Leto IXVt ft. tts LJubljana, sobota 23. julija 1032. Cena Din L- Lrtiaja vsak član popodne, Izvzemal nedelje ln praznike, — Lasera ti do 90 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din S.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — « —■ Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. ZAKLJUČITEV RAZOROŽITVENIH POGAJANJ Razorožitvena konferenca v Ženevi zaključena s sprejetjem resolucije dr. Beneša 2eneva 22. julija. Po razpravi o posameznih členih razorožitvene resolu-'cije, ki naj zaključi prvo fazo razorožitvene konference, so včeraj popoldne v glavnem odboru razorožitvene konference podale svoje izjave posamezne delegacije. Vseh govornikov je bilo prijavljenih 14. Po izvajanjih nemškega poslanika Nadolnvja je zastopnik Kanade glaso-Val za resolucijo. Grof Apponv je izjavil, da se bo madžarska delegacija vzdržala glasovanja ter je ostro kritikoval resolucijo glede na vprašanje razorožitvene enakopravnosti. Tudi avstrijski de- bgat dr. Pfliigl je izjavil, da se bo vzdr-.1 glasovanja. Angleški zunanji minister John Simon Je poudarjal, da resolucija nikakor ne predstavlja končnoveljavnega rezultata. Z zadovoljstvom sprejema na znanje, da so tudi nemški delegati priznali velik pomen Hoovrovih predlogov. Ako pa ameriški zastopnik Gibson glasuje za resolucijo, ni nobenega vzroka biti bolj amerikanski kakor Hoover. Francoski ministrski predsednik Her-riot je obrazložil stališče francoske vlade. Resolucija ne zadovoljuje nikogar popolnoma. Glede na vprašanje omejitev proračunov za vojne izdatke je izjavil, da je Francija izvedla takojšnjo znižanje svojih vojaških izdatkov za 10%. Večje pridržke je izrazil francoski zastopnik glede na smernice, ki so bile sprejete v resolucijo na ameriško željo, kakor glede na znižanje efektivnega števila vojsk. Končno je Herriot še enkrat obrazložil francosko stališče glede odnosajev med varnostjo in razorožitvijo. Ako bo rešeno vprašanje varnosti in bo obstojala mednarodna organizacija, ki bo vsakemu jamčila varnost in naložila enake obveznosti, bo zelo olajšano vprašanje enakopravnosti, ki so ga načele Nemčija, Avstrija in Madžarska. Zastopniki Finske, Estonske, Leton-ske, Litve, Chila in Paname so izjavili, da se strinjajo z resolucijo, dočim je zastopnik Bolgarije opozoril, da resolucija ne vsebuje ničesar o enakopravnosti, zaradi česar se bo vzdržal glasovanja. Zaključna razprava se je vršila danes ob 10. dopoldne. Predsednik francoske vlade Herriot, ki bo kot predzadnji govoril, priredi drevi večerjo na čast vsem delegacijam na razorožitveni konferenci. Aretacije nemških policijskih uradnikov Kazensko postopanje proti odstavljenemu poveljniku berlinske policije — Aretacije voditeljev republikanskega »Reichsbannerja« BerUn, 23. julija. Včeraj zjutraj je bil tnonovno aretiran bivši poveljnik berlinske policije polkovnik Heimannsberg m ž njim vred policijski major Lnke ter član »Reichs-Jbannerja« CJarlbergh. Aretacijo je odredil Vojaški poveljnik v Berlinu in Branden-burgu general Rundstedt in je bila izvršena ob 4. zjutraj. Vse tri so odvedli z vo-»jaškim spremstvom v vojaške zapore v Moabitu. Policijskemu polkovniku Hei-faiajintibergu očitajo, da je kljub prepovedi izvrševal uradne posle, kar pa taji in izjavlja, da je prišel v pove.jništvo policije kamo zato, da bi izročil nekatere uradne zadeve. Bivši berlinski policijski predsednik Gr-^esinski, policijski podpredsednik dr. Weiss jn bivs: policijski povelmik Heimannsberg Se bodo morali zagovarjati zaradi odpora Sroti odpustu iz službe pred navadnim 60-iščem in ne pred voja-škim. Glede Grze-Rinskega dvomijo, ali se bo moglo postopanje proti njemu dejansko izvesti, ker je Kot deželni poslanec imun in bi ga moral jp>ruski parlament še'e izročiti. Sploino je presenetilo, da vrhovni pred-fce>d!nik v Hanovru Noske in policijski predsednik v Ek>rtmundu Zorgiedel nista bila pdstavlijena. Noske najbrže zaradi tega ne, lcer si je pridobil zasluge v borbi proti fcparLakovcem. Zorgiedel pa zaradi svojega energičnega postopanja proti komuni-Irom meseca maja 1. 1929. Vojaki posadk v Berlinu Konigsbergu, fctettinu. Dresdenu, Frankfurtu ob Meni ln Potisdamu, ki so bili na dopustu, so bih pozvani nazaj v službo. Izhod v mesto je vojakom prepovedan in je odrejena zanje stroga pripravljenost. Ta ukrep ima očividno namen, da se utrdi novi režam v sh smereh. Glede na veliko razburjenje med delavstvom smatrajo za možno, da bi ogorčene množice pričele kako nasilno akcijo. Vlada se hoče razen tega tudi zavarovati za 31. julij, ako bi narodni socialisti pričeli akcijo, ki ne bi bila prijetna Papenovi vladi. Razširjene so vesti, da namerava vlada prepovedati komunistično stranko, zdi se pa, da ne bo prepovedana celotna komi v nistiona stranka, temveč posernezne komunistične bojne organizaci je. predvsem pa tako zvana »Protifašistična akcija«. Čuje se, da pritiskajo v tem smislu narodni socialisti na vlado, ker se boje, da bi jim mogla »Protifašistična akcija« znatno škodovati pri volitvah. Berlin, 23. julija. O aretaciji policijskega majorja Enkeja, policijskega poveljnika Heimannsberga in člana »Reichsbannerja« Carlbergha poročajo, da je preiskava dognala naslednje: Poizvedovanja proti policijskemu majorju Enkeju 60 dala povod, da se uvede proti njemu kazensko postopanje. Enke ostane v zaporu. Poveljniku Hedmannsber-gu se ni mogla dokazati udeležba pri akciji policijskega majorja Enkeja in rudi proti Carlberghu obstoječi sum nd zadoščal za postopanje, zaradii česar sta bila oba izpuščena. Vrhovni vojašk- poveljnik v Berlinu in Brandenburgu je izdal povelje za aretacijo voditeljev >Reachfibannerja« majorja na razpoloženju Anckerja in Roberta Breuerja, ki sta osumljena, da sta na zborovanju psovala državno vlado in nosilce izvršilne oblasti ter pozivala k uporu. Berlin, 23. julija. Državni notranji minister je nekoliko omilil obstoječo demonstracijsko prepoved. Od te prepovedi so izvzete umetniške in kulturne ter verske prireditve. Carinska vojna Avstrije in Madžarske Hačelen sporazum o kontingen tira nju uvoza — Provizorij bo sklenjen za dva tedna bržkone še danes Dunaj, 23. julija. Kakor poročajo iz Budimpešte, je bbl v pogajanjih med avstrijsko in madžarsko delegacijo dosežen najden sporazum v glavni točki, da se avstrijski uvoz iz Madžarske in madžarski uroz iz Avstrije določita na podlagi vrednostnega razmerja 1-5:1. dočim je doslej Avstrija uvažala iz Madžarske približno dvakrat več, kakor pa je mogla izvažati. Ako se bo dosegel sporazum o ostaKh načelih definitivne pogodbe, bi bik Avstrija pripravljena skleniti provizorij, ki bi temeljil na kompenzacijah po vrednosti za večji uvoz na obeh stranen. Budimpešta, 23. julija. Včeraj ob 5. popoldne so avstrijski n madžarski delegati nadaljevali trgovinska pogajanja. V poučenih krogih računajo, da bo zaželjeni pro-vizorpj sklenjen še danes, in sicer za dobo djvoh tednov. V tem Času naj bi se končala pogajanja o definitivni trgovinski pogodbi. Aretacije komunistov v Budimpešti Odktrije tajne komunistične pisarne bi delavnice za ponarejanje Hstin Aretacija komunističnih voditeljev Budimpešta, 23. julija. AA. Po dolgem nadaljuje. zasledovanju se je policiji posrečilo odkrili tajno komunistično centralo. Aretiranih je bilo sedem komunističnih agitatorjev in zaplenjenega mnogo kompromitujočega materijala. V odkriti komunistični centrah' je policija našla 18 svežnjev raznih dokumentov, med njimi tudi načrte za več prevrat-nišiib resolucij, navodil in okrožnic za ko-'n v-lične aeritatorje ter zelo spretno ponarejene obrazce za potne liste, ki so bili izdelani na Dunaju. Policija je odkrila v komunistični centrali tudi skrivno delavnico z več pisalnimi stroji, aparati za razmnoževanje, kemičnimi snovmi in mnogimi prepovedanimi brošurami Preiskava se Budimpešta, 23. julija. V tajni komunistični pisarni, ki jo je izsledila policij«, so aretirali Emerika Szatlava, ki je bH pod Belo Kunom namestnk državnega tajnika za notranje zadeve m je bil po padcu so-vjetov sotrudnik lista »Die rote Fahne« na Dunaju, ter Friderika Karakasa, ki je bil pod komunistično diktaturo politični komisar 39. rdeče brigade ter ae je mudil do L 1930. v Moskvi. Preko madžarske meje je prišel letos 12. julija. Aretirana sta bila tudi Aleksander Furst, elan tajništva komunistične stranke, ro Jurij KHian, ki je bil od početka 1. 1930. do septembra 1931 gojenec Leninove iole v Moskvi. Aretiranil Je bilo Je več dragih komunistov. Gospodarska vojna med Irsko in Anglijo London. 23. julija. Dopoldne je izbruhnila gospodarska vojna med Anglijo in Irsko. S prisilno naredbo je irska vlada izdala listo vsega blaga, na katerega jo določena visoka zaščitna carina, zaradi česar je uvoz iz Angleške postal nemogoč. Na tej listi so med drugim premog, bombaž, tekstilni izdelki, cement, električni aparati, poljedelski stroji in. avtomobili. Dublin, 23. julija. AA. Irska vlada je poslala Mac Loughlina v Nemčijo v važni trgovinski misiji, dc poišče na kontinentu novih tržišč za irsko blago, obenem pa sklene ugodne pogodbe z izvozniki premoga, železa, jekla, obleke, cementa itd., kar bi svobodna irska država hotela uvažati iz Nemčije, Francije in Belgije. Železniška nesreča v Bolgariji Sofija, 23. julija. AA. Včeraj ob 7. zjutraj se je pripetila na železniški progi Stara Zagora-Gornja Orehovica železniška nesreča. Tovorni vlak je skočil na nekem ovinku s tira in je nesreča zahtevala tri žrtve. Ubit je bil en železničar, dva druga pa nevarno ranjena. Čiščenje železniške proge bo trajalo dva do tri dni. V tem času se bo promet na tej progi vršil s prestopanjem. Proces profji Gorgulovu Pariz, 23. julija. AA. V ponedeljek se začne pred pariškim porotnim sodiščem razprava proti Pavlu Gorgulovu, ki je 6. maja t. L ubil tedanjega predsednika republike Paula Doumerja. Zagovorniki obtoženega Gorgulova bodo po vesteh listov skušali dokazati, da je morilec popolnoma nenormalen človek. Nobenega dvoma ni, da bo državni tožilec zahteval za Gorgulova smrtno kazen. Stoletnica smrti Napoleonovega sina Dunaj, 23. julija. Ob stoletnici smrti Napoleonovega sina vojvode Reichstadt-skega, ki je pokopan v grobnici kapuc ino v, je bila včeraj v cerkvi zadušnica, ki so ji prisostvovali člani diplomatskega zbora, francoske kolonije, prireditvenega odbora iz Pariza, mnoge osebnosti iz dunajske družbe in znanstvenih krogov. Na grobnico vojvode so položili mnogo vencev, na grobnico Marije Luizo pa šopek rož. Brezposelnost v Nemčiji Berlin, 23. julija. AA. V prvi polovici julija število brezposelnih ni padlo, nego je eek> narastlo za 16.000 in je 15. julija znašalo 5,49 milijona. Italijanski primanjkljaj Rim, 23. julija. AA. Po uradni statistiki se je fiskalno leto 1931/32 zaključilo s primanjkljajem 1369 milijonov lir. Za rodbine ponesrečencev »Prometeja« Pariz, 23. julija. AA. Uradni list prinaša zakon o podelitvi kredita 750.000 frankov aa sorodnike posadke, Id je utonila a podmornico »Prometne©*. Dve iidflardl za brezposelne Washinrton, 25. julija. AA. Hoover je podpisal zakonski načrt o podelitvi kredita 2122 milijonov dolarjev za izvedbo nekaterih del, pri katerih bi nezaposleni dobili dela. Zasedanje interpa rlamenfarne unije Jugoslovenski delegat dr. V spodarskih ženeva, 23. julija. AA. Na včerajšnji seji interparlamentarne unije je govoril tudi Jugoslovenski delegat dr. Velizar Janković. V svojem govoru se je dotaknil vseh važnih vprašanj mednarodnega življenja v Evropi s pesebnim ozirom na interese naše kraljevine. V uvodu je izrazil v imenu jugosloven-ske delegacije priznanje generalnemu tajniku unije za njegovo poročilo, nato pa obravnaval glavne misli tega poročila. Pri tem je naglasil, da je treba iskati glavni vir današnjih težav na svotu v posledicah svetovne vojne. I>r. Jankcvić je pri tej priliki navedel glavne posledice te vojne. Dočim je del Evrope opustošen, mora drugi del plačevati ogromna bremena. Razen tega je svetovna vojna porušila harmonijo med produkcijo in kenzumom v svetovnem gospodarstvu, 3 čimer je po eni strani nastala hiperprodukcija, po drugi strani pa nezaposlenost mnogih milijonov ljudi. Vojna je nadalje porušila ravnotežje v zunanji trgovini, ravnotežje državnih proračunov vseh držav in cmajala ter ponekod tudi upropastila valute. Nato je omenjal uničenje kreditov med posameznimi državami in izgubo zaupanja med narodi, naštel tudi posledice pretiranega strahu narodov prod narodi, posledice nacijonalne sebičnosti in potrebe po samoobrambi, ki je privedla tudi do sistema neizprosnega carinskega protekcijonizma. Dr. Janković je omenil glavne momente razorožitvenega in reparacijskega problema in naglasil zvezo, ki cbstoji med repa-racijskim problemom in drugimi gospodarskimi vprašanji. Skrajni čas je, je vzkliknil dr. Janković, da poiščemo sedaj, ko smo spoznali in ugotovili zlo, radikalne možnosti sanacije in da se resno potrudimo za odpravo sedanje krize. Govoreč o reparacijskem problemu je pozdravil težnje lausartnske konference ter pri tem očrtal stališče Jugoslavije, ki nikdar nd delala ovir mednarodnim sporazumom in dogovorom ter se vedno trudila, da pomaga pri ureditvi razmer tako v svojem sosedstvu, kakor na vsem svetu sploh, tudi za ceno neizmernih žrtev. Toda te žr- elizar Janković o rešitvi go-vprašanj tve imajo svoje meje in odted tudi izvirajo naše zahteve, ki niso načelnega značaja, nego čisto stvarne prirode, ker izvirajo te zahteve iz potreb države po obnovi opustošenih krajev in uničenih dobrin ter vobče iz prtrebe, da se popravijo vsaj najhujše škode, ki jih je država trpela od neprijateljske invazije. Poudariti moramo, da je ukinitev repa-racijskih plačil Jugoslavijo bolj zadela kakor katero drugo državo. Nato je dr. Jankovi? naStel naše zahteve in nevedel višino naših dolgov ter omenjal neugodni položaj, v katerega je Jugoslavija zašla navzlic svojim pridobljenim in priznanim pravicam. Glede, na carinske in trgovinske dogovore med narodi ter dosedanje predloge in načrte za ozdravljenje in obnovo gospodarstva v podunavskih državah in v Evropi sploh, je označil stališče Jugoslavije predvsem glede na položaj v srednji Evropi, kjer zastopa idejo ohranitve neodvisnosti gospodarskih in političnih središč, ki jih ie ustvarila svetovna vojna- Glede na podunavske države je omenil dr. Jankovič, po. katerem bi se Nemčija m Italija morali odreči preferencijalu za svoj uvoz v korist avstrijske in češkoslovaške industrije ter dovoliti enostranski prefereneijal izvozu kmetijskih pridelkov Jugoslavije, Madžarske in Rumunije. Kar se tiče Francije in Anglije, morata prav tako odpraviti ali vsaj olajšati finančna bremena podunavskim državam s podelitvijo ugodnejših posojil. Dr. Janković je naposled Izrazil upanje, da bodo parlamentarci, zbrani na tej konferenci, pripomogli do zaključitve regij on alnih dogovorov v Podunavju na označenih temeljih, s čimer bi tud! koristili ideji razširjenja carinskih in gospodarskih dogovorov v ostalih delih Evrope. Razen sklepov, ki jih je rodila lausannska konferenca iln ki se pričakujejo od bodoče gospodarske konference in razorožitvene konference, so omenjena sredstva bistvene važnosti za odstranitev nevarnosti in katastrofe, ki grozi. Dr. Janković je na koncu svojega govora izrazil prepričanje, da bo takoj po pravičnem izvajanju lausannskih in ženevskih sklepov začela ponehavati kriaa zaupanja. Prodiranje Japoncev v Mongolijo Novi zapletljap na Daljnem vzhodu — Japonci se pripravljalo na okupacijo mongolske pokrajine Jehol London, 23. julija- Po poslednjih vesteh iz Šanghaja koncentrirajo Japonci svoje čete ob meji mongolske pokrajine Jehol. Japonci utemeljujejo to svojo mobilizacijo, češ, da eo kitajske Čete streljale na japonska letala, ki so bila ob meji na izvidniških vajah. Na to kitajsko streljanje so japonska letala odgovorila z bombardiranjem mesta JehoL Iz Mukdena poročajo, da je ta incident že urejen in da so Japonci opustili namero, da bi še nadalje izvajali posledice zaradi incidenta z letali. Japonsko vojno ministrstvo je izdalo poročilo, da je bil japonski podporočnik Išimoto, ki so ga vojaki 18. kitajske pehotne divizije ujeli, zopet osvobojen. Po vesteh iz Pekinga so se kitajske če- te v Jeholu pripravile na odpor proti japonski invaziji. Peveljnik kitajskih Čet v mongolski pokrajini Tuan Julin je dobil po svojih zaupnikih zanesljiva poročila, da se Japonci zares pripravljajo na okupacijo kitajske pokrajine. Washington, 23. julija. Tukajšnji kitajski poslanik je objavil poročilo, v katerem pravi: >Dočim se v okviru Društva narodov urejuje kitajsko-japonski spor, skušajo Japonci ponovno poostriti položaj na Daljnem vzhodu s svojim nastopom v Mongoliji. V Mongoliji 9e pripravljajo na okupacijo pokrajine Jehol«. Poslanik naglasa nadalje, da bodo kitajske Čete prisiljene braniti so z orožjem, če bo japonsko vojaštvo zarea vdrlo v jeholsko pokrajino. 10.000 spornih zakonov Neki bivši krčmar iz Bratislave, ki se je naveličal 1. 1920 v Bratislavi sklenjene zakonske zveze, je prosil po preselitvi na Madžarsko sodišče, naj^ njegov zakon razveljavi, kajti na Madžarskem veljajo samo one zakonske zveze za pravomoćne, ki so bile sklenjene pred državno matrično upravo, dočim se je on poročil samo cerkveno. Budimpeštanska sodna stolica je kot kompetentna oblast izrekla razsodbo, da zakoni, sklenjeni na ozemlju, zasedenem jeseni leta 1918 pred trveljavljenjem trianonske mirovne pogodbe, samo cerkveno, niso veliftvni m jih je treba smatrati za ne obstoj če. Nasprotno je pa druga instanca že upoštevala, da bi bilo razveljavljenih na Madžarskem 10.000 zakonskih zvez, če bi držala razsodba prve instance. Zato je druga instanca priznala veljavnost sporne zakonske zveze, čeprav je po njenem mnenju Bratislava 1. 1920 pravno Se pripadala Madžarski, kajti trianonska mirovna pogodba je stopila v veljavo in dobila pravno moč šele 26. julija 1921. V utemeljitvi svoje razsodbe se sklicuje druga instanca na odlok madžarskega pravosodnega ministra iz leta 1921, ki omogoča tako odločitev in na posledice, ki bi pretile velikemu številu zakoncev na Madžarskem, ker bi njihove cerkveno sklenjene zakonske zveze izgubile veljavo. Bratislavski gostilničar se ie pa pritožil na vrhovno sodišče, lri izreče v tej zadevi zadnjo besedo. S tem bo obenem odločena usoda 10.000 zakonskih zvez na Madžarskem, Id so bile sklenjene samo cerkveno in bi bile neveljavne, če bi obveljala razsodba prve instance. Zato je razumljivo zanimanje, ki vlada na Madžarskem za odločbo vrhovnega sodišča.. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE Pariz 20.13, London 18.24, New Tork 513.25, Bruselj 71.20, Milan 26.19, Madrid 41.05, Amsterdam 206.8750, Berlin 121.90. Sofija 3.70, Praga 15.20. Varšava 57.60, Bukarešta 3.06. SOKOLSKEM PISEMSKEM PA^ntJU! SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA Stran 2, »SLOVENSKI NARODi, dne 23. Jnflja 1931 Stev lf)5 Velik uspeh prve nočne plavalne tekme nirijantkl plavačl so se dobro gledalcev odrezali — Nad 1000 LJubljana, It. Julija. Snoči Je kopališka blagajna na •Iliriji komaj imasovala sto je delo, tolik je bil naval občinstva. Vsakdo je hotel videti plavanje ob svitu reflektorjev. Prireditvi je prisostvovalo nad 1000 gledalcev, ki so pri vsaki točki glasno navduševali domače plavače. Iz običajnih ležišč Je bila improvizirana tribuna, ki je b!Ja do zadnjega kotička zasedena, vse polno pa Je bilo gledalcev tudi na nasprotni strani, kjer so prhe in ob plitvi strani bazena. Prireditev Je v vsakem pogledu uspela in bi IrLnlji evetovaLi, naj nam organizira še več takšnih. Ilirijancm je uspelo, da so v borbi z Madžari odnesli dve pomembni zmagi, in sicer na 100 m hrbtno, kjer je žirovnik sigurno porazil Hunvadija, in na 4X200 m prosto, kjf*r je po trdem boju, ob glasnem sodelovanju publike, zmagala ilirijanska štafeta z naskokom večin metrov, čas Ili-rijasov je prav dober, povprečno je vsak plavač plaval 200 m 2 min. 44 sek. FTC je zmagal na 100 m prosto ln 100 m prsno, ven-đar v poslednji točki Ilirija ni postavila svojih najboljših. Zelo sta ogreli obe vaterpolo t^kmi. V prvi so juniorji Ilirije sigurno porazili seniorsko moštvo Primorja s 4:1 (1:1), v drugi pa je Ilirija nudila renomiranim gostom izreden odpor ter dosegla časten rezultat 2:8 (1:3) v korist FTC. Vreme Je bilo ugod.no, razsvetljava prav dobra in se je moglo točno zasledovati vse dozodke, voda je bila primerno temperirana in je imela nekaj nad 21 stopinj C. Tekma je trajala točno 2 uri ln se je končala nekaj minut po 23. 100 m prosto, mednarodna; 1. Zentay (FTC) 1:06.1; 2. Fritsch (I) 1:06.3; 3. "Lavrenčič ($) 1:10.6; 4. Svetek (I) 1:11.7. Borba za prvo mesto je bila zelo ogorčena in Je gost zmagal šele v zadnjih metrih, čas drugega je prav dober. 100 m prsno, dame: 1. Groschel 1:50; 2. Jamnik 1:50.4: 3. Sever Zlata 1:51.2; 4. Babinek: 5. Koržan: 6. Paumsarten; 7. Ozimič. Tekmovaike so v začetku preveč forsirale tempo in so na koncu popustile. 100 m hrbtno, mednarodna: 1. žirov-nik (I) 1:22.6; 2. Hunvadi (FTC) 1:24.4; 3. Zlherl (I) 1:34. Prvih 50 m sta se prva dva drža'a na isti višini, v spurtu pa je sigurno zmagal Ljubljančan. Prvi uspeh domačih je občinstvo burno pozdravilo. 100 m juniorji. prosto; 1. Mihalek 1:17.6: 2. Dolenc 1:19.4; 3. serbec 1:20.S; 4. Prezelj 1:21. 100 m prsno, mednarodna: 1. Lantos 1:25; 2. Forrai 1:27.2; 3. Mezei 1:29.4 (vsi FTC); 4. Hribor (I) 1:30.7; 5. Steg-nar; 6. Gale. Sigurna zmaga Madžarov, ki so si razdelili prva mesta med seboj. 100 m prosto, dame: 1. Lampret 1:21, 2. Groschel 1:2S.S; 3. Fettich M. 1:37; 4. Zalokar 1:4S.5. Lampretova bi ob ostrejši konkurenci dosegla še boljši čas. 4X200 m proeto, mednarodna; 1. Ilirija (Fuchs, žirovnik. Jesih. Fritsch) 10:56, 2. FTC (Hazy. Molnar, Hunvadi. Zentav) 11:01. Prva dva tekmovalca sta se držala ve« čas na Isti višini, Fucha je bil samalenkost prej na cilju. Žirovnik je krepko potegnil in pridobil 6 m naskoka, katerega je nato Jesih povišal na 12 m. le se je zdelo, da Je zmaga povsem sigurna, ven dar je zadnji plavač FTC Zentav tako krepko pritisnil, da je pri 160 m te skoro ujel Fritscha, ki je plaval precej ležerno. Ko je pa vil del, da je zadeva resna, se je v sijajnem končnem spurtu otresel žilavega nasprotnika in zmagal z naskokom približno 6 m. Občinstvo je bilo za radi napetega boja kar elektrizirano in je priredilo z-magovalcu burne ovacije. Kot zaključek sporeda sta se vršili še dve waterpolo tekmi. Ilirija jun.: Primorje sen. 4:1 (1:1) Moštvi sta nastopili v postavah: Iliri ja: Ilovar, Svetek, Vrankar, Fuchs, Lav-renčič, Tavčar. Lavrič. Primorje: Tram puž, SketeJj, Turna. Kolar, Gabereček, Erbeinik, Sramel. Moštvo Ilirije je v t«v kem .pogdedu nadkriljevalo svojega nasprotnika, zlasti pa v hitrost; in taktiki Najboljši igrač na >polju< je bil Fuchs, ki je zabil vse 4 gole. Pri Primorju je bil prav dober Gaberšček. ki pa ni našel pri soigračih potrebne podpore. Edini gol je zabil šramel. Sodil je dobro g. Angelus, član FTC. FTC : Ilirija 8:2 (3:1) Takoj po končani prvi tekmi, sta skočili v vodo naslednji moštvu; FTC: Na-gy, Farkasz, Szeczev, Molnar, Hunvadi, Zentav, Hazy. »Ilirija: čadež, Salzer (WAC kot gost), Jamnik, žirovnik, Fritsch, Otru-ba, Jesih. Sodil je g. Kramaršič. Takoj v začetku se je videlo, da gosti ne bodo ilmeli tako lahke naloge kot dosedaj. Iliri-jani so nudili izreden odpor, zlasti se je odlikovala obramba Salzer-Jamnik, ki nasprotnika ni pustila do strela. Ilirija je prešla večkrat v nevarne protinapade, ni pa znala Izrabiti številnih sigurnih prilik. Fritsch, ki je precej zaostajal za soigra-či, je kmalu po pričetku zastreljal 4 me-trovko. FTC je za tem ostro napadel, pri tem pa je zašel Hazy v of-side in je moral uz vode. Ilirijanj so porabiLi priliko in po Fritsehu dosegli vodstvo. Sledila je izmenična igra, v kateri so gosti po Hunya-diju izenačili in po Zentavu in Mornarju postavili rezultat polčasa 3:1. Po odmoru je tehnična premoč in pa večja hitrost v plavanju pri gostih prišla še bolj do izraza. V kratkih presledkih so sledili 3 goli (Zentay 1, Hunvadi 2). Nato je Ilirija ponovno izrabila zaradil ponovnega of-sida številčno premoč in po Jesihu zmanjšala na 6:2. V končnem spurtu sta Molnar ln Bazar, ki sta ostala nepokrita, postavila končni rezultat 8:2. Tekma je bila izredno zanimiva in nedvomno ena najlepših kar smo jih videli v Ljubljani. Ilirija je zelo napredovala in se bo do državnega prvenstva pod vodstvom, nalašč za waterpolo z Dunaja poklicanega trenerja Salzerja, sigurno še bolj popravila. Občinstvo je prav zidane volje zapuščalo kopališče, vsi so enodušno hvalili lepo prireditev. Moralisti še niso izumrli rrvak vseh moraFistov Matevžek je imel včeraj črn dan Ljubljana, 23. julija. Trdi se, da je maralo že zdavnaj vzel vrag; temu ni treba oporekati. Zakaj b» je tudi ne vzed?! Glavno je vendar, da je še vedno dovolj moralistov, namreč tistih junakov, ki moralo neustrašeno zagovarjajo v teoriji, tem bolj naucstrašetio, čim ža-lostnejša je praksa. Moralo je treba ceniti že zaradi toga, zaradi njenih zagovornikov, zato, ker je tako mogočna kljub umu. da je ni, ker je še vedno velesil**, saj je »pod njeno firmo« vse mogoče. Takšen uvod je potreben, da opozorimo z njim vse, moraliste in pokvarjence, da ne nameravamo povedati nič uctnoralnega ter kočljvega: to sicer razočara čitatelja, a se naj /a v eda, da nima vsak v zakupu morale, da bi jo povzdigoval po mili volji in okusu širše javnosti. Moralizirali pa tudi ne bomo. Le to je treba povedati, da je bodočnost pred nami. ker moralisti še niso izumrli: nobem narod ne more živeti brez moralistov, če lahko žive brez morale, to nas nič ne briga. Tega pa seveda noče nihče verjeti, da so med nami ros pravi moralisti, goreči moralni ljudje, ki propovedujejo moralo po cestah, ne le po časopisju, letakih in lepakih. O takšnih moralietih se pa že mora pisati kot o največji senzaciji. Senzacija je pač vsaj toliko cenjena kot kakšna nemoralna zadevščina. Ali je več takšnih moralistov med nami, je težko reči, sicer je pa dovolj eden. Predstav ja i i vam ga ne bomo rta dolgo in široko. Vse dame ga skoraj poznajo po njegovih izbranih poklonih, saj je marsi-kakšuo počastil, ko je bila tako dekorirana, da bi se moral zaljubiti vanjo celo kan-delaber. Mož namreč ob taksnih prilikah zavije tako dovršeno oči v moralnem ogorčenju pljune tako mastno in zakotne tako iskreno nad grešnioo, da se je mora polastiti sveta groza, najsi je še tako zakrknjena. Taksen moralni pogum ter nastop je dandanes še bolj redek kot morala sama-Reči dami. ki je tako lepa, da vse kar oka-meni v velikem krogu ob nji na cesti, še Ljubljanica obstane, reči tej dami. da je »packa«, j« treba res viteškega poguma, nad devet klafter globoke morale in tako neomajne značajnosti, da bi je ne premaknili niti za ped celo milijoni. To je torej nas moralist Tone, Matevžek ali karkoli že. Fanatično ljubi moralo, ki je zapopadena v dolgih krilih, deviškem videzu in v tem, da dama koraka vsaj pol kilometra oddaljena od drugo&polnih bit:;. Če se greš' zoper ta osnovna pravila morale, nastopi v svetem zanosu Matevžek. Liga za po v iA igo morale je on sam, predsednik, častni, podporni in redni član obenem. In o tako poisrrvovalnem, vsega priznanja vrednem društvu, ki je tako prepo-trebno pri nas, še nismo pisali. Ali je pro-tokolirano ali ne. na to bi se ae smeli ozirati, glavno je uspeh in sveti nameni vzvišenega dela. Nič ne pomaga, Matevžka moramo staviti za vzor vaesn moralistom. Vsak nje- gov moralni čin bi moral biti ovekovečen, ne le omenjeni pokloni damam Ze tako neznaten dogodek, ki mu je bil priča včeraj Matevžek, že dovolj označuje njegovo globoko etično kulturo. Neko dekle se je učilo kolesariti. (Sramota!) To vežbanje je bilo nepopisno nedostojno, saj je kolesarjenje za ženske sploh nekaj nezaslišanega. Čeprav vedo kolesariti. Matevžka bi gnev skoraj zadušil. Srce mu je pokalo ob pogledu na pregrešne krače, ki so tako satansko mahedrale ob kolesu, ko se je krilo napihovalo in vihalo *ako visoko. (Mlinski kamen na v-rat!) Matevžek bi pahnil deklino kar naravnost na dno pekla, toda noge ga ne nosijo več tako hitro, da bi jo dohitel. Nenadoma jo je pa zadela božja kazen. Ne božja, sam zlo d je imel prste vmes; deklina je telebnila baš pred Matevžka, da je kolo odletelo od nje. kot da je eksplodiralo. Iztegnila je vse štiri od sebe, krilo se je zavihao ter jo pokrilo čez obraz, da bi ne videla svoje sramote. Matevžek se je odkril v svetem strahu in pogledal proti nebu: zona ga je spreletela, zdaj, zdaj bi moral nastopiti sodni dan. — Strela te razčesni, seme nečisto, peki en -sokova žlahta. kuga peklenska, packa nespodobna, kazen na tebe. večno pogubljenje, da bi se cvrla med prašiči naga kot 6i! Amen! V podkrepitev tega slovesnega obreda je še krepko pljunil na nesrečnico preden je vstala. Nesreče in nezgode Puš Marija, žena delavca z Malega vrha, občina Šmarje, je včeraj doma pomotoma pila oetovo kislino in so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnico. — Kajžarja v Dobniku pri Moravčah, Joža Babška, je po nesrečnem naključju zadel na njivi v levo nogo srp, katerega je vrgla njegova žena. — Knjigovodja Nosan Viktor, stanujoč na Sv. Petra cesti, je včeraj padel s kolesa ln se poškodoval na levi roki — 10-letnl Go-stič Alojzij Iz Peč, občina Moravče, je doma padel s konja in si zlomil levo roko. — Na Gosposvetski cesti so se včeraj popoldne pripetile kar tri nezgode. Malo po 13. je neki motocikl ist za vozil v zaradi popravljanja raz kopani del ceste, vendar je njegov padec končal dosti srečno in je vozač odnesel le manjše praske. Ob 16. pa je električni vos povzročil kar dve nesreči. Najprej je podrl v sredini velesejmskega prostora konja Jakoba Persinarja, ki je stal pred pivovarno in se je ravno hotel ogniti, bilo pa je Že prepozno. Konj ima močno poškodovano zadnjo nogo. Nekaj minut pozneje je postal žrtev tramvaja policijski stražnik Jakob Pavlovič, katerega je vos vrgel ob tla in ga poškodoval na glavi. Stražnik je neki ionski, ki ga Je vprašala za neko niso, razlagal pot, pri tem pa je preslišal zvonjenje tramvaja, Vozač tramvaja ni ustavil, ker Je menil, da bo stražnik v zadnjem trenutku odskočil. Stvar je pripisati le nesrečnemu naključju. Z izletniškim avtomobilom na Ljubelj Lepo in prtjfrtuo Je popeljati se v udobnem avtobusu na Met Na avstrijski strani sedla takoj opa- • Ljubljana, 23. julija Prav nič ni kazalo, da bo lepo vreme, še mak) na Pa so se vendar le zbrali na dvorišču pri >Figovcac vsi tisti, ki so se prijavili sa avtomobilski izlet >PutnIka< na Ljubelj. Kdor je sei, mn ni bilo sal, vsi udeleženci kar niso mogfc preh valiti krasne, užitka poine vožnje In je popoldan minil, da nisi vedel kdaj. Točno ob 13 smo jo mahnili proti Gorenjski. Prav pisana dražba je bila, noben ni bul premlad, noben prestar in po začetnem, nezaupnem molku, ee je kmalu razvil živahen pogovor. Ko smo se vozili z veliko brzino p<> Sorskem polju, cesta je urejevana ves čas do Ljubelja naravnost vzorno, so se temni oblaki, skozi katere je le od časa do časa posijalo solnce, grozeče razprostirali nad našimi glavami. Zdaj pa zdaj Je gTozilo, da bo zagrmeVo, toda ostalo je le pri grožnji. Ob poti so kmetje pospravljali žito. Eno smo opazili prav vsi, same ženske so bile na poljn, nit: enega moškega nismo opazili. Po mestih pa pohajkuje toliko moških, ki ne morejo najti dela, evo, tukaj je dosti prilike. Ni še minila ura, že smo pustiK za seboj starodavni Kranj. Z nezmanjšano hitrostjo je avto pod veščim vodstvom grosp. Jošta drvel dalje, že smo v Tržiču in se počasi začenjamo vzpenjati proti Sv. Ani. Peljemo se skozi d»!vno sotesko, na levi se mogočno dviga skalovje, pod njim pa se vije in poskakuje med skalami kristal-nočista ledenomrzla Tržiška Bistrica. Mogočni plazovi na levi in desnu, idealni tereni za smučanje. Po strmiih serpentinah ljubeljske ceste, gladke kakor ledena ploskev, se z mogočnim brnenjem motorja dvigamo višje in višje. Ustavimo se pri koči našiih gra-ničarjev, ki nas prav prijazno pozdravijo, že prej so nas ustavili obmejni finančni organi, vendar so nas hitro pustili dalje, ker nismo Imeli namena potovati v Avstrijo. Avto smo pustili v varstvu gra-ničarjev in jo peš mahnili proti vrhu sed la. Samo nekaj minut »In že smo tam. Na desni ob skalovju Je primitivna kolibica, ki nosi ponosno ime Bufet >Ljubeljc- Na drugi strani ceste že grade novo okrepčevalnico, ki bo v torek že gotova in bo prav čedna. Tu dob>!š izvrstno vino Ln pristne kranjske klobase, po katerih zlasti radi segajo avstrijski izletniki. Prijatelji ptičkov in trpinčenje perutnine Debata o ptičjuh in muckah zavzema vedno večji obseg in bodo naši vneti zaščitnika ptic kmalu morali zastopati po mnenju »nekaterih« tudi stališče piščancev in potk ki sploh perjadi, ker jo nekatere neusmiljene kmetice in gospodinje na trgu kruto trpinoijo. Dvomimo pa, da bo ostalo samo pri priokih in pni tkah, ter pričakujemo, da se bo nekega lepega dne bržkone kdo spomnil in nam obesil na vrat še varstvo izgubljenih kuiet, pujskov, krav in teličkov ter konj in kornjačkov, ki so seveda vsi potrebni našega varstva prav tako kot ptički in perjadna pdemena. Vse je lepo in hvalevredno, posebno pa še to, da se nekatere naše dame zavzemajo za uboge živaiice. toda od Društva za varstvo ptic, ki mu je vsak nasvet un opomin vedno dobrodošel, vendar ne moremo zahtevata zaščite in varstva za vso to našo Noetovo barko. Čemu pa naj bi nam potem bile za to kompetentne oblasti, predvsem pa še Društvo za varstvo živali, ki ga nepoučeni radi zamenjujejo z Društvom za varstvo ptic, ki pa varuje po svojem najboljšem znanju in moči v glavnem le svoje krilate prijatelje v naravi. Seveda pa prijatelji ptičkov opomina neznane »Čitateljice«, ki je napisala v »Slov. Narodu« 19. t. m. članek z naslovom »Ptički, mačke in Te kaj«, nikakor ne omalovažujejo m se radi udeležujejo varstva tudi na tem polju. Zalibog pa jih je premalo, da bi mogli dnevno pregledovati po trgu vse čeka rje, košare in kumike, ker si večina njih prav tedaj, ko se z najrazličnejšim trpinčenjem zaključuje na trgu usoda piščancev in purtk, služi po delavnicah in pisarnicah svoj košček vsakdanjega kruha. Težke čase preživljamo in tudi našega kmeta tare neznosna kriza, da pride v mesto ves nejevoljen s svojimi pridelki in živalicami, da bi izkupil nekaj dinarčkov za svoje potrebe in davke. Pa se ojunači in stopi tja na trg do tako nevoljne kmetice, ki ima v svojem tesnem kurniku stlačene petelinoke, putiće, jarčke, zajčke, golobe in račke obenem, ter prav vljudno in Ijubez- ziš belordeče pobarvan drog z napisom >Bundesstaat osterretehc ln pa desko za vozila: vLinks fahrenc. V Avstriji volijo namreč ie vedno po levi strani. Na naši strani smo bolj kosmopoHtičnl; napis >Vosi desno« se blesti v 6 jezikih, slovensko, srbohrvatsko, nemško, francosko, angleško ln italijansko. Solnce Je medtem pokukalo Is oblakov, ki jih je razgnal močan veter, ki vedno piha na Ljubelju. Mahnemo jo na avstrijsko stran v gostilno. Prav dobro so nam postregli v slovenskem Jeziku s salamo, naravnost sijajnim pivom in mnogo slabšim brizgancem ter kislim kruhom, kateremu navadno pravimo komis. Plačali smo seveda v dinarjih, 1 šiling S denarjev. Pošteno smo si privezali dušo, pri tem nI bil oštir na naši strani niti malo oškodovan — Kranjca pač vleče neka neznana sila vedno tja, kjer je dobra kapljica. Malo po 17. smo spet zasedli mesta v avtomobilu, prej smo pa s fotografijo ove-kovečili dosrodek. Vešča roka g. Jošta nas varno priptlje do slavno znane gostilne Ankele pni Sv. Ani. Tu smo zasedli dve dolgi mizi. Litri so romali, rdeči in beli. dobremu želodcu to ne more škodovati. Ob veselih pomenkih. nekdo se je spominjal koroških bojev, je hitro rmijiil čas. Vsi so zatrjevali, da se moramo še večkrat videti na podobnih izletih, če nam bog da zdravje m pa sreča junačka, bomo spet kmalu skupaj. Ob 20. smo že pristali v prostornem pristanišču prd Figovcu. Bilo je lepo, zares lepo! - ' Avtobusni izleti Zveze za tujski promet (Putnik- bodo prihodnji teden, to je od 25. do 31. t. m. naslednji: v ponedeljek Županova jama, cena 50 Din (poldnev-ni izlet), v torek Ljubelj 75 Din fpoldnev.), v sredo Jezersko 75 Din in Cerkniško jezero 95 Din (poldnevni izleti), v četrtek v Logarsko dolino 140 Din s celodnevno prehrano, v petek Ljubljana-Skofiia Loka-Pol j ane-2-iri- Vrhu ik a-L jubl jana (celo dn ev-ni), v soboto poldnevni izjlet k -izviru Krke na Dolenjskem 90 Din, dvodnevni v Bakar 240 Din (prehrano in prenočišče), v nedeljo na Vršič (obed in večerja) približno ISO dinarjev. nivo pobaraj: »Mat*, ali se vam prav nič ne smilijo uboge živalice, da ste jih tako na tlačili v kurnik?