í^tev. 49. Maribor, dne 6. déeembra 1906. ToCaj XI. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom ¡sa celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K Niročnina za Nemčijo 6 K, za drage izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošil)a na: Upravništvo „Slovanskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki .Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cest* štev. 5 — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 6, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačila od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za drakrat 25 v, za trikrat 85 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. Nfzaprte reklamacije so poštnine proste. Vabilo h krščansko-socijalni zvezi za Štajersko. Vsa nepolitična slovenska društva na Štajerskem kakor tudi posamezniki se uljudno vabijo, da čim prej pristopijo k novoustanovljeni „Zvezi". Kakšen pomen pa ima to za posamezna društva, če so pri „Zvezi" ? S tem je 1.) omogočeno skupno, enotno, dobro premišljeno društveno delovanje po gotovem načrtu. 2.) S tem se zelo goji duh vzajemnosti, ki je našemu ljudstvu zelo potreben. Posamezna društva so kakor raztepene ladij e na morju, če so pa društva združena med seboj, predstavljajo mogočno, dobro urejeno armado. 3.) Veliki shodi, ki so tako mogočen vtisek napravili zadnja leta na prijatelje in neprijatelje v Ljubljani, na Brezjem, v Mariboru itd., so bili mogoči le vsled zveze mnogih društev. 4.) „Zveza" varuje posamezna društva, da ne zaspijo, ker osrednji odbor vedno s paznim očesom zasleduje društveno delovanje. 5.) V mnogih .krajih ni mogoče ustanoviti ali vzdržati posebnega društva in vendar so ravno takšni kraji velikega pomena za slovenstvo na Štajerskem. Rodoljubna dolžnost rodoljubov in društev, ki so v ugodnejšem položaju, je tedaj pomagati takim krajem; to je pa le mogoče s pomočjo osrednjega društva, ki bo v takih krajih skušalo nadomestiti pomanjkanje društev ali narodnih šol s knjižnicami in predavanji. 6.) Po „Zvezi" pridejo društva v ožjo dotiko z našimi sosedi v drugih slovenskih kronovinah kakor tudi z drugimi slovanskimi brati. 7.) Kdor hoče za ljudstvo res kaj pametnega in dobrega storiti, mora imeti dovolj socijalne izobrazbe. „Zveza" bo tedaj skrbela, da poklicani voditelji društev skrbno proučavajo razne panoge socijologije in narodnega gospodarstva. V ta namen se osnuje osrednja znanstvena knjižnica za socijologijo, prirejali se bodo socijalni kurzi in poučni shodi po vseh okrajih naše ožje domovine. 8.) Ako najde novo društvo dovolj veljave, bo poskrbelo tudi za zavarovanje. Kdorkoli bo ud kakšnega društva, ki' je pri „Zvezi", bo plačeval na leto kakšno malenkost, potem se mu pa po smrti plača pogreb in bližnji dediči še dobijo kako svoto. S tem se bo pripravljal pot splošnemu zavarovanju tudi za j slučaj bolezni, starosti itd. Vzrokov je tedaj pač dovolj, da si vsa društva pri „Zvezi" sežejo v roke. Osrednji odbor je na podlagi § 7. društvenih pravil določil, da tista društva, ki imajo manj kot 100 udov, plačajo za 1. 1907. dve kroni udnine, ona pa, ki imajo nad 100 udov, tri krone. Ti zneski se naj plačajo do konca januarija 1907. Prijave in doneski se naj pošiljajo na Odbor KrščaiisKo-socijalne zveze ? Mariboru Naša bodočnost. Zadnjo soboto, dne 1. decembra je poslanika zbornica sprejela v tretjem čitanju volilno preosnovo. Slovenci na Štajerskem dobimo po novi postavi sedem poslancev, namesto dosedanjih štirih, na Koroškem dobijo Slovenci enega poslanca, katerega pa si bodo morali še le v hudem boju priboriti. Sicer še so v zadnjem trenotku zastavili naši poslanci vse svoje govorniške moči, da se da koroškim in štajerskim Slovencem volilna pravica v polnem obsegu, kakor jim gre po njihovem številu, toda zaman je bil ves trud. Nemška večina v državni zbornici je odločila drngače. In tako dobimo slovenski Štajerci le sedem mandatov, Korošci en mandat. Vseh sedem volilnih okrajev na Slovenskem Stajerju pa jeza kmečke mandate, kmečki voliki imajo v njih odločilno baiedo. Kmetje bodo po LISTEK. t Simon Gregorčič. „Goriški slavček" ne poje več! Dae 24. listo-pada t. 1. je nehalo biti srce pevca, čigar petje je zavzeta poslušala cela Slovenija, ves narod. In narod je bil vzradoščen, ko je slišal tako nežne in ljubke glasove v svojem milem jeziku ter je vzljubil svojega pevca Greg devo le bom ljubil", kliče pesnik: Ljuba moja je Slovenja, jaz pa Slave zvest sem sin. Bridka žalost ma navdaja srce, ko gleda svojo domovino, „vdovo tožno, zapuščeno", teptano in zani- čevano od sovražnikov, zato pa kliče in budi svoje rojake na krepko in požrtvovalno delo za svobodo domovine: Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod! „Naša zvezda", zvezda narodoye sreče, je zatonila in se skrila za goste megle, zato jo pesnik milo kliče nazaj: Pridi, zvezda naša, pridi, jasne v nas upri oči, naj moj dom te zopet vidi, zlata zvezda srečnih dnil In trdno upaije navdaja njegovo srce, da se to kmalu zgodi, kajti že dovolj je moral pretrpeti ta „narod mučenikov": Kalvarijo svojo naš rod je imel in dneve prebridke trpljenja, a zdaj mu rešitve je zor zažarel, napočil mu dan je vstajenja! Kakor ves narod in širno domovino, tako je pa Gregorčič s posebno vročo ljubeznijo ljubil svoje lodne planine, na katere ga je iz solčnih južnih nižav vleklo vsikdar srce, na katere ga je vezalo tisočero spominov iz nežne mladosti. Pod trto bivam zdaj v deželi rajskomili, srce pa gor mi sili nazaj v planinski raj; zakaj nazaj? O, zlatih dni spomin me vleče na planine, po Djih srce mi gine, saj jaz planin sem sin! Tedaj nazaj, nazaj v planinski raj! svoji Slovenski kmečki zvez tudi vedeli poskrbeti, da bodo poslanci, voljeni iz teh sedmih sloveaskih volilnih okrajev, stali na odločno kmečkem stališču ter zagovarjali predvsem tudi kmečke koristi. Slovenski kmetje se čutijo kot važen del mnogoštevilnega kmečkega stanu v Avstriji in zato se v stanovskih vprašanjih ne bodo nikdar ločili od drugonarodnih kmetov, ampak ž njimi stali v jedni bojni vrsti. Na slovenskem ozemlja sa je sicer še najmanj ugnjezdilo tovarništvo s svojimi za kmeta neugodnimi posledicami, a vkljub temu čuti tudi kmečki stan slovenski, da je v Avstriji nastal boj med težnjami kmetov in težnjami tovarniškega ter meščanskega prebivalstva. Jedna straja tega boja se kaže sedaj v boju med kmeti in meščani ter tovarniškimi delavci zaradi cene živini. Mesta in tovarniški kraji hrupno in burno zahtevajo, naj država odpre tusko, rumunsko in srbsko mejo, da bode tuja živina lahko prišla k nam ter tako potisnila ceno naši domači živini nizdoli. Kmetje in njih zastopniki pa se seveda temu z isto silo upirajo. Kdo bo v tem boju močnejši? Dosedaj Be še kmečki poslanci lahko ponašajo, da se vlada ozira na kmečke zahteve 1 Kdor hoče v istini blagor našega kmečkega stanu — in s tem tudi slovenskega naroda, kajti slovenski narod je po svoji ogromni večini kmečki narod — bo skrbel, da bodo naši poslanci odslej vso svojo pozornost ia skrb posvečevali kmečkim težnjam. Namesto štirih bodo imeli odslej sadem zagovornikov v državnem zboru, in s tega stališča kmečki stan pozdravlja novo volilno preosnovo kot precejšen napredek! Zakaj pa je ves narod Gregorčiča tako r&d in lahko umeval, nam je še le jasno, če imennjem pesnika, kakor se je sam vedno rajši imenoval: „kmet-poet", kmet-pesnik. Ljubezen do doma in roda ga je učila prav ceniti temeljni stan naroda in ljubiti kmečki stan; še celo ko pride v raj in ga vabijo duševni naši velikani msd se, poje v napol šaljivi pesmi, da se jim s;cer globoko priklanja, da pa vendar ostane med svojimi ljubimi kmeti: Med njimi sem na zemlji živel, med njimi staral se, osivel, zdaj tudi ž njimi bival bom in srečo rajsko vžival bom. Najlepše pa je proslavil kmečki stan v krasni pesmi „Kmetski hiši"; ona nam je ohranila najdražje zaklade: jezik naš in stare šege; iz nje so pa tudi izšli in izhajajo vsi delavci za narodov blagor: Ta hiša nam je mati krušna, domovju steber je častit, iz kmetskih hiš nam hrana dašna, iz kmetskih hiš omike svit. Celo naš Zveličar sam „Pod nizko streho, v skrajni revi rojén Rešnik je vseh rodov ..." Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmó grobov, vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domó?. Od tam nam misleci globoki, od tam klicarji k nebu nam, od tam nam pesniki-proroki, za dom borilci, vsi od tam I Razpor med štajerskimi Slovenci. (Iz peresa slovenskega kmeta.) Dosedaj se nam je od naše mestne inteligence in od učiteljstva tolikokrat pravilo in zabičevalo: Ne bodimo ne liberalni, ne klerikalni, ampak Slovenci! A ravno od te strani se je sedaj osnovala nova liberalna stranka, katera hoče zanesti k nam boj med liberalizmom in klerikalizmom. Sedaj ne smemo biti več samo Slovenci, ampak slovenski liberalci. Duhovnikov ne smemo več poslušati, ampak le mlade advokate, koncipiente, učitelje, sploh vsakega, samo duhovnike ne. Dosedaj smo čitali „Slovenskega Gospodarja" kot svojega zvestega prijatelja in voditelja v narodnih in kmečkih stvareh, sedaj pa, ko se je prikazala liberalna stranka, je po njihovem mnenju ta list naenkrat za nič in nazadnjaški, čeravno ne opazimo, da bi se kaj spremenil. Nasprotno, „Slovenski Gospodar" je postal v zadnjem času zares pravi kmečki list, ki se najbolj ozira na nas kmete. Še „Štajerc" ne najde pri novi stranki toliko psovk in grajaloih besed kakor „Slovenski Gospodar". Seveda sedaj je liberalnost trumpf, in „Štajerc" je liberalen, za to ga le sme nihče več tako hulo obsojati. Kmečki sotrpini! Ta zmešnjava v naši domači politiki nas ne sme premotiti in narediti brez-pogumoe. Ne kmetje, mi ostanemo, kakor smo bili I Verni, narodni, pred vsem pa kmetje, in ne hlapci kakšnesibcdi inteligence ali razumnistval Upamo, da ostane tudi naša mladina zares kmečka