naravnani, nujno potrebno spodbujati sodelovanje, povezovanje in krepitve pristnih ter odprtih vezi med različnimi ljudmi. Samo takšna družba, ki bo spodbujala sodelovanje, bo lahko obstala na zdravih temeljih in gradila pravičnejšo ter humanejšo prihodnost za vse ljudi. a REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za izobraževanje, znanost in Sport I Naložba v vašo prihodnost OHlRAeL» * VOT lUM H h\TrCKKA UhJLU Evn^nld socialni &bd Program dogodkov za december in januar DECEMBER Torek 23.12.2014 17.00 Slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj-kulturni progam Gimnazije Ormož Grad Ormož Občina Ormož, 02 741 53 00 18.00 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti z vokalno skupinoVoxArsana Bela dvorana Grajske pristave Ormož Občina Ormož, 02 741 53 00 Četrtek 25.12.2014 17.00 Žive jaslice Vstopnine ni, pobirajo se prostovoljni prispevki. Za Elizabetino hišo pri Veliki Nedelji Kolpingova družina in KD Simon Gregorčič Petek 26.12.2014 17.00 Žive jaslice Vstopnine ni, pobirajo se prostovoljni prispevki. Za Elizabetino hišo pri Veliki Nedelji Kolpingova družin in KD Simon Gregorčič Nedelja 28. 12. 2014 19.00 Koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Ormož Športna dvorana Hardek Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz Sreda 31.12.2014 22.00 Silvestrovanje na prostem in ognjemetom in ansambel Prepih Kerenčičev trg v Ormožu Občina Ormož, 02 741 53 00 Silvestrovanje z Duom Brazil Gost večera: Siniša Žunec (potrebna rezervacija) Gostišče Jeruzalem Vinski hram 031 253 067 ali info@brenholc.com JANUAR Nedelja 4. 1. 2015 Novoletni pohod po ormoški planinski poti Ormož Planinsko društvo Maks Meško Ormož www.pdrustvo-mmormoz.si Ormoške novice, Leto VII, številka 27, december 2014 'Jail L«K1 Ill'I'ilHtJ KRIŽANKA - RAZVEDRILO NEKDANJE IME ČRNOGORSKEGA MESTA IVANGRAD MUHI PODOBNA ŽUŽELKA, BRENCELJ DOLOČEN PRIDELEK GODEC NA CITRE STRUPEN ALKALOID V VOLČJI ČEŠNJI Težje besede: ERIE, RAKOSI, RAIN KRAJ V BELI KRAJINI OSEBA, KI ŠIRI BOLEZENSKE KLICE FRANCOSKI IGRALEC (JEAN, »RONIN«) VITAMIN B V KVASU IN SOČIVJU, TIAMIN SLOVENSKI MATEMATIK (MILAN) RASTLINSKA, JEŽEVA ZADNJA NOGA PRI ŽIVALI VULKANI- ZIRAN KAVČUK ČRNE BARVE ANA PAVLOVA SL. FLAVTISTKA HRIBERNIK ETNIČNO OBLAČILO NORDIJSKA BOGINJA MORJA SLOV. NOVINARKA DOBERŠEK ITAL. VINO IZ TRAMINA MOČNO POŽELENJE, STRAST AVTOR: DELAVEC V STEKLARNI ANTIČNI PREBIVALCI KARNIJE PADANJE TEKOČE VODE ČURLIČ EVIN ZEMELJSKI PLIN RISTO SAVIN SLOVENSKI PESNIK IN ŠKOF (ANTON MARTIN) ZAČETNIK ARIANIZMA PRIREDITEV OB SLOVESU AM. ASTRONAVT ARMSTRONG DRHAL, SODRGA PREBIVALCI FINSKE AMERIŠKA IGRALKA SHERIDAN ZEMLJE-VIDNA KNJIGA ČEŠKA TENISAČICA (JANA) JEZERO NA MEJI MED ZDA IN KANADO MESTO V JUŽNI FRANCIJI JED TOLMINSKIH GOZDARJEV GRŠKA BOGINJA, ZEVS. ŽENA MANJŠA KMEČKA SOBA PRIMORSKI SVALJEK, CMOK KAREL DESTOVNIK SL. ALKIM. (JANEZ FRIDERIK) PREŠERNOVA PESEM MESTO V BELGIJI, AAT POJAV NA VODI RUS. VODJA BOLJŠE-VIKOV PRIPRAVA, KI KAJ LOČI, LOČILEC PAVLA URŠIČ KRAJ PRI CELJU