PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Evropska konferenca za varnost in sodelovanje v Posebej za Primorski dnevnik iz Ženeve Pretekli teden se je v Ženevi končal drugi del druge faze evropske konference za varnost to sodelovanje. Dopoldne je bila seja tretjega komiteja, ki naj s pomočjo svojih pod-komitejev za človeške stike, informacije, kulturo in izobraževanje izdela predloge za evropsko sodelovanje na teh področjih. Kadar tisk razpravlja o konferenci pravi, da je Sovjetski zvezi glavni cilj, da na konferenci doseže priznanje meja držav varšavskega pakta, da pa bo zato dala koncesije v tretjem komiteju. Zapadne države so v podkomiteju za ljudske stike prišle na dan s predlogom za družinske stike, ki je bil v spremenjeni obliki tudi sprejet in s katerim so se vse sodelujoče države in seveda tudi Sovjetska zveza obvezale, da bodo z naklonjenostjo tehtale prošnje svojcev, ki bi želeli obiskati svoje družine, da bodo prošnje reševali v razumnem roku in da bodo stroški za dokument« zmerni. Vemo, da imajo svojci v državah varšavskega pakta velike težave pri obiskih svojcev v inozemstvu to da je za ta obveza pomembna. V tem podkomiteju čakajo na razpravo še drugi predlogi, na primer o spajanju družin, o olajšanju sklepanja zakonskih zvez med državljani različnih držav. V podkomiteju za informacije Zahod med drugim pritiska na to, da bi bila liberalnejša politika glede uvoza tujega tiska, časopisov to knjig. Sprejeta je ena stran teksta, ki se nanaša na širjenje ustnih to pismenih informacij. Pogajanja za to eno stran so trajala tri mesece, kar samo po sebi pove kolikšen je bil pritisk Zahoda to kolikšen je bil odpor Sovjetske zveze preden so sodelujoče države našle kompromis. Zato tisk tudi piše, da je ta komite kriv za zastoj konference. Gornje bi lahko vzbudilo vtis, da je konferenca po svojem značaju izključno blokav-ska. Brez dvoma obstoje, tako na Zahodu kakor na Vzhodu take težnje. Toda izvenblokov-ske države v raznih organih konference, političnih, ekonomskih in kulturnih, prihajajo s predlogi, ki širijo blokovske okvire, v političnem pogledu glede odnosa Evrope do drugih področij sveta, do Sredozemlja, do dežel v razvoju in potrebnosti obveščanja o času večjih vojaških manevrov, v e-konomskem pogledu glede potrebnosti ukrepov za odpravljanje neenakomernosti v ekonomskem razvoju to v kulturnem pogledu, glede pomembnosti enakopravnega sodelovanja kultur velikih to malih narodov. Sem sodijo tudi predlogi, ki se tičejo manjšin to zdomcev V tej smeri deluje predvsem Jugoslavija. Toda v samem tretjem komiteju, ki naj bi prispeval pre ambulamo besedilo h konkretnim obvezam, ni bilo mogoče doseči soglasnosti za še tako kratko besedilo. Od srede januarja do začetka aprila je bilo deset sestankov tega komiteja, ki so minili v jalovih diskusijah. Zahod je ponujal nesprejemljivo besedilo, ki so ga dežele varšavskega pakta o-gorčeno odklonile. Delegati, 492 po številu, so se začeli razhajati za velikonočne počitnice v pesimističnem razpoloženju. Zadnja v tem delu zasedanja Je bila v petek popoldanska seja prvega podkomiteja, ki rediglra načela, ki naj jih države spoštujejo v medsebojnih odnosih, načela suverene enotnosti, odrekanja od uporabe sile, nedotakljivosti meja, ozemeljske celovitosti, mirnega reševanja sporov, nevmešava-nja v notranje zadeve, spoštovanja človekovih pravic, enakopravnosti to samoodločbe narodov to izpolnjevanja obvez- nosti v skladu z mednarodnim pravom. Ta podkomite, v katerem Jugoslavija zelo živo sodeluje je imel do sedaj 30 sej to je redigiral besedila dveh načel o suvereni enakopravnosti sodelujočih držav to o odrekanju od uporabe sile. Seja, ki se navadno končuje ob 6. zvečer se je zavlekla najprej do 8., potem do polnoči, ko je bilo sprejeto besedilo tretjega načela o nedotakljivosti meja, ki bi se v ne uradnem prevodu glasilo takole: «Sodelujoče države smatrajo medsebojne meje to meje drugih držav v Evropi za