mladina! Sedaj, ko nas hočejo razbiti lastni bratje, držimo skupaj bolj kot kedaj poprej! Dostavek nredništva. Zelo hvaležni smo za te vrstice našemu zvestemu pristašu. Zares čudno je, da „narodnjaki" po naših mestih in trgih, posebno v Celju, bočejo ravnosedaj narediti razkol med nami, ko se pri Nemcih združujejo vse struje, da se borijo za svojo politično in »arodno moč na Spodnjem Štajerskem 1 Mi Slovenci pa moramo začeti boj med seboj, da nas sovražniki lažje premagajo. Imenujejo se „narodna" stranka, a so grobokopi narodnosti, ubijalci narodae moči. Nismo začeli boja in ga nismo iskali, toda če bomo morali braniti naš narod pred sovražniki, storili bomo svojo dolžnost. Še bolj kot docedaj pa se bomo držali našega slovenskega kmečkega stanu, da ne bo trpel škode. Razne novice. * Priloga današnjemu listu je cenik Bar-thelnove tovarne za klajno apno. * Duhovske vesti. C. g. Roman Skerbs, kaplan v Poljčanah, je imenovan za župnika na Pre-vorju; Fr. Sal. Gomil še k pride od Sv. Benedikta v Slov. gor. k Sv. Barbari v Halozah; Jožef Pa nič od Sv. Ane na Krembergu v Pilstanj; Vinko Lo-renčiC iz Rajhenburga k Sv. Ani na Krembergu; Jožef K a u č i č iz Leskovca k Sv. Benediktu v Slov. goricah. * Osebne vesti. Za pravnega praktikanta pri deželnem sodišču v Gradcu je imenovan gosp. Josip Tombah. — Za postnega nadoficijala je imenovan poštni cficijal g. Alojz Bahovec v Mariboru. * Vojške vaesti. Prihodnjo spomlad bo baje 7. pešpolk prestavljen iz Gradca v Gorico, 27. pešpolk iz Ljubljane v Pulj, 17. pešpolk pride iz Celovca v Gradec, 87. pešpolk pride v Celovec, 47. pešpolk pa iz Gorice v Ljubljano. * Časnikarstvo. Z novim letom bo nehal izhajati list „Slovenska zadruga", katerega je izdajal g. Ivan Lapajne v Krškem. * Kmetijsko šolo na Grmu pri Novemmeitu je letos dovršilo 17 učencev, med njimi 4 Štajerci, namreč: H a rt m.-,ac Mihael od Sr, Ožbalta nad Mariborom, Karba Ivan q Krapja, Matjašič Alojz'j iz Dragovec pri Ptuju, Pili h Franc iz Trnovlja pri Celju. * Slovenci! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila za božične praznike in novo leto dvoje vrst razglednic, ki se razpošljeje začetkom decembra po vsi slovenski zemlji. Na tisoče in tisoče razglednic roma ob bož:čnih praznikih iz kraja v kraj, vsak ima znancev in sorodnikov, ki jim z veselem čestita za novo srečno leto. Dozdaj so imele pri nas od tega dobiček samo nemške židovske tvrdke, dočim je na Češkem „Matica Školska" vsako leto dobivala tisoče od svojih razglednic. Ia to bodi poslej tudi pri nas. Razglednice bodo umetniško delo, krasnejše nego smo jih bili vajeni dozdaj. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da ne pošilja nikakšnib nemških tujih razglednic, ampak da seže po razglednicah naše šolske družbe in s tem ob priliki novega leta daruje v narodni namen denar, ki bi šel sicer v tuje roke. Slovenske trgovine naj se zglase pri vodstvu in naj izpričajo, da so res narodne. Dokažim.o vendar enkrat, da znamo biti svoji na svojem. Opozarjamo posebno svoje podružnice; zlasti tiste, ki so spale do sedaj. Vse ob tem čtsu razširjajte diužbine razglednic; in kar spada zraven — naš narodni kolek. Apeliramo na narodno ženstvo, naj zopet ob tej priliki pokaže, kako se zaveda svoje naloge. Ako vsak tako izpolni svojo dolžnost, dobila bo Ciril-Metodova družba lep novoletni dar, mi pa s tom ne izgubimo ničesar, ker bi isti denar zmetali tujcu v roke. Torej: „Mal položi dar, domu na altar", to nam veljaj posebno še ob bližajočem se božiču in novem letu 1907. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse zavedne Slovence, da so v dveh raznih vrstah že izšle družbine razgledn ce, namenjene za božič in za novo leto. Posamezne razglednice se bodo prodajale pri trgovcih po 10 vin. komad. Trgovcem dovoljujemo radi primeren popust; vendar opozarjamo, da oddajamo razglednice !e proti gotovemu plačilu in ne pod 100 komadov skupaj. Naročila naj se naslavljajo na: „Vodit^o družbe sv. Cirila in Metoda v L ubljani". Slorecci! S'gajte po tem domačem in cb enem toliku drm r idncm blagu. * „Štajerc" in vera. „^tijerc" neprestano tuli in tarna, da po Spod. Štajerskem vera peša, ker baje duhovniki preveč politikujejo in hujskajo zoper svoje politične nasprotnike. Sklicuje se celo na nek škcfov list „Stimmen", ki po nj«govem mnenju obsoja ravnanje lavantinsbh duhovnikov. Nam so sicer znana škofova nazsan;la pridigo, govori, sinodalne knjige, a škofovega lista ^Stimaei" res ne poznamo. V Mariboru sicer izhaja katoliško misleči list „Stimmen", ki je pa „Štajercu" vse prej ko prijazen. Prašamo pa gospode aadkristjane okoli „Štajerca", kaj porečejo k tem-1« besedam iz škofijskega, ste razumeli?, škofijskega ukazn-ga lista VII. 1906 str. 88: „Pristopajte k društvom, ki delujejo in se potegujejo za katoliški značaj ljudska šole; udeležujte se zborovanj (joj! to je politika!) — berite in naročujte časnike, ki se peiajo z nalogami ljudske šole in krščanske vzgoje otr ,k udeležujte se volitev v zastopstva, ki imajo kakor-žekoli opraviti z ljudsko šolo, začeaši od volitev v občinski zastop, pa tja do volitev v deželni in državni zbori Ne pozabite, da je vaša dolžnost, udekževati se volitev." Podpis: „Mbael, knez in škof" To ;e pa že za poč't, dobro da „Stajorčevi" backi ne hodijo k pridigam, sicer bi vsi p durhali in bi , Štajerc" ostal sam in zapuščen. Šcofijski list XII. piše: „Berit« zvesto katoliške časnike in spise, ki vas podučujejo o nevarnosth, pretečih vaši veri, in o pripomočkih, jih odvračati." Sledi podpis vseh avstrijskih škofov. „Štajerc", povej še to svojim modri a ver jik im ! * Backov živež. Gospod urednik, lepo je od vas, da ste moje pametne besede sprejeli v svoj Zato pa blagoslavlja pesnik kmetsko hišo in ji želi: Da srečno v vek si bivališče krepostnih žen, poštenih mož; daj Bog, ti slavnih mož rodišče, da zibel še slavnejših boš! Že zgodaj pa je začela pesnika tudi baviti misel na smrt. V čudovitolepi pesmi „Oljki" je že naslikal samega Bebe, kako leži na mrtvaškem odra in ga hodi ljudstvo kropit; koncem pa vzklikne: Oj bratje, ko se to zgodi, tedaj končana pot bo moja, in konec bo težav in boja, tedaj potihne za vsekdar src;i mi in sveta vihar 1 In ko je pred štirimi leti izdal pesnik tretjo knjigo svojih pesmij, smo se začudili, da je cela knjiga posvečena takorekoč smrti; obsega namreč: Pred-smrtnice, Pogrebnice in PoBmrtnice. Zlasti se je zadnja leta vedno bolj pečal in tolažil s svetim pismom ter je izdal krasen prevod svetopisemske knjige Jobove. Dovršil je tudi, kakor se poroča, prevod Jeremijevih žalnic in pri tem ga je dohitela smrt. Lepa smrt! Ko je v svoji domači kapelici opravljal najsvetejšo daritev, ga je zadela kap in črez teden dni je izdihnil svojo dušo, ki jo je bil posvetil Bogu in domovini. Lepa smrt! Določil je pesnik, da hoče počivati v svojem rojBtnem kraju; zato so njegovo truplo prepeljali iz Gorice v podružnico sv. Lovrenca na Libošnjem. A to ni bil mrliški sprevod, bil je videti kakor zmagoslavna proces ja. Ko so mu v Gorici v cerkvi pevci zapeli „B agor mu", so se zunaj mesta poslovili od njega, b pesiikovo: „Nazaj v planinski raj!" Saj se mu je zdaj najlepše uresničila ta želja! In kamor je prišel ta sprevod, pridru-družil se mn je ves narod od visokih do najnižjih slojev, dokler niso položili trupla v cerkvici sv. Lovrenca v rakev; tamkaj, visoko nad reko Sočo, ki jo je v eni najlepših pesmi bil tako krasno opeval, čaka na veličastno vstajenje. Svojemu rodu je zapustil dragoceni zaklad svojih pesmi. Njegov spomin pa obhajamo najlepše, ako si v dno srca zapišemo njegove zlate besede: Ni praznik, predragi mi, naše živjjenje, življenje n»j bode ti delaven dani Od zore do mraka rosan in potiin ti lajšaj in slajšaj človeško trpljenje! Ne plaši se znoja, ne strani se boja, saj moško dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdrave moči pokončd, dejanje ti ljubi, a boj se pokoja! Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! Na delo tedaj, ket resnobni so dnovl, a delo in trud nam nebo blagoslovi! Učiteljeva pisma starišem. Piše Anton Kosi. Peto pismo. „Kuma, vi ne veste, kako pametno je naše dete!" „Ne morem vam dopovedati, kuma, kako jo nase dete pametno. Pridite, pridite prilično k nam, da se sami prepričate, da govorim resnica. To je nekaj izvanrednega, kako ta otrok govori, nič otroškega nima na sebi. Ta še nekaj obeta " Take in slične besede slišiš pogosto iz ust starišev, zlasti mater, ki se hočejo 8 svojim „čez mero pametnim" otrokom pobahati, dobro vedoč, da pade tako tudi na njihovo cenjeno osebo žarek občudovanja. Oglejmo si te „čez mero pametne" otroke nekoliko bliže. Navadno so to edinčeki, o katerih gre glas o njihovi neizmerni „modrosti" im „razsvetlje-nosti" iz ust starišev do ušes prijateljev, znancev in sorodnikov. Štiri do petletni otrok ti govori o resnih rečah vsakdanjega življenja tako modro in pametno, da se mu m moieš piečuditi. Vpra-aaje je le, jeli tiči v takem otroku v resnici kaj nenavadnih talentov? Lkušen pedagog 1 j« napram „otrokom modrijanom" vedno nekam nezaupen, zakaj znano mu je, da je iskati pri takih otrokih vzrok njihove rane duševne probujeaosti navadno v stariših, oz. v njihovem napačnem ravnanjn. Stariši navadno svojega ljubljenčka ne puste med druge otroke, a sami se ne morejo ali nočejo zamisliti v duševni položaj otrokov, zato ravnajo in Be pogovarjajo s svojim gojencem kakor z odraslim človekom. Otrok sliši torej le resne in pametne pogovore odraslih, zato postane kmalu tudi sam neizmerno pameten in moder. Take modrosti pa se pravi vzgojitelj »ima • „Pedagog" je grška beseda in pomeni toliko kakor „voditelj dečkov". Grki in Rimljani so namreč držali svojim otrokom (dečkom) posebne spremljevalce ali nadzoritelje. Ta posel je opravljal v obitelji navadno kak omikanejši suženj, ki je opravljal