150, številka. _Ljubljana, četrtek 10. julija._VI leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dat;, izvzoiuši ponedeljke iu dneve po praznikih, tU ven;, po posti prujoman, za avstro -oo^rsKfc dežtle za ceio letu 16 g .ul., za pol luta 8 gold., ta četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanj« na doia za coio leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesne I gold. tO h,- Za posipanje na dom ne računa 10 kraje, za mosec, 30 kr. za četrt ieta. — Za tuje dežele M culo loto 20 gold,, za pp) lota 10 gold, — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti pndeman za četrt lota 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri* atopne petit-vrate 6 kr. če ho oznanilo enkrat tiska, 5 kr. č« se dvakrat in 4 kr. če se tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempolj aa 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopiaj se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjovi nisi „ll<>. ■ Evropa". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročiiiaii, rnklamaoijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni* v Tavčarjevi hiši. Novi kazenski postopniki in porotniki. V XLTI. kosu državnega zakonika t. 1. 8t. 119 je objavljena postava od 23. maja 187'$, s katero se vpeljuje novi red kazenske pravde ali kazenski postopnik. Vsled te postave bodo od novega leta 1874 naprej sodili porotniki o vseh tiskovnih in skoro o vseh drugih večjih zlo-Sinstvih in prestopkih, kadar pa zločinstvo ne spada pod porotnike, navadna Bodnija ne sme spoznati na več ko petletno ječo. Ob enem je objavljena pod St. 121 postava o scstavljenji porotniških listin, katera je dobila veljavo dne 30. junija t. 1. med tem ko kazenski postopnik od 1. januarja 1874 naprej velja. Mi se tukaj ne spuščamo v znanstveno preiskavauje načel, ki so podlaga novemu kazenskemu postopniku in so celo različna od načel vladajočih v postopniku od 29. julija 1853; nas najbolj zanima politična stran postav in hočemo pogledati, kaj v tem smislu prinašajo boljšega ali slabšega od prejšnjih. Postava od 0. sušea 18*59 o sestavljanji porotniških listin za tiskovne sodnije odslej nema več veljave, na njeno mesto stopi gori omenjena postava od 23. maja t. 1. št. 121, katera se od prve v nekaterih važnih točkah razločuje. Porotniki morejo biti molje, ki mimo drugih lastnostij plačujejo davka 10 gold. — v mestih nad 30.000 prebivalcev pa 20 gld. direktnega davka na leto, dalje ne glede na davek: odvetniki, notarji, profesorji Etistek. Meta Holdenis. (Roman, francoski spisal Viktor < lierbuliez. i Poslovenil D a v. Kostni k. Prvi del. (4. nadaljevanje.) Spal sem to noč izborno. Sanje sem imel sladke, vzbujenje mi je bilo še slajše. V Flo-rissautu so me pričakovali popoludne, jaz pa grem uže dopoludue tja; tako mi je težila ustna beseda, ki je nijsem mogel izgovoriti, tako se mi je mudilo zavezati se z izjavo, ki se ne da preklicati! Ne da bi bil pozvonil, vstopim; nikogar nij bilo v salonu. Nazaj grede zagledam Meto v verandi. Obrnena je bila s hrbtom proti meni; jaz jo pokličem. Hrupen vodomet je požrl moj glas, da ga nij slišala. Postopim naprej. Sedela je pri okroglej mizi, podprta z rokami, pred polo papirja; zdela se mi je zamakuena. Stegnem vrat; na papir je bila narisala venec iz vijolic in potočnic, v sredo pa je bila vseučilišč in srednjih šol iu flploh vsi, ki so si pridobili doktorstvo na kaki cislajtanski univerzi. Prejšnja postava je terjala 20 gold. direktnega davka, po novi postavi so tedaj obširniši krogi naroda poklicani za častno, a težavno službo porotnikov. V začetku septembra vnacega leta ima občinski predstojnik z dvema občinskima zastopnikoma napraviti imenik vseh osob, ki se morejo poklicati za porotnike in pri vsaki zaznamovati, katere deželne jezike razume iu katerega navadno rabi. Ta določba je hvalevredna, vendar more nam Slovencem tudi nevarna biti: zakaj, bomo kmalu razložili. Kadar so reklamacije proti tako sestavljeni listini rešene , se predloži listina i. s. najpozneje do konca meseca septembra okrajnemu glavarju — kateri predloži vse listine svojega okraja predsedniku zborne sodnije in ima zaznamovati tiste može, kateri so po razumnosti, poštenosti, pravičnosti iu značajnosti, in v deželah, kjer je več jezikov, tudi v tem obziru posebno pripravni za porotnike. Predsednik zborne sodnije skliče komisijo treh sodnikov in treh zaupnikov, kateri iz prvotne listine sestavi letno listo. K seji te komisije pošlje deželni predstojnik poslanca s posvetovalnim glasom. V teh določbah leži najvažniši razloček od postave dne 9. sušca 18G9 in posebno pri naših razmerah se moramo bati, da bodo okrajni paše odstranjevali