1. štev. Novo iiuísto, 1. jíinnarja 19()í>. XXV. letnik. NJSKE NOVIC I? Izhajajo vsak petek; ako jo ta tían praznik, dan jioprej. Cena jim je za celo leto naprej 3 K, Naroíinina za Nemčijo, Bosno in drnge evropske države znaša 3'50 K, za Ameriko ]ia 4*50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajoc nasi, v Novem meat«. / Pozdravljene ;;Dolenjslćijsk('ga ])n»ine1a, v bodoče postanejo še bolj. V njih biva vec inteligence aii omikanstva, nego j>o aelih. Kako blagodejno upliva na priprosti narod, ako stopijo omikanci medenj in ga poučujejo o novodobnih potrebah in zahtevah. Tako so ublaži tudi razmerje mej kmetom in ine.ščanom. Naš list bo hvaležen, ako dobi iz mest in trgov kaj ndgljejev in nasvetov, ijospešiijočíh njih lastni napredek. Ako primerjamo našo Dolenjsko z drugimi slovenskimi pokrajinami, moramo priznati, da smo z izobraževulnini dolom zastali. Poglejte Gorenjce. N'otranjco ali Korošce v našem tužném Gorotanu . , . Kako živahno se gibljejo v svojih osoben )H'o-stor naši llfliknijini, kateri se ktiialo odpre pot v daljni svet. — Veliko dolenjskega ljudstva jo v ptujini, največ v Ame- riki. Družine domačo brigajo se zanje v daljini, in oni rad. izvedo, kako je v domovini. Zato oiijiremo zanjo (»oseben oddolcki Sploh si bomo i»rizadevali narediti list inikavon in razno-licen, zato [iotrebujemo požrtvovalnih solriitlnikov, katere s tem lirisrčno vabimo v svoj krog. Prosimo, da nas podpirate v našem stremljenju: po.spoševati «liišiii in giiintni lilagoi' našega dobrega naroda po Dolenjskem! Mili rojaki I Odilali sto pri zadnjih volitvah okoli lii.OOO glasov po.slancem Slovenske Ljudske Stranke, To kaže vaso jirobujenost, vaše zanimanje za javne zadevo. A na^^a stran potrebuje tudi svojega glasila. Vsaj par tisočev izmed vas naj jih pristopi v kolo naših dosodanjili naročnikov, jia l)omo dosegli svoj namen. Vi rojeni Dolenjci, bivajoči zdaj vsled svojih poklicev po drugih pokrajinah, nikari ne pozalnte na svoje ^Dolonj-sko Novice!" Slušajmo vsi bodrilo neuinrlega pesnika: Na delo tedaj, ker resnolini so dnovi, A delo in trud nam nol)0 blagoslovi! Uredništvo in upravništvo „Dol. Novic". Dolenjske ITovice — tednik. z vcse(jom so sprejeli posebno Dolenjci vest, da postanejo „Dol. Novice" z novim letom tednik. Toda v resnici se jih je le prinioronm malo odzvalo našemu ]»ovabilu z novimi naročili. Založništvo „Dol, Novic" tedaj le z bojaznostjo izpolnuje dano obrubo in začenja s tednikom, toda le pod toin pogojeni, da še dobimo v par mesecih ]>otrebno število naročnikov. Upamo jia, da se oglasijo novi naročniki takoj sedaj, ko vidijo, da smo mi obljubo izpolnili. Nadejamo se, da bode čutil vsak dosodajni cenjeni naročnik rodoljubno dolžnost, da se potrudi vsaj v tem mesecu za pridobitev novih naročnikov na „Dol. Novice", katere so posebno za nas Doleigce neprecenljivega pomena. Posebno nujno in kar najjirisrčnejše prosimo pa veleč, gospodo poverjenike in nabiralce, katorim smo z nadopolnim zaupaiyem v|»o.slali v to potrebno nabiralne pole, naj nam blagovol« takoj sporočiti vspt'h agitacije, da zamoremo vso potrebno ukreniti. Naročnina je za celo loto saiuo kron« naprej Vjioslane; lahko se pa naročuje tudi ]»olletno. Za Nemčijo, Bosno in drugo evropsko države znaša celoletna naročnina krone .^'50 in za Ameriko krone 4'50. Ni kmalu tednika, da bi prinašal za tako ne-zdatno ceno toliko grailiva in gospodarskega pouka, — Toraj kakor omenjeno, ako pa vkljub tiašeinu vsestranskemu prizadevanju izostane potrebno število novih naročnikov, potom bomo morali žalibog takoj zopet izdajati polmesečnik. Da so pa to no zgodi, toraj na delo vsak posameznik in vsi skupaj! Skrajni čas je! — Vsak lahko pridobi vsaj enega novega naročnika brez v,sacega truda, le volje je treba. Odločite vi cetijeni naročniki in čitateíji, ali naj bodo „Dolenjske Novice" za 25 letnico in nadalje tednik ali polmesečnik, .Mi smo storili svojo obljubo in dolžnost, prosimo, storit« jo tudi Vi in pokažite, da ao Vam „Dol, Novice" v resnici najljubši list ita Dolenjskem ! Založništvo. Grospodarstvo. Naše delo na gospodarskem polju. Ako se danea pri nastopu petindvajsetletneg-a svojega delcivaiija uzremo nazaj in pregledamo nase delo, ki g» smo v tem času vršili v prid našemu kmetu, laliko trdimo mimo vestjo, da smo storili, kar je bilo v naši moči in da srao z vspeliom pospeševali koristi iiase^ça kmeta. Ves čas smo budili nale i^oapodarje k napredku veni iti firufii kmetijski atroki, in ako so se rantiiere v tem oziru izboljšale v teku zadnjili desetletij, pripisati je to tudi našemu delu, ki smo ga od kraja sum zastavili za kmeta. Le pomislimo, koliko smo delali in kako smo poučevali našega kmeta v novera vinogradništvu! Stari vinogradi so do malega izginili lu kjer je trsje hiralo in propadb, tam so nastali novi nasadi, novi vinogradi, ki pričajo, koliko se da napraviti, ako se kmet s potrebno voljo in zavednostjo poprime takega dela. Koliko zlatili naukov 1. àtev. dolenjskp: novice. se je v tem èasu, ko seje prenavljalo naše vinogradništvo, zaneslo nitd dolenjske gospodarje! . Ill kakor so sirile „Dol. Novice'' potrebni pouk v vinstui, ki je v zadnjih dvajsetih letih najbolj potrebovalo naše poiuoři, ravno tako so ga sirile tudi v vseli dnigili paiicgrfli naètga kmetijstva. V daljših in krajšili claiikili in drobnih trticali so vplivale na nase gospodarje in jih \ nemale k rtapredkn v enem in drugem oziru. Izboljšala se je v tem času naša živinoreja, razširilo se je pridelovanje krme, vpeljala so se umetna gnojila, povzdignila se je sadjereja, skratka, kamor pogltdamo, povsod je zaznati napredek, h kateremu so pomagale ves tas svojega dolgoletnega obstanka tudi „Dol. Novice" s svojimi poiirninii gospodarskimi ëlanki. In kakor dosedaj po ravno tej poti hočejo „Dol. Novice" tudi tiaprej delati za našega kmeta, V ëasu in našim doleojskim krajem primernih člankih ga hočejo opozarjati na zboljšanje gospodarstva, na izkušnje zadnjega časa, z eno besedo na vse, kar treba, da se naprej in naprej popolmije naše kuietijstvo. Veliko je pri tem ležeče pa tudi na V^as, cenjeni naročniki in čitatelji. Čim veeje bo število naročnikov, tem več bodo lahko storile „Dol. Novice" za našega kmeta! Z večjim številom naročnikov »e bo povzdignil tudi krog naših Čitateljev in podpornikov! Zato pa nabirajte dosedanji naročniki vsepovsod po Dolenjskem nove naročnike! Vsaka boljša hiša na kmetih bi morala imeti „Dol. Novice" ! J^e v tem slučaju, ako se število naročnikov pomnoži, bod» „Dol. Novice" lahko ziistitVile vue tisle sile v prid našemu kmetijstvu, ki so neobhodno putrebne, ako naj list naprednje in vrši nadalje svoje delo na gospodarskem polj«. —r— dosedaj napornega dela za obnovitev rinfifi^radov, ravno tako ga je treba zanaprej za povzdigo vinske