DIREKTORJI O OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE
O tem, kako bo osamosvojitev Slove-nije vplivala na gospodarske tokove, smo povprašali nekaj direktorjev podje-tij iz naše občine. Zdi se, da so zmerni optimisti.
Roman Pipan - ONA - ON: Z osamosvoji-tvijo Slovenije se za nas ne bo zgodilo nič posebnega. Še vedno bomo največja veriga tek-stilnih prodajaln v Sloveniji, zdaj največja tudi v Jugoslaviji. To je prednost in slabost hkrati. Prednost, ker lahko vplivamo na tržna dogaja-nja, in slabost. ker nas vsi napadajo. Toda konkurenca je potrebna in zdrava.
Oblačila, ki jih prodajamo v naših prodajal-nah, zaradi kakovosti in modnosti kupujemo predvsem na slovenskem trgu. Razvijamo lastno blagovno znamko, torej gre za naročene izdelke. Zato ne moremo kaj prida vplivati na nabavo surovin zanje.
Poseben pa je položaj naše veleprodaje. kjer se na jugoslovanskem trgu pojavljamo v dveh vlogah: kot kupci in kot prodajalci. Smo na-mreč največji slovenski veleprodajalci talnih in stenskih oblog ter zaščitnih sredstev. Te pa v glavnem izdelujejo v drugih republikah. Do zdaj z njimi nismo imeli večjih težav. Nekaj manjših pa smo uspešno rešili. Tako bo najbrž tudi v bodoče. kajti »vroče glave« se bodo tam hitro ohladile. Pregovor ne pravi zaman: »Voda in trgovina vedno najdeta svojo pot«.
Lojze Deželak - KOLINSKA: Osamosvoji-tev sicer vsi pozdravljamo. saj mislimo, da je za Slovence pomembna, zlasti na političnem in kulturnem področju. Toda ta trenutek smo v negotovosti. Nobenih oprijemljivih podlag ni-mamo za načrtovanje poslovanja o tem datumu. Se bomo še lahko držali načela, ki smo ga uveljavili v zadnjem času. da blago prodajamo tistemu. ki nam ga tudi redno plačuje? Torej ne
glede na morebitne nove meje in nove države? ob tem je treba tudi vedeti, da Kolinska že ob nastanku leta 1908 ni računala le na tržišče. ki ga obsega današnja Slovenija, pač pa širše. Kas-neje je svoj položaj še utrjevala in širila, ne le proti jugu - tam imamo trenutno kar trinajst svojih skladišč - pač pa tudi proti severu in zahodu. kjer predvsem dobivamo znanje. Smo pač podjetje, ki potrebuje širše zaledje. Dva milijona Slovencev preprosto ne more prežve-čiti toliko žvečilnega gumija, kot ga proizve-demo. Poleg tega pa za proizvodnjo potrebu-jemo moko, sladkor, olje. gobe in še vrsto drugih surovin. ki jih zdaj dobivamo iz drugih republik. Zato bi ob morebitni izgubi tržišč iz političnih razlogov imeli kar precej škode. Naj-brž si tudi nova država česa takega ne želi, saj bi škodovala tudi sama sebi.
Zato vsa čast politikom. najbrž vedo, kaj delajo. Toda včasih bi nas le lahko povprašali. kako posledice posameznih ukrepov čutimo v praksi.
Miha Klešnik - TEOL: Po mojem se bo vsaj za krajši čas gospodarska aktivnost zmanjšala, ker vse stvari ne bodo urejene. Gospodarstvo pa ne more čakati, ampak se odvija vsak dan.
Zlasti so pomembno dogovori z drugimi repu-blikami, oziroma novimi državami. Vedeti mo-ramo, da je denimo Iskrina telefonska žica na-rejena iz bakra. izdelanega v Boru, in plastike iz Pančeva, prodaja pa se v tujini. Veliko našega izvoza ne temelji na btagu slovenskega izvora, v bistvu izvažamo naše znanje, tehnologijo in trženje.
Prav pri izvozu lahko pričakujemo te-žave. saj tujina priznava le papirje z jugoslovan-skim žigom. Ne gre le za birokratsko domislico, zato bo morala slovenska oblast urediti tudi to in tako omogočiti prehod slovenskega blaga čez meje. Deklarativno je vse mogoče, toda za živ-ljenje je pomembna tudi operativna izpeljava.
Prav bi nam prišel tudi izdatnejši kredit iz tu-jine, saj bi omogočil predah in gospodarstvu omilil težavnost prehodnega obdobja. Tudi pri snovanju slovenskega denarja bi morali prej storiti vse za njegovo stabilnost. Le na ta način bi bilo gospodarstvu omogočeno resno načrto-vanje poslov. Tako pa zdaj negotovost. recimo glede napovedane devalvacije, za katero nihče ne ve, kdaj bo, niti kolikšna bo, preprosto vkalkuliramo v ceno. S tem pa inflacijo le še pospešujetno.
Andrej Lasič - VELANA: Mi politično ne-stabilnost že nekaj časa čutimo. denimo pri slabšanju plačilne discipline pri naših odjemal-cih. Zato smo bili primbrani začeti s selekcijo in za nas ni toliko pomembno, ali je kupec z juga ali severa, pomembno je, da plačuje v rokih. Moram pa reči, da politika ni resno ogTozila vezi z našimi tradicionalnimi partnerji. V času
znamenite srbske blokade slovenskega blaga so vedno našli poti in načine, da so ohranili po-slovno sodelovanje z nami. Kasneje se je izka-zalo. da je zaukazana blokada še najbolj škodila Miloševiču. Zato mislim, da bomo tudi zdaj v takšni ali drugačni obliki še naprej sodelovali, čeprav se bo promet najbrž nekaj zmanjšal.
Na drugi strani pa je res, da je državo, ki je desetletja ustvarjala poslovne in druge vezi, zelo težko kar čez noč nadomestiti z drugo. Iz izkušenj vemo, da je vse nagle politične spre-membe najprej čutilo gospodarstvo, praviloma ne v dobrem. Za samostojnost je treba delati postopoma. odstranjevati napake, tudi lastne, in izboljšati tisto. kar se je izkazalo za uspešno. Modro bi se bilo dogovoriti za določene skupne elemente. denimo za monetarni sistem s podsi-stemi. za skupno vodenje vojske, pri čemer pa ima vsak lahko tudi svojo vojsko. za določene sestavine zunanje politike in podobno. Mislim, da bi kaj takega tudi svet podprl.
J. POGLAJEN