Poštnina platana v gotoVM, Številka f Dim Uprava: Nebotičnik, Gajeva uL 1. Telefon 38-58. Cek. račun: Ljubljana Itev. 14.614. Izhaja vsak' dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnine ne mesec Je 12 Din. Zn tujino 20 Din, Dredništvoi Ljubljane, Nebotičnik, Gejeve nit-on It L Telefon 28-81 Rokopisov ne vračema St. 121. L|uM]anay petek 29. maja 1936 Leto IL Kdo bi mogel prevarati sonce? Ovid. Dnevna pratika Petek, 29. maja 1986. Katoličani: Maksim, muč. Pravoslavni: 16. maja 1936. Teodor. Dežurne lekarne v Ljubljani Petek: Mr. Leustek, Resljeva cesta; Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ko-tnotar, Vič — Tržaška cesta: Vreme Dunajska vremenska napoved. Postalo bo hladnejše, severovzhodni vetrovi, tu in tam nevihte, posebno na Štajerskem, kjer je tudi nevarnost toče. Napoved za danes. Prevladovalo bo oblačno v celi kraljevini. Močan dež, nalivi in nevihte. Temperatura bo nekoliko padla. Sonce vzhaja ob 3.56, zahaja ob 19.44. Gledališče drama Začetek ob 20. uri Petek 29. maja: ob 15. uri: .1 ugrez in Maksimiljan. Izven. Dijaška Predstava. Cene od 5 do 14 Din. Sobota 30: maja: Tiran. Izven, do-boko znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Petek 29. maja; zaprto. (Gostovanje v Mariboru; Seviljski brivec). Sobota 30. maja: Soloma. Izven. Znižane cena on 30 Din navzdol. Kino Sloga: Cigan baron. Matica: Tajni kurir. Dnion; David Copperfield. Šiška; Vse za denar. Ideal: Ljubezen na loteriji. Borza Ljubljana, 28. maja Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev I hol. goldinar 29.85 nemška marka 17.63 * belga 1 8v. frank 7.46 14.30 J angl. funt 219.07 J am. dolar .* fr- frank 1 Kč. 44.00 2.91 1.83 v privatnem kliringu 3 avatr. šiling 9.19 nemška marka 3 angl. flmt 13.48 250.00 u . Diplomirala sta na ljubljanski t lvvei'Jnik 29. pešpolka; z Oj., 1 f Štaba jadranske div! lan* V Kencral5tabnl polkovni . Zelenika; za poveljnika K iT * peh. polkovnik Borivoje 29. pešpolka pel n k Milivoje Bogičevič. Slovenska beseda trn v peti — Radi dekleta genertdna stavka — Dafte nam živeti — Tekoči premog — Plavajoče mesto — Vzajemna pomoč — Dvojna zavest — 8 milijonov vojakov — Obupna borba Delavci grozijo s požigi In razdejanji Nevaren stavkarski val v Parizu Pariz, 28. maja. V industrijski okolici Pariza je vzkipel nevaren štrajkarskl val. Stavkajo delavci 16 tovarn, med katerimi je več tovarn za letala in letalske motorje. Delavci zahtevajo primernejše mezde in 40 urni delavni teden. Doslej se je stavkarjem priključilo že 12.000 delavcev. Policija trdi, da je stavka plod komunistične propagande. Delavci vztrajajo v tovarnah in so že začeli pogajanja z delodajalci. Za posredovalca so prosili tudi Leona Bluma. V Issy-ju so delavci zagrozili v upravi tovarne, da bodo demolirali tovarno in jo zažgali, če njih pogoji ne bodo sprejeti. Avtomobilski tovarni Renault in Hispano Suizt sta preprečili stavko s tem, da sta ugodili zahtevam tielavcev. Levičarski tisk z navdušenjem piše o zmagi proletarcev nad izkoriščevalci. Vlada se boji, da se bo stavka razširila po vseh francoskih industrijskih središčih. Diplomatski mrtvoud bo držal do sestanka DN 16. junija Rim, 28. maja. i. Italijanski politični krogi so mnenja, da bo »diplomatski mrtvoud« držal do 16. junija, to je do dneva, ko se zopet sestanejo stari prijatelji DN. Stališče Italije v bodoče no odvisno popolnoma od odločitve DN in bo Italija v tej smeri nadaljevala tudi svojo politiko. Diplomatski ital. krogi ne bodo iskali nikakšne prilike za razgovore niti ne nameravajo do 16. junija dati inicijative za diplomatske razgovore. Italija bo poskušala v tem času pokazati in ojačiti svojo iskreno voljo, da dela na tem, da se čim prej ta velika napetost v njenih od-nošajib do Anglije zmanjša. Oba zadnja sestanka med Grandijem in van Sitardom sta imela namen to napetost ublažiti in ustvariti povoljnejšo atmosfero, četudi se ne vrše diplomatski pregovori direktno med Rimom in Londonom. Poljaki o Dečkovem obisku Poljski tisk za sodelovanje z Jugoslavijo Varšava, 28. maja. v. Z ozirom ma Beekov obisk v Beogradu piše konzervativni »Czas«; »Obisk iBeoka ima razen svojega značaja kurtoazije tudi mnogo drugega značaja, ker je Becku dama možnost, da z jugoslovanskimi državniki razmotri niz mednarodnih problemov, ki interesi rajo obe državi. Poljsko in Jugoslavijo zanimajo im ju vežejo isti interesi in isti ■pogledi tudi na DN, kakor tudi želja za mirom. Poljska je vedno v polni meri našla razumevanje in odobravanje teženj Jugoslavije im obratno je tudii Jugoslavija pokazala razumevanje in odobravanje. Interesi, katere goji Poljska napram jugoslovanski po-fctiki, so popolnoma razumljivi že z ozira na to, da igra Jugoslavija važno ulogo v Srednji Evropi, Posebno pa v podonavskem bazenu, ki se direktno tičejo tudi Poljske. Med Poljsko in Jugoslavijo ni nikakih nasprotstev, ki bi ju delila, nasprotno, polno je vez, ki ju združujejo in ki niso od vče-rai Med obema državama vla- da prijateljstvo in na tej bazi se razvija politična šodielavmost, katero bo Beck s svojim posetom Beogradu še učvrstil.« Katoliški »Maly Dziennik« piše: »Poljsko javno mnenje stoji enodušno na strani mnenja, da je treba beograjskim sestankom pripisovati veliko važnost za učvrstitev zvez prijateljstva in sodelovanja med Poljsko in Jugoslavijo. Poljska in Jugoslavijo sta zvezani že po tradicijah borb z-1 neodvisnost ‘n svobodo ter ima ui enako stališče glede glavnih evropskih Problemov.« Brez ceremonij Gibraltar, 28. maja- I lav as po. roča, da bodo angleške oblasti v Gibarltaru, kakor tudi v Londonu, smatrale abesinskega cesarja, ki Prihaja v Evr°po, za privatno osebo in ga bodo zaradi tega v Gibraltaru in v Londonu sprejeli brez službenih ceremonij. čitajte „Glas naroda** Rojstni dan dr. Beneša Praga, 28. maja. g. Vsa Češkoslovaška se je pripravila, da kar naj-svečaneje proslavi 521etnico rojstva predsednika republike dr: Edvarda Beneša. V vseh mestih so se že vršile predsvečanosti, posebno v gledališčih. Svečanosti so tudi že priredila razne udruženja in mnoge garnizije. Vsem svečanostim je prisostvovalo tudi prebivalstvo brez ozira na narodnost. Prestolnica je vsa okrašena z zastavami kakor ob priliki velikih narodnih praznikov. Na dan proslave predsednikove 52 letnice bodo pred predsednikom republike prirejene velike vojaške parade« in defilirali bodo oddelki praške garnizijo. Za vsakogar! Od 30. maja do 8. junija potovanje v Ljubljano na XVI. LJUBLJANSKI VELESEJEM. Polovična voznina na železnici, parobrodih, avijonih. železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2.—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli; restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja« — Modna revija. Pohištvo, Avtomobili. Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 mi KINO SLOGA, tcL 27 30 ob 16., 19.15 in 21.15 uri 1 SLOVITA OPERETA CICAN BARON ADOLF VVOHLBRtiCK HANSI KNOTECK Fašistična Italija želi miru Vojna v Evropi bi bila katastrofalna Dnevna kronika — Umri je y Ljubljeni g. Josip Jernejčič, vodja podružnice Vzajemne zavarovalnice v Beogradu. N. p. v m. Preostalim naše sožalje. — Osebne vesti. Napredovali so za višje veterinarske pristave: Ivan Pleta kapdč, veterinarski prišla v pri okrajnem načelstvu v Logatcu; dr-Franc Kovač, veterinarski pristav pm okrajnem načelstvu v Ubu, In dr. Maks Kozin na okrajnem načelstvu v Konjicah. — Razstavni paviljon oficijelne grške proizvodnje na Ljubljanskem velesejmu, od 30. maja do 8. junija bo zelo pester. 