»obut. Uhaja ^ i„ prasnikov. u,ued dailT ezcept SatardSJS. Sunday* «Ki Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UndaUkl In upravnÜkl prostori: M67 South Lawndale Ara. Off le« of Publication-2«57 South Lawndala Ava. Telephons, Rockwell 4904 ^PTKAR XXXIH. Cena Uata Je $6.00 Mite JulMT U. IMS. »I tta at Ckk*«u. IUI—it. u>(Ur u« AM of Coagrmm ai Hué I. 1ST». CHICAGO. ILL» PETEK. SI. MARCA (MARCH 21). 1941 Subscription 55 00 Yearly ÍTEV.—NUMBER 62 Acceptance for mailing at special rata of peatage provided far ta cection 1108, Act of Oct ». 1917, authorised oa Jana 14, WS. ugoslovanska oborožena sila ripravljena na spopad z Nemci! Armada čez milijon mož mobilizirana. Nemci in Italijani beže iz Jugoslavije. Knez Pavle, čigar vladanje bila strmoglavi jena, ker je kapitulirala pred osiščem, aretiran. Velika Britanija in Amerika obljubili pomoč Jugoslaviji. Diktator Hitler poslal ultimat belgrad-ski vladi ' * WASHINGTON. D. C.. 27. mar--Ameriški državni depart-inl poroča, da j« danes informal novo vlado Jugoslavijo, da Amerika pripravljena poma-ti Jugoslaviji s vaemi moini-potrebsčinami. če bo napade-po Nemcih. Predsednikov od-za "zamrznanje" jugosiovan-fondov bo takoj preklican. WASHINGTON. D. C.. 27. mar-—Jugoslovanski poslanik dr. aštantln F drle je danes kabli-v Belgrad pozdrav novi via-in izjavil, da jo bo podpiral na črti, če bo vodila obrambno no zoper Nemčijo. Fotič J« i sporočil, da ao ameriški Ju-lovanl navdušeno pozdravili 'olucijo jugoslovanskega ljud-In armade zoper kapitulaci-in strdioglavljenje kapltula-ikega režima. .ONDON, 27. marca.—Anglo-L vlada ie danes oblJsdSMa *so irebno pomoč Jugoalavijl v ni z Nemčijo. Angleška arid«. ki se zbira na Grškem in určiji. bo takoj atopila v atl-z jugoslovanskimi četamL mier Churchill je rekel, ko J« •del o revolti v Belgradu: igoslavija je našla svojo du- ; r" 'm . -•« »jbIwBBPBS^H JELGRAD. 28. marca.—Vojno položenjc proti Nemčiji s« J« tgnilo danes zjuirsj na točko iplozije. ko je bil knes Pavle »Hran na železniški postaji v nkovcu. važnem kriiišču v bit-ogrske meje. Armada 1.200.-mož je bila mobillsirana in 'Una na maje. Ta aila Je sdaj pravljena na boj s Nemci, remier Dragiša Cvetkovič in sil minister Aleksander »car Markovič. ki ata podpisa-Pskt z osiščem. sta bila tudi tirana. Načelnik nove vlad« general Dušan Slmovič. Italian Nemci, ki so nekaj ur prej sdrnvliali imago, beže is Jugo- Sije. OFIJA BOLGARIJA. 28. trea.- Nemška okupacijska ar-da v Bolgariji ae pomiče proti K»lovanski meJL Izgleda, da t« kmalu trčila ob Jugoslovan-' oboroženo alio. Napetost s« Povečal« in doaegla kritično ko kot posledica, revolte pomikov jugoslovanske armado, •o strmoglavili Cvetkovlčevo ldo ki je zadnji torek podpi ■ P-kt z osiščem. Vaa znamo kažejo, da prihaja aplošna na Balkanu. KHUN. 28. marca.—Hitlerje-* - »inočl naslovila ulti-1 Jugoslaviji z zahtevo, da takoj pojasniti, ali bo »Plivala na pakt s osiščem. k0',n Prsd dvema dnevom. »Dunaju. Poučeni nacijski Pršijo, da mora biti Nem- '•koi informirana, ali so bo kaUro ^ vodUl kn#t Cv*«kovk in Clncar Mar- P* ***daljevaIa.M Madon. '¿"M li marca. — Richard zunanji p»ximinister. Parlamentu, da se je •da silno trudila, da iruiitev Jugoslavije ^'-Berlin. Rekel je n da je bil Ronald *"!l ¡»ngleški poslanik r presenečen, ko je ,4kl, «ia se jugoalovaiv T ^ < ska vlada ni samo odločila za preklic svoje nevtralnosti, temveč tudi za pridružitev k sovražnikom Velike Britanije. Poslanik je bil uverjen, da se vlada ne bo odločila za tak korak, ker je jugoslovansko 1 ju^/stvo z demonstracijo pokazalo, da je proti zvezi med Jugoslavijo in osiščem. Alfred Duff Cooper, minister za informacije, je izjavil, da radijski apeli na jugoslovansko ljudstvo, naj revoltira proti o-nim, ki so pognali deželo v Hitlerjev tabor, so zavzeli velik obseg. Ti prihajajo iz Londona in Kaira, Egipt. Washington. D. C.. 27. marca. Po mnenju tukajšnjih diploma-tičnih krogov lahko le čudež reši Jugoslavijo. Čudeži se gode, čeprav v redkih slučajih. Izgledi so, da bodo Jugoslovani stopili v vrsto drugih "manjvrednih" narodov. Nemci jih sprvega ne bodo označili kot take, toda gotovo je, da bodo morali služiti Hitlerju kot podrejen narod, če se ne pripeti kaj izrednega. Vprašanje je, ali so knez Pavle in njegovi glavni svetovalci izdajalci. Ali so se mogli sploh upreti zahtevam osišča? Gotovo ; e, da bi bil odpor pred dvema mesecema samomor, toda v zadnjem času se je položaj izpre-menil. Angleži so zdaj v Grči-i in grški brambovci pode Jta-ijane iz Albanije. Jugoslovanska armada bi se lahko uprla (n se umaknila, če bi to zahtevala nujnost, v Grčijo in pridružila grškim četam. Morda se ji sploh ne bi bilo treba boriti, ker bi imela na svoji strani tudi Turke kot molčeče tovariše. V taki situaciji se bi morda nemški generali preminili in ne poslali armad v Albanijo na pomoč Italijanom. Pozabiti se ne sme, da bi bilo prodiranje nemške oborožene sile v dolini Stru-mi otežkočeno. Niti v prvi sve tovni vojni ni bila ta dolina po-zorisčc velikih bitk. Da je Jugoslavija izgubljena, kaže akcija ameriške vlade. Federalno zakladništvo je na odredbo predsednika Roosevelta "zamrznilo" jugoslovanske imetje v tej deželi takoj po kapitu laciji pred osiščem. To premoženje znaša najmanj $40,000,000 v zlati rezervi in nadaljnjo vsoto $1,500,000 v privatnih rokah. Možnost je, da bodo Angleži zasegli jugoslovanske parnike na morjih. Izmed diplomatov v Washing tonu ne uživa noben večjega spoštovanja kot jugoslovanfki poslanik Konstantin Fotič. Karkoli se zgodi z njegovo deželo, je gotovo to, da je njegova bodočnost zagotavljena. V Wa-shingtonu prevlsduje mnenje, ds bo več prominentnih jugoslovsn skih patriotov zapustilo Jugoslavijo preden izdihne in ustanovilo začasne svobodne vlade zunaj dežele. Belgrsd. 