moževe, kateri so vsled iskrenega domaćinstva sedanji ponemčevalni vladi trn v peti. Lahko zapisala z velikimi pismeni: „Gospa baronov ka Grtineck." To je opazovala b srečnim zamišljcujem. Gospa, ali ste uže rabili škotsko kopel? Ali veste, kaj skuša nesrečni kopanec, ki se oblije z gorko vodo, in ki čuti trenotek potem, kako se mu trkljajo po plečih prve kapljice studene vode ? Bežal sem, kakor volk. A predno zapustim salon, spolznem se do stojala, kjer je stala dovršena slika lote „Muuschen", ter zapišem na okvir : „Ljubila je zvezdo pa barona Grllnecka." Potem se ukradem od tam kot tat. Pet dnij je preteklo, da nijsem šel v Mon-Nid. Vozil sem se s Harrisom v halupi po jezeru. Drugo jutro po vrnitvi stopi mi v sobo kakor bi trenil. Ali veš, kaka novica leta denes po mestu V mi kliče. Neki komi-sijonar jo je ravnokar pravil hotelskemu vratarju. Hiša krepostnega Holdenisa je vstavila plače, zapečateno mu je vse, sodnijsko preiskavanje se je pričelo. Vse časti vredni mož je igral na borzi, pa nij imel sreče pri špekulacijah. A stvar je zelo piškava, za- je razsoditi, da se tukaj političnim gospos-kam daje oblast, katera jim glede j>ravo sodja ne gre in da si vlada svoji u pij i v na javno mnenje, ker se pravega javnega mnenja v večini dežel celo glede na pravo-sodstvo boji. K volilnemu gibanju. Po slovenskih deželah je volilno gibanje že prav živahno postalo. Kakor poizvedamo, bode prihodnjo nedeljo, 13. julija v f\*-jttttjni shod narodnih volilcev notranjske volilne skupine za kmetske občine in za mesta in trge. Prepričani smo, da se bodo notranjski volilci v obilnem številu pri tem shodu zbrali. Že poročajo časniki, da se volitve za državni zbor meseca septembra utegnejo razpisati; mogoče pa, da se to še prej zgodi. Zato treba, da se o pravem času pripravljamo za volilni boj. Politični razgled. HotriaiaJ«» dežele. F I+j ubijani 9. julija. Na *VjfA*'#*i se hoče deloma opustiti dozdanja pasivna politika. , „Narodni liatyu priporočujejo, da bi naj Cehi zopet v deželni zbor stopili in svoj nasvet opirajo na tri razloge: prvič se le potem da ohraniti državna imenitnost deželnega zbora, kateri bi brez Cehov postal samo departementsko zastopstvo; drugič, da imajo Čehi mesto, od koder lehko vladi resnico povedo in tretjič, da ne ostane cela deželna uprava v nemških rokah. Ker pa so deklaranti izstopili iz deželnega zbora, se „N. l.u ne zdi potrebno, da bi pri prihodnjih volitvah sami deklaranti se volili. gotavlja se, da upniki ne bodo dobili deset od sto. K sreči ti nijsi zraven. Kjer nij nič, še cesar ničesa ne terja. Te besede zaslišavši obstanem kakor marmor; gotovo sem bil bled ko zid. Ilarris stopi dva koraka nazaj, ter se čudi: Kaj! Toni, moj sin, presladko burginjonsko dete, tudi tvoje uboštvo si je ta debeli lisjak vedel ukoristiti ? — Čudovito se smijaje ter hodeč sem ter tja po sobi govori dalje: Najstarša beloba, intimno zediujeuje src, poetičen občutek rečij, višnjevo kraljestvo, jaz te molim! O krepost vseh patrijarhov, evo svoje vredne podobe! Ilarris govori še več, a jaz sem uže doli na kraji stopujic , tekoč na vse duške. 7* besnim srcem računam celi pot sladke radosti, ki se dajo napraviti z dvema tiso-čoma tolarjev, ter jezno pogledam vsakega kmeta, ki ga srečam. Usopiban pridem v Mon-Nid, ter se spla zim v kabinet gospoda Holdenisa. Bil je sam, pred njim tista velikanska biblija in — Trgovinski ministri- je izročil vso sleparijo, katero so dunajski borzijanei imeli z akcijami lvovsko-črnoviško železnico — deželni sodnjji v preiskavanje. Znano, da se je upravovanja to železnice prej udeležil tudi davač ustavoverne stranke Giskra. V Zagreto je Sel 8. t. m. črnogorski vojvoda Plamenac ter nesel porailoščenje katero je knez Nikola dal črnogorskim v Zagrebu živečim prognancem. — Rauch in njegovi magjaroni se zdaj rujejo proti na rodni strani in pošiljajo svoje klevetnike v Pešto. ViiiaiiJ«.* drrtiv«*. Zarad pogajanja med rusko in angleško vlado pred kivansko vojno se piše se daj, da se Rasi nijso Angležem nasproti v nobenej zadevi zavezali, da puste Kivo. Zato se angleški listi zastonj jeze nad tem, ker hote Rasi Kivo obdržati. Katkov pa piše t „Mosk. Ved": „Smešno bi bilo, ko bi se dali Rusi voditi kterej drugi vladi. Mi bomo Kivo obdržali, ter napravili za vselej mir v Htcpah." Črnogorski knez Nikola je vsled po godbe z Avstrijo imenoval črnogorskega kon zula v Zadru. Imenovani je znani srbski pisatelj gospod Ivan Sundečič, do sedaj knezov tajnik v Cetinji. Prejel je že tudi po trjenje avstrijske vlade, in bo nastopil te dni svojo službo. Sundečič je rodom Dalmatince iz Imoska, in je bil, predno je stopil v črnogorsko službo, profesor