« tedaj pa le glej, da jo urno popihaš akozi ploho psovk, da namesto uspeha ne odneseš s svojo samaritanske ekspedicije "bunke na glavi —. Zato je pač težko nam civilistom nastopati na trgu proti onim ljudem, ki na ta ali oni način trpinčijo uboge na smrt obsojene živali, pač pa bi imeli mučilci gotovo več rešpekta pred uradnimi uniformiranimi osebami, ki imajo tam sihižbo in ki bi lahko poleg svoje sLužbe mimogrede opozarjali razme brezsrčmeže na prestopek, ki ga zakrive z mučenjem živali, posebno pa še, če bi nadrejene oblasti tem organom dale nalog, da vse težje primere ovadijo, saj imamo vendar glede trpinčenja perutnine na trgu jasne predpise. Če bi brezsrčne prodajalke in tudi take kupovalke kaznovali, smo preverjeni, da bi tudi na našem trgu zavladal v tem otz'ru najlepši red Društvo za varstvo in rejo ptic pevk v Ljubijani — SK Ilirija (lahkoatletska Mccija). Drevi ob 18. uri bo na igrišču interni miting v sledečih disciplinah: 100 m, 1.500 m disk, višina. Brezpogojno naj pridejo: Banko, Bručan, Dečman, Glavnik M., Hab'iČ, Jeglič, JeranČič, Lejka, Orel, Oroszv, Oa-trata, Senčar Polde in Lado, Stegu, Step'š nik Milan, Wildmann, Neli, Dobovšek. Pukl, Juračev, Osterman, Zupan Oto, KalčiČ in UršiČ. Vsi in točno! — Tajnik. Propozicije za moško lahkoatietsko prvenstvo Ljubljane za poedince. SK Ilirija priredi v soboto in nedeljo dne 13. in 14. avgusta obakrat s pričetkom ob 15. ur: lah-koatletsko moško prvenstvo Ljubljane za poedince na svojem igrišču ob Celovški cesti s sledečim programom: Sobota, 13. avg.: 1. Predtek 100 m; 2. met krogle; 3. 100 m finale; 4. Skok v daljavo; 5. Predtek 400 m; 6. skok v vis; 7. predtek 200 metrov; 8. met diska: 9. tek 1.500 m; 10. zapreke 110 m; 11. met diska helenski etil; 12. tek 10.000 m; 13. štafeta 4 krat 100 m predtek. Nedelja, 14. avgusta: 1. met kadiva; 2. tek 400 m zapreke: 3. tek 200 m finale; 4. troskok; 5. tek 400 m finale; 6. met kopja; 7. tek 5.000 m; 8. skok ob pa- V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, svak in nečak, gospod Delakorda Ivan ravnatelj društva „Merkur" v p. v soboto, dna 23 t m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 25. julija lWt ob V^3. vrl popoldne iz hiše žalosti. Dunajska cesta št 17, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. julija 1932. 2991 lalojoee rodbine: Delakorda, KShler, Czech. lici; 9. tek 800 m; 10. štafeta 4 krat 100 m finale. Tekal išče meri 385.20 m, je >z ugaskov in ima dva nedvignjena za v tja rravico ai^rm imajo vsi verificirani čini. klubov J LAS h Prvi v vsak' discipha. dobi naslov »Prvak Ljubljane za 1. 1932« Pr»-javnino za osebo in točko 5 Din 6 prijavami je poslati najkasneje do 6. evgu-^.a opoldne na naslov: Karba Drago ka»nrn« »Evropa«, Ljubljana. Zakasnele prijave se ne bodo sprejeniale. Tekmuje se po o»\iv-lih JLAS-a. — Nogomet v Kranju. Nogometno prireditev prošle nedelje je deloma motilo slabo vreme, kar pa ne opravičuje poraza domačinov z 1 : 3 po SK Korotanu iz Ljubljane. Deloma oslabljena rezerva domačega SK Korotana pa je na Jesenicah izgubila proti rezervi Bratstva 4 : 6 Upajmo, da bodo rezultati današnjih tekem uspešnejši. V Kranju gostuje 2SK »Hermes«. Vsem dobro poznani Šiškarji se bo-d sigurno potrudili zadiviti kranjsko športno publiko s svojo lepo igro. Rezerva SK Korotana gostuje zopet na Jesenicah in sodeluje na preloženem športnem dnevu SK Bratstva. — MK Iliri ja-Ljubljunn. Razpis Ogri-nove spominske dirke. >IK Ilirija bo priredil 24. julija na progi Ljubljana-Celje-Ljubljana, km 148. spominsko dirko. Start in cilj pri km 1 na Dunajski cesti ob 6.30. Obrat pri km 74 pred Celjem. Vozi se samo v eni skupini. Darila: pokal v dveh zaporednih zmagah, ali trikrat v presledkih in kolajno, od drugega do petega mest:' darila, od šestega do desetega mesta kolajne. Splošna določila: Vozi se po določilih pravilnika koturaškega saveza. Pravico starta imajo vsi verificirani člani klubov Kot. saveza. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati policijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. Eventuelni protest se ima prijaviti tekom 10 minut po prihodu na cilj. Dirkači se morajo javiti vodstvu dirke 30 minut pred startom. MK Ilirija ima pravico izpre-membe razspisa in eventuelne preložitve dirke. Prijavnina Din 10.—. Upravni odbor MK Ilirije. KOLEDAR Danes: Sobota, 23. julija, katoličani: Ajpolinar, Brana, pravoslavni 10. julija. Jutri: Nedelja, 24. julija, katoličani: Kristina, Ratimir, pravoslavni 11. julija. DANAŠNJE P5UREDITVIE Kino zlatica: Operna reduta. Kino Ideal: Dolina mrtvih. »Derbv« tiskarji : Htografi ob 18 na igrišču Primorja. PRJREJ31TVE V NEDELJO Kino Matica: Vesela garnizaja. Kino Ideal: Dolina mrtvih. Nogometni brzotumir SK Grafike ob 16 na igrišču Primorja, DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Leostek, Resi jeva cesta 1, Bohince, Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Rožmarin Tako se imenuje nova drama, ki jo je napisal Vladimir Pfeifer in je pravkar izšla v mali knjižici s prarv dobro risbo N. Pirnata na naslovni sitranL Pisateljev prvenec je sicer ta predvsem diletantskim odrom namenjena ljudska igra, ki so jo že igrali s prav dobrim uspehom na Sokolskom odru v Mostah, vendar se pa iz nje vidi zdrav a-vtorjev talent in tudi spretnost, da nam na odru uemkovito pokaže pretresljivo sliko Iz življenja na kmetih v svetovni vojna. Kako bi bil drug začetnik razvlekel dejanje, da bi se dolgočasili najmanj s petimi dejanji. Vladimir Pfeifer je pa celo tragedijo Icmeckega dekleta s prav napetimi prizori srečno stisnil v tri prav kratka, a zato zelo razjgibaina in živahna dejanja, da se slika vrsti za siiko naglo kot na platmi. S tem pa še ni rečeno, da bi avtor nikjer več ne smel črtati, na drugI strani bi pa lahko tudi še podčrtal. Skratka, igra je taka, da jo bodo odri prav veseli, saj je vprizorl j iva z naj^primitivriej-šimi sredstvi, način obdelave pa u/pravičuje upanje, da nam atmbicijozni in nadarjeni Vladimir Pfeifer ustvari še mnogo lepšega, ko dobi za oder prepotrebno rutino. »Rožmarin« je jamstvo, da ga bomo srečali še v Narodnem gledališču. »Vsem našim padlim za spomin, SJoven* kam mladim v opomin« je na/menil pisatelj žalostno zgodbo premožne mlknarjeve Lenke, ki prav naglo pozabi svojega Toneta in se da zapeljati obljubam sladkega Italijana. Povsod je tako in ne samo pri Kranju v Pred osi jih, kjer se dogajata dve dejanji, da bi bila vsaka kmečka punca rada gospa. Revnega Toneta ji oče branijo in lahko jo vojni dobavitelj Giovanni List ra ti pregovori, da ga vzame, češ da se Tone nikdar več ne vrne iz vojne. Malo prehitro ta stvar vendarle gre, a kaj hočete, če so pa dandanašnji take! L is trati se polakonmi Lenkinega premoženja in jo vara z Melito, pomočnico tihotapcev, ki zahteva, naj se loči od svoje žene Lenke. Ker jo žaljivo zavrne, se Melita maščuje in izda policiji Listratija, ker je tihotapil in ponarejal dobavne pobotnice. Drugo dejanje s to prav pestro rn dramatično vsebino je gotovo najboljše v drami. Zadnje dejanje pri dobri Lenkini tett je pa malce osladno in jokavo, vendar pa mnogo manj, kakor smo vajeni pri podobnih stvareh. Božična noč s petjem, zvonjenjem in celo z orglami, ki se pač le na odru slišijo rz cerkve v gorenjsko hišo. kier o božiču gotovo ne odipirajo oken. Tone se je vrnil iz vojne domu z Lenklnim rožmarinom na prsih — blazen, ker ga je pousulo. Hudo bodo gledalci pri tem dejanju jokali. Tone fantazira o belih oblakih dima in o Lenki prav pretresljivo, prav tedaj pa seveda pride rud zarmščena. ogoljufana, revna in bolna Lenka. Njena podob- Toneta tako pretrese, da jo <9pozna in ji odpusti, ona pa blažena izdihne na svojem rožmarinu na Tonetovih prsih. Zvonovi, orgle, otroško petje, neizogibna »Sveta noč«, ihtenje nad mrtvo ljubico sklonjenega invalida in zastor so pač oder-ska sredstva ki se jim nihče ne more Mbrn-nitl V prvem in zadnjem dejanju je tudi nekaj nacijonaliznna, upornosti proti Avstriji ki lepih nad v svobodo, da bo igra gotovo imela na vseh odrih, ki je zanje namenjena, največji uspeh. Ker imamo malo takih iger, zlasti pa le prav malo boljših, zato smo Vladimirju Pfeiferju tudi hvaležni z upanjem, da bo prav naglo napredoval. ro3 »SLOVENSKI NAROD«, dne 23. JuHja 1932 Mogočno stebrovje na mosta Čevljarski most bo razsvetljevalo 14 arvetiljnikov, segajočih skoraj do drugega nadstropja bližnjih hiš Ljubljana, 23. Jurija. L|o kraj Tiska železnica, ki je šele L 1914. odprla Belo Krajino, se razlikuje od po-scaj do Novega mesta že po zunanjosti. Na vsej bdokrajinski progi so namreč postaje večje m lepše ter vse tako lepo okrašene z vrtovi in rožami, da tudi tujci ne morajo prehvaljti te lepote, Prikrajšaj si velik ovinek skozd Novo mesto in pojdi iz Kandije pogledat samostan v Smihelu ter obiskat grob Prirnčeve Julije. Zanimiva je tudi kmetijska šola na Grmu. lepo kopališče v Kandiji. a nejrvecja znamenitost jc še vedno stsroslavna gostoljubnost Zorčeve hJše. Ze postaja Birčoa vas je vsa v cvetju m rožah kakor vrata v paradiž, ki se odpira pred teboj. Nad postajo je graščina Ruperč vrh, odtod pa pojdi skozi Stransko vas proti Lakovnioam in med potjo v vasici Jama žlezi v šele pred kratkim odprto podzemsko jamo z lepimi kapniki. Ko povprašaš za pot na hribček Cerovec nad Padežom, kjer gospodari in lovi zverino ter gosti vesele prijatelje g. Ivan Bahovcc iz Ljubljane, dospeš po dvajsetminutnem zložnem potu k prijazna cerkvici, ki ti bo trud poplačala s pisanim razgledom na vse strani- S Cerovca vidiš pod 6eboj slikoviti Ruperč vrh. Novo mesto z divje lezefim gradom Hmeljnšk, opevano Trško goto z TVianšrsii dobiš imvAstuo kapije© po 3 Din liter in fcucfi cenejše, pokušnja je pa zastonj. Uršna sela—Toplice so najlepša poštarja v vsej banovini. V pravem rosarrju goji posta j ©načelni k nad 100 vrst najlepših vrtnic da je to bogastvo najbujnejšega cvetja že sama zase znamenitost. Od postaje si v dveh urah po lepi cesti ali pa po pota skozi vinograde po Lubenakem hribu s cerkvico v Dolenjskih Tonđicah. Id jih pač ni treba opisovati. Med potjo si mel priliko vživatf mične krasote doline rečice SuSice. katere struga je ob suhem vremenu skoraj prazna, prav prijetno te bo pa preseči etila rudi" snaga v vasicah Zgornje in Spodnje Sušice. Sredi samih vinogradov in zidanic te sprejme postaja Semič, a pod njo leži v globini vas sama z lepo staro cerkvijo. Kakor jaslice je okrog vasi amfiteatralno razvrščeno pobočje vinogradov m zidanic, ki se i njega odpira prekrasen pogled v v skorajda nov svet Vso Belo Krajino vidi? s marindorsko pravoslavno cerkvijo, Veliko Plešivico, znane Adlešiče m v daljavi celo pravljični Klek. Od Semiča do Črnomlja se vrste sami vinogradi, tako da je najbolje če v Semiču kar izstopiš ter greš peš dobro uro po krasni dolini proti Črnomlju, katerega železniški viadukt ti kaže smer in cilj. V Črnomlju si ne pozabi ogledati Viniškega dvorca, kjer je pokojna rode-lfubkinja ga. Haringovu zbrala najlepšo zbirko belokranjskih otiraeev, svatbenega nakita in drugih etnografskih predmetov. Končno izstopimo v Metliki, prijazni posestiimi Semiča in Črnomlja. Znamenj* Je to staro mesto po tuftUh bofk * po komendi kiMetuffikega reda, še bo)] ps slovi zaradi tvojega idiličnega življenja v mestu in v okolici. Gotovo po svojem grafzkem koloritu najbolj izrazito m< banovini I Ko prispeš z izletniškim v mesto, boš srečava 1 črnooke žumberške devojke s srebrnimi kapicami, stasite snahe s slikovitimi premetačami na g? a vi, med njimi se ti . bodo pa zapeljivo smehljale temperamentne snašire a hrvatske strani. Kot posebnost Bele Krajine pa velja srbska naselbina Rojanci, dve ure hoda od Črnomlja, kjer so prebivalci Čez 600 let ohranili svojo pravoslavno vero, čisto srbsko narečje, častitljive običaje in krasno narodno nošo. Kdor hoče spoznati Belo Krajino in to dobro prijazno ljudstvo, naj se odloči za večkratni nedeljski obisk teh krajev, kar je z uvedbo izletniškega vlaka zaradi polovične cene omogočeno z malenkostnimi stroški. Ker je stamost novega vlaka odvisna od frekvence, je nujno potrebno, da je udeležba pri tem vlaku zlasti od Novega mesta dalje dobra in velika, zato naj pa tudi Novom ešcani v obilnem Številu izrabijo priliko, da se z veliko udeležbo tutfl praktične dokaze potreba cenenega izletniškega vlaka da Dolenjsko. Prvi spomenik prof* Jesenka Ljubljana, 23. jufijja. DstvI so se zbrttR v Tivolskem parku ob Cki votli od brezovega gaja v gozd, je procesor Jesenko zasajal gredice s skupinami posameznih poljskih in gozdnnh rastlin, da bi tako Ljubljančanom ustvaril najnazornejSi botanični vit, najožji prijatelji profesorja Jesenka z mojstrom Plečnikom na čem, a župana je zastopal prijatelj pokojnika, direktor Mestnega gradbenega urada g. ing. PreJovšek. Nad potjo stoji sredi gredice, ki jo je pokojni profesor Jesenko zasadil s samima vijolicami, iz mramorja izklesan kamen z lirt™^ črkami: SPOMINV DR FR JESENKA 1932 Brdljan se ovija okrog kamna in ob njem drhte tanko narezljani rdečkasti lističi redkega japonskega javorja ki drugih rastlin, pred spomenikom pa gosi kakor lučka rdeč plamen žametaste rdeče gjkksinsje. Težko loži lovorjev venec na kamnu moža, ki je lovor zaflduŽB, kakor malokdo drugi. Brez besedi so stati prijatelji ob spomeniku, kri je zrastel nx srca, m brez besedi so se spominjali moža, ka mu je bflo ob zadnji asi najtežje ločiti so od dala. Na živahnem živilskem trgu I^nhfJana, 22. julija. Letošnje vreme je prav tako nezanesljivo kot vse prognoze ter so no morajo nanj zanesti t»tt kmetice sn ©ranjevke, ki zalaarajo naš ftrvfiaki trs. Davi se je nebo zopet cmerilo, oh & je pa začelo pošteno deževati, kar Je zadržalo nekatero bre-njevka m kmetice ooma, Moti as pa. kdor mlati, da Je bil zaradi losa ttg slabo zaseden m aaaeazaz. Ko ljudje potrebujejo denar. >n ne moreta zadrževati no ogenj in no voda, da bi oe šli za z se klikom. iivilski trg je bel še ob & dovolil dobro zaseden m zaloten, ob JL, ko se je zjasnilo, pa preobioaen kot navadno ob tržnih dneh. Večna prodajalk jo bila brez dežni-kov in jih je de* pošteno pral, nekatere so se pa. savijale t osrinjalke in vreče. Mnogo gospodinj je prišlo tudi brez dežnikov, zato so se stiskale pod širokimi ma-relamt pri oraadevkab. Dokler je deževalo, so tudi kupovale kar od začetka, ne da bi Izbirale po vsem trgu. Tudi kmečki sadni trg je bil dobro založen, predvsem a Jurčki, ki jih je zadnje An so zopet dovoli, odzar je deževno vreme. Cena je pa se vedno razmeroma visoka, 5 Din merica. Drugih gozdnih sadežev je se vedno na izbiro, zlasti borovnic, ki jih pa rteh-ce mnogo ne kupuje, čeprav so poceni, liter po 1.60 Din. Namesto rdečih jagod je pa dovoU ndečih malin, ki so jih danes le prodajali po 5 Din liter. Zadnje rdeče jagode so bile po 8 Din liter. Tudi čre-senj ni se zmanjkalo, prodajal; so jih po litru € Din. Na kmečkem sadnem trgu je bOo tudi precej branjevcev, ki eo prodajali hruške po 3 Din kg. Kmetica je prodajala tudi se domača jabolka po 5 Din kUogram. Zelenjave je na trgu več kot je morejo prodati, zlasti salate, ki jo meščank v tej sezoni najbolj cenijo ter lahko rečemo, da je mnogim celo glavna hrana, ki pride vsak dan dvakrat na mizo. Salata je zelo poceni m al jo lahko privošči vsak, saj de dobiš za nekaj dinarjev skoraj kos. Ne manjka seveda tudi druge zelenjave in vseh vrat domačega sočivja. Tudi sočrrje se ne more več poceniti, saj je etrocjj fižol po z Din kg, grah po Isti ceni, krompir je po dinarju, in tako je cena zmerna za vse sočlvje in zelenjavo. Tmovčanke skrbe, da je trg tudi vedno dobro založen z novitetami; vsak dan je dovolj kislega zelja, kg po 5 Din. Gospodinje so zadovoljne z njim, ker je baje ze dovolj kislo. Dobiš pa lahko tudi ohrov-ta v glavah kolikor hočeš. Ohrovt prodajajo po 3 Din kg, zelje v glavah pa komad po 2 do 3 Din. Na kokošjem trgu so se gospodinje najbolj gnetle okrog obupane ženske, ki je pobirala jajca iz jajčje kaše, ki jo je prinesla v Jorbasu Iz Stične. Tožila je, da se je vročekrvni možak spodtaknil na kolodvoru ob njen jerbas, kar ga je tako raz-kacilo, da je pograbil jerbas ter ga treščil ob tla, da so razbita jajca kar brizgala is njega. Vlak je bas takrat pri vozil, pa ni imela časa premišljevati, kaj naj stori Pripeljala je močnik v Ljubljano, kjer so jo ljudje samo pomilova!i, kupil n*I nihče nič. Gospodinje so raje kupovale piščanca, saj jo Jutri nedelja._ Uganila jc — Pri vedeževalki al bil, praviš? Je uganila tvoje misli? — Pa ae kako! Moral sem ji prej plačati, prodno je vrgla karte. Vražji čaaL — Eh, prijatelj, časi ae izpreminjajo. Eo sva bQa midva mlada, ženske niso bile take, kakor eo zdaj. — Da, tod jaz sem že opazil, da so Kajak sport na pohodu Pred prvo regato na drvp vodi za prvenstvo nase države Ljubljana, 23. julija-In vendar so pričeli tudi naši kajakaši % Intenzivnejšo propagando za sport, ki se je v sosednih severnih državah v zadnjih 10 letih povzpel na ono višino, ki mu po njegovi lepoti in zdravstveni vrednosti nedvomno pripada. Kajak sport se zdaj v Nemčiji poleg smučarstva goji tudi v najširših plasteh naroda. Neverjeten porast beleži nemška Kajak-zveza v zadnjih 10 letih. Zdaj šteje nad 100.000 organiz"ranih članov, iz česar lahko sklepamo, da je naj- državo pomeni za nase prilike novost 'n prvo pr^-editev Vioce. ki naj pokale naši širši puD-iki višek »oinosti in uporabljivosti tov7i>tnih čolnov. Morda še z vsči.m zanimanjem in ipv^ti^m užitkom kot suciu< carja skakača, ki leti visoko po zraku v globino ledino s to ptnogo sporta ie mo-ijoče vožnjo po urzk^b še primerjat.) b' moglo opazovati obd'ntvo borbo posameznikov z dirje razpet.jero vodo. k: bura «>b pečevje, se peni in pož-ia vse, kar priuHiva po nj;. manj dvakrat toliko neorganiziranih k a jaka šev. Ze več let opazujemo tudi na naših lepih in čistih rekah peščico neustrašenih pionirjev toga sporta. Navdušeni za lepoto naših voda so uživali vse one dobrote zlatega sonca, čiste vode in zraka, ki jih pogrešajo baš naši meščani, ter so zaverovani vase nehote pripravljali teren za širši razmah kanoistike tudi pri nas. Nikakor niso hoteli obešati na veliki zvon onega, kar so sami doživljali. Gubil* pa so vendar potrebo skupnosti, kluba, ki so si ga preteklo jesen ustanovili sporedno z enakim klubom v Zagrebu. Lo*os hočeta kluba pomeriti svoje moči n pred vsem tehnično rutino svojega članstva skupno z ostalimi kajak sekcijami raznih športnih klubov v državi v ponosni borbi za naslov drži ^nega prvaka na prvi tovrstni športni pr;,,e-dirvi pri nas, regati ta divji vodi skozi savsko sotesko od poat*je Sava pa do Hrastnika. Kajak regata na divji vodi za prve-istvo Jubilej Lnkeževe mame Ljubljana, 23. juHja. Samo na to som mislil, ko sem obiskal gospo Jakomino Lukeževo, ki jutri praznuje svojo 851etnico, kako čudovito lepa je morala biti ta dama v daljni, daljni avoji mladosti. Samo kakor nežna mrežica so ji čez izraziti obraz položene drobne gubico, ki iz njega žare še vedno živahne oči, nad njimi pa bleščeča krona polnih evSenJh las. Zaradi oči se pritožuje Luke- žove mama, češ, da se ji dela tema, a ko sem ji pokazal obledelo fotografijo, je megla z oči takoj izginila: »Admiral B-our-guignon — moj daljni sorodnik in blaženo so pogledale oči v davno mladost. »Sivan-ke mi vdova«, se je zasmejala hčerka Ema. Petmoscmdesct let, življemu e polno razburjenja, 15 otrok, od katerih jih je izve-čine že odraslih, tudi čez 60 let starih pokopala že 11, da