često tudi službo domačega učitelja. Dandanes pomeni beseda „pedagog" v širjem pomenu vsakega človeka, ki se peča z odgojo otrok, torej „odgojitelja", v ožjem pomenu pa je „pedigog", ki je v vigojnem ozira strokovno naobražen ali omikan. Ko rabim v svojih pismih to besedo, bom mislil vselej na vzgojitelja-veščaka ali strokovnjak». list; toda zdi se mi, da se vas niso nič prejele, ker zabavljate črez „Štajerca" kakor prej. Toda recite, kakor hočete: Vaš list se s „Štajercem" ne more primerjati. Tako vsestranskega časnika ne dobite zakarbodi kakor je nai (namreč „Š:ajerc"); bero ga socijaldemokrati in ga štejejo med svoje, bero ga nemškntarji in ga štejejo med svoje, bero ga liberalci in ga štejejo med svoje, bero ga snop-sarji in ga štejejo med svoje. Naši nredniki imajo tndi več izkušnje ko vaši; mi imamo za seboj špricane študente in teologe, in sedajni naš urednik je odslovljen socialdemokrat. Ce nas napadate, iz tega spoznamo, da nas upoštevate in častite, če nas pustite v miru, porečemo, da se nas bojite. Zato bo pa tndi naš list z novim letom pričel izhajati vsaki teden, in imamo ie poskrbljeno, da bo vedno dovolj škandalov. To namreč naši ljudje radi bero, in tudi v tem ste vi s svojim „Gospodarjem* za nami. Naš urednik in ves konsorcij „Štajerčev" misli tudi prihodnje leto prirejati misijone po južnem Štajerskem, da s« zopet uvede prava vera. Linhart in Slawitsch sta si že dala zmeriti talar, le to jima še dela preglavice, da se doslej nista mogla »pričati, kdo jih je poslal pridigovat; no pa če se je to drugo našlo, bo že to tudi prišlo. Srečno! Bee! — „Štajerčev" bacek. * Krščansko-socialna zveza za Štajersko, ki piše današnji list več o njej, hoče tudi v Maribora samem in njegovi okolici začeti živahno delovati, obenem pa še zanaprej obračati zlasti na obmejne kraje vso pozornost. Zato nujno potrebuje knjig za ljudske knj ižnice. Obrača se torej do vseb prijateljev, da ji dopošiljajo raznovrstnih knjig. Čeprav se je zadnji čas pobralo v podobne namene že dokaj knjig, vendar jih leži še na stotine in celo na tisoče v shrambah ali celo na podstrešjih kot mrtav in izgubljen knpital. Prijatelji vsi, skrbite, da ga dvignete 1 Pošiljatve se naj naslovijo na kršč.-soc. zvezo v Mariboru. * V odbor kršč.-soc. zveze za Štajersko so voljeni ti le gg.: Fr. S. Gomilšek, dr. Jos. Hoh-njec, dr. Iv. Jančič, dr. Ant. Jerovšek, dr. Anton Korošec, dr. Fr. Kovačič, Jos. Krajnc, Ferd. Lasko-var, Iv. Markošek, Fr. Spindler, Fr. Stubec, Evald Vračko. Namestniki :v Jos. Cede, Iv. Gorišek, dr. Aat. Medved in V. Žolgar. Predsednikom je izvoljen dr. Korošec, podpredsednikom dr. Hohnjec, tajnikom Ferd. Leskovar in blagajnikom Fr. Spindler. Mariborski okraj. m Poljudna predavanja v Mariboru. „Bralno društvo Maribor" bo prirejalo, kakor lani, tudi letos v zimskih mesecih vsako nedeljo v Narodnem domu poljudna predavanja. Vrste predavanj otvori dne 9. grudna 1906 prof. dr. Medved, ki bo govoril o koristi poljndnih predavanj. Dne 6. prosinca 1907 bo predaval dr. vzroka veseliti. Vse ima svoj čas. Dokler je otrok otrok, naj tudi ostane otrok, ne silimo ga torej na umetni način v duševno obzorje, ki ni primerno njegovi starosti. Z otrokom s« je treba pogovarjati po otročje, t. j. o rečeh, katere dete razume. Nekega odličnega pedagoga so vprašali nekoč, kaj poreče prerano zrelim otrokom, takozvanim „modrijanom". Mož je odgovoril: „Bedak je, ki se veseli, ako opazi že sredi poletja na jablani med trdim ia zelenim sadjem rnmeno, zrelo jabolko. Stresi drevo, jabolko odpade. Zdaj ga pa preglej in preišči natanko! Ali si opazil, da tiči v njem črv, ki mn pije življenski mozek? Ia kako prazno je njegovo mesol Prezgodaj zrelo sadje torej ni za nič. Ali si že bil v rastlinjaku? Ti mar ugajajo dolgi, vodeni in pnhli poganjki? Presadi tako rast lino, postavi jo v življenje, na solnce, v vihar, na dež, na slano — kmalu bode po njej. Rastlina in človek, kako zelo sta si v razvoju podobna! Vse ima svoj čas. Dajte torej tndi otroku čas, da se bode mogel prosto razvijati. Kdor otrokove duševne moči na nmetni način pospešuje, ravna napačno, stori vzgojni greh, ki se pozneje maščuje na otroku. Otrok bodi kolikor mogoče dolgo otrok; čim dalje, tem bolje. Ah ni pomilovanja vreden tak majhen „pameten" norček, ki ne živi nikoli veselega, srečnega otroškega življenja!" Pisatelj Stritar1 je nekoč ocenjeval neko mladini namenjeno knjižico s povestmi. Pri tej priliki 1 Stritar, ki je obhajal nedavno 70 letnico svojega življenja, živi na Dunaju kot umirovljen profesor. Spisal je Slovencem mnogo povesti in lepih pesmi. V poslednjih letih objav^a svoje duševne proizvode po družbi sv. Mohorja v Celoicu. Znane so ti gotovo njegove knjižice „Pod lipo", „Jagode", „Zimski večeri". Vrstovšek: o Gregorčiču, 13. prosinca 1907 dr. Poljanec: o solncu in zvezdah, 20. prosinca 1907 dr. Dimnik o zakonskem pravn, 27. prosinca 1907 dr. Pivko: Naselitev alpskih dežel. Predavanja se pričnejo vsakokrat ob poldesetih dopoldne. Že lani se je čim bolj širilo med ljudstvom zanimanje za poljudna predavanja bralnega društva „Maribor", upati je, da jih bodo letos kmetje in delavci še v večjem številn obiskovali kakor lani. m Miklavžev večer priredi dne 9. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma" v Mariboru „Bralno in pevsko društvo Maribor". Vzpored, ki je zelo zelo zanimiv, je sledeči: „Boječi Matevž", šaloigra za mladino v dveh dejanjih. Spisal Srečko Steguar. Predstavljajo otroci. — Gozdni čar na predvečer sv. Miklavža. Igrokaz v 4 slikah v obliki pravljice. Spisal Srečko Stegnar. I. slika: „V gozdu". II. slika: „Nastop vil in pritlikovcev". III. slika: „Pred domačo hišo". IV. slika: „Prihod Miklavža v sijajnem spremstvu". Obdarovanje otrok. — Med posameznimi dejanji svira godba na lok. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina: V parterju: sedeži od 1. do 5. vrste 120 K, od 6. do 10. vrste 1 K, od 11. do 15. vrste 80 vin., st. j;šča 60 vin., za dijake 40 vin. Na galeriji: sedeži 60 vin., stojišča 40 vin. Otroci pod 10 let so v spremstvu starišev vstopnine prosti. Vstopnice se prodajajo na dan predstave od 11. do 12. nre dopoldne in do 5. ure zvečer v „Narodnem domu". Vsako darilo mora imeti natančen naslov obdarovane« in mora biti kolekovano z narodnim kolekom. Maribor. Dne 3. t. m. je umrla v Maribora žena sprevodnika v pokoju, gospa Ana Vauda roj. Gregorič. Bila je vrla slovenska žena. N. v m. p.! m „Slovanska čitalnica" v Mariboru ima občni zb r dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v svojih društvenih prostorih v Narodnem domu. m Bralno in pevsko društvo „Maribor" priredi dne 15 t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih „Narodnega doma" svoj občni zbor. Maribor. Te dni so začeli v Mariboru delati dolgoprstneži. Profesorju Košanu je bila ukradena obleka v vrednosti 300 K, nadučitelju Kocmutu pa zlatnine v vrednosti 50 K. Tat je vzel g. Kocmutu tudi nekaj obleke. Ko pa je opazil, da ga zasledujejo, je vrgel obleko proč in zbežal. m Ogenj je preteklo soboto 1.1, m. opoldne nničil gospodarsko poslopje Fr. Knehtl, posestnika na Šobru pri Sv. Križu nad Mariborom. Revež, ki je še le pred kratkim to posestvo knpil, je tembolj pomilovanja vreden, ker mn je zgorela vsa krma in draga sprava ter je bil samo s poslopjem za nizko ceno zavarovan. m Sv. Lenart v Slov. gor. „Štajerc". — V preiskovalnem zaporu imajo pri Sv. Lenartu velikega in maiega Maleka iz Stanetinc. Mali Malek je izpovedal, kako sta hodila z velikim Malekom neko noč krast. Oče so iztrgali križe iz okna, je našel, da se vedejo otroci, ki nastopajo v do-tičnih povestih, vsi strašno nčeno in modro ter da dajejo sebi in drugim tako lepe nanke, da bi se jih ne bilo sramovati duhovnemu na leči. To je Stritarja tako razvnelo, da je napisal ocenjevaje dotično knjižico te-le besede: „To bo ti sami mladi Salomončki! Človeka je groza; kaj bodejo še le ti, ko pridejo v leta? — Licemeroi, odgovorim jaz, licemerci in licemerke stare mere, ki bodejo sebe slepili in drage in ako bi bilo mogoče, tudi svojega stvarnika! . .. Mene bi bilo strab, ko bi bil moj Milan tak, da bi v teh letih tako mislil in govoril, ali prav za prav, tako govoril, kakor mislijo dragi. Ko bi kaj takega zapazil, poslal bi ga hiro na deželo, med trde kmete, prave gorjance, tam naj bi bos hodil, črn kruh jedel ter učil se misliti in govoriti, kakor je edino spodobno, nepokvarjeno, naravno zdravemu otroku, po otročje 1" V z».dnjem stavku nam poda Stritar migljaj, kaj nam je storiti, ako opazimo pri svojem otroku, da postaja iz njega že tako rano „modrijan" ali „pametnjak". Ne podpirajmo ga v tem, skušajmo ga spraviti nazaj tje, kamor spadajo taki otroci in kjer žive tudi njegovi duševno normalno (praulno) razviti sovrstniki — v kraljestvo detinstva. Ne spu-ščajmo se s takim otrokom nikoli v takozvane „modre" pogovore, vzbujajmo v njem veselje do otroške igre, zanimanje do lesenega konjička, do pnnčice iz cunj itd., skrbimo mn za primerno otroško družbo; med otroki se naj kreta, z njimi naj kramlja in se igra, tako se bode vsaj začel pravilno razvijati in vrh tega mu OBtane za vse žive I dni spomin na presrečno otroško dobo, katere bi | sicer ne užival nikoli. potem so pa svojemu ljubčeku pomagali skozi okno rekoč, naj odpre kuhinjska in vežna vrata. ,Pošteno' rokodelstvo se jim« je neki deloma posrečilo. Le čudno je, da noče mali Malek pri S7. Lenartu nič več vedeti. — Ali sta res kradla, ali ne, bo dognala sodnija; nam je le znano toliko, da veliki Malek ne hodi k pridigi v cerkev, ampak prebira samo Linhartove pridige v „Štajercu". Kako je že? Če se ne motimo so ti-le:. Plohi, Muršič, Kaisar..... m Pri Gornji Št. Kungoti je po daljši, mučni bolezni dne 3. t. m. umrla Antonija J odi, blaga mati tamošnjega č. g. župnika. N. v m. p.! m Sv. Anton