nedotakljive to se bodo zato sedaj to v prihodnje vzdrževale napada na te meje. Prav tako se bodo vzdrževale vsake zahteve po ali uzurpaciji dela ozemlja ali celega ozemlja drugih sodelujočih držav.» Kakor vsa druga besedila sprejeta v tej fazi, je tudi to besedilo preliminarno to ga mora potrditi še celotna konferenca, vendar pa je malo verjetno, da bo besedilo me-njano. Sporazum je dosežen in je s tem tudi odprta pot za nove kompromise na drugih področjih. Prvotne predloge za načela o nedotakljivosti meja So prispevale Sovjetska zveza, Jugoslavija, Francija to Zvezna republika Nemčija. Razprava je trajala nekaj tednov. Bralci Primorskega dnevnika so bili obveščeni, ko je jugoslovanski delegat dr. Djura Ninčič prav v tej razpravi govoril med drugim o tem, da morajo biti države pripravljene, da to načelo tudi iskreno izvajajo, da je paradoksalno, da Italija podpira predlog o tem načeiu, istočasno pa negira suverenost Jugoslavije na enem delu njenega nacionalnega ozemlja in legalni status tega dela državne meje. V toku razprave je izpadel tisti del kompromisnega predloga sestavljenega iz prvotnih predlogov, ki je vseboval ugotovitev, da v Evropi obstoje meje z različnim pravnim statusom V ozadju naporov, da se dela taka razlika, je predvsem še vedno poizkus jemati mejo med Vzhodno in Zahodno Nemčijo samo kot demarkacijsko črto to s tem ustvariti šanse za prihodnost. V sprejeti formulaciji načela, pa so vse meje istovetne in enako zaščitene to ni meja relativnega, oziroma začasnega značaja. Zaščita meja velja tudi za meje tistih evropskih držav, ki kakor Albanija niso prisotne na konferenci. Razen tega je pomemben tisti del besedila, ki govori, da se bodo sodelujoče države vzdržale od vsake zahteve po kakem delu ozemlja, ali po celem ozemlju drugih sodelujočih držav in še zlasti od uzurpacije in je že zaradi konteksta razumeti to tako, da gre za vse in vsako ozemlje, ki ga zajemajo danes obstoječe mejne črte. Po sprejetju tega načela so se delegati malo bolj optimistično razpoloženo razšli. Po vrnitvi 23. aprila jih čaka težko delo. Do konca junija naj bi pripravili dokončno besedilo dokumentov, ki naj bi jih potem svečano podpisali šefi ali predstavniki vlad evropskih držav v Helsinkih Delo bo mogoče opraviti samo. če je kompromis dosežen glede nedotakljivosti evropskih meja, resnično ustvarjal pogoje za svobodno gibanje ljudi in idej po Evropi, po katerem tako pogajanja v tretjem komite ju. V treh preteklih mesecih so delegati tu obdelali manj kot eno tretjino predlogov, izgubljali so ure to ure v razpravi ali naj uporabijo izraz «zaželen», «možen», ali «spre jemljiv», ker pač ni bilo volje za sklenitev kompromisa. Takoj v prvih dneh tretjega dela druge faze konference o evrop skl varnosti in sodelovanju bomo že po načinu njenega dela lahko ugotovili, kdaj lahko pričakujemo zaključek tega maratonskega zasedanja. V zadnjih treh mesecih je bil na osnovi jugoslovanskega predloga dvakrat govor o manjšinah v plenumu prvega komiteja. Predlog je ostal na dnevnem redu in bodo delegati o njem ponovno razpravljali. O manjšinah se bodo v zaključnem delu pogovarjali tudi na sejah drugih organov konference, pri katerih je jugoslovanska delegacija vložila predloge, ki zadevajo pravice do vseh vrst informacij v jeziku manjšin, pravice do razvijanja lastne kulture to do vseh vrst izobraževanja v lastnem jeziku. Bralci Primorskega dnevnika se bodo morda spomnili, da je že konferenca v Helsinkih posebej naročila, da je treba pri razpravah o kulturnem sodelovanju to o sodelovanju na področju izobraževanja imeti stalno pred očmi pomembnost vloge hacdonataih manjšin. Delegati pričakujejo plodno razpravo. M. B. KAMPANJA ZA REFERENDUM 0 RAZPOliOKl Fanfani nadaljuje «križarsko vojno» Gksovati «ne» pomeni za tajnika KD speljati vodo na mlin KPI - Opozorilo Vittorellija - Poziv LID laičnim strankam RIM, 13. — Demokrščanski taj-1 volilne kampanje lahko bila pogub- nik Fanfani se ni