VRHUNSKI ŠPORTNIK ZMAGO JELINČIČ PREBIVALEC AZIJE STROJ, NAPRAVA ŠVEDSKO IME FINSKE LUKE TURKU (IZ ČRK: BOA) MADZARSKI DRAMATIK, PUBLICIST (JENÖ) NAJVIŠJI VRH NA BALKANU, BOLGARIJA RIBIŠKA MREŽA INNA KLEMENČIČ s.p. PE PIZZERIJA IMPERIJA Hardek 34, 2270 Ormož Delovni čas: Telefon: ponedeljek - četrtek: 6.00-22.00 ure 070 834 892 petek - sobota: 6.00-23.00 ure 02 7401 942 nedelja: 7.00 - 12.00 ure 02 6202 519 Lovec se pohvali svojemu kolegu: »Včeraj sem za vasjo ustrelil tri race!« Kolega: »So bile divje?« Lovec: »Race ne, lastnik pa kar precej!« Pride bogataš na izpit na fakulteto in profesor ga vpraša: ''Kje so odvrgli prvo atomsko bombo?'' Bogataš ni znal odgovoriti,zato je izvlekel iz žepa denarnico in profesorju plačal, da je dobil pozitivno oceno. Naslednje jutro pride na izpit neki reven študent in profesor ga vpraša: ''Kam so odvrgli prvo atomsko bombo?'' Študent: ''Na Hirošimo in Nagasaki.'' Profesor: ''Katerega leta?'' Študent: ''Leta 1945.'' Profesor: ''Koliko ljudi je umrlo?'' Študent: ''Tri milijone.'' Profesor: ''Imena, kolega, povejte mi imena!!!'' Sosed reče sosedu: ''Ti, tvoje žene pa že dolgo nisem videl.'' Sosed mu odgovori: ''Blagor tebi, imaš pa res srečo!'' Pride mož bolj zgodaj iz službe in najde v spalnici ženo golo. Vpraša jo: ''Kaj pa je s teboj, da gola skačeš po hiši?'' Žena: ''Nimam kaj obleči!'' Mož odpre omaro in reče: ''Kako nimaš? Poglej! Modra bluza, pa rdeča bluza, pa modro krilo, pa rdeče krilo, zdravo sosed, pa zelena bluza ...'' Žena pokliče moža po telefonu in ga v gnevu vpraša: ''Hudiča, Lojze, pa kje si ti?'' Lojze prijazno: ''Draga, a se spomniš tiste zlatarne, kjer ti je bila neznansko všeč ogrlica in za katero sem ti rekel, da bo enkrat tvoja?'' Žena, ki jo je minila jeza ob Lojzeto-vih besedah, reče: ''Da, dragi, seveda se spomnim!'' Lojze: ''No, jaz sem v gostilni, nasproti te zlatarne!'' OGOREK Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka 16.1.2015, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke je Pizzerija Imperija Ormož, ki podarja vse tri nagrade. nagrade: 1.: 1 x družinska pizza po izbili + 1 x pijača za 4 ljudi, 2. : 2 x pizza 030 po izbiri + 1 x pijača za 2 človeka, 3.: 1 x pizza 030 po izbiri + 1 x pijača za 1 človeka. Rešitev križanke št. 26, SEPTEMBER 2014 Vodoravno: SREDICA, TAPETAR, ANS, KRK, TRGOVINA, SOM, MINI, TRŽAČAN, LAOS, REIM, NERI, LI, USKOK, BIČKAR, STAROTRŽAN, TA, MANA, RING, VION, SS, NAO, MROŽ, SKAT, TL, LAN, KIANIT, COLON, ASANA, SIFON, ODKLON, RJOVENJE, ETA, ŽAR, CMER, CAM. Geslo iz osenčenih polj se glasi: TRGOVINA SAM ORMOŽ Nagrajenci: 1. nagrada: Kristina Škrlec, Podgorci 47, 2273 Podgorci, 2. nagrada: Klemen Kaučič, Vinarska ul. 3, 2270 Ormož, 3. nagrada: Anita Pleh, Hajndl 48, 2274 Velika Nedelja. Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti. Ormoške novice, Leto VII, številka 27, december 2014 ZGODILO SE JE 9 S konference na temo RAVNANJE Z ODPADKI V NAŠEM VSAKDANU - iz prakse v prakso Karolina Putarek V konferenčni dvorani Policijske postaje ORMOŽ je predzadnjo soboto v novembru potekala konferenca upravljaucev, strokovnjakov povezovanja znotraj panoge, ki jo je pripravil Aleš Vidmar iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje. V nadaljevanju je Branko Kosi iz Snage, d.o.o., spregovoril o gospodarjenju in poznavalcev tematike oRavnanju z odpadki v našem vsakdanu. Konferenco sta organizirali Komunalno podjetje Ormož in Snaga, d.o.o., Maribor in je potekala pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije ter Evropskega sklada za regionalni razvoj (Projekt KOC EKO PROFILI). 60 slušateljev, med katerimi je bilo tudi nekaj županov, sta uvodoma pozdravila direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen, in mag. Aleš Vajn-gerl iz Snage, d.o.o. Sledila je predstavitev projekta kompetenčnih centrov in z odpadki. »Gospodarske javne službe, povezane z ravnanjem z odpadki ob primeru dobre prakse v Občini Ormož je predstavil Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož; Franc Stopajnik, Varnost, d.d., je spregovoril o pomenu varstva pri delu pri izvajanju storitev ravnanja z odpadki; Andrej Kovač, Snaga, d.o.o., je spregovoril na temo Varstvo okolja in sistem ravnanja z okoljem na primeru družbe Snaga, d.o.o., Maribor; Stanislav Račič, Snaga, d.o.o., je predstavil oblikovanje cen gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki; Martina Krajnc, Snaga, d.o.o. o., je govorila o postopkih pri sodnih izterjavah neplačnikov komunalnih storitev; o ločenem zbiranju odpadkov in pomenu zbirnih centrov je spregovoril Viliband Šabeder, Snaga, d.o.o; o ponovni uporabi odpadkov dr. Marinka Vovk, EKO-TCE, d.o.o.; o bioloških odpadkih Marijana Čabrian Urania, Consulting & trade, d.o.o.; o ravnanju z OEEO ob primeru dobre prakse v podjetju Gorenje surovina Matej Dovšak, Gorenje Surovina, d.o.o.; o delovnih sredstvih in njihovem pomenu v delovnem procesu; Jože Leskovar, Ko-stak, d.d., Krško je predstavil obdelavo odpadkov pred odstranjevanjem in o odlaganju odpadkov; Kako z odpadki jutri, V odmoru je gostitelj konference komandir Policijske postaje Ormož Edvard Cvetko zbranim predstavil tudi Policijsko postajo Ormož.Sodeč po vsebinah predavanj, se izvajalci gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki vse bolj zavedajo svojega poslanstva in svoje vloge ambasadorjev čistega in zdravega življenjskega okolja. Prepričani so, da so svojo dejavnost enostavno pri-morani približati uporabnikom, ob tem pa tudi nenehno izobraževati svoj kader. Ravnanje z odpadki, kot smo ga navajeni, v današnji družbi, ki ima vse večje potrebe, ne zadošča več. Zato se je treba lifiV1 pa je bila tema, o kateri je govoril Branko Kosi, Snaga, d.o.o.Sledila je razprava, sklepne misli projekta Kompetenčni center EKO PREOFILA pa sta nanizali Natalija Žunko in Martina Krajnc iz projektne pisarne KOC EKO-PROFILI. nujno usmeriti v krožno gospodarstvo. Ne gre torej več samo za ločevanje odpadkov, pač pa za kroženje materialov. Na odpadek naj ne bi več gledali kot na odpadek, pač pa kot na