v Slov. gor. Ko je bivši urednik Zavadil pred kratkim prosjačil po župuiščih ob koroški železnici, je zopet izpovedal, da je Si-janec, nadučitelj pri nas, najboljši „Štajerčev" zaupni mož, t. j., če si kakega dopisa iz Slov goric radi neverjetnosti ne npajo tiskati, vprašajo Š jauca za svet, če je varno ali ne. Sicer jo to njegovo razmerje do „Štajerca" nam že od prej znan", ali čudno je zopet pri stvari, da je bil Šijanec zraven pri ustanovnem shodu „čiste narodne stranke". Najbrž je mislil, da si ga bodo mladi izbrali za starosto. Trdnih načel Sijanec nima razun enega, ki je: duhovnikom otežkočiti delo v verskem in narodnem ozira. Ako bo torej za rabo tudi pri „čisti stranki", vemo, kako jo naj sodimo. m Št. Lenart v Slov. gor. V četrtek, dne 13. t. m. bo pri nas uradni dan. m Slov. Bistrica. Naši Nemci na vse mogoče načine hujskajo po nemških listih ter trobijo v svet, da se mora obraniti nemški značaj našega mesta. Nase mesto ni imslo nikoli nemškega značaja. Pred kakimi 50 ali 60 leti je še bilo v mestu vse slovensko, tudi meščani so med seboj slovensko govorili. Samo tu in tam je kak uradnik nemško klobasa!. Potomci teh slovenskih meščanov pa sedaj nikakor niso Nemci, ampak nemčnrji. Torej hočejo ti ljndje ohraniti nemčurski značaj mesta. Ta hujska-joča politika pa je odprla marsikateremu kmetu oči, da na zahaja več v trgovine teh „nemških" trgovcev. Zato se včasih ti ljudje plaho ozirajo na pragih svojih štacun. Tndi bogati Stieger se že praska za nšesi, ker mu dohodki trgovine padajo od dne do dne. Odšel mu je poslovodja ter mu odvzel mnogo odjemalcev. To je hudo, kaj ne g. Stiger? Nekdaj so ljudje kar drli k Stigarju, sedaj se je pa zelo spremenilo. In vsega tega si je Stiger sam kriv! Naj bi šel s kmečkim ljudstvom, na pa da se pu-iti zlorabljati v nemčurske namene. Te besede veljajo tudi za druge nemške trgovine, ki delajo sramoto slovenski Bistrici. m Roparski umor. Sedaj so prijeli tudi • brata tukajsajega mlinarja l7ana Poredeš, ki je ušel na Ogrsko. Orožnikoma je povedal, da je na bratovo naročilo umoril posestnika Korjvnika, zakar mu je brat obljubil 200 K. Dne 3. m. m. je prišel Koronik k njegovemu bratu Alojzijn Poredos ter ga prosil, naj mu da nazaj deaar (okoli 960 K) katerega mn je dal slrariit. Nato ga je on vrgel na tla in ga udaril s sekiro po senci. Truplo je vrgel v Dravo. Truplo so res našli kakih 150 korakov pod mlinom v vodi. Pri prvi preiskavi so našli v hiši mlinarja samo 300 K, potem je pa žena mlinarjeva izpovedala, da je v postelji skrito 960 K. Ptujski okraj. p Čebelarska podružnica za ptujsko okolico priredi dne 9. t. m. ob treh popoldne v prostorih g. Petra Kureža o Podvincih letno občno zborovanje in sprejem novih udov. Posebna vabila se ne pošiljajo. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. p Velika nedelja. Nek dopisun v Štajercu tarna, da sa naša šola mora ponemčiti, kajti le potem bo po mnenju tega učenega Štajercijanca naša deca srečna, ako bo nemški znala. Ja ti veliki prijatelj nemščine, ki pa kljnb temu nočeš biti nem-čur, ali je namen ljudski šoli nčiti otroke razne jezike? Ali pa se samo naša slovenska deca mora že v prvi mladosti učiti tujih jezikov, da bo mogla na svetu izhajati in najti svojo srečo? In če je temu res tako, kateri jezik bo najbolj osrečil naše otroke? Nemškutar bo trdil, da nemščina, maža-ron da mažarščina in lah pa da laščina, no culu-kafer pa da culukafrsčina. Seve po mnenju drugih ljudi, ki ne mislijo s Stajerčevimi možgani, ima ljudska šola elinole namen, otroku dati splošno začetno izobrazbo, to je, otrok se mora naučiti temeljne resnice svete vere ter privaditi lepega verskega življenja; nadalje čitati, pisati, računiti ter spoznavati vsaj nekoliko tudi zgodovino svoje domovine, da se v njegovem srcu vzbudi ljubezen do nje in skrb za njen blagor. Ia če ljudska šola dcseže vso to, potem je dovolj. Ktdaj pa bo ljudska šola to lažje dosegla, ali tedaj, ča se učitelj z otrokom pogovarja v istem jeziku, kakor doma mati, ali če učitelj govori nemški, otrok pa ga niti ne razume? Potem pa še nekaj. Ali mogoče toliko sreče prigese znanje nemščine tistim otrokom, ki mimo ntše domače šole hodijo v Ormož, se na dolgi pr.ti privadijo najsurovejšega obnašanja in vseh reogočih hudobij, kakor hitro pa odrastejo siJskim letom, pa hajdi v mesto. Ker znajo nekoliko temški, ne zdržijo več doms, slovenski stariši so jim premalo učeni, prcubigi, ne marajo za nje, ne ubogajo jih več, odidejo v mesta in čez leto in dan se vrnejo v sramoti, ali „po šubu" domov! Dovolj srečne jih je storilo znanje remščine, kaj ne? Vzgledov imamo že več v naši župniji za tako najdenje sreče! p Kako nas Nemci psovajo. Dne 27. .novembra sem bil v Leposchovi trgovini z železnino, ki je v posojilničnem hramu, da nakupim potrebno železo. Pred menoj je bil ravno neki slovenski trgovec naroČil precej železa, katerega so mu sedaj vkup nosili. Ko s' tudi jaz potrebno železo izberem ter ga dam stehtati, da ga plačam, slišim naenkrat, kako je rekel neki trgovski pomočnik: „Dar veifiachte wind'scbe Hund muss gerade jetzt kommen, w) wir am me sten zu ten haben." Ko sem vprašal, koga je mislil s tem „veiflicbter windischer Hand", mi odgovori, da onega trgovca, ki je prej toliko železa naročil. Taki so ti nemški in nemčuraki trgovci v Ptuju Za zahvalo, da mu damo Slovenci zaslužek s tem, da pri njem kupujemo, pa nas ti ljudje ime-■ujejo „windischer Hund" in bogve kaj še. Kakor sem potem izvedel, je tisti pomočnik rojen Slovenec, kar tudi njegovo ime priča, in je bil baje prej dve leti pri celjskem „Sokolu". Jaz sem takoj sklenil, ne več kupovati pri tem trgovcu, kajti takšnih ljudi jaz ne bom podpiral. Ptujsko posojilnico pa prosim, da kmalu p-skrbi za slovenskega trgovca, pri katerem si labko nakupim potrebno. — Ko sem doma ta d( gedek pripovedoval, se sklenili tudi moji sosedi in prijatelji, da ne prestopijo več praga Lepo-schove trgovine. p Sv. Rok ob Sotli. Kot trajen spomenik n .vembersk h naših cerkvenih slovesnostij vzdiguje se pred cerkvijo mogočen misijonski križ; stroSke zanj je prevzela Železnikova hiša. Podoba Kristusova je zares umetniško delo Slovenca mojstra Konrada Skaze (St. Ulrich, Groden, Tirolsko) in primerno jako po ceni. Po Slovenskem stoji vse povsod obilni križev ob cestah, ali podobe Kristusove so izvečinoma take, da bi se človek — razjokal nad tistim, ki je to „iztesal" in pomazal, in ki je to očitno izpostavil. Take podobe žalijo verski čut dobrih, nevernike pa naravnost izzivljejo k zaničevanju. Naročajmo torej take imenitne podobe le pri pravih umetaikih in če le mogoče, pri domačinih! p Sv. Tomaž pri Ormožu Župnija Sv. Tomaža šfeje do sedaj že 12 kapelic in šest zvonov, tako da ima vsaka večja vas svojo lastno kapelico. To dela gotovo čast vnetim in vseskozi narodnim Tomaževčfcnom. Vrla vas Bratonečice, ki tudi pri volitvah iseiej pokaže narodni značaj, ni hotela za drugimi zaoBtati. Z združenimi močmi si je v kratkem času povečala in prenovila domačo kapelo in s naročila novi 84 kg težki zvon. Ob obilni udeležbi bližnjih in daljnih sosedov se je vršilo v nedeljo, 18. t. m. blagoslavljanje kapele in zvona. M rijina podoba se je slovesno prenesla iz farne cetkre v kapelo. Na to se je blagoslovila kapela in zvon. Zanimivo je bilo zlasti poslušati pomenljive i§ke, kateri so se izgovarjali pri udarjanju ob novi zvon. S primernim nagovorom in pesmijo se je lepa Blavnost končala. Tomaževski pevci so ob tej priložnosti zopet pokazali svojo spretnost. Vsega spoštovanja vreden naroden župan in cerkveni ključar, g. Anton Munda, je k tej slavnosti največ pripomogel. Naj torej odslej novi zvon s svojim milim glasom opominja Bratonečice na njih verske dolžnosti in naj jih kliče na narodno delo! p Bratonečice pri Sv. Tomažu. V jutro dne 18. novembra so nas probudili topiči ia nam naznanjali, da bo blagoslovljenje kapele, katero so prenovili oziroma povečali vasčani bratonečki. Blagoslovil jo je ▼ navzočnosti velike množice vernikov č. gospod dekan, ki je imel pri tem lep nagovor. L:čna kapelica nas vabi, da bi sa radi zatekali k njej, katere sedež smo postavili v naši sredini. Njvo blagoslovljeni zvon pa, katerega glas prijazno odmeva po okolici, kliči nas in spodbujaj do prave, do zvišene krščanske ideje. p Markovci. Podivjanost nekaterih mladeničev v naši lepi župniji ima gotovo poleg drugih vzrokov največji pripomoček v tem, da naši krčmarji, namesto da bi iskali ob pravem času poštenega dobička, na- pajajo nezrele mladeniče ravno med časom pridige in sv. maše. Ptujski „Štajerc" pa potem hvali, da se taki „mladeniči med službo božjo v krčmi dobro počutijo". Ali ni to sramota za zavedne mladeniče naše župnije? Tudi krčmarje vprašamo, ali znajo našteti devet tujih grehov ? p Sv. Marko niže Ptuja. Ša ni preteklo 14 dni, odkar so mladeniči v Stojncih po noči štrli enemu roko in so ga tudi drugače nevarno ranili, in med temi so bili nekateri, ki so komaj iz šole izstopili. Sada j pa slišimo zopet pretresljivo novico, da je celo šolar 6. razreda S. J. sunil svojega sošolarja Strelca z nožem v rebra — med odmorom od 11. do 1/i12. ure v torek, dne 26 novembra. Bati se je, da fantek — če ne umrje — bo za celo življenje siromak. Odkod ta podivjanost? Ljutomerski okraj. 1 Za ljutomerski sodni okraj bo v nedeljo dne 9. grudna t. 1. politični shod v dvorani g. Kukovca v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Govor gosp. državnega poslanca dr. Korošca, 2. Pogovor o volitvah v ljutomerski okrajni zastop. 