odrekel poskusom, da bi spremenil kampanjo za referendum o razporoki v frontal- ] ni spopad med KD in KPI. Namen teh poskusov je jasen: sam Fanfani se verjetno zaveda šibkosti argumentov, ki jih ima na razpolago v prepričevanju državljanov, da je razporoka škodljiva za družino in za družbo, in zato pritiska na protikomunistično struno, da bi privabil na svojo stran tisti del javnega mnenja, ki je sicer za ohranitev razporoke, vendar se še najbolj boji možnosti, da bi komunisti prišli na vlado. To usmeritev demokrščanske volilne kampanje je Fanfani potrdil tudi v zadnjem intervjuju, ki ga je dal katoliškemu tedniku «Famiglia cristiana». V njem namreč med drugim pravi, da komunistom ni prav nič do zaščite družine oziroma do svobode zakonskih parov, ampak da se borijo za «spremembo italijanskega političnega ravnovesja». Zato naj se tisti, ki nameravajo glasovati «ne», dobro pazijo — opozarja Fanfani — da ne bi speljali vodo na mlin komunistov. Genovski dnevnik «Lavoro nuovo» pa v članku svojega ravnatelja. člana vodstva PSI Vittorellija, ugotavlja, da bi takšna usmeritev TELflVIVSKE ČETE SO RAZSTRELILE VRSTO HIŠ IN ODPELJALE VEČ CIVILISTOV Teroristični vdor Izraelcev v Libanon povračilo za pokol v vasi Kirjat Šmona Libanon zahteval sestanek varnostnega sveta OZN - Sirci sestrelili tri izraelska letala TEL AVIV, 13. — Komaj 24 ur po pokolu v izraelski -vasi Kirjat Šmona je oddelek telavivtkih komandosov vdrl v libanonsko ozemlje, zasedel šest libanonskih vasi, kjer naj bi se, kot trdijo Izraelci, skrivali palestinski gverilci in miniral večje število hiš. Vsa operacija je trajala približno 4 ure, Izraelci niso imeli žrtev, kaže pa, da sta pod ruševinami svoje hiše umrli dve Libanonki. Akcija se je začela uro po pol- noči, ko je oddelek izraelske vojske prodrl na libanonsko ozemlje, ne da bi naletel na odpor s strani obmejnih čet. Izraelci so nato izpraznili vseh šest vasi in potem ko so porušili večje število hiš, odvlekli s seboj 10—15 civilistov, ki jih bodo baje zaslišali, da bi ugotovili, ali so bili morda v stiku s teroristično skupino, ki je napadla Kirjat Šmona. Obljubili so, da jih bodo po zaslišanju osvobodili. Krožijo pa glasovi, da jih bodo zadržali in zahtevali v zameno za njihovo osvoboditev povratek dveh izraelskih letalcev, pilotov «mira-gea», ki so pred dnevi pristali s padalom na libanonskem o-zemlju. Obrambni minister Dajan je po represalijah izjavil, da je šlo za akcijo bolj političnega kot vojaškega značaja. Zato so napadli obmejne vasi in ne palestinska oporišča. Menijo tudi, da je bila izraelska reakcija dokaj mila zaradi mogočnega ameriškega pritiska. ZDA se namreč bojijo, da bi se vsa struktura, ki jo je zgradil zunanji minister Kissinger med svojimi potovanji na Bližnji vzhod podrla, če bi se Izraelci odločili za akcijo kot je bila, tista pred letom dni, ko so napadli palestinski glavni štab v Bejrutu in Ubili' tri' voditelje osvobodilne fronte. Iz Bejruta poročajo, da so Izraelci na svojem pohodu uničili tudi električno centralo in črpalno postajo ki je oskrbovala z vodo vso področje. škoda gre v milijone dolar- ..................................umi Proslava 31-letnice Gradnikove brigade Z zborovanja v Ajdovščini odločen protest proti noti italijanske vlade AJDOVŠČINA, 13. - Ajdovščina je bila danes vsa v znamenju povezovanja tradicij narodnoosvobodilnega boja in obrambne vloge Jugoslovanske armade. Na Titovem trgu v središču mesta se je zbralo nad 5.000 ljudi, ki so odločno protestirali proti noti i-talijanske vlade, Id označuje del jugoslovanskega ozemlja za italijansko. Zatem so prikorakali na trg vojaki domačega garnizona ter pripadniki enot civilne zaščite. Na odru je bilo poleg komandanta ljubljanske armadne oblasti generalpolkovnika Franca Tavčarja - Roka, predsednika ajdovske občine Martina Greifa več drugih uglednih osebnosti. Manifestacija v središču Vipav ske doline je bila povezana z 31 letnico ustanovitve Grandikove