27? marca. — Izgredi in demonstrscije so se vršili v tem mestu in Sarsjevu. kjer je bils ukresana iskra I. 1914. ko je bil umorjen svstrijski prestolonaslednik Ferdinand, in zanetila prvo svetovno vojno Ti so bili protest proti pristopu Jugo- slavije k osišču. Čez tisoč iz-grednikov se je včeraj bojevalo s policijo v Sarajevu, ko je ta skušala zatreti demonstracije proti nacijski Nemčiji in fašistični Italiji. V Belgradu so se pojavili izgredi v osmih različnih krajih. Bitke so se pričele, ko je začelo 200 bogoslovcev paradira-ti po ulicah in prepevati narodne pesmi ter kričati proti Nemčiji. Vojaške čete in policaji so za-stražili mostove čez Donavo in Savo, reki, ki se spajata pri Belgradu. Policaji so drveli z avtomobili iz enega kraja v drugega, da potlačijo demonstracije. V neki šoli so dijaki sežigali slike nemškega in italijanskega diktatorja. Poročila iz Cetinja in drugih črnogorskih mest o-menjajo izgrede in demonstracije. Kairo. Egipt. 27. marca. — Angleško poveljstvo je sinoči priznalo, da so nemške čete okupirale E1 Aghelijo, skrajno za-padno točko v Libiji. Dalje je izjavilo, da se je veliko število nemških vojakov izkrcalo v Tri-polu, glavnem mestu Tripolita-nije, edini luki v severni Afriki, ki je Še v italijanskih rokah. Spojitev prometnih zvez v Angliji 1 Laboriti priporočajo podržavljanje London, 27. marca. — Prvi korak glede konsolidacije vseh transportad j skih zvez v deželi, ki uključujejo železnice, kanale, ceste in letalske črte, je bil prav tar storjen. Načrt za združitev štirih glavnih železnic je bil sestavljen. . Prvi sistem, ki bo spojen z že eznicami, bodo kanali in reke. Slišale so se pritožbe, da ta sistem ni služil svojemu namenu v polnem obsegu. Plovba po rekah se je zanemarjala v prilog železniški transportaciji. Načrt konsolidacije je sestavil J. T. Moore-Brabazon, promet ni minister. Pričakuje se, da bo ta odpravil hibe v transportaciji. Pofebni red bi) v veljavi za potniški in tovorni promet po železnicah in rekah. Razume se, da bo vlada odškodovala železnice, prizadete zaradi konsoltdu cije, po končani vojni. Na vidiku so potezkoče, če pri de vprušanje vrnitve železnic lastnikom na površje. Laboriti v parlamentu so se namreč že iz rekli za podpržavljenje vseh prometnih sredstev. Vlada zdaj garantira štirim največjim železniškim kom pan i jam minimal ni profil $154,000,000 na leto. Vlada je odredila, da se mora jo vsi moški v stsrosti 37 let registrirati za vojaško službo do 12 aprila. Nekateri bodo služi li v policijskih rezervah in pomožnih vojaških oddelkih. Willkie apelira ta pomoč Kitajski New York. 27 marta. — Wen deli L Willkie je sinoči dejal, da bo kitajska borba proti japonski oboroženi sili zaznamovana zgodovini kot dolga borba za svobodo in boljše življenje. On j« govoril pred člani Ameriške ga odbora za pomoč Kitajski in apelirsl ns Američsne, nsj pomagajo financirati kitajsko voj no proti japonskim armadam VLADA ZAHTEVA KONEC STAVKE V M1WAUKEEJU Cikaski župan urgira in-tervencijo delav-- skega odbora POLICIJA STRA2I JEKLARSKE TOVARNE Washington. D. C.. 27. marca. — Federalna vlada je sinoči pod-vzela korake za likvidacijo kon-llikta med Allis-Chalmers Mfg. i Zo. in avtno unijo CIO, ki je o-klicala stavko v tovarnah te companije v Milwaukeeju, Wis., januarju. | Kompanija ima za $45,000,000 naročil od vlade. William S. Knudsen, direktor ederalnega urada za produkcijo bojne opreme, in mornarični tajnik Frank Knox sta odredila, da mora kompanija takoj obnoviti obrat in pozvati 7800 stavkarjev na delo. Zahtevo sta naslovila Vfaxu W. Babbu, predsedniku kompanije. Zgodilo se je prvič, odkar se izvaja program narodne obrambe, da je vlada podvze-a tako akcijo z namenom, da konča konflikt med delavci in delodajalci. i i in Xr IČnudsen in "Knox sta v svojem pozivu Babbu naglasila, da vlada ne more nadalje čakati na izravnavo konflikta. "Ljudski interesi zahtevajo, da stavke ne pvirajo izvajanja programa na rodne obrambe," je rečeno v pozivu. "Stavka v tovarnah Allls Chalmers Mfg. Co. mora biti lik vidirana. Vi morate takoj pozvati stavkarje, naj se vrnejo nedelo." Kopija kompaniji poslane note je bila naslovljena tudi Ha roldu Christoffrlu, predsedniku avtne unije. Tej je bil dodan stavek: "Pričakujemo od vas po-x>lno kooperacijo v smislu določenega programa. Milwauke«. Wis., 27. marca. — larold Christoffel je sklical shod članov avtne unije za prihodnjo soboto, ns katerem bo rszprsva o vladni zahtevi glede končanja stavke v tovarnah Allis-Chal-mers Mfg. Co. On je dejal, da se bo stavka nudaljevalu, dokler unija ne odloči drugače. Chicago, 27. marca. — Župan Kelly je sinoči naznanil, da on smatra, da je dolžnost federal nega delavskimi odbora odreditev akcije, ki naj bi končala konflikt med International Harve ster Co. in unijo Farm Kqulp-ment Workei* CIO, ki je oklica a stavko v tovurnah te kompa nije. Odbor naj ra/.pi&e volitve, pri katerih naj bi delavci odločili glede repn zentacije pri kolektivnih pogajanjih. Kelly je podal to izjavo po konferenci z uradniki kompani je, ki so odklonili sugestijo, da se konflikt predloži v rešitev ne dsvno ustanovljenemu* federst* nemu odboru za poravnavanje sporov med delsvci in delodajal ci. Uradniki so izjavili, da ne verjamejo, da spada v območje tega odbora izrsvnavs že oklica nih stavk. V mestni hiši so se včersj o-glaaili tudi deiegatje unije CIO in zahtevali od župana, naj izai li pravično izravnavo konflikta Načelnik delegacije je bil Emest B. Pough, pokrajinski direktor CIO. Robert Trsvis. organiza tor CIO, j« izjavil, da je uver jen. da policijaki uradniki prejemajo denar od kompanije za izzivanje igredov z namernim, ds postavijo stavkarje v slabo luč Bethlehem Pa« 27 marca — Državna pohaja pomaga Beth Študija raztegnitve % ^ nemške blokade Ameriške bojne ladje bodo spremljale parnike Washington, D. C» 27. marca. — Ameriški odgovor na naznanilo iz Berlina glede raztegnitve pomorske blokade na Islandijo, ki leži ob zapadni hemi-sferi, bo kmalu prišel. Nacijski trogi so izrekli svarilo, da se blokada raztegne do Islandije in Grenlandije. Ali bo odgovor dan v obliki svarila, ali pa odrejena odločna akcija proti Nemčiji, še ni znano. Uradni krogi v Wasikngto-nu študirajo zdaj vse faze nastalega problema. Promet med slandijo in Združenimi državami zdaj vzdržuje le nekaj parni-tov. Diskuzija je