235. številka. Ljubljana, nedeljo 12. oktobra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD *!n foto 18 sold., za pol lota 8 «ohl , qh*c I j teto 13 £:.1d., sa četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mew" I ^old. 10 kr. Za pobijanu dom no računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. ta čttrt leta. — 7r. tojo dežele za oalo leto 20 gokL za pol leta 10 gold. — Za gospoda učitelje na ljudskih šolah in za dijake velj:i znižana cena in aicer; 2a LJubljano za ootrt le*a 2 gold. 50 kr« po pošti pretentan za četrt leta 3 moUL — Za oznanila so plačuje od četiri-»topno potit-vrotn 6 kr. čo ne oznauilo enkrat tii?ka, S kr. &. ne dvakrat m 4 kr. Če bo tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat so plača Stompelj za 30 kr Dopisi naj s« izvole frankirsti. — Bokopiai so ne vračajo. — Ur ed n iStv o Je v Ljnhljani n* celovški cesti v Tavčarjevi hi,v; „Hotel Evropa" Opravnićivo, ua katero naj bo blagovoujo počivati naročnine, reklamacij"., osnanila t. j. adninistrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi« Naši kandidatje so: I. V kmetskih občinah: 2. 8. 4. 5. 6. 7. V okrajih Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj / voliščem Celje; Brežiee, Kozje, Sevnica z voliščem Brežice: Ptuj, Ormuž, sv. Lenard z voliščem Ptuj; Rogatec, Šmarje z voliščem Rogatec; Ljutomer, Gornja Radgona z voliščem Ljutomer: Maribor, Slovenska Bistrica z voliščem Maribor; Konjice z voliščem Konjice; Slovenji Gradec, Marenberg z voliščem Slovenji Gradec: Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava z voliščem Postojna; Planina, Lož, Idrija z voliščem Planina: Novomesto z voliščem Novomesto; Krško, Kostanjevica z voliščem Krško; Črnomelj, Metlika z voliščem Črnomelj : Gorica, Kanal, Ajdovščina z voliščem Gorica; Tolmin, Cerkno z voliščem Cerkno; Bovec z voliščem Bovec; Sežana, Komen z voliščem Sežana : V tržaški okolici: II. V mestih in trgih: 9. 10. Celje, Žavec, Vitanje, Vojnik, Laško z voliščem Celje; Mozirje, Gornjigrad. Ljubno, Vran&kO z voliščem Mozirje; Bogateč, Šmarje z voliščem Rogatec; Brežice, Sevnica, Kozje, z voliščem Brežice; Konjice z voliščem Konjice; Šoštanj z voliščem Šoštanj: Postojna, Idrija, Vrhnika, Lož, Radovljica, Tržič, Kamnik, Kranj, Loka: Novomesto, Višnja gora, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, Kočevje in Ribnica: Ji. sta in grmel (ali bolje: sika); najprej na liberalne Slovence, potem pa posebno še ua tri narodne kandidate, namreč na dr. Razlaga, prof. Pajka, kaudidata za mariborsko okolico in dr. B u carja, kaudidata za dolenjska mesta. Vse tri bi klečeplaz rad odpravil, ker ucmajo zanj dovolj cerkvenega programa. Kar se tiče Razlaga, pravi Costa z drugimi besedami, da tako dolgo Razlag no sme kandidirati v Ljubljani, dokler taecga programa ne izda, kakoršen je njemu in kuharicam ter iiicžnarjcm katoliškega društva všeč. Če je to res, potem dr. Razlag gotovo ne bo ljubljanski kaudidat. A nasproti pa moremo tudi mi klečeplazu zagotoviti, da kandidat, ki bi ga to katoliško društvo postavilo , nikdar Ljubljano zastopal ne bo. Omika 19. stoletja ima tudi v Ljubljani in tudi v narodni stranki toliko privržencev, da je vsako vodstvo, ki bi ga sililo tako društvo, kakor je to takozvano „katoliško" v Ljubljani, nemogoče, iluzorno. To Costa tako dobro ve, kot mi , kajti da neumen nij , to vemo vsi. Ali kljubu temu gre razdrage in še večje razdore delati v toj za slovensko stvar že tako žalostno stoječi Ljubljani. Zakaj V Čisto naravno. On dela v naši slovenski stranki na Nemce, on je naš Konrad \Valcnrod, v germanskem Stiftu vpisan mojster. Za to dela za nemškega SchalVcrja, s tem, da ostri ono skrajnost, ki je v mestih sploh najbolj nemogoča. To dela njegova nemška kri, slovensko posokrvena. In res vidimo, da vlada ta teden veliko veselje med nemškutarji in Sehailcrjevci, odkar so izvedeli , da je Costa v nedeljo proti Razlago govoril in napovedal, da nam bode njegovo kuharično in trejalsko društvo kanditata stavilo! V tem shodu so je Costa srdi 1 tudi nad tobožuim Razlagovim izrekom: „moj