Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 261. Izven Ljubljane 8 vin. v Llobljom, v sM, 13, novembra 1912,
Leto XL.
s Velja po poŠti: =
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— ■a četrt leta „ . „ 6'50 sa en meseo „ . „ 2*20
sa Nemčijo oeloletno „	29'— u ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej .	K 24 —
h pol leta „ .	„ 12-—
za četrt leta „ .	„ 8-—
sa en meseo „ .	„ 2 —
V	upravi prejemali nesjCio K 1*70
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v
sa dvakrat......13 „
sa trikrat......10 „
ta večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm} 30 vlnarlev.
; Izhaja:;
vsak dan, lsvsemil nedelje U praznike, ob 5. ari popoldne.
fes" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 0/01. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Avstr. poštno bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 1S8.
Današnja številka obsega 8 strani.
Monarhijo no razpotju.
Dr. I. Žitnik.
Ils n'ont rien appris ni rien oublie.
Ko je Napoleon I. poražen in ponižan v trdi zimi 1812 bežal iz Rusije, je v Varšavi svojemu poslaniku rekel krilate besedo: »Du sublime au ridiculc il n'y a qu.'un pas — od vzvišenega do smešnega je en sani korak.« Ta rek se človeku vsiljuje nehote, ko opazuje na javnem odru- blodnje političnih duhov in posluša vzdihe in sloke pradavnih duš. Vse je izgubljeno, rešimo vsaj svojo čast, javka diplomat; liberški Moric pa stoka, ker je njegov »rebah« v nevarnosti. »Slalus quo« je pokopan in mrtve duše vznemirja grom lopov. .S svilenimi robci si brišejo iz čela znoj, ker jim je raja zmešala račune in balkanski zgodovini odkazala novo pot, ki ie ne najde birokraški šimelj. Nekaj dni pred balkanskim požarom je modroval Moric v svojem glasilu, ki je »vade mečum« mrtvih duš: »Vojska na Balkanu evropejskim narodom ne sega do srca.<< In isto prodano dušo je kar očaral sijaj orožja, ki si osvaja solunsko kraljico Egejskega morja in odpira vrata v tajnost ne veže carigrajske svete Zofije, kjer je 2!). maja 1453 oholi sultan Mohamed' II. ugasnil luč pred Najsvetejšim. »Evropejska diplomacija 1 je zaostala za časom tir si hoče pomagati z zastarelimi sredstvi, tuja ljudski duši, v nasprotju z javnim mnenjem. Za diplomacijo je politika le cenitev koristi. Kralj Ferdinand mora v Carigrad, ker bulgarska armada ne posluša diplomacije, ln v Srbiji je vojska da-vorija. Zmagovalci bi ne bili ljudje, ko bi jim zmage ne ogrevale src. Balkan praznuje visok praznik, praznik zmage in slave, ki očara tudi mrzla srca.«
Da, tudi v mrzla srca, ki prodajajo svoja čustva za špekulante, borzijance, meŠetarje, mrtve duše in razne druge dragoletnike, je šinil strah, ki lomi ude. Turkofili in fatalisti uvidevajo, da ideali niso še izumrli, da junaški pogum ustvarja pogoje življenja in samozavest krepi telo ter napaja vspre-jeinljivo dušo z upanjem v bodočnost. Prijatelji mladoturških strenuhov pa žanjejo, kar so sejali. Slišali in šteli so kolebanje nihala na uri brez kazala.
LISTEK.
Mi sveia.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
Naslednje jutro zarana sta vstala brata, da. vidita, kako sta se Dim in Plam odpočila od strašne poti. Sto-pivša v hlev, začujeta jokajočega človeka in pri medli jutranji svitlobi opazita starega Arabca, ki je objemal konja in ju poljuboval ter se pogovarjal z njima v svojem jeziku, naziva! ju svoja otroka, in zatrjeval, da bi raje prodal Svojo ženo in sestro Frankom, nego konja.
»Ali,« je pristavil, »ona je ukazala — zakaj, ne vem — in jaz moram ubogati. No, pa sta vsaj pogumna junaka in vredna takih konj. Skoraj bi bili vsi štirje poginili tam v brezdnu; ali Alah tega ni hotel. Zdravstvujta, Plam in Dim, otroka puščave, ki sta hitrejša od puščic, nikoli več vaju ne bom jezdil v boj.«
Tedaj se Godvin dotakne VVulfa za ramo in izmuzala sta se iz hleva, ne da bi Arabec o tem kaj vedel. Dospevši v sobo vpraša Godvin VVulfa :
»Zakaj nam ta človek proda ta dva plemenita konja?«
Ura se je stekla in nihalo je obstalo. Smrtni sunek pa so Turčiji v Evropi zadali svobodomiselni mladoturki, ki so hoteli uničiti izlam in na starih razvalinah vstvariti novo osmansko državo, v kateri naj bi se vtopila večina krščanskega in izneverila manjšina iz-lamskega prebivalstva. Mladoturki so na visokih šolah v inozemstvu pozabili, da so načela in težnje izlama ustvarila in vzdrževala državo in da je krščanske iu slovauske narode znamenje križa rešilo povodnji, tolažilo v trpljenju in jim kazalo pot do sedanjih slavnih zmag. To naj si zapišejo za ušesa vsi razočarani prijatelji mladolurškega svobodomiselstva. N a z i m paša jc bil tip in vodja mladoturških frakarjev, ki so na javnem trgu v Stambulu za-sramovali sultanovo dondo ter z ognjem in mečem boleli zatreti med slovanskimi narodi vsak narodni po-kret. In ta Nazim paša je odgovoril na vprašanje, kako hočejo mladoturki reševati težavna gospodarska in kulturna vprašanja: »To je postranska stvar, ker v petib letih bode vsak Turek tako izobražen, kakor vsak Parižan.« No, danes naj bahati Nazim pobere vse ostanke turške armade in vse mlado-turke, pa naj jih razstavi v Parizu!
Usodo Turčije, ki je bila nekaj stoletij strah in sramota Evrope, napovedujejo tudi habsburški monarhiji. To krivo mnenje je najbolj razširjeno med Angleži, katerih koristi na obstanku naše države so popolnoma negativnega značaja. Toda tudi v Avstriji se še dobe taki fatalisti, kateri »in olio f,t clignitate« verujejo na »kismet« in vi-r dijo pred seboj same peklenske pošasti ali pa kitajski zid. Politični krokarji pa bodo brez utehe obletavali Avstrijo, ker njeno truplo ni obsojeno na smrt,, marveč le vkovano v Prokrustov krevet, da se ne more ganiti. »Ko hi Avstrije ne bilo, morali bi jo hitro ustanoviti,« je trdil češki mislec Pa-lacky. Avstrija je in mora ostati, ako hoče. To je uaše trdno prepričanje in tudi želja. Toda prenoviti se mora temeljito od tal do strehe, dobiti novo notranjo opravo in novo firmo, na pročelju trdne stavbe. Politično misel mero-dajnih krogov mora navdahniti nova vsebina in politično delo narekavati nov značaj. Skratka: Zlomiti in streti se mora ves zistem, na katerem slone vegasti stebri vnanje in notranje politike. Treba je le dobre volje, idealizma, požrtvovalnosti in demokratizma. Se-
daj je čas, sedaj je Avstrija na razpotju, da njen orel strese staro košuljo in upre svoj pogled v mlado, veselo življenje, ali pa še dalje medli na kupu starih spominov, ki kot svinčena teža zadržujejo polet.
Življenje kulturnih držav je zvezano s tisočerimi nitmi. Svetovni dogodki vplivajo na razvoj posameznih držav, zato zasluži in zahteva vnanja politika največjo pozornost. Vnanja politika ni več tajna vednost in privilegij nekaterih oseb, ampak skupna korist in skrb vseh narodov, ki tvorijo državo. Vnanja politika odločuje ljudstvu usodo, pripravlja srečo ali nesrečo, zato se mora upoštevati tudi ljudska volja. In kako se godi pri nas? V delegacijah, ki sta tudi za samo glasovanje liaj nerabne j ši aparat, ki ga je mogla izumiti zmešana pamet, prečita minister za vnanje posle svoj skrbno ostruženi ekspoze. Iz tega izveš, kar si čital tekom leta v časnikih. Novih iclej, s katerimi se je sprijaznila ljudska duša, iščeš zastonj, ker jih minister nima ali pa se mu upirajo, ker so ljudske. Več gospodom je težko služiti. Toda ravno državniki bi morali vzgajati ljudstvo za državno idejo, za gospodarske, socialne, politične in narodne koristi. Pri nas tega ni, ker se čuvarji carst.va niso ničesar naučili . . .
Kakor v notranji je. tudi v vnanji politiki od cesarice Marije Terezije ostala ista tradicija, isti konzervativni zistem, ki hoče Avstriji ohraniti nemški značaj. Grofa. Kaunitza prva skrb je bila, da zruši Prusijo, ki je Avstrijo odrivala iz Nemčije. Knez Metternich je bil konservator evropskega ravnotežja, katero bi bila motila vsaka izprememba na Balkanu. Zato je odklanjal vso prošnje balkanske raje ter zapiral okna in vrata, da so ne prehladi v pre-pihu ljudske pomladi. Meternich pa jo predstavljal Avstrijo nasproti Evropi, zato jo je priskutil narodom. Knez Sclnvarzenberg, grofa Buol in Mons-dorfl so za Metternichom pobirali stopinje in se borili za prvenstvo v Nemčiji. in ogrožene postojanke v Italiji. Habsburški polki so krvaveli na mnogih bojiščih za fantome. In na teh bojiščih leta 1849, 1859 in 1866 je zginil zadnji del prvotne habsburške ideje, za katero se je še cesar Karol V. ogreval in boril dolgo vrsto let svojega burnega življenja. Mir s Prusijo in Italijo bi moral biti zgodovinski mejnik za vna-njo in notranjo politiko avstrijske dr-
žave. Toda na visoki šoli za diplomate menda uče mladi naraščaj, da ne sme pozabiti Metternichovih naukov in ne se seznaniti z duhom časa, ki ne pozna tlačanov in povsod simpatizuje z ubogo rajo.
Največja nesreča pa je bil za monarhijo saksonski baron Beust. Svoje staro sovraštvo do Bismarcka je pre« nesel tudi v palačo avstrijskega vna-njega ministrstva. Da si zagotovi raa-žarske polke proti Prusiji, raztrgal je državo in se ovekovečil z nesrečnim dualizmom. Novo vojsko s Prusijo leta 1870 je preprečil ogrski ministrski predsednik grof Andrassy, ki je. bil tudi Beustov naslednik. Imel je v rokah krmilo avstrijske zunanje politike v dobi, ko jc zopet nov plaz sprožil balkansko vprašanje. V Reichsstadtu je ruski car meseca julija 1876 Avstriji ponudil Bosno in Hercegovino, ako mu ne zasede pota do Carigrada. Nemški liberalni staroverci so se z vso silo uprli v državnem zboru in v delegaciji okupaciji novih slovanskih pokrajin. To jc bil tudi vzrok, da se je razsula nekdaj mogočna in objestna staroliberalna nemška stranka. V zaslugo štejejo tudi grofu Andrassyju, dg je z Bismarckom skoval avstrijsko nemško zvezo, iz katere se je rodila tro zveza.
Grof Kalnoky in grof Goluc.howsk\ sta počivala v senci kneza Bismarcka, ko je vrejal nemško državo in razganjal oblake, ki so se od časa do časa zbirali nad Evropo. Dogodki na Bal. kanu so zanimali Evropo le v toliko da. je gasila male požare, brez sočutja do narodov v tem pozabljenem kotu< Grof Goluchowski se je pač prepričal da rivaliteta med Avstrijo in Rusije škodi habsburški monarhiji. Dogovora leta 1896 in 1903 sta lo odlašala refor< me, nista pa preprečila sedanjega, obračuna ,s Turčijo. In tako je Avstrija izgubila svoj ugled in svoje pozicije na. Balkanu. Grof Aehrcnthal je le eskomptirai zapalo menico. Ali more komu imponirati taka. politika od slučaja do slučaja, politika, pesimistov in kunktatorjev? Ali moro kulturno delo v Bosni in Hercegovini vzbujati posebno občudovanje sosedov? Srbiji ponuja grof Berchtold pot do Adrije preko Bosne in Hercegovine po železnicah, katerih ni, ker bi ne ustrezale mažar-skim koristim in težnjam. Skozi Albanijo jim zapira pot, obenem pa ondi vzdržuje italijanske šolo, ker tako za
»Ker mu je vnukinja Masuda tako velela.«
»In zakaj mu jc velela?«
»Zakaj? — Jaz ravno toliko vem kakor li; sploh pa si ti modrejši od mene. Čemu mi staviš to zagonetke? Jaz si z uganjkami ne maram ubijati glave. Vse, kar vem, je to. da je ta igra lepa in da sc je želim udeležiti do konca, ker upam, da naju ta igra povode do Rozamunde.«
»Da bi nas le do kaj hujšega ue privedla,« odgovori Godvin. Spomnil sc je namreč onih sanj, ki jih je sanjal plavajoč v zraku med robovi črne skale in mod šumečo reko spodaj. Ali Wulfu teh sanj ni omenil.