brigade ter zadnjimi dogodki, ki so povzročili poslabšanje odnosov med jugoslovansko in italijanske vlado Po uvodnih vojaških for malnostlh je najprej spregovoril polkovnik Dušan Lješevič. Med drugim je dejal, da so vojaki aj dovskega garnizona počaščeni, ker so nosilci borbenih tradicij slavne partizanske brigade. O borbeni poti Gradnikove brigade pa je spregovoril nekdanji komandant brigade in sedanji predsednik ajdovske občine Martin Greif 0 sedanjem političnem trenutku v jugoslovanski družbi je na slavju spregovoril inž. Igor Uršič, član izvršnega komiteja predsedstva ZKS. Med drugim je poudaril pomen nedavnega kongresa ZKS in sprejetja nove ustave za nadaljnji samoupravni razvoj slovenske družbe v skupnosti jugoslovanskih narodov. Tudi inž. Uršič se je dotaknil odnosov ob meji in poudaril trdno odločnost vseh narodov Jugoslavije za o-hranitev celovitosti državnega o-zemlja. Kultumi program na srečanju Gradnikovcev, vojakov in pripadnikov enot civilne zaščite sta izpolnila zbor «Srečko Kosovel» ter orkester garnizona JLA, ki je to krat prvič javno odigral himno Gradnikove brigade. jev, številne vasi so ostale brez vode in brez električnega toka. Medtem je Libanon zahteval nujen sestanek varnostnega sveta O ZN. Predsednik Solh je v stalnem stiku z zunanjim ministrom Nafa-hom, ki je trenutno V New Yorku, kjer se udeležuje izrednega zasedanja OZN o surovinah. Poročajo, da izraelska letala občasno preletavajo libanonsko mesto Sidon, kakih 30 km južno od Bejruta. Generalni tajnik OZN Kurt Wald-heim je izrazil svojo obsodbo izraelske povračilne akcije, ki lahko samo negativno vpliva na potek pogajanj o trajnem in pravičnem miru na Bližnjem vzhodu. Vojaški položaj na Golanskem višavju, kjer se že 33 dni zaporedoma bijejo ogorčene borbe med izraelskimi in sirskimi četami, se je danes položaj ponovno zaostril. Po sestrelitvi izraelskega letala Pred dnevi, poročajo danes sirski glasniki, da je njihova artilerija zbila v teku današnjega dne kar tri letala, ki so skušala ogrožati sirske položaje na obronkih gore Ilermon. V Tel Avivu so poročilo širših vojaških glasnikov demantirali in izjavili, da so se vsa izraelska letala, ki so se udeležila napada na nekatere položaje sirske vojske na Hermonu,. vrnila • na, svoja opprišča. Končni obračun : današnjih spopadov, kot poročajo Sirci, naj bi bil naslednji: poleg treh letal so njihove čete uničile še tri tanke, več topovskih baterij, mnogo izra-elskih vojakov pa naj bi bilo ubitih. Novi sirski predlogi za ločitev sil NEW YORK, 13. - Posebni sirski odposlanec v New Yorku general Šebabi je izročil ameriške mu državnemu tajniku Kissinger-ju nove podrobne predloge za ločitev sirskih in izraelskih čet na področju Golanskega višavja. Kissinger, ki so mu izročili tudi zemljevid, je .po dveumem pogovoru izjavil, da se bo v teku večera ponovno sestal s sirskim odposlancem in da bo po vsej verjetnosti v prihodnjih petnajstih drveh odpotoval na Bližnji vzhod. Ameriški zunanji minister je potrdil, da so sirski predlogi popolnoma novi ter je označil sestanek s sirskimi predstavniki kot koristen, konstruktiven in učinkovit. Šef ameriške diplomacije se je takoj zatem sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem, s katerim je, kot poročajo, razpravljal o ločitvi čet. Kissinger skuša posredovati in uksladitj predloge, Id jih je pred časom prinesel v New York izraelski zunanji minister Dajan, s predlogi, ki jih je zdaj dal šebabi. HAVANA, 13. — Kubanski predsednik Dorticos je izročil alžirskemu predsedniku Bumeddenu, ki je na petdnevnem uradnem obisku na Kubi, red Joseja Martija. Bu-medien je prispel na Kubo včeraj iz New Yorka, kjer se je u-deležil izredne konference OZN o surovinah. Gromiko podaljšal obisk v ZDA WASHINGTON, 13. - Sovjetski zunanji minister Gromiko, je spo ročil da bo podaljšal svoje bivanje v Washingtonu, da bi se pre-(ten odpotuje v Moskvo ponovno sestal z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem. Gromiko