program je miijc življenje in delovanje", kateri izrek je popolnem korekten , če ga je dr. Razlag izgovoril ali no. Da ga Costa odbija, to je tudi cisto naravno. Za njega, za C o sto pač res nij živi j e n j e program , kajti ne vprašajte nas o Costovem življenji. .Javno je že vse bil ali delal se: Veliko-Neme 0 in Slovenec, ateist in klečeplazni molitvar, nemški burš in prosesijar, llunihohlt-kravatar iu Škapulirje noseč — v privatnem pa, o joj ! to ne spada v novine. Tak Človek pač res ne more reči, če v katoliškem društvu veliko besedo vodi : moje življenje je moj program. Tukaj je pač resnično: nquod licet Jovi uon licet bovi", kar Razlag emc , klečeplaz ne more. — Urez primere uesramucji, prcdrzuoji je pa, da gre Costa ravno v tem hipu, ko se volilna borba bije, slovenska kandidata Paj k a in dr. Uu carja, ter njihov program ometati. Oba ta dva moža sta znana rodoljuba slovenska, za oba so pripravljeni .Slovenci obeh barv glasovati, ia ker kandidirata v najnevarnejših krajih, kjer je velik strah da ne zmaga nemŠ kutarska, torej protislovenska stranka, — pač ae ne moremo prečuditi ne-stidnosti in predrznosti tega nemškega pri skoka Coste, da prihaja tu dlako cepit in s tem agitirat naravnost za Seidla in Hotsoke-varja! Če vse to vkup vzamemo in prej kon-statirauega ne pozabimo, moramo temu dr. Costi zaklicati: Ojiouscjne tandem C at ili na abutere patientia nostra! Kako dolgo boš še sistematično vodil naSo slovensko stvar v propast! Politični razgled. Ho Crtanje de£ele. V IJubljani 11. oktobra. cViifci konservativni veliko-po-sestniki izjavljajo, da se volitev v državni zbor ne bodo udeležili. — Pravijo, da zato ne, ker jo ustavoverni „chabrus" pri zadnjih volitvah toliko deželno tabelskih posestev nakupil si, in ker so tudi vitczna posestva okolo Egera med volilce vpisana, kar se zdi konservativnemu odboru protizakonito. Na Mittimj pride baje 17. t. m. pruski cesar Vilhelm. Na »•<>* Avm so pri volitvah volilnih mož ustavoverci tudi v nemških okrajih propali. in4ttin.vki federalisti izjavljajo v svojem zaderskem glasilu, da se bodo njihovi poslanci udeležili dunajskega državnega zbora , ter pogubljajo nadaljevanje pasivne politike. Fnanje ariave. Srh.t h-i „ Vidov dan" prinaša Člank o bosnijskih kristijanib. Iz odgovora Radjid-Paše zastopnikom inostranih oblastij list sklepa, da visoka porta ne misli kristijanov na balkanskem polotoku zadovoljiti , da jim dalje cvropejske velevlasti ne misle pomagati, in da jim dakle nič drugega ne ostaje, nego da Bi sami pomagajo. ,,Vidov dan" jim stavlja pred oči zgodovino oproščenja Nizozemskega, ter jih k aktivni politiki opominja. M?rnnro*ki ,,Soir", nekdaj Thiersov organ, zdaj pa brezbarven list, hoče vedeti, da bode Thiers pri začetku seje predlagal, naj se narodna skupščina razpusti. — Thiersov manifest je naredil tak utis, da večina listov Tbiersa zaznamuje kot onega moža, ki edino more republiko rešiti. šiKtitjshi republikanski general Mo-riones je pregnal karlistične bande iz Navare in Alave, ki so bile med Cirangui in Mamfero v trdnej poziciji. Karlistov je palo več kakor sto, ranjenih jih je bilo petsto, ujetih ludi veliko. Republikancev je palo devetnajst, ranjenih je sto petdeset. Vse se veseli tega velikega vspeha, samo Karlisti so vsi pobiti. Sploh se Karlistom tako slabo godi, da se je karlistovski odbor v Londonu, ki ima vest o zmagah Karlistov po svetu trositi, že nehal legati, ker vidi, da se več ne more. Vlada je za izvažanje v inostransko naredila izvozni col 5 procentov, za izvažanje v španjske kolonije 2 procenta, in za izvažanje iz kake španjske luke v tujo 1 procent. Na &vi<*a».