pravoslavne teologije v Zadru, in urednik vladnega lista Osserv. Dalmato. Zarad njegovega slo van -slega mišljenja je bil pod Smerllngom iz službe odpuščen leta 1806 pa ga je poklical knez Nikola za državnega tajnika v Ce-tinje. Avstrija bode imenovala tudi še te dni svojega zastopnika v Cetinji. Videti je,] da ho nastopile, odkar je bil knez na Dunaji, med obema država mabolje razmere. Francoska narodna skupščina je začela v pondeljek po želji novega predsednika Mac Mahona razpravljati novo vojno postavo. Ker bo razpravljanje trajalo dalj časa, bode skupščina zborovala vsaj še do 15. oktobra. V seji 4. t m. je skupščina sklenila, da se bo red „častne legijo" zopet delil tudi takim, ki nijso vojaškega Btanu, kar je bil (lambetta z ukazom 28. oktobra 1870 leta odpravil. Tako bodo monarhisti svoje sinčke zopet preskrbeli s križci. — Višji naučni so-vet je na vladni ukaz zopet odpravil reforme, katere je prejšnji naučni minister Juto Simon vpeljal na srednjih šolah. Perzijski šah je prišel 0. julija čez Cherbourv v Pariš. Na kolodvoru v Passy sta ga sprejela Mac Mahon in vojvoda Broglie. Pri vratih Are de Triomphe ga je sprejel mestni sovet, v palais Boarbon pa predsednik narodne skupščine. Šali je občudoval lepoto pariškega mesta. Zarad potovanja v Rim in Italijo se še nij odločil, naznanil pa je že oficijelno, da pride k svetovni razstavi na Dunaj. Tako imenovani „oespravedljivi" so 2. t. m. izstopili iz špan jskih kortesov, kar je narod zelo pomirilo. Ker jih je le peščica nij misliti, da bi kaj započeli proti sedanji vladi, katera dobiva med narodom zmirom več tal. Ustavni odbor pod predsedništvom Diaza Quintera je že izdelal načrt nove špan j-ske ustave. Kortesi bodo zborovali vsako leto dvakrat, prvikrat od februarja do aprila, drugo pa od oktobra do decembra. Mandat trpi tri leta, predsednik republike, ki bo tudi na tri leta voljen, bo imel pravico kor-tese razpustiti. Vpeljala se bo splošna vojna dolžnost. Poslanci se sedaj posvetujejo o popravkih, katere bodo stavili k temu načrtu, potem pa pride takoj v razpravo. Novo italijansko ministerstvo bo menda vsak čas imenovano po listi, katero smo že pred nekaj dnevi priobčili, liicotti, Scialoja, in Viskonti Venosta obdrže svoja mesta. Lanza je baje sam pomagal sestaviti Minghettiju novo ministerstvo, in mu zagotovil svojo pomoč, tako kakor tudi minister Sella. — Dopisi. Mm Iptive 8. julija. |Izv. dop.] Praznovanje bi ago slavij en j a zastave vipavskega Sokola" vršilo se je pretečeno nedeljo prav dobro po programu — samo privatni ples v dvorani je bil nemogoč zarad vročine v tem prostoru. — Število udeležeČih se Sokolov bilo je žalibog malo, proti važnosti te svečanosti — kar nam nado za v bodočnost kali. — Odziv od strani tukajšnjih prebivalcev mlačen. Temu nasproti pa h pohvalo opomnimo Maričko Virhovo in njene družice, katere so v telovadnici Sokolcem zastavo z lipovim vencem okinčale in nagovorom Sokol cc navdušile. Poleg tega dobil je od njih še vsak Sokolec lep šopek cvetlic na prsa. — Od tujih gostov imenujem vrlega g. dr. Lavriča — ki narodno zavest budi kjer koli in kakor more — in g. Zege iz Koprive na Krasu. Brali so se telegrami od sokol-kih društev v Pragi in Kolinu, potem iz Gorice, Trsta in od nekoliko Sokolov v Ljubljani. Iz Idrije 7. jul. I l/.v. dop.] Naša idrijska čitalnica je praznovala v nedeljo G. folio odprta. Mirno položi roko na sveto knjigo, ter mi klice: Evo edino, veliko uteho! Gospa! Kadar so Burginjoni razsrdeni, nemajo navade, da bi besede žvečili. Mogoče, odgovorim mu s sesopnenim, a grmečim glasom, da brezvestniki dobivajo v bibliji uteho. A prosim vas, kje jo dobe prevarjenci? To govorjenje ga nij Žalilo. Zadovoljno vzdigne oči proti nebu, da bi izprosil milosti za moje bogokletje, ki je pa le njegovo hinavstvo žalilo. K meni prišedši me prime, akopram sem se branil, za obe roki. Na moje očitanje, na moje zmerjanje mi odgovarja prilizljivo, sladko, z grenko-plakajočim glasom. Zaklinja se pri vseh štirih evan gelistih, da me za onih deset tisoč frankov nij hotel prevariti, nego da mu je bil le moj prid na umu. Da pa se jih je slučajno po-služil, da bi plačal stiskajočo ga terjatev. — Zdel se mi je dober razumitclj kazuistike, posebno dobro podkovan v točki: o ravnanji namena. — Potem nastavi besedno a temno pripovedovanje o svojej tako zvanej nesreči: da so mu tajni sovragi spleli pogubo, da se je dal prevariti prekanjenemu trgovcu, — da je insolventen dolžnik dovršil njegov rujin, na kar začne milo objokovati osodo svoje svete sopruge in ubogih svojih otrok. V so-sednej sobi začujem globoke vzdihljaje; menda je bil to glas Metin — baronovke Grllneckove. Jaz