je včeraj imel štiriurni pogovor s Kissingerjem, katerega je danes povabil na kosilo v sovjetsko veleposlaništvo. Pogovori med obema zunanjima ministroma potekajo v okviru priprav na skorajšnji sestanek na vrhu med Nixo-nom in Brežnjevom, ki naj bi bil konec junija v Moskvi. na tudi za samega Fanfanija, ne glede na izid referenduma. Če bo namreč Fanfani zgubil bitko — meni Vittorelli — se bo moral prepričati, da je zaradi načina vodenja kampanje, v kateri se je angažiral z dušo in telesom, zgubil mnogo več kot samo bitko proti razporoki. Če pa bo Fanfani s temi metodami zmagal, bd utegnil postati suženj teh metod in tistih sil, ki so se teh metod skupaj z njim posluževale. Vittorelli dalje ugotavlja, da so edini zavezniki KD fašisti in reakcionarji in se sprašuje, kakšne bi bile posledice zmage tega tabora. Kakšen konec bi v tem primeru napravila preiskava o «črnih mrežah», se sprašuje socialistični predstavnik. Kakšen konec bi doživela svoboda izražanja in tiska? Ali ne bi kmalu prišlo do ponovne ustanovitve preventivne cenzure? Vittorelli na koncu opozarja, da se ne smemo vračati nazaj, kajti sicer bi se znašli pri pohodu na Rim. Socialistično glasilo «Avanti» pa v zvezi z referendumom umirjeno polemizira z demokrščansko levico, glede katere ugotavlja, da ni znala ob tej priliki izdelati lastne platforme, ki naj bi slonela na načelih svobode in avtonomije. List tudi meni, da vzdušje križarske vojne, ki ga skuša ustvarjati Fanfani, ni zajelo katoliških množic in da je na ta način propadlo u-panje, da bi z enim samim zamahom odpravili s komunizmom, s socializmom, z liberalizmom in z demokratičnim katolištvom. Italijanska zveza za razporoko (LID) je danes sprožila zanimivo pobudo: naslovila je na glavne predstavnike PSDI, PRI in PLI poziv, naj se bolj odločno in neposredno udeležijo kampanje v o-brambo razporoke, in to ne samo po televiziji, ampak tudi na shodih in zborovanjih. Dejstvo je namreč. kot smo že ugotavljali v prejšnjih dneh, da je udeležba predvsem republikancev in socialdemokratov v kampanji vsaj doslej omejena. LID v tej zvezi ugotavlja, da se morajo prav te sile najbolj angažirati, tako da bi demantirali trditve, da gre za spor izključno med KD in KPI. Prav danes pa beležimo tudi ne katere posege republikanskih voditeljev v kampanjo. Cifarelli je dejal. da so republikanci v prvih vrstah v boju za referendum, kar sicer doslej ni bilo razvidno, poleg tega pa je odrekel KD pravico, da bi se postavljala kot e-dini zaščitnik italijanske družine. V tej zvezi je Cifarelli spomnil, da je prav KD s svojim nenehnim obstrukcionizmom preprečila o-dobritev reforme družinskega prava, za katero se je PRI zavzemala skupaj z drugimi laičnimi strankami. Socialdemokrati pa doslej še vedno molčijo, oziroma se ukvarjajo z drugimi zadevami, ne nazadnje z reševanjem notranjih sporov. ......................unii,m,,,,,,,,,,,,,,,...................... Goriški župan De Simone o «nesrečni italijanski noti» Goriški župan Pasquale De Simone je napisal za revijo demokrščanske levice *Politica» članek o sedanjem stanju jugoslovansko - italijanskih odnosov. Članek nosi naslov «Kje se končuje Italija» in v podnaslovu ugotavlja, da je «nesrečna italijanska nota Jugoslaviji iz dne 11. marca ponovno odprla nov moment napetosti». De Simone se v uvodu sklicuje na prejšnji članek, v katerem se je zavzemal Za sporazum o manjhnih mejnih popravkih in za odločno vodenje politi- ke sodelovanja, ki ni samo v korist krajevnega prebivalstva, ampak tudi mirnega sožitja med Italijo in Jugoslavijo. Člankar dodaja, da bi bilo treba slediti zgledu Nemčije, ki je morala razvozlati mnogo večje vozle. De Simone omenja nato spor, do katerega je prišlo po napovedi obiska jugoslovanskega predsednika v Italiji, in ki je bil rešen z dogovorom, da bo dokončnost meja potrjena z italijanske strani, čim to vprašanje ne bo več povzročalo negativnih reak- .......................................n