kupčije, l^e ak-o se združimo, lahko nastopimo hoj proti vnanji konkurenci. Le v tem slučaju si lahko nazaj pridubtmo vse tiste kraje, kjer se je Dfkdaj prodajalo naše vino. Združenimi močmi si pa pridubimo tudi nove kraje in nove odjemalce ! J^e tako si lahko tisniijemo veletrgovino, ki je danes našemu vinu ravno tako putrebna kakor pri drugih \inih in pri pivu. Zato se pa zbližajmo k skupnemu delu! Naj nas ne razdvaja malosrčnost in nezaupanje v skupno deh', ampak nasprotno. Naj nas skupni interesi združujejo pnjti konkurenci vnanjega vina in piva ! Zilružujmo se tedaj in skrbimo skupno, da se odprejo stara in no\a pota naši vinski trgovini. Pristipimo vsi do zadnjega k vinarski zadrugi, ki se ima osnovati za celo deželo s sedežem v T^jiihijani in s krajevnimi odbori po vseli glavnih vinskih okrajih. —r- Dolenjski vinogradniki, združujmo se! Ko nam je trtna uš pokončala vinograde, smo se z vso vntnio lotili nasajanja novih vinogradov in če pogledamo danes na naše delo, ki smo ga napravili v teku zadnjih dvajsetih let, smo lahko ponosni. Nase vinske gori(«; zopet rode. Napravili smo, kar se je dalo, in če 80 nase zidanice zopet polne vina, je to sad našega dela in trnda. Pri tem delu so nas podpirali vsi poklicani krogi, država in dežela z brezobrestnimi posojili, popotni učitelji, vinarsko nadzorstvo, kmetijska šola, kmetijska družba s svojimi podružnicami itd., za kar smo vsem hvalo dolžni. Nastopila je pa sedaj druga skrb za naše vinogradnike. Mej tem časom, ko smo nase vinograde na novo nsajali in je manjkalo domačega vina, vrinilo se je y naše kraje mnogo drugega vina. Ljudje so se mu privadili, in ker je ceneje ko dolenjsko vino, nastala je danes konkurenca, ki utegne biti usodna za naš vinski pridelek, ako jo bodemo mirno in s prekrižanimi rokami trpeli. Razširilo se je po naših krajih tudi pivopitje, ki ni nič manj nevarno našemu cvičku. Skratka, prišli smo v kiitičen položaj, ker nam manjka odjemalcev za naša vina. Konkurenca vnanjih vin in piva je temu največ kriva. Krivi smo pa tudi sami, ker nismo za povzdigo vinske kupčije prav nič storili in se nahajamo danes tam, kjer «mo bili pred dvajsetimi leti. Vsak pričakuje le pred zidanico kupca. Ti časi so pa minuli in treba je, da se za zboljšanje knpčije tudi pri nas ravno tako pobrigamo kakor so se pu drugih krajih. Neobhodno je potreba, da se uredi tudi naša dolenjska vinska trgovina. V to pa treba, da si podamo roke in da se skupno poprimemo kupčije. Kakor je bilo treba Politični pregled. liPžHnozlmrskc volitve liti Kranjskem, Za kar sc je delovalo vo6 let in viiasih zcîo burno, to se je (ioseji-to z letoS-yýimi volitvami. Naravno zastopstvo naše dežele jc prišlo v roke ogromne večine ljudstva samega, ki je poklicalo ří. L. S., da prevzame vajeti in zaiia)>rej vodi deželno lio.'ipodarstvo. Na deželi so v vaeh 10. okrajih splošne kurije izvotjeni katiiiîiiati S. L, .S. V Ljubljani je iz te kurijo po ožji volitv) prodrl kandidat na-ro(ino-na])rediie stranko Josip Turk proti socijaIdeluokratu Ethinu Kristan. V mestni skupini Ijulj^auski pa sta bila dne íiíí. dec. izvoljena iiarodno-naprediia dr Jvan Oražen in Jvaii Knez. S, ]j. S, sc v K^laviieni nicst« ni udeležila volitev. Nas Doloiycczanimajo )»olj okraji, ki sc itejejo mej dolenjske,,zato jih navedemo: Volilni okraj: Ijitija, Višnja i^ora, Kadeče: Število oddanih veljavnih ^da-sovnic: 3f>65; od teh je doldlizvoljeni jtoslancc di'. Jvan Z&juciiHlH-, protikandidat socialni demokrat Mihael ("'ohal 7fciH; razcepljenih -W, nevo^avnih SO. — Volilni okraj: Krško, Kostanjevica, Mokronojf, Trebnje: SIíívÍJo oddanih veljavnih g-lasovnic: 301ij; od tehje dobil izvoljeni poslaaoc S. h. S. Janez Hladnik iiti47; protikandidat socialni demokrat Eti>in Kristan 101; razcep(iennih 55, neveljavnih «4. — Volivni okraj: Kočevje, Veliko Lašče, Ribnica, Steviio oddanih veljavnih ^dasoviiic: 381(); od teh je dobil izvoljeni iioslanec S. L. S. Martin Matjašič 316i(; jirotikandidat .socialni demokrat Kraiii; Schiifrer 18, jirotikandiilat Anton liauch 426; razcepljenih 20S, neveljavnih 29. Iz teh podatkov je razvidno, da je ]io Dolenjskem dobila S. L. H. ! 1.947 glasov, socijalnodemokratBka 107H, ^azctl]l^jtílIci 438, neveljavnih na Jiclokraiijnkeiii Kauch še 4i!f> glasov. Vse druge stranko ai54. S, L. S. proseffa torej vae drufio za 9793, Pri tej volitvi je veselo znamenje tudi to, da so dolei^ska mosta razMierno lepo število lyjasov oddala izvoljeniiri kandidatom. Domačini meščani nvidevajo, da se ne kaže odtejfovati kmetskomu ljudstvu, kajti druji na druzejiii smo navezani. Vzajemnoi^t bo rodila tudi gospodarski napredek. — Socijalni (iemokratizeui, 1)0 ňtevilkah sodili, na IJolcnjskeni nima tal. Le kjer so rudarji in tovarniški delavci, so dobih socijaldemokraii več glasov, kakor v Zajiorji ob Savi. Upamo, da tudi delavstvo Kjirei^'ledu in jim obrne brbot, kajti upruv zdaj po volitvi se [loroča iz Trsta, da je Ùolml s sodrup izdal pri volitvi v odlior okrajnih bolniških blagajn Slovence strupeni iredenti. Slovenski tr)»ini skladajte denar, Lahoni jra bodo uživali, vam pa metali kostil Uežeini zhoi- Knuijski bo iiaje sklican takoj |»o sv. '1'reh kraljih. Glavna naloga mu bo najti pomočke za redno deželno gospodarstvo, hriiivni zbor ima zdaj počitnice coz božično ftraztiike. Pred razhodom je bila najimenitnej.ša tako imenovana jugoslovanska razprava. Poslanca jirinc Liechtenstein in dr. Sušteršič sta nujno predlagala, da so stvar o aneksiji Bo.^iio-Hercegovine čim prej reši. (Jba sta zagovarjala svoja jircdloga v znamenitih govorih, ki so v vsej zbornici obudili velik vtis. V osi)retije je stopilo jugoslovansko vprašanje, ki teži za turn, (la se osnuje nova skupina, ki naj obsejra Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo tor Bosno-Herceiiovino, Slovenski in hrvatski poslanci so pa jetlnodušno jiovdarjali, da ae tej hrvatskó-srbskí skupini priklopi tudi slovensko oxcmlje terse na ta !ia(;iii osnuje v skupni monarhiji tretja liržavna skupina, ki bi bili tudi proti-teža netiiškemu in niadžarskoinu pritisku na Adrijo in na Balkan. V koristi cesarske hiše in skupne naše države je taka rešitev jugoslovanskega vprašanja jedino primerna. Potem bi imeli tri-alizem mesto sedanjega dualizma, pri ^katerem pa Madžari večinoma jrodcjo na prve gosli. Dr. Sušteršič je zahteval, da vlada predloži avstrijski zbornici ustavni načrt za Bosno-Herce go v ino, ki naj jamči versko in narodno svobodo ter ravnopravnost domačega prebivalstva. V tozaijevni 52 členski odsek 80 izmed Jugoslovanov pod predsedstvom Ceha dr. Pacaka izvoženi dr. Ivčevic, dr. Krek, dr. Laginja in dr. Sušteršič. — Sprejet jo bil začasni proračun. — Istotako pooblastilni zakon, ki naroča vladi, da nredi za bodoče leto trj^ovake zveze z drugimi državami, — Tudi predlog o socijalnem zavarovanji za starost, onemoglost itd, je odkazan posebnemu odseku, ki naj kmalo poroča. Miižarji hočejo uvesti v armado svoj poveljni jezik, novo znake mažarske na zastavah itd., sploh si prizadevajo armado razdvojiti. A odpor v naši polovici bo velik in najbrž odstopi tudi vojui minister, ki je Mažarom prepo^ustljiv. Narodne borbe mej Čehi in Nemci na Ceški^m .