%fknn v Gcnevi je imelo nad sOO liberalnih katoličanov shod, ki je izročil eno prazno župniško mesto patru Hijacinta. Potem se je volil farni cerkveni svčt. SVr.rA« kralj Ivan še zdaj nij popolno zdrav, in mu ne bo mogoče, seje stanov odpreti. Zato bo imel kraljevič pri odporu prestolni govor. Dopisi. Iz i 'momljat H. okt. |Izv. dop.j Bogatin, kakor je krški Hočevar, od nem-čurske strani nam priporočani kandidat za državni zbor, zna res povsod vodo na svoj mlin obračati. On ima vsake vrste ljudi j za svoj posel, najmeuj pa za to, za kar so poklicani. Reči moram, da njegovih delavcev v dacarstvu mnogo poznam, ali bogme ne enega, kateri bi kaj prida razumel ali moški bil, razen pri številkah, za katere so že učenci iz ljudskih šol sposobni. — Zdaj pošilja svoje dacerje okolo, da bi zanj agitirali. Njegov revident Urbančič iz Novega mesta na pr. se ne da nikoli okolo svojih podložnih videti, kakor ob času volitev. — Predno so se volitve za deželni zbor zadnjikrat vršile, je bil po celem Dolenjskem svetu videti. Nagovarjal je krčmarje, kateri 80 volilci bili, da naj Hočevarja volijo, in obljubil tudi in po svojih obljubiti dal, da bodo krčmarji brez daca vino točili. Zastonj pa jo V8e bilo, verjelo se nij tacim obljubam. — Ta Človek je bil (j. t. m. tudi tukaj pri nas. Spoznal sem, da za nič dragega nego kot Hočevarjev misijonar in agitator. To sem sprevidel iz njegovega govorjenja. Med dražim je Urbančič izrekel: Hočevar naj se voli; on je bogat, on zna torej za se, za deželo in za revne kaj storiti, pri njem jih veliko kruha dobi! Ali zagotoviti morem te 1 jadi, ljudstva za Hočevarja ne bodo dobili. Drugi le naj volijo Hočevarja, kateri so kruhoborci. Mi vemo, da je Hočevar toliko, kot moj črevetj, nič se ne ozirajoč na svojo mošnjo. Če bi za ljudstvo kot bogatin kaj storiti hotel, leh-ko brez poslanstva, a on neče. Za poslanca mu pa manjka vsega, namreč glave in pa meti. Narod ga ne bo volil in smeha je res vredno, da nemčurji, kateri se za kapital in intelegencijo štejejo, boljšega nema jo. Ljudstvo naj pa zopet prihodnje pove, kaj da hoče, namreč dobro vlado in organe za ljudstvo, ne pa protiljudstvu. Veternjakov in zatiralcev ljudstvo ne rabi. Ker pri nas nij nič opravil, šel je Hočevarjev hlapec Urbančič v Metliko. Jaz sem mu pa za slovo priporočal, naj bo on Slovenec in domoljuben, pa nič drugega, ker narod za samo mošnjo nič ne da, ampak lc na znanje in domače poštenje, in je le dobro za ljudi, ako pameten in izveden človek kaj ima. — Ali je Urbančič kaj v Metliki opravil, to bomo izvedeli. Iz MiriiiNkc «Ioliii<' 9. oktobra |Izv. dopis.] V občini Velikapirešca je bila 9. oktobra volitev 6 volilnih mož. Voljeni so bili: Poniklanski in gališki župnik, g. Urlaub in g. Matoh, Janez Rob, poniklanski mežnar, II. Kotnik, duhovenski tovarš, Flori jan Led-nik, kmet iz žavske fare in Martin FHi, predsednik krajn. š. sveta v Galiciji. Kakor je iz imen razvidno, je to neusmiljeno uboga volitev, zakaj, sme se samo na enega, pa ho na tistega malo misliti, da voli napredno. In kako se je tako volilo ? — Poniklanski župnik je prignal blizu 20 kmetov soboj, katere je prav dobro v cerkvi, pa tudi zvu-naj všolal in podučil. Ako on tudi s takim uspehom sveto vero uči, kakor volitve, ne bo nijeden njegovih faranov gorečega pekla okušal. Iz Galicije so bili pri začetku volitve razen predstojnika samo učitelj in 4 kmetje navzoči. Od poniklanskih ljudi nij nijeden galiških volilcev glasov dobil, kot sami ne-navzoči župnik, g. Matoh. Poniklani so Po-niklane, Galičani Galičane volili. Ko je že volitev končana bila, je še prišlo 8 Galiča- Metek. Nedeljska pisma. XVIII. Človek mora filozof biti. Nij treba , da bi se ravno lovil v Hegel-jevih rebusih , ali da bi Cartesija in Spinozzo molil, — dandc-nes je leliko vsak filozof brez prave iilozofije. Jaz imam prijatelja, ki pravi, da je pri čet-vrtem vrčku pive še platonikar , pri petem bi lehko Pitagoreja oponašal — a pri Šestem je Demokritov učenec. Čul sem one dni, da je tudi ljubljanski mladonemški kandidat gospod doktor Sohaffer take vrste lilosof, samo s Platonom se mu nij možno sprijazniti. Pravijo , da je hodil dolgo časa po Dunaji in druzih tacih in enacih krajih. • Naš ljubi klečeplaz tudi nij veliko boljši od imenovanega svojega nemškega brata, a to nas nekoliko tolaži, da je obesil rudeč škapulir na vrat, in se udal roženkranskej filozofiji. Nij dolgo tega, kar sem govoril z nekim hudomušnim kaplanom o „mladosloven-cihu. Dotični „gospodu je bil strašno razburjen in