surovino za jutrišnji dan. m Na srečanju prleških železničarjev v Osluševcih KaroHna Putarek Člani Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar so konec novembra na železniški postaji v Osluševcih pripravili srečanje železničarjev, članov in simpatizerjev. Srečanje je bilo namenjeno druženju, izmenjavi mnenj in načrtovanju delovanja društva. Društvo Prleški železničar je bilo ustanovljeno letos spomladi z namenom ohranjati železniško in z železnico povezano dediščino v Prlekiji. V tem času so v upravljanje in skrb prevzeli muzejski vagon. Gre za madžarski potniški vagon 2. razreda s številnimi zelo lepimi detajli. Nazadnje so ga uporabljali delavci ŽGP kot potujočo bivalnico. Pred leti je bil predviden za obnovo, kot dodaten vagon za štajerski muzejski vlak. Člani društva ga bodo obnovili, obnovljen pa bo društvu služil kot dodaten prostor za predstavitvene panoje zbranega gradiva in predmetov. Zelo lepo so uredili tudi železniško postajo v Osluševcih, ki trenutno služi kot razstavni prostor, v njej ima društvo svoj sedež. Med gosti srečanja v Osluševcih sta bila tudi Mihael Bučar, idejni oče in ustanovitelj Muzeja Južne železnicev Šentjurju, ter njegova pomočnica Jožica Kristan Filič. Novoustanovljenemu Društvu prle-ških železničarjev sta s svojimi izkušnjami na področju zbiranja železničarske dediščine v veliko oporo. Glede na rezultate dosedanjega dela društva Prleški železničar lahko verjamemo, da bo tudi na stari železnižki postaji v Osluševcih kmalu nastal muzej, vreden ogleda. Sicer pa so si prleški železničarji za srečanje pripravili pester program. Zbrane sta uvodoma pozdravila predsednik Društva mag.Franc Zemljič in gost Mihael Bučar; za prijetnejše vzdušje je ob dišečem golažu zapel Ivan Švajgl; po okrepčilu pa so se vsi skupaj odpravili v grad pri Veliki Nedelji, kjer so si pod strokovnim vodstvom ogledali etnološko zbirko. Sledila je še degustacija vin pri Silvu na Podgorskem vrhu. Srečanje so v prijetnem vzdušju sklenili v prostorih železniške postaje v Osluševcih. m Ormoške novice, Leto VII, številka 27, september 2014 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZADNJA STRAN Pri Veliki Nedelji gradijo novi vrtec Karolina Putarek Sredi novembra so pri Veliki Nedelji položili temeljni kamen za novi vrtec, ki za KS Velika Nedelja pomeni veliko pridobitev. „Danes so se začele izpolnjevati naše želje ...", je na slovesnosti povedala vodja VIZ VRTEC Ormož, enota Velika Nedelja, Marija Klemenčič. Uvodoma je zbranim v pozdrav zaigral trobilni kvartet GŠ Ormož, sicer pa so v nadaljevanju kulturni program pripravili otroci iz velikonedeljskega vrtca in njihove vzgojiteljice. Program je z izbranimi besedami povezovala Nina Tomažič. Temeljni kamen pa so položili: otroka iz vrtca Mina in Alen, ravnateljica VIZ Vrtec Ormož Marjeta Meško, župan Alojz Sok in Antun Daljevec direktor podjetja Projeckt ING. Vrtec bo stal na istem mestu kot dosedanji. Staro zgradbo so porušili, zato so štiri skupine namestili v prostore velikonedeljske