zdaj v teku v Wa-shingtonu glede vprašanja, sli naj ameriške bojne ladje spremljajo parnike, naložene z orož-em in bojnim materialom, ki odhajajo iz ameriških luk v angleška in grška pristanišča. Zna-menja so, da bodo bojne ladje spremljale parnike. Vprašanje e še, ali naj possdke tvorijo A-meričani ali Angleži. Senatni odsek za aproprlacije je odobril načrt, kf^oločs letno subvencijo $1,220,000 drulbi A-merican Export Air Linos za operiranje letalskegs prometa čez Atlantik. Člani odseka so o-dobrili načrt s štirinajstimi proti osmim glasovom. Jradnik letalskega odbora odpotoval v London New York, 27. marca. — Edward P. Warner, podnačelnlk federalnega odbora za civilno letalstvo, je z letslom Dixie Clipper odletel v London, kjer bo asistent W A. Harrimana, por sebnega Kooseveltovega repre-zentanta, čigar naloga je posp<*< šitev izvajanja programa ameriške'pomoči Veliki Britaniji. Letalo je odbijalo štirinajst drugih potnikov, med temi Frank-ina C. Gowens, tajnika arneri-škegu poslaništva v Londonu Izgredi v francoskem taborišču Vichy, Francija, 27. marca. Policijske uvtoritete so priznali demonstracije in izgrede v koncentracijskem taborišču pri Ai gelesu in zvrnile odgovornost na komuniste. V tein taborišr u nahaja okrog 0000 španskih lojallstov, ki so pobegnili v Fran cijo pred zaključkom španski civilne vojne. lehem Hieel Co. pri razbijanju stavke, katero je okllcaia jeklai-ska unija CIO. Governor Arthur H. James je poslal 250 policajev v to mesto za ustrahovanje stavkarjev. Tej sili, ki je upiizorila že več navalov na pikete. poveljuje polkovnik Lynn G. Adams Policijski oddelki štražijo tovarne Trinajst oseb je bilo včciaj rs njenih, ko je policiji, napudlu stavkal je, ko mi korakali v bližini tovarn. Možnost glede iz-rsvnsve konflikta je v naznanilu, da a« bo dahes vršila konferenca med reprezentsnti stavkarjev in kompanije. Konferenco je skltcsl Thomas Lambert, član spravnega odi*»rs federalnega delavskega departments. Domače vesti ' Moš in šena ubita v avtu Tacoma, Wash.—Dne 14. marca sta na cestnem križišču v tukajšnji okolici treščila skupaj dva avtomobila in v enem je bil Matt Matič s svojo ženoj ?.t>na jc bila na mestu mrtva, Matt je pa umrl dva dni kasneje. Bil je član društva 403 SNPJ. Matič je bil star 50 let in doma iz Kanjge pri Gastavu v Istri, V Ameriki je bil 40 let. Njegova žena je bila Nemka. Zapuščata dva majhna sinova v sturosti 15 in 12 let, Društvo ju je pokopu* lo oh velikem spremstvu 10. marca v enem grobu. 6« en pionir odšel Waukegan, III. — Pred dnevi je v tukajšnji bolnišnici umrl star naseljenec Frank Svete, star 74 let in doma od Vrhnike Tukaj je bival 47 let in zapušča sins, znsnega aldermana, dve hčeri, dva brata, -sestro in sedem vnukov. Is Mlnndfcote Virginia, Minn. — Tu Je umrl John Vajdetič, star 04 let. Tu Je bival 35 let, bil je član KSKJ in zapušča tri sinove in dve hčeri, brata v Chicagu In drugega brata v Ironwoodu, Mich., ter sestro na Elyju, Minn. Nov grob v Pannsylvanljl Forest City, Po, — Te dnlle umrl Frank Telban, star 56 let. Bil je aktiven društvenik, ki zapušča žimo, tri sinove in dve hčeri. Članica v bolnišnici Hatley, Wis. — Mary Tlsker, članica društva 198 SNPJ, se na haja v State General Hospitalu v Madisonu, kjer je bila operi rana na žolčnih kamnih. Zdravje se ji vrača na bolje. Člkaške novice Chicago. — Dne 26 t. m. je u mrl John Jenškovec, star 28 let in rojen tu. Zapušča starše, tri brate in dve sestri. — Dne 24. t. m. Je avto do smrti |iovozil de vetletnega hrvaškega dečka Geo. Sodiča na južni strani mesta, Wentworth ave. — Te dni sta u-mrla dva Hrvata: ftt-letni Janko Arbanas, 2517 So. Hidgeway ave. in 5,'i-letni Louis Mandič, trgo vec, IUI 1 So. Racine ave. grozi s poostritvijo blokade Nemci zasegli živila, namenjena Franciji London, 27. marca, u- Hugh Dalton, minister za ekonomsko vojno, je dejal v |M»iiainenlu, da ixi morala Anglija |xaj*triti blo kado Francije, ker živila in dru gc potrebšrme, |ioslene v neoku pirano Francijo, prihajajo v nemške roke Vtk tovornih par nikov, naloženih z živili, ki no prišli v francoske Inke i/, sever ne Afrike, Nemci razložili in zaplenili živila. Dalton je rekel, da Ih» angli^ka blokada učiltko vita le, če lx» Izvajana brezobzirno Dalton j« dalje rekel, da dogo vor * Ameriko, da Anglija ne bo ustavila dveli pamikov, nulože nih z ameriško moko za Franci jo, ne pomeni omlljenje blokadi Anglija ne bo Izdala dovoljenja /h dovoz drugih |iotiobščin iifokupirniio Francijo Vojni minister David Maig«*a .-ton J«' povedal v pailamentu, da angleški vojni ujetniki v Nem Imji ne dolie lueM v istem obse-i gu kot jo dobivajo nemški fttiJSl ujetniki v Angliji In kolonijah. Hrana, ki Jo dobivajo Nemci dnevno, vaebuje MHI kalorij, o-ns. ki jo dobe Angleži, pa samo 2756 kalorij. Angleška vlada jf /ju proti temu protest ušla. KORPORACIJE GR-MADIJO OGROMNE PROFITE Murray razkril hibe ekonomskega sistema ODPOR PROTI ZVI. SANJU MEZD Atlsntlc City. N. J. — "Ameriški velebiznis, ki vleče največ-e profite v zadnjih desetih le-ih, noče deliti prosperitete, ki ,n uživa, z milijoni ameriških < elavcev," je rekel Philip Murray,, predsednik Kongresa lhdu-strijskih organizacij, v svojem govoru pred voditelji Zvezo Šolskih uprav, • "Sest korporactj, ki uposlujejo 685,000 delavcev, je narodilo $60»,780,000 profita v preteklem letu," Murray je imenoval dotične corporacije. Te so General Motors, ki Je naredila $977 profita na vsakega uposlenega delavca; Amerienn Telephone Si Telegraph Co., kl je naredila $528; Standard Oil Co. Izkazuje profit 112000 ns vsakega delavca; Du 'ont $2200; General Electric $826 in U. S. Steel $420. "Ali je to pravičen ekonomski sistem?" je vpraSjd Murrey. "A-I ta sistem določa pmviČho ras-delitev profita med one, ki u-stvsrjsjo bogastvo?" Murray je dejal, da je imel v zadnjih tednih več razgovorov z vodilnimi industrije! in jim svetoval zvišanje mezd, da bodo tudi delavci dobili večji del od Ixigustva, ki ga producirajo. Spoznal je, da so magnat je proti vsaki koncesiji delavcem. Oni so se postavili na stališče, da bi zboljšanje mezdne strukture, če bi delavci in delavke prejemali višje plače, prineslo inflacijo in vsa dežela bi čutila posledice. Is toga razloga ne sme biti storjen noben korak v dobi izvajanja programa narodne obrambe glede izboljšanja življenskega standarda in zvišanja plač. . Predsednik CIO je dalje re-.