Ko se je zdanilo, sta vzela seboj denar in šla v hlev, da plačata Arabca. Ko sta pa odprla vrata svoje sobe, sta našla pred vrati Masudo, ki je očividno ravno hotela potrkati nanje.
»Kam pa. prijatelja Peter in Janez, in lako zarana?« ju vpraša in pogleda vsakega s svojimi lepimi očmi.
»Da pogledava konja in plačava vašemu stricu Arabcu dogovorjeno ceno,« odgovori VVulf.
»Ali res? Torej sem se motila, meneč, da sem vaju videla že pred eno uro v hlevu; glede plačila pa bodita brez skrbi; sin peska je že odšel!«
»Odšel! S konjema?«
»Nc, sam.«
»Ali ste vi tako dobri, gospa, da ste mu plačali?« vpraša Godvin. — Dobro jc dela Masudi prijazna Godvinova beseda.
»Zakaj mi pravite gospa, sir Godvin d' Arcv, saj sem samo krčmarica, za katero imajo včasih gostje trda imena? No, morda som pa bila nekoč gospa, preden sem postala krčmarica; sedaj sem pa vdova Masuda, prav kakor sle vi romar Peter.«
Nato slopi dva, tri korake proti vratom, ki jih jc zaprla za seboj, ter so ljubko in dostojanstveno pokloni. Vsakdo, ki bi jo bil videl, bi bil prepričan, da Masuda ni bila doma na gostilni.
Godvin se prikloni odzdravljajoč ter sname čepico z glave. Njene oči so se srečale in iz teh oči jo izvedel, da se mu od le žensko ni bati nobenega izdajstva. Da, od lega treuulka ji je lahko zaupal svoje življenje; lo sporo-čilo je čital v njenih očeh in ona je želela, da ga čila. Ali v njegovem srcu je zavladala strašna bojazen.
Tudi VVulfa. je obšel strah ob lom, kar je videl in kar je uganil. Radoveden je bil, kaj hi Rozamunda rekla, da hi videla oni čudni in strastni pogled v očeh le ženske, ki je bila nekdaj gospa in jo zdaj krčmarica, to ženske, ki jo ljudje naziva jo vohunko, hčer satanovo, otroka Al Džcbalovega. Njegovi
domišljiji je bil ta pogled kakor blisk v temni noči, ki razsvetli za hip čarobno, nepoznano pokrajino, a za tem hipom pa zavlada zopet noč, še bolj črna nego prej.
Vdova Masuda zopet izpregovori a svojim nekam trdim glasom:
»No, nisem ga plačala. .Sploh ni hotel vzeti nobenega denarja; ker pa je dal svojo besedo vitezoma, ki znata, tako dobro in pogumno jezditi, je ni hotel prelomiti. Pogodila sem sc ž njim v vajinem imenu, in nadejam se, da bosta pogodbo držala, ker sem zastavila svojo besedo in ker je ta Arabec poglavar in moj sorodnik. Pogodba pa je ta-lo: ako ostaneta vidva in tadva konja živa, in pfide čas, ko ju ne bosta več potrebovala, bosta ukrenila vse potrebno, da se razglasi po javnem kli-carju na trgu vama najbližjega mesta, da morata konja šest dni ostati tam, da se vrneta onemu, ki ju je posodil. Ako pa njega ne ho, ju smeta prodati; ne smeta ju pa prodati ali oddati nikomur brez tega razglasa. Ali sc strinjata?«
»I)a,« pravi VVulf in dostavi. Samo to bi še rada vedela, kako da nama ta Arabec, ki je vaš sorodnik, zf^ipa svoja krasna konja.
»Za jut rek jo pripravljen, gosta moja,« odgovori Masuda z glasom, ki je zvenel, kot zvene kuviue, tako jeklen
hteva zveza z Italijo. Kdo nam more več. škoditi Italija ali Srbija? Proučite vendar barona Chlumeckega zanimivo knjigo o odnošajih avstrijske monarhije do Italije!
Krvava ironija je, ako se grof Khu-en-Hedervary v ogrski delegaciji ogreva za avtonomijo Albanije, ko v hrvaški banovini vlada komisar po navodilih iz Budimpešte. Avstrijski državniki so res podobni ljudem, ki drugim vsiljujejo dobre svete, sami pa jih ne izvajajo. In kar velja za vnanjo politiko, to velja še v višji meri za notranjo. Te rekriminacije ne izvirajo iz škodoželjnosti, še manj iz neplemenitih nagibov, ki nam jih podtikajo politični nasprotniki. Udani smo bili in smo Jugoslovani svojemu vladarju in prestolu. V habsburški monarhiji je naš dom, ki ga hočemo in morama ohraniti. Toda vrnite naši očetnjavi pravo ime, izvršujte program, ki vam ga je sedanji častitljivi vladar ob nastopu svoje vlade 2. grudna 1849 v Olomucu z mlade-niškim ognjem polagal na sree. Ne trgajte nam s silo iz src ljubavi do življenja v tej državi, ki so jo gradile in varovale močne pesti tudi naših pra-dedov. Svaka sila do vremena.
Depulacile pri Čuvaju.
Zloglasni ban Khuen je vladal na Hrvaškem 22 let pod geslom: »Red, delo in zakon«. In res je bilo takrat na Hrvaškem vse, samo ne reda, dela in zakona. »Red« sc je vzdrževal s tiranijami, »delo« je pripravilo narod na rob propasti in popolnega obubožanja, z »zakoni« so se pa utemeljevale razne globe, kazni in najrazličnejše veksa-cije. Največji uspeh tega nesrečnega bana je bil, da je ustvaril na Hrvaškem legije brezčastnih kukavic in manielukov, ki so zastrupljali kri hrvaškega naroda.
Isti Khuen-paša vlada zdaj na Ogrskem ob strani Lukača in Tisze. Kako vlada, o tem dovolj govore Ogri sami. Če je tako na Ogrskem, kjer je ministrski predsednik Bela Lukač, ki si je že leta 1879. o priliki pojasnjevanja finančnih razmer med Ogrsko in Hrvaško napisal najbolje izpričevalo, kako ljubi Hrvate, ni čudno, da je Hrvaška osrečena s kraljevskim komisarjem v osebi pravega učenca Khue-nove šole — Čuvajem — pašem, ki si je tudi izbral geslo, nam predobro znano: »Mir in red«. Še en dokaz pravičnosti njegovega komisarijata, in to je: deputacije!
Čuvaj pravi na Dunaju vladnim krogom: »Če se hočete prepričati o uspehu mojega vladanja, oglejte si deputacije, ki vsak četrtek prihajajo k meni in ki kažejo, da jim je napredek, gospodarski in kulturni, vedno pred očmi.«
Ni dvoma, da bi se hrvaški narod rad dvignil v gospodarskem in finančnem oziru, ker se po zaslugi madjar-ske vlade nahaja v jako težavnem gospodarskem in finančnem položaju. Tu in na vsaki važnejši toči narodnega življenja se opaža zlo in nesreče, ki zasledujejo Hrvate od onega časa, ko so z Madjari sklenili pogodbo. Narod, čegar bodočnost je v nevarnosti, išče
Izhoda iz takega kritičnega položaja. Išče ga na vse načine, tudi, z molitvami in s kajenjem, s kadilom tistim, ki ma-jejo steber njih bodočnosti. Na ta način postajajo deputacije; no, ravno te d e p' u t a c i j e so najboljši dokaz; one so jasni in glasni kriki n a r o ti n e ti u š e. D e -p u taci j e n c g r e ti o k C u v a j u, da vidijo njegovo »lepo« lice, ne gredo, da utrdijo m ti d j a r s k i u n i o n i z e m , ne gredo, da se pohvalijo, kako je narod srečen in zadovoljen, ne gredo, da izrazijo tistemu svoje občudovanje in zahvalo za prostost, za gospodarski in finančni napredek, ampak gredo, da dobe vsaj drobtine in oglodane k o s ti. In komisar Čuvaj d& tem deputacijam vse, kar ima: »ironičen posmeh in obljube«.
Dobri ljudje, nahajajoči se pri de-putaciji, se vračajo v svojo domovino vsaj z nado in upom; no, pridejo leta in desetletja, pa ni niti njih prošnja uslišana, niti ne dobe pomoči. Ko pa pridejo volitve za »sabor«, takrat se opomni volivce na to, da je neka clepu-tacija prosila to ali ono in da bo narodova prošnja uslišana, čc izvoli vladi povoljnega kandidata. Na ta način si je Khuen ustvaril svoje satrape in bašibozuke — kakor si jih tudi zdaj ustvarja na Madjarskem. Na ta način hoče doseči tudi Čuvaj svoj namen.
Značilno je, kako se take deputacije formirajo. Komisarjevi sluge vedo za potrebe naroda, potrebe, ki narod najbolj pritiskajo. Njegovi zaupniki propagirajo misel, naj se zbere depu-tacija, ki naj bi se poklonila komisarju in si poiskala njegove milosti. Naivni ljudje se vedno najdejo, posebno, če jim ni treba plačati potnih stroškov.
S takimi naročenimi d e -putacijami se potem Čuvaj b a h a pred svojimi p a t r o n i, s temi hoče nasuti svetu peska v oči in dokazati, da so Hrvati s svojo usodo zadovoljni.
Kakor vidimo, gre na Hrvaškem vse narobe. Česar se vsak drug sramuje, s tem se Čuvajev sistem baha. Prave »turške« razmere!
jugoslovanska obslrukcija.
Dunaj, 12. nov. 1912.
Izjava »Slovenskega kluba«.
Ilrvaško-slovenski klub je imel danes dopoldne in popoldne seje, da določi stališče, ki naj se zavzame v proračunskem odseku in v zbornici. O obeh sejah sc je izclal sledeči komunike:
»Hrvaško-slovenski klub, ki je dopoldne in popoldne pod predsedstvom poslanca Spinčiča zboroval, je sklenil po daljši razpravi, ki so se je malone vsi poslanci udeležili, da se izvoli začasno klubovo vodstvo, ki bo poslovalo, dokler zborujejo delegacije. Začasnemu klubovemu vodstvu predseduje poslanec dr. D u 1 i b ič, kateremu se prideli parlamentarna komisija z dalekosež-nimi pooblastili. Parlamentarna komi-
je bil. Wulf je zmajal z glavo in ji sledil v jedilnico, ki je bila prazna, kakor ono popoldne, ko sta došla.
Večjidel tistega dne sta prebila pri konjih. Zvečer sta jezdila na izprehod
—	topol brez Masudinega spremstva —, čeravno malo nezaupno; nista bila namreč golova, da ne bi živali podivjale in pobegnile ž njima vred nazaj v puščavo, odkoder sta prišli. Konja pa sta bila lepo mirna. Brata sta ju varno pripeljala domov, ju oskrbela, nakrmila in božala, konja pa sta vihala svoja ušesa ter ju ovohavala, kakor da bi vedela, tla sta to njuna nova gospodarja in bi sc rada ž njima sprijaznila.
Drugi dan jc bila nedelja in brata sta šla v spremstvu Masudinega sužnja
—	brez tega ju ni pustila nikamor peš
—	k maši v veliko cerkev, ki jc bila prejšnje čase inošeja; bila sta v romarski obleki preko svojega oklepa.
»Vi pa ne greste z nami? Saj ste iste vere,« jo vpraša Wulf.
»Ne,« odgovori Masuda. »Danes ostanem doma in bom doma prebirala jagode.«
Odšla sta torej sama, se pomešala med množico preprostih ljudi zadaj v cerkvi ter opazovala viteze in duhovnike raznih narodov, ki so se borili za prednost. Slišala sta tudi mestnega škofa pridigo, iz katere sta mnogo izvedela. Govoril je o veliki bližnji vojski s Saladinom, ki ga je imenoval antikrista. Prosil jih je vse, da opustijo vse svoje osebne prepire in se pripravljajo na ta strašni boj, sicer bodo Sara-ceni z nogami teptali križ Zveličarjev, pobili Njegove vojake, oskrunili sve-
tišča, ljudstvo pa pomorili ali pognali v morje — svarilni opomini, ki so jih sprejeli s smrtno tišino. —
»Dolgi štirje dnevi so minuli. Oglasiva se pri gospodinji, morda ima kake novice za naju,« je rekel Wulf, vračajoč se v krčmo.
Tega pa ni bilo treba storiti; ko sta namreč stopila v sobo, sta našla tam Masudo, ki je zamišljena stala sredi sobe.
»Prišla sem, da govorim z vama,« je rekla in se ozrla kviško. »Ali imata še vedno namen, obiskati šejka Al Dže-bala?« Odgovorila sta, da na to še vedno mislita.