3. Raznoterosti. Celi okraj na noge — ob vsakem vrenmu 1 1 Okrajna zveza prostovoljnih gasilnih društev v političnem okraju Ljutomer je imela dna 25. novembra svoj XII. občni zbor v Križevc:h. Posamezna društva kakor udi zaveze so bila zastopana po svojih odposlancih vsa, razun enega. Vseh je bilo 48. K Zvezi je pristopilo novo ustanovljeno gasilno društvo v Bunčanih. Potemtakem ima zveza 14 člaiic. Izdatkov ni bilo mnogo, ker po okraju niso bili veliki požari. Izplačalo se je samo gasilcema noršinskega gasilnega društva K 19 44 za telesna poškodbe pri požaru in tajniški stroški so se izkazali 89 vin. Gotovine ima Zveza K 594*90, ki je naložena v posojilnici. Izvoljen je zopet stari odbor in sicer gg.: Jož Rajh, kmet na Moti, načelnik, Mihael Korošak, kmet na Grlavi, podnačelnik, Jas. Karba, kmet na Krapju, tajnik, Anton Vrabel, kmet in trgovec v Križevc;h. 1 V Križevcih se je 25. nov. po rani sveti masi ukrepalo v šoli zaradi kmetijske šole na Murskem polju, popoldne pa je odposlanec od kmetijske družbe štajerske poročM o zadružništvu. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. V načelstvo odbora novega političnega društva so izvoljeni: vlč. gospod Ivan Kunce, predsednik; g. Ivan Pelcl, I. podpredsednik; g. Jožef Karba, II. podpredsednik; č. gosp. Franc Stuhec, tajnik; g. Jožef Čagran, blagajnik; g. Jernej Košar, knjižničar. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo je priredilo v nedeljo 25. novembra predstavo narodne igre „Martin Krpan" v uti gospe Trstenjakove. Igra sama, vrhu tega pa se za ta čas izredno krasno vreme, — to oboje je privabilo raznih udeležeicev od blizu in daleč toliko, da je bila uta res natlačeno polna. Z ozirom na nizko vstopnino in v obče vrlo dobro uprizoritev pač ne more in ne sme biti nikomur žal, da se je potrudil k predstavi. Predstavljala se je doslej ta igra le po večjih mestnih odrih, sedaj pa smo jo imeli priliko videti tudi de-želani. Že podjetnost Jurjevčanov zasluži vsled tega vse priznanje n hvalo. Ni baš lahka stvar, spraviti na deželi skupaj raznih pri igri potrebnih kostumov za cesarja Janeza I., za cesarico, princeso, ministre in rdečchlačkarje-mohamedance. Voditelj cela stvari, g. Ivan Košar, je imel nedvomno veliko dela in skrbi, predno je bilo vse dovolj pripravljeno. No, scenerija se je izvrstno obnesla; hvala za to gre g. predsedniku bralnega društva. Živo zanimanje in napeto pričakovanje predno se je dvignilo zagrinjalo, je bil jasen dokaz, da baš take igre spadajo na naše večje narodne odre. In koga smo videli na cdru? — Zgolj domača dekleta, domače kmečke fante, navdušene in penosne narodnjake, ki so se z vnemo priučili sicer težavnim vlogam in jih prav dobro igrali. Ne smemo pa pozabiti tudi Kocmutove godbe, ki je svirala na lok prijetne komade. Kaj več je še treba reči? Žal naj bo vsakomur, kije ostal doma; tolaži naj se pa s tem, da bo igra o prvi priliki ponovi, tedaj pa „hajd na noge!" Igralci zaslužijo vsi vprek hvalo in priznanje za svoj trud in vzgledno vztrajnost. Vsi so se odlikovali. Le pogumno naprej, mladi rod! B>dite prepričani, da bo šlo vedno boljše in da vam je prirejanje takih iger v čast in ponos! Živeli! 1 Caber pri Ljutomeru. Že parkrat se je svetilo ime ljutomerskega poštnega pota Janeza Robinščaka v „Slov. Gospodarju". Omenjalo se je že, kako sa obnaša ta gospod postni pot z ljudmi. „Štajerca" nosi od hiše do hiše, „Slov. Gospodarja" pa pušča pri drugih hišah ali pa ga mnogo pozneje prinese naslovljencu. Ta „visoki" gospod postni pot ima načelo: „K viaičarjem ni treba na dom nositi časnikov, pisem, dopjsaia itd.!" In tega načela se strogo drži, calo tedaj, kadar jo treba kaj nesti sorodnikom. Zato imamo v rokah žalosten dokaz, ki priča, kake posledice ima njegovo delovanje. Viničarka Gera Husnjak v Cubru štev. 10 je imela hčerko. Ta hčerka je bila vdova po rajnem Robinščaku, bratu našega poštnega pota. Meseca novembra je bila v radgonski bolnišaici. Čutila je, da ne bo ozdravela in poslala je materi karto za-lepko. Iz Radgone je bila odposlana karta 21. novembra 1906 ob 8. uri dopoldne. V karti prosi na smrt bolna hčerka svojo mater, naj ji prinese črno obleko in naj pride na njen pogreb, ker čuti, da se ji bliža smrt. Pridejan je listek, ki poroča v njem strežaica, da je uboga žena 20. nov. malo pred polnočjo umrla. Karta je bila naslovljena na mater. Prišla je v Ljutomer ša isti dan, ko je bila oddana v Radg imi, kar priča poštni pačat: 21. nov. 1906. Ta dan je bila sreda. — Vsak četrtek in vsako soboto pride poštni pot v Čuber. Robinšek je bil v Cabru v četrtek 22. nov., in v soboto 24. nov. 1906 je prinesel nekaj iz pošte sosedi omenjene Husnjak, ki ga je videla. Dasi je bil poštni pot calo blizu njene hiše, dasi je videl in dobro razumel besedici: Silno hitro! ia dasi je lahko vedel kdo piše, ji vendar ni izročil karte. Pretekel je teden dni, in šele drugi četrtek 29. nov. 1906 je prinesel karto ter jo vtafcnil pri kljuki za vrata. Husnjak je dobila karto. Kako sa je užalila uboga mati, ko je zvedela, da je hči že mrtva in pokopana. Ni ji mogla izpolniti zadnje želje, niti njenega pogreba se ni mogla udeležiti! — Celih osem dni je potrebovala karta u Lutomera v eno uro oddaljen vrh Caber! Ali je mfg)ča ša večja zanikrnost? Pa to ni samo zanikrnost, to je še kaj hujšega. Rajna je bila njegova svakinja. Sovražil pa jo je, ker ni pustila, da bi njena hčerka po njegovem nasveta in njegovi volji obiskovala ljut. nemško šolo. Kako naj imenujemo dejanje takega človeka? Tako se ravna poitni pot točno po svojem načelu: „Vsakemu viničarju ni treba na dom nos ti časniko/, pisem itd." — Mi ljut. viličarji pa vprašamo tebe, „visoki gospod" postni pot! Ali je mar naš denar manj vredea, ali znabiti mi manj plačamo poštnine, ko drugi ljulje, kadar kaj pišemo m po pošti pošiljamo? C 1* stvar se je že tudi nazaanila poštarju Knelyju in mi smo samo radovedni, kaj poreče in kako ukrene slavno c. kr. postno ravnateljstvo v Gradcu 0 tem slučaju. Ali bo pripustilo, da Robinščak se zanaprej uganja svoje komedije z nami? Slovenjegraški okraj. s Ljudska knjižnica v Šoštanju ima svoje prostore v posojilniški hiši, I nadstropje. Poslovne ure so: vsako soboto cd 6, do 7. ure zvečer in vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne. Dobijo se vse slovenske knjige poučne in zabavne vsebine. Vsak redni član plača 20 vin. udarne in za izposojenje vsake knjige 2 via. — Pbni otroci semkaj d hijali? Di sa to nikoli zgodilo ne bo, je pred vsem potrebna složnost med učitelji in stariši! Rjmici je, d* kjer v vzgoji mladine prave složnosti ni, tam pada pouk na skalovje, ali zelo slab sad obrt di. Kjer se enkrat čez učitelje v pričo otrok slabo govori, tam ves napredek v poduka zastane in hudobec se temu smeji. Otrok v šoli ne uboga več učitelja, pozneje ne starišev, ne božje, na svetae postave, tiud in up učitelja splava po vodi, otrok zajde še vsLbo tovaršijo, in mir družina in žapanstva je za vselej pokopan." Po svetem obreda so šolarji deklamovali in izvrstno popevali, gospod nadnčitelj Časi je pa tudi povedal slavnosti primerne besede. Nato so bili vsi šolarji dostojno pogoščeni. Da se je vso delo tako spretno dovršilo, gre vsa hvala gospodu nadučitelju Časi, kateri je v<. dstvo stavba radovoljno vodil. Podpirala sta ga v težavnem poslovanju č. g. župnik in načelnik krajnega šolskega sveta g. Jurij Zidanšek. Celjski okraj. c Shod na Razborju ima „Katoliško polit, društvo za laški okraj" dne 8. dec. ob d eh po- ' poldan. c Umrl je g. M hael Zupane, posestnik in i lončar v B »govni pri Št. Jurju ob juž. žel. N. v m. p ! c Celje. V „Marburgerci" izhajajo že več j tadaov članki, v katerih naki nemški Celjan grdo graja nemško gospodarstvo v Ce'ju. „Vabtarca" je skušala od začetka odgovarjati, toda dotični dopisnik „Marburgarce" ji je tako krepko odgovoril, da je popolnoma obmolknila in seiaj sploh ne odgovarja več. S tem molčaajem pa priznava, da ima „Marburgerca" prav! Po vseh spodnještajerskih mestih so že Nemci sami nezadovoljni z mmškim gospodarstvom. V Mariboru, v Celju in v Ptuju že vre. ča bo d>lgo vrelo, bo juha zelo vroča ia ' gospodje je ne bado lahko zavžili. Pri nas v Celju so prosili učitelji za zvišanje plače. Občinski svet pa, ta veliki prijatelj učite'jstva, je odklonil to prošnjo, češ, da nima denarja. V Gaberjih bodo pa zidali nemško šolo. Žito pa izmetavajo denar. Mestni dolgovi naraščajo grozovito, ker izdajajo j me&tai očetje no nepotrebnem deaar. c Gosp dr. Gvidon Sernec, odvetniški kan didit v Cilju, je k našemu poročilu o občinskih volitvah v Petrovčah poslal pojasnilo. Ni bil *icer določno imenovan v dotični notici — saj je v C j ju več dr. Sarnecev, in eden je celo asistentni zdravnik pri novi stranki —, vendar njegovo pojasnilo z zadovoljstvom vzamemo na znanje ter lojalno kon statiramo, da je bil on, kakor tudi dr Hrašovec hvalevredno delaven ob priliki petrovških obiinskib volitev v prid slovenske stranke proti Staji-rcijancem. j c Občni zbor „Dijaške kuhinje v Celju j se je vršil dne 7. novembra t. 1. žal ob pič i vdn-ležbi Zi šolsko leto 1906/7 se je volil sledeči odbor: Predsednik prof Kožah, podpredsednik dr. ; Sernec, blagajnik Lončar, iajaik prof. C.stnik, odbornika dr. Brenčič in prof Kardinar, namestn ika prof. dr. Dolar in trgovec Kolenc Is blagajnikovaga j poročila posnemamo, da je dobivalo v m na em šol. \ letu povprečno po 50 dijakov vsak d u obed v „kuhinji". Dohodkov je bilo v preteSlem letu 3547 K 50 v., stroškov pa 4684 K4v, torej je bi! primankljaj celih 1136 K 54 v. Ta primankljaj se je pokril iz prebitkov prejšnjih let. Ta moramo pripomniti, da je imela „Dij. kuhinja" ža tudi lani primaikljaj, ter da so dokodki od lanskega leta padli za 668 K 41 v. To nas napolauje z veliko skrbjo za prihodnost. Število podp re potrebnih dijakov raste, dohodki pa padajo 1 Obračam > sa zato z iskreio prošnjo na vse prijatelje učeče se mladine Ne poznajte nas samo tedaj, kadar nam priporočate kakega dijaka, da bi dobival hrano, temveč spominjajte se tudi s:car blagohotno „D j. kuhinje". Podpirajte nas sami, prirejajte veselica za „Dij. kuhinjo" ter