51 razstavljalcev iz Grčije, največ iz Aten, Pireja, Ithče, Poloneza, Soluna, Tirnavosa in Samosa bo razstavilo grške izdelke tekstilne, usnjarske, elektrotehnične, pohištvene, tobačne industrije in obrti. Posebna zanimivost bo pregled igrač in dekoracijskih predmetov, ki eo jih izdelali v neki ljudski šoli v Atenah. — Knjižica o raku. Društvo za proučavanje in pobijanje raka v Ljubljani bo v kratkem izdalo knjižico, v kateri bo razložilo glavne smernice za uspešno pobijanje raka in dalo splošna navodila, kako naj vsak posameznik poskuša pripomoči k zgodnjemu spoznavanju te bolezni. Knjižica bo spisana tako, da bo vsakemu razumljiva- Kdor že sedaj naroči knjižico, naj vpošlje obenem z naročilom 6 Din. Pozneje bo cena znašala 10 Din. Naslov za naročila: Društvo za proučavanje in pobijanje raka v Ljubljani, Stara pot 3. — Zakaj so razstave malih živali na velesejmu stalne? Stalne razstave malih živali dokazujejo, da je reja perutnine in kuncev posebna gospodarska panoga, ki bi zaslužila mnogo več razumevanja. Zato so potrebne propagandne razstave. Pozorni obiskovalci lahko opazijo na njih stalen napredek rejcev. Kakor deje velesejem pobudo za razvoj in razmah mnogih gospodarskih panog, tako je tudi v pogledu kmetijskih razstav, ter zlasti mah h živeli, dosegel najlepše uspehe. — Konjenica Ljub!janskega Sokola priredi na binkoštni ponedeljek ob 16. uri na letnem telovadišču evoj samostojni nastop. Sodelujejo naraščajniki, naraščajniki telovadci, članice, člani in odsekova fanfare. Izvajajo se šolsko, figuralno jahanje, skoki in ena šaljiva točka. Vabimo na obisk te zanimive prireditve najstarejšega sok. jezdnega odseka-Predprodaja vstopnic od četrtka dalje vsako popoldne od 16.—-19- ure v Narodnem domu. London, 28. maja. n- Diplomatskega urednika londonskega lista »Daily Telegrapha« je sprejel avdijenci italijanski ministrski predsednik Mussolini. Sankcije Mussolini je v prvi vrsti zahteval, da se takoj ukinejo sankcije Brž ko bi se ukinile sankcije, bi Italija stopila v vrsto »zadovoljnih držav«. Italija je pripravljena stopiti v pregovore o prijateljstvu, M naj bi se ustvarilo med sredozemskimi državami. Popolnoma je brezmiselna bojazen nekih sosednih držav glede namer Italije na bližnjem vzhodu. Sredozemski pakt Na vprašanje, kaj misli o sredozemskem paktu in ali ga nnj podpišejo samo velike sile ah pa tudi male države, je Mussolini odgovoril: »Dokler obstoje in se izvajajo sankcije, ne bo Italija dala Dikake iniciative za kakršenkoli sredozemski pakt- Kakor hitro pa se sankcije ukinejo, bo italijanska vlada pričela proučevati pakt v duhu ustvaritve evropskega miru.« 8 milijonov vojakov Dopisnik ga je nato vprašal: »Ali je že izgrajen načrt za ustvaritev velike' italijanske domorodne kolonijalne vojske v Vzhodni Afriki?« Mussolini nato: »Italija lahko mobilizira okoli 8 milijonov vo. jakov, pa Italiji radi tega ni potrebna črna vojska niti v Afriki niti v Evropi!« Sporazum s Francijo In Anglijo Na vprašanje dopisnika >Daily Telegrapha«, ali bo italijanska vlada dovolila drugim narodom, da trgujejo v mejah novih italijanskih kolonij, je Mussolini izjavil, da italijanska vlada v tem trenutku šg proučuje trgovske oduošaje novega italijanskega imperija z inozemstvom, vendar se bo to vprašanje sigurno povoljno rešilo. Smatra pa za neobhodno potrebno da se glede novega položaja prične pregovore s Francijo in Anglijo glede trgovine v Vzhodni Afriki-Sporazum naj bi bil tak, da bi bile i Italija i Francija i Anglija zadovoljne- Sporazum mora torej bL Otvoritev redne avtobusne proge Ljubljana — Kamnik — Logarska dolina, dne 31. maja 1938: Odhod iz Ljubljane, Tavčarjeva ulica: Odhod iz Logarske doline: in praznikih: ob 5.33 ob nedeljah in praznikih ob 18.58 ob nedeljah ob delavnikih Dosedanji vozni red na ob 5.33 « 17.20 ob delavnikih « 5.19 progi Ljubljana — Mengeš — Kamnik sc ukine z dne 31. maja 1936. ti v skladu z angleškimi in francoskimi gospodarskimi interesi. Tako bi se mogli ustvariti prijateljski odnošaji med tremi silami v vzhodni Afriki. Posebno bi se točno Izvedel sporazum glede Tan. skega jezera. Italija bo ta sporazum strogo upoštevala- Dokler se ne razčisti položaj . .. Mussolinj je rekel, da je že večkrat poudaril, da ne bo kršil britanskih pravic in je zato tak sporazum brez zapletljajev mogoč. Ni potrebno in ne vidi nujnosti, da bi se vršila tekma oboroževanja med tremi silami v vzhodni Afriki. Italijanske garnizij€ v Libiji niso tako velike in obsežne kot nekateri mislijo »Ojačenja, je dejal Mussolini, pa ne bom odpoklical, dokler se položaj v Sredozem. skem morju ne razčisti- če bi se pa celokupno angleško brodovje umaknilo, tedaj bxlo tudi ta ojačenja odpoklicana iz Libije. Angleško italijansko zbližanje je nujno potrebno in bo Mussolini, kot je rekel, z vsemi svojimi močmi delal na to, da se to zbližanje doseže. O DN In nevarnosti nove vojne Glede Avstrije je rekel Mussolini, da je italijanska politika glede Avstrije že znana in točno označena v rimskih protokolih. O DN je rekel: »DN lahko še nadalje obstoja, toda če bo ukinilo sankcije bo naredilo veliko potezo preko Preteklosti- S tem se bo ustvarila nova doba olajšanja napetega položaja v Evropi ter bi tudi omogočilo stabilizacijo in sodelovanje v Evropi.« Na koncu je dejal Mussolini: »Fašistična Italija želi mir In da bo storila vse, da ga ohrani. Če bi pa prišlo do vojne, bj ta vojna pomenila za Evropo katastrofo « Boncour za Bluma Pariz, 28. maja. r. Stalni odbor neodvisnih socialistov in njih parlamentarni skupina sta imela danes sestanek, na katerem so sklepali, ali bodo neodvisni socialisti sodelovali v vladi Leona Bluma- Minister brez portfelja Paul Boncour je v svojem govoru izjavil, da mora biti odločitev in odgovor na poziv Leona Bluma za sodelovanje neodvisnih socialistov v vladi pozitiven, posebno, ker bodo v tej novi vladi zastopani vri č'ani večine narodne fronte. Odstavek iz romana: »Razbojnik je z nožem planil na nič hudega slutečega popotnika in mu z enim samim zamahom odrezal pot, besedo in glavo ... - OPAZKE DNEVA I Ljubljana, 29. maja. Povodom nedeljskega dogodka V Goričah na Gorenjskem, ko je neka dlvjaiko tolpa klateiev strahovala celo vas, razmišlja današnji »Slovenec* pod naslovom »Potreba radikalnih zdravil* o takih pojavih in piše med drugim: Mislimo, da se toliko število nezaposlenih v Jugoslaviji ne da razloiiti zgolj iz svetovne gospodarske stiske, ampak da Je njenega nenormalno širokega obsega kriva v veliki meri tudi nemarnost, breznačrtnost ter pomanjkanje socialnih vidikov in občestvene odgovornosti, s katero bi se morala voditi državna politika, ki ima odločilen pomen za smer gospodarstva. NI toliko gospodarstvo, ki vpliva na politiko, ampak politika, ki gospodarsko delovanje pravilno uravnava in obrača v obče dobro, ali pa ga vodi v anarhijo, v kateri se brez meje okoraščajo nekateri, velika večina naroda pa je obsojena v gmotno bedo In nravstveno propast. Menimo, da nam nihče ne bo ugovarjal, če ugotovimo, da smo pri nas prav lam, odkoder ponavadi, kakor iz glave, vodijo niti usmerjajočih direktiv po vsem narodnem, oziroma državnem organizmu, dosihdob občutno pogrešali pravega vodstva in načrta za gospodarstvo. Seveda je poleg načrtnega vodstva in odločne roke treba tudi tistega nesebičnega čuta državnika, ki gospodarskih vprašanj in nujnosti zavestno ali instinktivno ne gleda pretežno s stališča interesa posameznikov in posameznih skupin ter njihovih osebnih in političnih koristi, ampak zares le z vidika naroda in države, ki igra toliko vlogo v programu In besedah gotovih strank, praktično pa čestokrat stoji žal prav na zadnjem mestu. • To so vse pametne In umestne besede, ki jih je tu spregovoril »Slovenec* in nas samo veseli, da tudi on že enkrat resno začenja razmišljati o vprašanjih in zadevah, o katerih je naš list že toliko razpravljal, pa nam je »Slovenec* zato podtikal slabe namene In se celo besno zaleta! v nas, ko smo zahtevali močne in odločne roke na državnem krmilu. Gotovo bo »Slovenec* interesom občestva in interesom sedanjega režima veliko bolje služil, če bo odkrilo In pošteno opozarjal na premnoge bolne strani našega državnega življenja, kakor pa s slavospevanjem, demagoškim deklariranjem o svobodi in demokraciji, pa z udrihanjem po prešnjih režimih. Mi pravimo, veliko so prejšnji režimi zagrešili, veliko zanemarjali in zamudili, ampak 1o ni nobeno opravičilo Nobeno! Ka- kor pada na prejšnje režime odgovornost za vse, kar se ni naredilo, »Slovenec* piše: »Velik napredek je že, če se je z izpremembo dosedanjega političnega kurza začelo misliti na velikopotezno gospodarsko pO' litiko ...