»Dobro. Imam dovoljenje za vaju, da smeta iti. Svetujem vama pa, da ne gresta, ker jc nevarno. Bodimo odkritosrčni drug proti drugemu. Jaz poznam vajin namen. Vedela sem zanj eno uro prej, ko sta stopila na to obrežje; in to je tudi vzrok, zakaj da smo vaju pripeljali v mojo hišo. Vidva bi rada šla iskat pomoči gospoda Sinana proti Saladinu, ker bi rada iz njegovih krempljev rešila neko gospico njegove krvi, ki je pa tudi vajina sorodnica in ki jo vidva obadva Želita — poročiti. Vidita, izvedela sem tudi to. Vesta, v tej deželi kar mrgoli vohunov, ki potujejo v Evropo in nazaj in ki poročajo vsakovrstne stvari vsakemu, ki jih dobro plača. Tako n. pr. je tak ogleduh trgo vec Tomaž, ki sta se z njim sešla v moji hiši. To zdaj lahko povem, ker ga ne bosta več videla. Ta je izvedel vajino zgodbo od drugih vohunov na Angle škem, on pa jo je povedal meni.« i	(Dalje.)
sija je obvezana, da ostane na Dunaju,«
Iz jugoslovanskih poslaniških krogov se izjavlja:
Začasno vodstvo kluba se je sklenilo zato, ker-vsled zasedanja delegacij na Dunaju nista poslanca dr. šusteršič in dr. Korošec navzoča. Začasno vodstvo kluba lahko vsak trenotek zavzame glede na politične dogodke svoje stališče, ne da bi bilo treba sklicati seje kluba. Z jugoslovanske strani se pred vsem glede na razprave proračunskega odseka zahteva restitu-tio in integrum. Jugoslovani smatrajo, da način, ki ga je uvedel načelnik proračunskega odseka, dr. Korytowski, glede na glasovanje o poglavju finančnega ministrstva, in razglasitev, da so vsi jugoslovanski izpreminjevalni predlogi odklonjeni, kakor tudi to, da ni dopustil stvarnih popravkov, ni utemeljen. Jugoslovanski člani proračunskega odseka uravnajo svoje taktično postopanje v proračunskem odseku po tem, kako bo postopal načelnik proračunskega odseka in večina.
Seja poslaniške zbornice.
Sejo otvori zbornični predsednik dr. Sylvester ob 11. dopoldne. Nadaljuje se razprava o odgovoru ministrskega predsednika in pravosodnega ministra.
Poslanec dr. Vrstovšek
govori od tri četrt na 4. popoldne. Izvaja med drugim: Hrvaško-slovenski klub ostrejše nastopa ne samo radi razmer na Hrvaškem, marveč tudi radi razmer, ki vladajo v štajerskem in koroškem vilajetu. Graško časopisje vedno naglaša, da Slovenci nimajo povoda, da se pritožujejo, če se pa pritožujejo, se trdi, da obstruirajo. Postopanje večinskih strank je potisnilo Hrvaško-slovenski klub v položaj, ki ima skoraj obstrukcijski značaj. Za Slovence je parlament brez vsake vrednosti. Skoraj se zdi "potrebno, da mali slovenski narodič priskoči v tem boju velikemu češkem unarodu na pomoč. Če bi smatrali Čehi svoj boj proti Hochenburgerju za resen, bi v njegovem kabinetu, ki postopa proti vsej pravici in postavi na Češkem, ne pustili obeh čeških ministrov. Govornik se nato temeljito peča z razmerami pri sodiščih na Štajerskem in na Koroškem.
Hrup proti Hochenburgerju.
Po dr. Vrstovškovem govoru govori dr. Renner, za njim pa dr. Stran-sky, ki med drugim naglaša, da tak minister, ki proti razsodbi najvišjega tribunala izjavi, da v nekem okraju ne priznava običajnega deželnega jezika, tak goljuf, tak državni hudodelec zasluži, cla pride v ječo. Dr. Waldner: »Nečuveno! Sramota!« — Poslanci Wedra, dr. Waldner, dr. Miihhvert, dr. Velich, Sedlak in drugi se prerekajo. Vihar vedno huje buči. Podpredsednik Romanczuk zaman zvoni. Končno se razburjeni duhovi pomirijo. Romanczuk ukori Stranskega, ki med nadaljnim govorom izjavi: »Tak minister ne spada na vladno klop, marveč v ječo.« Podpredsednik Romanczuk zopet ukori Stranskega. Čehi Stranskemu burno pritrjujejo.
Zakonski načrt o moratoriju za menice
se nato v vseh branjih odobri.
Uboj v Inomostu.
Naučnl minister Hussarek obžaluje dogodek v Inomostu, kjer so svobodomiselni dijaki, kakor znano, ubili katoliškega dijaka. Minister pričakuje, da bodo akademične oblasti odločno skrbele, da se taki dogodki ne obnove.
vsenemec Iro proti vojski.
Vsenemec Iro naglaša, da večina slovanskih narodov odkrito simpati-zira z balkanskimi državami, osobito s Srbijo. V takem položaju ni misliti na resno, navdušeno vojsko proti kaki slovanski državi. Če se pa misli na vojsko, v kateri bi stroške Nemci sami s krvjo in z življenjem plačali, mora žc zdaj najodločnejše protestirati. Krščanski socialci kličejo: »Veleizda-jalstvO!«
Poslanec Klofač izjavi, dn bi bila vojska s Srbijo obenem vojska z balkansko zvezo, ki bi lahko evropsko vojsko povzročila. Taka vojska bi pa lahko pomenila konec stare Avstrije, kakor pomenja sedanja vojska konec Turčije. Prebivalstvo ne glede na narodnost, si take vojske ne želi, ker bi pomenjala taka vojska nesrečo Avstrije. Govornik izjavi, da pozna razmere na Balkanu boljše kakor naši diplomati in vojaški krogi. Dolžan je, cla zato javno protestira. Slovani zahtevajo, da se njih čuvstva ravno tako kakor nemška respektirajo. Nobene vojske z Nemci, a tudi ne s Slovani
Prihodnja seja jutri ob 11. uri dopoldne.
Stiirgkh zagrozil s § 14.
Konvent seniorov je zboroval opol* dne. Sklenili so, cla jutri zopet zboruje parlament, nakar ne bo seje do 26. novembra. Ministr. predsednik Stiirgkh je izjavil, da se glede na obstrukcijo hoče pogajati z Jugoslovani. Poslanec Dulibič protestira radi načina, kakor se je v proračunskem odseku glasovalo. Poslanec Okuniewski izvaja, da se večina ni ozirala na določila poslovnika. Steinwender brani večino. Ministrski predsednik Stiirgkh izjavi, da vlada še vedno upa, da se proračun redno reši. Pripravljeno je vse, da se predloži pravočasno začasni proračun. Če bi se pa tudi začasni proračun ne mogel pravočasno rešiti, bo vsekakor vlada prisiljena, da se posluži sredi stev, s katerimi po postavi razpolaga, da primerno poskrbi za nadaljevanje državnega gospodarstva.
Dr. šusteršič o vzrokih slovenske obstrukclje.
Z Dunaja se poroča: Dr. šusteršič je, vprašan po vzrokih slovenske ob-strukcije, odgovoril: »Če hočete izvedeti, zakaj se je obstruiralo v proračunskem odseku, vprašajte gospode, ki so obstruirali, namreč poslance Buli-biča, Gostinčarja in Jarca. Postopanje večinskih strank v odseku je povzro-« čilo današnji klubov sklep, da odpokll« čemo naše zastopnike lz senlorskega konventa, če se v proračunskem odseku ne izvede popolna restitutlo in Integrum. O splošnih vzrokih našega postopanja se ne morem izjaviti, o tem se bo sklepalo v novi seji kluba.«
Začasni proračun.
Z Dunaja se poroča: Ker se z vso gotovostjo pričakuje, da bodo Jugoslovani obstrukcijo nadaljevali, se je
pričela vlada pogajati z voditelji strank, da se predloži šestmesečni začasni proračun.
Pred Caripdom.
Bulgari pred Čataldžo.
Oficelnega poročila o bitki, ki se zdaj bije okoli Čataldže, še ni. Pač pa oficiozna »Bulgarija« poroča, da se je pri Čataldži bitka začela in da se bulgarska armada nahaja tik pred turški-j mi torti.
Iz Sandžaka pobegli turški vojaki na Dunaju.
Več sto iz Sandžaka v Bosno pobeglih turških vojakov so nedavno transportirali mimo Dunaja v severne češke kraje. Naša slika kaže Turke na dunajskem državnem kolodvoru. Tur-
ški vojaki - beguni dobe za časa interniran ja isto plačo kot naši vojaki. Enemu delu beguncev so morali dati toplejše obleke.
Neka vest iz Sofije pravi, da se Turki pri Čataldži Bulgarom močno upirajo, da pa Bulgari premagujejo in da je zavladala med turško armado stara zmeda.
Turška vest«
Carigrajski »Alemdar« je izvedel, da so Turki Bulgarom Čorlu iztrgali.
Grki gredfj tudi Bulgarom na pomoč.
OPicielnoi se iz Belgrada poroča: Grški general Aleksander Suzo je bil kot izredni vojni poslanik sprejet od kralja Petra v avdienci in ga obvestil. da bodo grške čete takoj odšle v pomoč bulgarski armadi pri Čataldži.
Neka vest iz Belgrada javlja, da je od S0.000 vojakov, ki jih ima Grčija v Solunu koncentriranih, odšlo 40.000 na pomoč Srbom pri Bitolju. (Pravzaprav v pomoč grškemu levemu krilu, ki se nahaja pri Lerinu (Florina) v boju s Turki), <0.000 jih pa odide v pomoč Bulgarom pri Čataldži.
Situacija v Carigradu.
Iz Konstance se poroča, da je generalisimus Nazim paša javil, da je desno krilo turške armade v nevarnosti, da. je Bulgari odrcžejo. Veliki vožnjami! paša in minister za zunanje zadeve Noradunghian sta se zato izjavila za premirje, a mladoturki zahtevajo vojsko.
Mahmud Šefket paša je dospel baje v torek v Carigrad v civilu in izjavil, da ga je sram nositi uniformo.
Abdullah paša je odložil zapoved-ništvo iz »zdravstvenih ozirov.«
Med begunci v Carigradu vlada glad.
Japonski general o turški in bulgarski armadi.
Japonski general Mikaguslii, ki se je z bojišča vrnil v Sofijo, je nasproti nekemu poročevalcu takole označil turško in bulgarsko armado: Turki imajo izvrstno moštvo, a častniški zbor nikakor ni tak, kakor bi moral biti. Disciplina je med častništvom jako ohlapna. Kar se tiče Goltzevih načrtov bi bili pač najbrže izvrstni in uspešni, ko bi bila njih izvršitev izročena častnikom, kakor so nedvomno nemški. Turški častniki so se pa izkazali kot nezmožni za izpeljavo takih načrtov. Sicer pa to ni moje lastno mnenje, marveč je Goltz paša pred dvema tednoma izrekel ravnoisto mnenje. Bulgari so navdušen in hraber narod in i so v tem oziru podobni Japoncem.
imajo moderno oboroženo armado, ki . jo izvrstno uporabljajo, in ki zlasti ob napadih z bajonetom velikansko in nedosegljivo nastopa.
Srbsko prodiranje.
Bitka pri Bitolju se je začela.
Od oficielne strani se poroča, 'da. se je bitka pri Bitolju začela včeraj. Srbov'je 110.000 s 120 topovi, Turkov 70.000 (?) s 50 topovi.
O f i c i e 1 n o se z Belgrada javlja, da so grške čete, ki korakajo proti Bitolju, da se s srbskimi združijo, blizu Lerina (Florina) zadele na odpor Turkov. V boj so zapleteni le mali sprednji oddelki in ni še nobene resne bitke.
Podrobnosti o bitki pri Kičrtvu in Pri-lepu.
O f i c i e 1 n o se iz Belgrada javlja: V bitkah pri Prilepu in Kičevu je bilo na srbski strani ranjenih 3000. Od Turkov je bilo ubitih in ranjenih 8000. Bitko pri Kičevu je organiziral! na svojo roko znani tetovski paša. Bitka se je bila na vrhovih Mahmudvode, Gačan in Drenkova od osme ure zjutraj do 2. ure popoldne in se je udeleževala tudi artiljerija. Vhod v Ivičevo je bil sijajen. Mohamedanci so armadi ponudili vse-ea, kar je potrebovala. Srbi so zarubili 8000 pušk in veliko municije.
O bitki pri Prilepu sc javlja:
Bitka se je razvila severno od mesta, kjer se hribi stisnejo in tvorijo dolg klanec obdan ob straneh z visokim skalovjem, med katerim vodi pot iz Velesa. Ako hočeš priti v Prilep, si prisiljen iti po tem globokem žrelu. Ko so Turki zbežali iz Kumanovega in Skop-lja, so se umaknili v okolico Velesa in ko so bili tudi tu premagani, so sc obrnili proti Prilepu. Zasedli so žrelo ob vhodu, izhodu in vrh žrela. Na nedostopnih vrhovih, med skalovjem in prepadi so napravili nasipe in stanovali-šča, zvlekli gor z največjim naporom tiste baterije, ki so še ostalo. Obrambe so bile napravljene tudi po vrhovih, ki mesto obvladujejo. Na teh močnih, nepremagljivih pozicijah jo bilo 20 bataljonov in štiri baterije, ki so branile Srbom prodiranje od Velesa proti Prilepu.