še trajajo, zato se ne skliče deželni zbor v Pragi. Itiilijaiiskn vseuéilišře baje namerava vlada ustanoviti v Trideiitu. A so spet prenapeti Nemci ustavljajo. Vlada se je izrekla tudi za ustanovitev samostojnega ru-sitiskega vseučilišča, da se tako ublaži razmerje med Toljaki in Rusini. Kaj pa s slovenskim vseučiliščem V Fraiifoskpga predsednika jo na Božič nek natakar pri sprehodu nupadel, a ga je le malo opraskal. Nil Ituikaiiii je vse napeto, vendar je upati, da se izognemo vojski. Bojevito Srbe vse vlade svaré, naj se ne igrajo z ogi\joni. da se ne spečejo. Kliski miiiistei- Izvolski je 25. dec. v dumi obširno govoril, tudi svaril Srbijo in Crnogoro ter glede Avstrije udaril na milejše strune. Turški državni zhor v Carigradu je pred prazniki začel zborovati, sultan ga je slovesno otvoril, zbor mu itoš^jo adreso, v kateri z žalostjo vzame na znanje neodvisnost Bolgarije in aneksije Bosno ter obljubi delovati pri urejeqi financ in pre-osnovi dolgov. ^ ,, , Zabavi in poulsu. Pogledi v slovensko zgodovino. Bridka žiklust me preiiine, Ko ee spomnim doniavine, Vaenm s^etj nepoznane, Uii nikogar ajioStovane. Tako je pred polstoletjem vskliknil rodoljubni pesnik Simon Jenko, ko se jc spomii^jal domovine, prezirane od ptujcev in le malo poznane oil lastnih sinov. Narodna zavest se je že pozno vzbudila v Slovencih, nasprotniki so jo znali zatirati in prišlo jo bilo že tako daleč, da so pozabili svoje ime, ime svojega slovenskega jezika. — Previdnost Božja je po.šiljala v raznih stoletjih može, kateri so dramili svoje rojake ter jim vzbujali ponos, da so tudi oni veja onega velikega naroda, kateremu na zemlji nikdar solnce no zajde — naroda slovanskega, V preteklem XIX. veku 80 tudi maiýši narodi slovanski vslcd prebujene narodnosti stopili na plan. V tem preporodu odlikuje se narod slovenski. V vseh panogah človeškega znanja si prizadeva nadomestiti, kar je bilo v prejšnjih vekih zamujenega. Ker se naše šole še zdaj niso povse prilagodile narodovim potrebam, smo v marsikateri stroki zaostali. Omenimo le okoliščino, da se za domačo zgodovino v naših srednjih šolah skoro nič ne stori. Kako plitvo znaqe o zgodovini svojega naroda nese srednješolec v življenje I Koliko hvalo srno dolžni onim možem, ki so iz Ijnbezni do svojega naroda in domovine posvetili svoje dušne moči raziska-vanju o davni preteklosti našega rodu'. Popolne zgodovine naš narod še nima. Kar je v raznih stoletjih spisanega, je le kot ogrodje za bodočo stavbo zgodovine slovenskega naroda. Veliko gradiva najdemo v Valvazorju, na kritično struno jo bil udaril Linhart, v domačem duhu pisal Vodnik, kratko okostje celotnega načrta podal jo Ivan Trdina. V nemškem duhu je pisal o nas odtujeni IJimitz. Posebno jedrnato pa sta jiosogla v preteklost naših dedov slavna pisatelja profesorja, jtrerano umrli Simon Hutar in Se zdaj neumorno delujoči dr. Kran Kos. Osobito slednjega delo: „Gradivo za zgodovino Slovencev" je neprecenljive vrednosti, Jje na podlagi takih zanesljivih listin, ki se ondi objavljajo, bo mogoče sestaviti zanesljivo zgodovino. Kar smo tu in tam zasledili primernega, smo nanizali v kitico člankov, katere hočemo podajati priprostemu ljudstvu v jjouk in razvedrilo. ^ Mladina rada po,sluša svoje dede in ))abice, ko jej pripovedujejo basni in povesti, še l)olj pozorna jo, ako jej omenjajo j)radcde, ki so nekdaj bivali v tistih hišah, selih, bližiyih trgih, mestih. Slovenski oratar, ki obdeluješ rodovitno ]»olie in žlahtno vinske gorice, boš tudi raii slišal, kdo jih je posedal prej, kdo je bival na tej zemyi, katero zdaj ti imenuješ svojo last, svojo ljubo domovino. Čiij! Več kot trinajststo let je preteklo, odkar so je tvoj slovenski ]»raded ukvarjal s to zemljo, Zato jc s ponosom zajiel prvi naš pesnik Valentin Vodnik; Od nekilnj jiretticn Zr tllknj moj rol, Če ve kdo za dr na'ga, Pitvé naj, iidki)d? Povedati ti hočem, dragi čitatelj, kako in kaj je bilo z našimi pradedi. Odkod so prišli, kje so bivali prej, preden so zasedli zemljo, ki jo zdaj s ponosom zovemo slovensko domovino. Oglejmo si najprej [lokrajine, v katerih so si Slovenci tekom časa osnovali stalno domovino. Skoro vsakemu jo znano, da so v dobi Kristusovi bili Rimljani gospodarji do mala vsega takrat znanega sveta. V naših krajih .so razdelili zemljo na več pokrajin, ki so se imenovale Noricum (Noriško), Panonija, Venecija in Histria (Istra). N o r i k jo segal na jugu do Karavank in Karnskih Alp, na zahodu do reke In in črte, potegnjena proti jugu ob izvirih Salice in Drave. Proti severu se je razprostiral do Donave, proti vzhodu pa do Dunajskega gozda na seiianjein nižjo Avstrijskem. Druga pokrajina je bila Panonija, katera se je na zahodu dotikala i)rej imenovanega Norika. Meja proti severu in vzhodu je bila mogočna reka Donava. Na jugu so je razprostirala čez Savo tako, da je severni rob sedanje Bosno spadal še k Panoniji. Na jugozahodni strani je .segala celo ilo Istre in Venecije. Rimski cesar Trajan jo razdelil Panonijo v Gorciyo in Dolenjo. Glavno mesto Goreiye Panonije je bilo Sabaria, Dolenja Panonija se je razprostirala mej Dravo, Savo in Donavo v sedanjem Sremu na Slavonskem z glavnim mestom Sirmium. Venecija jo imela ob Jadranskem morju na jugu naravno mejo, Na severu je segala do Alp, kjer se je dotikala Norika. Na vzhodu se je razprostirala do julijskih Al)) in do Krasa ter tako mejila na Panonijo in Istro. Istra jo segala do Trsta, na jugovzhodu je reka Kaša delila njo od Liburnije, ki je bila ob sedanjem kvarnerskom zalivu. Stari pisatelji Kasijodor in Prokopij iz G. stoletja p. K. govorijo o imenovanih pokrajinah in njih jtrebivalcih. V 4. in 5. stoletju so sc v teh deželah vršile velike spremembe ob ljudskem preseljevanju. Alnogo narodov se je namreč iz Azije vzdignilo in jo tiši^alo proti zahoiiu, osobito v Italijo, iskajoč novih selišč. Tedaj so to ])Okrajine, osobito Panonija, veliko trpele. Večina Rimljanov je tudi bežala ter se )»re-selila v Italijo, maiyši del se je poizgubil mej prvotnitiii prebivalci. Po mnogih krajih v .slovenskih d(>želab so jo našlo veliko novcev rimskih cesarjev iz 3. in 4, stoletja, bolj redko pa iz 5. in ti, stoletja po Kristusu. Tako se je vsled izkopavanja našlo mnogo starin; pri Krškem, ]>ri Mokronogu, okrog Podzemlja na Belokranjskem, okrog Zatičino, pri Smarji, na Ptujskem polju, okrog Gospe Svete na Koroškem, na Krasu itd. Vse take izkopine so dokazi nekdanjih rimskih gospodarjev. (liaije iirirte.j Potopisne črtice. I, Ho, .Jurče! Kam tako naglo y počakaj, da greva skupaj! „Oho! Si li .