HARODHl
INEVNII
Telefonska številka 65.
Celje, v četrtek, dne 30. septembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
# *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
Štev. 223.
Govor
dež. posi. dr. V. Kukovca
v štajerskem deželnem zboru dne 28. sept. za podporo ormoškemu okraju.
Visoka zbornica! V protest zoper snrove žalitve slovenskega jezika, ki so se v ti zbornici v njeno sramoto zgodile pretekli teden, začenjam svoja izvajanja v materinskem jeziku, kateremu je v ti zbornici enakopravnost zakonito zajamčena. (Nemški): Prehajajoč k utemeljitvi svojega predloga za podporo, opomnim, da mi pač ne bode trebalo opisovati podrobnosti velike nesreče, katera je zadela 24. jul. t. 1. ormoški okraj, ker mislim, da so spoštovani gg. poslanci o tej zadevi že zadosti poučeni. Da pa označim revščino kmečkega prebivalstva v ormoški okolici, bodem pripovedoval jedno epizodo, katero sem doživel pred nekaterimi tedni v Ormožu. Neki posestniK od Velike Nedelje, katerega poznam že več let, mi je pri opisovanju toče dne 24. julija kratkomalo rekel: Ako bi ne imel skrbeti za več nespreskrb-ljenih otrok, bi šel takoj po toči k okrajnemu sodišču in bi mu dal vse ključe z naročilom, naj moje zadolženo posestvo na javni dražbi proda in vsoto, ki še po povrnitvi vseh posojil ostane, razdeli med sosede. Jaz sam bi pa šel kot delavec v tovarno, da bi mi ni trebalo več gledati svojega poprej vzornega a sedaj docela opustošenega posestva.
Iz mojega, sedaj že tiskanega predloga vidite, da zahtevam podporo poleg posestnikov tudi za viničarje in težake. To pa ne le iz splošnih razlogov pravičnosti, temveč še bolj iz tega vzroka, ker se viničarja in pogosto tudi kmečkega težaka v ormoški okolici ne plačuje v gotovem denarju za njegovo delo; posestnik mu mariveč prepusti kos njive oz. travnika ali v lastno obdelovanje ali s siljem vred. Vremenska nezgoda je torej te ljudi v isti in še hujši meri zadela kot po-
sestnike in zategadelj bi se jim naj tudi v jednaki meri naklonila podpora, četudi niso dobesedno vzeto kmetje. Ker predlogi, stavljeni tozadevno od druge strani (slovenskoklerikalne in nemške. Op. ur.) ne omenjajo onih, ki nimajo lastnih posestev, z nobeno besedo, smatram za principijelno važno, da to pripomnim. (Kje je ostal dežel-nozborski poslanec za te reveže, g. dr. Korošec? Op. uredn.)
Nekaj besed še o značaju teh podpor. Država in dežela ne dajeta z njimi nobenih daril, kakor mislijo oči-vidno nekateri naivni politiki v našem deželnem zboru. Kar se daruje na eni strani, to si nadomesti fiskus na drugi strani z davki. Država ozir. dežela ne pomagata državljanom, ki so v sili, iz človekoljubja, temveč v dobro umeva-nem lastnem interesu, da žanjeta, kjer sta sejala. Fiskus ne izpusti nobenega zasebnega dohodka brez obdačenja, posebno naklonjenost pri davčnih predpisih pa goji napram posestnikom, katerih pa ne zadevajo samo direktni državni davki temveč vse mogoče deželne, občinske in okrajne doklade Ako sta torej država in dežela kmetu desetletja nalagala vse mogoče davke in stiskala iz njega davčne krone, ne smeta kmeta tudi tedaj pozabiti, ako so mu vzele vremenske nezgode kruh. Zatorej se pa podpora ne sme imenovati nobena miloščina za kmeta. Podporo je kmet s svojimi davki fiskusu deloma že vnaprej plačal, deloma jo bode še v pr.hodnjih letih z davki povrnil. Fiskus ima sam interes na tem, da podpira včasi gospodarsko uničene posestnike, ako so jih obiskale hude ujme, saj si na ta način ohrani za bodočnost le prejšnji vir dohodkov. S tega stališča pametnega prevdarka in ne čustev ima tudi deželni zbor soditi o podporah po ujmah — in ne samo soditi temveč tudi odločevati. Gospoda, vi ne bodete iz svojega žepa ničesar dali ne nemškemu ne slovenskemu kmetu. Ako dobe ti kako podporo iz deželnih sredstev, potem se jim da samo predujem, nobena miloščina in
deželni zbor ne sme tu igrati uloge bahatega darovalca, poslanci morajo mariveč opravljati v takih slučajih službo sodnikovo, kateri mora vestno razsoditi, če sploh, koliko in na kak način se da podpora. Gospoda, ako odobravate ta moja izvajanja, mi tudi ne morete šteti v zlo, ako očitam v imenu kmetov v celjskem okraju, katerih prošnjo za podporo ste minuli četrtek mirne duše odklonili, vsem ljudskim zastopnikom, pdeleženim pri tej odklonitvi, da so ravnali proti interesom dežele, da. celo izdali so te interese, kar jim, Sp. Štajerska brez zadoščenja težko kedaj pozabi.
V smislu poprej navedenih principov se mora tedaj pri podelitvi podpor skrbno paziti, da doseže podpora svoj namen, da je cela podporna akcija plodonosna. Žalibog pa je vlada tozadevno pri lanski podporniakciji pokazala jako malo spretnosti. Zategadelj smatram za svojo dolžnost, da svarim pred starimi napakami. Lansko leto se je uvažalo seno iz Pomoranskega in Nizozemskega in sicer take kakovosti, da je n. pr. vladni komisar v Celju zavrnil cele tovorne vozove sena kot ne-rabljivega. V šmarskem okraju, pri Mestinjah, še lahko gospodje danes vidite velike kupe „podpornega" sena, katerega noče vzeti noben hudič, ker ga živina noče žreti, če ga je tudi le malo med slamo zmešanega. Koliko tisoč kron pa se je na ta način potra-tilo! Sladko domače seno pa se je izvažalo v Trst! Povrh tega zadene razdelitev podpore v natu-ralijah na največje težkoče Vsled zelo ostrih strankarskih razpo-rov, ki so nastali zadnje čase tudi v kmečkih občinah, se ljudje zmiraj pogosteje pritožujejo o pristranski in krivični razdelitvi. Ne zastopam s tem nobenega novega lastnega stališča, temveč spolnjujem samo sporočeno mi željo okrajnega pomožnega odbora v Ormožu, naj bi se podpore ne dajale v
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3, Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K «"30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Leto I.
naturalijah temveč v denarju — to p na tak način, da bi se nezaupanje proti organom, ki delijo podpore, čim najbolj omejilo.