razbuđen na nje, in dejal po svoji bog o s lovski omiki, da so vsi „osli". Jaz sem jel z vsem svojim (ilozofičnim duhom premišljevati ta izrek in prišel sem do sledečega mnenja: „Ce so to osli , so menda tudi drugi ravno tako osli, in celi svet je le oslovski hlev. Se ve, da nekaj teh oslov je še „mladih", in ti so posebno muhasti in živi, ter brcajo na strani. Drugi so pa „stari", in to so koščene sulic kljuse, in nič več za uprežno rabo." Jaz ne vem, kam hi bil se zašel s to „oslovsko" filozofijo , ko bi se ne bil pri „starih" spomnil zopet našega dražega kle čeplaza in prekatoliških ljubljanskih kuharic — ena Čreda in en črednik. Kadar ho prejel ta „črednik" za svoje zasluge kakov „orden", Napoleonov ali Gregorjev, vsled katerega bi ga zmerjali: „vitez", tedaj bo tudi vedel svoj dotični grb okusno in znamenito izde- lati ; kaj ne, na enej strani: gnojne vile, na drugoj pa: škapulir. Svetega Izidorja risajo s cepcem v roci, kaj bi ne klečeplaza z vilami. — Gospića moja! Vi ne marate filozofije. Vsaj se še živo spominjam, ko sva sedela skupaj v ovej hladnej dolini pod gričem, s katerega gleda bela cerkev tako prijazno tja v daljni, nizki svet; pod nama je šumljal potok, in po sivih vrbah, ki obraščajo breg, so se preletavali zlatokluni kosi; zadnjikrat sva tamkaj vkup sedela, roke v rokah, in jaz sem Vam tiho govoril o najinem slovesu; tedaj se me je polotila nenadoma neka filo-zo lična — rekel bi — budalost, in jel sem Vam naslikovati, kaj je ljubezen, kakova je moja, sedaj jasna — cvetoča — in kakov bo vaš sad. A Vi ste mi dejali, da ne marate tacih filozoličuih premišljevanj, da Vam je dovolj vedeti, da Vas ljubim, iu da gledate v prihodnjest z ravno tako jasnim, veselim očesom, kakor v sedanjest. A jaz niJBem mogel pustiti slabe svoje nov, kateri so bili od Poniklanov pri hišnih durih prestreženi, in bo jih tako zmotili in zmedli. Zraven tega si je še poniklanski župnik, g. Urlaub, dovolil, kmetom migati, šepetati, in napovedovati njemu ljube in drage, zakaj videl je, da prvi štirje GaliČani niti enega duhovnega volili nijso, in to ga je nekaj v zadrego spravilo. Pri pozneje prišlih je šlo slabo in padec je bil, pa še bo zna-biti vstajenje. Pri tej volitvi je še samo po-niklanske kuharice in mežnarice manjkalo in bila bi dva sveta, nezmotljiva kvarteta. Pritožili smo se proti tem nerednostim in mislimo, da bomo še enkrat volili. Iz iMtrc 9. okt. |Tzv. dopis.] Besni kočija ž starega „Omnibusa" v Ljubljani je prctečcni mesec večkrat lažnjivo navajal, da se je g. dr. Vošnjak Istranom za kandi data v državni zbor ponujal. Da je bilo to grda, umazana laž, nad katero je imel posebno radost kaplanski sluga, dokaže in „Naša Sloga" pove v broji 1*., od lil. sept. t. 1.: „Iz zapadnje Istre (?) piše nekdo ljubljanskim Novicam, da se je g. dr. Vošnjak ponujal „Našej Slogi" za kandidata v Istri. Ta vest je povsem neresnična (torej lažnjiva). — Isto sem zarad tega zabiljožil, ker oni obrekovalui, psovni list nij še oporekel in preklical grde laži, a „Slov. Narod" tudi nij omenjal in opomnil „Omnibusa" na dolžnost. (Dotični list „Sloge" nam menda nij došcl , ali pa smo ono vest spregledali. Sicer pa smo tako precej v našem listu povedali, da je ono laž. Ur.) Te dni je bilo pri tukajšnji okr. sodni ji obravnavanje, katero kaže žalostni stan učiteljev v materijalnem obzira in malomarnost političnih uradov, poboljšati to stanje v isti zadevi. — Skoro bodo dve leti pretekli od kar ima učitelj od ricmanJHke srenje 231 gl. udobiti. Od tačas so je na vse mogoče kraje in urade napisal, naj bi mu izterjali oni krvavo zasluženi znesek; a vse brez vspeha. Prisiljen je bil po odvetniku tožiti srenjo Kicmanje. Sodnija je dovolila štiri mesece odloga srenji, da plača učitelja. Vrhu tolike muke, katere prestaje učitelj , more se za svojo borne krajcarje to žar iti, in svoj denar zraven trositi : to je postavno delo naših zanikarnih uradov. navade, in bog zna, kolikokrat sem se uže pregrešil zoper vašo izrečeno željo j — navada železna srajca. Dokler je sijalo to zlato solnce , in je vetrič po polji