nabirajte za nas na gostijth primicijab, prijateljskih sestankih itd. Obračam > se nt dalje na d sname nase zavode. Mnogi se nas spominjajo vsako leto z znatno podporo, na vMa mnogih pa leto za letom zastonj trgamo. Naj b se nas tudi ti v prihidaje spominjali pri letnih računih! Istotako prosimo vse okrajne zastope in občiie v našem okolišu, da bi se nas spem njaii vsako leto vsaj z malim darom. Čč. gg. duhovniki in učitelji, ki ste v takih odborih, opozorite pri letnih prora- čunih kmečke ude na „Dij. kuhinjo", saj podpiramo po večini ravno kmečke sinode skoro iz vseh spodnještajerskih občin. Torej vsi rodoljubi, spominjajte se ubogih dijakov ! c V Štorah a merava južna železnica raz uriti kolodvor. c Dobrna pri Celju. Zopet tečejo nemške solze po Dobrni. Nemški orgljavec Vogler je zapustil svojo službo ia vse, kar nosi „žgane" lase na nemških glavah, joka za njim. Mi pa niči Sa tako trd; s'čui smo, da pojemo. Nam se tudi „žalost" pri nakaterih ne zdi čisto odkritosrčna. Ko bi ža jokali za svinjskimi rilčki, katerih ne bo več, ali za lepj dišečim Franck-kofatom, bi že verjeli, tako pa ne. Sicer pa nam je vse eno; kolo časi se vrti, in na Dobrni se bo pomandralo marsikaterega jok&jočega in nejokajočoga nemčurčka. — O tej st?ari še seveda ni spregovorjena zadnja besedi, in zelo, zelo bodo obžalovali vsi, kateri se poganjajo za bivšim nemškim orgljavcem. Le bolj ponižno ia bolj počasi; saj še na nemških gostijah ne jedo tako vroče juhe, kakor se skuha! c Vransko. Sijajen je bil zadnjo soboto gprejem novega župniki, veleč. g. Franc-a Irgl. Ob cestnih kapelicah so ga pozdravljali veseli župljani. Pri pokopališkem znamenju se mu je poklonilo mnog) ljudstva, posebej ur- ln>"> u eljstvo z u'eaci, iupaastvo, Marijina d , r je bila razsvetl java, »astopila je nar t na t , pavci in pežirniki. Ko ga je bil drugega c domači g. dekan predstavil vernikom, začel je g. župnik v začetku cerkvenega leta svoje delovanje 8 slovesno sv. mašo. Na mnoga leta! c Bik usmrtil hlapca. Iz Dramelj se nam piše: Dne 14 m. m. je napajal hlapec Jožef Strože bifea. Pri tem postane bik divji in začne obdelovati hlapca z rogovoma. Prizadjal mu je take »ne, da je nesrečnež v nekaterih urah med groznimi bolečinami naarl. c Št. Peter v Savinjski dolini. Dne 30. novembra sa je raznesla po fari tužna vest, da je zapustil svet blag mož g. Blaž Hrovat, posestnik v G ušovlj ih, v 72. leta svoje dobe. Rajni je bil več let prvi občinski svetovalec ter načelnik šolskega sveta v Ši. Petru. Pod njegovim vodstvom se je stavila tudi sedanja ljudska šola. Svoja dela je vodil vedno v občno korist in zadovoljnost. B I je obče priljubljen. Pogreb ss je vršil ob ogromni udeležbi ljudstva ter šolskih otrok iz vsah štirih razredov z g. nadučiteljem na čelu. Blag mu spomin! Brežiški okraj. b Katoliško politično društvo za kozjanski okraj s aedažem Kozje" prirfdi v nedeljo dne 16. dec. ob treh popoldan v „Gačekovi" gostilni svoje redno letno občno zborovanje. Po pozdravu predsednika bo govori državni poslanec g. dr. Korošec, za njim pa dtžjlni poslanec g. dr. Jankovič. Po zborovanju se voli nov odbor. Natančneje prihodnjič ! b Buče Shod kmetijske podružnica sa ie dne 25 listopada tukaj prav dobro obneial. Uleležencev od vseh strani kozjanskega okraja je bilo pribi no okrog 300. Že lepo število zi ta okraj! Potovani učitelj g. Be'e je govoril o vinarstvu in sadjarstvu. Nadalje se je govorilo o travnikih in njih gnojeaju. Namesto našr^a deželnega poslanca dr. Jankoviča, ki je bil zadižan vsled zaupnega posvetovanja v Mariboru, je govoril g. Auton Hihajec, naduiitelj v Kozjem, prav prepričevalno o nedostatkih kmečkega stanu. G>vorilo in povdarjalo sa jo ša marsikaj o kmetijstvu La prehitro nas j a ulovili noč, di smo se morali posloviti. B g daj, da beseda, na resmo slišali, niso padle na nerodovitna tla. Le naprej na potu izobrazbe kmeta! b Kozje. „Gospodarsko bralno društvo" je imelo svoje letno obino zborovanje v nedeljo, dne 25. listopada v čitalničnih prostorih. Udav sa je udeležilo zadostno število. Pristopilo je nakaj novih. Pozdravni mgovor je imel predsednik go3p. Aitaa Miček. Nakratko se je poročalo o delovanju drušiva. Prebrala so se drurtvena pravila ia volil sledeči novi odbor: Piedsedmk Ivan Lib, kaplan, podpredsednik Aaton Maček, posestnik in mlinar, tajnik M. Pastišek, mladeiič, blagajnik Vinko Bratošes, psmo-noša, knjižničar Jožef Prešiček, mladenič in mizar. Odborniki pa gg.: Aaton Hohnjec, nadnčitelj, Anton Miček, mizar, J me s Zapaic, posestnik na Voter-niku, Jiiez Bih, pesastaik v C.rju. Oibor je sklenil uvesti vsako drugo nedeljo poduino predavanje. La iedno se ga udeležujte! Nadalje, da sa v najhitrejšem času uprizorijo gledališke igre, sreaolov in veselica. V čitalnici se napravi red pri izposojevanju i i—imiM*' i"" fii' . Čaa^pisov in knjig ob določenih arah, ki bodo na društveni tabl;ci zapsane. Do izposojevanja časopisov in knjig na dom imajo pravico le ndje, ne-udje pa smejo brati le v čitalnici. Pristopajte k braln<*»u društvu, ne b 'de vam *al' Z* b d če 1 to 1907 se bodo naročili s edeči i*a8'>t»im: „Si»ven.iai GoNptdar" z „Našim dom<>m" 4 iztise, „Novi Slov. Gospodar" 2 izt., „Domoljuba" 2 izt, „Kmetovalca" 2 izt., „Mir" 1 izt., „Družinski prijatelj" 1 iztis, „Ljudske knjižnice" 2 izt. in Mohorske knjige. „Slovenca" bode daroval gospod dekan. Ko bi se se našel kak dobri prijatelj, ki bi društvu omislil leposlovni list „Dom in Svet". Naše društvo je potrebno raznih knjig, zato se obrača 8 prošnjo do vseh cenjenih prijateljev, naj mn poklonijo nekaj knjig. Društvo bode obhajalo prihodnje leto 1907 desetletnico svojega obstanka. b Kozje. Kmetijska podružnica vabi vae kmete in kmečke prijatelje na društveno zborovanje, ki se vrši v soboto, dne 8. decembra ob 3. uri popoldne v Kozjem v gostilniških prostorih g. Frana Guček. Vzpored: 1. Poročilo o delovanju podružnice v tekočem letu. 2. „O potrebi kmetijskih podružnic 8 posebnim ozirom na Spodnji Štajer", govori gospod dr. Jankovič. 3. „O gospodarskih vprašanjih", govori potovalni učitelj gospod Ivan Bele. 4. Volitev novega odbora. 5. Sprejem novih ndov. 6. Slučajnosti. b Brežice. Da vzdržujejo pri naa narodni odpadniki nemška društva, ki so si stavila za nalogo pri nas gojiti narodni prepir, kaže nam zopet sledeči slučaj. V našem mesta imajo Nemci telovadno društvo, v katerega odboru sedijo gladeči Nemci (?): Janeš, Kankovski, Pajdaš, Salon in Skoflek. Sama ponemčena slovenska kril Drobtinice. d Draginja. Od 1. dec. naprej bodo podražili kravate za iO %• d Hudo zimo prerokuje prof. dr. Manrer, ravnatelj meteorologičnega zavoda v Carihu v Švici. d Z avtomobilom skozi puščavo. Belgijski barcn Pierre de Cravhez hoče meseca decembra prevoziti na avtomobilu vso puščavo Saharo. Svojo vožnjo prične v Alžirjn. Vseh potrebščin vzame seboj za 20 dnij, tako tndi priprav, ako bi bilo treba preiti jarke ali prepade. d Mučenje poljske dece v Nemčiji. Oholi pruski učitelji bijejo ubogo poljsko deco, ker noče poslušati krščanskega nauka v nemščini, kakor živino. Dne 12. t. m. je poljski renegat, učitelj Franč. Pechota, kruto bičal desetletno deklico Jožefo Tec-lavovo, ker ni hotela odgovarjati nemški. Vlekel jo je za kito in kričal nad njo: „Ti bom že dal poljsko, jutri dobiš se več." Zdravnik je dal izpričevalo, da je bila Jožefa Teclova neštetokrat ndarjena. Obe roki sta otekli zaradi udarcev. Deklica trpi strašne bolečine. Tako se vtepa nemška kultura ubogi poljski mladini d Šest gadov v spalnici. V neki gozdni gostilni je prenočil agent neke trgovske tvrdke iz Kraljevca. Nakazana soba je bila čedna. Ko je agent že dremal v postelji, začuti, da se nekaj giblje. Tolkel jo po postelji, nakar je nastal mir in on je zopet zaspal. A ko je dalje časa že spal, ga je prebudilo nekaj mrzlega, ki se je v obliki kolobarja gibalo na desni nogi. Agent je hitro prižgal luč in vzdignil nogo. Mož je poskočil in potegnil odejo 8 postelje. Prestrašil se je, ko je zagledal dva gada v postelji, ki sta bežala pod posteljo. Seveda je kričal, kar je mogel. Pritekel je gostilničar, ki ni takoj verjel agenta, češ, da v gozdu je sicer mnogo gadov, ki se pa v hišo ali celo v posteljo pač ne upajo. Na odločno agentovo zahtevo sta kljub temu preiskala sobo. Ko sta odmaknila posteljo, sta dobila pod posteljo štiri mlade gade, ki sta jih ubila z veliko težavo. Stara gada 8ta prišla v hišo pod pre-perelim pragom in Bta se v postelji nastanila, v kateri že več mesecev nihče ni spal. Narodno gospodarstvo. Varstvo naši živini. Vedno hujše pritiskajo na vlado mesarji in njih mešetarji, da bi odprla meje inozemski živini. Ce s« to zgodi, bo cena živini strašno padla. Zato naj kmetje na vseh zborovanjih ugovarjajo proti temu. Nemški kmetje 80 začeli prirejati posebne shode, na katerih ngovarjajo proti uvažanju tuje živine. Viho bo drago. Sedaj bo došla na Dunaj poročila o letošnji trgatvi po celi monarhiji. Letoa se je pridelalo mnrgo manj vina kakor ▼ preteklih let b. »Ved i«- ena vnn ¿«*l<> nonkočil* Z eza gospodarskih zadrug na Štajerskem je Bkieoua napraviti koli&or mogoče na- tančno statistiao klavne živine, ki je v celi deželi na prodaj. S tem hoče zveza pojasniti vprašanje o neznosni draginji mesa in mesnih živil. Poalalo je 33 zadrug naročila, katera pričajo, da je v njih področju 3076 glav klavne živiue na prodaj. To je pa le majhru d-1 cele krono»me. Torej je izgovor mesarjev ničeven, da ao morah zaradi pimanjkanja živine zvišati cene živin«. Njih zahteva, da 8e odprejo meje tuji živini, je neopravičena. Književnost. Odvetniška tarifa. Določila o rabi hrvat. in slov. jezika v okolišu viših deželnih sod šč: graškega, tržaškega in zadrskega. Sodne pristojbine v postopanju po novih civilnopravdnih zakonih a stvarnim kazal. Uredil dr. E. Volčič. V Ljubljani 1906. Založil