potegnem iz žepa sprejemnico, ki mi jo je bil dal gospod Holdenis, raztrgam jo v štiri dele, ter vržem kosce po tleh. Jaz nečem veličati vaše nesreče, rečem mu z grenko ironijo. Kar ste mi dolžni, naj bo častni dolg, ali, če vam je bolj prav, ne bodite mi ničesa dolžni. Vaša vest pa evangelij naj odločita. To izgovorivši grem iz svetišča kreposti, s trdnim sklepom, da se ne vrnem več tja. Nekaj ur pozneje plačani v hotelu ter krenem proti Bale-u. Ko se poštni voz začne premikati, prikaže se majhep možiček, ter se kljubu hranitvi uradnikov zbaše v meni sosedni oddelek; včasih ima revmatizem perute. Ta možiček je bil baron GrUnek. Dobro je, ne biti prijatelj, včasi se sreča v taistej misli, v taistem vagonu. (Dalje prih.) julija blagoslavjeuje novih plehastih instrumentov. Beseda je bila mnogo obiskana. Igra „Zakonske nadloge" se je popolnem na zado-voljno8t poslušalcev izvršila. Petje pod vodstvom gosp. Janeza Ser juna, idrijske čitalnice godbinega kapelnika je bilo izvrstno. Potem so se oglasili novi instrumenti, in zapiskali so najprvo popotnico „Jakoba Ingliču", zložil gosp. Serjnn kapclmk čitalnice idrijske. Upamo, da bodejo nas sedaj novi instrumenti tudi kterikrat pod prostim nebom kratkočasili s svojimi prijetnimi glasovi. Godcem pa rečem : mladeniči, le veselje do domače godbe in radi hodite k skušnjam, kajti naš gosp. kapelnik Serjun bode vam z veseljem voditelj, ker ima srce do mladine. Na dragi strani moramo zahvalo izreči gosp. Jakobu Ingliču, kateri je bil ta važni in teški posel prevzel in sprožil pri zadnjem občnem zboru meseca grudna. Občinstvo je izreklo zadovoljnost in veselje, ko bi se ta važna reč mogla napraviti. In res vkuplli smo jih in veselje bilo je slišati popotnico Jakopa Ingliča, katera je bila prva igrana na instrumente njemu na čast, v zahvalo, ker je bil on prvi početnik te reči. Od 66. leta sem si je naša Čitalnica prav veliko koristnega in potrebnega napravila. Zdaj sme ponosno gledati na pretečenost. Leta 6t> nijsmo imeli niti krajcarja in zdaj 1873 ima v blagajnici okolo tisuč in še Čez gold. hranjenih. Bog daj, da bi mogel od zdaj za par let ravno tako reči. Za to: Bog živi naše idrijske narodnjake in narodno našo Čitalnico! Iz IJ ii t omern. 7. julija (Izv. dop.] 5. julija smo tukaj imeli razdeljenje daril za konje. Tukajšnji konjerejci prignali so blizu 400 konj in žrebet, kar kaže, da se kmetje mnogo s konjerejo, in precej še z dobrim vspehom pečajo, :— vendar bi se dalo dosti več za konjerejo tukaj storiti, ako bi kmetje bolje ubogali izvedene može, ter se po njih svetih ravnali. — Po dovršeni razdelitvi daril, je predsednik komisije, gosp. VVachtler zbranim kmetom govoril; samo škoda, da ga nijso razumeli, ker je govoril v nemškem jeziku. „Novega Vam ne morem nič povedati", djal je gosp. VVachtler, „ker se še tiste pomanjkljivosti pri tukajšnjih konjerejcih nahajajo, kakor poprej. Skrbeli smo, da so se državna darila pomnožila, tako, da na ta okraj vsako leto darila pridejo; a poprej je bilo razdeljenje daril, samo na 6. do 10. leto. Nadalje smo skrbeli, da so se v tukajšnji kraj bo\jŠi državni žrebci spravili in to vse zategadelj, da bi tukajšnje kmete še bolj za konjerejo spodbudili; vendar smo se denes prepričali, da tukaj n\j nobenega pravega napredka v konjereji. Pokazalo se je, da je moje lansko priporočilo bilo brez vspeha in namestu, da bi vsaka občina en del — saj en oral — svojega pašnika za žrebeta zagradila, rajši ga svinjam in goskam pripušča, kar Vam toliko dobička, kakor konjereja, gotovo ne moro obetati. Ker za naše svete nič ne po-rajtate, in se zmirom starega kopita držite, tudi mi državi ne moremo priporočati, da bi se tukaj vsako leto darila dajala in še tako obilno, ampak bodemo svetovali, da se darila v druge kraje prenesejo. Država bi se tudi sama naveličala, tolike iznesko, v sicer jako dober namen, brez uspeha potrositi". — Govoru gosp. "VVacht-lerja mi popolnem pritrdimo, on ima prav, da je z nami nezadovoljen, ker se mi njegovih svetov lanjskega leta nijsino držali. — Žrebeta bi se morala vsak dan, — ako jo vreme ugodno — nekoliko ur pustiti na pašo, katero je občina nalašč v ta namen zagraditi dala, da se tukaj razkačejo in razhodijo; ne pa, kakor se zdaj godi, da mora žrebe zmirom v hlevu stati in potem pomankljive in lesene noge dobi. Zato se je zgodilo, da nobeno žrebce nij darila dobilo. Iz IBelgrr&fttltl 4. jul. flzv. dop.] Novine vsega sveta se več nego kedaj pečajo za Turčijo, dednega sovražnika Jugoslovanov. Zanimivo je gotovo, da nobeden glas neče trditi, da ima Turško Se kaj moči v sebi in moraličnega opravičenja ostati. In slike, kijih mi Srbi dobivamo iz Turčije, so zmirom