še na svetu V J'riili no Pope! Saj te že nisem videl od takrat, ko sva bila na majnikovi sejmici skupaj. Kam si se bil pa zgubil?" I, kam sem se zgujiilV V Wiirishofcn sem bil šel. „V WorishofenV Česa si pa tam iskal:"' No, čiirino vprašanje. Kaj ne veš, ćcsa so tam iSče? Kar sctii iskal, sem tmii iiasel, --- in to je /dravjc. „A tako! Si bil 1Î Imlaii':"' Kaj še tej^a n« veš'^ „Nc, res (la ne vem." No, ĆC si !»a res ti sam tujec v Jertizalcinu, naj ti pa vso stvar razložim. „1'ovej no Pepc, ila iic tioiii, kakor bi hodil po temi." Vei .lucče, to je !)ilo takole: Jaz sem l)il od pota ves razj;r(;t — „O, lo )ia rad vorjaiiietii, ker f^reš vedno okrog kakor deseti brat." 1'očakaj no, da izfïovoriiii ! Ko sem bil tako raK^^ct, 8cm pa vei;krat prišel na kak jirepib, vsied katere^fa sem dobil glavobol in — „No, saj v ^lavi si bil že davno jirehlajen." 1 Kcvedii som bil, l^osebno ]»a takrat, ko sem tebe jio-tegnil iz Krke, ilu nisi vtonil. ,,Ti [la tudi nič ne pozabiš." Čemu bi ]>ozabil, ker človekti veikrat prav pride, će ima kaj pametnega v ř^lavi. Toraj kje si mi bil že prestrij^el besedo? „Od jrlavobola si pravil." Jo že res. Veiï Jtirœ, tisti glavobol pa ni biJ takšen, kakor tvoj, če se ga jirevoè nasrkaš. Tisti glavobol je trajal mesec dni in jo bil že v zaËetku svojepfa obstanka pokazal svoj iičinek: Ko sem nosil v glavi to bol žc dva dneva, mi jo nehote skotnizgnilo lice in nato sem 0]>azil, da so so mi preselila usta nekam bližej levega ušesa, in osameznik težko sam naroča. Nasvetoval bi, da se v vaseh po dva ali trije sosedje združijo, in vsaki o [irenovila. Dekan Fran Sohweiger, ki je bil ucđavno odlikovan z vitežkini križcem Fran-Josiiiovega reda, pač ni nioj^el lejise skleniti 40 letnice svojega BiaŽništva, nego da jc oskrbel poslikaiije svoje župne cerkve. Sedanja stavba jo iz leta 1600 v gotskem slogu, ima tri enako visoke ladje. Kakor je bila navada, so tudi })ri tej cerkvi pozneje gotitni prezbiterij prezidali v baročnem slogu ter napnivili tudi več oltarjev v istem slogu. Ob prenovljen^u se jo moralo ozirati na vse te okoliščine. Delo je bilo poverjeno priznanemu cerkvenemu slikarju Antonu Jebačin iz Ljubljane. Kdor si ogleda zdaj eerkpv, mora priznati, da se mu jo poslikaiije izborno posrečilo. To svetisče Božje apada zduj med najlepša vsaj na l)olenjskem. Iz Snlie Knijiiie. Kdor je hodil kaj po naši domovini in ga je zancsk pot tudi v Suho Krajino, se je lahko prepričal, du je ta pokrajina ena naj bolj zapuščenih. Ime že kaže, česa jej naj bolj manjka, namreč vode. Letos smo si jo morali voziti celo iz daljne Krke. Zdaj, ko je S. L. S. dobilo večino v deželnem zltoru, naše ljudi navdaja u]», da dobe takù potrebni vodovod, o katerem nam je govoril že deželni odbornik dr. liSnipe. — Xaši poslanci so nam tudi izposlovali seno, ker bi sicer ne mogli prekrmiti živine do spomladi. Gospodarji morajo ponj daleč na kolodvor v Zatičino. pomislite, kako more biti revežem pri srcu, ko pridejo ponj in tam tiumesto pojasnila in postrežbe čujejo od postajenačelnika le psovke. jMi smo mislili, da so železniční uradniki za to, tia ljudem postrežejo, ne pa jili zmerjajo. In potem se taki gospodje še čudijo, da jih ljudje ne marajo. Gotovo bodo na.si poslanci vlado opozorili na take uradnike. Saj smo kmetje tmii državljani. Iz Št. Lovroiiva ol» Ti'iiU'iiÎci. Marsikateri čitatelj „Dol. Novic" se še spominja, kako je imela tukajšnja mlekarna letos na spomlad dolgo pravdo radi pokvai-jenja mleka. A tista pravda je dala sijajno zadoščenje mlekarni, da ona pošilja dobro zanesljivo l)lago. — Kaže se, da se hoče mlekarni zo]»et nagajati. Odjemalec BolfvReki je naznanil mlekarni, da manjka pri vsakem vrču en do dva litra mleka. To se nam čudno vidi. Mlekarna oddaja vselej vrče polne in s plombann zavarovane. Na postaji Velika Loka je vpričo mlekarja šla ro!)a naprej, a v Keki pa manjka. Poklicanih faktorjev reč je, da rešijo to zagonetko. Iz iioreiijNkega, Srčno se ,je razveselil ta in oni, ko je bral v časojiisili oklic, s katerim vabi uredni.štvo ,.Dol, Novic" stare naročnike, da bi z vsem navdušenjem jiridobivali novih naročnikov. S tem se omogoči, da bo list za naprej mogel izhajati kot tednik. — Ta misel se mora z največjim veseljem pozdraviti. Poglejte, dolenjski bratje, na Goreiýsko ! Tam, kjer je na.še časopisje močno razširjeno, kjer je razširjanje časopisov organizirano, povsod tam je nasprotnikova moc kmalu uničena. Seveda 80 tu iu tam vsled posebnih razmer nastale izjeme od tega jira-vila. Na Jcsenicah n. pr. imajo demokratje med delavci le malo zaslombo; delo tamošnjih gospodov je to povzročilo in v tem delu je gotovo eden izmed prvih činiteljev: krščansko časopisje, ki je tamkaj med delavstvom kakor po kmetskih hišah silno močno raz-širjeno. Lsto je drugod. Da se naše ljudstvo v pretočenih letiL, ko se je gradila aljiska železnica ni navzelo pogubnih misli in krivih nazorov, ki so jih trosili razni delavci z vzgledom in besedo; tu^je bila jez ona močna zrelost miš(jenja in globoka verska zavest, ki se zajema iz dobrega časopisja in krepi v poljudno-apologetičnih spisih. Tudi na Dolenjskem bodete kmalu v podobnih razmerah. Železnice se bodo gradile, tuje (judstvo bo prihajalo v vaše kraje, z množico raznih delavcev tudi mnogo siabega. Poleg tega pride še dolenjski značaj v po.štcv: bolj mehak je in i»rej verjame Dolenjec kakor Gorenjec. Zato treba dvojne !»azljivost.i in jiomnožene straže, liavno gori omei^jeni klic i^a kaže, da umovate svojo nalogo in se ne ustrašite truda. Zato le krepko naprej na poti, ki ste jo začrtali: če bodete stali na straži, pa ljudstvu ravno v teh časih dali v roke dol)rega berila — potem gleda krasna Dolenjska brez strahu v prihodnjost — moderni čas jo bo na,še] pripravljeno ! ^Hvala lepa, blagovolite se še večkrat o|^lasiti. Uredn.) Belokrajnski glasnik. Iz Metlike. (Praznovanje v la d ar je vega j ubi le ja in „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v metliškem sodnem okraju".j fiO letnico vlado našega premiiega vladarja jo metliška šolska mladina praznovala kaj slovesno. V okrasenej sobi 4. razreda se je zbrala jio slovcsnej sv. maši vsa Šolska mladina vsakdanje in ponavljalnc .