majal pisane glavice nježnih rožic, — tedaj sem bil tudi jaz vedno veselega srca, in radostno in brez strasti sem gledal od daleč borno in ostudno počenjanje teh in onih, ter kazal Vam, gospica moja, pravo podobo naših narodnih in nenarodnih burkežev. Klečeplaz je stiskal pesti za menoj, naš „očau je pobiral kamenje, — Luka Jaran pa je pridigoval in molil, in žugal s hudičem in peklenskim ognjem. Jaz se jih nij-sem zbal, gospica, vsaj sem služil Vam, in vedel sem, da ste mi Vi hvaležni, — in „očetovo" kamenje me nij zadelo, in Jarauov pekel me nij pogoltnil. Ahčin je svoje dolge prste sklepal in odklepal tako grozovito, da sta se še stavec in korektor tresla in motila v svojem delu, in mi jo urednik cele stavke brisal. Tako sta dejala enkrat, daje fajmošter Tavčar Iz PetcrUMll'fftl 7. okt. I Izvirni dop.) Z veseljem sem v zadnjič zapazil, da se „Slovenski Narod" čedalje bolj pogosto v ruskih novinah citira. „Golos" na primer, eden največjih in najrazširnejših ruskih časopisov, je v dveh slučajih citiral sodbe čeških listov in med jugoslovanskimi tudi „Slov. Narod". Celo Vaše belgradske ali zagrebške dopise si „privošči". DeneB sem čital v „S. Petcrburgskih Včdomostjah", da je sinod ali cerkveni zbor odobril predlog, naj se proda del dragih kam en o v, ki se nahajajo v zakladnici arhijerejskega (to je po našo: nadskofij skega)poslopja, da se dobodo potrebna sredstva za vzdrževanje šol v.Ieka-t c r i n o s 1 a v s k c j e p a r h i j i. Tukajšnji ju vel ii ji so cenili te kamene na 12.000 rub-ljev. — Kedaj se je o našej katoliskej duhovščini kaj podobnega slišalo ? o našej duhovščini, ki vernemu ljudstvu in celo ubogim šolarČkom ko ntribucijc nalaga, da jo po nepotrebnem v Kim pošilja! Pa se ve da! — Ruska pravoslavna duhovščina nema srca samo za vero, ampak tudi za narod, omiko in napredek. Naši nekateri pa — nemajo serca niti za vero niti za narod (za omiko pa že celo ne), temuč samo za svojo klerikalno politiko. Oni hočejo gospodariti, in kakor država v državi zopet tako mogočni postati, kakor so bili za čase hudobnega krvoločnega Arbucz-a. Vera jim je samo sredstvo, katero za svoje namere zlorabijo, ter pri vsakej priliki kriče, da je „vcra v nevarnosti" — kadar se namreč boje, da bi se vernemu ljudstvu oči ne odprle. Omike in napredka se bolj boje, kakor hudič svetega olja ; zavoljo tega je pater Klinkov-stroni pridigoval, „da je napredek hudičeva iznajdba", i zavoljo tega neki naši klerikalci z nesramnim cinizmom poudarjajo ..da šol treba nij". Popolnem naravno : samo neomi-kan, surov in neveden narod se da od farjev za nos voditi, i jim služi kakor slepa vojska v borbi s poštenjaki, ki imajo kaj srca za srečo, napredek in svobodo svojega naroda. — Co bi le naš narod enkrat zapo-padcl, da je bog v nebesih, a ne v Kimu ! O smrti slavnega ruskega naravoslovca in potovalca Fedčenka „S. Pcterburgskija Vedomosti" i „Moskovskija Včdomosti" prinašajo lete podrobnosti: 13. sept. zvečer se „rabarbaro" prodajal, funt po pet grošev; pa to nij res — prodajal jo je drug fajmošter, katerega urednik obrajta , in dražja je bila — funt po sedem grošev. Sapienti sat! Tožno , pusto vreme je, — kako naj bo človek vesel V Torej opro stite gospica moja, ako Vam rečem , da je moje denašnje pismo zadnje v tej vrsti! Morda me nikdar več ne bo, morda pridem zopet kmalu, in potem se bova razgovarjala O teh in onih, — naj si za sedaj malo spo-čijejo. Kmalu bo padel sneg — in potem bo vse tiho in mirno po širokem svetu — le v mojem srci ne, vsaj taisto bije brez miru le za Vas — blaga moja gospica ! 