take, 'da nas puste komaj čakati, kedaj bode napočil dan, da ide Srbin s puško na svojega stoletnega sovraga. Tamnice so polne srbskih in bolgarskih kristijanov, ki so brez zaslišanja in brez Bodbe bili zaprti. V banjalučkem sandjaku je bilo ubitih zadnjih šest tednov nad 2150 kristijanov. To v nebo vpije. Predhodna dela za našo železnico dobro napredujejo. Koristi te železnice v trgov-skem in strategičnem oziru sem v tem listu že poudarjal. Hrvatska nagodba se pri nas sodi po prilici tako, kakor pri vas. Hrvatje so malo dobili, ali ipak prestane borba in s tem je Hrvatom za njihov mirni razvoj dosta dobljeno. „Daj bože, da naš bratski narod u Hrvatskoj brzo nadoknadi sve one štete, koje je za poslednje vreme pretrpeo", — pravi eden tukajšnjih listov. Ker se je sporadično v naši soseščini prikazala kolera, skrbi naša vlada za to, da se ne bi tudi v Srbijo utcpla. Domače stvari. — (Reuter in Brandstette r.) Volilni Bhod v Mariboru, katerega smo v poslednjem listu omenili, bil je 5. julija v Gotzovi dvorani. Povabljeni so bili mariborski volilci, Brand-stetter pa je skrbel, da so prišli njogovi prijatelji v obilnem številu in sicer ne samo iz Maribora, ampak tudi iz drugih mest in trgov, ki z Mariborom volijo. Tredsedoval je dr. Sonns, a imel včasi prav teško stanje, red ohraniti v hrupu in upitji volilcev. Brandstetter je razvijal svoj program v znanih frazah. Potem nasvetuje notar Rudi iz Marenberga, da naj volilni zbor Brandstetterja za svojega kandidata proglasi. Temu so se ustavljali Rcuterjevi volilci. G. Pfrimer je grajal navzočnost vnanjih volilcev pri tem zboru, h kateremu so samo mariborski povabljeni bili. Vsled tega velik hrup. Končno dobi Reuter besedo in so skuša opravičiti proti napadom, ki so se v poslednjem času nanj storili v časnikih. (Reuter menda zdaj že pozna strupeno želo Brandstetterjevo). Govoril je proti Reuterju pripravnijski profesor Millner. Dr. Leonhard pa nasvetuje, čakati do razpisanja volitev in še le tačas o kandidatih govoriti; a v vsakem mestu in trgu pa bi se naj postavil volilni odbor. Ta predlog jc bil sprejet. Tedaj je upravo vse dozdanje delovanje mariborskih in drugih odborov bilo prazno in se zdaj na novo začenja. — (Za načelnike okrajnih zasto-pov) in njih namestnike so dalje od cesarja potrjeni gg. Anton Pajk in Fr. Brinovec na Vranskem: g. Jauez Ande ritih v Šmarji za načelnika : advokat Strafela in notar Schou-vvetter v Ptuj i. — (Hranilnice in posojilnice. Po vsem Štajerskem jc 36 hranilnic in 22 posojilnic. Na slovenskem Štajerskem so hranilnice v Mariboru, Slovenski Bistrici, Konjicah, pri sv. Lenartu, v Slovenjem Gradci, v Ptuji, Brežicah, Celji, tedaj 8 hra nilnic. Posojilnice ali založnice so v Ljutomeru, Slovenski Bistrisi, Mariboru (slovenska, a le na papirji, ker se odbor še nij lotil ustanovljenja). Na celem Kranjskem pa imamo le eno hranilnico v Ljubljani in eno obrtnijsko posojilnico. Premalo se tu dela za gmotne potrebe ljudstva. — (Rojanska čitalnica) praznuje Rlnvcsno v nedeljo dne 13. t. m. svojo šest-letnico in izvršbo novega, lično na platno malanega odra. Program jo zanimiv. — (G. J. Pribošič) po rodu Slovenec iz spodnjega Stajerja, vrli domorodce in navdušen narodnjak, bivši vojaški duhovnik kranjskega polka in v zadnjem času garnizonski duhovnik v Celovci jc mesto Vrečka, ki je kakor znano, opat v Celji postal, prestavljen v Gradec. V kratkem se vsem celovškim Slovanom na britkost preseli. Enake duhovne kaj Živo potrebujemo. — (Slovenski bilježnik.) Iz Celovca se nam piše : Pred mesecem dni j so je v Celovci naselil novi notar g. Mertelj, ki je kot naš deželan, rojen v Ziliji popolnem zmožen slovenskega jezika in kakor se Čuje dober narodnjak. Veselilo nas je precej v pričetku njegovega poslovanja, da je Časte jezik naš, okrožnice na posamezne občino tudi v slovenskem jeziku razposlal in da namerava slovenskim strankam vedno tudi slovensko bilježiti. Na ta način smo vsaj do slovenskega notarijata prišli, ki nam je potreben, kakor drugo oko. Sicer imamo že v naši sredi notarja, ki je vsaj precej zmožen slovenskega jezika, kateri pa nema pravega srca za naše težnje in tudi ne bilježi slovensko. Želeti bi bilo, da bi slovenske stranke, kadar pridejo do potrebe se bilježnika posluževati, vedno prihitele k novemu notarju, ki je mimo vsega, kakor se čuje, prav priljudnega vedenja. — (Iz Koroškega) se nam piše: „Prva Številka Slovenskega Tednika" se obče dopada, ker moro list, na ta način uredovan in pri posebno nizkej ceni v resnici prostemu narodu najbolj koristiti. Naj se razprostira tudi pri nas v blagor domovine, narodne zavednosti, omike, duševnega in gmotnega napredka. Narodnjaki po deželi naj skrbe, da se bode vsaj v vsaki vasi en iztis Čital in razširjal; ob enem prosimo bolj premožne domorodce, ki so že mnogokrat v narodni korist tudi denarje žrtovali, da po svoji moči za druge, nepremožne sodeželano, posebno po kmetih nekatere iztiso naročiti blagovolijo. Treba nam je poduka in vedno le poduka. Bog daj, da bi ne bil ta klic upijočega v puščavi!" — (Ljubljanski mestni odbor) je kupil hišo g. Novaka, v kateri jc krčma „k zaponi" (zur Schnallc), za 45.