šole, krajni šolski svet, skoraj vsi c. kr. sodni in davčni uradniki, duhovščina, mnogo odličnih dam, gospodov in prostega ljudstva. Po slavnostni pesmi je imel g, nadučitelj V. Kurnik navdtišen govor, kateremu so sledile pritriernc deklamacije in petje. Vso slavnost, pa je povečalo „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb", katero je po vladarjevi želji „Vse za otroka" ta dan obdarilo 36 ubožnih šolarjev z obučo in oldeko. Solzo so zaigrale prisotnim v očeh, ko so ojiazovali obdarovance. Temu se je izvil iz globodne srca: ,.Bog plačaj!", drugi je le hvaležno pogledal darovate^jico, a tretji je, motreč dar, pozabil na oboje. Vrli predsednik „Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb- blago-gorodni g. c. kr. okrajni sodnik Franc Regally, pač ni mogel lepše proslavili cesarjev jubilej, kakor ga jol Njegov trud je nedosegljiv, zato so jia tudi vspehi velikanski: v proslavo vlii-darjeve 60 letnico je izdalo društvo za uboge šolarje božakovske šole 20 kron, črešr^cvske 30 kron, drašičke 50 kron, metliške 370 kron, podzemeljske 100 kron. radoviške HO kron, semlške lOO kron, snhorske 100 kron in širekljevske iiO kron. Dobrotni Bog povrni stotero društvenemu ])redsedtiiku njegcrv trud, društvu pa nakloni mnogo prijatehjev in podpornikov 1 Koncem slavnosti je iz ňOO otroških grl mogočno zadotiela pesem; „Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!", na kar je bila Šolska mladina s jiecivom, katerega so oskrbele všolano občine, pogoščena. Iz Stibora. Zadnje volitve so pokazale, da je naša občina v taboru S, L. S. Samo par naših občanov unijatov jo glasovalo za g. Kaucha. Veselimo se, da je zdaj večina poslancev iz S. L. S., kajti nadejamo se, da se bo za nas Se več storilo nego dozdaj. Vemo pa, da kar je Belokrajina dozdaj dobila, je le zasluga S. ]j. S. Osobito se jo nas sedanji deželni gJiivar jV Šiikljc vedno trudil za našo krajo. Da smo dobili boljšo državno cesto v Novo mesto, je tudi njegova zasluga. Letos v jesen je bila I)reložena od Hrasta do ]»od Siiliora. In čitali smo, da je že dovoljena vsota za nadaljno popravo jiroti Metliki — oziroma do novega železničnega kolodvora. — Naj[ otrebniši za nas pa je vodovod. Uprav letos smo silno trpeli na ]Pomanjkanju vode, ko smo }o morali voziti celo iz Metlike. Nekatere vasi še zdaj nimajo dosti vode. G. ])Osluncu Matjašiču ]iokladanio na srce. da sproži zadevo v deželnem zboru, oe ne bo mogoče dobiti studen-čnine, vsaj kajinice naj se omislijo. V resnici imamo zdaj već vina, nego vodo. — Umrl je mnogim potnikom znani gostilničar in posestnik Janez Težak, p. d. Makóle v Klancu ob stari cesti. DomaČe novice. Osebne vesli. — Uradna „Wiener Ztg." objavlja: <'esar je imenoval glavnega učitelja v (Celovcu Janiiza Benda deželnim .šolskim nadzornikom. Istotako prof. v Jjjubljani Albina Belar s 1. janiivarjem ISíOy. — Minister jima je odločil delokrog jjri dež. šolskem svetu prvemu v Celovcu, drugemu v Ljuldjani. — Pač čudua, žalostna božićnica Slovencem. Prvi jo izrazit šulferajnovec in nemšk nacijonaloc; drugi je sîovensk odpadnik. Ali je res treba za kakih deset šol na Kranjskem (izven Kočevja) posebnega nemškega nadzornika, ko žc sedanji nadzorniki zadostujejo. To se pravi .štediti v drž. proračunu? — Dr. J. Jerse je postal veroiičitelj na nemški gimnaziji v Ljul)ljani, Premeščeni so: Čc. gg. kapelani: Janez Štrubelj iz Črnomlja v Stari trg pri IjOžu. Fran Govekar^ iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Črnomelj. Josip Lavtar iz Železnikov v Sv. Križ pri Kostanjevici. Martin Pečarič iz Predoselj v Križo pri Tržiču, — Na vaeučili.šču v Crnovicah je jiostal redni profesor matematiko dr. Jožef Plemelj, rodom Slovenec. — Karol Kos je imenovan za c. k. stavbin.skega pristava na Kranjskem. — Slovenski rojak dr. Josifi Mantuani je po cesarju imenovan za kustosa c. k. dvorne knjigarne. — Umrl je a«, decembra v Kamniku upok. župnik Anton Korbič, ki je pred leti pastiroval v Vavti vasi. 'iO lel.iiicd i)raznuje v soboto 2. januarja prodajalka v knjigarni .1, Krajčevih nasi, v Novem mestu gospodična Amalija Strav bar. — Gospodična Malči je skozi ^i) let neprenehoma v eni in isti hiši v slnžbi ter je vseskozi bluga duša, zveslu sotrudnica in občeznana in priljubljena v vseh slojih [irebivalstva blizu in daleč. Kdo ne pozna naše Miilči, ki jc vkljub svojemu rahletnu zdravju neumorno delavna in pridna kot čebelica, zraven pa nežnega značaja, prijazna in vedno vesela in zadovoljna! — Naj bi nam jo Gospod Bog ohranil šo prav mnogo let! ZdlKizdniviiiško pniksol!i laboratorij zh izcidovanje umetnih zobov in zobovij po vseh modei'iiili sistemih ter pridoliil v to svrho izvrstnefia zohotolitii(;ne jirispovek )»olo/.i] na oltar požrtvo-valnoHti in fjosp. P. 1'olikarpa, priorja usinilj. bratov, kateri je to lepo stiiro šej^o zopet oživil in tudi za darila iti okras doložil priiimnkljaj. IJalje so prispevali v Ljiibljaiii, vlsokorodtia {jospa iïrotica {'horinsky in več dnijílh, katerih imena so nam neznana, V Xovem mestu so ])ri|)oni0)iríi sledeči (^osjiodje in gospe; fjfos]). ) „Star Kranjoc in dober Slovenec" je iiodaril tlružbi po g. Vlad. Vojski K 10. c) Mesečne darove po iv 1 ao )»lačali -za november Zdolšek in Vadnjal; za noveiubor in december pa Iv. Škerlj, A. Škerlj, Gandini, dr. Žitek, Skale, dr. Segula, Mersol, Perdan, Miletič, Mrousil, Rucbar, Gebauer, >la.selj; z decetnl>ro[ii sta im novo jirlstopila g. 1. i. in ii, Dolenc. Skujiaj K ;)0. Naj bi so A novitti ietom 1909 i)nglasilo še več novih tako plemenitih rodoljubov. iilagajnik. 1'riiv lejio hvalo izrekam tem potom podpisani vsem p. n. darovateljem doitcskov i»otrulmih za oniislitev štirih |»tičjih krmil-nic v Novemmestu, in za naliavo potrebne ptičje knne, ter jm-lagam o tem sledeči račuti: Gosp..). Kolcitc nabral vsega denarja sku]» Tli .'i-t K. Potrosil sem ]>a: 1. Mizurju g. Iv. Kastolicu za 4 krntilnico K. a. ^ia potrebno ptičjo krnto, med tem za 25 kg. setiteiia snlnčnic lfi'9;j K. 3. Gosp. J. Krdencu za nabiranje doneskov aBO K skupaj 5173 K. V Noveiiimestu dne i>!). dccettiljra 1ÍJ0S. K. Dolenc. Seja obřinskcgii odbora z dno la. doc. 1.) (i. Brunncr kot načelnik uiiožnega odseka poroča, da so jc jubilejna it.sta-nova po II) K razdelila rtaslednjini pro.silccnt; Henrik Kastelic, Marko Radež, Miha Jazbec, Janez Jaz!»cc, Janez Kiscber, Janez Poče, Andrej Piireber, Jakob Stopař, Jožef Klorjančič, Marija i Jiadež, l''rauc Avžin, Ivana Woiser, Ana Lepic, Ivana llovar, Leoiioldina Kliisky, Marija Juršič, Jera Papež, Marjeta Jiifelj, Marjeta Hiiaigtnann itt Terezija Potočnik. 2.) V odbor obrtne nadaljovalne šolo se izvoli kot zastopnik mestne občino g. I''ran ^ Breznik, c, kr. gimn. ravnatelj v Novem mestu. 3.) Pr.n-ačuu za 1. 1909 se odobri v vseh jmstavkah o dohodkih in stroških tor se sklene v pokritje primanjkljaja jwldranje 45 % doklado od vseh direkttiih davkov, iz proračuna povzamemo: Potrebščina: K Pokritje: K Uprava v obce . . . 10.íífí2 Uprava v obče . . . Uprava ntestne imovino 7.063 Uprava mestno imovine 43.542 Oesto, ulico, trgi . . .5.950 Ceste, ulice, trgi . . liio Zdravstveno .... 4.H7tí Zdtavstvono .... 4.2ií4 Šolstvo..........'>.330 Šolstvo ..........1.7(/5 Vojaško..........300 Vojaško..........ino Obrestovanje, amort. . 