Dne 4. novembra zjutraj sta se prikazala pred vhodom dva. regimenta prednje straže vojske princa Aleksan-rlra. Prva turška baterija jih sprejme s Silnim ognjem. Regimenta sta nadaljevala pot in dospela v sotesko; držala
Bulgarske čete gredo skozi Mustalo Pašo proti Odrinu.
sta se pa kolikor mogoče pod baterijami, da niso kroglje letele nanje. Drugi regimenti so sledili prvim in nadaljevali prodiranje, a so se morali ustaviti, ker so druge baterije in streli iz pušk silovito nanje treskali. Srbska artiljerija jc hotela obstreljavati turško, a teren je bil tak, da ni mogla najti pozicije. Tudi ogenj iz pušk ni mogel do živega sovražniku v zasipih. Srbi so prenehali s streljanjem in skušali priti naprej po soteski, a lc z malim uspehom.
Položaj je postajal nevzdržljiv. Na drugo stran je bilo treba priti, naj stane kar hoče. 5. regiment pleza z nasajenim bajonetom po skalovju, a. z vrhov grme topovi. Kri je tekla v curkih po skalovju, celo vrste so padale v prepade in so se valile po strmih plazovih, a napadi se niso ustavili. Vse pozicije so bile vzete z golim orožjem. Ugnjezdeni turški bataljoni so so spustili v beg proti Prilepu, kjer so skoro zagazili izhod iz soteske, a tu jih je sprejela srbska baterija, edina, ki je zavzela tu pozicijo.
Zvečer je bila vsa soteska zavzeta in vsa srbska armada je prenočila pred sotesko, pred zadnjimi turškimi nasipi po vrhovih okoli Prilepa. Boj proti tem se je pričel dne 5. novembra. Ker so bila tudi tu tla neugodna za artiljerijo, so se nadaljevali napadi z bajoneti. 17. regiment ie imel ta dan največjo nalogo.
Popoldne so zapustili Turki zadnje pozicije in pobegnili proti Bitolju. Srbi so pa zasedli Prilep brez bojev.
Isti dan, ko je Prilep padel, je napadel drugi del srbske vojske iznenada Turke, ki so branili prelaz Domir Ka-pu, ključ proti Solunu, kjer so bili Turki po hudem boju pognani v beg. Turki so pobegnili čez Vardar proti jugu s tako naglico, da niso niti zrušili mostu pri Davidovem, od kjer vodi pot v Stru-rriico. Tako je bilo zavzeto tudi lo mesto, ki so jo zapustili Turki brez hrambe.
Zavzetja Novega Pazarja.
Sedaj prihajajo podrobnosti o bitki pri Novem Pazarju. Turška moč je tu znašala: 12.000 mož, 3 in pol bataljonov nizams, ostanek redifs — ona hrzo-strelna Kruppova baterija s šestimi topovi in veliko število topov starega modela. Vse te baterije so padlo Srbom v roke; v vsem 86 kosov, ne vštevši drugih 160 kosov, ki so jih vzeli v drugih bitkah in ki so vsi brzostrelni. Ta velikanski plen bi se dozdeval nemogoč, ko bi ne bili z lastnimi očmi videli kar povsod celo kupe teb vojnih trofej. V Novem Pazarju je padlo v roke. Srbom: ena zastava. 5000 pušk in pol milijona nabojev. Od sinoči neprestano sneži. Skoplje izginja pod belo odejo, ki kriva hribe in dolino Vardar.
Srbske oblasti.
O f i c i e 1 n o so iz Belgrada poroča: V Prizrenu in Djakovici se je ustanovila srbska oblast. Za načelnika prizren skega okraja je imenovan Todor Stankovič.
Poneverjenja turških uradnikov.
Iz Belgrada se javlja o f i c i e 1 n o: Prebivalstvo po od Srbov zasedenih krajih obtožuje turške civilne in vojne blagajnike, da so pred vhodom turških čet državni in privatni denar iz blagajn vzeli in poneverili. Srbske oblasti so uvedle energično preiskavo. Samo blagajnik sirtinjsko kase je poneveril ^0.000 dinarjev.
Angleško poročil ■» n srbskem postopanju proti Arnavtom.
»Daily Chronicle« vzdržuje vest, da so Srbi v bližini Skoplja masakri-raii 2000 Arnavtov, blizu Prizren a pa 5000. Voč vasi da so Srbi požgali. Pri hišnib preiskavah so srbski vojaki Ar-navto pobijali, če so našli orožje ali ne.
Hupulle ie vžigalice: D iorisi MAh Slovencem !
Vesli iz druoiii Krajev bojišča.
Iz drugih krajev bojišča ni danes '. onih važnejših vesti.
Bombardiranje Skadra sc nadaljuje in so Turki zapustili več važnih postojank. O armadi generala Vuko-tiča, ki je Arnavte v djakovskem okraju popolnoma ukrotil, se poroča, da maršira zdaj proti Skadru. Proti Skadru maršira tudi srbska armada generala Živkoviča. Iz Kotora pa poročajo, da se Črnogorcem slabo godi. Baje jc Esad-paša Črnogorce v tridnevni bitki vrgel do Belaja nazaj. Črnogorci Leša in Medue baje niso zavzeli.
O Odrinu ni danes nobenih vesti. Neki bulgarski dijak odrinske gimnazijo, ki je došel v Sofijo, pripoveduje, da je odrinski turški vali dal zapreti vse bulgarske cerkve in šole ter zaprl okoli 110 Bulgarov. Inšpektor bulgar-skih šol je v ječi zblaznel. Neko Bul-garko, ki se ni hotela valijevemu sinu udati, so v ječi tako mučili, da je izdihnila. Za Bulgare se najbolj zavzema neki konzul.
Iz Sofije se javlja, da je general Todorov, potem ko je Turke pri Seresu pobil, vkorakal v Solun.
Nek laški častnik izvaja v »Stam pi«, kako da Bulgari še danes listo mrtvih in ranjencev niso objavili, dasi znašajo izgube Bulgarov v 14 dneh 40.000 mož!
Pismo s Celinja.
Četi n j e, 9. nov. 1912.
Mesec dni.
Uradni »Glas Črnogorca« v današnji številki reasumira dogodke zadnjega meseca na bojnem polju zveznih armacl. Danes jc namreč ravno mesec dni, odkar je Črna gora kot prva izmed vseh balkanskih zveznih držav z orožjem v roki prekoračila mejo turškega imperija in začela delo, ki so ga tako sijajno nadaljevale srbska, bolgarska jn grška armada. Danes se po tolikih sijajnih zmagali zveznega orožja držita le še Odrin in S kade r, ki se je tudi nekdaj turški premoči zelo dolgo upiral. Priti je moral nadenj sam zmagovalec Carigrada, silni sultan Mehmed II. Danes pa po tolikih veko-vih krutega gospodstva njegov naslednik Mehmed V. pred samim Carigradom zbira ostanke svoje razbile vojske, da si reši vsaj življenje in prestolnico. Danes Turčija kliče na pomoč celo krščansko Evropo, toda zdi se, da so sila in žrtve balkanskih narodov zmagale tudi njo: ne gane se. Kajti borba, ki jo bi jejo balkanski narodi, je sveta! Ti narodi žrtvujejo potoke krvi in na tisoče življenj in eksistenc — ne, da bi si tuje prisvajali, marveč da si svoje nazaj pribore. Svojo zemljo hočejo oteti iz barbarskih rok, da jo dvignejo na tisto višino, ki ji po kulturi, katero so Turki v teb deželah uničili, in po delavni sposobnosti njenih sedanjih sinov po vsej pravici pripada. Življenje balkanskih narodov danes ni več nesamostojno, danes se jim ni treba na nikogar naslanjati, ker se zavedajo svoje lastne premoči. Oni vedo, tla so sila, katera more in hoče nadomestiti turško silo na Balkanu. S svojo lastno močjo si pridobivajo zmago za zmago, zato hočejo tudi s svojo lastno močjo in voljo pužeti sadove svojih zmag.	k
Taraboš in Skader — mrtva točka.
Črnogorsko-turška vojna je, kakor se zdi, dospela na mrtvo točko. Dve glavni vojski stojita: ena pod Skadrom, druga pod Tarabošem in — čakata. Obleganje se jo nad vse pričakovanje zavleklo in zdi se, da bo še dolgo trajalo — čeprav bi niti tako dolgo ne bilo imelo trajati. Če vprašamo, odkod ta zamuda, dobimo odgovor: Taraboš jo trd, moderno zgrajen in dobro utrjen; artiljerija vrši svojo dolžnost, naskok pa .je nemogoč, ker ne smerno tvegati več žrtev, nego jih
Črna gora v svoji majhni armadi more utrpeti. Dalje se pravi: ko bo Skader od vseh strani blokiran, sc bo moral udati. Porušiti ga in zažgati in tako prisiliti k udaji — ne gre, ker je škoda velikega in lepega mesta. Pri tem se seveda pozablja, da imajo Črnogorci večje ozire do Skadra, nego so jih imeli ženici — s Parizom. Uspeh: Čakali bomo, obleganje brez konca in kraja.
Toda dolgotrajno obleganje in boji, kakršni se že kakih štirinajst dni vodijo, zahtevajo silnih žrtev in iz dneva v dan zmanjšujejo efekt končne zmage. S tem pada neka senca na junaštvo Črnogorcev, katera vočigled sijajnih zmag na Kumanovu in Lozengradu še bolj naraste. Treba je iskreno priznati, da Skader in Taraboš ne bosta z zlatimi črkami zapisana v vojni zgodovini Črne gore. Cilj, ki si ga je pred mesecem dni stavila Črna gora, je bil večji kakor sredstva, s katerimi ga je hotela doseči. Čez teden dni bomo v Skadru — je bilo geslo. Danes tega gesla ni več in namesto radostnih oči. ki so ga spremljale, jc nastopila neka potrtost — spoznanje lastne krivde, Danes več no. vodi vojne junaško srce, marveč hladna matematika in jaz se spominjam kraljeviča Marka, ki je, kakor priča narodna pravljica, brez pravega vzroka obupal nad svojo močjo . . .
XXX
Vesti z bojišča so docela izostale, a zanimivosti v sedanjih operacijah itak skoro ni. Zunanji poročevalci, zlasti angleški, so že odpoklicani ali so pa uredništvom sami naznanili svoj odhod. Senzacij ni več in jih tudi ne bo, dokler ne pade Skader ali Taraboš. Vršila se bo tiha, toda vztrajna in žilava borba, zavzemajoč korak za korakom, kar bi se bilo lahko naenkrat vzelo.
Srbske armade še ni; nekateri listi so jo sicer žo videli pred Skadrom. Na vsak način bo prišla, toda kdaj, to je vprašanje. Tudi sneg je padel preje, nego jc bilo treba ... Napredovanje srbsko, vojske je s tem silno otežkočeno; zlasti še prevažanje težkih topov, ki so sedaj edino še potrebni.
Junaška smrt katoliškega duhovnika,
Kljub mrtvi točki pa ne manjka junaštva; kdorkoli pade, pacle kot junak. 6. t. m. je padel na Kokariški gori katoliški vojaški duhovnik ulcinjske-ga bataljona o. A udri.j a Jckavič. Bil je Črnogorec in namesto da bi zaostajal ter tolažil ranjene in blagoslavljal padle, je hitel s križem v roki na čelu vojske, da žive popelje v zmago. Kakor v davnih časih! Toda ko je bila zmaga izvojevana, ni mogel več blagosloviti zmagovalcev — padel je kot junak. Bil je mlad in idealen duhovnik, star šele 32 let. A ni bil to edini borec, ki je v tej vojni s križem v roki hodil na čelu vojnih vrst.
Doiodbe in slike z bojnega polja.
Priobčuje prof. A. B e z e n š e k.
Pet na nož I
Vedno se čuje in čita, da nastane v turških bojnih redovih cela panika, kadar se pripravljajo bolgarski vojaki napasti sovražnika ,z bodali ali po bulgarski z n o ž o v i (bajoneti).
Ves fanatičen pogum turških vojakov pade v takih trenotkih v njihove široke hlače, kadar čujejo dotično bulgarsko povelje ali komando.
Poprašali so nekega vjetega turškega podčastnika, zakaj prevzame takšen strah Turke pri bulgarskih napadih z bodali (nožovi) in zakaj se oni nikdar ne zoperstavijo takim napadom.
Turški podčastnik odgovori z vse iskrenostjo:
»Pri naših vojakih je vkorcninjeno prepričanje, da je Bulgar v takšnih napadih — »jurišili« — nepremagljiv in nikdo se mu ne more v bran staviti. In prav zato, kadar mi čujemo koman-
do: »Pet n a nož
se grozno pre-
strašimo in vdarimo v beg« . . .