(500 gld. Ker bo ulice ravno na tem mestu jako ozke, bode magistrat gotovo skrbel, da se nova hiša, ako se kedaj tukaj zida, za toliko nazaj pomakne, da pride v eno vrsto 8 sosednjimi hišami. To jc menda napotilo mestni zastop, kupiti to hišo. Od kod pa bode vzel potrebne novce in kako stoji z mestuim posojilom, O tem jo molčanje. — (Pri bankrotu) g. Gregor i ca jo baje za mnogo (govori so o 15.000 gld.) zadet tudi znani ustavoverni ljubljanski korar Jurij Zavašnik. — (Vihar) je bil v Ljubljani in okolo Ljubljane zadnji torek večer tako velik, da je v zgornji Šiški kacih osem kozolcev polomilo in ob tla vrglo. Stara ženska, z domačim imenom Gričarca, je ob tem hudem vremenu vedrila pod kozolcem, ki je skupaj padel in žensko vso zlomil in stri. — V Ljubljani je treščilo ta večer v frančiškanski klošter. Strela je šla ob kapni cevi v zemljo in nij druge škode naredila, razen da je zid okrasila. — (Iz Planine) se nam piše: Pretočeni teden je umrla v Cerknici neka ženska, katera je malo Časa pred pri dekanu za kuharico služila. Smrt jc bila neki prav teška. To polajšati, se takoj potrudijo bližnje sosede. Pridejo namreč vkupaj — se posvetujejo in uganejo. Neka tre j al k a hiti na svoj dom po konjsko ujzdo (brzdo), jo prinese in hajd na-taknimo jej jo. Kmalu potem jc tudi zares kuharica z ujzdo na glavi tje „galopirala", kjer se kralj in berač bratita. — Zares čudno je v našej okolici razširjena babje-vera, da farovškej kuharici, ako teško umira, se mora konjska ujzda (iz spotenega konja) na glavo natakniti! Poduka, poduka več! Cujc se tudi, da je ona trejalka, katera si je to prečudno ekspedicijo v ,,onkraj groba" izmislila, že svoj del prejela. Prepovedano jej jo mesec dni ne v cerkev ne na pokopališče hoditi I Tudi to je čudna prikazen v 19. stoletji. — (Bab j i boj.) Ob tem času prihaja s kmetov veliko bab v Ljubljano, ki se tu v okolici za ženjice vdinjajo. Zadnjo soboto večer jih je več živih kopic pred frančiškani in v „zvezdi" čakalo. Dve med njimi se spustite v regijanje , v kreg in nazadnje do tepeža, ki je imel krvav konec, kajti ena baba je drugo tako s srpom v roko kav-snila, da jej je žile med dvema prstoma globoko presekala in so imeli tukajšnji bolnišnični zdravniki sitno operacijo. ji .": •., lo uj nob!T .»;•»«<♦ y o'0);-,iq .. i t., i Razne vesti. * (Jungmanova slavnost), katero bode češki narod obhajal 12. in 13. tega meseca v Pragi, obeta velikanska in sijajna biti. Češki narodni listi prinašajo dan na dan pri glase občin in zastopstev iz vsega ('eškega, kd se hočejo praznovanja stoletnice tega prvega budi-telja češkega naroda udeležiti. * (P onem čovanj e.) Češki listi poro* čaj o, da i katoliški nemški duhovniki med Čehi pridno ponemčevanje zastopajo. V češki vasi 0bu8lavice je vpeljal nek kaplan Niederle nemške pridige. •— Tudi pri nas, posebno v Ljubljani in po drugih Rlovcnskih mestih imamo še vse preveč nemških pridig, ki germanizacijo širijo. * (Dve hrabri ženski.) V neki vasi mariborskega sodnijskega okraja je po noči ulo-mil v obrazu počrneli mož skozi okno v hišo starke Marije Toplak, ki jc s svojo hčerko sama spala. Obe ženski se roparju tako srčno v bran postavite, da jo moral pobegniti, potem ko je trikrat s pištolo po njih ustrelil, pa samo starko na roki malo zadel. Sodnija lupeža zdaj išče. * (Čudni porodi.) Blizu Mclnika na CeSkem je porodila slabotna ženska naenkrat štiri otroke. Trije so živi na svet prišli, četrti pa mrtev, a pri porodu je umrla tudi mati. — V vasi Skrbno na Moldavi neka mlada mati nij mogla poroditi in je umrla. Ko je že pol dneva mrtva ležala, našli so otroka poleg nje, ki je pa precej umrl. ■ (Na železnici) pri Frankfurtu se jo vozovlak spesnil s kolovozen. Pri tej nesreči je ena gospa ostala mrtva, dosta popotnikov jc ranjenih. * (Kako bi imele žene biti in kake ne bi smele biti.) Žene bi imele biti kakor sneg, tako čiste, iu ni« kakor sneg: naj ne bi na eesfi ležalo. — Žene bi imele biti kakor luna tako sveteče in poetične, iu ne kakor luna: ne bi smele imeti nobenega dvora okrog sebe. — Ženo naj bi bile kakor usta, prejemajoče K in ne kakor usta: nikoli zagrizene. — Žene naj bi bile kakor lojeva svečava, pohlevno