15.S42 50.453 52.08] Pri ubožnem zakladu in vodovodu se izdatki z lastnimi dohodki popolno jiokrivajo. Obrtne iii trgovske zinievp. Lepo božičnlco je prejel za ])raznike obrtni stan. Po iiO letni borbi je dosegel svojo zahtevo. Uradna \V. /i. objavila je ustanovo obrtnega sveta v trgovskem tti i n is terst vu. Ta svet bo v pomoč omenjenemu ministerstvu. V njegov delokrog spadajo v bodoče vse zadeve, tikajoče se maleg-a obrta in ntalega trgovstva. Izvzeto jm je olirtno šolstvo, oskrb obrtnih ui^ncev, tehnično ))Ospe.ševatije obrti, kar ostane prideljeno novemu delavskemu ministerstvu. S ])OHVct.o-vanjem zakonodajnih, upravnih in organizacijskih zadev lualeira obrta in kraniarije je i»ostavnim njijunini zastopnikom, zadriiznim načelnikotn dana priložnost, ])nmerno uplivati na zakonodajo in upravo. Tako so napravi mej obrtnijstvom, ministerstvom in drž. zborom potreben stik, broz katerega ni mogoče dobro obrtno zakonodajstvo in uprava. Zato so avstrijski oltrtniki tako vstrajno zahtevali, kar so zdaj dosegli. Prihodnjič opi.šemo novo korporacijo. ljudsko gibanji'. — V mestni župniji sv. Nikolaja v Novem mostu je bilo v letu 1908 49 rojenih, umrlo jih je 37, porok je bilo 11, liazi^ltis. Število moštva v Bosni in Hercegovini in Južni Dalmaciji nastanjenih vojaških krdel je bilo jiomnoženo. Glede podeljevanje podpor ])Otrebniin družinam v vojaški služld jtridr-žanih nadomestnih rezervistov in druzega mo.štva imenovanih vojaških krdel, se bo jiostojialo v zmislu ID. oddelka postave z dno 13. junija 1880. drž. zak. št. 70. 1'ravico do priznanja podjiore imajo: zakonska žena v službo poklicanega in itjegovi otroci, stariši, potem bratje in sestre v kolikor so od vzdrževanja v slu/,bi sč nahajajočoga odvisni t. j. ako je najpotrebtiejša hrana ali izdržba samo in edino ali vsaj |)0 največjem dehi zavisna od tega, kar v službi se nahajajoči sam osebno prisluži. Podpora obsega pristojldno za izdrževanje ali hrano vsacega rodovinskega uda v iznosu, ki je ustanovljen v vojaških prehodih na ono glavo in en dan in ako mora rodbina plačevati stanarino, jiristojbino za stanovanje, ki znaša polovico pristojbine za hrano. Otrokom pod osem let se določi podpora v jiolovici zgoraj postavljenega. Podpora se iz]ilačuje v obrokih in sicer I. in Ki. ilne vsacega meseca najirej pri iiristojncm c. k. davčnem uradu. Stranka mora prinesti 9 seboj plačilno j»olo potrjeno po g. županu. Pravica ]iod](oro prejemati začenja za ]totrebne družine v voja.škÍ službi pridržanih nadomestnih rezervistov, ki so bili skupno na 3. oktobra t. I. k izučbi i»oklicarti, z dnevom po dovršeni osemtedni vojaški iztičbi, gledé druzega v vojaški službi pridržanega moštva s prvim januarjem 1909. Za priznanje )>odpore je jjro.'iiti ijstnieno ali pismeno pri c. k. okrajnem glavarstvu v kojent okrožju dotična družina stanuje. Za pismene pro.šnje naj se stranka jiosluži obrazca ki se nahaja ])ri županstvu. Take prošnje so koleka in jioštnine proste. Vsaka prerneujba v razmerah, ki utemeljujejo pravico do porljmre, bi se morala takoj županstvu, v kojem okrožju družina stanuje, naznaniti. MiMiiišiiJ! list obseg-a do.set strani. Gospodarske drobtiue. — Kmetijski tečaji na. Kranjskem. Po odredbi deželnega odbora se priredi tekom januarja in februarja šest dvodnevnih kttiotijskih tečajev, pri katerih se bo podučevalo gospodarje o tistih ktnetijskiii zadevah, ki so za dotiOen okoliš ])0sebn0 važno in potrebne izlioljšanja. Ti tečaji se prirede v y Kostanjevici od 17.do 19. januarja, v KoŠani od 24. do 25. januarja, v Somiču od 31. januarja do 1. februarja, v (Jerk-Ijah na Goreiyskem od 7. do B. februarja,Št. lUpertu na IJolonjskem od 1-i. do Ifi. februarja In v Žireh od 28. febru- arja do 1. marca t. ). Opozarjamo žo danes vse naše gospodarje na te tečaje s pozivom, da se jih po imenovanih krajih polno-štcvilno udeležujejo, l^kažimo, da se zavedamo svojih dolžnosti in da nam je mari napredek naše^fa kmetijstva. l*o zimi je čas za kmetijski pouk, zato naj se jfa udeleži vse, staro iu mlado, moški in ženske' — Kmetijski teřaj v liostaiijevici bo od nedelje 17. januarja do torka 19. januarja. Na tem teCaju se bo jioučevalo: 1.) v nedeljo 17. t. m. od 3. do 5. popoludne o prašičji reji (ravnatcii V. Roh rman); 2.) v pondeljek 18. t. m. od 9. do II. dopoludne o kletarstvu (kletarski nadzornik F. Gombač) in od 2. do 4. po[)oludnc o i^nojenjti in umetnih gnojilih (cesarski svetnik G. 1'irc); 3.) v torek od 9, t!o H. dopoludne o kmetijskem zadružništvu 3 posebnim ozirom na kletarske zadnifie (revizor Kralj). Na ta tečaj vabimo vso okolico Ko-stanjeviško pa tudi za napredek vuete gospodarje iz Št, Jerneja, Sv. Križa itd. Kdor le more, naj se iirieleži pouka vse tri dni. — INizor! Važn» za kotijei-ejce tia Itoltiiijskeiii. Konje-rcjskemii od.seku c. kr. kmetijske družbe naznanilo je c. kr. ministrstvo za domobrambo, da pride 9. marca 1909 vojaška komisija v Št. Jernej nakttpovat koiije za vojaštvo. Konjerejce in posestnike konj na to s pristavkom opozarjamo, da naj s primernim krm^cnjem, soažeiijem in pravilnim ravnanjem svoje konje toliko pripravijo, da bodo ugajali nakupovalni komisiji, ker tega ni več mogočo storiti zadnje dni. Ameriški novičar. Iz Sale v Ameriki se ])oro<;a, da je tovarniški stroj na drobne kosce, raztrgal Slovenca Franceta Jančar, doma iz Dolenje vasi pri Šmarjeti na Dolenjskem. Bil je tam okrog 1.3 let. V liriciiicjiortu Oliio^so si naši rojaki ustanovili drama-tičuo društvo „Orel". Na Štefanje so predstavljali veselo igro „Milijonar", SrečiiJi vniitev. Kakor poroi'^ „Glas Naroda" se je msgr. J. Buh, generalvikar duiuth-ske škofije, kateri se je proti jeseni mudil na Kranjskem in obiskal tudi Novo mesto in Belokranjsko okrog Sesvet, srečno vrnil v Ameriko in dospel 10. decembra v Novi ,Iork. Ondotni rojaki so sivolasemu zlatomašniku priredili I)Ozdravni sestanek. Starosto ameriških Slovencev je predstavil l-iev. Zakrajšek nagla-šajoč njegove velike zasluge za ondotni naš naroii in njegovo misijonsko delovanje tekom 46 let. Tega sestanka se je vdeležil tudi rojak Rev. Leben, semeniški profesor VI Oarácasa. Venecuela, kî se slučajno še mudi v Njujorkn. Uez nekaj dni je mnsgr. Buh odpotoval v Duluth, Min. Za žrtve. Tudi ameriški rojaki nabirajo za ponesrečence 20. se)>tembra v Ljubljani iti ao odposlali že večje zneske. Itazporoka. Tekom jednega tedna se je v New-Yorkn razporočilo — kaj mislite? — nič manj kot 107 zakonskih parov. Kaj ne, tudi amerikansko 1 Ne v Ameriko. Mnogo rojakov se je iz Zedinjenih Držav vrnilo v staro domovino. Mnenje zdaj prevladuje, naj se zdaj, dokler vlade ne prevzame novi predsednik W. Taft, nihče ne seli v Ameriko. Umrli, Od 15. dec. 1.1. so umrli v Novem mestu sledeči: Dne 22. dec.: Notburga Dobravec, dninarca-udova, stara 78 let; Novo mesto, št. 201. Dne 22. dec.: Marija Ravniker, trgovčeva hči, stara 2 dni; Novo mesto, št. 94. Dne 2.