Ne morem svojih izvajanj v imenovani podporni zadevi skleniti ne da bi zavrnil trditve, ki je padla minuli petek tu iz nemškonacijonalnih krogov in ki je vzbudila na Sp. Štajerskem največje ogorčenje, namreč, da smo na Sp. Štajerskem sami berači, ki deželi ničesar ne damo, zato pa veliko preveč od dežele dobimo. Skromni g. posi. Roškar se je čutil žalibog pretekli petek poklicanega, da se je opravičil glede tozadevne izjave g. posi. Grösswanga. To opravičen je pa je docela nasprotno splošnemu mišljenju ljudstva na S p. Štajerskem. Bilo je prav nepotrebno, pravim jaz, kajti resnica je le, da se je tratilo slovenski davčni denar na Sr. in Zg. Štajerskem, da pa Slovence dežela na gospodarskem polju povsod zanemarja. To bodem še pravočasno dokazal na podlagi številk iz letošnjega proračuna. (Nemir in ugovarjanje Memcev. Dr. Puchas: To so sanje!) Žalibog, da to niso sanje, temveč čista resnica. Le poglejte v Sa-vinsko dolino! Po mnenju strokovnjakov se skupi v ugodnih letih v Savinski dolini za hmelj do 3 miljone kron. Ali morda mislite, da država in dežela ne obdačita po možnosti tega skupička in da toraj dežela nima nobenega dobička od njega? In navzlic temu ste toliko predrzni, da zavrnete radi narodne prenapetosti podporno zahtevo tega davčno najmočnejšega dela dežele, katerega je enkrat zadela nesreča in ki bi vam to podporo stotero povrnil. (Nemir in ugovori pri Nemcih.) Posi. Grösswang je trdil, da je bila večina v deželnem zboru proti Slovencem do pičice nepristranska. Ta trditev je tako nezaslišana ironija, da moram omeniti gospodarenje dežele pri gradnji dež. bolnišnic v Štiftingtalu, kjer se bode zazidalo in potratilo nad 10 miljonov kron. Toliko se za Slovence ni izdalo v 10 letih. In mi si še
LISTEK.
Križev pot.
Češki spisal I. S. Machar. — Preložil A. S.
Dalje.
Dosedanje stanovanje so odpovedali, zložili postelje in spali na slam-nici. Böhmova je izstopila iz službe, se odpeljala domov v Šlezijo. da bi vzdignila svojih 800 goldinarjev in dobila domovnico za možitev, a Priigl se je pripravljal k zločinu. Žena mu je rekla: „Delaj kar hočeš, samo glej, da ne pride na svetlo!"
In 27. avgusta je odšel Priiel na kolodvor severne železnice, potem se vrnil in rekel: „Tista ženska je spodaj. Pojdi hitro pròc in vzemi otroke s seboj, da bom z njo sam tukaj."
Priiglova se je hitro oblekla, pa še prej je bil tu njen mož z Böhmovo.
Böhmova ni hotela vstopiti v sobo, toda Priigl jo je s smehom vlekel v sobo in ji predstavil svojo ženo kot sestro. Obe ženi ste spregovorili nekoliko besed in Böhmova se je začela igrati z manjšim otrokom, rekoč, da ima rada otroke. Na to je Priiglova odšla.
Vrnila se je čez dve uri. Soseda, gospa Kandova jo je opozorila, da je slišala v stanovanju nekakšen ropot. „Menda se ni obesil vaš mož", je menila dobrodušno.
Priigl je odprl duri. Bil je brez suknje in telovnika. Na srajci je imel sveže krvave madeže. Bil je razburjen. Žena ga je vprašala po Böhmovi. —
„Spi", je odgovoril Priigl na kratko. Ležala je na slamnici. In Priigl ji je pripovedoval, da jo je davil, da je hropela, toda umreti ni hotela, radi tega jo je tolkel tako dolgo z železno grebljo po sencih, dokler ni bilo po
nji. Potem so hoteli mrliča razsekati, pa niso mogli radi grozote. Priiglova je umila pod in skuhala maslo, ki si ga je prinesla Böhmova s seboj iz Šlezij6.
Na to so pripeljali Jana Priigla. Velik človek črnih las in brk, obličje ne kaže nobene posebne inteligence, pa tudi ne brutalnosti. Spopolnjuje iz-povedbo svoje žene. Bedi in revščini se niso mogli izviti. Začel je objavljati ženitne ponudbe, da bi od služkinj dobival denar. Pripoveduje nekoliko takih slučajev. Z neko Zambergerjevo je bil nekoč v gozdu, daleč naokoli ni bilo nobenega človeka, in tedaj jo je vprašal, če ima denar s seboj. Zambergerjeva
mu jo pokazala denarnico s 50 vinarji. „Lahko greš domov!", rekel ji je jezno Priigl. Služkinja je imela tedaj pri sebi 60 K, ali imela je skrite pod srajco...
je dalo 50 kron, da poplača z njimi dolgove. Ko je prišla iz Šlezije, pričakal jo je na kolodvoru, jo peljal, v kavarno in jo vprašal po denarju. — Imela je pri sebi samo 17 goldinarjev, baje dobi šele po svatbi ostali denar. Priigl je umolknil. Böhmova je potem rekla, da hoče videti svoj bodoči stan, in peljal jo je na svoj dom. Ženo je poslal proč in Böhmova je hotela malo zadremati, ker na potovanju celo noč ni spala. Vlegla se je na slamnico na tleh in Priigl se je vlegel k nji ter ji je očital, zakaj ni prinesla denarjev. Dekle je reklo nato: „Ti, tu ni vse v redu. Ti si ,Heiratsschwindler' in mi hočeš izvabiti denar." In grozila je s
policijo. Priigl se je prestrašil, delalo
se mu je črno pred očmi, začel je služkinjo daviti in jo bil z grebljo, ker ni
hotela ,,izdihniti".--
(Dalje prih.)
naj damo očitati, da se dežela na nas ozira bolj kakor dovoljujejo naši davčni prispevki ?
V formalnem oziru protestiram ob sklepu svojega govora najodločnejie v imenu slovénske narodne stranke protipostopanju predsedstva glede slovenskega jezika in proti nameravanemu napadu na naš slovenski jezik v deželnem zboru. Opozarjam obenem g. deželnega glavarja, da bi uzakonitev nemškega poslovnega jezika nasprotovala cesarski odločbi z dne 28. jun. 1872., ki pravi, da bi ne nasprotovalo je § 19. osnovnih drž. zakonov temveč tudi interesom dežele, ako bi se v na-rodno-mešanih deželah kakor ste Kranjska in Štajerska, preziralo pri deželno-zborskih razpravah drugi deželni jezik kot nepopolnoma jednakopraven. Slovensko ljudstvo zahteva od g. deželnega glavarja, katerega je imenoval cesar, da se pokori izrecno izraženi cesarjevi volji v navedeni določbi glede postopanja s slovenskim kot poslovnim jezikom v deželnem zboru ali pa da izvaja posledice in odstopi, če noče delovati proti interesom dežele. V tem oziru nimate opravka z jedno slovensko politično stranko, temveč z enotnim, celokupnim narodom in tu vam ne bo povdarjanje večine ničesar pomagalo. Končno prosi govornik, da naj zbornica odkaže njegov predlog finančnemu odseku, kar se zgodi.
Slovenski otrok v slovensko šolo.
Dež. posi. dr. Kukovec je vložil včeraj v štaj. deželnem zboru predlog glede poučnega jezika šolskih otrok v ljudskih šolah in predložil sledeči zakonski načrt: 1. V šolskih okoliših, v katerih se nahajajo zasebne ali javne ljudske šole s slovenskim poučnim jezikom in javne ali zasebne ljudske šole z nemškim poučnim jezikom, se smejo otroci samo v tisto šolo sprejeti, katere podučnega jezika so zmožni. 2. Od tega pravila so izvzeti oni otroci, katerih stariši ali jerobi dokažejo zelo važne vzroke za potrebo izjeme. O takih prošnjah odloča s pridržano pravico do vzklica okrajni šolski svet. -3. Ta postava stopi s spočetkom onega šolskega leta v veljavo, katero sledi po objavi postave. — Radovedni moremo biti, kako bo nemška večina ta predlog sprejela.