•i . Ta kompanija je znana kot uu/vecju aovražnica organiziranih delavcev. Kanadska bojna ladja v plamenih Devetnajst članov , posadke izgubilo življenje Halllaa. Kanada, 27 marca.— Paliolns liojnu ladja Otter Je zajeta v plamenih Ogenj Jo na-ntul, ko M' je nahajala v bližini obrežju tega mesta Devetnajst članov |»osiidke je Izgubilo tiv-Ijenj« -Dam s zjutraj objavljeno naznanilo praVi, da se je samo 22 mornarjev rešilo. * Poakakall so hitro v rešilne čolne. Te Je potem vzel na svoj krov neki par-nik, ki se je nshajal v bliiini PROSVETA PROSVETA THE KNLH.HTKNJUENT CKASIIO 1* LASTNINA SLOVSNSSS NABODNB POUroKNB JSDSOTS Of|i. W mmd mMUM kr SW»aaa NatUaal H..WM InM; Narota I m m Uruirn* 4rU«« (Iicm CSicaas) la Kanada UW na leto M " P»> ** u Chicas« I« Cierro M ta tek. letu. M T» ia pol leU; ia ¡•—mM* lt.ee. •uheerlatloa ratee: tot Uie l.'nítetf State« ieieept CSlea#o> ea4 Caneda M M per yaer. OMmM aa4 Cteere |7.M per »«ar. (arelan «matrlaa * «0 per yaar. __ ~ Cena oalaaov po dúgívonj - ItoltopW doptaoir In nana-rofeftih «ankov «e ne vračajo. Rokoptal literarna vsebina tértico. poveati. drame, peoml itd) aa vrnejo poélljatelíu le v »lučaju, trn je prt lotil puttntno. Ad.rrt-.m, ralee «a. a*rermea«.~Maae«erlpte ot «-»»«■I-raUvti* and enaoJlelud artlrUa vili not be r»turn*4. Other «eni«MrípU. eucb aa atarle«, pley», pomm. ele., arfll u retarneš t«, aender vtily wken eMompanie* Sy aelf^AIrea-d and etempe4 Glasovi Naale* aa »ee, kar lat atlfc ■ IMaa V 1'KOHVHTA -r SMT4S Se. I*wa4ala A»e.. Orfcasa. lltla.U MKMMKM tir THK rMlKSATKD PB*HS Date»» v «*U*»Ja na prlmrr tMarrk II. lt41), pole« »•!•»• te*na na aaalovw uonirní. da »a« Ja a le» ItUac potekla aa» rodalaa Fonoelte je »re*e«aene, 4a ae eaai llet aa atfaei. IM Evropska federacija Najnovejši glas za demokratično federacijo Evrope, ki naj pride po vojni, je povzdignil dr. Edvard Beneš, bivši predsednik čehoslovaške republike in danes predsednik začasne čehoslovaške vlade v Londonu. Dr. Beneš je govoril o federaciji 20. februarja t. 1. pred dijaki univerze v Liverpoolu na Angleškem. ' Govornik je sicer omenil sistem "federativnih enot v razni» delih Evrope," toda njegova osnovna misel je bila. da Evropa mora biti v bodoče drugače organizirana, če si hoče zagotoviti trajni mir in odstraniti vzroke za pojav novih Hitlerjev, Mussolinljev in Stalinov. Stari sistem ravnotežja velesil in versajski sistem Lige narodov se ne smeta povrniti Dr. Beneš je zlasti poudaril, da v novi organizaciji evropskih narodov mora biti zagotovljeno ekonomsko kooperiranje kot podlaga za solidarnost vseh evropskih ljudstev r samo politično kooperiranje ne zadostuje.. Gospodar-sko kooperiranje bo odstranilo konflikte med demokratičnimi enotami federacije in tudi preprečilo formiranje novih avtarkičnih totalltar-sklh držav. Podčrtal je tudi, da je bila Nemčija deloma odgovorna za zadnjo vojno, za to vojno je pa odgovornost popolnoma na njeni strani, vendar to ne pomeni, do smejo zmagovite demokracije ponovno računati s kakšno maščevalno mirovno pogodbo. Versajska šola šikan za nemško ljudstvo je bila dovolj; ta šola je demokracije lahko izučila, da je v bodoče treba pomagati naprednim elementom v Nemčiji na noge, da ostanejo trajno na krmilu. To je smisel Beneševega govora. V principu se Benešev načrt ujema z mirovnim programom delavske stranke v Angliji, samo da je zadnji bolj precizen na ekonomski in socialni strani. Program za novo Evropo, sprejet na letni konferenci delavske stranke v Angliji v maju 1940, določa v glavnem ustanovitev, Zveze evropskih držav, katera bo imela kolektivno oblast nad suverenimi pravicami vsake posamezne države. Ta kolektivna oblast mora pred vsem kontrolirati ekonomske in vojaške mpči vseh posameznih držav in skrbeti, da se vsak spor med posameznimi članicami Zveze reši mirno. To pomeni, da bo oborožena sils sleherne članice Zveze zmanjšana edinole na notranje varstvo (policijsko silo), dočim naj bo vsa ostala oborožena sila za zunanjo obrambo skupna in v rokah Zveze. Program delavske stranke dalje naglaša, naj današnji status tesne kooperacije med domini-joni Velike Britanije služi za zgled bodoči organizaciji Evrope. "Vsi narodi, veliki kakor majhni, morajo imeti pravico do obstanka 'ln do svobodnega kooperlranja v okviru novega reda." Nadalje isti program naglaša: "Delavska stranka ne bo sodelovala pri nobenem imperialističnem izkoriščanju, pa naj bo kapitalistično ali državno, zato zahteva, da kolonialna ljudstva povsod dobe čim prej saipo-. vlado, kjer pa ta ljudstva še niso zrela za samovlado, morajo biti pod pravično zaščito Zveze držav, kolonije jhk! takšno zaščito pa morajo biti odprte |mi enakih pogojih vsem svobodnim ljudstvom /a pravično dobavo surovin. Novi red s temi principi ne more biti nič dru gega kot socializem na demokratični podlagi.' Takšen je (v glavnih točkah) mirovni pro gram delavske stranke v Angliji. Socialisti vsega svetil i»a lahko osvoje z mirno vestjo. To velja tudi za "Skrene demokrate, med katere upada tir Beneš in na milijone drugih. Benešev« ideja federativne Evrope se prav lahko h|xijt s progrumom angleške delavske stiankc. saj tudi on poudarja ekonomsko kooperacijo x » In brez ekonomske kor>|>cractJe je svoboda evropskih tnalih narodov nemogoča. Alternativa je nasilna, vojaško-ekonomska diktatura, kakršno planirajo Hitler.* Mussnlint in Stalin. _ Demokratična ljudstva •»«• lahko učijo od diktatorjev samo enega, in to jt»f fin morajo meti aeboj kooperirall, če hočejo « ksistirati in svo-l»idno živeti — kakor diktatorji dane» meti seboj kooperitajo, ko Jim gie /a eksistenco IZ naselbin Ukradeni ¿avlji Elizabeth, N. J.