Ô. dec: Marjeta Andrejčič, posestnikova hči iz Ško-cijana, stara 5 let, umrla v ces. Elizabete ženski bolnici. SmeŽnice. (štedljivost.) Sosed Tone: „Zakaj pa vendar ne pokriješ svoje iioškodovane strehe na biši, ko ti vendar vedno not dežuje:" — France; „Neumnež, kako pa naj ob deževnem vremenu streho pokrivam!"' — Tone: „Ja, pa stori to vendar ob lepem vremenu 1" — France: „ťJe pa je lepo vreme, tedaj pa itak not ne dežuje, človek mora dandanes vsestransko štediti." (Lo]K>|Ms,je,) Mati sinčku, ko pride iz šole: „Za božjo vo^jo, Jurček, kakšen pa si vendar danes! Vsaj si ves pomazan s črnilom po rokah in po obrazu." — Jurček samozavestno: „Mati, to že rad verjamem! Mora.š pa tudi pomisliti, da smo imeli danes v šoli prvokrat — lejiopisje!" Sejmoví na Dolenjskem. V Novem mestu prvi pondcljek vsakega mesca sejm za živino, ter ob letnih sejmih za živino in konje; vsak pondeljek za svinjo, živila in poljske pridelke. — V Kandiji pri Novem mostu vsak četrtek po 15. vsakega mesca, oziroma 15., ako pade ta dan na četrtek in sicer za uprežno in klavno živino ter prodajo pra.šíĚev. i;e je četrtek ])0 15. praznik, so vrši jirihodnji četrtek; vsak četrtek sploh je pa tržni dan za prodajo živil, deželnih pridelkov itd. — V Krškem vsako sredo za svinje in prvo sredo januarja, aprija, junija, avgusta in decembra sejm za živino in svinje. — V Črnomlju vsak prvi četrtek januarja, februarja^ maja, avgusta in septembra aejm za živino in svinje. — V Metliki vsak pondeljek sejm za i)rašiče. — V Mokronogu prvi četrtek v mescu za prašiče, — V Škocijanu pri Mokronogu vsaki kvatrni Četrtek 15. aprila in 15. julija. Sejmi v mesecn januarju: 2. v liibnid in Radohovi vasi ; 4, v Novem mestu mesečni sejm in vsak pondcljek prašičji sejmj 7. v Črnomlju; 12. v Metliki; 18, veliki letni sejm v Novem mestu; 21. sejm v Kandiji pri Novem mestu; vsak četrtek je pu sploh tržni dan živil, deželnih pridelkov itd. Jako ustreženo nam bo in gotovo služilo obči koristi, aknam vpošljcjo vsa slavna županstva na Dolenjskem natančne podatke sejmov v svojih občinah za 1, 1909. Tako l)odemo zamogj gledé sejmov popolnoma natančno in zanesljivo i)oročati. Soveila sprejmemo tak.Hna naznanila na tem mestu s hvaležnostjo in brezplačno, O vremenu. Vreme je velike in največkrat celó odločilne važnosti za kmeta, j»a tudi za druge ^udL Radi tega bomo v vsaki prvi številki v mesecu tudi nekoliko o vrenjenu govorili, o bodočem vremenu ugibali, ali po domače povedano: vreme prorokovali. l'o zimi lagljej vreme prorokujemo žc za kratek čas: ni velike škode, če tudi prav no zadenemo. Po leti bode treba pa že bo^je paziti, ali pa molčati. Razume .se pa samo ob sebi, da vsi različni pregovori in vremenska prerokovanja ni.so dosti vredna in so le bo^ v zabavo eery, čitateljem „iJol. Novic". (Natančneje o vremenu in vremenskih prerokbah pa se lahko poučite v stoletni pratiki, ki jo jo sestavil za dvajseto stoletje 1901-2000 naš doleiyski rojak jirof. dr, Greg, Pečjak ter so dobi v knjigarnah J. Krajec nasi, in Urb. Horvat v Novem mcsth.) Tudi takoimenovanih kritičnih dnevov se bomo sjjo-miryali, ker je že dandanes to imé tako domače |>o,stalo in je ta veda (prav za prav neveda) tako moderna. Da so kritični dnevi pojavi posebnih vrcmen.skih nezgod, silnih viharjev, neviht, potresov itd. to vam je znano. Znano vam je pa tudi, da se pameten človek teh negotovih kritičnih dni ravno tako malo boji, kakor prvega spomladanskega dneva sv, Grogorija. Kritični dnevi 80 pa trojne vrste: prvi so najhujši, drugi hudi, tretji manj hudi. liCtni vladar je za 1. 1909 „Saturn". — Letni vladarji so sicer še Ic nekak ostanek praznoverja iz časov, ko so iz zvezd vedežovali prihodiyost, toda omciyani je tukaj le zaradi priprostoga ljudstva, ki še tudi dandanes daje tem planetom precejšnjo vezavo glede njihovega velikega ujdiva na vreme in letino in celó na ýudi. Govori se (verjame ae ne!), da je Saturnovo leto bolj mokro in mrzlo. Seveda jo včasih tudi suho. Ravno spomlad je suha in do inajnika zelo mrzla. Poletje jc pa hladno in deževno. Jesen je tudi vočjidel mokra in mrzla in zima jirav trila. Letina ni kaj prida. Trta v spomladi še dosti lepo kaže, toda rado ji cvetje odpada, in tudi grozdje potem ijopolnoma ne Nazori. Vendar se mora zgodaj trgati, ker oktobra že rado zamrzujo. Za mesec januar. Novo leto prično z lepim mrzlim vremenom in zna trajati do 8. januarja. Potem postane bolj mlačno in neprijetno vreme s sneženo padavino. Od 16. da^e se b^iro-meter vzdigne precej hitro in pritisne mraz. Okolii 20. v hribih in gorah snežni dnevi, v dolinah pa bo(j deževno vreme do 24. Na to se nebo ščisti in je jasno in zelo mrzlo in tudi nekoliko burno. Zadnje dneve pa se nebo zopet převleče in postane oblačno in mokro neprijetno vreme, tedaj tu in tam tudi z deževno in sneženo (ladavino. Kritična dneva sta dva. 6. januarja je kritičen dan tretje vrste. 22. januarja je kritičen dan prve vrste. Listnica uredništva: Ker 80 je nabralj loliku dopigi/ in gradiva, da TRenja ii« nntTfiiui "V ,javiti, caj č5, pii. dopiHniki blaçovDié (Ktrpeti, jjride v»e tii vrstu. — (4. il»-pisiiiku iz Gor. Polja: Blajyfrílite ne uglasiti v nMsem iir(;dii:Stvii isa potreben raigDVur, 1. àtev. DOLENJSKE NOVICE. 9. Darovi za dijaško kuiiiryo v Novem mestu. Žopnija Pretinn S8 »reč krompirja, repe in drugih živil; preskrbel je vli, g žuimik A SiiiiiioTiiik. G, J, Kosifik. pđseatiik iu gostilničar v Novem mwin 2 vreči krompirja; vlS- k- dnliurni «vétiiik I. Podboj tO K; ř. FurSek 4 K; vlÈ. (T. Martin Nemniiič, žuiniik 10 K; *ić, g. Jakub Purínw, í.optiik ]0K; île. g dr. Fr. GriTCc 20 K. — Srćno ïahiftljujem blage ^g. dobrjtnike - ïImii pa i^e vrle Prećinćane in vt«. g. iupKika, po ùigBr skrbi so se tako vrlo obnesli. Bug plati vsem ~ ter daj tem in vseni dtitgiin dobrotni kom dijaike knhinje prav srefno in veselo novo leto! Dr. Jos, Marinko. Loterijske številke. TRST, If), dcccmbra 8 27 7ii «3 GRADEC. a4. (Iccoinbra 17 4M 4 87 54 Tržne cene v Rudolfovem. o -o il- Imenovanje ' Hektl. po Imenovanje Hektl. po K h K 1 t 16 2C 13 — Rž....... U 96 Bob....... 11 04 12 36 Ajda....... 11 04 7 80 \2 36 11 07 14 66 Krompir (mernik) , , 1 iO Lan....... — — Fiiol ....... 13 GG Jajca po 6 la 40 vinarjev. Urab....... 18 — 1)0} Mestno županstvo Rudolfovo, (inc 30, ^rii<1na liiuS. Žujiaii; .1. OKoroiilz, I, r. Hišo številha Z33 v Novem mestu, obatojeéa iz treh vecih, treii manjših sob, velike zaprte verande in pritiklin s.kopalao sobo. Vse dovo opravljeno z dvema vrtovoma. Odda se takoj v najem, (3-oi) Podrobnosti sc poizvedo v upravniStvu tega lista. Star 14 let, ki je dovršil vsaj ljudsko šolo, se takoj sprejme v trgovino z želez- nino in špeeerijo pri g. Fr. Oustill-Il V iHetliki. J)nižbeni oklic. E Ď3e/8 Po ialitevanja Josipa Vidmar ii Petan, eastopsnega po dr. Slancu T NiTvetii mestu bo ,,dné 12. prosinca 1909 dopoldne ob 10. uri pri »podaj oinatneiijeni sodnijl v iïbi it. O dražba leinljiíía t1. St. 433 k. o. Velki Podijiiben obstojeSega v „Pnaiiskem boritn" od vasi Petati^B pribljzno 10 do U minut hoda udilaljene, delam» iisekane, doloma » mlado gabriuo, le.»