Politična kronika.
Štajerski deželni zbor.
Na dnevnem redu včerajšnje 8. seje sta zanimala v prvi vrsti predloga dr. Korošca in Resla za splošno in enako volilno pravico pri volitvah v deželni zbor. Dr. Korošec je govorih razun jednega kratkega s,tavka samo nemški, ker se mu je pač zdelo potrebno seznaniti zbornico s svojim predlogom. Pričakujemo, da ga bodeta sedaj „Slovenec" in „Straža" obsodila zaradi nedoslednosti v boju za pravice slov. jezika v graški deželni zbornici! Govoril je sicer prav klaverno. O spopadih z dr. Kukovcem in njegovemu opravičilu, da so klerikalci govorili že včasi slovenski v deželni zbornici, smo poročali včeraj. Zanimivo je, da bi njegov predlog sploh propadel in se ne bi niti odkazal odseku, ako bi bilo v zbornici več nemških nacijonalcev. „Gr. Tagblatt" se nad temi marljivimi poslanci zato zelo krega.
Za dr. Korošcem je utemeljeval so-cijalist Resel svoj predlog. Kaj posebno novega ni povedal vprid spi. in enaki vol. pravici v deželne zbore. O njego-
vem spopadu s klerikalnimi prijatelji pluralne volilne pravice smo že poročali. Zanimiva pa je njegova debata z našimi klerikalci glede obstrukcije v drž. zboru. Ko jim je očital, da so začeli frivolno obstrukcijo v drž. zboru, so vpili, da se jim je šlo za narodne koristi. Resel je na to konstatiral, da se takrat ni šlo za nobeno slovansko vprašanje temveč za pooblastilni zakon, pri katerem pa je prišlo slovanstvo toliko vpoštev, da so klerikalci pomagali oškodovati slovanske države na Balkanu in široke sloje ljudstva doina, katerim so podražili kruh in meso. Klerikalci so na to trdili, da se jim je šlo za naše kmete, ki so jim bližji kot tujci, (Škoda, da tega vedno ne upoštevajo!) Konečno pa so umolknili. Ako kdo ob-struira v Šusteršičevem interesu, je to težko priznati.
Reselov predlog je bil tudi odka-zan političnemu odseku.
Konečno se je še oče Kaan kregal, da se potrati za utemeljevanje predlogov preveč časa.
Med predlogi je omenjati dr. K u-kovčevega za odpravo bernje in Otterjevega za javno kvalifikacijo učiteljstva spravi-co ugovor
Drobne politične novice.
Obstrukcija v državnem zbor«? Iz Prage vedo poročati nemški listi, da mislijo Čehi odkloniti vsaka pogajanja glede mirnega dela v drž. zboru in odgovoriti nemški obstrukciji v češkem deželnem zboru s češko obstrukcijo v državnem zboru. „Usoda češkega deželnega zbora je usoda notranje politike sploh", pravi „Venkov".
Kriza na Ogrskem. Kakor danes vse kaže, pride do vlade neodvisna stranka in sicer brez — koncesij. Neodvišnjaki so že zapustili stališče samostojne banke in se hočejo zadovoljiti s — pripravljalnimi deli za samostojno banko, ne govore več o samostojnem carinskem ozemlju ne o vo-aških koncesijah: da le pridejo sami h koritu! Zanimive so vesti, ki krožijo o starih liberalcih Tiszove vrste: tem je popolnoma prav, da se neodvisna stranka z zatajenjem vseh svojih pro-gramnih točk ubije, potem pa upajo nastopiti njeno zapuščino. In reči se mora, da so nevarnejši ti stari lisjaki, ki sicer niso delali veliko hrupa, zato pa temveč izmozgali s popustljivega Dunaja.
v Vseslovanska korespon-denčna pisarna. Ravnatelj petrogr. brzoj. agenture Giers je bil te dni v Sofiji in ga je sprejel v avdijenci tudi kralj Ferdinand. Dognal je, da si bodeta bulg. in ruska koresp. pisarni redno zmenjavali politične vesti. To ima biti začetek vseslovanske koresp. pisarne.
Štajerske novice.
a Kaj vse dr. Korošec v Gradcu požira! Včeraj je napadel socijalista Resela, rekoč: „Zaradi dijet Vam je žal, da ne zboruje državni zbor." Resel je ogorčeno povdarjal svoje neizmerne osebne žrtve v političnem boju ter zahteval od dr. Korošca pojasnila. Ko ga ni dobil, je dr. Korošcu slovesno zabrnsil v obraz besede: Če Vi kot kolega meni očitate hrepenenje po di-jetah, tedaj rečem, da je to podlost. Dr. Korošec pa ni vedel kaj na to reči in je — požrl podlost. Menda ima dober želodec!
a Woschnaggov mandat. Deželni
glavar je naznanil v včerajšnji seji deželnega zbora, da je posi. Woschnagg konečno odložil mandat. Nove volitve bodo v kratkem.
z Birokratska brezobzirnost. — Štajerski deželni šolski svet je izdal
ukaz št. 3 6502/1 z dne 9. sept. t 1., do vseh uprav okrajn. učit. -knjižnic, glasom katerega bi tiste morale vsaj do 5. januarja 1910 sestaviti in dež. šolskemu svetu predložiti popolni inventar okr. učit. knjižnic. Kot vzor, kako se naj ta'stvar uredi, je priložena pola. To je orjaško delo! če je hočete imeti izvršeno, najmite si v to pisačev ter dajte denarja!
a Nesreče pri streljanju iz mož-narjev, pušk, samokresov itd. so pri nas zelo pogoste. Nemški poslanci v štaj. deželnem zboru so sedaj vložili zakonski načrt, po katerem bi se naj tako streljanje samo za zabavo ali proslavo kakih praznikov zelo omejilo. Streljati bi se le smelo proti posebni taksi in dovoljenju občine. Odobravamo.
v Shod „Mladeniške zveze" pri Sv. Lenartu v Slov. er. Bilo je 1. 1904. Takrat je gledal Sv. Lenart prvič pri sebi stotine in stotine krepkih navdušenih slovenskih fantov, ki so pod vodstvom Franceta Krambergera zborovali v senci slovenske zastave. Vsa nemšku-tarija je bila na nogah — a slabotni so bili, proti stoteroglavi množici. Po dolgem času se je imel zopet vršiti v nedeljo dne 26. sept. shod mladeniške zveze. Dr. Hohnjec bi imel navduševati fante v cerkvi, Roškar in Žebot pa v krčmi. Žebota ni bilo — šel je baje v Brežice. Prišla sta sicer Hohnjec in Roškar, prišel je Cenčič, kateremu se ni moglo dostaviti sodno povabilo, tudi Bozine ni manjkalo, prišle pa niso one
toli željno pričakovane čete fantov. Celih 25 smo jih našteli — med njimi še 9 črno oblečenih „fantov". Nič ni bilo slovenskih zastav, nemškutarji se niso imeli brigati za kaj, še krčmar ni vedel komu bi naj obesil preobilico pečenk. Roškar — in zato si prišel iz Gradca ? Nili to glasen memento, da mladina spoznava tvoje — delo in tvoje — zasluge od Wagnitza pa do Sv. Lenarta.
a Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo pri odhodnici g. Dušana Presečkega, ki se je vršila včeraj v rdeči sobi „Nar. doma" v Celju" na predlog g. Karnjovšeka 4 K 02 vin. Živeli!
a Celjski pretepi. Pretepi in poboji so že v Celju pred očmi slavne mestne policije na dnevnem redu. V noči od ponedeljka na torek sta se v gostilni Faninger stepla vrtnar Dornberger in klepar Korber tako hudo, da sta se še na potu iz gostilne obdela-vala. Oba sta bila pijana in Dirnber-ger je v jezi prerezaP vrat Korberju in prava sreča je, da mu ni pogodil glavne žile. Ranjeni je curkom krvavel. Dr. Gollitsch mu je nudil prvo pomoč, potem so ga pa prepeljali v bolnišnico. — Nekako ob dveh drugi dan pa sta se sporekla tesar Štefan Pajk in dninar Franc Koštomaj; tekom prepira je Koštomaj vdaril Pajka z nožem tudi precej visoko in mu pre-rezal dober del vrata. Dirnbergerja in Koštomaj a so zaprli.
a V čakalnici je porodila včeraj neka žena, ki je bila namenjena, da se pelje iz Celja v Ljubljano.
a S hleva je padel po noči na nedeljo hlapec Mešič pri tvrdki Pelle v Celju. Mešič je na hlevu prenočeval in v zaspanosti stopil mimo. Ranil se je hudo in ostal nezavesten.
a Odlikovanje. Nadzornik južne železnice v Trstu Fr. Sen;ca je imenovan cesarskim svetnikom. Odlikovani je Celjan.
v Klub slov. napr. akademikov v Celju ustanovi začetkom meseca vinotoka svojo II. javno ljudsko knjižnico v L a š k e m t r gn. Knjižnica šteje 150 raznovrstnih knjig, večinoma beletristične vsebine. Obenem se obračamo do vseh onih, ki vejo ceniti ljudsko izobraževalno delo, da v kolikor mogoče velikem številu prispe-
vajo bodisi v knjigah, bodisi v denarju za našo III. ljudsko knjižnico, ki jo namerava zopet ustanoviti klub v bližini Celja.
v Iz Žalca. Na hineljski razstavi v Brnu 1. 1909 so bili odlikovani sledeči spodnještajerski hmeljarji in sicer s I. darilom: g. baron Cnobloch v šov-neku, II. darila: gg. dr. Bergmann, pl. Haupt, Lorber, Antloga, Janič, Apat.
u Napovedani shod v Žalcu se zaradi še vedno živahne hmeljske sezone odloži na nedeljo 10. oktobra. Shod se vrši ob 3. uri pop. v Hodni-kovi dvorani. Govorita gg. drž. posi. Roblek in dež. posi. dr. Kukovec. — Preložena sta tudi shoda v Šoštanju in Slovenjgradcu.
o Shod Nar. stranke v Dramljah se zaradi nastalih ovir ne vrši to nedeljo, temveč šele 10. okt. zjutraj po rani maši v stari šoli.
a Iz Šmartna v Rožni dolini V nedeljo, dije 3. oktobra popoldne ob treh je v šoli pouk o čebeloreji. Predaval bode potovalni učitejj gospod Jurančič. Vabljeni ste vsi prijatelji čebelic tudi iz sosednjih far.
z Jesenski meeting v Gradcu. Kakor vsako leto, tako so se tudi letos izkazali slovenski muropoljski posestniki s svojimi konji na graškem teka-lišču. Tu navedemo gg. Marka Slaviča, Vekoslava Sagaja, Frana Pušenjaka in Mihaela Kovačiča.
o Sneg je zapadel na zgornješta-jerskih planinah do 1.300 m v dolino. Gorkota je znašala včeraj iu v ponedeljek v Aniški dolini 6° R. No saj tudi pri nas ni bilo mnogo gorkeje.
o Na shodu nemških filologov v Gradcu je naglo umrl dr. Engelmann, profesor na arheološkem institutu v Rimu. Zadela ga je kap.
o Ubeglega uradnega slngo mest. davčne blagajne vt Gradcu, Franca Raško, je prijela žandarmerija na cesti iz Maribora v Št. Peter. Poneveril je bil 420 kron in pobegnil. Slučajno pa je šel v nedeljo ravno neki graški mestni uradnik iz Maribora v Št. Peter in se je srečal z beguncem. Ta se seveda svidenja ni razveselil, ker je oni takoj pozval žandarmerijo.
Iz Studencev pri Mariboru. Zmešnjavo bi radi napravili Nemci med slovenskimi stariši, a nič jim ne pomaga. Župan Schmuckenschlag kliče po vrsti naše delavce na županski urad, kjer jih zaslišuje. Od vsakega zahteva, naj izjavi, ali hoče za svoje otroke bodisi ceio nemško ali pa celo slovensko šolo; stariši mu po vrsti odgovarjajo, da zahtevajo slovensko šolo, v kateri se bo učila na podlagi materinščine tudi nemščina. Modri župan Schmuckenschlag pa pravi, da to ne gre, ker takih šol sploh ni! Schmuckenschlag še pač malo ve. Župan, ki je sam nemški privandranec, se je pre-drznil svetovati slovenskemu delavcu, naj gre domu v svoj kraj, če hoče imeti slovensko šolo. Dotični delavec pa je mnenja, da so Studenci na slovenski zemlji in da ima v občini slovenski domačin več pravice, ko nemški priseljenec. Sploh pa vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru, ali je dobil studenški gospod župan Schmuckenschlag to pravico, da nas kliče v urad, kjer hoče izsiliti izjave glede slovenske šole. Pol leta že čakamo potrpežljivo na c. kr. uradno komisijo. Ta komisija naj pride, tam bomo govorili jasno besedo, župan sam pa naj ne vtika svojih rok na tak način v naše šolsko vprašanje.
u Kdo pere v Mozirju Woschnagga { V št. m. „Nar. D." z dne 18. sept. smo pisali o potrdilu, ki ga je dal Woschnaggu mozirski trgovec g. Pevec, v katem potrdilu se Woschnaggu da izjava, da ni bil član Sokola. Sumničili smo nekako g. Pevca,
kakor da je z Woschnaggom mešetaril. Pisali smo to v onih dneh, ko so nas klerikalni časopisi najbolj drzno sumničili zvez z Woschnaggom in na podlagi svoječasne izjave gosp. Pevca v „Slov. Gosp.", češ da ni pristaš narodne stranke. Stvar pojasnimo danes v toliko, da na gosp. Pevca ne more pasti sum kakega narodno nečastnega dejanja, ampak kvečemu očitanje, da je v naglici in, ker ni poznal zahrbtnih namenov Woschnaggovih, prepovršno prepisal dotično izjavo, iz katere je potem koval Woschnagg kapital zase v tem smislu, da je hotel in da hoče še danes z njo dokazati, da sploh nikdar ni bil član mozirskega" Sokola. Jasno pa je, da je mogel gosp. Pevec dati izjavo samo za ta čas, kar je on v Mozirju in je on dotično izjavo res tudi tako mislil. Grdo od Woschnagga, da sedaj izjavo v svoje dobro skuša zlorabiti, kar pa se mu seveda vočigled izjavam mnogobrojuih prič izja-lovlja. Zaslužena kazen za tako zahrbtno postopanje! Kar se pa tiče izjave gosp. Pevca v „Slov. Gosp." smo informirani v tem smislu, da on ni poslal izjave, kakor jo je „Slov. Gosp." objavil, ampak da je v dotični izjavi zanikal le, da bi bil kedaj nabijal plakate za kandidate narodne stranke. Izjavo so mu resnicoljubni in časti-redni mazači pri „Slov. Gosp. falzi-ficirali. Toliko po naših informacijah resnici na ljubo!
a Vinski pridelek na Štajerskem.