Turki si torej tolmačijo bulgarsko povelje: » N a p r e d na nož. « tako
Princ Arsen Karagjorgjevič,
poveljnik srbske konjenice.
kakor da bi se glasilo: »Pet na nož!«, t. j. po pet Turkov na vsak bulgarski nož. To je res grozno povelje, in tedaj ne ostane drugo, kakor bežati, kolikor ga sloke noge nesejo.
XXX
Večer se približuje. Solnce se na-giblje k zatonu. Stojim ob morskem bregu v Carigradu ter gledam na morske valove, ki se pri poslednjih solnč-nih žarkih blišče zlato-rdeče, kakor da bi se bila razlila po vrhu morja krščanska kri, ki se zdaj preliva po Balkanu. To dela name otožen vtisek. Obrnem sc proč. Po vrhovih minaretov Hagije Sofije solnčni žarki — rekel bi — jemljejo slovo od polumescca, kateri bo kmalu zatemnel. A na samih minare-tih odseva rdeča svetloba od morja tako, kakor da bi molelo krvavo kopje proti nebu. Tudi pretresujoč pogled!
Obrnem oči iz Evrope na malo-azijski breg, kjer leži Carigradu nasproti mesto Skutari. Tam so turška pokopališča, podobna krasnim velikim parkom. Tam si želi biti pokopan vsak Turek, kakor bi mu velela vest: Ti nisi za Evropo, ampak za Azijo. In ravnokar vidim ladjo, ki nosi umrlega Tur-čina na nasprotni breg k večnemu počitku. — Naj bi mu kmalu sledili v Azijo še vsi živi Turki!
Španski ministrski predsednik umorjen.
MORILEC ANARHIST SE SAM USMRTIL.
Iz dežele svobodomiselnih preku-euhov, s Španskega, dohaja strašno poročilo, da je anarhist Manuel Par-dinas Serrato Martin umoril španskega ministrskega predsednika Canalejasa.
Kako se je izvedel napad.
Včeraj ob 12. opoldne se je podal Canalejas v palačo notranjega ministrstva, da predseduje ministrskemu svetu. Ko je stopil iz kočije, mu je stopil nasproti anarhist Manuel Pardinas Serrato Martin, ga pozdravil in dvakrat (po drugih poročilih trikrat) ustrelil nanj. Predsednik je glasno zakričal in se zgrudil mrtev na tla. Ena kroglja mu je prodrla v glavo. Napad se je izvršil pred vratmi trgovine San Martin, v kateri je napadalčeva kroglja tudi eno.veliko šipo razdrobila. Canalejasa so prenesli v bližnjo lekarno, kjer so ga položili na divan, a takrat je bil že mrtev; nato so ga prenesli v notranje ministrstvo. Španski kralj se je takoj podal v notranje ministrstvo, da izkaže rajnemu ministru zadnjo čast. Canalejaseve žene do 10. ure zvečer o smrti njenega soproga niso obvestili in ji rekli, ko je po njem povpraševala, da je padel po stopnjicah in se poškodoval, vsled česar da ni mogel domov.
Canalejasov morilec
je znani anarhist Manuel Pardinas Serrato Martin. Rojen je bil v E1 Gradu, provinca Huesca. Star je 27 let. Trdi se, da je usmrtil Canalejasa radi osebnosti (?). Pravijo, da se je takoj po napadu usmrtil, a neko drugo madridsko poročilo trdi, da so napadalca aretirali. Po drugih poročilih se je napadalec res usmrtil, neko drugo sumljivo osebo so pa aretirali. Canalejas je dobival že več dni grozilna pisma. Morilec je streljal nanj iz daljave 4 do 5 metrov.
Canalejas
Je bil v 59. letu svoje starosti. Rajnik ni bil bogat in je živel skromno. V svoji mladosti se je jako lahko učil. Po poklicu je bil odvetnik. Njegov oče je bil ravnatelj železnic in mu je poveril glavno tajništvo. Jose Canalejas se je vglobil v javna vprašanja, a obenem spisal dva obširna zvezka o zgodovini latinske literature. V španski državni zbor so ga izvolili prvič 1. 1881., kjer je konservativni vladi jako nasprotoval. Ko so liberalci 1. 1888. prevzeli vlado, je postal 34 letni mož carinski minister. Takrat je spisal tudi knjigo o pravicah parlamenta. Bil je svoj čas že trgovinski, pravosodni in poljedelski minister. Veliko je tudi pisal. Ko je padla 1. 1910. Moretova konservativna vlada, je poslal španski ministrski predsednik. Upali so, da svobodomiselna vlada pomiri nemirne španske svobodomisel nc elemente, a se mu to ni posrečilo. Splošnih stavk protikatoliška Canale jasova vlada ni preprečila, dasi je povzročila na Španskem kulturni boj in tako postala ljubljenka framasonov. Canalejas je zapiral katoliške šolo, pospeševal ustanovitev brezverskih in se spri z Vutikanom. Hvalil se je, da kralj odobrava njegovo kulturnobojno politiko. Kroglje anarhista so prestrigle nit Cana'cjasovega življenja, a razmer na Španskem niso ozdravile. Ljudstvo zahteva kruha, framasonstvo pa hoče, da sledi portugalski ljudovladi tudi Španska in da se kulturni bol na špan-
skem nadaljuje. Na Canalejasu se izpolnjuje pregovor: Kdo seje vihar, ga tudi žanje.
Dnevne novice.
-f- Podružnice »Slovenske Straže«! — Izobraževalna društva! — Orli! Sodelujte vsi, da se razširi agitacija za nakup srečk »Slovenske Straže«. Tekoči teden in prihodnjo nedeljo posvetimo delu za veliko loterijo »Slovenske Straže«! Branimo meje slovenske domovine! Bratje na Balkanu žrtvujejo ?a domovino kri in življenje — obdolžimo se mi domovini vsaj s tem, da podpiramo delo »Slovenske Straže«.
-f Nemški listi se imajo za dobro informirane in za vestne. Kako pa je s tem v resnici, dokazujejo zadnji dogodki. Nemški listi prinašajo oficiozni članek »Tribune«, ki se izjavlja za neodvisnost Albanije, popolnoma pa za-molčujejo, da isti list obenem namiguje, da Italija proti zahtevi srbskega jadranskega pristanišča ne bo nastopila in da Italija Avstriji noče pripoznati na Balkanu nobenih gospodarskih privilegijev. »Slovenec« je bil o tem velikobolj in točneje informiran, nego li vsi nemški listi. Nemško časopisje nadalje ve, da je italijanski poslanik v Belgradu odločno nastopil za avstrijske zahteve. To pa je po drugih glasovih dvomno. Taisti listi vedo, da je Danev odobraval avstrijsko stališče. To pa je čisto napačno. Glasove angleških in francoskih listov v tej zadevi nemško časopisje izkrivlja. Kdor bi hotel sedaj presojati diplomatični položaj po »Tagespošti«, »Zeit«, »Reichspošti, »Preši« itd., bi dobil o njem popolnoma napačno sliko. Pri tej priliki opozarjamo na to, da »Slovenec« tudi v tem oziru prinaša vseskozi točne in vestne informacije.
-f- Zadoščenje »Slovenski Straži«. V »Slovenskem Narodu« je nedavno iz-legel neki neslani dopisnik v oddelku za Štajersko kup laži o loteriji »Slovenske Straže«. Lagal se je mecl drugim, »da dobitki loterije »Slovenske Straže« iz večine pohajajo iz lasti dr. Šuster-šiča in njegovih raznih stanovanj. Ko se je preselil v deželni dvorec, je vse te meblne »Slov. Straži« prav drago »vri-bal«, sam pa si kupil nove. Nekaj starih »nahtkastlov« i. dr. so žrtvovali škof Bonaventura, prošt Sajovic in drugi; pa vsa ta ropotija zdaj ni več vredna caherlina za očiščenje.« »Slovenski Narod je sedaj infamne dopisnikove laži preklical in je priobčil naslednjo
Izjavo. V 246. številki našega lista z dne 25. p. m. priobčen je bil dopis iz Maribora, v katerem se smeši loterija »Slovenske Straže« na način, ki ne odgovarja niti našim načelom, niti našemu okusu. Isto velja tudi o napadih tega dopisa na zasebno dostojnost deželnega glavarja g. dr. šusteršiča, g. kne-zoškofa, g. prošta Sajovica in funkcionarjev »Slovenske Straže«. Prepričali smo se tudi, da so ti napadi brez vsake stvarne podlage in zategadelj obžalujemo, da se je ta stvar vtihotapila v naš list. — Uredništvo »Slovenskega Naroda«.
-f- Za pogorelce v Trebči vasi. Poslanec Jaklič je vložil v državnem zboru predlog za podporo pogorelcem v Trebči vasi.
Poslanec Gostinčar je v poslanski zbornici vložil interpelacijo, ki ima namen, opozoriti poljedelsko ministrstvo na dejstvo, da gozdni organi v Idriji in okolici ne vpoštevajo ukazov ministrstva in da ljudi, ki rabijo les za izdelovanje kmetijskega orodja in posod, šikanirajo na ta način, da jim oddajajo les v najbolj oddaljenih in težko dostopnih krajih, s čemur jim provzro-čajo veliko težavnega dela in stroškov ter jim s tem otežujejo njih posel in zaslužek, na katerega so navezani. V interpelaciji se zahteva, da poljedelsko ministrstvo ukaže ustaviti vsako ši-kano.
+ Nujna prošn'a. Vse tiste, ki so prejeli srečke »Slovenske Straže«, prosimo, cla odpošljejo zanesljivo najkasneje dne 18. novembra, še bolje pa prej, denar za razpečane srečke kakor tudi neprodane srečke pisarni »Slovenske Straže«. V ponedeljek 18. novembra mora biti oddan denar za srečke in tu di neprodane srečke m ^ra o v ponede ljek 18. novembra biti oddane na pošti oziroma osebno izročene v pisarni »Sl Straže« v Ljubljani, Dunajska cesta 32 Opozarjamo, da imajo pravico do do bilkov le tisle izžrebane srečke, ki so plačann pred žrebanjem
+ Narodne razm ;re v Dragi na K> čevskrm. Draga. Po poldrugoletncm zavlačevanju so se občinske volitve pr: nas vendarle izvršile in dobili smo žu pa na Jesclielnika Nemca seveda Nemci so se bili oprijeli stare že dobro preizkušene metode in razpisali volit-
ve, ko Slovencev ni bilo doma. Sloven-
ski stranki se je pa posrečilo zavlefi vso stvar do marca. Pod vodstvom vladajočih Nemcev so se vršile cel čas take nepravilnosti, da bi se morala zavreči cela volitev. Prve volitve so dale sledeči rezultat: III. in II. razred so dobili Nemci, v I. razredu pa obe stranki po enako glasov. Žreb je odločil nam clva odbornika, Nemcem štiri. Slovencev ni bilo dve tretjini doma. Z groznim ponosom so nemški listi pisali o sijajni zmagi Nemcev v Dragi. Vložili smo pritožbo z 20 točkami. Vsaka točka skoro je obsegala tako nepravilnost, ki bi morala ovreči vse volitve. Po dolgom molku je vlada razveljavila volitve v I. razredu, v II. razredu je razveljavila 6 glasov, v III. razredu pa 12 glasov. Vsak količkaj misleč človek je bil prepričan, da se tak ne-stvor kot so bile volitve v marcu, ne more postavno priznati; le deželna vlada je vso stvar v glavnem potrdila. Volile so žene, katerih možje še žive, Nemci so volili za posamezne vasi, ki niso bili nikdar izvoljeni v kak vaški odbor, popravljali so se imeniki in drugo, a na vse se je lakonično odgovarjalo, da ni merodajno. Zlasti zadnja točka bi bila menda predmet državnega pravdni-štva, a se ni reagiralo. Nove volitve v I. razredu, ki so se vršile v septembru, so izpadle sijajno za našo stranko. Z lepo večino so bili izvoljeni vsi slovenski kandidatje. Za II. in III. razred je šla pritožba na višjo inštanco. Uspeh volitev res ni popolna zmaga, a dosegli smo, da imamo močno opozicijo v odboru. Nova težava se je pokazala pa pri volitvi župana. Mandatarji II. razreda so šli razen enega vsi v Ameriko, le eden je ostal in eden namestnik. Pri prvi volitvi je bila izvolitev župana nemogoča; Slovenci smo zahtevali dopolnilne volitve. Nemški svet. ki pa ne obsega samo Drage, se je pa zbal. da bi se šc ta večina ne skrhala in je pritisnil, ne oziraje se na našo pritožbo, da se volitve takoj vrše. Tako ima Draga spet nemško glavo. Svetovalce so si tudi vse sebi prihranili. Da pa navzlic svojim šaržam ne bodo neomejeni gospodarji, to bo skrbela naša opozicija, ki se bo naslanjala na Kmetsko zvezo in na pravični deželni odbor. Nekaj so pokazale te volitve: Da se vršijo volitve poleti, ko so naši ljudje doma, se Draga pokaže docela slovensko. To pa še pride, tega smo sigurni.