iiiui nuni.....................................................umu..................................................................... Tajnik KD Fanfani vztraja pri poskusu, da bi spremenil propagandno kampanjo za referendum o razporoki v protikomunistično «križarsko vojno», da bi s tem prepričal konservativne sile, naj glasujejo «da». In da bi po drugi strani prikril šibkost argumen tov proti razporoki. Socialistično glasilo «Avanti» pa ugotavlja, da vzdušje «križarske vojne» ni zajelo katoliških množic, zaradi česar pa je toliko bolj obžalovanja vredno dejstvo, da se de-mokrščanska levica ob tej priložnosti ni znala distancirati od Fanfanija In izdelati lastno avtonomno platformo. Izraelci so zelo hitro odgovorili na napad palestinskih teroristov na izraelsko vas Kirjat Šmona, kjer je bilo 16 civilistov ubitih. V teku noči so izraelski oddelki vdrli na libanonsko o-zemlje In Msedli šest vasi. Po- tem ko so Izpraznili hiše so vrsto poslopij, v katerih naj bi se občasno skrivali palestinski gverilci razstrelili. Pri napadu sta bili dve Libanonki ubiti, Izraelci pa so s seboj odvlekli 10—15 libanonskih civilistov, v zameno za katere bodo baje zahtevali osvoboditev dveh izraelskih pilotev, ki so pred dnevi pristali s padalom na libanonskem ozemlju. Libanonska vlada je ob zadnjem terorističnem napadu na svoje o-zemlje zahtevala sestanek varnostnega sveta OZN, ki bo moral obeoditi izraelsko akcijo. cij v javnem mnenju. Ta dogovor je bil potrjen na srečanju v Dubrovniku spomladi leta 1973, ko je minister Medici napovedal rešitev tega problema na skorajšnji evropski konferenci, ki bi morala potrditi nespremenljivost vseh meja. Italijanska nota je s svojo trditvijo o «italijanskem ozemlju» odstopila od dogovorjene linije — ugotavlja De Simone — kar je razdražilo Jugoslavijo, ki se je odločila za «močno reakcijo». Politični aspekt položaja je zelo resen, pravi De Simone, ker obstaja nevarnost, da bi bila dvajsetletna akcija pomiritve in razumevanja zaman. Prav gotovo je treba upoštevati tudi juridične a-spekte vprašanja, vendar s konstruktivnim in realističnim namenom, za iskanje rešitev, ki bi koristile krajevni stvarnosti, člankar nato poziva k razumnosti, fc preudarnosti in k premostitvi nesporazumov v iskanju odkritega in lojalnega dogovarjanja. Potrebni so prijateljski dogovori in pravične rešitve, treba se je odreči zastarelim nacionalizmom. TRŽAŠKI DNEVNIK MNOGO TRŽAČANOV SE JE ODPRAVILO NA POČITNICE V” Živahen promet po tržaških cestah je naznanil velikonočne praznike •v Število prehodov čez mejo je bilo manjše kot v prejšnjih letih Praznično vzdušje je v teh dneh zajelo tudi Trst. Ulice so bile polne ljudi, ki so hiteli v trgovine po zadnje nakupe. Vsem se je mudilo. Mnogo je bilo domačinov, mnogo pa tudi tujcev, ki so izbrali naše mesto za vmesno postajo na svojem velikonočnem potovanju. Seveda je bil zaradi tega promet predvsem včeraj popoldne v mestu zelo živahen, mnogo avtomobilov pa je tudi prešlo italijansko-jugoslo-vansko mejo na štirih mednarodnih prehodih tržaške pokrajine, pred- Obvestilo izletnikom s P. d. v Španijo Kdor še ni dvignil letalske vozovnice in ostale dokumentacije, naj to stori v torek ali najkasneje v snido, 16. oziroma 17. t.m. Ker je na prvem letu z odhodom dne 15. t.m. precejšnje število izletnikov iz zgornje tržaške okolice, .obvešcaono vse zainteresirane k delni ke, da bo odhod enega avtobusa ob 5.40 iz Nabrežine, ob 5.45 iz Križa, ob 5.55 s Proseka, ob 6.20 iz Trsta in ob 6.40 z Opčin. Vse tržaške izletnike prosimo, da so pred sodiščem vsaj deset minut pred odhodom avtobusa. Izletnike, ki potujejo dne 20. a-prila obveščamo, da bo en avtobus sprejel potnike iz gornje tržaške okolice po sledečem urniku: odhod iz Sesljana ob 5.30, iz Nabrežine ob 5.40, iz Križa ob 5.45, s Proseka ob 5.55, iz Trsta ob 6.20 in z Opčin ob 6.40. Drugi avtobus bo odpeljal ob 6.30 izpred sodišča v Trstu. Prosimo tudi tržaške potnike, da