ima sedaj po svojih sinovih in hčerah 24 živih vnukov in 8 pravmi-kov. In vendar je niso sklonila leta niti skrb, sliši še izvrstno, le spominov, prelepih in grenkih je preveč, da bi jih razvrstila . . . Jakom ina Marjeta Tamburin je biLa rojena 31 julija 1847. v Pulju v najznamenitejšem hotelu »del* Arenac, ki je bil last njenega očeta. Se danes se mamki malo za malo zdi, da tedaj petletne niso obdržali doma, ko sta na svojem svatbenem popotovanju cesar Franc Jožef in lepa Elizabeta tri dni stanovala v hotelu njenih staršev. Tolžko je bilo gospode v hiši, da je mala Jakom ina morala za tri dni k nunam v ki oster. Temperamentna lepotica se je zaljubila v stasitoga mornariškega zdravnica Rudolfa Lukeža, vendar je pa morala čakati, da se je njen zaročenec vrnil iz Mehike, kamor je bil poslan po truplo nesrečnega cesarja Maksimilijana. Ekshumira! ga je in pripeljal v domovino ter zato dobil častno sablo, ki jo družina še sedaj hrani. Tudi starejši dekret imajo še, ki ga je zdravnik Lukež dobil, ko je spremljal mrtvega Radeokega iz Milana na Češko. Ko se je zaročenec vrnil iz Mehike, je bila poroka, ko jo bila Jakomma stara 19 let. Lukeževa družina je s Češkega, rojen je bil pa Rudolf L 1837. v Gradcu kot sin visokega uradnika, njegov brat Viljem je pa služboval v finančni službi v Sloveniji in v Ljubljani tudi umri Že po častnih nalogah pri prevozu Radeokega in cesarja Maksimilijana lahko sodimo, da se je mlademu zdravniku obetala sijajna karijera. Srečno je živel mladi par v sijaju tedanje zmagovite mornarice, Tegotthof, zmagovalec pri Visu, m drugi znameniti možje so bili stalni gostje v hiši, a lepa Jakomi-na je zibala in poštovala. Sama sreča — a smrt 9 mesečnega sinka je podrla vso srečo m vso nade. Žalost je potrla mlado m nhiajaBi soprog je pastfl sijajno Proga je iz propagandnih ozirov izbrana tako, da je po bregu dostopna vsem gledalcem v vsej svoji dolžini — 18 km — ter omogoča eaš na najbolj divjih sektorjih (pod vasjo Renke, pri gradu Prusnik in pri predoru pred Hrastnikom) opazovanje iz neposredne bližine. Skrajno napeto borbo in neverjetno smelost naših kajakašev bo mogoče prav posebno ugodno opazovati na na j kritične.išem sektorju pri gTa-du Prusnik (15 min. od postaje Zagorje nizvodno na desnem bre^u Save), ker bo ob ugodnem vodnem stanju omogočen na tem kraju dostop na otok, ki leži sredi besneČih valov. Opozarjamo že danes vse izletnike, turiste, športnike in posebno še fotoamater-je, da pri tej priliki pohite v naše Zasavje, ter združijo izlet po prirodno zanimivi savski soteski z ogledom prve tovrstne prireditve, ki more nuditi najvišji športni užitek. Točni časovni in krajevni podatki, kakor tudi vlakovne zveze bodo pravočasno javljene javnosti v dnevnikih. karijero ter kot civilni zdravnik zapustil Pulj, da bi mesto več ne spominjalo od ža* «ti obolele žene na nesrečo. Kako dobro srce je imel ta mož, so pričale tudi težke rane, ki jih je kot zdravnik pri svoji požrtvovalni maritanski skutžbi dobil v bitkah pri Ma-genti, Solierim* in Visu. Preselili so se v Senožeče, kjer so stanovali tudi v pivovarni, ki je bila tedaj last Aurove družine iz Ljubljane. Dobro se gospa še spominja starega očeta sedanjega predsednika ZTOl g. Ivana Jedačina in še danes mu je hvaležna, ker je rešil ponoči iz žametov njenega moža v zadr-njem tremrtku, da ni padel s konji in sanmi v zasneženo globoko kraško jamo, ko se je v zimskom viharju vozil od bolnika in je s konji zašel s ceste. V Senožečah so bili Lukeževi 12 let, nato so se pa pred 50 leti preseKli v Tržič na Gorenjsko, kjer je bil oče okrožni in predim iški zdravnik. Srčno dobrega zdravnika imajo starejši ljudje, zlasti pa reveži v Tržiču in okolici v najlepšem spominu. Ko so pa L 1892. pričeli graditi Dolenjsko železnico, je soprog prevzel službo železniškega zKrsčanska sola< pri Sv. Miklavžu nad Laškim se je prostovoljno razšla- — Draiba lova. Občinski lov občine Pre-valje se bo oddajal v zakup za dobo od 1. septembra 1932 do 31. avgusta 1937 8. avgusta ob 9. v občinskem uradu »a Pre-varjah. — Žrebanje državne razredne loterije. Kontroliranje in mešanje dobitkov V. razreda 24. kola državne razredne loterije bo 1. avgusta ob 8.30, žrebanje številk in dobitkov pa od 9. avgusta do vštetega 1. septembra. _ Naši letalci prispel? v Čarih. NaRi letalci, ki se udeleže mednarodnih letalskih tekem v Švici, eo se morali zaradi slabega vremena en dan ustaviti v Milanu, potem so pa krenili proti Curinu. Alpe so preleteli v višini 4500 m v poldrugi uri. V Curi h so prispeli v Četrtek popoldne kot prvi tekmovalci. Sprejela jih je naša kolonija na Čelu z generalnim konzulom g. Švareem ter komandant aerodroma s častniki. — Turneja Šahovskega mojstra Pire a. Poročali smo že, da priredi nas šahovski mojster g. Vaaja Pire turnejo po naši državi. Tajništvo Jugoslovenake šahovske zveze opozarja, da je zadnji rok prijave za turnejo v torek 2. avgusta in da se poznejše prijave ne bodo upoštevale. Doslej so prevzeli po eno. odnosno po dve gostovanji šahovski klubi v Celju, Zagrebu, na Sušaku ,v Karlovcu, Sisku. Gjurg-jevcu, Virovitici, Osijeku, Vinkove ih, Beogradu in Šibeniku. Turneja se prične 7. avgusta. Vrstni red In termini bodo objavljeni pozneje. — Nove cene za prevoz potnikov na državnih pođtnih potniških progah. Po novi naredbi plačajo potniki za vožnjo do 5 km 5 Din, od 6 km dalje pa za vsak kilometer po 0.75 Dan. Prtljažni in blagovni cenovnik ostane dosedanji v veljavi. Pri potniškem in prtljažnem ter blagovnem cenovniku se desetinke kilometra štejejo za cel kilometer. Novi potniški cenovnik je stopil v veljavo 15. junija. — Sestra železniškega direktorja umrla. V Gorici je umrla po kratki bolezni grapa Julija Kovačičeva rojena Klo-dic-Sabladoaki, vdova po odvetniku g. dr. Kovačiču in sestra direktorja državnih železnic v Ljubljani g. ini. M. Klodiča. Bodi ji lahka zemlja! žalujočim svojcem nase iskreno sožalje! — Prva razstava jugoslovenske fotografije v Ljubljani. Fotoklub Ljubljana je v teku tega meseca razposlal fotcamaterjem in poklicnim fotografom po vsej državi veliko Število vabil in prijavnic za udeležbo na tej razstavi ki bo o tvor jena 3. septembra 1932 v okrilju Ljubljanskega jesenskega velesejma. Pri obilici dela s pripravami in radi pomanjkljivih adresarjev je megoče. da mnogi interesenti niso prejeli vabila, pa jih Fotoklub Ljubljana zato naproša, da bi se zadevno nemudoma obrnili na naslov: Fotoklub Ljubljana. Poljanski nasip 16fl, da jim posije vabila s prijavnicami in na željo morebitne podrobnejše informacije. Pogoji za udeležbo so v ostalem na kratko naslednji: 1. Slike morajo biti nalepljene na primernem kartonu, pod steklom in v gladkem, črnem okvirju. Okvir in steklo oskrbi lahko tudi Fotoklub Ljubljana sam proti povračilu efektivnih stroškov. 2. Format slike same je najmanj 13/18. 3. K vsaki sliki je treba nave-sti vse glavne podatke in event. prodajno ceno. od katere pripade 15% Fotoklubu Ljubljana. 4. Prijave je poslati najkasneje do 10. avgusta 1032, slike pa do 20. avgusta t. 1. Obenem s prijavo je poslati Dm 50.— v pokritje razstavnih stroškov in kopijo vsake slike v najmanjšem formatu 6.5X9. 5. Izbira siik in podelitev nagrad je poverjena posebni žiriji. Vsi razstavljale! prejmejo diplome. Podrobnejši pogoji so razvidni iz zadevnih vabil, ki jih naj interesenti zahtevajo od Fotokluba Ljubljana. — Max Keinh-irdt navdušen za nafto rtvijero. Znani nemški režiser Mas Rein-hardt se mudi Že več dni v Dubrovniku, Ie javil je, da je prispel prvič v našo državo in da jo bila njegova iskrena Želja videti dalmatinsko otočje in Dubrovnik, ki je o njem že toliko slišal In čltal. Srečen je, da lahko počiva v tatnl in samoti teh lepih o tekov, draguljev Jadranskega morja. r>ubrovnik sam in okolica sta ga očarala. — Tujci v DahnadjL V četrtek je prispelo iz Benetk v Split 25 Švicarjev. Ii Splita so se odpeljali v Dubrovnik, 10. avgusta prispe v Split 400 angleških letovi-gčarjev, i. avgusta pa večja skupina francoskih zdravnikov, ki si ogledajo splitske higijenske ustanove. 17. avgusta prispe v Split ffkiijpiTift Dunajčanov, 2$. avgusta pa »TnrpiTift BoJjakoa. ki prHfrae počitnice v ' poljskem domu na sol ti. 25. avgusta pripelje velik francoski paraik več sto francoskih letovlacarjov. V četrtek je prispelo v Split 10 filmskih Igralcev in režiserjev. — Tujski promet v Hrvatskem Mm»i» ju. Poročali smo že, da je tujski promet tudi v Hrvatskem Primorju letos v primeri z lanskim letom nazadoval. V vseh kopališčih in letoviščih je bilo v prvem polletju tekočega leta 11.018 gostov, lani pa 16.442. Finančni efekt je bil letos za 4 milijone Din manjši od lanskega. — filet avtomobilskega kluba, sekcija Ljubljana na Jezersko prelofen na 31. trn Radi nestanovitnosti vremena in ke*- ni tudi po vremenskih napovedih pričakovati jutri zanesljivo lepega vremena, je preložen izlet Avtokluba na Jezersko na nedeljo 31. trn. t istim programom. Ker je združeno t izletom ta bore nje na prostem bi ie najmanjše padavine onemofottj,? izvedbo izleta in svečanosti po določenem orogra-mu. Pač pa je pričakovati za prihodnjo nedeljo zanesljivo lepega vremena že radi lunine spremembe, pa tudi po domačih po-znavalcih vremena ns Jesenskem. Avtoklub naproša ponovno svoje članstvo, da se v nedeljo, 31. tm. v čim večjem številu udeleži izleta in s tem združenega slavja posvetitve noveea prapora in praznovanja sv. KriStofa. — Nov čin narednika-vodnika. Službeni vojni list Stev. 23 z dne G. t. m. prinaša nove predpise o nošnji obleke v vojski, s katerimi je doiočen nov čin narednika-vodnika. Ti nosijo na epoletah štiri zvezde (do sedaj samo tri) ter znak razreda, t. j. narednik-vodnik prvega razreda nosi tri, drugega dva in tretjega eden zlat osek trak čez širino epolet. Od narednikov it zelo razlikujejo. Isti čin nosijo tUdI godbeniki, samo ti niso narednfci-vrjdniki, temveč višji godbeniki prvega, drugega in tretjega razreda. — Prepoved rahajanja v krčme. Dežel no sodišče v Ljubljani Je prepovedalo posestniku in podobarju v Cerknici Alojziju Bajcu zahajanje v kreme *a 5 leti. —Is »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« st. 58 z dne 23. t. m. objavlja izpremembo uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne sduzbe, pravilnik o fondu za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj in objavo banske uprave o pobiranju občinske trošarine v občini Smuka. — Nalezljive bolemi v dravski banovini. Od 8. do 14. t. m. je bilo v dravski banovini 22 primerov tifuznih bolezn* (umrl 1), 74 škrlatinke. 76 davice (umrla 2), 96 ošpec. 11 griže, 31 sena, 6 krčevite odrevenelosti, (umrla 2). 4 hripe (umrl 1). 2 otro-čniske vročice, 1 nalezljivega vnetja možganov in 1 otrpnjenja tilnika. — Živalske kulne bolesni v dravski ba novini. 10. t m. je bila v dravski banovini svinjska kupa na 47 dvorcih, svinjska rdečica na 38, vraničhi prisad na 1, :n steklina na 1. — Dobave. Direkcija državnoga rudni ka Velenje sprejema do 5. avgusta ponudbe slede dobave 800 kg ječmenove kave, 600 'kg sirove kave. 2400 ko; rila, 600 kg cikorije. 3600 kg koruznega zdrobe. 1200 kg terpontimovega mila: do 18. avgusta pa glede dobave 20.000 kg pšenične moke. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Prodaja lubja. Drekcije šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 23. avg. ponudbe glede prodaje smrekovega lubja. las in poboji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. — Za počitniške užitke kakor ustvarjena je sončna, vroča in strastna, pa tudi popolnoma razgaljena »Sulamit«, visoka pesem ljubezni, ki jo je spesnil slavni A. Kuprin v veličastnih tonih svetopisemske Pesmi pesmi v prelepo k'iulamit zaljubljenega kralja Salomona. Čudovito zveneče delo je prevedel Branimir Kozinc v tako zvon-kem in donecem jezriku, da gotovo ne zaostaja za originalno umetnino. V 12 po-glavjih je opisana vroča ljubezen modrega kralja Salomona in nedolžne preproste kra-sotice Sulamit, da zaeorite v tem plarnte-tečem ognju strasti, ki je v njem zgorela tudi presrečna Sulamit. Pesnitev je vzvišena nad moralnimi pomisleki, kakor sta nad nj:mi vzvišena lepota Sulamitina in veličanstvo po telesu in duhu popolnega Salomona — in kakor je nad njimi vzvišena vsa mogočnost Prirode. Sladka in opojna je ta visoka pesem ljubezni, da ■ trepetom poslušamo njene verze v prozi, ki done kakor silne orgle iz 'avnin skori vekove z nezmanjšano močjo večne harmonije v naša strmeča srca. — Vedno se ponavljajoča na i večja ^reč-b Hi največja trafik .m liti-bezni ni morda nikjer naslikana S tako silo, kakor v tej prekrasni knjigi, ki jo je vsebini primerno opremila Delniška tiskarna, na rdečih nlnrnicah nn ..lata Sulamit daruje svoje goreče *rce, kakor svoja srca še danes darujejo milijoni in milijoni. »Sulamit« je zmagoslavna pesem mladosti in nedosegljiva hirrmn njene leoote in moči. Kakor čudodelna voda je poživljajoč ta ditiramb ljubezni, zato se bo pa z njifm naslajal vsakdo, ki jo Ima ali si je znal ohraniti mladost. — Lepo in praktično malo stanovanjsko hišico nriobčuje v slikS in načrtih v najnovejši Številki »Arhitekture« urednik ms. arch. Dragutin F a tur. Moderna hišica ima tudi to prednost, da ie poceni. Katico naj si opremimo stanovanje, nam nazorno predocuie doliga vrsta sMJe iz stano-vani gd€. A. 5. (arch. Jože Mesar), prof. Vide Vrtovceve (mg. arch. Omahen-Serai-nrik), ing. Fr. Domladiša (ing. a rob. Ornati en-Serajnik) v Ljubljani in pa rt steno-vania arch. M. Belobrka v Beogradu. Vse je tudi delo naših izvrstnih domaČih obrtnikov, ki uspešno konkurirajo z najznamenitejšimi firmami krozanstva. Univ. prof. ing. arch. Hugo Eri i oh iz Zagreba objavlja spis s siikami in načrti Jugosl. udružene banke v Beograda, ing. arh. Stanko Misa in ing. arch. Juraj Deuzler na vdiko sta- novanjsko in trgovsko hišo na Bici v Za* grebu, a arch. Dušan Babić vilo mg. Prutića na Totčtderskein brdu. Ker v Ljubljani totifco ^vorfmo o ufbanirmu. nas bo prav zanimal odlomek \i arch. B. Maksš-movića knjige .Probbml urbanizma«, urednik ing. arch. Patorr pa daje dobre nauke stanovalcem glede stanovanja. Ante Gaber opisuje zaključke zastav, ki sta i!h za frančiškane napravila kng. arch. Oma-hen-Serarnik. objavlja pa tudi sliko in opis starih gorjuških Ceder ter njih krasne tehnike, ki naj bi jo oživeli tudi na moderni drobnarija, a A. Stupica in Gaber sta napisala tekst k čipkam, ki jih je po osnutkih Maily Geiger in Zlate pl. Sufflav iz Zagreba »delal naš odlični Državni ost. zavod za žen* dom. obrt v Ljubljani. Med noticami je polno zanimivega gradiva, zlasti pa Saše šantla kratka informativna rarpravfca o »Razvoju slikarstva«, skratka, »Arhitektura« ie najboljša svetovalka družinam, kako naj si moderno opremijo stanovanja, kaže nam pa tudi nagel na-j p redek vse naše stavbne, likovne ki upo-I rabne umetnosti v prekrasnih slikah. RIO-SLADOLED izbranih arom v ie -mani najboljši izdelavi. Vedno sveža sladka smetana, Ledeno mrzla ANANAS-BOVLA Jagodna bovla, breskvtna bovla. Avtomatičhi buffet, ftelenburgova 4» Telefon 2S—63. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in spremenljivo vreme. Tudi včeraj je bilo vreme po vseh krajih države slabo. Vročina je povsod popustila. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skopiju 31, v Splitu 30, v Zagrebu 27, v LJubljani in Beogradu 26, v Sarajevu 24, v Mari "boru 23 stopinj. Davi j« kazal barometer v Ljubljani f temperatura je znašala 14 stopinj. — S seJrjro ubila roapodinj >. V francoskem mestu Santo Simon je ubila naša državljanka Ana Neligofiek v noči od srede na četrtek svojo gospodinjo Lemoine, pri kateri j« alužila kot služkinja. NeligoSkcva je navalil« na gospodinjo m sekiro in ji zadala 21 udarcev. — TjtOnil vpričo matere in eeatre. Dijak 5. razreda gimnazije Vekoslav Perčin-fič iz Zenice se je kopal včeraj v reki Bosni, mati in sestra sta pa sedali v sena in ga gledali. Zlezel je iz vode in se dobro uro sončil, potem je pa skočil nazaj in plaval čez reko. Sredi reke ga je pa menda prijel krt in Je vpričo matere in sestre utonil. — Tragedija rodbine pijanega brivca. V rodbini brivca MatkoviČa v Subotici se Je odigrala v četrtek zvečer krvava tragedija. Brivec je prišel pijan domov in žena mu ni hotela odpreti. Razbil je okno in preskočil oirrajo. Na dvorišču mu je prišla naproti talca Kata EleŠ. ki jo je z žepnim nožem zabodel v vrat, tako da je zjutraj v bolnici umrla, potem je pa zabodel večkrat tudi ženo in slednjič si je prerezal žile na roki. Zdaj leži v bolnici in zdravniki nimajo mnogo upanja, da bi ga ohranili pri življenju; rane njegove žene pa nieo smrtne. — Z nobeno lepo besedo si ne odžene-te v teh vročih dneh Hude žeje, kajti Vaše telo zahteva osvežilne pijače. Natočite si kozarec Radenske Gizela mineralne vode ali Radenske Kraljeve mineralne vode in videli boste kako Vae bo osvežilo in ohladilo to pitje. Radenske mineralna vode niso nfkak privilegij premožnejših, ker eo take cene, da si jih lahko privosoi v*ak. Iz Ljubljane —Lj Nove hiše. Sicer rasto tako v mestu kakor tudi v obmestm planjavi iz tal nove hiše m vile, vendar zaostaja letošnje gradbeno gibanje za lanskim in še posebno za predlanskim. Največ se zida ob Dunajski cesti. Tako si stavi svojo domačijo ob oeeti Bežigradu Peter Tomšič. Zgrajen je visok betonski temeljni zid in del visokega pritličja« Hiša bo enonadstropna. Zidanje z zidno opeko gre speeno od rok in bo v dobrih dveh mesecih posdopje po-rabno. Zidarska dela vodi stavbno podjetje Adolf Susteršič. — Blizu Bežigrada, a na desni strani Dunajske ceste bo imel eno-nadstropno hiso železniški uradnik Anton Rupnik. Poslopje stoji na nekdanjih pekovskih njivah nasproti Sokolskega telovadi-šča. Stavba je sezidana in spravljena pod streho. Vrši se ometavanje notranjih steu. V poldrugem mesecu ali kaj takega bodo dokončana vsa dela in se stranke vselijo v svetla solnčne stanovanja. Zidanje izvršuje mestni stavbnik Josip Misaon. — Na Vodovodni cesti onkraj mestne gramozne jame je sezidana enonadstropna stanovanjska in trgovska hiša Aleksandra &gurj*. Zdaj delajo ravno streho, na kar pricno z ometavanjern notranjih in zunanjih sten. Podoba je. da bodo trgovski lokali moderno urejeni in bo Zgurjeva hisa med najlepšimi ob Vodovodni cesti. Zidanje vodi mestni stavbnik Emil TomažiČ. —ij Z rožami okrašena okna, balkone in verande imajo ie naslednje hiše: na Dolenjski cesti st. 3 in 5, v škofji ulici št. 13. v Ilirski ulici št. 17, 20 in 22, na Jurčičevem trgu št. 1. 