—	Slov. kat. akad. društvo »Dan« v Pragi. Na občnem zboru 9. novembra 1912 se je sestavil odbor sledeče: predsednik Jožko Čopič, stud. phil.; podpredsednik in blagajnik Jožko Fon, stud. iur.; tajnik France Bratina, stud. iur.; knjižničar in gospodar Jožef koruza, stud. iur.; revizorja Tone Les-kovec in Janko Koser, kand. iur.
—	Promocija. Danes je bil v veliki slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča g. odv. kandidat Mark Natlačen promoviran za doktorja prava.
—	Strela udarila. Dolenji Logatec: V torek, dne 12. t. m. ob 4. uri zjutraj je udarila strela v vezan kozolec Marije Tršar, vulgo Mesojedec na Brodu h. št. 1. Poslopje je docela pogorelo z vsem, kar je bilo tam shranjenega. Strela je prišla tudi v živinski hlev, kjer je ubila dve kravi, hleva pa ni užgala. Škoda je za prizadeto hišo zelo občutna in to tembolj, ker je isto hišo
zadnjem času zadelo več hudih nesreč.
—	Šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom. »Katoliška Bukvama« ima v zalogi: Niernberger, stenske table za pouk v petju na ljudskih in meščanskih šolah. 12 listov; 66 X 95 cm; na lepenki 12 K. Vsebina: 1. Ključi in vaje v branju not. 2. Notni sestav, pavze in taktiranje. 3. Podaljšane note. 4. Naraščanje in padanje glasov. 5. Nadaljevanje. Vpeljava terc. 6. in 7. Vpeljeva kvart. 8. Ponazorovanje sekst. 9. Septima na podlagi oktave. 10. Križ, b in razvezatelj. 11. in 12. Pesmi brez besed. Ker se s petjem ne vzbuja in razvija samo glasbeni sluh, temveč se blaži srce in oživljajo domoljubna in verska čustva, zato so te tabele zelo pripravne za razna izobraževalna društva. Ako pevci in pevke nimajo nikakršnih vaj, ne poznajo not ali vsaj notnega sestava, potem je ves trud zaman; tudi pravega veselja ni. S temi tabelami bo ustreženo torej vsestransko.
—	Umrla je v Zdenski vasi pri Do-brčpoljah gospa Marija Trpin, občespo-štovana vsled svoje dobrosrčnosti in vnelosti za vsako dobro stvar. Pokoj plemeniti duši, rodbini pa naše sožalje!
—	Dva Slovenca v črnogorski armadi. V črnogorsko armado sta vstopila Slovenca Mihael Čop, iurist, doma z Blejske Dobrave, in Blaž Lip ar, iurist, doma iz Šmarce pri Kamniku.
—	Ženo je ubil. V Trnovcu pri Medvodah je Jakob Polenšek z burk-ljami svojo ženo tako topel, da jo je ubil. Zakonska sia se v pijanosti večkrat prepirala.
— Sadje v gospodinjstvu. O tej koristni in lepi knjigi smo prinesli zadnjo soboto oceno, toda izpustil se je stavek, da knjigo lahko vsakdo kupi v »Katoliški Bukvami«. Broširana stane 1 K 20 h, v platno vezana 1 K 80 h, po pošti 15 h več. Vsaka zavedna gospodinja in dekle bi morala imeti to knjigo.
Vi, vi in vi, ki še nimate srečke »Slovenske Straže« v podporo revnim otrokom! Ali nimate prav nič narodne zavesti in srca za naše obmejne brate? Še je čas, da izpolnite svojo narodno dolžnost, ki vam nalaga malenkostno žrtev ene same krone, ki jo vi gotovo zmorete, obmejni bratje bi jo pa zelo pogrešali. Če srečk v vašem kraju ni naprodaj, usedite se in pišite po-njo naravnost »Slovenski Straži« v Ljubljani. Hitite, dan žrebanja se bliža!
Ljubljanske novice.
lj Srečke »Slovenske Straže« prodajajo v Ljubljani naslednje trafike in prodajaU ne: Mrzlikar Avgust, Sodna ulica 4; Šubic Evgenija, »Union«; Elsner Marija, Kopitarjeva ulica; Štrkovič Franja, Dunajska cesta; Blaž J., Dunajska cesta; Saje Antonija, Dunajska cesta; Podboj Ivan, trgovec, Sv, Petra cesta; Pichler Ivana, Kongresni trg 3; Bivic Josipina, Židovska ulica; Kleinstein Josipina, Jurčičev trg; Blaznik Alojzija, Stari trg; Sitar J., Sv. Florijana ulica} Šoukal Franc, Pred škofijo; Prodajalna Katol. tiskovnega društva, Kopitarjeva ulicaj Kanz Albina, Sv. Petra cesta 12; Kušar Iv., Sv. Petra cesta 50; Stine Ivan, Valvazorjev trg; Sušin Vinko, Kolodvorska ulica; Sku-bic Ana, Opekarska cesta 26; I. ljubljansko: del. konsumno društvo, Kongresni trg; Fuchs Marija, Marije Terezije cesta; Vel-kavrh A., Sv. Jakoba trg.
Zaupno vprašanje na naše prijatelje« Ali že imate srečko »Slovenske Straže« v podporo revnim otrokom? ... Prislovica pravi, da se prave prijatelje spozna v sili: Sila je tukaj, kje ste, prijatelji obmejnih! Slovencev?
lj Govorniški tečaj S. K. S. Z. se z tu čne danes zvečer ob pol 8. uri v Ljud-i skem domu. Vabimo najvljudneje K obilni udeležbi. Pridejo lahko tudi ti* sti, ki se še niso zglasili v tajništvu, ker se bo pred poukom vpisavalo.
lj Krščanska ž nska zveza ima V, petek, to je dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne redno predavanje v Ljudskem domu. Predava č. gospod dr. Josip Jerše.
lj Prihodnja seja ljubljanskrg«, občinskega sveta se bo vršila v torek dne 19. t. m. z dnevnim redom za včeraj naznanjene seje. Vsled odsotnosti občinskih svetnikov S. L. S. se je morala namreč včeraj nepravilno sklicana seja preložiti razun dveh točk, ki jih je župan smatral za nujni in so se včei raj rešili.
lj Defravdanta Evgena Kussa, k! je kot blagajnik kemične tovarne de-fravdiral 18.000 K in pobegnil, so prijeli v Genfu. V devetih dneh je Kuss zapravil 6600 frankov. Kussa tudi dol-, že, da je v Italiji ukradel 130.000 lir.
lj Umrli so v Ljubljani. Rudolf Kopriva, delavec, 77 let. — Jakob Langus, bivši delavec, 84 let. — Tomaž Miklav-čič, ogljar, 48 let. — Marjeta Baje, de^ lavka, 75 let. — Helena Zupan, bivša služkinja, 75 let.
lj Znamenje časa. Včeraj in predvčerajšnjem se je pri tukajšnji policiji zglasilo osem oseb, ki so bile brez dela in jela in so prosile, da se jih prenoči v zaporih. Rodom so bili eden iz Preschena, eden iz Brunšviga, en Dunajčan, trije Hrvatje in dva Štajerca. Po poklicu so bili eden delavec,, eden Irgovski pomočnik, eden strugar, eden poclobar, eden ključavničar, dva pa vli-varja. Vsi skupaj so imeli 4 K 12 vin. denarja. Policija je prošnji siromakov ugodila.
lj »Ako na sv. Martina dan zasi?a solnce, je v treh dneh sneg«, pravi stara prislovica. V ponedeljek je bilo vreme sicer kislo, a solnce se je bilo le prikazalo. Uresničenja pa ni bilo treba čakati tri dni, marveč se je že isto noč jelo bliskati ter močno grmeti in deževati; zjutraj smo pa vstali na belo. Istotako je tudi včeraj cel dan po malem snežilo. Danes ponoči je nekoliko po-mrznilo in bilo je pričakovati, cla se zjasni. Danes dopoldne je pa zopet, začelo snežiti. Cesto so vsled južnega vremena zelo mokre. Vozni promet zelo trpi in tudi telefonsko omrežje jo ponekod zmešano.
lj Iz gleda iške pisarno. V četrtek, dne 14. t. m., za nepar - abonente, se prvič na slovenskem odru uprizori Drčgelyjeva štiridejanska burka »Čo frak dobro pristoja« (Der gut sitzende Frack).
lj Voditi pse v kavarne in gostilne jo policijsko prepovedano. Ker se pa dan na dan množe pritožbe, cla lastniki pse vodijo v nadlego drugih gostov po kavarnah in gostilnah, opozarjamo, da bodo krivci brezobzirno zapadli kazni
po ces. nar. z dne 20. aprila 1854, št. 96 drž. zak.
Telefonska in forzolavna poročila.
BITKA PRI ČATALDŽI. Sofija, 13. novembra. Danes je pretekel že tretji dan, da iz Čataldže ni vesti, ker je brzojavna zveza prekinjena.
Soiija, 13. novembra. Zadnje vesti pravifo, da bulgarska artiljerija živahno obstreljuje čataldške pozicije in da je levo turško krilo obkoljeno.
Belgrad, 13. novembra. Bulgari so linijo pri Čataldži prebili.
Kol n, 13. novembra. »Koln. Ztg.« poroča, da je vest, da so Bulgari čataldško pozicijo prebili, neutemeljena.
Dunaj, 13. novembra. »Wiener Allg. Ztg.« poroča iz Belgrada, da je Čataldža padla.
Carigrad, 13. novembra. Med Bulgari in Turki se bije bitka pri Čerkeskoju.
Carigrad, 13. novembra. Mahmud Muktar paša je ponedeljek došel v Carigrad, se nato vrnil v Čataldžo in od tu zahteval ojačenj, ki so v torek odšla i/. Carigrada. Ker bitka traja že od sobote, se smatra to kot znamenje, da Turkom trda prede. Vrhovno poveljstvo je prevzel Ized paša.
Carigrad, 13. novembra. Začeli so se boji predstraž pri Čataldži.
Sofija, 13. novembra. Bulgarski arti-Ijeri^i se je po privatnih vesteh posrečilo zavzeti čataldške pozicije, od koder je začela streljati na Turke. Levo turško krilo se je že umaknilo. Napad na celo fronto se je že začel.
OBLEGANJE ODRINA. Belgrad, 13. novembra. Včeraj je srbska armada generala Stepanoviča, podpirana od Bulgarov, zavzela po ljuti bitki neko važno utrdbo pred Odrinom.
Koln, 13. novembra. »Koln. Ztg.;< poroča, da so se zadnje dni okoli Odrina vršili hudi boji. Trdnjavo Maraš so zdaj Turki zavzeli, zdaj Bulgari, dokler ni konečno v bulgarskih rokah ostala. Turške izgube so ogromne.
Soiija, 13. novembra. »Mitv poroča, da so 10. t. m. ponoči okoli pol 11. ure Turki iz Odrina izpadli v smeri proti Ek-medgekoju. Srbi, ki so se tu prvič bili, so Turke, ki so bili zelo številni, vrgli popolnoma nazaj, bulgarska artiljerija pa jih je obsula s krogljami. Turki so se umaknili z velikimi izgubami.
OFICIELNO POROČILO BULGARSKE AGENCIJE O ZADNJIH BOJIH.
SOLUN BULGARSKI? Sofija, 13. novembra. Bulgarska tel. agencija poroča: Makedonske bulgarske čete so 6. t. m. zasedle Strumico in Demir Hissar. Poveljnik Rilo-divizije Todo-rov je 9. t. m. kralju Ferdinandu brzojavil: Od danes dalje je Solun pod žezlom Vašega Veličanstva. 10. t. m. so bulgarske čete prodrle do čataldškik pozicij, ne da bi naletele na odpor, Bulgarske čete so zasedle Rodosto, Evegli, Silivri in Midijo. Druga armada, ki oblega Odrin, vedno bolj zožuje pas okoli mesta. Bulgarske čete so zasedle utrdbi Papaštepe in Nastal Tepe. Vest o velikih izgubah bulgarskih čet je neosnovana. (Pri tej oficielni brzojavki vzbuja opomba o Solunu nekako presenečenje. Op. ured.)
BOJ ZA SKADER. Rijeka, 13. novembra. Pri predvčerajšnjem bombardiranju Skadra je bilo več poslopij poškodovanih. Nekaj oseb je bilo ranjenih. Turki so se umaknili na najvišje pozicije. Vsled gladu in mraza jih je več hotelo zapustiti svoje pozicije, a so jih Črnogorci odbili nazaj.
TURKI MEDUO IN LEŠ ZOPET ZAVZELI?
Kotor, 13. novembra. Turki in Albanci so Črnogorce vrgli nazaj iz Medue in Leša.
DEMENTI O IZGREDIH V CARIGRADU.