11 koncu pa naj tebe še omenim ljubček moj, sveti Klečeplaz, le moli in rasti v svetosti iu milosti, in vodi jih za nos, kaplane in kuharico, ki te spoznavajo, — iu Čakaj mirnega iu veselega srca tistega dueva , ki ti bo prinesel zasluženi in zaželeni „orden". S taboj se bo tedaj tiho veselil Baptista. je bil Fedčenko pripeljal v Chamounv, i je ostal v gostilnici „Hotel des Alpes". Drugo jutro na vse zgodaj se z dvema vodnikoma odpravi proti „Col da Gčant-u", da bi opazoval spreminjavo snega v led (les neves), i primerjal formacije Sturovskega Snežnika v Hokandu s formacijami Col du Gćant-a i Montblanc-a. Vreme je bilo zjutraj izvrstno, ali uže popoldne se je vlil dež, ki je trpel do drugega jutra, ter se nazadnje spremenil v metež. Fedčenka so uže moči zapuščale, tako da nij mogel več navkreber; do prvega pristrešja je bilo pa še precej visoko. Sklenili so tedaj, vrniti se v Montauvert. Vodnika pripovedujeta, da sta popolnem oslabelega potovalca morala nekaj časa nositi; na zadnje sta pa sama od mraza i lakote tako onemogla, da sta morala Fedčenka zapustiti. On sam je to zahteval. Hitita tedaj v Montauvert po živež i toplo obleko za obležalega, i črez kake 2 ali 3 ure res sluge Montauverske gostilnicc prineso hrano in toplo odejalo, ali najdejo potovalca uže mertvega. Po mnenji ženevskega korešpondenta „Moskovskih Včd." vodnika uijsta storila svoje dolžnosti: prvič bi bil moral eden ostati pri onemoglem, i drugič, bi bila vodnika morala vediti, koliko živeža da je treba seboj vzeti. Pa to sta bila neki dva čisto neizvedena kmeta, katere je bil Fedčenko najel po priporočbi v Chamounv stanujočega naravoslovca Venance Payot-a. Fedčenko ki je posebno glasovit zavoljo svojega potovanja po Hokandu, je zapustil mlado ženo i otroka 8 mesecev starega. Domače stvari. — (O ljubljanskem škofu Vidmarji) in njegovem pustošenji škofijskih gozdov smo bili izpregovorili nekoliko besedi. Vsi naši klerikalni listi so čez nas pali in škofa branili. V štev. 233 je posvetil naš dopisnik, kdo ima prav in dunajska „Presse" od petka na oskrbnikov dementi (kakor je videti podučena po možu, ki mnogo vidi) tako-le odgovarja: Čudno je, da se istina, da se jo posekalo 20.000 dreves, tako malomarno pozablja. Računimo drevesa po 2 gl. eno k drugemu, in videli bomo, da je škofovsko oskrbnistvo vzelo 40.000 gld. za - nje Gozd se ne da v nočni tihoti izsekati, drevesa ne padajo tiho in brez šumenja, les ne gre potihoma iz dežele. Nek frančiškan iz Nazareta je šel iz same ozkovestnooti k škofovemu kanclerju v Ljubljano, ter ga je opozoril na opustošenje gornjegradskih gozdov. Ta dobri pater je misld, da se to godi iz oskrbnikove samovoljnosti. — Da seje 20.000 dreves podrlo, je istina. Mi imenujemo le ime Hočevar. Prav zaznamujoča je karikatura, ki po Ljubljani kurzira: Vidmar s pečo na glavi iu kuhovuico v roki, njegova sestra Urška pa z infulo in palico, pregledujoča in lasajoča bogoslovce. St. 223. „Slov. Naroda" govori o vsegamogočui ško-lici Urški. V nedeljo 0. oktobra je bila v Žužemberku lirma, in veliko duhovnov se je zbralo. Namestil, da bi se posvetovali o učenji v e r o n a u k a, so se pogovarjali o politiki, in o tem, koga bi postavili za kandidata mesto Tomšiča, ki je zbolel. V pondeljek zvečer dobi v Ljubljano nek duhoven, Strbenec, ki že pol leta v pokoji živi, telegram, ki ga pozivlje, naj pod Blei-vveisoviui protektoratom cprcjuic kaudida- turo v Trebnjem. Strbeuec je od leta LS«>3 duhovnik, iu bil je, prcdno je zbolel, koope-rator pri sv. .lakopu v Ljubljani in nekaj časa predsednik kat. pol. društva. Taka je delavnost Vidmarjevih duhovnov. (Glejte, glejte, kako in po katerem potu so intere-Bantnost izve, kako se kandidati rode in pojavljajo. Lr.) Da bi to gnilo stanje ne nehalo, zato je romal krški škof Viery na Dunaj. Pa saj ima tam doata posla: prvič ima biti pokrovitelj Vidmarjcve gozdne tatvine (WaIdHrevel) v gornjem Gradu, drugič pa mora skrbeti, da ne pride v Ljubljano energičen škof, in dalje, da se neredno stanje v krškej školiji ne obelodani. Kdor hoče to stanje poznati, ta;bcri Scbfipf-ovc „die kirehlichen Zustande Oesterreichs, Innsbruck 18(>9". Tihotapcu Viery-u se je že marsikaj posrečilo. Dali se mu tudi posreči, gnjile rane ljubljanske škofije dalje zakrivati, to dvomimo. — (Iz Notranjskega) se nam piše: Volitve volilnih mož za občine Prem, S me rje, Celje, Janež evo brdo, llatc-čevo brdo in Kilovče so se vršile H. okt. ob 4ih popoldne pri mostu pod Premom pod milim nebom pri prijetnem vremenu. Vsaka občina jo volila enega volilnega moža. Eden izvoljenih je odločen