2 in 3, na Rcsljevi cesti Št. 27 in 29, na Vodovodni cesti št. 5, na cesti za Bežigradom št. 6. v Slomškovi ulici st. 21. na Hrvatskem trgu št. 4 ter na Gosposvet-ski cesti št. 6. —Jj Regulacija Ljubljanice zadnje čase zelo dobro napreduje, saj je že z ra v nuno levo obreije (brezina) od Kodeljevega do mostu pri bolnici. Pripravljeno je že za obzidavenje, samo poglobiti je ae tre'je prej strugo med vodmatskirn mostom in mostom pri bolnici, ki še nima imena. Materijal iz struge na^lo odvažajo, da n; nobenega zastoja. Delavci delajo v glavnem v dveh skupinah, ena med omenjenima most oma. druga pa med enkratno in novim mostom. —lj Pogorišče na veiesejmo je se vedno nedotaknjeno. Ožgana bruna lesa le*e kot so jib pustih gasilci. Pred komisijo jih seveda niso smeli odstraniti. Včeraj dopoldne je bfla komisija na pogorišču ki je ocenila Škodo na 100.000 Din, seveda za sam payHJon, hssMael škodo trpi Higijen- ski zaved, se pa Itak ne more ugotoviti na pogorišču, ker nI o razstavnem materijalu niti sledu. Skoda, al jo trpi velesejmska uprava, je skoraj krita z zavarovalnino. —Ij Novi tednik n Ljubljani. Danes je začel izhajati v Ljubljani tednik >Sloveni-ja<, ki ga urejuj« in Izdaja g. Iv. Zoreč. Kot trde v njem, »je ustanovljen is čistih in idealnih namenovc. Sodelavci so slovenski, kulturni ljudje. >Rodila ga je potreba. Vso nase gibanje in gospodarstvo bo treba prikrojiti velikim evropskim načrtom« da se ohrani naše ljudstvo. Naša kultura naj bo globoka« da bo stala vštric velikim kulturam«. S temi programatiČnimi befedaoi: se nam je list predstavil, kakšen program si je pa izbral, bomo šele videli. —lj V poročilu e prerani smrti ge Marija Novakove se je pomotoma omenilo, da je rodom iz Notr. goric, kjer pa je dom njenega soproga dr. Janžeta Novaka. Blagopokojna je rodom iz Tolmina na Goriškem, šolala pa se je v Gorici in (med vojno) v Ljubljani, kjer je dovršila učiteljišče. Bila je po duhu in vedrosti značaja prava Primorka in se je vedno z vsem srcem zanimala za usodo svojih rojakov onstran meje. —I sprememba posesti. Sodavičar Simon Kuncič ie kupil O. Drelsejevo eno-nadstropno vilo na Trnovskem pristanu 26. —lj Včeraj so koJavdiralt vsa regularna dela in dela. ki so bila z regulacijo v 2vezi, začeta lani in ki jih je skoraj vse opravilo gradbeno podjetje ing. Dukič. razen dveh mostov v Trnovem. Dela so izvršena solidno. —lj Dunajsko pranje, svetlolikanje Šimenc, Kolodvorska ulica 8. —lj Ogled nebotičnika. Zadruga graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani priredi v sredo dne 27. t. m. ob 16. uri skupni ogled palač Pokojninskega zavoda, odnosno »nebotičnika« v Ljubljani. K ogledu so vabljeni vsi dlani zadruge. Zbirališče točno Ob določeni uri pred zgradbo v Gajevi ulici. Kam pa tako hitiš? V „DAJ-DAM"! Slišal sem, da so na novo doSia pristna graščinska vina po izredno nizki ceni. 2916 —IJ Dvorska knjižnica priredi 7. avgusta na Borštnikovem trgu »Rajanje pod staro lipot, s prav pestrim programom. Vsem je Še V dobrem spominu lanska prireditev, ki je potekla prav aabavno- Čisti dobiček je namenjen za nabavo novih in vezavo starih knjig. —4j Uboga trgovska vajenka je izgubila včeraj dopoldan od tvTdke Mencingerja, Sv. Petna c do tjvrdke Agnola, Dunajska c. 200 Din gotovine in potrdilo. Pošten najditelj 6e prosi, da najdeno vrne proti nagrad! na policijo ali direktno Stožice, trg. Pečnil^. —lj v kavarni »Viadukt« danes koncert. Odprto do 4. ure zjutraj. 406/n —Tj Dancing v hotelu »Tivoli«, vsak večer odprto do jutra, ob slabem vremenu v dvorani. 404-n —lj V gostilni pri »Tičku na gričku« v soboto in nedeljo radio-koncert. 405-n Iz Celja _c Tombola Gasilnega društva v Qa-berju, ki se je vršila v nedeljo 17. t. m. je bila povoljno obiskana. Razdelitev nad 500 srednjih in manjših dobitkov je bila sledeča: 2 jurja je zadel KoSir Kari, hlapec v Gaberju, 1 juroa je zadal Rozin Mu-loa, dijak v Celju, ostale dobitke pa so prejeli: Gobec Terezija, posestnica v Sp. Hudinji; Sinigoj, načelnik Gasilnega društva v Vojniku; Zupane Pepca, Šivilja, Sp. Hudilnja; Rebov Kari, mizar, Glavni trg št. 18; Kapun Pavla, Gaberje št. 9; Reber-nlk Amalija, tisa. delavka v Celju; Re-Zar Štefan, delavec v Ljubečni; Poženei Marija, upok., Nova vas pri Celju in Ma-stnak Anton, delavec in Dergajner Franc. __c Društvo kme&klh fantov In deklet v St Juriju ob Taboru priredi v nedeljo 24. t. mč v Kapll pn Gasilskem domu veliko tekmo ianjlc in kolesarsko dirko. Na prireditvi bosta govorila tudi narodni poslanec celjskega sreza g. Ivan Prekordek in poslanec g. MIlan Mravlje, Prireditev se bo pričela ob 3. popoldne. Pričakuje »e veliaa udelelba. —c Obrtna zadruga mesarjev In prs-kajsvatcev v Celju bo Imela v petek 5. avgusta ob 8. zjutraj svoj redni občni zbor v hotelu >Pofttic. —o Najdbi. Na Cankarjevi cesti so bila najdena zlata očala, v mestnem parku pa J« bul najden srebrn prstan z rdečim kamnom, v nekem celjskem uradu pa siv klobuk. __c V nedeljo 7. avgusta ob 11. dopoldne se bo vršil v mestnem parku dobrodelni koncert, ki ga bo priredila železni-čarska godba v Celju v prid slepega celjskega skladatelja g. Edvarda Interberger-Ja. _e Nedeljeki sport. V nedeljo 24. t. m. ae bo vršila na športnem lgrtSču SSK Celja na Glaiiji prvenstvena nogometna tes-ma med S6K C olje in 3K Atletlico, ki Je dosedaj zastopala celjski nogomet v ligi za prvenstvo ljubljanskega nogometnega podBaveza. Po tormi moštev sodeč Je lald tekme še povsem negotov in se obeta zaradi tega zelo zanimiva tekma. Vsekakor pa bo ta tekma po daljšem presledku važen domač derbv, ki bo gotovo nudila športnikom tsreden užitek. Tekma se bo pričela ob vsakem vremenu ob pol 18. Iz Maribora — Razglas. Ob priliki prireditev v >Ma-riborsaem tednu« v flneb od 6. do 15. avgusta 1982 je pričakovati v Mariboru velik naval tujcev. Hoteli in prenočišča ne bodo mogli vsem udeležencem nuditi priliko za * prenočevanje, zato je potrebno, da se gpstje namestijo v zasebnih stanovanjih. Odbor za prireditve >Mariborskega tedna« prosi, da mu vsC oni, ki bi mogli v dnevih od 6. do 15. avgusta 1932 oddati tujcem kako posteljo, ali celo sobo ali mogoče celo skupna stanovanja z več posteljami ter morebiti garaže ali hleve za konje, javijo to takoj, pa vsaj do 2. avgusta 1932 na naslov: Odbor za prireditev >Ma ribo raketa tedr a«, mestni magistrat. Kdor bC mogel oddati postelje ali kake prostore med prireditvami, naj to javi vsaj vri dm prej na lati naslov. Navedejo naj se cene posteljam oziroma sobam. V interesu tujskega prometa v Mariboru je, da dobi od* bor čim več prijav. _ Pisarna >Marubor* skega tedna«, L Rogllč, s, c Gospa, pazite, kaj pijejo Vaii otroci poleti! Brez skrbi boste, ako jim boste za žejo dajali RADENSKO MINERALNO VODO samo ali pomešano s sadnim sokom. Ra-denska mineralna voda je bakterij prosta Iz Kranja Občuten požar. V četrtek opoldne je začela nenadoma goreti napol lesena in deloma s slamo arita hiša kočarja Perda-na Alojzija \z Šenčurja pri Krauju. Požar je upepeliJ vse lesene dele poslopja, šupo Ln precej gospodarskega orodja. Skupna škoda znaša 45.000 Din. Požar je nastal po nesreči; slskra Je padla skozi cementni dimnik na slamnato streho, ki se je potem vnela. Prizadeti kočar je za pogorelo poslopje zavarovan za 20.000 Din. Ker je biOo vreme zelo vetrovno, so bila tu d J poslopja sosedov v veliku nevarnosti. I^e vestnosti domačih gasilcev se morajo zahvaliti, da se ogenj ni razširil. — Nesreča na polju. V sredo dopoldne je pedjal I91etni posestnikov sin Franc Strupi, vubiro Jernejevčev !-z čirčTč pri Kranju pšenico s polja domov. Na poti mu je spodrsnilo, da je padel pod voz. Kolo mu je šk> čez levo nogo ln mu jo Je zlomilo. Takoj «ra Jo odpeljal oCe t Kranj k uradnemu sdravnlku e. dr. Paj-di^i, ki pa ga je poslal v ljubljansko bolnico, * Kamor ga je odpeljal rešilzii avto kranjskega gasilskega druetva. — Sprememba posesti. TukajSnji posestnik Leopold Puhar Je kupil za ceno 276.000 Din bivšo Matičkovo hišo z 00» spodarskim poslopjem y Roinl ulici. — Ukrepi proti nočnemu razgrajanju in pijančevanju. V mestu in okolici se jo razpaslo v zadnjem času prekomerno pijančevanje ln razgrajanje. Vršili so se tudi pretepi v gostilnah m na cesti; nastopiti sta morala orožnistvo in policija, da sta napravilla red in mir. Zato bo sresko načelstvo vsakega razgrajača m pijanca takoj kaznorado a zaporom. NoaaJ Je zaprtih. . — Resnica o cenah v gostilnah in mesnicah. Cene po gostiLnah so se znatno znižale. Cene za teletino bo ostale iste, pri slanini ln masti bo se ee celo znižale. Tudi govedina ee vobce ni podražila; edino za nekaj vrst boljšega meea so ae zvišale cene za 1 Din pni kilogramu. Iz Novega mesta — Prastari grobovi. Pred dnevu smo poročali o najdbi prastarih grobov pod Gorjanci. Na našo vest se je napotil tja kustos ljubljanskega arheološkega muzeja dr. Kaj ko Lož ar. Ogledaj si je izkopane bronasto ln druge okraske, promotri 1 najdišče na vaški gmajni v C ero vem logu skoro tik pod gorjansko cerkvico svetega MiKlavža ter ga izroči] v varstvo orehov-škemu županu Zagorcu, dokler ne bo ljubljanski mu«ej pričel kopati. Svet tam naokoli ima značilno obliko grobišč, pozna pa se mu, da Je bil ze od vseh strani in v mnognh razdobjih prekopavan in raziskovan. Vsa podgorska okolica Je skoro da natrpana s starimi zgodovinskimi ležišč!. Precej stvari hrani ljubljanski muzej, neprimerno več pa je žal romalo v tujino, osobito na Dunaj. Vendar se je tudi gosp. kustosu posrečilo najti včeraj važne starinske predmete, ki bodo v doglednom času obogatili zbirKo našega narodnega muzeja. Nedelja, 24. julija 9.30: Prenos cerkvene fflaa.be xz frančiškanske cerkve. 10: N ©del jeke misli (p. dr R. Tominec). 1030: Akademski poklici 11: Salonstki kvintet. 12: Cas, poročila, ploeče. 15.15: Schnthan-Kadolburg: »Vele-turist« (Ljwlski oder). 16: Slovenske narodne (na ploSčah). 1630: Tamburaški sekstet. 17.15: Salonski kvintet. 20: Operetna ura. Sodelujejo: gdč. Vera Majdič, ff. Mirko Jelačin in orkester Trifflav. 21: Prenos Erich Hersejeve jazjz ka/pele s Park-hotela na Bledu. 22: Cas, poročila. 22.15: Salonski kvintet. 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 25. julija 12.15: Ploeče. 12.45: Dnevne vesti. 13: Cas, plošče, borza. IS: Salonski kvintet. 18.30: Ing. Otto Kap^>elmeyer^ Berlin: Razgovori o radiu, aparatih in še marsičem? 19: Henrik von Kleist (I>r. R. Tominec). 19.30: Izjprehod po livarni (Josip Zabkar). 20: Samospevi gdč. Dragice Sok. 20.30: Flavta solo, izvaja Viktor Čampa. 21: Salonski kvintet. 22: Ga6, poročila. 2215: Salonski kvintet. 23: Napoved programa za naslednji dan. Torek. 26 julija 12.15: Plošče. 12.43: Dnevne vesti. 13: Cas. ploeče. borza. 18: Otroški kotiček (joapodična Grafenauerjeva). 1830: Salonski kvintet. 19.30: zabavni kotiček (Bi-težnik). 20: Esperanto: Kamna gorica (Koaclevčar). 20.30: Prenos iz Zagreba: Klavirski koncert ee. Dore Gussioh-Feller (plesne forme). 22.30: Cas, poročila, plošče. 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 27. julija 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. 13: Cas. plošče, borza. 18: Salonski kvintet. 19: Nasveti za domači vrt (g. Humek). 19.30: Literarna ura: Književni načrt za prihodnje leto (Silvester Skrl). 20: Samospevi ce. Josipine Sivec. 20.30: Samospevi g. Jože Ltkoviča. 21: Prenos T>lesne godbe Iz hotela Toplice na Bledu. 22: Čas, poročila. 22.15: Salonski kvintet. 23: Napoved programa za naslednji dan. Abstinent in pijanec. — Ali veš, prijatelj, da skrajša alkohol življenje na polovico? — Morda, zato pa vidi človek v tem času vse dvojno. »SLOVENSKI NAROD«, -niakega plavalnega športa tvorijo juniorji, katere vodi agilni podnaČelnik plavalne sekcije Dušan Karba. Med juniorji «e bo Tinček Cerer gotovo piaciral med prve Iliri jane. saj j" na treningih pokazal ixr^r j*■ dobro formo Ps tuJj ostali tekmovalcr. Danes in jutri pa imajo zopet kamniški •portniki s»voj veliki dan. Na kopališču mestne občine ©e bodo vrčiJe tekme v plavanju in wa.tarpolu za. prvenstvo Ljubljanskega plavalnega podseveze. Skoraj 100 najboljših plavačev iz vse dravske banovine se zbere danes in jutri v Kamniku, da v plemeniti borbi pomerijo svoje moči in pokažejo znanje, katerega so si pridobili z marljivim treningom. Priznati moramo, da si je SK Kamnik nadel težko nalogo in prevzel veliko odgovornost / organizacijO največje plavalne prireditve v letošnji sezioni v vsej dravski banovini. Ker pa poznamo požrtvovalnost in delavnost funkcijonarjev in članov, smo lahko brez skrbi, saj je agilni mladi klub izvedel vse dosedanje tekme brezini hn o in v največje zadovoljstvo vseh sodelujočih. K«nrnn:^ko kopališče, ki Ho pozor išče teb tekem, ie za borbo že pripravljeno. Že lani je dala mestna občina napraviti v velikem bazenu trdne startne mostove, tako da ima sedo-j kopališče vse odlike in prednosti vzorne j« športnega kopališča. Ograjeni bazen je točno 50 metrov dolg. širok pa IS metrov. Kajmn.k jc nedvomno lahko ponosen na to. da uživa njegov klub tako veliko zaupanje vseh športnih krogov k', so mu radevolje poverili izvedbo prvih prvenstvenih plavalnih tekem izven Ljubljane. V Kanin ku se bo torej odločilo letošnje prvenstvo Ll'P v štirih kategorijah: v plavanju seniorjev in juniorjev ter v waer-polu senioTjev in juniorjev. Pri borbah /.a naslov prvaka v vsaki kategoriji sodeldjcio trije klubi: dosedanji prvak SK I liri'a :z Ljubljane SK Marathon iz Maribora in SK Kamnik. Primorje se let06 ni prijavilo prav tako pa rudi ne SK Elan iz Novjga mesta, ki ima v svojih vrstah lepo število dobrih plavačev, ki so že lani dosegli «et>e uspehe. Tako sta ostala proti renom i ranemu zastopniku slovenskega plavalnega sporta in večletnemu prvaku dravske banovine SK Ilirije dva najmlajša kluba, ki sta Šele lani pričela gojiti ta sport jq Sft bosta sedaj prvič poizkusila uveljaviti V prvenstveni borbi. Iliriji pri borbi za naslov prvaka gotovo ne bosta nevarna, pač ju se bo vnela med njima ostra borba /a drugo mesto, za naslov najboljšega lzven-liubljanskega kluba v plavanju, torei za naslov prvaka province. Kdo ima pri tein več šans, jc težko reči. vendar pa se bosta oba potrudila, da dosežeta ta ^as-ni naslov. Marathon postavi proti 50 Ihr**a-nom 28 tekmovalcev. Kamnik pa le 14 Ilirija bo še enkrat pred državnim prvenstvom izrabila priliko, da preizkusi svojo plavalno ekipo. Borba med samimi t»'a-vaoi Ilirije bo ostra, ker bo vsak gledal, da doseže čim boljši čas. Pri borbi za prva mesta pa bodo v neka-terih disciplinah imeli precejšnjo besedo tudi plavači KamuiKa in Mararhona in presenečenja niso izključena. Kamniški plavačn so se za to važno Dušan Ka^be. Niko iadnikar. Kari Pre»». 7one Pogačnik in Miloš LeviČnik se bodo notrudih Juniorke bodo tekmo v* ? tri: Valč feožičf-va. Stana Sitarjeve ;n Douii-a Starctova Bržičeva, ki je že lani z u*pt» hom zastoji* Kamnik na prvina*/tj-iib tekmah, se bo nedvomno tudi letos častno odrezala. Seniorje zastopajo Stane Krek. Dra^o Nardin. Drago Rihar. Dušan Stare. Nande Hrovat in Pavle Kemperle, ki bo plaval na progi 1500 metrov. Pri tekmovanju v skokih, ki se bo vršilo v ponedeljek v Ljubljani, pa bosta zastopala Kamnik Štefka Homarjcva in Tone Pogačnik. Tekmovanja se prično danes popoldne ob pol 17. Kot prva točka bodo predtek-movanja juniorjev n« progi .50 m prosto in seniorjev na pro^i 100 m prosto Za tem bosita dve zanimivi tekmi v vaterpolu med juniorji Ilirije in Marathona ter seniorji Ilirije in Marathona. Waterpo!o je vedno najbolj privlačna točka vseh plevalnih tekem. Danes bodo imel Kamničani priliko videti dvoje zanimivih in napetih oorb Program in vrstni red tinalnih tekmovanj v nedeljo je nas'cdnji: Dopoldne; 50 metro\T juniorji prosto. 50 m juniorke pro sto, 400 m seniorji prosto, 100 m seniorke hrbtno. 100 m juniorji prsno. 4 krat 100 m seniorke prosto. 4 krat 50 m juniorji pro sto, 4 krat 200 m seniorji prosto. 3 krat '.00 metrov juniorke mešano. 200 m sen> >/ke prsno, 200 m seniorj. prsno. 200 m jun-o**j prosto, 1500 m seniorji prosto. wan*po'o. Popoldne: 3 krat 100 m seniorji meša/no 100 m juniorke prosto. 100 m juniorji hrbtno, 100 m seniorke prosto, 100 m «eniOTli prosto. 100 m juniorke prsno. 4 krat 50 m juniorke prosto. 3 krat 100 m seniorke me šano. 3 krat 100 m juniorji mešano. 100 metrov seniorji hrbtno. 400 m sen orke prosto. 100 m juniorke hrbtno. wateroo'o Kamnik : Ilirija. 1 Poslednja točka bo nedvomno zbudila največ zanimanja med našo publiko Ka.m-n;ski juniorji bodo napel5 vse sile. da se bodo častno odrezali proti mocnemj n* sprotniku. Kari Presl bo junaško bran I v golu in ne bo spustil nobene žoge v svetišče Pred njim bosta Dušan Karba :TJ Tone Pogačnik odbija'a nevaren sovražni napad in skupno z Nandetom Hrovatom zalagala kamniški nanadalni trio. *ci ga tvorijo Miloš LeviČnik Tonček Csrer ir Miko Sadnikar. z vedno novimi žogami da bo lahko neprestano bombardira! narorot ni gol. Vsaka druga »bomba« mors bi" gol! Po tekmovanjih bodo naši naib«>'isi skakači izvajali skoke izven konkurence Ker se naš: tekmovalci ne boje *labesa vremena, se bodo tekme vrš;le ne glede na vreme, vendar pa mno že zaprosil^ vremensko hišico, da nam za oba dn**va nakloni tesen solnčni dan Zato prijatelji tepena plavalnega sporta, v nedeljo vsi v Kamnik! Spomin iaite se slepih! Krožna kolesarska vožnja po Franciji Nadaljevanje porotila o tradicionalni vožnji — „Tonr de France44 Riipert Croft-Cook Ladja na obzorju Jean je bil prebrisan in praktičen dečko, ki je znal ugantfati vsakojake vragolide. Sirva je bila lepa, nekoliko poredna deklica, ki mu je pri tem pomagala. Ko sta bfia še v plenicah, so ju pestunje vozile skupaj v vozičkih. Ko je bik> konec vlade pestunj m je dobil vsak svoio vzgojttedjica. sta hodila skupaj. Ni bilo torej Čuda, da sta do-raščala kot brat m sestra. Bilo jima je deset ali enajst let, ko sta prvič pomislila na ladjo. Jean je ime^ mavhno jadrnico, igračko, ki sta jo spuščala po potoku, tekočem za hišo. — Rad bi imel pravo ladjo, da bi se lahko vozila z njo, — je dejal Jean večkrat. Silva ni mnogo razmišljala, kako bi se dalo to napraviti. — Oh. Jean, — jc odgovarjala. — Morava, morava femeti ladjo! — Rad bi. da bi bil to parnik. — je pripominjal Jean. Ko se je Jean vpisal na univerzo, je odpotovala Silva po takratni modi v Pariz, da bi dovršila vzgojo. Sestala sta se zopet šele po njego- vem zadnjem izpitu, ko ga je prišla z očetom in materjo obiskat v Oxford Silva se je bila vrnila iz Pariza nekam vsa drugačna. Ladja ji je bila takrat nekaj več kakor samo ladja, bila ji je simbol vsega, kar jo je vezalo na Jeana. Ni pričakovala od njega, da bo o tem govoril ali mislil na to. Poznala ga je predobro, da bi se zanašala na njegovo sentimentalnost ali pa morda celo na njegov izredno dober spomin za take reči. Toda to. kar se je zgodilo, ie prekosilo vsako razočaranje. Jean je bil tisti, ki je prvi napeljal pogovor na to. — Zdi se mi. da je minilo že več let. ko sva kot otroka govorila o ladjah. In zdaj — prihodnji mesec nastopim sružbo pri Kruppu, da pridem v prakso. In to je bilo vse. Da. Izpite ie napravil z odliko in ko je govoriJ o bodočnosti, rmi je verjela. Toda to cere-monijefao obvestik) Jo je zek> bolelo. Jean je ostal v KruppovBi tvomi-cah dve leti. Potem je dobfl dobro službo pri neki londonski tvrdki to zopet je hodil na oddih v rojstno vasico. Če je pa upal. da se bo njegovo prijat efcisfrvo do Srtve kar samo po sebi obnovilo, se je pošteno zmotil. Sirva se rrra je zdela zdaj mnogo mirnejša te dostopnejša. BOa je tudi lepša. Seveda 7. etapa: Perpignan - Montpeffier (168 km) S hribovitih in talavitih etap so dirkači prenesli svojo borbo za nekaj dni v niža-ve. Skoraj pri vsaki fraaooakl krotni vožnji je etapa, ki ima svoj start v Perpugna-nn, nebojevita. Voaaci votljo to progo v nekakem bre2brilnem turUtovskem tempu, bres kakrftoibkoi! uoetaifc poakueor in skoraj vodno priložijo na oulj v aedeljeni skupini, ki se le na zadnjem kilometru nekoliko rastegne. Je to nekaka etapa počitka. Odhod je bil dan totno ob 6. Naglede na precejšen nasprotni veter ln z gostim: oblaki pokrito nebo so dirkači zek> čvrst'. 