Nek graški list ceni, da se pridela
sedaj na Štajerskem na 34 tisoč hektarjih vinogradov 1 milijon hektolitrov
vina.
a Napad na brata. V Mariboru je streljal 18 letni izvošček Mierzeslav pi. Novakovsky na svojega brata iz-voščeka Edvarda pl. Novakovskega iz revolverja. Jeden strel je zadel Edvarda težko na glavi. Nato si je napadalec pognal sam krogljo v senca' Oba brata so prepeljali v bolnišnico in ni veliko upanja, da bi okrevala.
a V slovenj graški okolici še vedno razsaja nalezljiva bolezen griža. Ljudje močno mrjejo, skoraj pri vsaki hiši je po več bolnikov. Bolezen že čudno dolgo traja — ali je ukrenilo okr. glavarstvo vse potrebno za njeno zadnšenje in omejitev?
o Sitnosti je imel v Črnigori blizu Kotora polkovnik 5. dragonskega regimenta in predsednik komisije za nakupovanje konj v Mariboru, baron Hohenbiihel. Mudil se je v Kotoru in ko se je sprehajal — v aniformi — si je slučajno zašel kakih 200 korakov v Črnogoro. Tamošnji vojaki so ga takoj odpeljali pred poveljnika, ki mu je odvzel nad 10.000 K," ki jih je imel za konje. Še le ko se je izkazalo, da se je res zašel, je dobil denar in sabljo nazaj. Poslali so ga nazaj na mejo.
o Promet z avtomobil-omnibu-
som se bode uvedel na črti iz Maribora v Lučane-Arvež-Ivnica. Vozilo se bode dnevno dvekrat. Ta teden se bode izvedla že ena poskusna vožnja. Neki g. E. Dunst v Mariboru, Koroška cesta št. 41, organizira v to svrho družbo z omejeuo zavezo in si želi, da se interesenti udeležijo podjetja.
o Šole za oficirje kavalerijskih brigad bodo tudi letos v svrho nadalj-nega izobraževanja ustanovljene na mnogih mestih. Edna pride tudi v Maribor.
o Sedem novih protestantov je postalo zadnjih 14 dni na Ptuju. Vikar Boehm pa gre sedaj, ko jih je toliko pripeljal na pravo pot, za župnika v Karbice na Nemško Češko.
o Ker je streljal z možnarji bode revež na večne čase 21 letni zidar Fr. Mezanič iz Št. Jurja v Slov. goricah. V ponedeljek so obhajali neko ženito-
vanje in Mezaniču je pri streljanju zletel ves naboj v obraz. Fant je po obrazu zažgan in z levim očesom najbrž nič ne bo. Dr. Tiplič mu je delil prvo pomoč, potem so ga pa odpeljali v graško bolnišnico. Da se naši ljudje še ne izpametujejo!
o Izgred mariborske porote. V Ameriko je hotel 23 letni Franc Do-beršek iz Poličan. Zato je silil svojega 69 let starega očeta, da mu da 400 kron. Ker starec denarja ni imel, pa bi bil sinu kljub temu rad pomagal, sta zažgala kočo, da dobita zavarovalnino — 1000 kron, ki bi jo morala izplačati vzajemna graška zavarovalnica. 3. avgusta je koča res scvela. Zavarovalnica je škodo cenila na 718 kron in jih tndi izplačala, dasi je so-diščna komisija rekla, da. ni škode čez 440 kron. — Požig je prišel na dan. Sin je šel, mesto v Ameriko, v Maribor v zapor in oče ga je spremljal. Porotniki so obsodili sina na 10 mesecev ječe, očeta pa na 5.
o Iz Slov. Bistrice. Dne 10. okt. priredi „Čitalnica" v hotelu Avstrija komorno-godbeni večer; svoje sodelovanje so priglasili gei. Ljudmila Schreiner jeva in Olga Serajnikova ter gg. Dom. in Fr. Serajnik. Opozarjamo že sedaj na ta koncert ter pripominjamo, da se vrši v korist ubogih otrok deške in dekliške šole. Podroben vspored se objavi v kratkem.
o Iz Slov. Bistrice. Minulo nedeljo zvečer je padla iz amerikanske
gugalnice gdč. Poldi Mejakova tako nesrečno, da so jo nezavestno prenesli v stanovanje; civilni in vojaški zdravnik sta ji dala prvo pomoč ter kon-statirala poškodbe na glavi, hrbtu in rokah. Bil bi že skrajni čas, da bi se odpravile te nevarne amerikanske gu-galnice, ki utègnejo še sicer čestokrat postati usodna za lahkomiselno mladino.
a Umrl je v Št. Jurju ob Pesnici kanonik grof Grimaud d' Orsay, star 8B let.
a Telegram iz Buške koče. V
obližju Ruške koče se vrši v soboto, dne 2. oktobra polšji lov in na večer istotam „polšji večer". Planinci, lovci in polharji pridite!
a Iz Žetal. Letina pri nas je bila zelo slaba. Krme ni nič; suša, ogrci in poljske miši so napravile obilo škode. Ljudstvo je obupano in s skrbjo pričakuje zime. Ker je sedaj začelo deževati, ne obeta trgatev nič dobrega. G. poslanec, ki si prišel k nam po glasove, pridi in poglej! Izvoljen biti je lahko, a delovati kot „kmetski" poslanec, tega menda ni treba, kaj gosp. Vrečko?!
Kranjske novice.
v Gledališka sezona v Ljubljani
se otvori v soboto 2. okt. z dramsko noviteto „Revolucijska svatba" od Michaelisa,
v „Kmečka zveza za ljubljansko okolico" ima 3. okt. občni zbor v Ljubljani. Poročajo dr. Šusteršič, Povše in Dimnik.
v V Tržiču ustanovijo socijalno-demokratične strokovne organizacije konzumno društvo, ker je klerikalni konzum propadel.
o Odvetniška zbornica za Kranjsko je določila za ureditev tekočih pravdnih zastopstev pisarne rajnkega g. dr. Iv. Mil. Hribarja g. dr. F r a n N o va k a, odv. v Ljubljani.
v „Liberalne gostače" imenuje „Slovenec" narodno-napredne poslance v deželnem zboru. Klerikalni poslanec Demšar se je spozabil celo tako daleč, da se je v zbornici dejansko lotil naprednega poslanca 'dr. Novaka. Lepi časi kulture in svobode nastajajo pod klerikalno egido na Kranjskem. K podobnim „izlivom" višje klerikalne kul-
ture svoje ovčice prav pridno vzgaja „Slovenec". Vrlo naprej!