* Iz »Slovenčevih* stolpcev zveni to kakor ironija. Še-le začelo misliti?! Kadar se bo začelo delati, takrat bomo to vsi z veseljem P°' zdravili in beležili ko resničen velik napredek! Glas Ima prijatelje Gias ima sovrainihe Več prostora domači besedi Vetrinj pri Celovcu, v maju 1936. Naša dolžnost nas sili k temu, da moramo spet zaklicati v svet, kar nam koroškim Slovencem polni srce in dušo: Več prostora domači besedil Dobra in sveta dolžnost bi bila za vse one, ki zatirajo, da se njej odmaknejo. To vsi oni, ki polagajo v naše doline in vasi temne sence in zagrinjajo e evojim zatiranjem vee dragocenosti materinskega jezika. Odmakniti bi se jim bilo treba zato, ker živimo v dneh, ko se poleg zatiranja pod težo gospodarskih bremen majejo naši slovenski domovi, kateri ravno pri nas zgubljajo svojo značilnost, ki je nekoč bila popolnoma slovenska. In danes? Kakor bilka spomladi, čujemo, da poganja in zahrepeni marsikdo izmed hra-lov in sester po lepi slov. besedi. In to se pri nas. kjer da je ona že popolnoma zginila v javnosti. Glejte, priznati moramo, da so jo pri nas zavrgli. poteptali kakor cunjo Mlajša generacija je na vasi Vetrinj. ki je pol ure oddaljena jugozapadno od Celovca. popolnoma germanizirana. V cerkvi, kjer se je nadalje ohranila slov. beseda, je danes tudi že tod na-domeščuje »blažena« nemščina, medtem, ko se med ljudmi na vasi. kakor tudi zunaj cerkve govori slovenski. Priznati moramo, da nam je cerkev postala tujka. Samo enkrat v letu in to na dan sv. Florijana, ki dojdejo k nam iz raznih krajev procesije, je v naši nekdaj domači cerkvi, slov. pri-d'ffa in petje. Tako je bilo tudi letos! Došle so procesije iz Hodiš, Ketmare vasi. Zihpolj in drugod. Glavne sv. maše in pridige v slovenskem jeziku so imeli č. g. župnik Košir. Med sv. tnašo je donela slovenska pesem iz grl žehpeljskih fantov in deklet, katerim gre vsa čast! Ko je zbrana množica korakala Iz cerkve, se je med njo pojavila neka stara domačinka in se izrazila ta,-ole: »Kako bi bilo lepo. 8ko bi večkrat slišala slovensko pridigo in petie •^akor včasih, tudi danes v cerkvi!« M ni vse to vncbovpijoča prošnja vse one. ki sovražijo, zatirajo in eptanjo jezik, ki so ga govorili naši Pradedi na vasi. Tn to je bil slovenski jezik! Tega noč in dan zatirajo na --si s tem. da se sleherni starki, že rada govorila slovenski, po-menujejo. Kes čudna slika naše ve-r e jake vasi! Kot že omenjeno v cer->, obvladuje popolnoma nemščina, mako je tudi z napisi nagrobnih spomenikov, oh katerem najdeš starko, šn pr'>,lir'1 rožni venec in sme sama 8*oven8ko. čudno! Ko sem niint • groliovi in se bližal zbra-. n' ki so medseboj govorili gloven-sem slišal od mimoidočih izraz, se jP giagi) sledeče: »Da sind -''e tachuschen!« - Tukaj so Čuši!« «ni| je dotični one, ki so med seboj amija|i slovensko. In to na blago-‘ .‘J00* remiji? Vidite! Tako daleč stv^e ^,0 razgrn'l° v našo vas proklet-r , *>r' vsem tem pa ne smemo po- niiuLr *mamo enakih doživljajev kn...ero 'n mnogo po vaseh celovške j- .,ne’ ^jcr ee celo skrbi za to, da Hve,l(p s'ovenska beseda tudi iz cerili.; r<’(iV8em ima to nalogo nemški matschuzt in Heimatsdienst, da nikov° PWreduj‘e Pntom svojih zaup- ,Jak0 3C je zgodilo pred nedavnim u,li v Vdkrnosu, kjer je nastavljen za župnika č. Ivan Brabraneo — Slovenec, Zbrala se je deputacija z gg. Sibicera in Ibovnikom na čelu ter odločno zahtevala nemške pridige slovenskemu ljudstvu v cerkvi. C. župnik jih je takoj odslovil, na kar so z grožnjami dejali, da bodo tozadevno vprašali na škofijstvo in ukrenili vse potrebno, da se nemška pridiga uvede. Njih protest do danes še ni rešen. Takih in enakih primerov bi lahko našteli več, kjer jim je slovenska beseda — trn v peti In to onim, ki so slov. besedo prvič slišali v zibelki. V Kot mari vasi že dalje časa nameravajo zidati Prosvetni Dom slov. mla dini. Tej zidavi so od vseh strani protestirali in tod celo pobirali proti-podpise. Agilni funkcionarji društva so ponovno vložili prošnjo, da se jim dovoli zidava, kar še do danes ni rešeno in so brez odgovora od strani Denkmalschutz-a. katerega glava je neki kanonik g. Demuss. kateri je zidavo tudi prepovedal, češ. da je preblizu cekve. Nato se je šlo proč od Cerkve, kjer so tudi danes brez dovoljenja. Vidite! Vsem tem v krščanski Avstriji bi bilo treba zakričati kar na uho: »Več pravice Slovencem v šoli, cerkvi In na vasi, več prostora slovenski besedi na Koroškem!« Materinski dan v Smarjeti v Rožu Ze par let sem smo z navdušenjem zidali našo lepo dvorano, za kar gre vsa čast č. g. Trabesisnger-ju. Dne 21. t. m. pa se je prvič napolnila in z največjo pozornostjo smo sledili pevcem in igralcem, ki so prvikrat podajali raz oder zbrani slovenski množici njeno domačo besedo. Najprej so nastopili naši mali. ki so v takih lepih deklamacijah počastili naše mame. da je moralo postati marsikatero oko solzno. Sledila je igra, ki je živo dokazovala dobrosrčnost spreobrnjenja človeka, ki odpade bodisi od Cerkve ali narodi Tej živi Naiceiicjši čevlji tvrdke ANTON KRISPER Ljubljana, Mestni trg 26 Otroški iz črnega aO rjavega usnja VeL 20-25 Dl« 16.— Vel. 26-28 Din 19.— VeL 29-35 Din *9.— genski u črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom Din 65.— Iz Cmega ali rjavega usnja * usnjatim podplatom Vel. 30-35 Din 43.— Vel. 36-39 Dl« $9,— vei. 40-45 Din 69.— sliki smo navdušeno sledili, ker je obenem podoba vseh onih. ki &o zatajili in zavrgli materno besedo in se le kakor kaplje vračajo nazaj k svojim v lužnem Korotanu. Govornik je nam v kratkih, a v jedrnatih besedah razložil veliki pomen prve prireditve, namenjene našim mamicam v novo sezidani dvorani. » Domači mešani zbor je nam med odmori zapel marsikatero lepo in do solz ganljivo slovensko pesem in tako zaključil lepi nedeljski popoldan, ki je bil namenjen vsem našim zavednim in nezavednim mamicam. — Naj bi ne bile nikogar, ki bi se drznil edinost šmarjetske slovenske družine trgati tako. da bi razdvoji! našo slov. mater v dva tabora. Vsi smo eno, vse nas druži eno v dom slovenskega naroda, vse nas druži njegova ljubezen, četudi je pri nas. kakor povsod po naši tužni Koroški, da moramo slišati marsikatero pikro besedo radi slov. doma v fari in radi tega. ker so zavedamo svoje pripadnosti. Zato temholi kličemo: Nikar razdora med naše slovenske vasi na Koroškem, nikar razdora med naše šmarjetske mamico! Naj zdiiižujejo še v bodoče, kot so naa združevale doslej — pod krov slovenskega naroda! Rudarstvo Slovenije in kriza Tekoči premog — parola bodočnosti Rute 27. maja. Od preprostega tovarniikega delavca smo prejeli dopis, ki ga radi njegove nepotvorjene odkritosti objavljamo v celoti. Ne mine dan, da nc bi čitali v tem ali onem listu o krizi v rudarski industriji in o trpljenju, ki je v zvezi s krizo. Vse deputacije k različnim instancam, gladovne stavke in vsa dosedanja borba za eksistenco, so le sredstva brez trajne vrednosti. Kdor se bavi z mislijo, da je sedanja kriza prehodnega značaja, osobito rudarska kriza, ta je v zmoti. Ako pogledamo racijo-nalizacijo v premogovni industriji, vidimo že tukaj velik del delavstva izrinjenega iz produkcijskega procesa. Tako tudi izpolnitev v drugih panogah industrije ni ostala brez posledic za rudarstvo. Nadalic ie treba vnošte- vati vode rek, na katerih je Jugoslavija bogata. In z vodo je v zvezi elektrika, ki zlasti v dravski in savski banovini čim dalje bolj razširja svoje mreže po deželi, lahko čim dalje več rudarjev tira iz temnih rovov na puste trpljenje polne ceste. Tehnika, ki z gigantsko silo podira temelje starega gospodarstva, nas postavlja pred dejstvo, da sedanja kriza ni prehodna, am pak trajna — in bo vsak dan bolj pritiskala na izstradane in izmozgane množice proletarijata. Res je. da se današnje stanje da v veliki meri ublažiti z odpravo raznih nerednosti kot jih navaja g. Pliberšek iz Trbovelj v »Delavski Politiki« z dne 22. jan. t. 1. Kakor rečeno, je pa vse današnje ublažcnje le začasno, ker je napredek močnejša sila. ki si ji ni moči zoperstavljati. Treba ic noiskati druga pota, po kate- rih bo premogovna industrija zmožna korakati v istem tempu tehnike in razvoja. Odkar se je začela borba za črne dijamante, pa vse do danes je imel premog to nalogo, da je potoval iz temne globine daleč v svet k industriji. Edino z njegovo pomočjo se jc človeštvo