pisatelj. Cena 180 K. Ta spretno in strokov-njaški sestavljena knjižica bode pač vsem dobrodošla in ni dvoma, da bode vsakdo rad segel po njej. Zbornik civilnopravdnih zakonov Be je zaradi obilega gradiva (900 strani) zakasnil, izide pa v kratkem ter bode mogoče koncem tega meseca dobiti to knjigo po knjigarnah; naročn ki jo do>e seveda prvi. „Ljudska knjižica". Drugi in tretji seŠitek „Ljudsk« knjižice" se ravnokar ratpoš S tr tj'm sešitkom je zaključen prvi zvezek knjižice m s tem londonska povest „Znamenje štirihS četrtim zvezkom pričenja nova povest „Darovana", ki je povzeta iz dobe pokristjanjenja Slovence/. Tej bodo sledile mnoge posebno zanimive doma lo pove«-: „Gozdaijev Bin", .Med plazovi", „Pscglivci" itd. Venec pobožnih molitev, spisal f Lor. H rg, je izšel ravnokar v 8. izdaji. Ker je ta molitvenik zelo priljubljen, naznanjamo, da ae zooet lahko »a-roči v prodajalni Cirilove tiskarne v Maribjra. Venec pobožnih pesmi je še v tisku, Bedmi natis pes marice pa bo še lahko dobi. Najnovejše novice. Prihodnje državnozborske volitve. Ministrski predsednik baron Back Be je izjavil, da se bodo prihodnje državnozborske volitve na p >dlagi nove volilne pravice vršile še le meaeca maja 1907. To pa zato, ker ni možno, da bi pilitične oblasti že prej izdelale zapisnike volilcev in drage pri-praiö. Delavska akademija bo na Jesenicah dne 8. in 9. decembra v novem „Delavikem doma". Spored: V soboto, dne 8. decembra ob pol 10 nri dopoldne: 1. dr. Pavlica: Zgodovina delavskega varstva v Avstriji. 2. Iv. Premrov: Zadružništvo in delavstvo. Popoldne: 3. dr. Brecelj: Higijena glede na delavstro. 4. dr. Dermastija: Delavsko varstvo. 5. prof. Jarc: Izobrazba in delavstvo. V nedeljo, dne 8. decembra dopoldne: 6. dr. J. Ev. Krek: Zgodovina delavske organizacije. 7. Jož. Goatiačar: Delavska politična izobrazba. 8. dr. J. Ev. Krek: Strokovna društva V soboto zvečer veselica. Vsa naša društva kakor tudi vsd naše somišljenike ia somišljeoice opozarjamo na to delavsko akademijo, ki je vsled znanstvenih in stvarnih razprav velike važnost^ za delavstvo. * Štipendije za babice. Štajerski deželni odbor naznanja, da se začne petmesečni tečaj za babice v Gradcu dne 1 februarja 1907. Za ta tečaj ae bo podelilo 15 štipendij po 90 K. Vrhu tega plačajo se tudi atroški za skušnjo in diplom. V Ljubljani bo prihodnje leto istotako tečaj za babice a slovenskim učnim jezikom. Za ta tečaj se bosta podelili dve štipendiji po 120 K. Skušnjo in diplomo mora vsaka sama plačati. Prošije je vložiti do 15. dec. na dež. odbor v Gradac. Ormožka čitalnična knjižnica bode cd zdaj naprej odprta tudi za neude in aicer vsako nedeljo predpoldne od 9 do 10 ure. Kdor si toraj želi knjige ali časopise izposoditi na dom, se naj oglasi ob zgoraj navedenem času v čitalnični sobi. Rodoljubi! Naprošeni ste, da pomagate našo čitalnično knjižnico razširiti, bodisi s knjigami ali z denarnimi prispevki. Darove sprejemata čit. blagajnik Iv. Richter, odvet. uradnik v Ormožu. Imena darovalcev se bodo v časopisih objavila. V Ormožu, 4. dec. 1906. Dr. Ivan Geršak, načelnik. Mislinjska dolina. Zadnji „Naš List" prinaša dopis, v katerem ae neopravičeno napada g. Jak. Vrečko iz Slovenjgradca. Dopisnik tega članka nam je dobro znan in se a to osebo nočemo spuščati v daljšo razpravo. Pa „resnici na ljnbo" si tudi mi dovoljujemo Bledeče pripomniti: Dopisnik zgoraj omenjenega članka je človeče, ki se pajdaši le z oem^urjem, zahaja 1« skoraj izključno v nema te gostilae, tadi „Wacht am Rhein" zna ¿raven drugih neačurjev kruliti. Dopisnik spredaj omenjenega članka še nikdar ni bil značajen Slovenec, ampak je še vedno igral vlogo izdajalca. In tak človek ai upa v slovanskih časnikih seveda v korist nemčurjev edino slovensko podjetje v Slovenjgradcu napadati in obrekovati. Upamo, da pride s svojim imenom sam na dan, če ima še kaj pošten« mozotosti v aebi. Prihodnjič bomo povedali pa še Čisto kaj druzega in bodemo dop'snika pokazali v pravi luči. Razpor med štajerskimi Slovenci. Raz-dirači narodne sloge na Štajerskem si bodo dne 8. dec. v Celju dali ime narodna stranka ter si za svoje bratomorno delo izvolili posebno vodstvo. Noben rodoljub torej ne bo obiskal ahoda dne dec. v Celju. Zadružna zveza v Celju je imenovala za avojega revizorja tudi znanega liberalca Kuneja v Brežicah. Splošno ae razlaga ta korak, da se je ho tela zveza s tem pokazati kot liberalna zveza. Pri-občujemo to obvestilo vsled želj, ki so se nam izrazile od mnogih strani. Celje. Celjski nemški trgovci so začeli odpuščati svoje uslužbence, o katerih izvejo, da zahajajo v slovensko družbo. Slovenski kmetje, ti trgovski uslnibenci so večinoma kmečki — naši 8'novi! Ali boste dopustili, da se tako ravna z vašimi 1 ud ai I Ti nemški t-govci so poBtali prevzetni, ker s'e im že ¡re lč denarja nanosih. Vssk zaveden slovenski kmet ve, kaj ima storiti. Sv. Bolfenk v Slov gor. V nekaterih slovenskih pa tndi BerMiih nam sovražaih listih, katerim je Beve tudi sekund iral lažnjivi ptujski list, j« bila zabil» žeaa vest, da je tak. mlekarska zadruga propala in da je oškodovanih mnogo zadružnikov za večje zneske. Tem listom bodi povedano, da zadruga ni propala, da deluje dalje in da tudi ni oškodovala zadružnikov. Ris bodo le ti morali nekaj zgabiti — večin.» je poravnal oče mlekarja — a krivi ao ai aami, ker so slednjemu preveč zaupali. Z »druga pa sicer ni klerikalna ne liberalna, ampak pošteno kmetijska Društvena naznanila. Tamburaški odsek „Murskega Sokola" priredi v nedeljo a. de embra v gostilni gosp. Jož. Rajha na Muti koncert, srečnlov in razna druga razveseljevala v prid ubogih otrok Franc Jožef jve šole v Ljutomeru. Vabimo vsa narodna društva in sploh prija'elje otrok, da se naše prireditve v velikem šte-v la ude'e e. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo na gostiji Franc» in R-z\ke .-jtrinjšak 3 krone. Braslovče. TuVj jnjc pevsko društvo priredi dne 8. grudna na Legama «ledališko preditavo „Mlinar in njegova hči". Za-loigra v petih dejanjih One sedežem: 1. do 5. vr3ta 1 krono, 5. da 6. usa 70 vin., st jišča 40 vin. Začetek ob pol 7. uri zvečer, ne pa ob 8. uri, kakor se je pomotoma poročalj. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. E obilnemu obisk i vabi odi or. Llstnloa ursdnlitva. Mdretín :¡, Ormožka okolica, Vojnik, Sv. Marko, Buče, Puščava, Punta: Pride prihodnjič! — Velika Nedelja: Polovico sedaj, polovico prihodnjič. List j odposlali! — Sv. Benedikt: Gospodom mnogokrat ni ljnbo, zato ne prinašamo! Tržne cene v Mariboru od 1. decembra do 6. decembra 1906. Živila PäraL-a . . . rž..... jtfiiaea . . , OTM . . . , koron . , , proao . . . , ajda . . . , seae ... llama. fižola . . . EÍ ' • • ntm • • krompir . . •ir . . . surovo maalo jbssic . . ipeb, ivež . Kilj«, klalo . rtpa, kisla taieko . . smetana, sladka _, M"*» arija ... ■ 100 kg 1 k8 1 lit. 100 fl»v 1 kom. od K h 15 14 17 16 15 17 17 4 4 10 clo E h Loterijske številke. Dne 1. decembra. Gradeo .... 65, 57, 66, 36, 29. Dunaj .... 72, 77, 65, 11, 60. Viaka beseda stane 2 t. Najmanj» objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. SSSs^J Vsaka beseda stane 2 v. Vtčkr. objava pe dogovora. Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačila. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjati znamk» za odgovor. Stampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije, izdeluje po ceni Earol Kamer, zlatar in gra-ver v Mariboru, Gosposka ulica št. 15. (11-8) Pozor, kmetje in fantje I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo sčasoma iznajti sredstvo za rast brk i las. proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor t. i. Cena franko na vsako pošto): 1 lončič 8 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s pobtnim povzetjem. 635 9 Kovačnica, dobro obiskana, da se v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe reši grajščinsko oskrbništvo v Loki pri Zidanemmostu. 733 (2-2) Pozlatarski pomočnik, dobro izurjen v tej stroki, se spre tne za celo zimo v delo. Ponudbe na Jakoba Go-lobič, kipar, Ljutomer. 726 (3-2) Vaake vrste debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča sli k ■»■ dvora v Mariboru. Na to opozarjtm posestnike, ki ne morejo dobiti dalj ji h debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 18-8 Znano po oenl se kupi vse rezno blago, zgotovljene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Adolfu Wesiak, Maribor, Dravska ulice 4. 608 7 Vaem posestnikom vinogradov. Naznanjam, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo spomlad 32.000 na suho cepljenih trt na prodaj in sicer cepljene na Rip. Portal.: 12.000 šipona, 10.000 laški rilček, 5000 silvanec, 8000 burgundec, 1000 maškat in 1000 žlahtnina, bela in ru-deča. Prodajam edino le I. vrste dobro vkoreoinjene in dobro zaraščene po 140 K 1000 kom. Za jesen od vzete trte sprejemam naročila do 15. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. Na naročila brez are se ne bodem oziral. Franc Muršič, posestnik in trtnar v Senčaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., pošta Juršinci pri Ptuju. 672 (10—9; 280 hi novega vina lastnega pridelka, prav dobre kakovosti, je na prodaj. Gregorič-dediči, Jurovic, pošta St. Vid pri Ptuju. 737 (3 2) Učenca, pridnega in poštenega, ki ima veselje do kovaške obrti, sprejme Silvester Cebe, kovač v Dugošah pri Mariboru. 788 (2—2) Novo zidana hita v Mariboru, 12 let davka prost», s štirimi stanovanji, nese na mesec 72 kron najemnine, v lepi ulici na solnčnem kraju, 5 minut od farne cerkve, sposobna za vsako obrt; zraven je tudi gospodarsko poslopje, že zidan prostor za kravji hlev, štiri svinjski hlevi, lep vrt, torej lepa priložnost za prihodnjost, se- proda. Kdo? pove upravništvo. 732 (8 Pozor, kmetice in dekleta I V moji lekarniški praksi, katero izvršnem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor it. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi In odstranjuje prhljaj luskine na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, «'a si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom : P. Jurišič, lekarnar, Pakrac, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzftjem. 685 9 Novo zidano poseetvo, hlevi za živino iu za svinje, lep sadonosnik, napolnjen gozd, travnik, sedem oralov ro ioritnih Djiv, četrt ure od hočke železniške postaje, proda zaradi selitve Janez Pečovnik v Rogozi. 745 (1-1) Novozidana hiia s 3 stanotanji, 2 kuhinjama, z vodovom, pripravna za vsako obrt, zraven velik vrt za sočivje in poslopje za gospodarsko obrt, je na prodaj. Naslov: Jože NovŠak, brivec, Maribor, Franc Jožefova ulica 5. 750 (4—1) Novozidana enonadstropna hiša na lepi solnčni legi, 25 minut od glavnega trga, b 6 sobami, 4 kuhinjami, lepim vrtom za sočivje in sadje, zraven poslopje za gospodarsko orodje, se zaradi bolezni takoj proda. Oberrotweineratrasse 68, 1. nadstropje, 4. vrata — pri Mariboru. 749 (l—1) Za božična In novoletna darila priporoča krasne, močno \ezane biserne rožne vence po K 0'90 do 6'—. Jos. Stebih, pravnik, Hum-Ormož. 744 (2-1) Velike prodajalne prostore z vso potrebno opravo odda s 1. marcem 1907 posojilnica v Vitanji v svoji lastni hiši v Vitanji. Piamene ponudbe se morajo vložiti do 25. decembra 1.1. 742 (1—1) Natančneja pojasnila daje tajnik in učitelj g. Rad. Koser v Vitanji. V najem da stanovanje v stari šoli pri Sv. Barbari niže Maribora 2 2 lepima sobama, 1 manjšo sobo, kuhnjo itd. Najbolj pripravno je za vpokojfntga duhovnik», ki ima prednost in dobi isto po nizki ceni, da bi po svoji moči opravljal tudi sv. ma e. Krajni šolski svet Sv. Btrbara n. Mar., dne 21. listopada 1906. Načelnik: Šabeder. Za mesarje in gostilničarje! Zelo ugodna priložnost! Zraven šole na najlepšem prostoru Sv. Jurja ob Ščavnici stoječa enonadstropna hiša z gr stilno, mesarijo in prodajo tobaka, h kateri spada še druga hiša, v kateri je sedaj poštni urad, velika lepa ledenica za približno 100 voz leda ter klavnica za živino. Gospodarsko poslopje, svinjak z 10 hlevi, velik lep vrt za sočivje in blizu 1 oral lepega padonosnika, nadalje 20 oralov zemlje (njiv, travnika in gozda, 11 oralov v enem kosu). Lep vinograd, pri katerem je lepa zi 'ana hiš», hlevi za živino itd , vse z opeko krito, 1 o.-al trte, 1'/, orala sadonos-nika in pol orala njive, lega jugozahodna ob Ščavnici, mlin ob veliki cesti v Okoslavcih na štiri tečaje z prešo za olje, h kateremu spada tudi lep travnik, je pod zelo ugodnimi pogoji za prodati. Cena in pogoji se izvedo pri po-sestnici Mar. Tratenjak, goatil-ničarki in veleposestnici pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 726 (5-2) Harmonium i želi kupiti Janko Postružnik, organist y Breznem (Fressen, 741 2-1 Ženitna ponudba. Zeli se seznanit 281emi rokodelec in trgovec z gospodično od 20 do 25 let starosti, ki bi imela premoženja od 2 do 3 tisoč gld. in poštenih stanšev. Ponudbe s slikami naj se pošljejo na upravništvo „Slov. Gospod." pod št. 746. (1—1) Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila Vedno sveže špecerijsko blago, železna posoda, razna železnina itd. čisto zastonj se ne dobi nikjer, vendar pa prav po ceni v novo ustanovljeni trgovini 716 (8-2) Franc Stranjšak pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Posojilnica-Rajfajzenovka v Žicah pri Konjicah. 724 se otvori dne grudna 1906 (4—1) za žnpnijr: Žiče, Špitalič, L >če, St Jernej in občino Tepanje. Uradni d: n bo vsako nedeljo po jutranjem cerkvenem Opravilu. Vloge se obrestujejo po 41/»%> posojila re dajejo za 5 '/2 %• ^»MH i, ■ », U« tynkl kakao in iokolado, Umu bodi priponi« Ivana fiotfa Kandol-Kakao ri tat» m|ani WHi ▼ Mbl, 1. taf^j Mita, a»V»viro£i utprWtí t» > hatkmlmtwrMNÍ: hWn mu ■ lum trm* uiti is ■ lev}« varstvano masko. Zavoji po*/« kg 90 vinarjev! » > >/• > 60 Slovenci! Ne pozabite „Dij. kuhinj"! 01 AT/EN^T! Zahtevajte vedno in ¡jLUiMuI! povsod le najboljše vžigalice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Ali že veste? z: škapulirji svetega Duha, Srca Jezusovega, Brezmadežnega Spočetja, Kar-= melske Matere božje. - Po nizki ceni jih prodaja: trgovina Cirilo ve tiskarne, Maribor, koroška cesta 5. Tamkaj se dobijo tudi: podobioe, rožni venci in vsakovrstne svetinje Kupujte le v novi trgovini Grajski trg 2 M. E. ŠepeC, Maribor, Burgplatz 2 =================== (v lastni hiši) ============================= kjer se nahaja največja zaloga manufakturnega, suknenega, platnenega in konfekcijskega blaga. Razan tega j« tudi velika izbira zimskih robcev razne vrste, odej in kocov, moških in ženskih srajc, kravat, ovratnikov, nogavic, predpasnikov itd. Za božič se priporoča posebno velika izbira daril po najnižjih, brezkonknrenčnih cenah. Na cene in inserate drugih tvrdk naj se ne ozira. 748 (8—i) Ob nedelja.li popoldan velika božična razstava. Pozor! Čitaj! = Slabemu moči S >N H 0 £ 0) t c u C3 t ■P •H O Bolnemu zdravje! Pakraške ždo«les&© kapljice Phkraikr želudfiie ItHplJiee dehjejo izvrstno pri \seh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo kiče, bolesti iz želodca, vetrove in čist jo kri, posptšuje.jo prebavo, izganjajo male in \elike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vslad mrzlice nastanejo Zdravijo vse bolezni na jet:ih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ue smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar ¥ Pakracu štv. 100 —————— Slavonija. -— Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): i« stehleniclc (t dueat) 5 K, «4 steklenlclc (9 ducata) K 8'40 36 steklenici« (3 ducati) IS K. s, aa. j od. 12 stekleaičio se ne razpošilja,. —-—------- BSZfil B ra''' 8 Prav sijajnim in najboljšm uspehom m ■ proti zastarelemu kaSlju, bolečinam v prsih, za- ■llana *aaamm*wmam molklosti, hripavosti v grlu, teikemu d hanju, astmi, proti bedenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 9 orlgiralnl steklenici 3 K. 40 v 4 originalne steklenice & M. »O v «i originalnih steklenic S K «O v. a, aa.j oeL d. tt e li. stekleaio se ne razpošilja. o i r, % » o N< P i GvN Vsem posestnikom vinogradov! Naznar m, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad ¡rtC* v«, t snliD cepljenih trt na prodaj različnih, g >1. ,h ,i»i, na,Kipario Portalis, Rapestris montikolo in Solonis, cepljene na L ški rilček, Žiahtnmo, Šipon rumeni, Burgundec beli, Zelenčič, Muikat in Traminec itd Vse vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene; cena je za 1000 komadov 160 kron. Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. — Vse trte smejo se izvažati in pošiljati le v okužene občine. Znane ia zanesljive posestnike počak-m pol leta na denar, ako je v gospodarstvu velika nesreča, tudi eno leto. Posameznim glasilom je priložiti znamko ali dopisnico za odgovor. Na *pra4anja b ez znamke za odgovor te no odgovarja. Ustreglo se bu, dokler je kaj v zalogi. Oglasi naj se pismeno ali ustmeao pri Filipu Mulec,, trtnarju pri Sv. Trojici v Slov. Goricah. Slovenci! Kupujte „Narodni kolek' Podobice male in večje, zobčaste in gladke = dobite prav po ceni - v prodajaln: Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice so v 34 različnih vzorcih na prodaj. K*XXXXKXXXX Štefan Kanfmann, trgovec z železnino v Radgoni 595 7 priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. u***nn**x*x Dokazano je, da je ara iz Tomasovih tovarn z. zo. p. ., ... . , Zvezdna znamka. n»jbcljiein ob eaeni najceneje urnem > gn< jilo k obsega fosfjrovo _ kmimo, i' dui Steni za travnik^, Berolin W. polja, hmeljišča kakor m u za vinograde. čas ta jesensko gnojenje je ta. I • llizitnice « • izdeluje po nizki emi v Tiskarna sv. Cirila. CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDN4 IZGOTOVI. UŠP NI TREBA ODSTRANITI ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI. :: S cenami kakor tndi po čuimi spiai tofno p. sleži jj Trgovina z železnino Cfo „MERKUR", P. Majdic, Celje, <$ Preprodaja umetnih gnojil za Sp. Štajersko in Kranjsko. i/ & 669 (6-6) Mh H. VOLK 76 Šoštanj — Štajersko 33 Kemična pra|nica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snažanje vsako-:: vrstnih oblek itd. :: Za sv. Miklavža, za Božič in novo leto azglerfnice m voščila prodaja na drobno in debelo zelo po ceni Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. KMv^ -^¿c^si % Alojzij Pinter $ ® trgovina v Slov. Bistrici (pri farni cerkv) X priporoča celemu okraju vedno lepo zalogo vsakovrstnega zimskega blaga, sakno, loden, hlačevin?, platno, iP velike roboe itd. Zaloga dolgega železa, obročev, osi, pločevine, žlo ter vse druge železnine. -.01 (5—4) Jožef lolarič mizarski mojster, Maribor F.ranc Jožefova cesta št. 9 v lastni hiši absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnčm muzeju na Dunaju, se priporoča slav. občinstvu in čast. duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za poslopja, pohištva in oprave za sobe in = prodajalne ===== ter vsako delo pri šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in pri-prostega izdelka. — Načrti in proračuni zastonj. 488 9 SÍlSSgtíH 1 > V najem 729 p-« se daje ni novo siz'da:a, auonadatropna hiša z gostilno in prodajalno tik novega mosta pri B-ežieah na „Griču". Foslopje stoji ob velikem smrekovem gozdu, kjer so lepa sprehajališča. — Krasna stanovanja za letociičarje. — Nepopisno lep razgled na Posavje Dobra voda, mrzle in termalne kopeli. Vsa pojasni!» daje lasto ca Posojilnica v Brežicah. =: =Vzorna pravila za nepolitična društva= dobite v trgovini Cirilove tiskarne v Mariboru. IO komadov stane 50 vinarjev. Vsaka slovenska gospodinja rabi samo slovensko cikorijo v korist družbe sv. Cirila in Metoda, katero izdeluje in prodaja „Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani". mmmmmmmm^m