Koroške novice.
a Poliomyelitis se je pokazala že tudi na Koroškem. V Celovcu se je pojavilo že šest slučajev te čudne bo-ležni. K sreči so le manj nevarni slučaji.
a Rimski kamen so našli pri pre-novljenju cerkve v Št. Lenartu pri Beljaku. Kamen je del starega sarkofaga.
a Huda nesreča se je pripetila v Št. Rupertu pri Celovcu. Petletni.otrok nekega poštnega uradnika je v trenutku, ko ga ni nihče nadzoroval izpil nekoliko lužne esence in se je zelo poškodoval.
Primorske novice.
z Sličice od volitev na Goriškem.
Žaga je edina občina na Goriškem, kjer je bilo oddanih 94 naprednih in noben klerikalni glas, a ni nobene občine, kjer bi ne bilo vsaj nekaj naprednih glasov. — V Č e r n i c a h pa je neki kmečki volilec, ko je oddal svoj glas, se prekrižal in začel moliti očenaš. Si je pač k srcu vzel pridigo, v kateri se mu je reklo, da se gre za vero, za Kristusa. — V Kalu je v necteJjo duhovnik pridigal, da kdor voli liberalne kandidate, voli proti Kristusu. — V K o j s k e m je vzkliknil duhovnik v pridigi, ko je priporočal „krščanske kandidate": „Naši so za Kristusa, oni
za hudiča!" — V Šm ar ij ah je neki kapucin pridigal, da so poslanci, ki jih izvolijo liberalci, barabe. — Kakor pri nas na Štajerskem! „Ne zavednost, ampak podkupovanje in terorizem ter zloraba vere in cerkve, to je dalo klerikalni stranki toliko glasov" — pravilno pravi „Soča".
z Umrl je v Gorici grof Anton A11 e m s, vpokojeni namestniški svetnik i. t. d., star 90 let. Pokojni je oče g. grofa Attemsa, dvornega svetnika v Gorici. Grof Anton Attems je bil rojen v Sv. Križu na Vipavskem. Pokopljejo ga v Moši.
z Prva jugoslovanska kolesarska dirka minulo nedeljo iz Ljubljane v Trst je bolje uspela kakor se je pričakovalo. Prvi je bil na mestu g. Milan Meniga, član kol. dr. „Orao" iz Zagreba (3 ure 11 min. 15 sek.), drugi g. Fran Gregi, član kol. kluba „Sokol" iz Zagreba (3 ure 11 min. 16 sek.), tretji Josip Benko, član kol. dr. „Balkan" iz Trsta (3 ure 16 min. 35 sek.)
o V Bojanu pri Trstu je v starosti 79 let umrla ga Josipina Pertot mati nadučitelja in mestnega svetovalca g. Josipa Pertot.
o Tečaj za poročnike in pomorske kapitane. Upisovanja v kurz za kandidate, ki se hočejo usposobiti kakor poročniki in pomorski kapitani za dolge vožnje, pričnejo dne 25. sept. 1909 na ravnateljstvu navtične sekcije trgov, in pomorske akademije v Trstu, Pouk v omenjenemu kurzu prične dne 5 oktobra 1909. Kandidatom, ki niso iz Trsta, podeli naučno ministerstvo podpore, za katere je razpisan natečaj.
Woschnagg contra Aistrich.
Dovolj se je že pisalo o tej zanimivi aferi, videli smo vso revščino spodnještajerskega nemštva, a da je bil Hans Woschnagg nekdaj res Slovenec in sokol, bo pokazala današnja obravnava! Ne vemo sicer za izid, ali kakor sedaj stoje stvari, ni drugače možno, kakor da je Aistrich oproščen — ker Woschnagg je bil po kombiniranih izpovedih raznih prič res — sokol in Slovenec.
*
Danes ob devetih je počela obravnava. Predsednik in sodnik je svetnik Kočevar, tožitelja Woschnagga, ki ni
navzoč, zastopa dr. Mravlagg, a toženega Aistricha dr. Hrašovec. — Po običajnih formalnostih vstopi Aistrich meni nič, tebi nič, ležerno, kot da se ga zadeva ne tika, v dvorano. Prostor za poslušalce je poln. Pri vhodu Slovenci, dalje proč Nemci; Slovencev je bilo sicer malo. — Prečita se obtožba in zadevna pisma, o katerih se je v javnosti že razpravljalo. Aistrich hoče dokazati, da je Hans Woschnagg bil SI ov enee — sokol, da je javno nas to pai in plačeval prispevke. — V pismih trdijo Celjani Morti, dr. Fritz Zanger in dr. Jesenko ravno nasprotno ter navajajo nekatere „dokaze", ki bi naj prepričali, da je Aistrichova trditev laž.
Predsednik čita pismo nekega oseškega Sokola, da še le obstaja društvo od 1896. leta in da Woschnagg torej ni bil nikoli hrvatski sokol. G. Rudolf Pevec pa je tudi potrdil, da Woschnagg ni bil nikoli sokol (Glej pozneje! Op. por.) Pač pa pove predsednik, da Woschnagg sam pravi, da se je udeležil izleta, ali bolje, da je bil navzoč. To pripustita tudi stari Woschnagg in dr. Jesenko. Dr. Mravlagg trdi, da je Woschnagg Nemec bil in bo, da je „Wiederoberer von Schönstein". Predsednik čita, da je bil Woschnagg svoj čas „im windischen Lager" in da je njegova preteklost slovenska. (Neki debel nemškutar se oglasi vzadi:
's ist nicht wahr. Predsednik opominja.)
*
Kot prva priča nastopi učitelj Ivan Kramar z Vranskega. Pokojni Vran-kovič je bil leta 1886 blagajnik in tajnik mozirskega sokola, pa je pričo prosil, naj gre v Šoštanj mesto njega pobirat udnino. Nekateri so dolgovali za 3—4 leta, ker takrat se ni tako točno
poslovalo, kakor danes. Vrankovič je
napravil imenik, a Kramar je pobiral. Ker je bil pri nekaterih na domu, je vpisoval prispevke s tinto, druge pa, ki jih je naletel na cesti, je vpisoval s svinčnikom. Tudi Woschnagga. Dol-žili so nekateri Kramarja, da je to še le pozneje pripisal, a to je neresnica. (To konštatira predsednik pozneje! Op. por.) — Kramar je bil ta čas učitelj iščnik in domači učitelj pri Vošnja-kovih. „Kje je današnjega Hansa dobil, da je terjal od njega udnino, priča neve." Dobra sta si bila zelo, tako da sta se tikala. Tega je že 23 let.
28. junija 1909 je prišel Woschnagg k njemu osebno in ga je prosil, naj z ozirom na tožbo, (ki je že tekla. Op. por.) za božjo voljo nič ne izpove o njegovem sokolstvu in slovenstvu. Govorila sta s Kramarjem zelo resno in sta se hladno ločila, ko je ta povedal, da bo pričal vse kakor se spominja. Pozneje (ko je radi mandata Woschnaggu že voda v grlo tekla) ga je še v enem pismu rotil, naj mu pove, če bi res bilo mogoče, da bi on prisegel. Ko je bil Woschnagg pri Kra-merju, mu je ta rekel: No pa pogle-diva v notes, da vidiva pisavo, a oni mu je žurno in razburjeno govoril; „A, lass nur; wenn du das dem Dr. Hrašovec geschrieben hast, dann muss ich mein Mandat niederlegen!"' Pismo Woschnaggovo, ki ga je priča Kramar čital, je zelo razburjeno a vendar Iju-beznjivo. Nagovarja pričo: Lieber Jugendfreund!