bodo vsaj 15 minut pred odhodom avtobusa na mestu. UREDNIŠTVO še mnogo nižjo kupno moč lire kot v prejšnjih letih in napeto politično vzdušje, smo povedali dovolj. Prav zaradi manjšega števila odhodov na daljša potovanja, bo zato verjetno več Tržačanov odšlo v bližnjo tržaško okolico, na kosilo v kako kraško gostilno. Gostilničarji vsaj to upajo, saj so zaradi omejitve prometa utrpeli v letošnji zimi veliko škodo. Vendar pa bo odvisno od vremena, ki se je v zadnjih dneh skisalo. Po daljšem obdobju sončne pomladi, nas že nekaj dni moči dež in lahko le upamo, da se bo izboljšalo: če že ne danes, pa vsaj jutri, na velikonočni ponedeljek, ki je tradicionalni dan krajših izletov. Vendar pa vremenoslovci niso tega mnenja Letošnja velika noč bo torej na prvi pogled povsem podobna prej- X« tl«» *7 n /-VW-I /~\ O 1 1 na probleme, s katerimi smo se morali spoprijemati v zadnjih mesecih. Urnik trgovin ob velikonočnih praznikih Pokrajinsko združenje trgovcev je sporočilo urnik trgovin ob velikonočnih praznikih: Danes, 14. aprila — Velika noč: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. Jutri, 15. aprila: vse trgo- vine bodo zaprte, razen mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, | ter pekam, ki bodo odprte od 7.30 OB NOVEM POSEGU GLEDE VPRAŠANJA HITRIH CEST NEOBČUTLJIVOST OBLASTI ZA ZAHTEVE PREBIVALSTVA Srečanje med predstavniki Enotnih odborov in županom - Nezadovoljiv odgovor Predstavniki Enotnega odbora za področje Sv. Jakoba, Pončane, Magdalene, Kolonkovca, Rovt, Ratinare in Lonjerja ter Enotnega odbora iz Barkovelj so se v petek, 12. aprila sestali v tržaški občinski palači z županom Spaccinijem. Namen srečanja je bil v tem, da bi župana seznanili z zahtevami prebivalstva omenjenih področij glede vprašanja hitrih cestnih povezav, ki bi, izpeljane po sedanjem načrtu občine, občutno oškodovale ta področja. Najprej so spregovorili predstavniki Enotnega odbora, ki se zanimajo za vprašanje južne vpadnice ter župana seznanili z vsemi pobudami, ki jih je odbor doslej izvedel (od protestne manifestacije 20. julija lani do raznih skupščin in posegov pri deželnih oblasteh). Župana so nato seznanili z novimi predlogi in zahtevami. Po mnenju odbora bi morala občina proučiti tudi druge možnosti za začrtanje šnjim. Za dva dni bomo pozabili i do 12. ure. niiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuHiiiiNiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin IZJAVE DEŽELNEGA ODBORNIKA TRIPANIJA 0 NOVEM ZAKONU vsem pri Fernetičih in na Pesku. Seveda pa je bilo število prehodov letos mnogo manjše kot v prejšnjih letih. Za to je več razlogov. Predvsem moramo omeniti gospodarsko krizo, ki je marsikoga prepričala, da raje ostane doma ali pa se poslužuje za svoje izlete javnih prevoznih sredstev. Podražitev bencina je torej verjetno najvažnejši dejavnik, zaradi katerega je prišlo do zmanj- Zadruga rejcev-prodajalcev, temelj nove oblike živinoreje v naši deželi Dežela namerava spodbuditi ustanovitev enotne zadruge, ki naj skrbi za rejo, zakol, obdelavo in prodajo mesa Deželni odbornik za kmetijstvo, demokristjan Tripani, je ocenil kot zelo pozitivno delo, ki so ga opravili deželni odbor, druga pri stojna svetovalska komisija in sam deželni svet z odobritvijo zakona o podporah za razvoj živinoreje v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Osnovni cilj zakona je, je dejal Tripani, uresničiti nov sistem reje goveda in drugih vrst živali za zakol, obenem pa zagotoviti rejcem možnost, da svoj proizvod prodajajo rentibilno, mimo grosistov in špekulantov. Poseben pomen je Tripani pripisal dejstvu, da je bi! zakon pripravljen ob sodelovanju prizadetih, se pravi organizacij živinorejcev in sindikalnih organizacij kmetov. Glede podrobnosti zakona in njegovih ciljev je Tripani dejal, da je pomembno predvsem to, da je tokrat dežela lahko zadovoljila pričakovanja rejcev, ki so bili že naveličani, pa -večkrat poudaijenih sanja prometa, če k temu dodamo .........nun................n...........