úflvno, smrekuvino in brezovinu poraííene guidiie parcele st. 836, Nejiremienini, ki jo je pr.idati na draibi je doloteiia vreilnost na 830 K. Najmanjši pomidek «naša 653 K 84 v, pod tem ïntskom ae ne prodaje. Dražbeiie pogoje ki se ortobrs iti Tstiiie, ki se tičejo nepremičnine (iemijiàko-knjižni tipisek, iipisek ík katastra, cenitreiie inpisiiike itd.) emejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oïuamenjeni sodniji v i«bi bL ů med opratilnimi arami. F'ravice, katere bi ne pripnSčale draibe, je oglasiti pri sodnyi najpoineje T dražbenem tjbrokti pred «ačetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle rarve-Ijavljati glede nepremičnine sum*. O nadaljnih doitodhih drnžhenega postopanja ne obvestijo osebe katere imajo sedaj ua nepremičnini pravice ali bremena ali jih ra-iobe v teku drajibe-nega postopanja, tedaj samn t nabitkom pri sodniji, kadar niti ne sunnjejo v nknliiu ipi)daj o*tiamenjene eodnije uiti ne imenujejo tej v sodnem kraju »ta-nujoůega pooblašúeuca xa vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II., a,ie gi, noveiibra 1908. iC) Dražbeiii oklic. £ 621/8 Po lalitevanju Mestne Lranilnice v Nuvetn mestu zastopane po dr, Scheguia bo dné (2. prosinca 1909 dopoldne ob 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi Ět. 6 dražba zemljišóa ul. M 386 k. o. Rudolfovo, obstoječega i» 2 ara 28 m" obst iječe vrtne parcele it. 166 in ca isti leta 1906 sezidane enonadstropne e opeko krite biSe st. na Bregu s pritiklino vred, bi sestoji iz I motike, I lopate, 1 želesu'b grabelj. Kepremičuini ki jo je prodati na dražbi je določena vrednost ua £551 K pritiklinani na 1 E. Najmanjši ponudek snasa 4976 E, pod tem zneskotii se ne prodaje. Dražbene pgoje, ki se ob jednem odobre, in iiítine, ki se tičejo nepremičnine (zemljitíko-knjižni iïpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki želÉ kupiti, pregledati pri spodaj oznameajeni sodniji v sobi Št. 6 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obrokn pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati gledé tiepreniii:nine same. O nadaljnib dogodki!) draábenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremifnini pravice ali breraeua ali jih zadobe v teko dražbe-nega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliAu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imeutijeja tetun t sodnem okraja staniijočega pooblaAčeuua za vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek M., dne 20. novembra ISOS. P. n. mcsfani so ii(jiuino vabijo, da so jioslužijo odveznic jiovolctua in rodovna voácila za loto 1909. Odvoznice so dobijo .))ri podpiHEiriciiiu mestneinii županstrii. Imena bodo objav^'ona v j)rihodnji številki „Dolci^skih Novic". Oiikupnina se jmrabi v korist mestnih rcvežev. Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želim srečno in veselo novo leto! Ob jednem se prisrčno zalivaljnjem za doaedajno izkazano mi naklonjenost ter se priporoÈnjem tudi v nadalje kar najtoplejše, (9) Z odličnim spoštovanjem Franc Kenda trgovina s steklom in špecerijskim blagom. Otvoritev nove gostilne! Poiipisani slav. občinstvu vljudno naznanjam, da odprem dne i. januarja 1909 v lastni hiši novo gostilno pod imenom pri „Kolarju" v Kandiji ob Zagrebški cesti. GosL)lni.š]{i prostori so udobno urejeni. Voznikom jc na razpolago obširni novozjjrajeni hlev z prostornim dvoriščem. Za izvrstno jtijaco in okusno jed po nizki coni, ter dobro postrežbo bodem vedno skrbol, da zadovo(jitn cciycne goste, da si ohranim za vodno njih naklonjenost. (4-a-i) Za mnoifobrojiii obisk so najv^udnejo priporoča Anion Sedliir, gostilničar in kolarski mojster. Na novega leta dan koncert. Začetek ob 5. uri. Vstop prost. (920-2-0 NAZNANILO. Slavnemu občinstvu tiljudno naznanjam, da sem otvoril mizarsko delavnico v svoji lastni liial v Šmihelu h. Št. 53 in da prevzamem vsakorsno v to stroko spadajoče delo, kterega izvršim kar najhitreje, solidno ter po primerno nizki ceni. V zalogi bodem imel vsaki čas tudi izgotovljene krste za male in odrasle. Spoštovanjem flernoj 8iiiir, mizarski mojster V Smiliclll. m oi p 1 k^ sivena eknb'jeniffft perja E 2, finega K 6. i-ajbuljšega «kabljenega E 10, prsnega pulia K 13,-- polbelejia K 2 80, belega K 4, K 8. siveaa jnU K 6, belegn Oil 5 kg nadalje pošcniiie pmiu. Dovršene OOSteMe nspolujene, lelo gnstegft, jako ... , ., " ^ trpežnega rileiega, mudren», belega ali rumena tiatikiiig-blaga, I pernica velikost ITOXUGcm z 2 blaei-QKma, velikoBt 80X^8, napolnjena z jako lepim meiakíin perjem KI6, a polpubuni K 20, s puhom K S4, pouamezne pernice E 12, 14, 16, blaE'Ue K 3, E 3 60, K 4. Proti povzetju razpošilja ptisnine prosto pri naročilu ud K 10 nadalje. 1-ia-l) Maks Berger v Dešenlci štev. 226. Češki les. Za nengaiajoče demr nazaj, — Ceniki zastonj in puštnine prosto. kateri ima veselje do trgovine 13 ll|.lf|l|/|. do 14 let »tar se sprejme takoj UlvUlIUU v trgovino z mešanim blagom pri Atitoii Zurc-ii, trgovcu v Črnomlju. llfK f% ff I Kupuje pšenico, orehe in 11 # Il II I vse druge deželne pridelke I W Al U I i po najvišji ceni vsaki dan (ao4o-4) Jakob Faučič v Uudoifovein. ZdrDvnili dr.]os.StrQšeh v Novem mestu glavni trg št. 88 nasproti kavarne izvršuje od 1. januarja 1909 naprej nn^i zobozdravniška in zobotehnična dela. 10 Dobro iziiien mlinar, ^i «e žeii izuriti za nadmlinarja v umetnem valjčnem mlinu, se takoj sprejme s primerno plaÈo. ' (232-3-1) Naslov v iipravniatvu „Dol. Novic". na najlepšem prostorj z vrtom, je na prodaj v najem. — Kje pove uredništvo „Dol, Novic". se da tudi {206-6-4) Domoljubi! Pozor! Najbolj varno naložen denar je v slovenski (2343-1) Mestni hranilnicil^ Novem mestu. Za varnost denarja jamči in je porok mestna občina novomeška z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo tudi sodišča deiun* iiiiadolet-nili otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. I Kdor sam ne more ali nima časa iti dvigniti denar, kjer ga ima sedaj naloženega, naj kar izroči knjižice drugih hranilnic mestni hranilnici. Ta jih sprejme kot gotovi denar. Na obrestih dotični nič ne izgubi. Knjižice drugih hranilnic ali denar se lahko pošlje tudi po pošti na mestno hranilnico. Hranilnica se nahaja u mestni liiši na glavnem trgu. Isilajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni urednik A. Žlogar. Tisk J. Krajoc nať