—Bilo je rav-o že kdo oglasil. Drugi dan je nel oče na žandarsko postajo in javil, da mu je nekdo ukradel 3ar lepih novih čevljev. Takoj lh je dobil nazaj. Žandar je nel z očetom in berača sta dobi-a, ko je ravno kričal na sredi trga, češ usmilite se starega sol-data. Kdo je zagledal očeta ln iandarja, je takoj umolknil. Na ;:eljo očeta ga niso zaprli in žan-dkr ga je le nappdil.. * Agnes Pasarlch. Bras komentar I s Ročk Sprlngs, Wyo. — Skoraj ne vem, kako bi začel. Saj ne bi rad pisal, toda odkar je br. Gar-den začel streljati kozle po Prosveti, mu moram tudi jaz dati malo popra. Br. Garden, s tako izobrazbo kot jo imaš ti — vsaj ti tako misliš — pa nečeš več pisat drugega kot same napade na ameriško vlado in na br. Molka. Saj si včasih pisal kakšne napredne članke, zdaj pa pišeš same bedarije. Ali misliš, da bo prišel Roosevelt tebe vprašat, kaj bo on pre dlagal kongresu? Ali misliš, da kongresnikl ln senatorji nič ne-vedo, kaj delajo? Ameriška vlada se ni sama postavila: izvolilo jo je ljudstvo in ji dalo moč, da lahko dela brez tebe. Malo čudno se mi vidi, zakaj on piše ravno malo nasprotno kakor drugi. Komunist nisi, pe-tokolonec nečeš biti. epizar tudi nc, pišeš in govoriš pa ravno tako kot oni* Rad bi vedel, da enkrat zapišeš, kaj ai ti, pa ni treba zavijati kakor jc tvoja navada. Piši odkritoarčno, ali si ali niai tako trmast kot je pisal br. Langcrholc. Nekaj ni prav s ta bo. Vedi, da tistega kamna ne Koncert Svobode Datroit. — Deveti marec bo nam ostal v lepem spominu. Ta dan je pri nas namreč priredila Cankarjeva ustanova iz Clevelanda lep in obširen program. Priznati moramo, da so nam Cle-velandčani'res dali td, kar so o-bljubill in jim gre vse priznanje za njihovo požrtvovalnost in sposobnost. Skoda, ker je bil čas tako kratek: s tem in onim se pozdraviš in malo pogovoriš in že se je treba ločiti. Takih kulturnih programov potrebujemo vsi, posebno v današnjih časih, ko ne slišiš drugega kot grozodejstva. ; Da naša kultura ne zamre v Detroitu, se trudi pevski glpor Svoboda, ki bo prihodnjo nedeljo, 6. aprila, ob 3. popoldne pri redil svoj koncert v Delavskem domu na 437 S. Livernois. Program bo bogat. Poleg koncert nega dela bo uprizorjena tudi spevoigra "Srce in denar". ^Posebnost bo tudi nastop tul;e, ko ¡v Servel abeolulno TIH, nlkolt niti najmanjšega lopot* Dokallle si lo samim sebt s tem, da se poslutlte rdaj naše ponudbe Samo idile v najbližji 1'eoples Oas ursd sli telefoniraj!« Wabeah #0UO AJ( pa vpiašsjle svojega najbližjoga ServVl trgovca Ponudbe samo «a omejen rna, Imej stotin- takoj SCR VEL. plinski refri« erster, e katerem «overi vse Amerik*. Oaisne tih. Iraja bel) dolgo Preprltejle ae v svojem lastnem domu m*M*—4 Uium» POLOM" »»»»»»»»»»»»i ROMAN IZ VOJNE L 1870-7! Preložil VLADIMIR LEVSTIK ËMILE ZOLA (Se nadaljuj«.) "Strela božja, ganite ae!" je kriknil Bouro-che nad pomočniki, otrpljimi od groze. "Umijte mizo in prinesite mi številko tri!" Umili so mizo in vnovič izlili vedra, polna rdeče vode, potokoma po trati. Marjetična greda je bila le še krvava kaša, listje in cvetje poteptano v krvi. In da se nekoliko odpočije, je štabni zdravnik, ki so mu prinesli številko tri, poiskal kroglo, ki je zdrobila spodnjo čeljust in najbrže obtičala pod jezikom.- Mnogo krvi je teklo, prsti so mu postali vsi lepki od nje. A v dvorani so bili položili stotnika Beau-douina nazaj na njegovo žimnico. Gilberta in gospa Delaherche sta bili sledili nosilkam. Celo Delaherche je prišel vzlic svojemu razburjenju nekoliko pokramljat. Počijte, gospod stotnik. Pripravimo vam sobo in vas vzamemo k sebi." Ranjenec pa se je vzdramil iz svoje onemoglosti in duh mu je postal za minuto jasen: "Ne, vse se mi zdi tako, da bom umrl." In pogledal jih je vse tri s široko odprtimi očmi, ki so jasno razodevale grozo pred smrtjo. "O, gospod stotnik, kaj pravite!" je zamr-mrala Gilberta in se po sili nasmehnila, dasi jo je izpreletel mraz. "Mesec dni, pa boste zdravi!" Zmajal je z glavo, in gledal je le še njo, v očeh neizmerno ke^anje po življenju, obenem pa strah, da bo moi-al ¿e tako mlad odtod, ne da bi bil do kraja okusil vse radosti življenja. "Umrl bom, da, umrl bom . . . Ah, strašno je!" Nato je mahoma zagledal svojo umazano, raztrgano uniformo in svoje črne roke, in zdelo se je, da ga njegovo stanje v navzočnosti ženskih žalosti. Polotil se ga je sram, da ga vidijo tako zanemarjenega; in misel, da je njegova korektnost pomanjkljiva, mu je nazadnje popolnoma vrnila pogum. Posrečilo se mu je nadaljevati z veselim glasom: "Samo da, če že umrem, bi rad umrl s čistimi rokami . . . Milostljiva, velika ljubeznivost bi bila, če bi mi dali namočeno brisačo." Gilberta je stekla, vrnila se z brisačo ter mu hotela sama odrgniti roke. Od tega trenotka dalje je kazal veliko srčnost, ves v skrbi, da umrje kot človek iz dobre družbe. Delaherche ga je bodril ter pomagal svoji ženi, da sta ga ospodobila. In spričo tega umirajočega, videča, kako se je soproga trudila okrog njega, je stara gospa Delaherche čutila, da njen srd izginja. Se enkrat je hotela molčati, ona, ki je vedela o grehu in si je bila prisegla, da pove ainu vse. Čemu pehati hišo v zlo, ko bo pa smrt izbrisala krivdo? .....Skoraj takoj je bilo pri kraju. Stotnik Bea- udoin je oslabel ter se pogreznil v svojo prejšnjo onemoglost. Leden znoj mu je orosil čelo in vrat. Za hipec je odprl oči in potipal naokoli, kakor da išče namišljeno odejo, ki si jo je začel s skrivljenimi rokami in z rahlim in trmastim gibanjem vleči do brade. "Oh, zebe me, hudo me zebe." In preminil je, ugasnil je brez ihtenja, in njegov mirno, podrobneli obraz je ohranil izraz neskončne žaloati, Delaherche je pazil, da ao prenesli truplo v bližnjo vozarno namesto v mrtvašnico. Gilber-to, ki je ihtela vsa potrta, je hotel prisiliti, da se umakne v svojo sobo. Toda ona je dejala, da bi ae sama zdaj preveč/4>ala in da hoče rajši «»stati s taščo v gneči lazareta, ki jo vsaj omamlja. Že je tekla napojit žejnega afriškega lovca, ki se mu je bledlo v vročici; nato je pomagala strežniku zavezati riiko majhnega vojačka, ki je bil z odtrganim palcem peš priromal z bojišča; in ker je bil čeden in smešen ter se