povzpelo do te višine tehnične izpopolnitve. Danes pa leži premog nakopičen v zalogah, istotako brezposelen kakor njegov producent — delavec. Ako je stoletja romal premog v tovarne, zakaj ne bi v 20-tem stoletju prišle tovarne k premogu? Smešno zvenijo take besede, a niso brez pomena, ako zasledujemo uspehe kemične vede zad--njih let. Kemična veda ni ostala tam. kjer premogovna industrija. Korakala je z ostalim razvoje min jc v premogu iskala tudi druge lastnosti in ne samo kalorije. V svojem raziskovanju je kemija ugotovila neverjetne lastnosti premoga. Kemična veda je premogu odprla še širšo pot v svet, a ne v sedanji trdi obliki, temveč v različnih drugih. Kako velikega pomena bi bilo za nas in za splošno gospodarstvo rudarstvo, ako bi se naš premog predelova/ v olje ali bencin, katerega moramo danes uvažati. Ako bi bila dana ta možnost, potem sem prepričan, da slovenski rudar ne bi poznal brezposelnosti Ni več daleč, ko bodo razmere zahtevale od predstavnikov gospodarstva, da se bodo morali baviti s tem vprašanjem. Ne samo brezposelnost, temveč povpraševanje po vedno večjih količinah cenenega olja in ben cina, za čim dalje bolj razvijajočo se motorizacijo, to je vprašanje. Stroški za izvedbo takih' nrojektov so malenkostni. Ako bo resna volja vodilnih mož, da se intenzivno bavijo z vprašanjem krize in brezposelnosti, potem ne bo več zalog premoga in tudi rudarji ne bodo tavali po prašnih cestah in prosili milo-darov! Tekoči premog bo parola bodočnosti! Za razstave ljubljanskih sli. karjev in kiparjev v Kazini >e živahno zanimanje. Razstava bo odprta la še nekaj dni. zato si >0 oglejte vsi, iai sl je do danes še niste mogli iz tega ali onega razloga. Maribor *n— Narodno gledališče. Petek, 39. maja ob 20.: »Seviljslki brivec«. Red B. — Gostovanje ljubljanske opere. m— Ferdo Karis jubilant. Danes obhaja upokojeni višji poštni upravitelj g. Ferdo Karis osemdesetletnico svojega življenja, ki je balo dobršen del posvečeno delu na narodnem polju- Jubilanta imajo gotovo v dobrem spominu njegovi številni znanci in prijatelji še izza marljivega delovanja na Primorskem in Goriškem, a tudi v Mariboru je g. Karis znan kot spreten organizator in vnet sodelavec vseh narodnih društev- Posebnih zaslug pa si je g. Karis pridobil na zadružnem polju. Ob častitljivem jubileju naj prejme slavljenec tudi naše iskrene čestitke! m— Izpred sodišča. Mali sena! v Mariboru je obsodil 25-letnega delavca Alojza B. iz Maribora na tri mesece in 15 dni pogojno na dve leti strogega zapora. Obsojeni je bil osumljen, da je jeseni lani ukradel tvrdki Arbeiter v Dravski ulici 40 kg svinca in 28 kg medenine. m— Kino. Union: Danes premi- jera najdjražjega filma »Novi časi«. Chairlie Chaplin! — Grajski: Od danes dalje »Mladi grof« z 'Anny Ondro. mi— Tajinstveno izginotje. Čevljar ski mojster Jakac je prijavil policiji, de že od 24. trn. pogreša svojega vajenca 16-letnega Ivana Martineili-ja. Dečko bi moral te dni zaradi nekega prestopka pred sodišče, pa se je že nekaj dni prej izrazil, da ga sodniki ne bodo videli živega- Ker se Ivan ni javil niti pri starših, je prav verjetno, da je svojo namero -uresničil. m— Pohotnež. Pri Sv. Križu nad Mariborom so orožnika aretirali 36-letnega poročenega delavca Rudolfa K. ter ga po kratkem zaslišanju izročili v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Rudolf K. je izvršil v pohoti grd zločin nad komaj 5-letno svojo rejenko. m— Zasulo jo je. 61-letno .posestnico Marijo šutovo je v Brestemici zasul debel plaz zemlje, ki se je nepričakovano odtrgal z nekega obronka. Sutovo so morali s hudimi notranjimi poškodbami prepeljati v mariborsko bolnišnico. Celje c— Naročnino pri celjskih naročnikih bo te dni pobiral naš inkasant. c—S Sekiro po glavi. V Rađeni vasi pni Zrečah je bil napaden na svojem domu 42-letni dninar Stefan Korošec. Napadel ga je Ivan Krajnik k iste vasi ter mu s sekiro prizadejal globoko rano na čelo in tilnik. Kje je sloga vasi? c— Ker dobro veste, kaj pomeni nestrankarski list v vaši hiši, gostilni, trgovini, delavnici in vsaki družini sploh, si boste »Glas naroda« tudi naročili , S tem boste s skromno naročnino Etin 12.— podprli list, ki Zastopa interese malega človeka, torej tistih slojev, ki tvorijo krog vaših odjemalcev in prijateljev. c— Za 2,053.429.04 Din je podjetnik Ubald Nassimbeni iz Maribora izdružba! dela za regulacijo Savinje V drugi etapi- 04 treh ponudnikov je bil omenjeni podjetnik najcehej-#, saj je šel za 420-581.86 Din izpod proračuna in upamo, da kljub temu' delavcem ne bo treba pri regulacijskih delih trpeti pomanjkanja. Licitacija mora biti potrjena od gradbenega ministrstva. V obupu roti stavbinsko delavstvo: Dajte nam živeti Ljubljana, 27. maja. Stavbinsko delavstvo spada v oni del našega delavstva, ki je leta in leta prenašalo najtežja bremena gospodarske krize, ne da bi se za izboljšanje svojega položaja aktivno borilo. In vendar je tudi za to delavstvo prišel moment, ko je bilo pri-. mora n o povzdigniti svoj glas v obrambo svoje popolnoma uničene eksistence. Edini, ki je v teh letih večkrat povzdignil svoj glas v obrambo stavbinskega delavstva, je bila Delavska zbornica, ki je že pred leti zahtevala uvedbo minimalnih mezd in svarila pred propadanjem kupne moči stavbinskega delavstva. No, njen glas se je izgubil v burji gospodarske krize in v nerazumevanju merodajnih faktorjev za potrebe stavbinskega delavstva- Obup Stavbinskega delavstva se je začel polaščati obup. Mnogi so vrgli v stran lopato in kramp, češ: »Saj se ne izplača več delati. Pogoltnila jih je cesta. Drugi so šli nazaj na delo, toda vseeno propadajo. Človeka je strah, če gre opoldan po stavbah in vidi, da stavbinski delavci pri težkem delu največkrat nimajo drugega kakor suh kruh za j užino. Kdor se količkaj bolj podrobno zanima za življenje stavbinskega delavstva, mu je jasno, da tako dalje iti ne more. 90% organiziranih In tega so se zavedali tudi stavbinski delavci sami. Zato so se klicu strokovne organizacije odzvali in sc v masah organizirali. Danes so pri vseh večjih podjetjih stavbinski delavci 90% organizirani. Organizacija stavbinskega delavstva šteje danes preko 1200 članov, ki so pripravljeni, da si v organiziranem boju priborijo nazaj svojo izgubljeno eksistenco. Organizirano stavbinsko delavstvo si borbe ne želi, toda če ne bo nobenega drugega izhoda, bo svoje pravice znalo braniti. Na akcijo stavbinskega delavstva za zboljšanje svojega položaja pa gleda celokupna javnost s simpatijo in odobravanjem, ker je vsakemu poštenemu človeku jasno, da je izkoriščanje stavbinskega delavstva šlo daleč preko dovoljenih meja, in da Se v tem pogledu mora nekaj ukreniti. Zadnja pogajanja Položaj je tako obupen, da mnogi razmišljajo o zadnjem obupnem sredstvu — stavki- Ker pa delavstvo stavke ne žeti, bo skušalo s pogajanji doseči sporazum. V ta namen bodo jutri dopoldne ob 9- na banski upravi v knjižnični dvorani zadnja pogajanja. Teh se s strani delavstva udeleže 3 zastopniki organizacije in 6 delavskih zaupnikov. O uspehu ali neuspehu bomo prinesli podrobno poročilo. „Glas“ je poceni Mariborska senzacita: Drzen vlom v Zadružno gospodarsko banko Maribor, 28. maja Včeraj v sredo dopoldne se je kot blisk razširila po Mariboru vest. da so še neizsledeni vlomilci obiskali nro-store mariborske podružnice Zadružne gospodarske banke ter iz tresorja odnesti 77.000 dinarjev gotovine. V zvezi z vlomom, ki je zaenkrat zavit še v temo. so se po mestu pričele širiti najrazličnejše govorice, tako tudi, da so vlomilci odnesli milijonsko vsoto ter z denarjem pobegnili preko moje. Takojšnja policijska preiskava je ugo- c— Svinjski sejem, ki je v Golju vsako sredo in soboto, postaja v zadnjem času precej živahen. Zadnjo sredo je bilo. n. pr. pripeljanih na sejem nič manj kot 172 svinj. Prodanih je bilo 79. Največ prodajalcev je bilo iz šmarskega sreza. c— Uboj pni Rogatcu, Kakor smo že poročali, sta 18. maja posetniška sinova Franc in Jernej Sterniša iz Kostrivnice z ročicami napadla 62-letnega posestnika Drolca Karola v njegovi hiši v Čači vasi št. 2. pri Roigetcu.Drolc je bi] dobil po glavi in telesu nevarne poškodbe, zaradi katerih je v torek 26- t. m- v celjski bolnici izdihnil. Uboj, ki je vreden najetrožje obsodbe, se bo obravnaval pred celjskim sodiščem. c— Črešnje po 4 Din liter se prodajajo na celjskem t/rfci. So še precej vodene, a kljub temu segajo zelo po njih. Prinašajo jih celo iz Podčetrtka in drugih oddaljenih krajev. tovila nekatere podrobnosti, ki pa še ne morejo določneje osvetliti tajin-stvenega vloma. Policija pa vrši z mrzlično naglico nadalnjo preiskavo, obenem pa je pričela zasliševati nekatere bančne uslužbence. 