naprednjak, eden klerikalec, ostali štirje ne čitajo časnikov; pri njih bo agitacija odločila, a mislim, da bodo glasovali za dr. Razlaga. — (V Žireb) pri Idriji izvoljeni so za volilne može 2 kaplana, 1 fajmošter in 4 drugi klerikalni možje. — (Iz D u to vel j) na Goriškem se nam piše: V tukajšnji občini se je vršila volitev voliluih mož dne 9 okt. Rila sta 2 odločno narodno-svobodomiselna moža izmed 61 volilcev voljena, eden s 30 glasovi in drugi z 31 glasovi. Drugi, kateri so volili klerikalno stranko, so padli. V čast iu veselje, da so premagali „Sočani" se je z domačimi možuarji streljalo. — (Iz Cirknega na Primorskem) se nam piše: Pri denašnji volitvi volilnih mož zmagala je narodna stranka s 33 glasovi proti 28. Roj je bil strašen, agitacija na obeh straneh velikanska. Klerikalni stranki je bil na čelu gosp. dekan sč vsimi svojimi podložnimi. Izvoljenih je vseh dvanajst mož libcralno-narodne stranke. Tako je tudi v županiji Šob r c lj s k i in Št. Viš k ogo r s k i nasprotna stranka popolnem propala. Goriški ,.juuak" Tonkli se je na cerkljanski okraj največ zanašal, a ostal je popolnem na cedilu — ni enega glasu ne bode dobil v celem okraji. Slava volilcem! — (Iz Pazina) v Istri se nam poroča, da so godo pri volitvah volilnih mož strahovito nezakonitosti. — (Ulom). Pri posestniku Janezu Hof-bauerji ua Sladki gori, v celjskem okraji, je te dni nekdo ulomil in 187 gold. ukradel. — (Požar). Pogorelo je pri Simonu Ingratu v Šmarjem, v celjskem okraji, iu mu je ogenj vse poslopje upepelil. Ogenj je vstal zarad posestuikovc neprevidnosti. — (Stekel pes). Od Vranskega nam pišejo : Te dni je bilo mnogo psov od enega steklega psa, kateri se je iz spodnje saviu-ske doline k nam priklatil, ugrizenih. Mi pričakujemo, da bodo gosposko skrbele za to, da se odstranijo sumljivi psi. — (Samomor.) Iz Vranskega se nam piše: V bližnji graščini v Podgradu se je ustrelila že dalje Časa na duhu bolna, mno-gospoštovana baronovka FVauČHka Wittcuba ohova, rojena baronesa Izdcnci Monostor, žena velikega posestnika in c. kr. komornika, barona vou \Vittenbaeh. Telegram „Slovenskemu Narodu". Iz fsff.škrf/ff trga M nam telcgrafira 11. okt.: Danes pri volitvi občine sv. Krištof in Marijui gradeč je lf> Volilnih mož za «Ir. VoMiijaKa bilo voljenih. POMlftlllO. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalescičre du Barry Nobena bolezen ne more izvrstnej Kevalesciere du l>arty zoperstaviti se in odstrani taista brez leka in brez stroškov vse bolezni v želodei, v živcib, v prsili, na pijačah, jetrah, žlezah, na sli/niei, v dus-njaku, v mehurji in na ledvicah, tuherkole, sušico, naduho, kašelj, neprabuvljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato 11 lo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, inedlico in bljuvanje, tudi ob času nolečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revuiatizem, protin. bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem Ickom zo-prstavljala sc: Spričevalo št. r>7.!)42. (Ueinach, 14. julija 1H73. Vašej Hevalesciere imam razen Bogu v mojih strašnih boleznin V želodci in čutnicah življenje zahvaliti. Janez (J o d e c, provizor fare (Jleinach, pošta l'od goro pri ('olovci. Spričevalo it. 62.!)11. VVeskau, 14. septembra 1868. Ker sem dolara leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrah in zapor vsakovrstne zdravniške pomoči brez uspeha rabil, sem pri bežal v svoji obup-nosti k Vašej Hevalesciere. Ne morem se ljubemu Bogn in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave, kateri je za-mc velika dobrota bil. Franc S t e i n m a O. Tečnejši kot meso, prihrani Revalescicro pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 9 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 30 gold., — Revalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 ta8 36 gold. -- Prodajo: Barry du Barrv & Comp. na I>u-uaji, WMllliMcliKHHNe št. 8, v LJubljauI Ed. Mahr, v Uradci bratje 0 be r a n z uiey r, v Iiih-brnka Diechtl & Frank, v Cctlovul I*. Iliru bacher, v I.on« i Ludvig MUller, \'Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v