Pariz, 13. novembra. Zunanje ministrstvo dementira poročila listov o masakrih in požarih v Carigradu.
NEMŠKI PARNIK OD GRKOV ZAJET.
Atene, 13. novembra. Grška .torpedov-ka je blizu Teneda sekvestirala nemški parnik z 81 potniki in ga dirigirala proti Pireju.
ALBANCI USTANOVE PROVIZORNO VLADO.
Berolin, 13. novembra. Albanski vodje bodo v Elbassanu ustanovili provizorno vlado, na čelu ji Izmail Kemal bej.
NOV SRBSKI RED. Belgrad, 13. novembra. Kralj Peter je sklenil ustanoviti red »Car Dušana Silnega«, s katerim se bodo odlikovali častniki, ki so se v bitkah posebno izkazali.
OFICIELNA IZJAVA BULGARIJE GLEDE SRBjJE. Soiija, 13. novembra. »Agence tčle-grapbique bulgare« javlja oficielno, da je samoposebi razumljivo, da bo Bul-garija Srbijo nlede jadranske luke pod-
pirala in da je za vsak slučaj konflikta dogovorjena skupna obramba.
BULGARIJA ZA SRBIJO. Sofija, 13. novembra. Organ bulgarske vlade »Mir« je objavil članek, ki se jako ostro obrača proti avstrijski diplomaciji in je vzbudil veliko pozornost. »Mir« izvaja: V Evropi se slišijo teči solze za Albance, ki so bili vedno element reakcije, nasilja in brutalnosti v evropski Turčiji. Te simpatije nekaterih avstrijskih, mažarskib in laških časopisov za Albance niso Bulgariji nič kaj ljube. Prvič čutimo v tem nekako obnovitev tistega varuštva, ki si je je lastil v prejšnjih časih nad Balkanom del Evrope, katerega pa se hočemo iz-nebiti. Drugič pa pomeni zahteva po popolni neodvisnosti Albanije nasprot-stvo proti težnji Srbije, dobiti pristanišče ob Adriji. Zahteva Srbije pa je »conditio sine qua non« balkanskega vprašanja. Nasprotstvo proti tej srbski zahtevi bi najmenj pričakovali od Avstrije, v kateri živi toliko Srbov, ki bi pač smeli računati na to, da Avstrija srbsko sosedo podpira. Ako Avstrija naglaša, da v Stari Srbiji in ob Jadranskem morju živi velik del Albancev, kateri cla morajo glasom narodnega principa postati neodvisni, je treba nasproti temu pripomniti, da tudi v Avstriji živi veliko narodnosti, ne cla bi se iz tega izvajale take konsekvence, kakor jih izvaja zdaj glede Albancev del avstrijskega časopisja. »Mir« zaključuje dobesedno: »Ker je Avstrija edina velika soseda, ki meji neposredno na Balkan, je v njenem največjem interesu, da si pridobi prijateljstvo balkanskih narodov. Vsak njen poizkus, otežiti naravno rešitev balkanskega vprašanja, kojega del je zahteva »sine qua non« Srbije, da dobi izhod na Adrijo, bi mogel postati povod, da bi se zanetila vojska, ki bi se gotovo ne dala lokalizirati.«
RESNIČNI NAMEN DANEVOVE MISIJE.
Dunaj, 13. novembra. Od dobro informirane strani izvemo o misiji predsednika bulgarskega sobranja Daneva sledeče: Misija Daneva, ki je največji pristaš bulgar-sko-srbske zveze, je imela čisto drugačno smer, kakor ji jo pripisuje nemško in ma-žarsko časopisje. Danev nikakor ni prišel na Dunaj informirat merodajne kroge, da bi Bulgarija rajši pustila svojo srbsko zaveznico na cedilu, kakor da sc vplete v konflikt s Srbijo, marveč nasprotno zalo, da monarhijo opozori, da je Bulgarija s Srbijo solidarna, vsled česar bi jo v slučaju vojske morala podpirati. Seveda se je Danev potrudil, da spričo tega položaja omogoči med Avstrijo in Srbijo sporazum, toda nikakor ne v tem smislu, da bi se Srbija jadranskemu pristanišču odrekla, marveč narobe, v tem smislu, da Srbiju pristanišče dobi, seveda pod gotovimi pogoji, ki :->o pa le strategičnega značaja. — Kar se tiče zahteve Avstrije, naj se Srbija zaveže, da ne bo podpirala iredente v Avstriji, so poučeni krogi mnenja, da taka garancija ne bi bila posebnega pomena, ker bi v slučaju, da bi monarhija Jugoslovane i nadalje zatirala, bila taka garancija od strani Srbije zgolj platoničnega značaja. — Zahteve po gospodarskih privilegijih v Sibiji pa Avstrija bržčas tudi ne bo mogla uveljaviti, ker se temu ne protivijo samo sile tripelentente, marveč celo Nemčija in Italija. — Kar se tiče Nemčije, je v jako mučnem položaju, ker bi Avstrijo v najhujšem slučaju pač morala podpirati, a jako nerada. Zato se Nemčija varje zavzeti nasproti Srbiji neprijazno stališče, marveč z vsemi silami posreduje. — Uverjenje dobro poučenih političnih krogov je, da bo tudi Avstrija morala precej popustiti.
MISIJA SRBSKEGA PRINCA ARSENA V BEROLINU. Belgrad, 13. novembra. Princ Arsen Karagjorgievič je odpotoval v važni politični misiji k cesarju V.ljemu v Berolin.
Budimpešta, 13. novembra. Semkaj je dospel princ Arsen Karagjorgjevič. Na kolodvoru so bili člani srbskega konzulata. Princ ni stopil iz vagona, ampak je kmalu odpotoval dalje v Berolin.
ALI JE ITALIJA V BELGRADU INTERVENIRALA ALI NE? Berolin, 13. novembra. Medtem ko sc poroča, cla je italijanski poslanik v Belgradu srbsko vlado obvestil, da je Italija glede Albanije in jadranskega pristanišča z Avstrijo solidarna in da Italija Srbiji svetuje, da svoje zahteve zniža, v berolinskih političnih krogih zanikujejo, da bi se bil ta korak res storil.
ITALIJANSKO JAVNO MNENJE NI Z NAMI.
Milan, 13. novembra. Veliko pozornost vzbuja članek uglednega politika Torre v »Corr. d. Sera«, kateri svari itnlijansko vlado, da bi se glede balkanskega vprašanja postavila na stran Avstrije v svojo škodo. Torre izvaja: i Avstrija noče svojih zahtev precizirati.
Zazdaj hoče le, da se reši vprašanje jadranskega pristanišča za Srbijo. Ako Avstrija odneha, se bo potem tudi o drugih točkah s Srbijo sporazumela, zlasti glede gospodarskih privilegijev glede svojega eksporta v Solun, in to bo nam v škodo. Ako pa Srbijo poniža v vprašanju pristanišča, bo i glede drugih zahtev zavzela intranšigentno stališče in nastal bo evropski konflikt. Tudi v tem slučaju bi Italija trpela le veliko škodo, ako Avstrijo podpira, ker bi si odtujila balkansko zvezo namesto cla si jo pridobi zase.
Bologna, 13. novembra. »Resto del Carlino« izvaja, cla Avstrija spretno izrablja interes, ki ga ima Italija glede Albanije, v to, da Srbiji nastavi nož na vrat glede jadranskega pristanišča. Zato Avstrija tako naglaša zvezo z Italijo. Njen resničen namen pa je le ta, da od Srbije za dovolitev pristanišča ob Adriji odkupi dragocene ekonomske privilegije na železnici v Solun. To pa bi bilo v veliko škodo Italije. — Italijanska javnost je sploh Avstriji skrajno nasprotna in simpatizira vseskozi s Srbijo.
XXX
DUNAJSKI LISTI O MOBILIZACIJI
AVSTRO - OGRSKE ARMADE.
Dunaj, 13. novembra. Dunajski in budimpeštanski listi trdijo, da se Avstrija pripravlja za vsak slučaj. Iz Pu-lja se jim javlja, da je baje mornarica mobilizirana. Iz Zemuna se jim poroča, da so tudi vsi avstrijski monitorji pripravljeni. Iz Češke priobčujejo dunajski listi, da se tam čete mobilizirajo. Iz Zagreba javljajo istotako dunajski listi, da sc je peljalo skozi Zagreb 120 vagonov vojakov v Bosno. Včeraj da je v Zagreb zopet dospel vojaški transport, večinoma topništvo.
RUSIJA MOBILIZIRA.
Lvov, 13. novembra. Iz Kieva se poroča, cla se je ukazalo, cla se imajo čete ondotnega okraja izpopolniti na zvišano mirovno stanje. Storile so se priprave za mobilizacijo dveh vojnih zborov v Ruski Poljski.
Praga, 13. novembra. »Češke Slovo« poroča iz Rostova, cla so donski kozaki že dobili mobilizacijske poziv-nice. Železniški vlaki so polni vojnega materiala. Veliki transporti čet so že odposlani na mejo.
Pariz, 13. novembra. Tudi tukajšnji listi poročajo iz Rostova, da so donski kozaki že mobilizirani in sc odpeljejo na mejo.
FRANCIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJSKO?
Berolin, 13. novembra. »Vossische Zeitung« poroča iz Pariza, cla se ondi vrše nekatere priprave, ki se sicer izvršujejo le v času bližajoče se vojske.
PRIPRAVE RUMUNIJE.
Dunaj, 13. novembra. Iz Bukarešta se poroča, da se je kralj Karol zopet stalno nastanil v prestolnem mestu. Zadnje dni se je pod njegovim predsedstvom vršilo več ministrskih konferenc, katerim je bil predmet skoro izključno zunanji položaj. Sprejel se je principielni sklep, cla se v slučaju potrebe mobilizira prvi, tretji in peti vojni zbor.
TAJNI SESTANEK MED BULGAR-
SKIM IN RUMUNSKIM ČAROM.
Budimpešta, 13. novembra. Iz Bukarešta se javlja, da je tam razširjena vest, da sta se car Ferdinand bulgarski in kralj Karol rumunski pretekli petek ob 5. uri zjutraj v najstrožjem inco-gnitu sestala, nakar se je car Ferdinand zopet vrnil v bulgarski glavni stan.
ENI GOVORE O MIRU, DRUGI O SVETOVNI VOJSKI.
Dunaj, 13. novembra. »Wiener Allg. Ztg.« poroča iz Pariza, cla se v tamoš-njili političnih krogih smatra sedanji trenotek za intervencijo za mir kot ugoden.
Rijeka, 13. novembra. Črnogorski politični krogi so uverjeni, da se bodo v kratkem začela med Turčijo in balkanskimi državami mirovna pogajanja.
Dunaj, 13. novembra. »N. Fr. Pres-se« clonaša članek, glasom katerega je svetovni mir zelo ogrožen. Rusija Srbijo vseskozi podpira, Avstrija pa na noben način noče priznati Srbiji jadranske luke.
Bukarešt, 13. novembra. Tucli tu se trdi, da se začno mirovna pogajanja med Turčijo in balkanskimi državami še pred 1. decembrom, in to ali v Buka-reštu ali v Bernu.
NOČNE KONFERENCE PRI PRESTO-LONASLEDNIKU.
Dunaj, 13. novembra. »Zeit« poroča, da so se vršile včeraj pri prestolonasledniku v Budimpešti celo noč konference. Prestolonaslednik je celo noč sprejemal različne politike in vojaško dostojanstvenike. Imena niso znana.
NE BO NIČ RESNEGA?
Praga, 13. novembra. Posebni dopisnik »Venkova« poroča iz Belgrada, da je avstro-ogrski poslanik Ugron izjavil, da ne varuje, da bi med Avstrijo in Srbijo prišlo do resne komplikaije.
ZADNJE VESTI. IZJAVA HRVATSKO - SLOVENSKEGA KLUBA GLEDE MIRU.
Dunaj, 13. novembra. Hrvaisko-slo-venski klub je izvolil v svojo parlamentarno komisijo dr. Dulibiča, Jarca, Gostin-čarja, dr. Kreka, Spinčiča in Graienauerja in sklenil sledečo resolucijo:
»Hrvatsko - slovenski klub poživlja odgovorne faktorje monarhije, naj vse store, da se ohrani blagoslov miru in se svobodni razvoj jugoslovanskih narodov ne prepreči.«
MEDNARODNI POLOŽAJ IZBOLJŠAN.
Peterburg, 13. novembra. Oficiozna »Rosija« označuje vesti o konfliktu med velevlastmi glede balkanskega vprašanja za »čenče«.
Dunaj, 13. novembra. Internacionalna situacija se je izboljšala in se upa, da pride s Srb'jo do sporazuma.
MIROVNA POGAJANJA MED TURfil-JO IN BALKANSKIMI DRŽAVAMI.
Carigrad, 13. novembra. Porta se je za mir obrnila direktno na Bulgarijo.
Carigrad, 13. novembra. Porta je velevlastem naznanila, da ni .stvar Turčije, ampak balkanskih držav označiti pogoje za premirje, oziroma za mir.