0 veliki tatvini pa so bile obveščene tudi varnostne oblasti drugih krajev. V sredo zjutraj, ko so prišli na redno delo bančni uradniki so začudeni opazili, da jo na dvoriščnem oknu bila spodrezana debela železna palica ter da je močni železni križ na oknu zvit. Odprtina je bila tako velika, da bi se skozi njo lahko splazil odrasel človek. Takoj so zaslutili da se je ponoči nekdo skozi to odprtino splazil v bančne prostore. Vendar hujega razburjenja ni bilo. ker so pri takojšnjem ogledu ugotovili, da so vse blagajne in t resor ji nedotaknjeni. Pravo zaprepaščenje pa je nastalo, ko je prišel blagajnik ter odprl Magajno v kateri je bilo zvečer še 77,000 dinarjev gotovine. 0 tem denarju sedaj ni bilo sledii in je bilo takoj jasno, da je bil izvršen rafiniran vlom. Poklicana policija je takoj poslala na kraj dogodka svojega daktilosko-pa Ć! robi na ter več detektivov. Prva preiskava je ugotovila da se je vlomilec splazil skozi ne-ko okno prvega nadstropja palače na teraso, od tu pa po strelovodni žici do okna, kjer je zvil železni križ in se tako vtihotapil v prostore, kjer so blagajno in t resorji. Vse kaže, da je moral vlomilec dalje časa pregledovati, kako so pride j notranjost bančnih prostorov, bil pa jo tudi dobro poučen, kjer so nahaja blagajna z denarjem. Pri svojem zločinskem poslu pa je ravnal zelo pre* vidno, ker si je nataknil rokavice in daktiloskop ni mogel izslediti nobenega prtnega odtisa. Zagonetka vloma pa je, da je vlomilec odprl blagajno in tresor z originalno ponarejenimi ključi in ko je pobral iz nje denar, je vse zopet pazljivo zaklenil. Po isti poti kot je prišel, je nato tudi izginil, z njim pa tudi 77 ijurjev«. Poklicani stokovnjaki so ugotovili, da je bila blagajna odprta ali z originalnimi ključi, ali pa s skrbno ponarejenim duplikatom. Vprašanje pa je, kje in ob kateri priliki si je vlomilec ponaredil ključe, ki so izvrstne patentne oblike in bi jih bilo le težko ponarediti. Blagajno so vsak večer skrbno zaklenili in to tako, da jo glavni zapah in tresor zaklenil blagajnik, tretji ključ soodpiralee pa je hranil običajno glavni knjigovodja ali pa kdo drugi. Drug brez drugega nista mogla odpreti blagajne, vlomilec pa je imel spretno ponarejene vse tri ključe. Policija se je ob tem dejstvu znašla pred veiiko zagonetko, ki jo bo le težko pojasniti: kako je prišel vlomilec do ponarejenih ključev? Železno patentirano blagajno je izdelal g. Schell v Mariboru, ki je bil takoj pozvan na policijo. Seboj je prinesel tudi duplikate ključev omenjene blagajne, ki pa so bili zarjaveli. Na vprašanje, če bi bilo možno, da je kdo g. Schellu ukradel ključe in jih nato po vzorcu ponaredil, je g. Schell izjavil, da je to izključeno, ker on sam hrani vse-duplikate v dobro zaklenjenem tresorju., Sum vloma je padel na nekega Dunajčana, ki se je zadnji klatil po Mariboru in 6 katerem je dunajska policija javila, da je nevaren specialist za vlome v blagajne. Vendar v zagonetnem Dunajčanu doslej še ni nika-kega sledu. Za razjasnitev tajinstve-nega vloma vlada v Mariboru in oko-: lici ogromno zanimanje. Na planine Ljubljana, 28. maja. Dva praznika bosta na razpo-igo plamncem, ki moralo med : si dražil možgane in živce z nikotinom ah kakim drugim mamilom. Wleland o ženah . VeLki nemški pesnik NVieland ni - imel najboljšega mišljenja o i ženskah. Na sumu so ga imeli ce. lo, da jih sovraži. Nekoč so ga vprašali, zakaj, postane lahko prestolonaslednik že s 14 leti vladar, dočim plemič ali meščan ne sme skleniti zakona, preden ni 20 let star. Wieland se je nasmehnil in odgovoril: Zaradi tega, ker je lažje vladati državo, kakor ženo! Oglašuj le v Glasu MAŠČEVALEC KrlmlnaN roman. 125 No, lepa reč, iskal sem tihotapce, pa sem naletel na razbojniško »Pozor, fantje«, je zašepetal Bill. »Poiščite si dobro zavetje in pripravite se. Pustili jih bomo, da pridejo v našo sredo, in tedaj jih bomo, kakor rečeno, vzeli mak) v svojo sredo«. »In če se bodo postavili v bran in streljali?« je vprašal James. »Ne verjamem, kakor rečeno, preveč nas je. Poslužili pa se i>o-mo orožja le v ukra.ni sili. Naš/ g:: podar je, kakor rečeno, tako ukazal. Zdaj pa se brž poskrijte. Ko dam znak — žvižgal bom — takrat vsi na plan!« C. z nekaj trenotkov je povsod naokoli zavladata globoka tišina, le iz daljave se je stišalo streljanje. Izza neke skale so se pojavile temne postave in se previdno po* mikale naprej, baš proti kraju, kjer je razpostavil Bill s'voje ljudi .. . »Najbrže imajo tihotapci tamle, med tistimi čermi db oibali, svoje skrivališče«, je zašepetal Davis svojemu spremljevalcu in pokazal proti skalam, ki so bile kakih tristo metrov daleč od njih. »Dose* daj še nikjer nismo naleteli na kako sled«. »Mogoče pa so že sploh odšli s teiga otoka«, je pripomnil Davi* sov spremljevalec. »Tihotapci so sUa prepredeni judje in hitro zavohajo nevarnost, zato dvomim.« Rezek žvižg je pretrgal tišino in kot da bi bili zrasli iz tal, je trideset Jackovih pomagačev na mah obkolilo Davisa in njegove ljudi. »Roke kvišku!« je zagrmel Billov glas. Davis, ki je že segel po samo* kres, je videl, da se proti taki premoči ne bo mogoče braniti, je hladnokrvno dvignil roke, takisto tudi njegovi ljudje. Preizkušeni detektiv je prav dobro vedel, da »emu im njegovim ljudem ne preti življenjska revarnost, ker se tihotapci varujejo ubiti službujočega policista: na to stoji smrta kazen! »Kaj hočete?« je zato hladno vprašal Davis. »Bodite pametni; kazen bo tedaj lažja za vas! Če se nas dotaknete — sami dobro veste, kaj vas čaka . . .« »Hahaha!« se je zarežal Bill. »Zelo ste hrabri in pametni, gospod Davis. Kakor rečeno, hudo hrabri im pametni! — Toda mi nismo nikaki tihotapci!« »Vj me poznate? Kdo pa ste prav za prav?« je še vedno mirno odvrnil Davis. »Ukažite vašim ljudem, naj odložio orožje — pa se bomo razgovorili o tem«, je odgovoril Bill. »Ah, da nam potem lahko r>o-lomite kosti«, je suho odvrnil Davis. »Gospod Davis, kakor rečeno, mi smo gentlemami In vam v imenu svojega gospodarja dam častno besedo, da nikomur ne bomo skrivili niti lasu«, je rezko odvr-nfl Bill. »Kdo pa je ta vaš gospodar?« je nekoliko posmehljivo vprašal Davis. »Jack Maščevalec!« »Ah!« ie ves presenečen vzklik, mil Davis. »Torej sem zašel med tolpo tega razbojnika in morilca! dru'hal. . .« »Niti besedice več, gospod Davis«, je ves razjarjen zarjm Biil, »■ati pa bom pozabil, da sem geir tlemam. Namesto aa bi bili. kakor rečeno, manjši od makovega zrna, pa nas hočete zdaj zmerjati in blatiti?! Nočem prelivati krvi, ker je to prepovedal naš gospodar, toda, kakor rečeno, samo še eno tako besedico, m za vaše življenje ne dam niti počenega groša.« Davis se je zdrznil. Niti sanjalo se mu ni, da bo naletel na razbojnika, ki bo tako občutljiv za svojo čast in čast svojega gospodarja. Da bi kolikor toliko ublažil nevarno razpoloženje, je pomirjevalno odvrnil: »Nisem vas hotel s tem razžaliti, gospod . . .« »BiH Carlton«, se mu je predstavil Bill m privzdignil roko k pokrivalu. »Torej, gospod Bill«, je mimo nadaljeval Davis, »nisem prišel sem, da razpravljam z vami o Jacku in njegovih dobrih in slabih straneh. Ampak sem prišel iskat tihotapce. Vas nisem iskal, zato se bom naredil, kot da vas nisem videl. Dovolite torej, da odidem po svojih opravkih, vi pa podite po svojih. Dokler bom na otoku, ne bom ničesar podvzel proti vam*. »Tudi mi vas, kakor rečeno, prav nič nismo iskali, še manj pa želeli«, je odvrnil BiH, ki ga je zabavala Davisova zvitost. Bill je dobro vedel, da bi Davis držal svojo besedo in se jih ne dotaknil, dokler bi bil na otoku. Toda potem — potem bi pa s pori vo eno silo zasledoval Jacka in njegove zveste. »Toda«, je po kratkem molku nadaljeval BiH, »kakor rečeno, jaz tu nisem gospodar, zato morate počakati, dokler se ne vrne naš gospodar!