Itlvraun J. H. Stockhansen, kakor v vseh mestih pri dobrih le* karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Deželno gledališče v Ljubljani. V pondeljek 13. oktobra 1873. Graščak in oskrbnik. Igra v 4 dejanjih, poljski spisal J. Kraševski, poslo-\ eni I Josip N o 11 i. Osobe. Grof Zavolski----gospod Kocelj. Amalija, njegova hči —--gdč. Podkrajškova. Albert Oamkovskl, njen zaročence — —--— ■— gospod Sclunidt. Jarnejec Jačenko, gi\ fuv oskrbnik — —-----— gospod J. Nolli. Holeslav Jačenko, njegov sin-— gospod P. Kaj zel, Prokop, vaščan — — —■ — — g- S. Pate in oster. Lenioa, njegova hči — — — — gdfi. Jamnikova. Ivan, dvorni kozak — — — — gospod GoreneO. HatGj, kmet —----— gospod Si urni. Vaščani. — Godi se v gradu grofa Zavoljskoga na Poljskem« Opomenica. lioiiKin/i Za okrajno renilno komisiju Krško, Lilijo in Kamnik m08tO gozdnega eenilnega referenta, -i gl. na dan in mesečno priklado, đo -■>. oktobra pri deželni komisiji za zeuiljiščni davek v Ljubljani. — V Bre&ioab. mesto notarja, do ir>. no« \euilira, pri uotai ijatski zbornici v Celji. i. i. t -1. i:; i \ i j ■. ■ družbe. 13. oktobra: Juvan-čičevo, v Litiji. — 11. oktobra: lliulelovo, 273 gl., v ('rnomlji. ^— Šebatpvo, 1130 gl. in Vajearjevo. 4275 gl. v Šmarji na Staj. — oktobra: Novakovo premakljivo blago. Jtii gl. 60 kr., v Ljubljani.—Ro-žieevo, 202 gl.. v č'rnomlji. — 16. oktobra; CJloboČ-nikova posestva po .'Mrt, 5800 in 884 gl., v Tržiči. — Medvedovo, 2793 gl , v Zatičini. — Žurgavo, 37"» gl-. v tott. 8, o k t o b r a. Kvto|>»: Gospa Kosenberg iz Reke. r i Elviautu: \Vosehiiiriiis iz Mokronoga. — Rngner iz_Sirbaka. — liovarini iz Fiarongo. — llo-tiuger iz širbana. — Rostock iz Gradca. — Matchet-ti, dr. Marhetti iz Vicenzo. — Hatky iz Bistrico. — p). Tettnar s 1.čerjo iz Trsta. — Fišor i/, l.ikavca.— lir. TaufVrcr iz Višnjegore. — Berenger iz Dunaja — Diasmui iz Kranja. Fri Nallol i Rarae iz Senja. — Dr. Fragia-eoino iz Pirano. — Verdcrber iz Kočevja. — ThanloTV iz Norvega. — Mayer iz Dunaja. — jachton iz Zalc-bnrga. — Loy s sinom iz Kočevja. Pri Zamorcu: Dr. Herman iz Maribora. — Santel z gospo iz Gradca, — Čortvesnik iz Gornjega grada. Tržn«- «•«»««» v Ljubljani I L oktobra t. 1. Pšenica 7 gl. 20 kr. ; — rež 5 gl. 20 kr.; — ječmen 3 gld. 80 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 80 kr.; — proso 3 gl. 70 kr.; — koruza 4 gl. 40 kr.; — krompir 1 gl. 5*0 kr.; — fižol 6 gl. 10 kr; — masla funt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 38 kr.. — špeb frison — gl. 35 kr.; — špoh povojen — gl. 13 kr.; — jajce po 2% kr.; — uiloka bokal 10 kr.: govedine funt 2b kr.; — teletino funt 32 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sona cent — gl. 00 kr.; — slamo cout — gl. 75 kr.; — drva trda 7 gld. 50 kr.; — mehka B gJ. 30 kr. Dunajska borza 11. oktobra (Izvirno telegrafidno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 68 gld. 15 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . 72 „ 75 „ 1860 drž. posojilo.....101 „ — m Akcije narodno banka . . 954 „ — Kreditno akcije......216 , — London ........112 R 75 Napol..........9 „ 5'/, „ 0. k. cekini.......— „ — Srobro.......107 , 75 raeeoooooeeeeeaci * Zobni zdravnik, docent dr. Tanzer 8 IC fm »'OCflftt bode Ii*. oktobra t. f. v Ljubljano pričel in skozi tri tedne svojo zobo-zdravno in zobotehnično prakso tam izvrševal, kakor navadno v „Hotel Klefant", 1. nadstropje, sobne štev. 20 in 21 in bode vsak dan od 8. ure zjutraj do 6, ure zvečer ordinirah (269—1) €u Ojeeeeoooeeegeg Služba podučitelja oziroma ii J'it«kljico je na trirazreduej slovensko - neniškej šoli v TtaJhetlbUVffll razpisana. Plača je .*>0O gld., 00 gld. osobne pri-klade in prosto stanovanje. Obložene molbe naj sc do 2H. »ItiobiM t. 1. pri kraj nem šolskem svetu v liojltcn-buVffU vložijo. (267—2) (►krajni šolski sve! v Sevnici duc 7. okt. 1S7.'>. ^premena smnovanja. \ Advokat urna pisarna dr. Alfonz Moše-ta X je zdaj na dmia.j^Ki cm>mU v % (Strumiftiltovi lii^i n v I I. nadstropji. (204 — 2) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 4758