HUDI PRETEPI MED DIJAKI.
Dunaj, 13. novembra. Danes je prišlo na tukajšnji univerzi do pretepa med nem-škonacionalnimi in krščanskosocialnimi dijaki. Prvi so slednje vrgli iz univerze.
Darmstadt, 13. novembra. Tu je prišlo do pretepa med nemškimi in ruskimi dija« ki. Nek Rus je baje potegnil revolver, nakar so ga Nemci napadli ter z noži in palicami tako zdelali, da je umrl.
DR. HOCHENBURGERJU JE POSTA' LO SLABO.
Dunaj, 13. novembra. Tekom današnje seje. poslanske zbornive je postalo just. ministru dr. Ilohenburgerju slabo. Prenesli so ga v sanitetno sobo.
POGREB CANALEJASA. — NOVI VODJA KABINETA.
Madrid, 13. novembra. Danes se je vršil pogreb Canalejasa ter so truplo položili
v	Panteon, Vodstvo kabineta je prevzel minister za zunanje zadeve P r i e t o , ki bo vodil posle kabineta do podpisa pogodbe s Francosko glede na Marok:*. Kralj je napravil kondolenčni obisk Canalejaso-
vi	vdovi. Javna poslopja so zaprta.
LUKACS OBLJUBLJA HRVATSKI USTAVO, AKO SE POKORI — OGRSKL
Budimpešta, 13. novembra. Ministrski predsednik Lukacs je v finančnem odseku izjavil, cla ne ve, bi li gotove avstrijske politike, ki sc vmešavajo v hrvatske zadeve, smatral bolj za predrzne ali za naivne. Kaj bi rekla Avstrija, ako bi mi od nje zahtevali odstranitev kakega deželnega poglavarja, katerega delovanje se nam ne dopade? Komisar se je zato postavil, ker je bila nevarnost, da saborska večina prekine zvezo z Ogrsko. To pa bi bilo proti integriteti Ogrske. Integriteta Ogrske pa jc identična z integriteto cele monarhije. (! !) Gotovi avstrijski politiki delajo monarhiji slabo uslugo, podpirajoč tendence, ki merijo na uničenje te-retorialne integritete Ogrske. Ustava se bo Hrvatski vrnila, ako se podajo garancije, da se bo večina sabora postavila na temelj čl. 30. postave 1. 1868. o gospodarsko-finančni zvezi z Ogrsko.
Kako ie nastala \mm zveza?
Belgrajski dopisnik »Pester Napla« jc baje od nekega visokega srbskega uradnika izvedel o postanku balkanske zveze naslednje:
Idejo balkanske konfederacije je pred štirimi leti zasnoval ruski poslanik v Carigradu, Čar i ko v. Svoj načrt o razdelitvi Turčije med štiri balkanske države je Čarikov najpreje odkril Pasi ču, tedanjemu srbskemu ministrskemu predsedniku, in G e -š o v u , tedanjemu bulgarskemu mini-slrskemu predsedniku. Kmalu nato so je stvar predložila črnogorskemu Ni-kiti — takrat še knezu — in vsi ti trije možje so načrt z obema rokama sprejeli. Ostale vladarje, zlasti Ferdinanda, tedaj še niso potegnili v svojo akcijo. Stvar se jc razvijala v največji tajnosti skozi štiri leta. Pasič je v svrho, cla bi se mogel svobodnejše gibati, odstopil kot ministrski predsednik; bil je v stalni zvezi s srbskimi in bulgarskimi četaši, ki so mu preskrbovali potrebne podatke. Teren bodočega bojišča je preštudiral vseučiliški profesor dr. Jovan Cvijič, ki je s priporočilnim pismom turške vlade v žepu krenil v Staro Srbijo in Makedo-


Senzaeijonelne aretacije.
.Sicer mirni Zagreb ima mnogo senzacij. V zadevi »Balkana« sta izvršeni dve novi aretaciji. Aretirana sla ugledni trgovec Agič in mestni zastopnik Peter Vrkljan. Pričakujejo še drugih senzacijonelnih aretacij.
Konsčua sodba o »Jadranu«.
Včeraj je' bila izročena konečna sodba o polomu posmrtne zadruge »Jadran«. Ravnatelju Dumi je znižana kazen od osem na sedem let, pri ostalih obsojencih je pa potrjena prvotna soclba. Vsi obsojenci so odvedeni v Mi-trovico oziroma v Lepoglav.
nijo poc! pretvezo, da 'm prou cA val geološke razmere' teh dežel. Spremljal ga je »assitent« šef srbskega generalnega štui>a Dragomir P u t n i k. Prepotovala sta vso Staro Srbijo, Macedo-nijo in Tesalijo. Razven iegu so se mudili na turških tleh številni srbski in bulgarski častniki, preoblečeni kol prodajalci »bože« (kiselkaste pijače iz atrobi) in tako prodrli prav dO Carigradu. To je bilo 1. 1910. in 1911.
Medtem je pu med Srbi in Bulgari nastal nesporazum radi nacionalnih mej in lepemu načrtu je grozil konec. Tedaj so posegli v stvar ruski uradni krogi, zlasti Sveti sinod, in pritisnili na Bulgare, nakar jc Gešov popustil. Maja letos sta Pasič in Gešov smatrala stvar za toliko dozorelo, da pritegneta v akcijo tudi vladarje. Grško je bilo lahko pridobiti, istotako kralja Petra, a težava je bila s kraljem Ferdinandom. Junija, ko se je Ferdinand mudil na svojem posestvu ni! Ogrskem, je nekoč nenadoma odpotoval v Sofijo. Takoj po njegovem prihodu se je še isto noč vršil ministrski svet. Tu jc Gešov razložil potrebo zveze in prosil kralja, da se. pridruži. Toda kralj Ferdinand sporazuma ni hotel podpisati. Nato mu je Gešov predložil drugo listino v podpis, s katero sc Ferdinand odreče prestolu na korist svojemu sinu Borisu. Kralj je zahteval trodnevni rok za pomislek. Toda ministrski svet je soglasno izjavil, da se mora zvezni dogovor še tisto noč podpisati. Končno sc je Ferdinand udal. toda z opazko, da mora novo bulgarsko kraljestvo z Av-stro-Ogrsko skleniti zvezo za naval in hrambo. Ko je bil tako pridobljen tudi Ferdinand, so se meseca julija na južni srbsko-turški meji sešli zastopniki vseh štirih držav ter podpisali zapisnik o razdelitvi Turčije. Pretvezo za sestanek je dala otvoritev neke nove železniške proge ter je bil pri otvoritveni slovesnosti navzoč tudi zastopnik Turčije.
Vojni načrt so začeli sestavljati junija letos; napravil ga je bivši srbski vojni minister Putnik s pomočjo visokega bulgarskega častnika in Gešova. Način razdelitve Turčije je bil natančno določen, a uspehi, ki so jih zavezniki dosegli ua bojnem polju, presegajo njihovo pričakovanje in bodo morali svoj tozadevni načrt izpopolniti.
U podjetje V Opatiji OZlr. LJlMJaKl se sprejme
Ofcrie do 20. t. m. pod šifro ,B. K.' m uprav. .Slovenca
Mnenje g. dr. C. W e r n e r j a , primarija
v Celovcu.
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Vam spolnujem rad Vašo željo in Vam poročam, da sem z Vašim železnatim Kina-vinom Serravallo imel najboljše izkušnje v slučajih slabokrvnosti, nevrastenične oslabelosti kakor tudi nervozne dispepsije posebno pri bolnikih ženskega spela in tudi pri živčnih motenjih v začetku mo"ke zrelosti. Ta izdelek se sam priporočuje posebno v naznačenih slučajih.
Celovec, 3. junija 1911.
Dr. C. W e r n e r.
Naznanilo.
Podpisani Anion KovaClč, tovarna peči in štedilnikov, Vlč pri Ljubljani, se zahvaljuje za dosedaj izkazano zaupanje
v floslilni pri Berflantu. Sv. Jakoba trg štev. 5
in naznanja, da
na Narije Terezije cesti šSev, 8
ter se priporoča ccnjenemu občinstvu. Z odličnim spoštovanjem
a	Anton Kovačih
Jaz podpisani Franc Burger, tovarnar in izdelovatelj skladnih stolov in miz v Spodnji šiški, naznanjam s tem javnosti, da posedujem licenco za celo patentno dobo 15 let, vsled katere smem izdelovati skladne stole in mize po iznajdbi gospoda Josipa Lojk, katera jc patentirana v patentni listini št. 46.347.
Sicer se gospod Lojk naenkrat brani izdati mi dovoljenje za vpis te licence v patentni register, vendar bo moral tudi to dovoljenje izdati, ker se je 18. IX. 1912 pogodbeno zavezal, da mi izda tako licenco , da se bo zaniogla vpisati v patentni register.
Toliko v vednost vsakomur, ki bi morda hotel od gospoda Lojka dotični patent kupiti.
Tudi si zamore vsakdo iri vsak čas ogledati pri meni izdelke, katero izdelujem na podlagi tega patenta.
Z odličnim spoštovanjem
Fr. Burger s. r.
dobre sveže jeterne in krvave
se dobe vsak petek, soboto in nedeljo
S tem si usojam obveščati p. n. občinstvo, da sem
s tem meseccm na svoj račun prevzel, ter se priporočani za obilen obisk
Pri nedeljskih dem mstracijah,
ki so se vršile po nogometni tekmi v Maksimira, je občinstvo po ulicah klicalo Balkanski zvezi in pelo domoljubne pesmi. Množica jc gromko klicala »Abzug Čuvaj«!« Na Jelačičevem trgu so se navalili na manifestante policaji na konjih. Občinstvo je silno razburjeno, kličoč »Dolje hulja Čuvaj!«, navalilo na redarstvo. Policaji so bili po občinstvu z golimi sabljami. Policija je zaprla vse dohode v gorenje mesto, da varuje Čuvaja. Pri demonstracijah je bil težko ranjen leta 1896. rojeni Tomo Gabor, čevljarski pomočnik. Neki policaj mu je odsekal nos. Poleg tega je vse polno ranjencev, ki niso šli v bolnice, da se izognejo policijskemu zasledovanju. Razburjenje nad takim postopanjem je v Zagrebu velikansko. Občinstvo namerava bojkotirati vsakega, ki je v službi zagrebške policije.
Cuvajeva osveta.
Poročali smo, kako je proti Čuvaju nastopilo domoljubno društvo hrvaških zdravnikov. Zdravnikom Cuvaje-ve grožnje niso imponirale in je doživel na pretnje novo blamažo: zdravniki so vrgli njegov dopis v koš. Seclaj jc Čuvaj ustavil društvu subvencijo, Id jo je društvo dobivalo iz deželnih sredstev.
Guvajeva cenzura
zapleni sedaj vse, kar bi le količkaj simpatiziralo z borečimi sc slovanskimi brati. Zaplenjen je poziv na koncert za Rdeči križ. zaplenjen jo. sklep društva Rdečega križa, cla se brzojavno pozdravi brate na Balkanu, za plenjena so bila vsa poročila o manifestacijah dalmatinskih Hrvatov Črnogorcem, ki so se vračali v domovino. Razume se, da je zaplenjena tu vsaka vrstica o hrvaško - slovenski obstrukciji na Dunaju. Višek konfiskacij pa je bil dosežen včeraj: Cuvajeva policija je konfiscira-la notico, ki je javljala, da se je na zagrebški univerzi ustanovil klub Hrvatov iz Istre.
Z velospoštovanjeni
Zahvala.
Podpisano županstvo v Boh. Bistrici se zahvaljuje zavarovalnicama „Avstrijskemu Feniksu" na Dunaju in „Assi-curazioni Generali" v Trstu za nagradi k vodovodu vsled požara na Bohinjski Bistrici 4. oktobra t. 1.
v
Županstvo Boh. Bistrica,
dne 7. novembra 1912. 3561	/. Ar h l. r.
Ustanovljeno leta 1900. 5568 Odlikovana: Paria 1905. — London 1905.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
Sprejme se takoj in pod ugodnimi — — pogoji vešča — —
Zunanja naročila se izvršujejo liitro in točno
Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2—60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
OH nedeljah se Mm venci v isti niši v I, nadstropju.
v c. kr. glavno zalogo tobaka v pri-- jaznern mestu na Gorenjskem. -Ponudbe do 20. novembra na upravo Slovenca pod štev. 3571.	3571
3672 Je otvoril
zobezdravn. atelje
in plombira zobs vsak dan.
GLAVNI ZAST8PNIK
tudi netrgovee, se išče za prevzetje edinega zastopstva naše tovarne za stroje za tukajšnji okraj.
Popo.no neodvisno, zelo priletno mesto.
Gospodje, ki razpolagajo i nad 3000 krou eroiovine, naj pošljejo takoj pismene ponudbe z na-
vedbo premoženjskih razmer na	357(
touarno za stroge C. BHNTELftlHHn Q Co., HfinSlOUER.
05721364