« »Dobro, pa me takoj odvedite k vašemu gospodarju!« je jezno odvrnil Davis. »Bom, toda, kakor rečeno, malo boste morali še potrpeti«, e odgovoril Bill, »baš zdajle ga ni tu, toda, kakor rečeno, kmalu se povrne.« Davis je uvidel, da bi bilo vsako ugovarjanje in prerekanje zaman m zanj le poniževalno, zato se je udal v ta zanj dokaj neprijetni in docela nepričakovani položaj. BOJ NA LADJI Kaj pa je pomenilo tisto divje streljanje, ki so ga bili slišali Jak-kovi pomagači, ki so bili ostali na otoku? .Teror' se je bil neopažen približal vojni ladji, Jack in njegovi pomagači so kakor mačke splezali na krov m naleteli baš na po* ročnika, poveljnika ladje. Hitro so opraviti z njim in ga zvezali, toda poročnik je vendar še utegnil zabrlizgati na piščalko in tako opozoriti posadko na grozečo nevarnost. Še preden pa so se mornar ji dobro zavedli, kaj se godi, so že Jack in njegovi pomagači drveli proti kabini, v kateri je po vsej priliki morala biti Tereza. — a so jo našli prazno. Bill, ki je dobro poznal te vrste vojnih ladij, je na svojo veliko žalost moral ostati na otoku, ker ga je Jack smatral za najsposobnejšega in mu zato poveril stra* žo tam, vendar je gospodarju natančno opisal lego vseh prostorov na ladji, tako da se je Jack zdaj lahko takoj znašel Za trenutek je Jack neodločno obstal. Tedaj so pa že zažvižgale krogle in pričel se je boj na živ* ljenje in smrt. Nazaj na .Teror' zdaj niso mogli, ker je stal na nasprotnem koncu ladje, pa tega tudi nikakor niso hoteti — dobiti Terezo, za vsako ceno, to je bilo zdaj njih geslo. Nastalo je divje streljanje in vsak si je poiskal zavetje, kakor je vedel in znal Divje streljanje je trajalo že več kot pol ure In zdaj je ta, zdaij nasprotna stran izkušala izpad in pobiti nasprotnika, toda vsakikrat brez uspeha. Na strani posadke je padel poročnik in nekaj monnarjev, pa tu* di Jackov! ljudje so padali. Mornarji, ki so, ko je njihov poveljnik padel, besno navalili na nasprotnika, so bili odbiti in so se zdaj posvetovali, kaj storiti. Ta trenotek je izrabil Jim in se priplazil do Jacka. Radi dekleta — generalna stavka Na Španskem se pa res vse mogoče dogaja. Zdaj poročajo iz Madrida, da je v mestu Oviedo neka plesna zabava povzročila nezaslutene posledice. Na plesu je nastal prepir radi nekega dekleta, ki se je razvil v divjii pretep, v katerega se je zapletla tudi na pomoč poklicana policija. Ko se je policija uveljavila in napravila spet mir, so na bojišču našteli 50 ramjencev, med temi jih je več težko ranjen.h; neka ženska bo najbrže podlegla dobljenim poškodbam. Socialistične strokovne zveze So zato naslednji dan, v ponedeljek, v protest proti nastopu policije proglasile generalno stavko. Po mestu je ustavljen ves promet, trgovine, gostilne in kavarne so zaprte. Tudi v železniških obratih počiva delo. Vse to pa zaradi tmoga dekliča! V petih minutah O angleškem kolonialnem ministru Thomasa, ki je zaradi zavarovalnega škandala odstopil, kroži več značilnih zgodbic. Tako pripovedujejo, da ko je bil že minister v bivši Macdonaidovi delavski vladi, so se njegovi pristaši pri njem pritoževali, da se ne briga dovolj za delavstvo. Thomas je odgovoril: »Sem popolnoma vašega mnenja, pa kaj naj storim? Bil sem komaj "pet minut minister, pa sem že spoznal, da se revolucija ne da napraviti v petih minutah!« Astrološka napoved za 29. maj. Še vedno neugodni astralni vplf vi. Povzročajo nemir, konflikte, nezgode. Za promet so kritični a-spekti. — Tudi požarne katastrofe pretijo. Nevšečnosti z oblast-nijatmi. — V družinskem življenju nesoglasja med starši in otroci,— Slab dam za igro in za šport. — Tendenca dneva kaže na počasno zboljšanje. Iz domačih gajev DORA GRUDNOVA: Sonet ) Katera tajna sila naju vlada? Saj je minul ie peti maj, odkar sva naita set In zdaj — se vrača kot pomlad ljubezen [mlada?, Ni čas zamračil tistih ur, trenotkov sladkih tihe harmonije, ko utripanje dveh src enotno bije In dušt družno sanjata v azur. S Kak silna je spomina moči Takrat Je maj prelesten bil, pač kratko nama je cvetel: odšel sl, ah — v srce je legla noč In duši je brezup grozil, ko slednji prst je za teboj goret. * Dora Grudnova, rojena leta 1900. v Nabrežinah pri Trstu, je sestra pesnika Iga Grudna. Sedaj živi v Beogradu kot specialistka za rentgen. Njene pesmi globoko zajemajo živ-Ijensko filozofijo. V vsem njenem izražanju se zrcali ženska duša z vsemi lepotami in finesami. Grudnova sodeluje v raznih revijah, naša pesem pa je ponatisnjena iz Vlil. letnika mesečnika »Ženski svet« L 1930. Razputinov brat V riciv iv s, .'-o., v se je te dni pojavil neki popolnoma onemogel berač, ves raztrgan ,ti sestradan. Izkazalo se je. da je to naimlajši brat gl asovi tega meniha Razputina, ki je nekoč imel v oblasti ruskega carja m vso carsko Rusijo. V ruskih cerkvah spet zvonovi Kakor poročajo iz Moskve, pregleduje zdaj posebna komisi, a cerkve po raznih velikih mestih sovjetske unije, komisija ima nalogo raziskati možnosti obnovitve verskega življena. V nekaterih okrajih je komisija s cerkvenimi predstojniki razpravbata o vprašanju dobave novih zvonov. Večino zvonov Iz ruskih cerkva so, kakor znano, med revolucijo pobrati in prelili. Mussolini • novinar Rim, 28. maja. Pced dnevi »o v Italiji uredili etatistične podaftke o dtttlijainskei.n prebivalstvu. Znano jo, da ima Italija po teh podatkih 24 in pol milijone prebivalcev. Pri čemer pa niso vmčunani vojaki tn delavci v Afriki, ker je število teh vojaška tajnost. Mnogi so se zanimati, kakšen poklic bo navedel predvodnik vlade Mussolini na popisnici. Izvedelo se je, de je Mussolini navedel svoj Siari poklic novinarja iz !• 1915., ko je v Milanu začel akcijo za vstop Italije v vojno proti Avstro orgski. Zločinske organlzaciie v Ameriki Washlngton, 28. maja- h. Narodni poslanec Dickersteln je predložil v predstavniškem domu resolucijo, v kateri poziva vlado, da takoj skliče anketo o delu tajnih terorističnih in zločinskih organizacij kot so »Klu-Klux-Klnn« in »Črna legija.« „Queen Mary“ — plavajoče mesto Ob prvi vožnji največje angleške ladje V sredo je novi angleški oceanski parnik »Ouen Mary« iz Southamptona odplul na svojo prvo vožnjo v New-York. S tem se Angležem prvikrat po svetovni vojni vojni nudi prilika, da si priborijo nazaj »Modri trak oceana«, odlikovance, kj ga prejme najhitrejša ladja. Po vojni je dobit modri trak nemški veleparnik »©'remen«, pozneje italijanski parnik »Rex« in slednjič francoska »Normandie«. Pet let dela »Oueen Mary«, največja 'adja Anglije, je bila zgrajena za pa.ro-brodno družbo »Cunard White ^tar Lime« jn je trajala zgraditev skoraj pet let. Samo za železna dela je bito zaposlenih 16.000 delavcev. Ta ladja sicer ni največja, ki je kdaj plula po morju, toda Angleži prisegajo, da bo najhitrejša ladja. Ladja meri v dolžino 310.5 m, v širino 36 m, tonaža pa znaša cO.773 ton. Edem vijakov tehta 35 ton. Trije dimniki parnika so po 56 m visoki in imajo tolikšen premer, da bi mogle skozi vsakega Voziti vštric tri velike lokomotive, kakor jih imajo moderni brzo v la ki. Stroji parnika razvijajo moč do 200.000 konjskih sil in zato računajo Angleži, da bo »Oueen Ma-ry<< potolkla hitrostni rekord »(Normandie«, ker vozi ta samo s 160.000 konjskimi silami, pri čemer je treba tudi upoštevati, da je angleška ladja znatno lažja od francoske. Ce torej ne pride kaj vmes, utegne »Oueen Mary« 5-600 kilometrov dolgo progo do ,New-Yorka prevoziti v manj ko Štirih dmeh (»Normandie« je potrebovala štirj dni in tri ure.) im bo tedaj dosegel povprečno hitrost 57 km na uro. Nebotičnik Nova ladja je pravcato plava-mesto, tako glede na ogromno Prostornino kakor tudi na ve-iko število »prebivalcev«. Samo Posadke šteje 1200 mož, skupno tic ?ore sprejel ladja več ko pet ’soč oseb. Njena višina znaša nič nanj ko 12 nadstropij, vse etaže Povezane med seboj z lifti. Na toi je vse kakor v kakem vele-več kinov, športnih igrišč-groonna gledališka dvorana, pro-ni(fne ^Pe za verske slavnosti, o & dvorane, bari, igrišča za ŽivDi • Ce'<) zakurjen akvarij z tiu, n11 iz tropskih voda, nadalje ‘Valno kopališče, knjižnica, ti- boln!