sveteče, in ne kakor luč: naj ne bi hotele vedno lišpane biti. — Žene bi imele biti kakor ure, s časom naprej iti, in ne kakor ure, ne bi se smele navijati dati. — Žene naj bi bile kot jutranja zarja, zgodaj vstajati, in ne kot jutranja zarja: naj ne bi imele nobenega uzroka zarudeti. — Žene naj bi bile kakor Nassau, le malo gizdati se, in ne kakor Nassau: ne bi so imelo tako lehko osvojiti dati. — Žene naj bi bile kakor urejeni parlamentariČni zbor, predlog le sprejeti, če je v resnici dober, in ne ka kor parlamcntarični zbor, naj ne bi gledale na veČino. — Žene imajo biti kakor B i s mark, tako zvite, ostre in diplomatične, in ne kot Bismark, naj gledajo na moralična osvojeoja. — Žene naj bi bile kakor slavce k, spomlad oznanujoče, in ne kakor slav-ček, naj ne bi vedno tožiti imele. — Žene imajo biti kot general, trdne in srčne, in ne kot general: naj ne bi toliko možev vodilo (za nos.) — Žene naj bi bile kakor umetna razstava, kjer srečuje le lepo oko, in ne kakor umetna razstava: naj ne bi bilo vse, kar oko vidi, le umetno narejeno. — Žene naj bodo kot absolutna monarhija, v kateri le eden vlada, in ne kot absolutna monarhija: naj imajo tudi dobro konstitucijo. * (.M a ž j a rs k i razbojnik Bodu ar) je bil te dni ujet. Dolgo let je bil ogerski deželi od Kašave do Miškolca strah. Dosta njegovih tovarišev je gosposka polovila, njega pa, poveljnika uijso mogli dobiti. Nazadnje se je to posrečilo z zvijačo. Trije žandarmi iz abaujerskega komitata so se preoblekli za razbojnike in v tej preobleki Sli v divje kraje, kjer se je Bodnar klatil. Ob deževnem vremenu so prišli v neko samotno ovčarsko bajto. Tam je bil res Bodnar, kateri jim je odprl, ko so mu rekli da so dezerterji in razbojniki. Dal jim je ovčjega mesa in žganja, a imel je zmirom pištolo v roki. Eden preoblečenih žandarmov gre ven in pride nazaj z novico, da so vojaki blizu, Bodnar zbeži, in z njim beže oni trije. Tam v grmovji pa planejo vsi trije nanj in z veliko težavo ga na tla vržejo in zvežejo. Zdaj je Bodnar v ječi ka-šavske sodnije v 16 funtov teškem železji ukljenen. *(Prav amerikansko.) Nek mož v Chieago ima konja, ki se je bil ondan splašil, pri kateri priliki si je njegova žena vrat zlomila. Sosed njegov, ki ima hudo žono, hoče konja kupiti. „Ne prodam gau odgovori oni „ker se bom zopet kmalu oženil". — Čudno familijarno življenje, če ne sam humor! Narodno-gospodarske stvari. — Letina >ui Hrvatskem. Po mokrej in blatnej zimi je prišla suha zgodnja pomlad, po tej pa meseca aprila in maja mrzlo, deževno vreme. Strah je bil splošen, da bo letina slaba, iu potem lakauje iu stradanje. Meseca junija se je vreme hvala bogu tako uravnalo, da so se sadeži in setve dan na dan viduo popravljale. Sena se je v ve-izobilji uakosilo, in pri prav lepem likem vremenu posušilo in spravilo.* Pa tudi otave že lepo kažejo. Zimski ječmen je lep, jari srednje mere, pšenica je slaba, najslabša pa rež. Trs je sicer letos za 10 do 14 dnij pozneje cvcl, kakor navadno druga leta. Vreme je bilo ob njegovem cvetu še dosta povoljno. Grozdi so veliki in polni, Vina bo tedaj dosta, samo je vprašanje kakšno bo V To pa bosta meseca avgust in september odločila. Če bode avgust dobro pekel, in september tudi dobro kuhal, utegne še tudi kaplica dobra biti. Kuru/e ali turšice so prav lepe. Na vsake 5 ali 6 tople in solučne dni pride pohleven dežek, in to kuruzi jako godi. Žira jc lotos toliko kolikor ga že dvajset let nij bilo. 11 rast i a j o, se že zdaj šibi in pripogibljc, toliko ga je na njegovem vejevji. Svinje za pitanje so zavoljo tega zelo drage. Kmet vidi da jih bo v gojzdu lahko spital, in zato jih sedaj neče prodati ali pa samo po visoki ceni. Spitane svinje pa utegnejo na zimo dober kup biti. Krompir in zelje lepo kažeta, ravno tako tudi sočivje. Sadja pa nij mnogo. Šljive ali češpljo so samo tu pa tam boljše obrodilo. Jabclk in hrušek je malo, orehov pa še precej. 0 hudem vremenu, o toči, plohi, in povodnjah se je dosedaj še malo slišalo če nam bodo samo tudi pasji dnevi prizanesli. Poljske miši so se samo okolo Križevca v večjem broji prikazalo. Živinska kuga še zmirom tu pa tam razsaja, posebno okolo Dugihsel blizu Zagreba. Prava nadloga za Hrvatsko in Slavonsko deželo so pa razbojniki, ki se po gozdih klatarijo, in ljudem trdo zaslužen groš otimaj o. — Vina se je leta 1872 na Dunaj uvozilo 514.979 veder, več kot za 100.000 veder več, nego leta 18G1. — Avstrijski srebrni goldinar se v pruski Nemčiji ne jemlje nič več za polno ceno, da si razni izvedenci trdijo, da je iz ravno tako čistega srebra kakor so nemški tolarji. V tem se zopet kaže sovražnost pruske Nemčije proti Avstriji. Tega celo prusoljubni