2« »pet vosi na čelu sklenjene skupine >bel*rij«ka lokomotiva« v hitrem tempu po nsjbraint cesti Sredozemskega morja, borec se proti stranskemu vetru. Kmalu savije proga od morja v notranjost dežele in nadaljuje po grlč&Btem terenu proti Nar-boonu (73 km), kamor skupina privezi ob 8.1S. Ulice so polne publike, ki navdušeno pozdravlja mlmovoaeče mednarodne kolesarje. Po nekaj kilometrih skoči na vodstvo belgijska ikupins in s hitrim tempom poživi vožnjo. Rebry poskusa ubesati. kar pa mu preprečita L,educq in Speicher. Ponovni ubegi trajajo še nekaj časa, nakar zavlada zaradi neuspeha pomirjenje in v skupino se vračajo drug za drugim nesrečni defektovski kandJdat;, ki Jih Je vedno dovolj. V vasi Agde (113 km) Je po nesreči zaSel v skupino neki pes, povzroči v ti s tean padec Bulle in trenutno razkropltev sovozačev. Proga se vije dalje s gTiča na grič in zopet zavije k morju, kjer So v mestu Sete (136 km) dirkači prav prisrčno sprejeti od tamošnjega prebivalstva. Vozi se nekaj kilometrov po grozni, s ka-menitVmi kockami tlakovani cest;, ki Je dirkačem pretresla vse drobovje. Ko manjka do cilja *e kakih 15 km, vzdržujejo na vodstvu Francozi visoko brzino. Osem kilometrov pred Montpellierom padejo Archambaud, Moineau. Speicher, Aerts in Barthelemev, vsled Česar zavlada v skupini vrvež. Opazirsi to Nemci in Belgijci se urno vržejo v beg. Pa tudi trije Italijanski dirkači so %tn takoj za petami. Francozi, ki tudi ne spijo, se spustijo na sled in Se kmalu nato znajdejo na cehi ubežnikov. V mestu, kamor p-ridrvujo dirkači, se vname ostra borba za sprednje pozicije. Končni izid zelo ovirsjo križajoče Se tramvajske tračni-oe ln pa slabo tlakovane ulice. Na zadnjem killometru. kl je sam amo van s rdooo zastavo, vodi skupino Di Paoco. za katerim se spretno krije Bonduel. ki prvega naskoči na 500 metrih pred ciljem. Di Paccov orotlnana.i ne uspe, marveč ga medtem »e "Leducn obžene za pol kolesa. Zmagovalec te etane je Belgijec Bonduel v Času 5:33.1? (30.244 km na uro), 2. Leducq, 3. T>; Pacco, 4. Rousse. Ostallb *5 je klasificiranih s zmagovalčevim Časom. Se dva pa eno in pol-druero minuto »a njimi. Odstopil Je Belgijec Verwaecke. ki se Je nedavno čvrsto boril skupaj z Demuyserom v »Italijanski krožni vožnji. 8. etapa: MontpefTier - Marseflle (206 km) Na startu je bilo v dveh gostih in do'-g:h vrstah zbranega mnogo občinstva, ki je prisostvovalo odhodu 69 dilrkačev, ki so odbrzel? ob 8. Manjkata Belgijec Alexan-der ra francoski amaterski prvak Le Gof. ki sta se vsled Izčrpanosti odpovedala nadaljnji vožnji. Brzina je neglede na lepo senčnato cesto majhna in dosega v začetku le 24 km na uro. Ob 10.4 dospejo dirkači v Nvmes (50 km), kjer Je na tehodn mesta postavljena kontrola. Tu se kolesarski karavani pridruži tako ogromno število privatnih avtomobilov, motociklom in kolesarjev, da postajajo nevarni ln onemogočajo komisiji vsako vzdrževanje reda Obcestno košato drevje, ki Je doslej ščitilo dirkače pred žgočimi solnčniml žarki, ponehuje in bliža se okrog 40 km dolga, razvpita puSCara Crau. kjer za nobeno ceno ne najdeš požirka vode. Po teh samotnih krajih se vozi Se vedno dokaj počasi đo mesta Salon (121 km), kjer so Hrkači kontrolirani ob 12.25 Taka malomarna vožnja traja Še par kilometrov, nakar izbruhnejo na dan porosti špurti Prv. se sunkoma vrže po krotki rebn! navzdol v ospredje Aerts In si pridobi kakih 100 metrov Di Pacco s Se nekaterimi urnej-šlmi skoči hitro za Belgijcem in ra "malo v nekaj kilometrih ze v svoji sredi. Mir Je vzpostavljen le za kratek čas. kajti takoj za tem vprizorl ubežni poskus Buttafoch'. kateremu se priključijo se Orrechia, SJe-ronski in Bi dot Ta četvorica si kmalu pridobi okrog 300 metrov terena in kmalu tu- sta se sestajala in hodila skupaj na rzprehod. toda nežno in intimno prijateljstvo, kakor sta se &ra oba še dobro spominjala, je bWo pokopano. Tedaj se Je pa Jean povsem nepričakovano zaljubiO v Silvo. Bil ji je neprestano za pertami. Med tednom je porabil vsako priliko, da Je prihitel v domačo vas — samo zato, da bi videl Silvo. Silva Je pa ostala v veliko presenečenje svojih roditeljev in seveda tu. di nieea samega povsem hladna. Nekoč, ko sta nehala igrati tenis, sta sedla na teraso iti se zagledala na reko. — Veš, — je dejal Jean, — meni gre v mestu dokaj dobro. Predno bom Sitar trideset let. postanem ravnatelj. — Zares, vrl declco. — Vsako leto dobivam boijSe ponudbe ln bojim se. da postanem kma-hi bogat človek. Sihra je vzdihnila. Jean je gledal v drugo stran. — Morda W lahko Imela celo svojo ladjo, če bi hotela, — Je dejal smeje. Ne vem, zakaj bi to ne bilo mogoče, ko bom imel dovoli denarja. Res je bila to samo otroška fera. toda če bi hotela to uresničiti, sem trdno prepričan, da bi se nama v nekaj letih posrečilo. popolnoma isgine Izpred oči zasledovalcem. Od sledeče skupine se nato odtržeta Rousse in LeduCQ. Tudi ostaLi Belgijci se opogumijo m energično zasledujejo ubežnike, ki toiUo tkoii metlo Alx du Pro-venoe skoraj dve minuti prod njimi Od uba#l« četvorice odpade vsled defekta 81«» ronskl, kateremu takoj nato sledi sarsdl enake smole le Bidot. Orrechia ln Butta-fochi nadaljujeta sama in njihova razlika prod sasledovalno skupino, sa katero r raztresenem redu sledijo ie drugI, se na vrhuncu nekega dolgega klanca svCAa na dve In pol minuti. Izgleda, da bo' telko več ujeti omenjeno dvojico, kajti do cilja manjka Ae samo 20 km In njihova razdalja se ne manjša, temveč celo stopnjuje. Leducqu. ki vodi zasledovalno akcijo, se proti; koncu etape posreči približati se ube*nlkoma; da bi pa bila ujeta, Je Izključeno, kajti Buttafoch! In Orrechia se m p d tem flašom le lovita na dlrkali&ču v Mar-seiltetu. kjer končno Orrechia premaga svojega tovarila za dve kolesni dolftinl. Leducqova skupina privozj na cilj čez 1 min. 40 sek. Dve minuti za njo prldrvi tretja skupina, ki šteje okrog 30 dirkačev. Zmagovalec Orrechna je prevozil etapo v 6:31.10 (31.597 km na uro), 2. Buttafochl, 3. IfOducq, 4. Rousse. 9. etapa: Marseflle - Cannes (191 kiti) Uvr&Cevanje »tourlstov« Je izvršeno v centru mesta, nakar se vsa kolona počasi pomika Po ulicah do glavne ceste, kjer da starter ob 5. z isastavico znamenje za odhod. Z mesta Se Demuysere r vsej naglici aakadl naprej ter preneha po treh kilometrin, nakar karavana nadaljuje zelo počasi, t. j. 15 do 20 km na uro. Vozeč v takem tempu skozi mesto Hy£res so d»Ir-kači deležni burnih ovaclj. pa tudi bataljon alplnskih vojakov, ki Je tamkaj pravkar imel vaje, prisrčno pozdravlja cestne borce. Ob priliki Leducqovega defekta se Belgiijci zbudijo in >vlečejo< nekaj časa zelo hitro« hoteč se iznebiti »rumenega svi-tra«. Ko pa ta zamenja rezervno gumo in prestavo, se z Moineauom, Bi-dotom in 3peicherom vrže na sled ln menjaje se v vodstvu dohite skupino že na treh kilometrih. Na bližnjem klancu se borba zopet nadaljuje, nLma pa uspeha, kajti vozači so Se vedno sklenjeni. Tudi v Cogo-llnu (133 km) znaša povprečna hitrost vožnje se vedno pod 27 km na uro. Dirkači se ne Eurijo; tu in tam se posamezno ali po več njih ustavJja pred gostilnami, kavarnami*, in prodajalnami, iščoč Bi osvežujočih pijač in drugih okrepčil. Po ravni obrežni cesti vozeč, ne kažejo fantje nlkake muje. ampak se meni nič tebi nič počasi vlečejo naprej, oarajoč in ;m> smehujoč se kopalcem v morju. Pa tudi te komedije je kmalu konec. Proga krene proti gorovju Esterel, kjer imajo dirkači premagati dva kratka, a napeta vzpona. Malo pred naskokom omenjenih strmin prekrižajo kolesarjem pot spuščene za-tvornice. pod katerimi pa še pravočasno uspe ubežati sedmorica, sestoječa Iz Sie-ronskega, Speichera, Leducqa, Di Pacca, Morellija, Bon duel a ln Tlerbacha. Sedmorica ima na vrhuncu kakhh 100 m ra2!ike. nakar se po nekaj kilometrih zopet zedi-nl s ostalo skupino. Leducq ln Speicher si v sledečem poskusnem ubegu pridobita okrog 500 m, ki pa ju Demuvsčre s svojo hitrejšo skupino kmalu pograbi v svoje vrste. Brzina Je zaradi neprestanih sprin-tov zelo poskočila ln čim dalje, tem lju-teJAa postaja borba Skupina, sestoječa '.z kakih 30 vozačev, vozi navzdol proti Ther-mes de Mondelieu v neverjetnem tempu 60 km na uro Kot od nevi'dne sile pori-njen se prav v tem diru odtrže od skupine Di Paoco ln pridobi 50 m. Za nJim se spusti Rousse. ki ga takoj dohiti Fanta si daJje pomagata eden drugemu v vodstvu vsakih 300 do 400 metrov in se Čimdal*e oddaljujeta od zasledovalcev, kT Jima slede v 400 metrih Ubežnika s poslednjim naporom prldirjata do cilja, kjer Rousse za dve kolesni dolžini podleže Di Paccu. ki je prevozil etapo v času 6:29.31 (29.421 km na uro). 2 Rousse, 3. Antenen, 4. Leducq 36 sek. za prvimi prihrumi" skupaj 23 dirkačev, ostali pa sledijo v presledkih Vožnjo Je zapustil Horemans Tik pred ciljem 9. etape se je pripetila težka nesreča Neki avtomobilist Je zavo-ail v množico občinstva, ki se le bilo zbralo, da bi pozdravilo tekmovalce. 6 ljudi Je bilo težko ranjenih. 10. etapa: Cannes-Nlce (132 km) Mesto Niča je od Cannesa oddaljeno komaj 3 km Proga pelje zato na omenjenem kilometru skozi Nico. nadaljuje le okrog 'Dobro ohranjeno je -perilo!"-seveda če je oprano 7 Gazelo f TERPENTIN0V0 - MILO CaZELaO pore res lepo belo 100 km m konča spet na cilju v omenjenem mestu. Etapa je sicer kratka, Ima pa zelo ostre vzpone, katerih prvil je Coll du Braus v999 m), drugi Coll du Castlllon in pa Coll du Erze. Dirkaška kolona s« dvigne s starta, kjer je bilo zbranega izredno mnogo občinstva, ob 6.45. Prvih deset kilometrov vodujo vso skupino trija Nemci s Sieranskim na čelu v zelo ostri brzini, nakar ta poleže. Cim bližje lepemu obmorskemu mestu Nlcl, tem lepši Je pogled na krasne predmestne vile z bogatimi cvetočimi vrtovi, ki napolnjujejo zrak s prijetnim vonjem. Po meBtnih ulicah Js zbranega zelo mnogo meščanstva, pozdravljajoč mimodrveče, posebno pa glavne med njimi. V turistovskem tempu 20 km na uro vozijo dirkači naprej proti vznožju gorskih vzponov. Na čelu je spet Demuvsere, ki ga, dosperši do klancev, zamenja Leducq, nakar se vsled ostrega tempa skupina raztegne. Mnogi amaterji, nasajajoč se na pedale, lagubljajo zvezo z agClneJsimi. Prvi vepon je premagan in po enem kilometru navzdol privozijo kolesarji v vas Escerčne ob 8.40, kjer Camuao in Faure zamenjata prestavi, kajti gora Braus je blizu Prvi naskoči goro Leducq, za njim pa Faure in Camusso. Vse ostalo se trga. Na tretjini klanca Izgubil Leducq zvezo, ker ni zamenjal prestave, medtem ko ostala dva nadaljujeta. Dalje proti vrhu tudi Faure odstane, Camusso pa si na vrhuncu, kamor je prispel 20 sek. pred Truebo, pridobi nagrado 2000 trankov, ki je bila določena za zmagovalca te gore. Navzdol po krutih serpentinah vozeč se Camusso prekopicne ter kmahi nadaljuje. Prav tako pade tud»; Gestri, ki pa omamljen ne nadaljuje takoj, temveč Bele, ko se zave. Krepko zasleduje ubeinika True-ba, a za njim vsi ostali v malih gručah in posameano. Ni Camusso prevozil Se mnogo proge po prvem padcu, ko se spet na lepi cesti tako nerodno spodtakne, da se štirikrat zakotali okrog samega sebe in obtiči ob obcestni skali. Hitro skoči pokonou, pregleda kolo, in ker je vse v redu, razen nekaj prask, jo na»lo odkuri naprej. Skozi mesto Soapel vozi fant že z minutno razliko pred spancem, Leducq pa Je zaradi dveh zaporednih defektov precej zadaj. Cez goro Castillon vozijo dirkači raztreseno ta ubežnik Je tu pred Truebo Že poldrugo minuto. NaJenerg*iČ» nejši zasledovalci so tu trije Nemci: Bto-pel, Tierbaoh l.n Buli a. Tierbach, ki mu pomaga Fayolle. vozi sko«! mesto Mento-ne (98 km) 1 min. 10 sek. za Camussom, drugi so še delj zadaj, tako n. pr. Demuvsere kar 4 min. 20 sek. Proga pelje nekaj časa ob sinjem morju, nakar se med znanum shajališčem mednarodnih >reve-žev« Montecarlom naskoči vzpon Turble. Tierbach je tu že 2 min. za ubežnikom, čez 2.30 min. Da sledijo Bulla, Stopel, Marchisio, Trueba, Barall m Favolie. Od črnega asfaltnega prahu so ti ubogi vozači tako zakajeni, da jih je le težko spoznati. Mimo tega pa obdaja te požrtvovalne športnike Še dušljiiv katranov zrak, ki puhti Iz od pekočega solnca razpaljenih cest. še 19 km in mučenja bo konec. Camusso Se vedno vztraja v ospredju. Vozi se nekaj kilometrov po ravni cesti, potem začenja ta polagoma padati proti beli Niči. Na tej progi obženeta Tlerbacha, Sto-Pela in Truebo še Marchisio m Barral, Camusso pa doseže srečno cilj v času 4:36.40 (28.628 km na uro), 2. Barral, 3. Marchisio, 4 Stopel. Drugi slede raztresena. Na cilj nlBta prispela Canazza ln Ca-cionl, OlbČter pa nI niti startal. S to <=>tapo je prvo mesto v skupinski klasifikaciji prevzela Italija z razliko 16 min. 20 sek pred Francijo Kot posameznik pa je na prvem mestu še vedno Francoz Leducq z razliko 3 min. 3 sek. pred Nemcem Stčpelom. In čudno, to je pomagalo Se iste jeseni sta se vzela. In Jean ni zaman govoril o svojem uspehu. Pet let po poroki, ko je bil njun sinček star že štiri leta. je dejal Jean Silvi, da si lahko zaželi karkoli. In Sirva, dobro ve-doč, kaj misli s tem, se je tiho za-smejala. Se vedno je bfla tu ladja, ki je tiho rezala natoddaljenejše oceane nftrnfh misli, nihče se pa ni zmenil za njo. In vendar je Se vedno Igrala svojo vlosro. — Moje zadnje ktepčije. — ie dejal Jean nekega dne, — so mi vrjrle toliko, da sem resen vseh srbi zastran eksistence. Ne mislim se Se umakniti v pokoj, toda zdi se mi. da bi si končno lahko privoščila mak> zabave. — Seveda, toda pozabiti ne sme§, da Imava skia. — je ugovarjala SMva. — Morda prihodnje leto. A prihodnje leto je izbruhnila vojna. Jean je moral na vojno, kajti njegovo podjetje mu nikakor nI moglo pomagati. SSrva ie sovražila vojno Ko pa je bila končana ki se je Jean srečno vrnil, n! bHo nobenih ovir več. da bi se njuni ideali ne mogli uresniči" In vendar nikoli ni bila topolrvena njuna vroča želja. Sinček je bfl star že devet let ki lahko sta ga puščala pod nadzorstvom same vzgojiteljice, Jean ie bil že zelo bogat in Silva ni imela nobene odgovornosti. Vendar sta se oa neprestano izogibala edine besedice, ki je tako živo tičala v njunih mislih, dokler je nista slednjič opustila. Na to se je spomnil šele čez dvanajst let njun sin. ko je napravil na univerzi prvi izpit. — To se zdi malo smešno, — je dejal svofim tovarišem. — kakšni sanjači so včasi naši roditelji. Ko sta bila moi oče in mat! še otroka, sta sklenila, da bosta Imela nekega dne ladjo in da kreneta r nio na širno morje. Moj start je vedno dosegel kar je hote! — znal je zastužltl denar. — Ali je mnoKO zaslužil? — je vprašal nekdo. — Seveda, delal ie trideset let in zaslužil ie mnogo denarja. — In kakšno iahto ima zdaj? — V tem baš tiči vsa Ironija, da nima nobene. — Kaj poveš! Kakšen zmis©! pa 'ma gnati se vse ŽivHenje za nekakšnim kiealom In odpovedati se mu. ko smo že na cilju? — Ah. ne vem. toda razumeti morate, da je v tem nekaj velikega, če ima človek ored seboj večno neizpolnjeni ideal življenja. >SLOVENSKT NAROD«, dne 23. joflja 1932 8tev. 16«5 Popoln solnčni mrk sastane 31. avgusta, toda videli ga bodo samo v Kanadi in ZedlnfenOi državah Mesec dni v zraku Angleška letalka Bruce se je dvignila s svojim možem, da si pribori svetovni rekord Popotni solnčni mrk bo 31. avgusta, toda videli ga bodo samo v Kanadi in v vzhodnem dela ameriških Zedinjenih držav. K opazovanja tega izredno zanimivega nebesnega pojava pošljejo mnoge države svoje učenjake z vsemi potrebnimi mstrumenti. Največja angleška zvezdama v Greenwichu, ki pošilja k vsakemu soinčnemu mrku svoje zvezdoslovce tudi v najoddaljenejše kraje angleškega imperija, pripravlja letos posebno ekspedicijo v severno Kanado, kjer bodo meteorološki pogoji za opazovanje solnčnega mrka posebno ugodni. Na povabilo ravnatelja zvezdame v Greenwichu sira Dvsona se udeleži te ekspedicije tudi astronomični zavod Karlove univerze v Pragi, in sicer po asistentu dr. Hubertu Slouku in ravnatelja zavoda prof. Herrrichu, ki poseti taborišča poedinih ekspedicij, da se seznani z organizacijo, instrumenti in znanstvenimi metodami, obenem bo pa aktivno pomagal angleški ekspediciji pri delu. Ekspedicija je krenila v sredo Iz Southamptona v Quebee v Kanadi, od koder se napoti 500 km proti severo-zapadu in blizu Parenta napravi opazovalno stanico. Čas pred solnčrdm mrkom bodo porabili učenjaki za postavljanje instrumentov, predhodno opazovanje in preizkušanje svojih naprav. Popolni solnčni mrk bo trajal 100 sekund in solnce bo stalo ta čas 32 stopinj nad obzorjem. Namen znanstvenih ekspedicij bo dobiti veliko fotografijo zasenčenega soln-ca in krone, fotografirati solnčno atmosfero (hromosfero) in krono z objektivno prizmo in fotografirati mrežasti spektor solnčne hromosfere ter krone v rdečem in infrardečem delu spektra s pomočjo mrežastega spektografa. Instrumenti, ki bodo ž njimi učenjaki delali, so najmodernejši in deloma last angleške admiralitete. Opazovanje popolnega solnčnega mrka je za astronomijo tako velikega pomena, da ni skoraj kulturne države, ki bi ne poslala vsaj nekaj zvezdoslovcev tja, kjer se solnčni mrk najbolje vidi. Gre v prvi vrsti za poglobitev znanja o tej naši najbližji zvezdi, o njenem bistvu in življenju. Zdaj vemo, da je solnce plinasta obla, ki je njena notranjost podvržena ogromnim pritiskom in toplotam. Pritisk v notranjosti solnca znaša na kvadratni centimeter milijon ton, toplota pa najmanj 10,000.000 stopinj. Solnce obdaja ne posebno debela plinasta plast, ki zakriva njegovo notranjost in omejuje izžarevanje. Vsa snov te plasti tehta 10.000.000.000,000.000 ton in zvezdoslovci jo imenujejo foto-sfera. Jradno poročilo o Bat'ini tragediji