osnovne šole, najmlajšo skupino pa v vrtec v Ormožu. Novi vrtec bo zgrajen do septembra prihodnje leto in bo imel pet oddelkov. Imel pa bo skoraj 800 m2 uporabne površine. Stari, v katerem je bivalo tudi po več kot 80 otrok, je imel le okrog 250 m2 površine. Dosedanja montažna zgradba je bila stara 39 let in bi lahko sprejela le do 66 otrok. To je pomenilo le od 35 do 38 kvadratnih metrov velike igralnice. Novi vrtec pa bo imel pet oddelkov, velik večnamenski prostor, prostor za vzgojiteljice, primerne garderobe in sanitarije, pralnico, grajen bo energetsko varčno, imel bo talno gretje in vse druge ugodnosti za dobro počutje malčkov in zaposlenih. Te podatke je podala ravnateljica VIZ Vrtec Ormož. Dela bo izvajalo ptujsko podjetje GP Project ING, pogodbena vrednost je nekaj več kot 1.234.000 evrov, vsa sredstva bo zagotovila Občina Ormož. V letošnjem proračunu je za velikonedeljski vrtec zagotovljenih 340.000 evrov, za 840.000 evrov pa naj bi se občina zadolžila v prihodnjem letu, je v svojem govoru ob- novo pridobitvijo v kraju predsednik KS Velika Nedelja Marjan Mušič, mnenju predsednika pa se je pridružila tudi predsednica staršev velikonedeljskih otrok razložil župan Alojz Sok in se zahvalil svetnikom novega občinskega sveta za podporo. V nadaljevanju slovesnosti je zbrane pozdravil in izrazil zadovoljstvo nad Maja Cizerl; spregovoril je še Antun Da-ljevec, ki je povedal, da bodo novi, pe-toddelčni vrtec investitorju predvidoma predali okoli 20. avgusta prihodnje leto, tako da bi se otroci lahko vanj vselili v začetku novega šolskega leta. < Občina Ormož, sonce Prlekije Druga likovno- kolonija na Maleku Karolina Putarek Drugi konec tedna v oktobru je JSKD OI ORMOŽ v sodelovanju z amaterskim slikarjem BohumilomRipakom iz Ormoža, sicer predsednikom likovne sekcije »Silvo Prelog« KD »Ivan Kaučič« Ljutomer in KUD-om PRASILA Središče ob Dravi, pripravil likovno-literarno kolonijo naMaleku, ki je bila druga zapovrstjo. Kolonija je bila namenjena vsem ljubiteljskim likovnim in literarnim ustvarjalcem, dijakom in učencem, ki se želelijo ukvarjati s slikarstvom in z literarno dejavnostjo. Tema, kot izziv za ustvarjanje je bila »Svetloba, ki je barva, vonj, ki je ljubezen, okus po vinu, ki je umetnost.« Tudi letos je Območni izpostavi JSKD Ormož izkazalo gostoljubje podjetje P&F Jeruzalem Ormožin likovno kolonijo gostilo v prijetnem ambientu in okolici Zidanice MALEK, kjer motivov tako za likovno kot literarno izražanje ne zmanjka. Razen podjetja P&FJeruzalem Ormo-žse je kot sponzor izkazalo tudi podjetje Wienerberger, ki je udeležencem plačalo prehrano, ter podjetji CarreraOptyl in Fi-posor Ormož. Mentorstvo v koloniji sta 35-im udeležencem nudili akademska slikarka Jasna Kozarin pisateljica, pesnica in ustanoviteljica ter predsednica KUD Prasila Helena Srnec. V dvodnevnem ustvarjanju je nastalo okrog 53 različnih del. 32 jih je na razstavi v Grajski pristavi in bodo na ogled do konca januarja 2015. ^ Ormoške novice, Leto VII, številka 27, december 2014