šnicagaraŽe in SeVeda tudi rin!-aidia j0 oprem ljetna ^ luksuzom im foimfortom. -la lastno z največ-vsem modernim Skoro vsaka kabina nv_ , . - kopalnico in klozet. <0cL to tekoča mrzla in topla nq05if. na kopnem, kajti brezžič- 32 rn7i^nai,P<)slaja ,ad>e more na različnih valovih oddn-ati. Samo razkošje ProLretniški opremi družabnih prostorov so sodelovali nrvl samo s sopotniki, vsem svetom, ka- an- gleški umetniki, kiparji, slikarji in arhitekti. Restavracija je največja dvorana, ki jo jei kdaj premogla kaka ladja; tako da bi tiste tri orehove lupine, s katerimi je Kolumb odkril Ameriko, po večkrat imele v njej prostora. Dvorana meri v dolžino 48 m, v širino 36 m in sega — visoko kakor kaka cerkev — skozi tri nadstropja. 800 oseb lahko istočasno tu obeduje. V štirih ogromnih kuhinjah je zaposlenih mad 100 kuharjev, ne uračumši pekov, mesarjev in drugih kuhinjskih pomočnikov. V kleteh so naložene ogromne zaloge živil, med drugim: 10.000 kil mesa, 20.000 kil rib, 30.000 kil krompirja, 18.000 kil sočivja, 180 hektolitrov mleka, 4500 kil sladkorja in na tisoče in tisoče steklenic vina, piva, žganja in mineralne vode. Vse to za okroglo štiri dni vožnje, — ni ga hotela na kopnem, ki bi mogel svojim gostom kaj takega nuditi. Kaj velja vožnja A kaj stane vožnja na »Oueen Mary«? V glavni sezoni se plača za potovanje iz Southanptona v New-York in nazaj v L razredu 107 funtov In 5 šilingov, t. j. okoli 25.000 Din. našega denarja. Za eno samo vožnjo se plača okoli 13.500 Din. V turističnem razredu stane vožnja okdi 7000 Dhi, v tretjem razredu pa samo 4500 dinarjev enkratno. Sever in jug si segata v roke: Berlin — Dunaf — Graz Celovec - Ljubljana Sušak Ljubljana, 27. maja. Na Binkoštni ponedeljek 1. junija t. 1. bo vpostavljena nova zračna linija, ki bo zvezala neposredno Celovec z morjem preko Ljubljane, posredno pa bo tako izveden spoj Avstrije in Nemčije z Jadranskim morjem. Ta dan bo namreč priletelo prvo letalo v Ljubljano. Na njem se bo vozil celovški župan, v Ljubljani bo vstopil v letalo ljubljanski župan in oba skupaj se bosta odpeljala na Sušak. Na ta način bo simbolično posvedočen spoj dveh mest kateri je dosedaj poleg državnih meja in Karavank ločila razdalja ki jo je brzovlak premeril v treh urah in jo bo zračni ptič skraj-. šal na tričetrt ure trajajoč, prijeten polet. V ponedeljek bo torej otvoritev te dolgo pričakovane in od ljubljanskega prebivalstva močno zaželjene zveze, ki bo napravila Ljubljano za važno postajali šče na direktni črti Berlin-Sušak in pomogla našemu mestu, da postane vmesna točka na tej svetovni zračni liniji. Potovanje po novi progi iz Berlina na Sušak bo trajalo le 6 ur. Vozni red bo približno tale: Odlet iz Berlina ob 7.00 zjutraj, praho d na Dunaj ob 9.25, odhod ob 9.40, prihod v Graz ob 10.35, vCelo-vec ob 11.30, vLjubljano ob 12.15 in na Sušak ob 13. uri. S Sušaka bo avion odletel ob 14 uri, in bo na Dunaju ob 17.20 in eventualno v Berlinu Isti dan ob 20.10. Ljubljana — važno prometno križišče Na ta način dobi Ljubljana poleg dosedanje zveze z morjem še izredno važno vsakdanje zračno zveza z Gradcem, Dunajem in Berlinom, kar nas tesno spoji s srednje evropskim zračnim omrežjem, kajti z Dunaja in iz Berlina imamo zračne zveze z vsemi glavnimi mesti Srednje Vzhodne in Zapadne Evrope; preko Sušaka, Zagreba in Beograda pa smo zvezani z Atenami, Bukarešto, Carigradom in torej z vso južno Evropo, Balkanom in Orientom. Nova doba Otvoritev te važne nove zračne proge zasluži, da smatramo v Ljubljani kot posebno slovesnost in jo na primeren način praznujemo. Trenutek, ko sl bosta na ljubljanskem letališču podala roke celovški in ljubljanski župan, pomeni pričetek nove dobe v razvoju Ljubljane, ki «e bo s tem izdatno približala najvažnejšim srednjeevropskim centrom. Slovenski lesni trg Današnji Jugoslovanski Lloyd Piše dobesedno tole: Kljub vsemu prizadevanju za ukinitev sankcij, se nahajamo še vedno na mrtvi' točki. Nerazumljive so ki skušajo z raznimi trditvami prikazati našo mizerno situacijo v lepši luči, ko je vendar vsakomur jasno, da je politika sankcij prinesla samo škodo a nikomur koristi. Dogovor s Španijo bo po vesteh za našo državo koristen, a vse to bo pokazala šele bodočnost-Struktura lesa iz Slovenije je primerna za uvoz v Španijo. V dobi normalne trgovine s Španijo je Slovenija izvažala velike količine bukovega in tudi mehkega lesa v Španijo. V kolikor bo mogoče doseči stare pozicije na španskem trgu, je odvisno od razdelitve na jugoslovanska produkcijska področja. Slovenski lesni trgovci se nadejajo, da se bo Pri. razdelitvi tudi upoštevala Slovenija ter da bodo tudi Slovenci prišli v poštev pri izvozu v Španijo Upamo, da ta vest Jugosloven. skega Lloyda ne bo samo pobožna želja naše lesne trgovine ter da se bo končno res prešlo na dejanja, a manj na fraze in slepo- mišenja, ki samo ubijajo naš lesni trg in s tem vse naše narodno gospodarstvo sploh. Kaj pravi Uoyd George V listu »Sunday Exipress« objavlja „ bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George članek, poln uničujoče kritike nad vladama Anglije in Francije, ki da sta neodločni In brez načrta. Malo ali nič pričakuje Lloyd George od prihajajoče vlade gospoda Blurna, čegar stranka se je v opoziciji iz-kričavala v praznih obljubah, ne da bi kdaj stopila na plan s kakim praktičnim načrtom. Cim bo. do francoski socialisti na oblasti, bodo pustili državne posle v rokah birokracije, kj sestoji iz ljudi drugačnih misli in načel. Lloyd George se bavi tudi s prihodnjo ženevsko konferenco in vprašuje, da-li se bo Društvo narodov uklon io provokaciji gospoda Mussolinija ? Ce se bo, tedaj bodo ženevski statisti vrženi v koš, ki je že do vrha napolnjen z odpravljenimi razoroževalnimi in nenapadalnimi načrti. Ce bi se pa Anglija in Francija pridružili zahtevam malih narodov in se sporazumeti za odločne ukrepe, tedaj se bodo dogodki čisto drugače zaobrnili. Taki zvezi držav bi se Italija ne mogla postavljati po robu. Toda — tako zaključuje Lloyd George — on ne vidi nikakih znamenj, da bi Anglija ali Francija mislila resno. Kaj bo s Irankom London, 28 maja. Londonski vodeči finančni tisk se obširno bavi s vprašanji francoske valute. P° informacijah iz krogov bančnikov bo valutna kriza v Franciji sredi julija v odločilni fazi. Novi predsednik vlade Blum se bo v parlamentu zavzel za devalvacijo franka, ki je potrebna za vzržanje ravnotežja francoske valute z angle. ®ko. Frank bo stabiliziran v razmerju 100 frankov za 1 angleški funt- Van Zeeland sestavlja novo vlado Brujrelle, 28. maja. Belgijski kralj Leopold je sprejel ostavko vlade Van Zeelanda. Konzultacije za mandatarja nove vlade so se takoj pričele. Po nekih vesiteh je kralj že poveril zopet Van Zeelanda, naj sestavi novo vlado. Socialistični tisk sicer nagle ša. da je parlamentarni običaj, da sestavi novo vlado šef najmočnejše stranke, to je zdaj v Belgiji socijali-stična stranka, vendar žele socijalisti sami, da bi novo vlado sestavil zopet Van Zeeland. Tudi šefi drugih strank žele, da bi bila vlada takoj sestavljena, ker bi odlaganje samo koristilo nasprotnikom demokracije in parlamenta, torej rexistom in komunistom. Abesinska vlada v Gori opravlja cesarjeve posle London, 28- maja. n. Začasna abesinska vlada, ki se nahaja v mestu Gora, daleč v zapadnem delu Abesinije, opravlja tudi cesarjeve posle. Delavstvo zre v Kaj bo z nami, ko bomo Maribor, 28- maja. Ste že šteli kdaj visoke tovar. I Hiške dimnike, ki v Mariboru in Hjega okolici štrle proti nebu? Okoli petdeset jih je. Pod dimniki so prostrani tovarniški objekti, v katerih dan zn idnem dajejo ob strojih svoje naj-fdragocenejše — moč in zdravje — tisoči slovenskih delavcev. Očetje, matere, mladi fantje in dekleta, IVse je pomešano in vse združuje ienako težka borba za vsakdanji kruh in pa večen strah Pred bo. Sočnostjo ki je za vse ena sama črna negotovost. Maribor • jugoslovenski Manchester Upravičen je ta naziv, saj je tekstilna industrija v -Mariboru najmočnejša v vsej državi. Vsak razvoj industrije je treba spremljati z neko simpatijo — seveda če je ta razvoj koristen