V četrtek je objavilo češkoslovaško ministrstvo javnih del uradno poročilo o verjetnih vzrokih katastrofe Bat'inega letala. Poročilo omenja, da je bila zjutraj nad letališčem v Zlimi gosta megla in da je pilot Brouček odlašal s startom. Kar se je megla nad letališčem razpršila, tako da je nastala v nji odprtina. Šef letalskega oddelka je hotel poslati pred startom letala Junkers okrog letališča majhno letalo tina Haviland, kar je pa Bat'a odklonil. Zlezel je v letalo in sedel k pilotu, česar prej nikoli ni storil. Sedem minut pc startu je utihnilo brnenje motorja, potem se je zopet začulo, naenkrat je pa nastala tišina. Čez dobrih 10 minut je bilo vodstvo letališča telefonično obveščeno o katastrofi letala. Letalo je padlo skoraj na propeler. Padec je bil tako močan, da se je nos letala za ril pol metra globoko v zemljo. V trenutku katastrofe je deloval motor skoraj s polno silo, obra-tomer je kazal 1250, hitrost je znašala 145 km na uro. Bat'a in pilot sta bila že mrtva, ko so prihiteli na kraj nesreče prvi ljudje. Oba sta zadobila težke poškodbe, ki sta jim takoj podlegla. Po očesnih zenicah Zanimiv prizor s če pri popolnem solnčnem mrku luna zakriva fotosfero, ostanejo nad njo ležeče plasti vidne in te tvorijo solnčno atmosfero (hromosfero). Nad solnčno atmosfero švigajo dokaj visoko plinske erupcije, tako zvane protuberance, kakor jo vidimo tu na sliki. Ceio solnce pa obdaja krona, oiserno bela in krasno žareča, ki o nji še nimamo točnejših podatkov. In baš ob solnčni h mrkih lahko zvezdoslovci to sicer nevidno krono opazujejo in proučujejo. To je tudi glavni namen opazovanja solnčnega mrka. Posledica silnega pritiska v notranjosti solnca in strašne vročine je, da se snov razkraja na najmanjše delce, v protone in elektrone, ki imajo v sebi pozitivno in negativno elektriko in tako oproščena energija uhaja kot izžarevanje v medplanetarnl prostor. Ker je pa gmota solnca ogromna, namreč 2,000.000,000.000,000.000,000.000 ton, je našemu solncu zagotovljeno dolgo življenje, čeprav izgubi z izžarevanjem vsak dan na svoji teži 360.000 milijonov ton. Predno bi se na ta način vsa solnčna gmota izpremenila v energijo, bi minilo 15 bilijonov let. Ne vemo sicer niti približno, koliko milijonov let že sije solnce, vendar se nam pa ni treba bati, da bo ugasnilo, vsaj dokler bomo mi živi, nam bo prav gotovo še sijalo in nas grelo. in drugih znakih je zdravnik sklepal, da se je pilot v zadnjem trenutku zavedal neizogibne katastrofe. Vzroka ni mogoče točno ugotoviti, ker se je letalo popolnoma razbilo. Najbolj verjetno je, da je igubil pilot v megli orijentacijo in da ni več vedel, kje je. Skušal se je približati zemlji, pa je zašel v naj-gostejšo meglo in se z vso silo zaletel v zemljo. Ni tudi izključeno, da je nastal med poletom defekt v motorju. Sabotaža Bat'inih uslužbencev je izključena, kajti pilot ni puščal nikogar v hangar. Drevo, ki raste od zgoraj navzdol O zanimivem drevesu, ki ne raste od spodaj navzgor, temveč od zgoraj navzdol, poroča zadnja številka »Kosmo-sa«. Gre za neko vrsto figovega drevesa, ki se imenuje latinsko ficus subtri-plinerosa, kar pomeni toliko kakor dušeča figa. Seme tega drevesa zanašajo ptice v krone palme vrste Butia (Butia ca pita ta). ki se pojavlja kot karakteristična rastlina vzhodnega Uruguava. Figovo drevesce, ki začne poganjati iz vršička palme, se ovija okrog listov in debla svojega gostitelja in raste počasi od zgoraj navzdol. Ko doseže spodaj „Teror de France*4 zemljo in požene v njo korenine, je drevo debelo že kakor človeška roka. Gostoljubnost pahne pa poplača to čudno figovo drevo zelo nehvaležno. Če palmi ne škoduje, dokler se ovija okrog nje, jo zadasi popolnoma, ko priraste do taL Od tod je dobilo drevo tudi svoje ime. Nehvaležneš sam se pa razvija v lepo, kot sveča ravno in košato drevo in ko obrodi sad, prinaša novo pogubo palmam, kajti proces s prenašanjem semena se zopet ponovi. Palme te vrste bi bile že davno pokončane, če bi jih ne ščitila narava sama. Ostanki vojne v planinah Žalosten spomin na grozote svetovne vojne so tisoči ton nerazstreljenega streliva, razmetanega po Alpah, kjer se je bil srdit boj med Avstro-Ogrsko in Italijo. Prva leta po vojni ni nihče mislil na to, da bi odstranil municijo, razmetano večinoma po težko dostopnih gorskih krajih. Sele ponovni primeri težkih nesreč, ko so eksplozije zahtevale med gorskimi prebivalci in slučajnimi turisti mnogo žrtev, so prisilili italijansko vlado, da se je začela zanimati za to vprašanje. Predlanskim je bila imenovana posebna komisija, ki naj bi poiskala vse take nevarne kraje ter uničil«, ah. odstranila municijo, odnosno eksplozivne snovi. V prvih dveh letih delovanja te komisije, ki mora računati poleg velike nevarnosti nenadnih eksplozij tudi s klimatskimi razmerami gorskih krajev, so našli okrog 500 ton streliva. Letos je prodrla komisija do mej večnega snega, 4000 m visoko, in označila je že približno lego velikih skladišč na gori Adamei-la, na snežnih poljanah kotline Narta-della in na Monte Fumu, kjer leži na tisoče granat ter nabojev za puške in strojnice. Več sto ton razstreliva je tudi še v pasu Monte Matteo. Komisiji pomagajo domačini-plezalci, ki dobivajo za svoje težko delo primerno nagrado. Najlepša Betgtjfca Gdč. Simone Beraerta, ki Jo je piMkilii Belgija kot svojo kraljico lepote na mednarodno lepotno konkurenco v Spa. Mednarodno polarno leto Po mednarodnem sporazumu je bilo letošnje leto proglašeno za mednarodno polarno leto. Po sporazumno sestavljenem načrtu bodo mnoge ekspedicije sistematično raziskovale polarno ozemlje. Sovjetska Rusija ima pa svoj program in za raziskavanje polarnih krajev je v njenem proračunu določeno več milijonov rabljev. Na sever pošlje Rusija rri ledolomilce, in sicer odpluje ledolomilec »Maligin« k zemlji Franca Jožefa, ledolomilec »Rusanov« k Severni zemlji in k rtiču Čeljuskin, ledolomilec > Sibir Jakove pa tudi k Severni zemlji ter dalje do izliva reke Lene in do Tihega oceana. Obenem odplujeta proti severu arktični ladji oceanografskega instituta »Per-seus« in >KnipoviČ«, da preišče ta Ba-rentsko morje na obali Spitzbergov in kreneta do zemlje Franca Jožefa. V severnem delu Karskega morja bo delovala znanstvena ekspedicija hi drograf -skega zavoda na ledolomilcu >Tajmirc. Poleg tega hoče Sovjetska Rusija najti morsko pot do iztrva reke Lene in dalje proti vzhodu. V ta namen je ustanovila daleč na severu več polarnih Stanič. Na otokih v polarnih krajih odkrivajo Rosi neprestano nove naravne zaklade, zlasti ogromne zaloge rude in premoga. Važno postaja tudi vprašanje naseljevanja arktičnih krajev. V okviru druge petletke namerava Rusija zgraditi v polarnih krajih cela mesta in pristanišča. Vedno več je tudi žensk, ki se udeležujejo polarnih ekspedicij. Vodstvo ekspedicije na Severno zemljo je bilo poverjeno strokovnjakinji v bak-terijologiji Damme. Na ledolomilcu >Rusanovuc bo zdravnica dr. Urvanze-va, na ledelomilcu »Sibirjak ovu« pa potuje strokovnjakinja v magnetologiji Rusin ova, ki je preživela že tri zime na Novi zemlji. Poln Želodec, neredna vrenja v debelem črevesa, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodlja je, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefovac grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Frani Josefovoc vodo. »Franz Josef ovac grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah i in špecerijskih tzgovmah. Angleška letalka Victor Bruceeva, ki je letela okrog sveta in dosegla prvi ženski letalski rekord v poletu na slepo, trajajočem 16 ur, se je dvignila zdaj s svojim možem, pilotom S. J. Pughom, nad London, da doseže nov uspeh v letalstvu. Pogumna pilotka hoče ostati v zraku mesec dni, da bi prekosila rekord ameriških letalcev Johna in Kennetha Hunterja, ki sta letala s svojim letalom >C5ty of Chicago« nepretrgoma 23 dni, 1 uro in 40 minut. Polet zakoncev Bruce in Pugha je ze- v. «ty~~~ - . ■ - , „ •» " " ■ : -x : ...... .. * Zagoneten seksualni zločinec V Rio de Janeiro posluje že dolgo zagoneten zamorec, ki napada ženske in jih vlači v svoje skrivališče, kjer jih zveze, jim strastno priznava in vsiljuje ljubezen, potem jih pa kratko ostriže, jim lepo počeše lase in izgine, ne da bi jim sicer storil kaj hudega. Že nad 30 žrtev zagonetnega zamorca se je otrrm-lo na policijo, ki je napela vse sile, da UL čudaka izsledila, toda detektivi ga iščejo zaman. Mož se pojavi zdaj v enem delu mesta, zdaj v dragem, najraje seveda v predmestjih, kjer za varnost ni tako poskrbljeno, katar v mestu samem. Zamorčevo početje je pa prdo prav 16-letni zelo lepi Ehmri Megabaesovt Na policijo je namreč prihitela vsa prestrašena njena komornica in prosila za božjo voljo, naj pobite detektivi takoj v stanovanje Ehnirinega očeta, kjer so našli mlado lepotico zvezano in ostriženo, po tleh so pa ležali njeni bujni kodri. Detektivi so seveda takoj odSH s komornico in lepa Elmfcra jim je na žive in mrtve zatrjevala, da jo je napadel zagonetni zamorec. Izkušeni policijski komisar ji pa ni hotel verjeti in ko jV) je trdo prijel, je priznala, da zagonetnega zamorca sploh ni videla in da Jo je ostrigla kornornica, ker ji oče ni dovolil nositi kratkih las. Policija je prebrisano hčerko poslala k očetu z nasvetom, naj se on pomeni z njo. 5000 let star dežnik SolnčniM še niso posebno stari. Sele pred dobrimi 400 leti so začele dame nositi nekaj, kar je bilo podobno našemu solnčniku, najbrž da bi se ubranile neljubih peg, ki se rade naselijo tudi na najlepšem obrazu in nočejo z njega, pa naj jih dama še tako preganja. Dežnik je pa znan že zelo dolgo. Neka pariška tovarna dežnikov je priredila nedavno razstavo svojih izdelkov, ki je bila ne- lo dobro premišljen in bil je skrbno pripravljen. Glavna skrb je bila poverjena 15 mož broječi posadki letališča, ki ji je bilo naročeno, naj opremi letalo z vsem potrebnim ter obvešča letalca po radiu o vremenu in sploh o vsem, kar jima utegne pomagati, da dosežeta svoj cilj. Najprej hočeta letati okrog Londona, pozneje pa dalje od letališča do obale. Način preskrbe letala in letalcev z vsem potrebnim se je v primeri s prejšnjimi podobnimi poleti zelo izpopolnil. Letalo bosta preskrbovali dve drugi letali, tako da se ni bati, da bi letalcem med letanjem česarkoli zmanjkalo. Vsak dan dvakrat se dvigneta pomožni letali in letalci dobe v zraku v zadostni meri vsega, kar bodo potrebovali. Glavni pilot bo letalka Bruceeva, ki jo bosta pa izmenjavala dva moška. Izmenjavanje se bo vršilo po načinu, ki je običajen na parnikah. Čez dan se bodo vrstili za krmilom vsake štiri ure, ponoči pa vsaki dve uri. Letalo, ki hoče letalec v njem ostati v zraku mesec dni, mora biti seveda temu primerno urejeno in opremljeno. V letalu pogumne angleške letalke je spalnica z umivalnico, kopalnica in kuhinja, kjer je vedno na razpolago topla voda. Hrano bodo imeli letalci v zraku zelo priprosto. Glavna hrana jim bo posebno lahak in redilen kruh, spečen nalašč v ta namen. V letalu bo tudi primerna zaloga konserv, a vsak dan bodo dobivali letalci sveže mleko. Ob nedeljah bo hrana nekoliko boljša, letalci dobe topla jedila, ki jih prineso v pomožnih letalih v termo posodah. Za obed bodo imeli ob nedeljah toplo juho, toplo ribo in toplo meso. Mnogo bodo pili čaja, ki se je v letalstvu dobro obnesel, ker pomaga premagovati utrujenost in zaspanost. kakšna revija najnovejših dežnikov, obenem pa razstava historičnih dežnikov. Stari dežniki na razstavi niso bffl pristni, temveč izdelani točno po arigtnatlh. Videl si vse dežnike, M so jih nosili v starih časih odlični možje, kadar je deževalo. Največjo pozornost je vzbujal dežnik Karla Velikega. Po obHfcl se pa ta dežnik ni mnogo razlikoval od dežnfka, ki Je pod njim hodil baje sirski kralj Sal-manassar IL okrog 3000 let pred Kristusom. Ta dežnik, izdelan pod nadzorstvom strokovnjakov, je bil bel, na roba pa rdečkast. Kralj se je izprehajal pod njim ob slabem vremenu in tarnal, da rjndjo neradi ptožujajo davfce. N©? svetovni tekord American Leo Seston, ki je vrgel pri oilm-prjsklh izbirnih tekmah kroglo 16 m 16J5 cm daleč in potolkel za dobrih 12 cm dosedanji svetovni rekord Nemca Hfrsehfelda Nemška ekspedicija na Himalaji Letošnja nemška ekspedicija na Himalajo je priplezala že 5.800 m visoko in upa dosetift v fcratkm vrh gore Ranga Parbat, kamor ie nUsoft nI stopili človeška sms Štev 1C5 >8COVEN8KI NABOr>«, dne 23. Julija 1932 Stran 7 P. Decourcelle: Vro/cletstvo Roman. — Izvolite, — je odgovori zdravnik. — Miserere Deus___je nadaljeval glas moža. klečečega pri postelji umirajočega. Ritmojster je pregledal suknjič in hlače, obrnil je vse žepe, našel v njih pipo, mehur za tobak in žepni robec, torbice pa ni bik> nikjer. Prizor je bil res grozen. Robert d' Alboize je mislil, da bo zblaznel. Obračal je vojakove žepe in mrmral topo: — Saj ni mogoče! Torbica mora biri tn .. - Slabo sem iskal. Torbica je bila izginila. Carmenina pisma! Vrnil se je k umirajočemu in vzkliknil: — Torbica!... Kam je izginila torbica? Živi mrtvec se je dvignil in zastokal. Oči so se mu iskrile, pene so mu pokrile ustne, zobje so škripali in obraz se je strahotno spačil — Torbica? — je nadaljeval Robert, tresoč umirajočega vojaka, kar se je dalo. — Saj me poznaš, je-Li? Jaz sem! tvoj ritmojster___ Saj vendar veš. tisti, ki ga imaš tako rad ... Kam si jo spravil, komu si jo dal? Povej! Odgovori vendar! — Secundum mrsericordiam tuam! je mrmral drhteči glas v tišino. — Torbica? — je ponavljal d* Ai-boize. — Lepo te prosim ... Kje je? ... Ah ... Oprostite, gospod doktor, oprostite, gospoda, toda ta torbica ima zame neprecenljivo vrednost. Moram zvedeti, kam jo je spravi']... Odgovori vendaT. nesrečnež, če ti ukazujem. — U... ukradena! — je spravil umirajoči iz sebe in izdihnil. — Miserere Deus, miserere! — je ponavljal ob postelji klečeči lopov kar naprej. — Prepozno, gospod ritmojster. ničesar več ne boste zvedeli. — je dejal asistent... Vojak je že mrtev. —O, bože, bože! — je vzkliknil Robert d' Alboize ves iz sebe. Asistent ga je prijel pod roko in odvedel iz sobe. —Zdaj pa le pogum! — je zamrmra! fciečeči lopov: počasi je vstal in se še enkrat ozrl na mrliča. — Prav zdi se mi, da sem zadel glavni dobitek, — je pomislil; — toda zdaj je čas, da poberem šila in kopita ... n. MONTLAUROVl Gospodični Carmen de Montlaur je bilo komaj sedemnajst let. Nekega večera, ko je bila s svojo materjo v Parizu, je plesala na plesu z gospodom, ki ji ga je bila predstavila gospodinja kot gospoda de Saint rfyrieix. Ni se mnogo zmenila zarrj, opazila je samo, da slabo pleše valček. Doma je vprašala gospa de Moot-laur svojo hčerko: — Kako ti je bi! kaj všeč gos?>od. ki si z nJim plesala drugi valček? — Zelo, — je odgvorila hčerka brezbrižno, kakor odgovarjamo na vsakdanja vprašanja. Mati se je nasmehnila. Cez nekaj dni je dekle zopet videlo svojega plesalca na domačem v etičku pri prrjatelaici in bil je zelo postrežlftv. zelo galanten, docda »comme il fante. Potem je pa prišla gospa de Motrila ur nekega jutra v Carmenino sobo; in po dolgem razgovoru, ki ga je Carmen poslušala dokaj raztreseno — mati je govorila o nalogah, ki jih prinaša življenje, o tem. kako si mora mlado dekle zasigurati bodočnost z možitvijo, o sposHovanju m poslušnosti, ki so jo dolžni otroci roditeljem, kajti roditelji vedo več kot otroci — ji je sporočila, da jo je gospod Firmin de Saint-Hyrieix zasnubil. — Gospod de Sahrt-Hyrieix? — Da, mladi gospod, ki je plesal s teboj na plesu pri gospej X. in ki je bil po tvoji lasmi izjavi tako zabaven. — Gospod de Saint-Hyrieix? — Saj dobro veš. kaj hočem reči — se ni ganil od tebe naslednjega večera in ti si bila menda zelo zadovoljna, da se je tako pridno sukal okrog tebe. — Da. mama, zdai se pa že spominjam. — On te je torej zasnubil. Po mojih informacijah je ta možitev zelo ugodna. Vendar sem pa hotela govori.i s teboj, predno mu odgovorim. Ne vem pa. kakšne pomisleke bi mogla imeti proti njemu. Carmen ni odgovorila. Gospa de Montlaur se *e torej raz-govorila o rodbinskih zadevah. Govorila :e bo nn^i -otrebi ohraniti socijalni položaj! Ubogo dete tega besednega hudournika ni mn ^o razumelo. Carmen ie razumela samo toliko, da je Firmin de Saint-Hyrieix do ušes zaljubljen v njo. da mu niti na misel ne pride povprašati nieno mater po denanu. ki se brez njega mladi ljudje ne ženiio: pripravljen je bil vzeti jo rudi brez dote. Bil je mlad. iz dobre b Še. zelo dobro zapisan pri zunanjim ministrstvu, kier je že imel zavida lia vreden položaj, in bilo je iasno, da se mu nbeta sijajna bodočnost. Bil je iz lesa. ki S2 iz njega izdeluie'o poslan' In ko je Carmen. priznavajoča s'-cer vse te vrline, odgovorila svoji materi, da ne faubi tega snubača. je gospa Montlaur lahno skomignila z rameni. — Ljubezen vzbuja ftubezen, --je dejala. — Mož te bo oboževal in tud' ti se kmalu zaljubiš vanj. In pa. pomisli, poslanik! Kot zadnji razlog je mati omenila hčerki, da je Saint-riyrieix baš podedoval ogromno posestvo v Bretagni. meječe skoraj na posetvo Penhoet. Tašča bi upravljala imetje svojega zeta, ki bi bil po službenih opravkih večkrat odsoten. Ta zveza bi bila sreča za njo. za njeno hčerko in za vso rodbino. Carmen je oboževala svojo mater. Življenjskih izkušenj še ni imela, saj ji je bilo komaj sedemnajst let, in videč, da se njen brat. zaposlen v Mehiki s čuvanjem ogroženih rodbinskih interesov, v svojem odgovoru v celoti strinja z mate m i m mnenjem glede Sarrrt-Hyrieixa, se je udala in čez dva meseca je stopila v poročni obleki pred oltar cerkve sv. Magdalene. Kako krasen je pogled na imenitno svatbo! Glavni oltar prostrane cerkve kar žari v svitu stoterih sveč. ves odet v cvetje. Orgle done in po cerkvi se raslega ubrano petje, ki bodo drugi dan o njem pisali vsi pariški listi. Duhovnik iztegne roko nad novo-poročeoca. Ona. zastrta z belim paj-čoiasom liki z oblakom, skloni vsa srečna glavo, on, dostojanstven, resen, malo bled. kaže globoko notranje zadovoljstvo. Clegantna' družba si pa še-peče. zroč na novoporočeuca: — Srečna človeka! A radovedneži, stoječi zadaj v cerkvi, ponavljajo med seboj: — Kako srečen parček! Da, res sta bila zelo srečna. Vendar pa Carmen ni bite iskrena, ko je klečala na žametasti blazinici, hvaleč boga. Prosila ga je, naj izpomi vse nade njene matere m naj ji pošlje Ijube-zen do moža. Ženitovanjtsko potovanje je vedno očarljivo. V mladem dekletu se prebuja žena: v naročru svojega moža spozna srečo neštetih novih vtisov in neznanih užitkov, da mu mora biti hvaležna. In koliko prijetnih spominov prinese človek s takega potovanja, ki bi se mu zdeli čez pet let že vsakdanji. Duša praznuje v takih primerih svoj praznik. Roko v roki potujemo po neznanih krajih m dočim objemajo