Nemci nikakor ne morejo tajiti. — Iz srbskega Srema pišejo, da bo tam letos prav slaba žetev. Kja in miši so na polji veliko škodo naredili. — Srbske železnice. Kakor „N. Fr. IV.u poroča, se je srbski finančni minister Panta Jovanovič od svoje trgovinsko politične diplomatične misije po nalogu mini-sterskega predsednika Bističa iz Pariza, Londona, BrUsela in Berolina sem povrnil. Jovanovič, ki je od četrtka tukaj bival, je imel v drugo pogovore z našim voditeljem vnanjih zadev, grofom Andrašijem, zarad prašanja o zvezi srbskih železnic z avstrijskimi, in pogodbe so se na prav prijateljski in obestranski ugodni način izvršile. Minister Jovanovič se je v Londonu z dvema angleškima železniškima društvoma zarad stavljenja srbskih železnic sporazumel in vsled pogodbo med srbsko vlado in angleškimi denarnimi zavodi se bode železnica od Belgrada Črez Kragujevac do bosniške meje, kjer se s turškimi železnicami pri Aleksinci zedini, še v jeseni tega leta delati začela. Minister Jovanovič je denes od Dunaja odpotoval. Tržiti* porot Ha. — Iz M*eite na Ogerskem se ,'piše l>. julija: Vreme je tudi pretekli teden bilo ugodno toplo in suho je, žita lepo zoro. Ječmen se že žanje, ta teden tudi pšenica in rež dozori; seveda v ravninah in toplih legah. Dozdaj še zmirom upamo srednjo letino, samo da bi toplo ostalo. Žitna kupčija je slaba. Celi teden seje samo 15.000 centov pšenice prodalo, a cena jej je pala za 50 do 60 kraje. Pšenica v klanji se barantuje po 5 gl. 65 kr. do 5 gl. 85 kr.; rež v klasji po 3 gl. 75 kr. z ječmenom in ovsom nij nobena kupčija, koruza je za 26 kr. cenejša. Moko zdaj mlinarji po vsaki ceni prodajajo, samo da se je znebe, posebno fine bele moke. Crna moka za kruh še najde kupcev, po beli pa nikdo ne povprašuje. Fini otrobi so po 3 gold. 30 kraje, cent, grobi pa po 2 gl. 30 kraje. Ovčje volne se dosti privaža in se je ta teden do 10.0UO centov prodalo po 95 gld. do 114 gld. cent. — Svinjska mast je po 26 gld. brez soda, a se malo išče; speha pa se je na deželo precej prodalo po 30 do 31 gld. „Listići". Pod tem naslovom bode „'Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev. Prvi trije zvezki so že na svitlo prišli in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji: V Ljubljani: Janez Giontini: Jur\j Lerchcr; Zeschko & Tili: Otoknr Klerr. — V Celovci: J. Leon; E. Liegel. — v Mariboru: E. Ferlinec. ~- V Trstu: F. H. Schimpf. — V Gorici: Karel Sohar. — V Celji: Karel Sohar. — VPtuji: Vil. Blauke. —V Zagrebu: Leopold Hartman. I. zvezek. Stenografija, np. dr. Bibič. — Životopisje, sp. Raji Rož. — Presern, Prešerin ali Presiren, sp, Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Cekstin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Voinijak. — Ćegava bode ? sp. J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal L. lladerlap . . , . . 25 kr. n. zvezek. Ivan Erazem Tateubah. Izviren roman, spis. J. Jurčič . . . . . . 50 kr. III. zvezek. Prvi jioljnb. Novela, spisal J. Skalec — Na crni zemlji. Novela, spisal J. Skalec 25 kr. Tržite cene V Ljubljani 9. julija t. 1. Plenica 7 gl. 40 kr.; — rež 4 gl. 40 kr.; — ječmen 3 gld. 20 kr.; — oves 1 gl. 90 kr.; — ajda 4 gl. — kr.; — proso 3 gl. 40 kr.; — koruza 3 gld. 70 kr.; — krompir 2 gl. 20 kr.; — fižol 5 gl. — kr. — niaHla funt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 38 kr.; — žpeb frison — gl. 32 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletine funt 27 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent 1 gl. 20 kr.; — slame cent — gl. 86 kr.; — drva trda U gld. 50 kr.; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska bora* 9. julija (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni drl. dolg v bankovcin . 68 gld. 50 kr. Enotni dri. dolg v srebru 1860 dri. posojilo .... . 73 „ 75 .102 J 75 Akcijo narodne banke . , 987 „ - 228 - 112 „ 30 » ti Srebro..... . . . 109 J 75 „ Prošnja do milosrčnih ljudij. Uboga uradniška sirota, brez vsako podpore, ki trpi na kostni gujilobi in nij v stanu svojih rok gibati, prosi milosrčne dobrotnike v svojej najhujši sili za dobrotljivo podporo. Doneske sprejema (175—2) Administracija „Slov. Naroda*4, Tujci. 8. julij a. ?r!r?wL.weifSriZ D,,Vaja' ~, 0vin< ~ Grof Th»™ U Kadoljco. 1 n i U Ih.uu: Kontnik iz Cubara. - Virt iz [pave — Konrhnii •S,av.V, - Dr- fozlek, g* llaynau iz Gradcu. - liaiber i«P U lm pl. Frovn iz lteke. — Katran iz Trsta — Pri Malici t Perzi iz lloko. Pri Zuuiorel: Burari, Pogačnik iz Tibovlj. ka a. • Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast 1>I*. O. l4illi*rli. Berlin, Louisenstrasse 45. (255—76) Pričujoče ima Črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".