je šalil nad svojo rano z brezskrbnim obrazom pariškega šaljivca, se je naposled oveselila z njim. Zdelo se je, da je med stotnikovim umiranjem kanonada postala še hujša; druga granata je bila padla na vrt in razklala eno tistih stoletnih dreves. Ljtidje, napol brezumni od groze, so kričali, da ves Sedan gori, ker je izbruhnil v Casainakem predmestju velik požar. Pretilo je vsesplošno uničenje, če bi obstreljevanje še dolgo trajalo s takšno srditostjo. "Ni mogoče; še enkrat pojdem gledat", je dejal Delaherche* ves razburjen. "Kam pa?" je vprašal Bouroche. "Na podprefekturo, da slišim, ali se cesar norčuje iz nas, ko govori o tem, da bo dal razobesiti belo zastavo." Štabni zdravnik je ostal nekaj minut ves o-mamljen ob misli na belo zastavo, na poraz in na predajo, ki ^a je zadela tu, sredi njegove o-nemoglosti pred nalogo, da reši vse uboge razmesarjene siromake, ki so jih vozili k njemu. Zamahnil je v srditi brezupnosti. "Hodite k vragu! Saj je vseeno po nas vseh!" Zunaj je bilo Delahercheu še težje napraviti si pot skozi narastle skupine ljudi. Ceste so se od minute do minute čimdalje gosteje polnile z valovjem vojakov, ki so prihajali v neurejenih trumah. Izpraševal je več častnikov, ki jih je srečal na poti; nihče ni bil zapazil bele zastave na trdnjavi. Napoaled je neki polkovnik povedal, da jo je videl za kratek hip, kako so jo razobesili in sneli. To bi bila razlaga za vse: ali da je Nemci niso videli, ali pa, da so jo videli, ko se je pokazala in izginila, ter so podvojili svoj ogenj, ker so zaznali, da se bliža smrtni boj. Krožila je celo že historija o brezumni jezi nekega generala, ki se je vrgel nad razobešeno belo zastavo, odtrgal jo z lastnimi rokami, prelomil drog in poteptal platno. In pruske baterije so streljale venomer, granat je deževalo na strehe in ulice; hiše so gorele, in neki stari ženski je na vogalu Turen-novega trga raztreščilo glavo. Ko je prišel Delaherche na podprefekturo, ni našel Roze več v vratarski sobici. Vsa vrata so bila odprta, pričenjala se je zmešnjava. Nato je šel navzgor irt srečaval same preplašene in hiteče ljudi, in nihče mu ni zastavil niti najmanjšega vprašanja. V prvem nadstropju, kjer se Je obotavljal, je srečal deklico; "Ah, gospod Delaherche, hudo se nam godi! Le brž poglejte, če hočete videti cesarja." Zares so slabo zaprta vrata na levi nekoliko zijala; skozi špranjo se je videl cesar, ki je bil zopet pričel svoje opotekanje po sobi. Dirjal je iz kota v kot in se ni ustavil, vzlic svojim neznosnim bolečinam. Pravkar je bil vstopil adjutant, ki je tako slabo zaprl vrata, da se je slišalo na hodnik, ko ga je vprašal cesar z medlim, brezupnim glasom: "Povejte mi, gospod, kako da še vedno-streljajo, ko sem vendar dal razobesiti belo zastavo?" _ * To je bila njegova, zdaj že neznosna muka, ta kanonada, ki ni odjenjala, temveč je prihajala od minute do minute silnejša. Niti do okna ni mogel stopiti, ne da bi ga zadela v dno srca. Se več krvi, še več človeških življenj, končanih po njegovi krivdi! Vsaka minuta je brez koristi kopičila nova trupla. In v ogorčenju svoje mehke sanjarske duše je bil ljudem, ki so stopali v sobo, že več nego desetkrat zastavil to obupno vprašanje: "Tak zakaj še vedno streljajo, ko sem vendar dal razobesiti belo zastavo?" (Dalj« prihodnjič) Povesti iz Galiciji France Lobodika Sedel sem v kavarni. Poalušal sem razgovor gostov, ki ao raz pravljali o dnevnih dogodkih, kakor je ie navada v kavarnah. Ko je bil pogovor najbolj žtv, je vstopil berač. Ves kosmat in raz trgan in imel je eno samo nogo. Prišepal je z bergljami k prvi mizi in poprosil vbogajme. Gost rnu je porinil dinar, toda berač ga ni videl — prisluhnil je pogovoru, ki je tekel baš o Rusiji. Živo »e je vmešal vanj. Njegove besede so kazale silno vero v Rusijo. Gostje m» se začudili. Nekd.i je im-kel sum, da je komunist, toda berač je ostro zanl kal. PrcHnli so ga, naj Jim pove. *a^aj se toiej tako zavzema za Rusijo. Meti gosti je bilo pren-ej izobražencev. Sprva so berača l*»slusun s podcenljivim smehljajem. potem so se zresnili in na)M»sled »o bili (auamočenl. "Ki i je kri, gospoda* Brat je bi al in naj kdo to dejatvo še ta-k«> tajni RtiK">)e moj, je moj starejši brat, a tudi vaš Ne vem. čemu gledate na /apad. Sonce vzhaja na v/hodu Rad Imam svojega stat cjšega brata Ja/ ne moiern nikamor, poglejte, kakšen sem, rad bi pa videl vzpon svojega velikega brata. Če ima kdo velikega brata, tudi sam ni majhen Rusija je velika in še večja bo' Pravijo, dš ao Rusi po svetovni vojni mnogo trpeli. Povem vam: Čim temnejša je bila njihova noč, tem svetlejši bo njihov dan! Ne mislite, gospoda moja, da mi je, ker sem berač, kaj na tem, da dobim del vašega premoženja' Ne! Zadovoljen sem, da smem gledati sončno luč in morem kdaj pa kdaj popiti šilce žganja. Povedal vam bom. Nekdaj sem živel bolje. Kaj hočete? Brez ene noge s$m in čašico žganja rad popijem. Bil sem na dovolj dobrem položaju. V vojni sem bil nadporočnlk. Brodil sem po blatu na galicijski fronti. Čeprav sem bil avstrijski častnik, acm želsi zmago ruskemu orožju. Nebo naj mi bo priča, da s svojo četo Rusom nisem prizadejal nobene škode. O prvi priliki sem se s četo vred dal ujeti. Rusi so mojim vojakom vzeli orožje in jih odvedli v zaledje. Meni so orožje pufti-li. Dobro ao uvideli, da aem Jim «eto pri vedel v roke nalašč, da tegu nisem storil Iz bojazljivosti Odvedli so me v Itab poveljnika brigade, is katere je bila «•«•ta ki sem se ji pjvdal. Povelji sem mu. da so Rusi moji bratje in ds se proti nJim nočem Inirili. Pojasnil sem mu položaj na avstrijski strani. General je bil v menoj izredno prijazen Kakšna razlika med mojim bivšim poveljnikom brigade, ki je bil nadut, oooren in nedostopen, in tem očetovako ljubeznivim Rusom! Ponudil mi je čaja, povprašal po starših in rodbini ter se čudil, da govorim ruskemu tako podoben jezik. Prav tako prijazni so bili častniki iz njegovega štaba. Zanimali ao se za našo deželo. Med aeboj «o se vedli prisrčno, prav tako tudi z menoj. Čutil sem, da sem med svojimi ljudmi. General je obljubil, da bo o mojem prehodu v rusko vojsko govoril na pristojnih mestih. . Izrazil je željo, da bi poatal poveljnik kake čete. ki Ji je on brigadir. Dokler pa ne bi višji poveljniki odredi- _________ __________^ li kako in kaj naj ostanem kar zakï'so"' ¿sksdton", ah^Teč. Kd P K OSVETA ^ pravil, kako me je bolelo, ko so me bivši tovariši častniki psovali, češ, pra?