oči nova obzorja, se odpira tudi srce novim, skritim radostim. Natrgati smo si šopek novih spominov, ki jih pozneje na trnjevi poti skozi življenje duh amo. čeprav so že veli. Usoda gospe de Saint-Hyrieix pa ni bila podobna tej usodi mladih žen. V začetku se Ji je seveda zdel mož uljuđen, obziren in nežen kot prijeten družabnik m rahločuten prijate!?: še malo te manikalo, pa bi bila verjela, da je našla sestrsko dušo. močno in nežno oporo, ki mora biti mož ženi in brez katere bi bilo življenje mračno, težko. Toda iluzija ni trajala dolgo. Analitiki dokazujejo, da se baš na potovanjih najibob* spozna in izkaže značaj. Gospod de Saint-iiyrieix je kmalu doprinesel dokaz, da je to res. Mladi diplomat, praktičen tudi v navdušenju, ie našel sredstvo, kako izrabiti ž en it o vanjsko potovanje: izrabil ga je za svoje povišanje: posetil je tuje dežele in poslaništva, kjer je skušal navezati stike in spoznati diplomatske smeri, ki mu bodo pozneje potrebne, da naoravi tem boljšo karijero. Carmen. ki je nekai mesecev upala, da se ji bodo sanje uresničile, je pogledala jasno v svo»je srce: neprestani poseti so zanimali njenega moža. nje pa ne. In ko se je proti koncu šestega meseca ž eni t o vanjske ga potovanja mladi diplomat pod vplivom vročih taščinih pisem s svojo ženo vrnil v Francijo, ni Carmen več dvomila, da svojega moža ne ljubi. Bilo je nekega večera v septembru na krovu holand.skega poštnega par-nika »Prins Hendrik«, enega največjih parnikov nizozemske parobrodne družbe, namenjenega na otok Javo in v Zapadno Indijo. Na povratku iz Stokholma in Ko-danja je hotel Saint-Iiyrieix potovati preko Holandske in Amsterdama. In tedaj je Carmen. kot romantična natura, hrepeneča po morju, predlagala možu ta način povratka, češ, da je hitrejši in prijetnejši. »Prins Hendrik« se je res ustavil v Brestu: m ker je bil grad Penhoet, kjer sta se hotela mlada zakonca sestati z gospo de Montlaur, baš v Bre-tagni, je Sainft-Hyrieix z veseljem ustregel želji svoje žene. Letoviška Ljubljana ponoči Kdo vse spada v Ljubljani med letovfščarje ki kako ti letovisčarji preživljajo počitnice Ljubljana, 23. Jnllja. Da Je nase prelepo in znamenrto mesto res letoviško, se prepričaš dobro šele zvečer. Nočno življenje je pri nas namreč tako poetično. iktiMcno ter čarobno, da bi morali nanj uvesti posebno letoviško takso. Ze noči same na sebi so r Ljubljani tako bajne, da niso ndtt jo*njaške prijetnejše. Toda ne le zaradi razsvetljav«, n. pr. zaradi razsvetljenega gradu, saj je Izubijana še posebno idilična, kjer nI razsvetljen*. Naše mesto dobi ponoči poseben značaj đn baš zaradi tega je letoviško. Toda ne gre za smotre.no tnjskopro-metno propagando, le lokalen patrijotl-zem, brezmejna (ožja) domovinska ljubezen vedno znova, narekuje takšne srčne izlive; kar je res. je res. Zvečer postane Ljubljana takorekoč milijonsko mesto. Ljudi prihaja čedalje več na svetlo, odnosno na temno, kot b»I rasli iz zemlje, ožive V9e udice, letovisčarji se kar vale na ceste. Nihče bi ne mogel verjeti, koliko ltfudi je v Ljubljani, če bi ne videl njenega nočnega življenja. Podnevi letovisčarji trpe zaradi te vražje krize, po ves dan je treba prespati: podnevi je Lj-nbljana pusta, kot da jo je izpraznila kuga. Nttl list se ne zgane na veji in po vsem mestu ne zalaja niti pes. Natfveojl dogodek {Je, če dežuje ln dežja letos ne stradamo. Zvečer se pa vse mesto nenadoma prerodi. Ko zazvone po vseh cerkvah, kot da Je obiskal papež Ljubljano, začno tudi hrošča t i na vseh koncih tn krajih gramo-fom, da človeka kar spreletarvajo mravljinci. In oglasi se tudi tmpozanten zbor žab v Ljubljanici, kot da hočejo te kra-kače opozoritii meščane, da niso absolutni gospodarji. To je uvod večernih letoviških koncertov. G-lasbeželjmo občinstvo se pa utabori predvsem v Zvezdi; seveda ne na kavarniškem vrtu, ker čista ljubezen do glasbe prepoveduje tudi pfti kavarniško vodo. Toda to občinstvo ne spada med letov."«-ščarje. LetoviSčarjl uživajo počitniške prijetnosti v globokih, kleteh, kamor ne sestra niti kriza im ne prodirajo zavistni posrle-di. Vroče je v tistih blaženih zavetiščih, toda točsjo jim hsladno prvo rtn tudi druge kajvljice, ki se j;b naši lertoviščarji ne branijo kljub najhujši vročini. In slabi časi so, vsak se mora žrtvovati po svojih najboljših močeh; letovisčarji tožijo sami med seboj zaupno, kakšne brige so s tem vra.žoim denarjem, kh ga ne moreš nikamor vtakniti, večer za večerom posedati v kleteh, pa človeka tudi ubije. In res človeka strašno boM srce. ko ai ogleda v nabito polni kleti te >*iibite< žrtve; neznansko se znoje im z brezprimerno požrtvovalnostjo in naporom zvracajo kozarce. Ob poznih urah se prepričaš popolnoma, da je letoviška sezona na višku. Letovisčarji se vračajo v hiše gdnjend nad tolikšno lepoto mesta. In, kot da prevzame glnjenje celo pse, začno lajati po vsem mestu, ceio najnežnejšl, ki si dele mehkih ležišč z gorečimi lQufoitelj>icam Vodnik široka usta. Med letovišč-arje spadajo tudi ljubitelji narave, ki love metulje In vešče na tramostjo. Tistih 20 krasnih luči na tro-uaostju jje izredno prlvdačnih za razno fr-fotajočo nočno golazen. CeM roji raznih žužkov, komarjev, muh in vrag vedi česa Se, se obeša na laterne m jih včasih kar zakrije. Lovci metuljev, ki klatijo z mrežami okrog teh luči, ilmado zedo hvaležno nalogo in najbrž ne bo imel nihče popolnejše zbirke, saj v naši Ljubljanici vie uspeva. Ker smo že pri Ljubljanici, je treba še omeniti nočne veslače, ki al s pravim Ko lumbovskim pogumom drznejo pod okriljem noči s čolni v sredo mesta. Zadnjič je pogumen veslač komaj spravil na suho nezavestnega tovariša, M so ga tako ailno prevzeli Ljuoljaničlnu čari, da se je onesvestil. Slovenskim umetnikom glede razstave v Amsterdamu Ljubljana, 23. julija. Zaradi nesporazuma beograjskega umetniškega društva »Oblik« s prireditelji razstave, z društvom »Cvjeto Zuzorić«, jc prišlo do nepravilnih sklepov tn ukrepov, tako glede pozivov kakor tudi števila slovenskih umetnikov za to razstavo. Prireditelji so spoznali, da je zaradi tega postala razstava v Amsterdamu ogrožena. Obračajo se zato na naju, da stvar za Slovence, ako se še da in v kolikor se da, urediva. Razstava je vsestransko zelo velikega pomena, tako za posameznike, kakor za skupnost. Zato prosiva in apelirava na vse one, ki so bili že poprej in zdaj na novo vabljeni, da se je zanesljivo m točno ter z dostojnimi umetninami udeleže. Tudi izgledi na prodajo so ugodni. Glede oskrbovanja tn pakiranja umetnin se je doslej društvo »Cvjeta Zuzorić« zelo vestno Izkazalo. Na Slovence pripada do 400 oljnatih slik, 20 do 30 grafik m 15 skuLptur. Zaradi razstavnega prostora so veliki formati izključeni. Prijave z običajnimi navedbami je poslati takoj, dela pa do 1. avgusta na Narodno galerijo v Ljubljani. Nadaljnje stroSke nosijo prireditelji. Nadalje stporoča društvo »Cvjeta Zuzov rid, da se delajo priprave za splošno slovensko umetnostno razstavo v Beogradu letošnjo jesen. Rihard Jakopič in France Kralj Zakon In trgovina. GrCnfeldu umre žena. Mine nekaj tednov in prijatelj ga vpraša: Kdaj 11 je pa umrla žena? Grunfeld se zamisli, potem se pa obrne k svojemu prokuristu in ga vpraša: »Moritz, povej mi, kdaj smo imeli zadnjo razprodajo zaradi smrti?« Očetov ponos. — Vaša hčerka igra Beethovnovo sonato res prav dobro. — Kaj ne, tudi meni se zdi tako. To dekle zna res iz nič napraviti nekaj imenitnega. Pri zobozdravnika. — Gospa, saj ni treba tako široko odpirati ust. — Saj ste mi vendar rekli, da mi morate pogledati v usta s kleščami — S kleščami že. toda jaz ostanem zunaj. Spreten aranžer. Galanterijska veletrgovina išče spretnega aranžerja. Priglasi se samozavesten mladenič. — Tvrd ki, kjer sem bil prej uslužben, sem tako imenitno uredil izložbe, da ni šla nobena dama mimo, ne da bi se zagledala v nje, — pravi šefu. — Imenitno, takega moža potrebujem, — pravi šef. Kakšna trgovina ji pa bila to? — Z ogledali. Slab kupec Trgovec: Gospodična, opazil sem, da gospod, ki je baš odšeL ni ničesar kupiL Govoril je pa z vami skoraj pol ure. Kaj je hotel videti? Prodajalka: Mene d revi ob 8., gospod šef. Vsaka beseda SO pu. Plača ^ lahka ttuB. w znamkah. Za odgovor znamka/ — Na vprašanja brez znamka mm * m mm r\t\&ii%*tirlQ1 IhO- KaJmartJSS o&a* Wm 9 KLAVIRJI, PTAmNT prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — >MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. ISTI GRAMOFONSKE PLOŠČE PO 1.— Din posojuje »Šlager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod »VTktoria palače) in Maribor, Slovenska ulica 18. 70-T SLUŽBE MLADENIČ 22 let star, išče službe v kaki pisarni, gre tudi za slugo v mesto ali na deželo. — Ponudbe pod >Vesten 2874« na upravo >Slov. Naroda«. 2874 STALNO SLUŽBO išče Rozina Lah, Jerčin št. 12, Pristavca. Drugo pismeno. 2907 TRGOVSKI SOTRUDNIK Iščem službe, dober prodajalec, zanesljiv, izložbeni aranžer. Cenjene ponuđbe pod šifro >Hvaležen« na upravo >Slov. Naroda«. 2902 NATAKARICA simpatična, srednjih let, vešča računanja in postrežbe, ki govori perfektno nemški in slovenski, želi mesta za takoj ali s 1. avgustom. Naslov: Hotel >Trst«, Kočevje. 2908 PEKOVSKI POMOČNIK mlad, ki bi raznašal tudi kruli, dobi zaposlenje v pekarni Wil-fan, Tržič. 2886 MLAJŠEGA BRIVSKEGA POMOČNIKA s skromnimi zahtevami, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Marko Vrca, brivec, Polzela Sav. dolina. 2882 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, dobro izvežbana in zanesljiva moč, z dobrimi referencami, želi prem eni ti sedanje mesto. Verziran perfektno v vseh strokah trgovske obrti. Dober izložbeni aranžer. — Ponudbe poslati pod šifro > Spreten 2904« na >Slov. Narod«. TRGOVSKEGA VAJENCA z dovršeno meščansko šolo ali vsaj dvema razredoma, s popolnoma prosto oskrbo sprejme takoj v trgovino mešanega blaga And. Elsbacher, Laško. 2909 PRIJAZNO DEKLICO staro 14 let, sprejmem v stalno službo k otrokom v pošteno hišo. Prednost ima sirota ali zmožna nemščine. Nastop taka i. MflUer, Ljubljana, Janševa 15. 2905 TRGOVSKI POMOČNIK mlad, knjigarsko papirne stro- ke, z dolgoletno prakso, samostojen delavec, aranžer izložb, išče nameščenje. — Gjuro Pav-lovič, Karlovac, Gaza. 2906 BLA G AJNIČ ARKA z večletno prakso želi namestitve v kateremkoli kraju. — Pismene ponudbe na -upravo »Slov. Naroda« pod »Vestna 2898«. JAJČNI PRESVEčEVALEC dobro izvežban, s prvovrstnimi referencami, želi mesta v večjem podjetju. Reflektira se samo na dobro in stalno mesto. Cenj. dopise poslati na »Slov. Narod« pod »Zanesljiva moč 2895«. ZIVAU PSA - FERMAČA 3—4 leta starega, dobro dresi-ranega, kupim. — Ponudbe z opisom rodovnika in navedbo cene pod »Fermač 2897« na> upravo »Slov. Naroda«. POSOJIIA SAMCI LS SAMKE, POZOR! Kdo da hranilno knjigo kot posojilo za 120.000.— Din proti vknjižbi na I. mestu na zelo lepo posestvo v Savinjski dolini. Dotični dobi do smrti brezplačno stanovanje, hrano in vso oskrbo. Posojilo se vrne v 20 letnih obrokih m 3% obrestmi vred. Stanovanje v lepem kraju Savinjske doline, blizu postaje, cerkve itd. Zdrav planinski kraj, posebno za upokojence primerno. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Posojilo 120.000«. 2922 KAPITALISTI, POZOR! Za obnovo gospodarstva rabim posojilo 30.000 Din. Za posojilo dam življenjsko polico zavarovanja za 30.000 Din. Posedujem obrt, trgovino z deželnimi pridelki ter dam to obrt v zelo sadnem okolišu v zakup in prevzamem nakupovanje sadja proti proviziji v sadnem okraju v Savinjski dolini. Kapitalisti, ki hočejo voditi trgovino s sadjem, krompirjem, hmeljem tn dajo gori navedeno posojilo, naj pošljejo ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »A. B. 1886.« 2921 RESITE SE DOLGOV postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice In posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15,'c. STANOVA STANOVANJA SE ODDAJO s kuhinjo eno- in dvosobno Din 350, trisobno Din 750, pri tramvaju, vodovod, elektrika itd. — Kje, pove uprava »Slov. Naroda«. 2912 LEPO PRAZNO SOBO strogo separirano, v centru mesta, oddam s 1. avgustom. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2918 NARAVNO LETOVIŠČE cela penzija s kopališčem v Sort Din 32.—, dobra domača kuhinja Se priporoča gostilna fiorli. Gorenja vas, Poljanska dolina. 2559 MPKMILNH VILA Z VRTOM 5 sob, vse priUkline, se zaradi odhoda iz Ljubljane takoj odda v najem za 1.600 Din. Zelena pot 4, vila »Kanaria«, poleg kopališča »Kolezijec. 2915 ■BO pred petimi leti zidano, in njivo, na krasnem prostoru v bližini domžalske železniške postaje, po zelo ugodni ceni prodam zaradi preselitve. Pojasnila daj« Avgust Ootman, Rodica 4, pošta Domžale. 2881 TRGOVINO ramo vrstnega gradbenega materijala, dobro vpeljano in obstoječo že 35 lat, ki ima velik in stalen krog' odjemalcev v mestu in okolici, zaradi bolezni m starosti selo poceni preda GOSTILNO v Novem mestu oddam pod zelo ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe pod »Uspešnost« na upravo »Slov. Naroda«. 2917 EBSBJ35I SEVGER ŠIVALNI STROJ prodam zaradi selitve po zelo nizki ceni. Naslov v upravi lista. 2885 2 POLETNA JOPIČA 1 nov, 1 zelo dobro ohranjen, zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi »SI. Naroda«. 2887 PRODA SE krasno izrezljana jedilnica iz orehovega lesa. Kdo, pove upr. »Slov. Naroda«. 2903 AVTOMOBILI 2 rabljena Chevrolet in 2 skoro nova Brennabor avtobusa, osebne taksije ter pol tovorne in tovorne avtomobile ugodno prodam. Vprašati: Beograd, Franc. Srpska Banka. Robni odio. ali Zagreb, Jelačie trg 4-1, desno pri blagajni. 2880 PAZNO »SCHAFFHAUSEN« precizne žepne ure prodajam z 20% popustom. Ivan Pakiž. Ljubljana, Pred škofijo 15. 2877 KAPITALISTI, POZOR! Kdor se hoče baviti s stavbnim podjetjem, temu dam v zakup koncesijo za izvrševanje zidarske obrti ter pristopim kot poslovodja k podjetju- Koncesija je neomejena ter veljavna za vso Jugoslavijo. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stavba 6860«. 2920 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c 14. 72/T Prikrojevalni tečaj za damska in moška oblačila priredim od 1. avgusta do 20. avgusta 1932. Poučuje se najmodernejša metoda. Priglasitve se sprejemajo vsak dan. Natančnejša pojasnila daje lastnik koncesionirane strokovne šole Teodor Kune, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, n. nadstropje. Kromi vzorci se izvršujejo po meri. MODROCE otomane, divane, fotelje in vas tapetniške Izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T VINA pristna ^1nlmat postelje od 250 > kuhinjske odprave od 900 » kuhinjske kredence od 500 » Največja izbira pohištva 1 Vse drugo pohištvo se izvršuje po najmodernejših načrtih; sprejemajo se vsakovrstna mi* zarska naročila in popravila po najnižjih cenah — samo pri MIZARSTVU »SAVA« Kolodvorska ulica 18 86. 77/7 >BCOVEN8KT N'AROrx, dne 23. juHja 1932 Sandale za tople poletne dneve s podplatom iz najboljšega krupona O T R o S K I vel. 9-1 Din ■ "v z B N s K I vel. 2-5 Din M O -v S K I vel. 6-11 Din 49.-59.-69.- Snažite svoje čevlje z našo kremo. 1 škatla Din 4.—, Vrsta 2944-00 Sandali ne žulijo niti nog niti žepa. V njih se vam bodo noge najbolje odpočile, Udobni so in lahki. 2Mca m kljukica Din 4.—. Vezal jke 1 par Din 1.- Lufov vložek Din 5.—w Priporočamo vam, da nosite poleti lufove vložke. Udobneje vam bo, noge se vam ne bodo potile, Čevlji moški z fleksibl usnja ti m podplatom prej Din 99*-, sedaj črni Din . prej Din 99-, sedaj rjavi Din 0Q _ Za malo denarja boste dobro in solidno obuti. Obiščite našo prodajalno, poizkusite to udobno obutev in jo kupite samo tedaj, ko se prepričate, da je več vredna kot pa stane. Pri nas dobite dobre in cenene nogavice: Moške Di Vrsta 2927-15 Udobni in okusni polčevlji iz črnega aH rjavega boksa. Nebhodno so potrebni za vsakdanjo nosno j. B—26—Ju n 5.—, otroške Din 7.—, ženske Din 19.— S m to > * 11 TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Karlovska c. 4* Znižane cene. Največja izbira. Ceniki Iranko. Makarska Najcenejše m najlepše morsko kopališče na Jadranu ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA Masarv-kova c 0 (nasproti carinarnici) prevzema HOTEL LONČARIČ, Selce pri Crikvenic? ob kopaliSču. Vsaka soba s teraso, z električno razsvetljavo in vodo. — Dunajska kuhinja, fina vina. — Polna penzija Din 55—65, v glavni seziji Din 65. — Zahtevajte prospekte! NOVI VINODOL najlepše kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi in lepimi plažami. 2 km dolga obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče. Prvorazredni hoteli in penzioni ter mnogo vil, obdanih od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija. 146 VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE >BREDA« 2EPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA OCAMNJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani m izven Ljubljane z vozovi na konjs- uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri In sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban Štev. 2157. o* 00 •"J Kako se veselim noči ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki , sem ga kupil pri^J tvrdki Franc Jager Telefon 20-42_tapetnik. Sv. Petra nasip št. 29. ŠOTORE SKLOPNE ČOLNE kvalitetno blago, ugodne cene, katalogi in vzorci gratis ŠPORTNA mr^w » VKMARJE »KLAVNICA B« KOLB ST. VTD Kazpis kavarne v nebotičniku. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje kavarno v nebotičniku v najem ali pa mesto ravnatelja kavarne. Reflektantje s kvalifikacijo in primerno kavcijo naj pošljejo ponudbe do konca tega meseca in navedejo, ali želijo prevzeti kavarno v najem ali pa se potegujejo le za službo ravnatelja. Ljubljana, dne 15. julija 1932. Pokojninski zavod za nameščence ▼ Ljubljani MAV1D1 OGLASI V SLOV. NARODU SO NAJCENEJŠI BESEDA PO SO par POSLUŽUJTE SE UGODNE PRILIKE! RESTAVRANT — PENSION „TRIGLAV" ALEKSANDROVO, OTOK KRK Ob pristanu z izgledom na morje. Novo urejene sobe, električna razsvetljava, prvorazredna kuhinja, domače ■vino, sveže pivo, hitra postrežba, vsa oskrba 50.— Din dnevno. Za večdnevno bivanje popust. — Vse informacije daje lastnik IVAN FRANOLIC. 2752 Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorju Velika izbira. Najnižje cene, — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokoles ta otrošKih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska c 4. Prometni zavod za premo? d* d« Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG domači ln inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG vav« livarniški, plav-IVUAa žarsld ta plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta St. 1571. Urejuje: Josip Zupančič. Za >Narodno tiskarno«: Fran — Za. upravo tal inseratni del Usta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.