Kramar govori nadalje o zanimivi rodovini Vošnjakovi. On je bil kot domači učitelj skoro vsak dan tam (v počitnicah) in je spoznal čudne razmere. Trdi še ponovno, da sta bila Ivan Voš-njak in Hans Woschnagg oba sokola. On ve, daste se starejši ave sestri današnjega tožitelja pisale obe „Vošnjak" — Zofija in Terezija, mlajša, Fani, je pa bila že nemško vpisana, kajti takrat se je že bil začel proces preobrata vršiti vVošnja-kovihiši. Ko je bil Hans Wo-s eh nag v Mariboru „Feldwebel" je občeval vedno s slovenski dijaki in prepeval navdušeno slovenske pesmi. S Kramarjem je govoril vedno slovenski, a v interna-cijonalnem društvu „Liederkranz" v Šoštanju je bil tudi Kramar nekoliko časa, saj se je tudi slovensko pelo. To bi ne bil dokaz Woschnaggovega nemštva.
ni mogoče, da bi jo bil falzificiral Kramar pozneje. Takrat pa tudi ne, saj ni vedel, kaka pravda bo iz tega.
Dr. Mravlag pravi, da trdijo vino-tržec Stander, knjigovodja Mautschka in Fritz Hummer v Celju, da je Hans kot vojak le z Nemci občeval.
Franc Hernaus, vpok. naduč. v Celju, je Nemec in je videl Mukija na slavnosti, ne ve pa so li bili tudi drugi Nemci vmes. On ni videl nikogar.
Rud. Pevec, trg. v Mozirju, prekliče svoje potrdilo, da Muki ni bil nikdar Sokol, in pravi, da mu ga je dal le za ono dobo, kar pomni on, in ga je sestavil v naglici, ker sta silila vanj Woschnagg in Alojz Goričar. (Razburjenost).
Janez Klemenak, sodar v Mozirju, trdi, da so mu znanci rekli: to je Muki Vošnjak, ki je bil torej Sokol.
Gostilničarja Tajnika (Basista) izpoved se čita: Pravi, da je Hans Woschnagg prišel v gostilno kot Sokol.
Jakob Vol k, krojač v Šoštanju, je videl Hansa kot Sokola, samo da so ti nosili takrat sive Klobuke. Hans jih je sprejemal. Bratranec Ivan je naročil dve sokolski obleki.
Franca Rajšterja, hotelirja v Šoštanju ni.
Jožef Prislan, pos. v Braslovčah, je bil tudi v Šoštanju, in prijatelji so mu kazali Mukija kot Sokola. Bil je torej navzoč in v gostilni pri Basistu je rajni Vrankovič predstavljal Mukija kot Sokola in drugi so mu čestitali in napivali. (Smeh).
Marija Kuhar, posestnica v Šoštanju, mora zaradi slabosti sedeti. Ne ve več, če je bil Muki Sokol, a ridela ga je tam stati. Trdi, da so bili stari vsi bolj Slovenci.
Ana Legart, perica v Celju, je na originalen in smešen način pripovedovala, da so drugi ljudje rekli: „Jej, Muki je pa fest!" Njega samega ni videla, ker je vse Sokole gledala. Nazadnje je zahtevala pričnino in se hudovala, da ni utegnila doma delati zaradi te tožbe.
A. D r e o, upokojeni orožnik v Celju, je kot 11 letni fant videl Mukija kot Sokola. Ivanov mlajši brat Maks je morda bil bolj nemškutarski in si nista bila zMukijem prav dobra. Maks je rekel Dreotu: Pass auf, der Muki kommt.
Dr. Hans Lichtenegge r, zdravnik v Šoštanju, se spominja na izlet, a o Sokolih ne ve nič. Pravi, da je bil Woschnagg vedno značaj in da ne bi imel vzroka odpasti od Slovencev, kajti tudi pri njih bi bil lahko zlezel kvišku. Dr. Lichtenegger trdi, da so se od početka vsi pisali „Woschnagg" in da so nekateri šele potem izpreme-nili svoje ime.
Aistrich trdi da se je Spod: Štajerskem sploh vsepovprek z imeni svojevoljno ravnalo.
Nadaljevanje poročila o dopold. razpravi jutri. Danes popoldne ob 3. se je razprava nadaljevala.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Iz štajerskega deželnega zbora.
v Gradec, 30. sept. Današnja seja se je izvršila popolnoma mirno. Soc. dr. Schacherl je utemeljeval svoj predlog o spremembi deželnega reda, posi. Jodlbauer za odpravo žitnih carin, prost uvoz mesa in trgoviske pogodbe, nemški klerikalci pa so govorili o cestnih zadevah. Dr. Kukovec je vložil predlog za dež. podporo 2 tisoč kron pletarski šoli pri Sv. Barbari pod Ptujem.
v Gradec, 30. sept. V današnji seji vseh klubovih načelnikov se je sklenilo podariti rodbini Renner, ki dela sedaj izborno uspevajoče vzlete s prvim avstr. vodljivim zrakoplovom E^taric I. na jesenskem sejmu v Gradcu, iz deželnih sredstev častno darilo 2 tisoč kron.
Hmeljski trg v Norimberku.
v Norimberk, 30. sept. Dovoz 300 Lai, promet 300 bal. Cene so zelo trdne in se počasi dvigajo. Plačevalo se je od 198—246 K za 50 kg.
Hmeljski trg v Žatcu.
v Žatec, 30. sept. Promet majhen, vendar se cene držijo. Tendenca izrecno trdna. Plačevalo se je od 215—255 kron za 50 kg.
Razpusta državnega zbora ne bo. — „Bodoči mož".
z Praga, 30. septembra, „i'rager Tagblatt" poroča, da bo državni zbor najbrž sklican kasneje kakor se napoveduje (19. ali 20. okt.). Vlada seveda pričakuje, da ne bode mogoče z državnim zborom prav tako ničesar delati kot s češkim deželnim zborom. Dočim pa je prevladovalo mnenje, da treba potem državni zbor razpustiti, se misli danes le na odgodenje, ker bi nove volitve itak samo ojačile radikalne vrste. Državne, potrebe pa si v slučaju odgodenja misli vlada dovoliti s pomočjo § 14. Eventualni naslednik barona Bienertha bi bil sedanji minister za notranje zadeve, baron Haerdtl (!). — (V kolikor so to le pobožne želje Nemcev, je danes še težko reči. Op. ur.)
Odprava smrtnih obsodb na Huskem.
a Braga, 30. sept. V bodočem zasedanju ruske dume pride tudi vprašanje smrtnih obsodb na Ruskem in
se bode predlagala odprava te kazni. L. 1908 se je izreklo na Ruskem 2569 smrtnih obsodb, tako da je bilo na vsak dan 7 slučajev.