_U je, slovenski pes. Koliko udarcev sem moral prenesti, koliko pljunkov je padlo name! Prišel sem pred vojno sodišče, ki me je po mučnih zasliševanjih in izsiljevanjih obsodilo na smrt. Nisem se bal. Priti mora, kaj zato, če malo let prej. Bolelo pa me je sramotenje. Z najgršim blatom so obmetavali vse, kar mi je bilo sveto, t Prerokovali so uničenje Slovanov in ne vem kaj ¿e vse. Čutil sem se duševno olajšanega, ko sem se naposled vendar znašel na mestu, kjer je bil zame izkopan grob. Preden sem moral sam stopiti vanj, mi je stotnik, ki je bil določen, da izvrši obsodbo, obsodbo še enkrat prebral, potem pa me je degradiral, kakor I je bilo po avstrijskem vojaškem kazenskem zakonu predpisano. Besede: "Nisi vreden, da dalje nosiš znake nadporočnika! V imenu zakona ti jemljem znake častniškega dostojanstva", me niso kdo ve kaj zadele. Ni mi bilo žal za tisto častjo. Nehal sem biti avstrijski nadporočnik. Čeprav. Prišel bo tudi čas, ko Avstrije ne bo več. Nisem si pa niti v sanjah drznil misliti, da je ta vojna za Avstrijo zadnja. Sunili so me v grob. Na dnu je bilo vode do kolen. Privezali so me ob kol zabit v dno groba, ki je bil toliko globok, da ao mi glava in prsi bile iznad zemlje. Bilo je proti večeru. Sonce je zahajalo> Bil sem obrnjen proti njemu. Poželjivo sem gledal, kako tone v ravnino. Doma sem imel dekle; pri lepoti sončnega zahoda sem se spomnil napj. Kako je svet lep! Kako krasno je življenje! Tedaj sem razumel, zakaj je smrt na bojišču lahka in lepa, a smrt na mo-rišču strašna. Nihče od vas ne ve, kako je svet lep. Jaz sem začudil njegovo lepoto — «toječ v grobu. Gledal sem, kako je Sonce tonilo in kako so se sence daljšale in spajale V eno samo. Nad menoj je plaval lep oblaček, ki je bil sprva bel, potem rumenkast in rož-natordečkast, ko se je pa mrak raztegnil že po vsej ravnini, je postal škrlatnordeč. Neko je bilo oprano. Iz smeri proti bojišču ae je slišalo grmenje topov, ki je veličastno grozo trenutka še bolj stopnjevalo. Nekje je zazvonil zvonec, gotovo v kakem stanomostanu. Vse je bilo lepo ial nutkov sem pozabil, da stojim v grobu. Tedaj me J'e nekdo zbudil iz o-mame. Sirovo mi je s kosom tkanine zavezal oči. Slišal sem korake. Točno se še spomnim cmokajočih zvokov, ko so vojaki dvigali noge iz blata. To je bilo onih šest vojakov, ki so jih določili, da me ustrele. Potem sem slišal oni dobro znani zvok, škle-petanje zapornika pri puški: vojaki so napolnili puške. Še malo daljši kovinski zvok: stotnik je potegnil sabljo iz nožnice. Bil sem miren. Zdajle bo dvignil sabljo, vojaki bodo na to tiho znamenj dvignili puške k licem in padlo bo povelje: "Ogenj!" in vsemu bo kraj. Potopil se bom v neznano. Očitno so bili vsi tako zaverovani v to, kar bi se moralo zdaj zgoditi, da niso slišali rahlega bobnenja, ki pa ni bilo od topov. Jaz sem ga slišal, vendar se mi je zdelo kakor v sanjah, čeprav je postajalo z vsakim u-tripom mojega srca močnejše. A-li je to že smrt? Ali že plavam skozi vsemirje? Čutil sem, da je zemlja že daleč, da mi ni prav nič bližja od ostalih nebeških teles. Potem sem se zbudil. Zasvetilo se mi je v glavi: to bo konjenica, ah, ruska konjenica! Ko- Angleške ženske na delu na neki železniški postaji, lomestile moške, ki so bili pozvani v armado. One so na- ri kozakov opazil in rešil iz neugodnega položaja. Zastonj. Mor da je bil mrak že gost, pa me nihče ni videl. Morda je bila že temna noč. Če je tako, bom moral vso noč prebiti v tem straš nem položaju. Poskušal sem iz vleči roke iz vezi. Ni šlo. Tudi mi ni uspelo omajati kol in ga izpuliti iz zemlje. S kolom na hrbtu bi odšel in se že kako rešil še enega. Samo da bi bil* proč od tega prokletega mesta. Za čel sem vpiti. Če bi tudi kak Av strijec prišel, samo naj pride, čeprav bom potem še enkrat prišel na morišče. Toda kdo me bo sli šal! V bližini so pokale puške, krogle so žvižgale tudi meni nad glavo. Od nekod se je čulo vpitje ranjencev. Nekaj časa se je streljanje približevalo, potem oddaljevalo in spet približevalo, dokler se ni končno oddaljilo proti avstrijski strani. Vzpored no z bližanjem borbe je rasel in pojemal zdaj moj up, zdaj moj obup. Ali bom jutri še živ, je bilo odvisno od tega, čigava bo jutri zemlja, ki je bil vanjo zabit moj kol. Grozna negotovost me je izčrpala telesno in duševno. Če bi vedel, da bom umrl, bi bil miren. Tako pa nimam besed, da bi opisal z njimi tedanje moje stanje. Dokler /e trajalo, ne HH H mi vem. Gotovo vsaj pol večnosti, kakor v sanjah. Za nekaj tre- Da bi končal, sem začel tolči z Padel sem v ne- v njegovem štabu. Ponudbo »em ae mi je po žilah ailovito pogne sprejel z vetjem. Videl sem Začel s«n ae od rszburje- Videl tovarištvo v ruski vojski. Bilo je to nekaj čudovito lepega, častniki se~ niso ločili od vojakov v ničemer drugem kakor le v o-značbl stopenj. Ne razumite me nja tresti. Morda bom pa še ži vel! Ah. gospoda, oni trenutki! Človek gori in ne more zgoreti. Ti trenutki so bili šele strašni, ko sem bil med li vi j en jem in amrt- narobe Bil «» vseeno sijajni ča-, JO, ko M je pojavil, spet nada, stmkr Vojaki se h niso bali, d. ^ llvifDl bi MVe. temveč so jih ljubili in spošto- Mnih ne lme| da b,J , vali kakor očete. |v|detl kj|j „ dogaja? Kdo bo hitrejši: kozrfke sablje ali onih šestero cevi pušk? Vse te misM ao ml v trenutku prešle skozi glavo. Puške so počile. Divja radost me je vzevze-la, ko nisem začutil krogle v svojem telesu. Zdaj je pa šlo za življenje in svobodo tudi mojim ra-In bi jem' Bobnenje je prešlo mimo mene in preko mene. pomešano z >venketanjem sabelj. Se bom živel, vsaj nekaj ča- V nekaj dneh so Nemci in Avstrijci izvedli na naš odsek široko zasnovan napad. Bili so v premoči in so nas potisnili