prvenstveno našim ljudem. Sicer so v današnjem času resnične in na-mišljene krize skoraj neizbežne one slabe strani industrijalizacije: hiperprodukcija proletarijata, ki se slej ali prej prične očrtovati V močni brezposelnosti. To zlo je zajelo tudi Maribor- Iz leta v leto je še vedno enak dotok svežih delovnih moči z našega podeželja, kar ima edino slabo stran v tem, da se vstvarja škodljiva konkurenca delovne sile- Seveda je taka konkurenca škodljiva onemu pra-I Vernu proletarijatu, koristna pa industriji, ker ji delovne moči z dežele delajo skoraj zastonj in ker Ima vedno Protiutež za morebitna delavska mezdna gibanja. Navzlic vsem delavskim kvar-I tlim pojavom pa ima mariborsko tekstilno delavstvo še premalo čuta za strokovne organizacije, ki bi močne in združene lahko izvoje. ”ale marsikateri uspeh v korist delavstva. Nepristranskega opazovalca mora boleti, ko vidi, kako se da delavstvo zavajat} j v povsem napačno smer 1 V boju za svoje življenjske interese, ko se za prazen nič oprede-(Jjuje v »rdeče«, »plave« in »črne«. : Pravi interesi tega delavstva so i skupni in streme vsi za edinim j aktualnim smotrom: več ni boljše-j Iga kruha! šele potem, po dosegi i tega smotra* bi bile morda umest-; ne razne diferencijacije. Da, več in boljšega kruha... [Vprašal bi kdo: Ali Pa ga naša Industrija v teh težkih časih lahko Hudi? 1 Dejstvo je. da naša tekstilna Industrija ne preživlja krize- Kdor bi hotel trditi nasprotno, M si naj predočil dvoje dejstev: V Mariboru se zidajo še vedno nove tekstilne tvornice, stare se izpopolnjujejo in kar j€ najznačilnejše, tekstilna industrija izkazuje leto za letom ogromne dobičke, ki ne upadajo, ampak naraščajo. Nastaja prva in značilna nepravilnost: s porastom industrije in s tem v zvezi z dobičkom, so mezde delavstva še vedno enako nizke, v večini primerov pa so jih še znižali... Z izjemo ene same mariborske tekstilne tovarne, so mezde tekstilnega delavstva tako nizke, da se človek ne more ubraniti vzklika: Sramota! Ali veste kaj se pravi da mora človek živeti družino s tedenskim zaslužkom 70 dinarjev? In ta denar mora biti Prislužen s trdim delom, ob katerem kaplja iz telesa tudi zdravje! Kar bi pa bilo možno samo v deželi kulijev, je dejstvo, da v neki okoliški tekstiln; tova-mi zasluži pridna delavka reci in piši sedem dinarjev tedensko! Večina lastnikov tekstilnih tvornic so tujci, ki si na tak način na račun slovenskega pridnega delavca kupičijo lepe denarje- A še ta denar po čudežni poti roma, v tujino! Ob vsem tem ni čudno, ko naše delavstvo ob silnem pomanjkanju hira telesno in ko se zdravstveno uničuje bodoča proletarska generacija že v kali. Še tako uspele protituberkulozne akcije ne bodo mogle zajeziti košnje prezgodnje smrti, ker število tuberkuloznim zaznamovancem je iz dneva v dan večje. Obupna borba Ob obPupni borbi za grenak košček vsakdanjega kruha pa je delavstvu še strašnejša misel na bo. dočnost. Kaj bo z nami, ko bomo omagali? Tovarna nam bo izpila kri, ostareli bomo zgodaj — in potem? Ali se bomo kakor izžeta limona zavrženi in puščeni v nemar? Strah je upravičen. Naša socialna zakonodaja na to še ni mislila v določnejši obliki. Zaenkrat sicer še n^ poznamo v večjem obsegu tega zla, ker beleži tekstilna industrija komaj dobro desetletje obstanka. A kako bo čez nekaj let, ko bodo omagale prve vrste starejšega delavstva? Kdo bo skrbel za naše ljudi, ki so dali tovarni moč in zdravje, ki so za druge kupičili milijone in ki si kljub naporom in pridnosti niso mogli prihraniti mičesar za stara leta? Ali naša zakonodaja še ni mislila na to zlo? Vse dajatve, ki jih je pre. negotovost omagali jemala država od tovarn ne bodo zadoščale za preskrbo onemoglega delavstva- Nujna je uzakonitev obveznega starostnega zavarovanja vsega delavstva! Kot ima uradništvo svoj Pokojninski zavod, se naj uredi slična ustanova tudi za delavstvo. V fond naj prispeva večji del industrija, gotov odstotek pa bo gotovo rado plačevalo delavstvo, čeprav si bo moralo ob sedanjih nizkih mezdah odtrgovati od ust. — S tem v zvezi naj omenimo zanimivo akcijo, da si je delavstvo največje mariborske tekstilne tovarne »Hutter in drug« omislilo samo svoj fond za starostno preskrbo. In kar je bolj redko za ak. cijo se je zavzel na lep način tudi tovarnar, ki se je obvezal prispevati v fond. Dvoje je, kar čaka nujne rešitve v pogledu sedanjega stanja tekstilnega in splošno vsega delavstva: vzakonitev pravilnika o minimalnih mezdah in pa vzakoni- Vzajemna pomoč Ljubljana, 27. maja. Danes ob pol 13 je razglasili predsednik malega senata, pred katerim so se zagovarjali obtoženci v zadevi »Vzajemme pomoči,« s. o. s. Ivan Brelih sodbo, s katero se dbsoja obtoženec Šinkovec Rudolf radi zavajanja v zmoto, radi mahinacij pri Vzajemni, s katerimi je zaslužil najmanj 443.151,75 Din radi nerednega vodenja knjig in malomarnega bankrotstva in to po § 334, 1,2 k. z. 345,2 z uporabo §§ 62, 63 ter 71 L z. na 1 leto in 2 meseca zapora, 1320 Din denarne kazni, ki se izpremeni v slučaju neizterlijivoisti v nadaljnih 22 dni zapora ter na plačilo po-prečnine 500 Din. Obtoženi Ogrizek je bil obsojen radi istih prestopkov na 3 mesece 10 dni zapora ter 300 Din (5 dni). O njem je sodišče ugoto-vilo, da je »zaslužil« najmanj 247 tisoč Din. Obtoženi Zadnikar pa je obsojen po § 334 s souporabo § 71,4 k. z. na 3 meseca zapora in 600 Din denarne kazni ter po-iPrečnime 500 Din. Šinkovcu se všteje preiskovalni zapor od 17. febr. 1932 do 9. junija 1932. Vsi so obsojeni na povračilo stroškov, ki se po pri obtoženem Ogrizku smatrajo za neizterljive. Obtoženi Poljak se zaradi po-sojila 7000 Din oprosti. Vsi branilci so vložili revizijo in priziv zaradi krivde in odmere kaznli. Drž. tožilec pa priziv za- j radi prenizko odmerjene kazni. I tev obveznega starostnega zavarovanja vsega delavstva. Naša že. Ija in pripomba Pri tem bi bila, naj se minimalne mezde določijo na višino, ki bo odgovarjala življenjskemu standardu evropskega delavca! Naj pri tem ne igrajo vidnejše vloge egoistične želje tovarnarjev, temveč misel na splo. šen blagor našega delavstva, ki je sestaven del našega naroda z istimi dolžnostmi in pravicami- Sedanjost je polna prevar Sedanjost je polna prevar, zato je na mestu oprezno gledanje v bodočnost Če se delavstvo samo ponekod na demonstrativen način opozarja na sedanje in bodoče zlo, je dolžnost naše zakonodaje, da ukrene vse potrebno in koristno v zaščito svojih državljanov pred izkoriščanjem in negotovo bodočnostjo. Na delavstvu pa je, da krepko in enotno in organizirano zastavi vso svojo — često podce. njevano — moč za dosego izboljšanja sedanjih žalostnih razmer. V našem listu bo vedno dovolj razumevanja in opore za vsak pošten. zdrav in koristen podvig. —ob— MALI OGIASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek * Bin. Oglasniki, ki Iščejo sležbe, plačajo samo po 25 par za beseda Na pismena vprašanja Je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. -Mali oglasi so plačljivi takoj pri na. HRANILNE KNJIŽICE prodate alt kupke najbolje potom moje oblnet veno dovoljene pisarne. — Denar tako J. Motite mamka RUDOLF ZORE, Ljubljana GledilMke nllee IS. Teletom SMO. Vrtne jagode, vsak dan sveže, v vsaki množini, dobavi: Janhar, žejo pri Medvodah. Crešnje svete I.a trde kg Din 4,— do 6.—, mladi grah, krompir Din 3.75 košare po 30 kg razpošilja franko prevoz — __________G. DRECHSLER, TUZLA. Radio Ljubljana Petekt 11: Šolska ura; Kakšen poklio si bom izbral, g. Jagodic; 12: plošče; 12.45: poročila; 13: vreme; 13.15: Radijski orkester; 14; borza; 18: Zenska ura: Posebnosti žensko duše, ga. Ost-rovškova; 18.20: plošče; 18.40: De-lavska ura: O mezdi, g. Valant; 19t poročila; 19.40: Narodna ura; Jugoslavija v kulturnih dokumentih ino-zemcev, g. Kuludjič, Beograd, 10.60: Otvoritev kolektivne razstavo bratov Vidmarjev, (prenos iz Jakopičevega paviljona); 20.10: Akademija slepih iz Zagreba; 21.30: plošče; 22: poročilal 22.15i Radijski jazz do 23. ure. Klub esperantistov v Ljubljanu opozarja svoje članstvo in esperantiste na nocojšnji koncert olep6 dece iz Zagreba. Somišljenice In so-rnišljeniiikii, pridite polnoštevilno V Filharmonično dvoranol