Dopisi. *
v Iz Ptuja. Komaj je preteklo 14 dnij, kar je prvič nastopil „Ptujski sokol" in pokazal, da dela pridno in kolikor je v njegovi močeh poskuša rešiti kakor najboljše svojo veliko nalogo. V nedeljo dne 26. tm. pa smo zopet imeli priliko občudovati te navdušene napredne delavce in tokrat v njihovih rudečih srajcah in s čepico na glavi. Kakor hitro se je pokazal kateri „Sokol" ua ulici so bili naši — za slovenskega kmeta tako skrbni — Ptuj-čani pri oknih in med vežnimi durmi, vendar pa moramo omeniti v njih pohvalo, da so bili popolnoma mirni.! Zakaj, to vemo pač vsi dobro: tudi ti se bodo morali privaditi sčasoma na rudeče srajce, kakor so se i drugi. Akoravno se je ravno proti času odhoda vlila ploha, so se vendar zbrali naši čili telovadci polnoštevilno v gostilni gosp. Zupančiča. Kmalu se je zbralo mnogo občinstva pred zbirališčem. Vreme nam je postalo milo, solnce je posinilo in čila vrsta je čvrsto korakaka na vese-lični prostor k g. Bračiču. Že med potoma so obsipale naše vrle okoličanke to krepko vrsto navdušenih telovadcev s cvetlicami in pred veseličnim prostorom jih je sprejel tamburaški zbor in tamkajšnje občinstvo. Po igri, katero so igrali tamošnji diletantje prav dobro, so nastopili telovadci. Tla so bila sicer mokra, vendar so se proste vaje izvajale dobro in žele zasluženo odobravanje. Ko pa so prišle vaje na orodju na vrsto ni bilo priznavanja in ploskanja skoraj konca. In to popolnoma upravičeno. Kdor je videl te čile „Sokole" kako sigurno so se kretali na orodju, kake dobro izvajali vaje, ki so za naš mladi „Sokol" dovolj težke, se je moral čuditi, posebno če se pomisli, da še niti nima svoje telovadnice in se mora vaditi na dvorišču kjer še je vrh tega odvisen od vremena. — V tem oziru bi se moralo pač kmalu nekaj ukreniti in poživljamo naše vodilne kroge, da obrnejo temu svojo pozornost! Celi vihar odobravanja pa je vzbujal br. Korošak s svojimi vajami, ki je prihitel od daleč in pripomogel veliko s svojo izur-
jenostjo k lepo uspelemu nastopu. „Na-
zdar!"
Med burnim ovacijami je zapustil že skoraj v mraku „Sokol" telovadišče. Ko še smo vzeli slovo od k vojakom
odhajajočega brata Krefta, kateremu na pot so prav lepo zapeli bratje telovadci par pesmic in se malo pozabavali, je odkorakal zopet v vrstah naš čili „Sokol" nazaj proti mestu. Naši javnosti pa je pokazal, da si je svest svoje ve-iike naloge, da dela vstrajno, da je napredoval celo že od svojega prvega nastopa. Pozna se pa tudi, da je dobil v svojem novoizvoljenem starosti br. dr. Fermeucu agilnega moža. Naprej tako po začrtanimi poti, brez ozira na desno in levo, naprej do cilja — do zmage. Nazdar!
Tržne cene.
29. septembra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke.
Tendenca je bila danes mirna in promet skromen. Rž je mirna, ječmen enako, oves miren, koruza pa je bila dobra in 5 vin. višja.
Sladkor. Trst, 29. septembra: Centrifug cii Pilés prompt K 32 do K 33 za november - marec K 30% do K 31%. Tendenca trdna.
Budimpešta,28.sept. Svinjad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 148 vin., mlade, srednje 146—148 v, mlade, lahke 146—148 v. zaloga 27.516 komadov. Prignano 498 komadov, odgnano 186. Ostalo torej 27.828 komadov. Tendenca živahna.
B u d i m p e š t a, 29. sept. Pšenica za oktober K 14.04, pšenica za april K 1404, rž za oktober K 9'55, rž za april K 9'95, oves za oktober K 7'38, oves za april K 7'61, koruza za september K —'—, koruza za maj K 7'—.
Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti zmerno, tendenca trdna, prometa
35.000 meterskih stotov. Efektivna
pšenica 21/2 vin. cenejša. Drugo mirneje. Vreme: oblačno.
Fo svetu.
v Turčija je dovolila Bolgariji, da sme svoje iurške trgovske agencije povišati v konzulate.
v Begunci iz Črnegore, eden major, neki drugi oficir, eden podoficir in trije f" vojaki, so se javili v Turčiji in prosilf za vsprejem v vojsko (?)
v Španska vojska stane do sedaj 950 miljonov pezet. Muley Hafid je španskemu poslaništvu v Tangerju povedal, da si naj Španci nikari ne mislijo, da bi jim Maročani vrnili le eno pezeto.
Roparji v Nemčiji. Ni še bilo tedna, da se ne bi čitalo o roparskih napadih ali celo umorih v Nemčiji. Priljubljena specialiteta je tudi napad na brzovlake. Včeraj je v Kiistrinu napadel neki zakrinkani ropar tri potnike, a si je kmalu premislil in brez sledi ušel. To je kulturna in civilizirana Nemčija, v kateri mrgoli divjaštva in roparstva, ki si pa ne more pomagati proti njemu.
v Za kolero je zbolel v Berolinu
tovarniški delavec Bessel.
v Justična straža na Dunaju obstoji baje večinoma iz čeških vojakov
ali pa drugih takih, ki so nemščine prav malo zmožni. Odvetniki zahtevajo nadomestitev teh z drugimi — nemškimi.
v Vojak dveh držav je tneki Maus v Parizu, katerega starši so pristojni v Nemčijo. On je odslužil v Nemčiji pri pešcih tri leta, a ko je prišel v Pariz so mu povedali, da je tudi v francozkih zapisnikih in da mora med vojake. Ta slučaj pa ni edini. Na Dunaju je na primer pred leti služil mož, ki je že bil odslužil v bavarski vojski, to pa za to, ker je Bavarska trdila, da je Nemec, Avstrija pa, da je Avstrijec
se proda. Letni promet čez K 500.000 z malimi režijami. Zadostuje K 10.000 gotovine, ostanek po dogovoru. 475 6-2-Kje', pove upravništvo tega lista.
sprejme
dr. R. Pipuš,
odvetnik v Mariboru.
468 3-3

in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na Češkem. — Vzorci franko. —

Notar dr. Jos. Barle v Kozjem sprejme
stenografa
(Stenograf i njo),
ki je vešč strojepisja.

s v
ZVEZNA TRGOVINA
najstarejša slovenska trgovina s papirjem in risalnim orodjem Rotov. ul.2 v Celju Rotov. ul.2
1909—10 1909—10 Ugodna prilika za nakup šolskih knjig in zuezkou
Vsak dan od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Veda si. šol. mladine:
SEZNAMEK: Koprivnik, začetnica II.-IV. berilo Černiveo, računica I. — Ul. Brinar, čitanka. Latitar, računica I. — III. Končnik, slovnica. Zieveo, slov. pravopis. Schreiner-Bezjak, nemška vad-
nica 1, —III. Schreiner-Bezjak, si. jez. I, —V. Schuster, zgodbe. Panholzer, velike in male zgodbe. Močnik, računica I,—III. stop., kakor tudi vse druge nenavedene šolske knjige.
Šolske zvezke
po starem in novem predpisu šolskega sveta.
Ekspedicija vsak dan ob 6, uri zvečer.
K mnogoštevilnemu obisku vabi
Zvezna trgovina v Celju.
I