nazaj. fJPri tem je nekaj častnikov is na-šegs štaba, med njimi tudi jaz. imelo nesrečo, da smo bili obkoljeni in ujeti Vedel sem. kaj me čaka. če me spoznajo spoznali so me. čeprav sem bil v ruski uniformi želel sem. da me ubijejo pri priči, toda odved- li so me v zaledje. Ne bom vam sa še. Upal sem, da me bo kate- glavo ob kol zavest. Zjutraj so me našli Rusi napol mrtvega. Odpeljali so me najprej v poljsko bolnico, kjer so mi nudili jfrvo pomoč. Tam sem se za nekaj minut zbudil iz nezavesti. Ko sem zagledal nad seboj bradat obraz ruskega zdrav nika, sc mi jc zazdelo, da vidim angela. Rekel mi je par prijaznih besedi, kaj, nisem več razumel. Spet sem utonil nekam v brezmejnost. Ko sem se iz nezavesti zbudil v drugo, sem že ležal v bolnici v Kijevu. Imel sem vnetje obeh členkov in kolen, pljučnico in še ubite živce povrh. Nisem zastonj vso noč visel na kolu, z nogami do kolen v vodi. Zdravniki in sestre so si na moč prizadevali, da mi rešijo življenje. Uspeli so, čeprav le deloma. Tisto noč je bila le preveč strašna. Odrezati so mi pa morali desno nogo. Ni bilo to v njihovi moči, vendar ao se čutili pred menoj nekako _ krivi, ker mi je niso mogli ohraniti. Meni je bilo zanjo manj žal kakor pa njim. Tam v bolnici sem spoznal, kakšna je ruska duša. Sonce je, kristal. Plemenita je, velika. Bolelo me je, ko je prišla nanjo ona strašna preizkušnja revolucija. Jaz vem. da je ruaki narod ni zaslužil. Morda so jo oni, ki so ga vodili. Bil aem Rusom tujec. Tudi i-zobraženci dostikrat niao vedeli, da so tm svetu . neki Slovenci. Skrbeli so zame prav tako ali pa še bolj kakor za svoje ljudi, ker so vedeli za mojo zgodbo. Prej je nekdo od vas rekel, da Rusi poedincev ne priznajč, marveč jim je le skupnost vse. Kako je \ v Rusiji zdaj, ne vem. Vem pa, da sem prav v Rusiji najbolj ču-; tU veljavnost človeka. Prav v Ruaijl niso z mano ravnali ka^ kor s številko, kar sem bil v Av- « ftriji kot častnik. Gospoda, ne očeta, ne matere, nisem poznal Težko sem se prebil skozi študije. Nihče mi ni pomagal zaradi mene samega Če ml je kdaj kdo, Je lb storil za-rodi koristi, ki je upal, da jo bo, imel od tega. Edini moj svetel spomin je na one dni, ki sem jih preživel v Rusiji. Je vprašanje, koliko naših ljudi bi ostalo tam, če ne bi prišla revolucija. Omenil sem prej dekle./^isaksem ji, da sem ob noga Odgovorila mi je, da me ljubi, pa naj bom, kakršen hočem, toda precenila se je. Revolucija je y Rusiji napravila nered in sem. se zato po vojni vrnil domov, v novo državo. Zaželel sem si tudi videti spet naše gore, naš raj in seveda tudi svoje dekle. Ko me je pa videla pohabljenega, se je obrnila drugam. Ne zamerim ji. Kaj bi tudi počela doU ca! Začel sem£*V norti Kam sem pï Prokleto to življenj1 ni vredno. Obesi] bi ^ vno, če ne b. bilo JLj spomina v mojem «TJ bo Rusija zasijali rad tudi doživel 2o kako, da je tudi moj, ¿L! majhen, majhen Uw njeni zgradbi. Q^fl vzšla ruska zvezdi hvaležnost do Rusov iS ctla nič vec. Tedaj na pokopališče, kam^? ves, izvzemši to hvalJ jo čutim do ruskega run ko, gospoda. To je povedal berač, od gostov je porinil prrt šico žganja. Popil j0 ? šek. Tistega dmarja fc prej nekdo položil p^ zdaj ni opazil. Obrnil, odšepal, ne da bi bil še u prosil vbogajme, kakor A bilo sram, ker je svojo misel izdal slabšim od^ pa sem po njegovem odh čutil, da je v kivtrnrbolj no in hladno. ^ VARUJTE VAŠE ZDI« Trintrj.ro grenko rise, nom B-l isboljsa apatii ia, Dobi se pri rasam UkvJ Joa. Triner Corp, 1333 ^ Ave.. Chicago. IlL »»»»»»»»»«»«M««,, SLUŽBO ŽELI Slovenka srednje stai* službo za- domača hišna la. Najrajše pri Slove slov dobite pri Prosvete. "Služkinja Lawndale Ave., Chicago, Hi UMU uvenafc! uprJ j«", i TISKARNA S.N.P SPREJEMA V8A tiskarsko obrt «padajoča deb Tiska rabila sa veselico in shode, vUiinics, cas knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvakl slovaškem, češkem, angleškem jesiku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJ>.J« DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daj« vodstvo tka Cone smerne, uaijsko dslopms Pišite po Informacije na naslovi S.N.P.J. PRINTER) 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TELEFON KOCKWELL 4»0« ' Tam m dob* II« teli» tudi tu uitm.ru poiwM CHICAGO. ILL. NAROČITE SI DNEVNIK PROSTO Po sklopu 11. redne konvencijo se lahko nsročl ns prišteje eden. dva. tri. Štiri ali pat ¿lanov is ene drušist k nini. List Prosvota slano sa vso enako, sa ¿lana sli naclsa« nj eno letno naročnino. Kor pa člani ie plaiajo pri ssatmssfc»' tednik, so jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI "trn-da je list predrag sa člane SNPJ. List Prosvata )• gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad tttsl H»t rtU » Pojasnilo: Vselej kakor hitro kateri teh članov |MrnchjWB SNPJ, ali Če se preseli proč od družine in bo zahteval »m ™ tednik, bode inoral tisti član Iz dotlcnc družine, ki jc naročena na dnevnik Prosvcto, to takoj naznaniti upravni* ^ in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta Ako «J stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto n«n*-i Cona listu Prosvota Jot Za Zdrui. država fn Kanado «S.00 1 tednik In...................... 4.10 2 tednika ln ................... 3JO 3 tednike ln ________________2.40 4 tednike ln .................. 1.20 5 tednikov ln................. nič Za Evropo Jo Za Clcero ln Chicags Ï 1 tednik in / ---------- 2 tednika io ^ - 3 tednika ln-------— 4 tednika io • I tednikov la---- W.00 -----......................._ mM Ispolnlte spodnji kupon, priložite potrebno vsoio m-Money Order v pismu In si naročite Prosveto. Ust. ^ „ PROSVETA. SNPJ. 2157 So. Lawndale Ave. Chicago. IlL Priloženo pošiljam naročnino sa lisi Prosvslo 1 Cl. druil*s k— 1) Ime ______________________________________________ Naslov ________________________________________... Ustavilo tednik ln ga pripišite k članov moje drušlnei 3)................................................_..... 4) 5) . ............. Mm to .. ~ Nov naročnik moji narečni* * ...Čl drušivs Ü Cl. dru**« * CL druit** * - ti dm*»" * Dršava Star narfčnlk