■'■■"■■•«""M DANES IN JUTRI V TRŽAŠKI RIBARNICI Coppola snema v Trstu drugi del filma «Boter» Jutri oh 21. uri v «La Cappella» srečanje z režiserjem Jutri bomo imeli v Trstu izjemno priložnost, da osebno spoznamo zanimivega ameriškega režiserja i-talijanskega porekla Francisa Forda Coppola, ki je zaslovel po vsem svetu z uspešnim filmom «Boter* (The Godfather - Il padrino) in snema te dni v Trstu nekaj sekvenc za svoj novi film, drugi del «Botra». Prav danes bo Coppola snemal nekaj prizorov v tržaški ribarnici, katero je izbral, ker se mu je zdela še najbolj podobna stari ameriški ambien-taciji filma. Za jutri zvečer pa je režiser rade volje sprejel vabilo na srečanje z občinstvom v «La Cappella Underground» (ob 21. uri) po predvajanju njegovega zabavnega filma «Buttati Bernardo!» (You’re a Big Boy Now), v katerem igralo Peter Kastner, Julie Harris, Elizabeth Hartman, Geraldine Page in Karen Black. Film, ki je iz leta 1967, je drugo režiserjevo delo, po v Italiji neizdanem prvencu iz leta 1962 «Dementici 13», ki ga je proizvedel Roger Corman. katerega je bil Coppola dalj časa asistent. Pozneje je Coppola režiral še musical «Finian s Rainbow» in lepo delo «The Rain People» (Non torno a casa stasera), ki ga je že v lanski sezoni Cappella predvajala. Sledil je velik uspeh «Botra», eden redkih primerov komercialne filmske produkcije, ki jo je režiserjeva sposobnost ohranila na visokem nivoju. Preden je začel snemanje drugega dela «Botra», je Coppola režiral film z Genom Hack-manom «Conversation», ki ga bodo prav te dni prikazali v Ameriki. Režisersko dejavnost spremlja Coppola z dejavnostjo producentskega mecena (med drugim je proizvedel v Italiji neizdani znanstvenofantastični film Georga Lucasa «THX 1138») in scenarista (med drugim Schaffnerjevega «Battona»). S. G. tovarniški svet poziva delavce na delo, da bi dvodnevni premor ne preprečil izhajanja demokratičnih časopisov ter da bi z dejstvi dokazali lastnikom, vladi in izdajateljem stopnjo odgovornosti delavskega razreda. Edino z zagotovitvijo svobode tiska se namreč lahko ožigosa tiste, ki izkoriščajo ta kritični trenutek za nejasne namene. Poziv delavskega sveta štivanske papirnice Tovarniški svet štivanske papirnice je naslovil na uslužbence papirnice poziv, naj pridejo na delo tudi danes in jutri kljub velikonočnim praznikom. Svet uvodoma ugo tavlja hudo pomanjkanje papirja za dnevnike, ki je postalo še bol; pereče po zapori papirnice Burgo v Mantovi ter poudarja, da reakcionarne in konservativne sile izkoriščajo sedanje predvolilno stanje da zatrejo pravice, ki so si jih delavci pridobili in še zmanjšajo kupno moč delavske plače. Zato Slovenska skupnost želi članom, somišljenikom in vsem Slovencem vesele velikonočne praznike. Zveza cerkvenih pevskih zborov vošči pevcem in njihovim družinam veselo Veliko noč. izjavah, praznih obvez in obljub. Šest milijard lir investicij samo v letošnjem letu in skupno 12 milijard lir za živinorejo, katerim gre dodati prispevke za posebne vrste reje, za rojena teleta, za breje junice, za gonske junice, kakor tudi za rejo drugih perutninarjev, zajcev in prašičev, so vsekakor pomemben prispevek. Za oblikovanje cen pa je bistveno, kako se bo meso prodajalo, pred tem pa živina klana. Mnenje dežele je, da je ugodno gospodarstvo na tem področju možno samo, če se bodo rejci v naši deželi združili. V ta namen spodbuja ustanovitev ene same deželne zveze živinorejskih zadrug, v katerih naj bi rejci opravljali vlogo pridelovalca, kakor tudi prodajalca. Zadruga naj bi torej skrbela za zakol živine, 'za razrez, sortiranje, embalažo in oskrbovanje prodajne mreže. Zadruga bi morala obenem skrbeti tudi z"a drii£e sisteme komercializacije mesa, kot je konzerviranje in valorizacijo vseh preostalih delov (ščetin, kože, kosti itd.). Za prodajno mrežo bo dežela spodbujala organizacijo osnovne strukture tržnic, klavnic in podobno. Odprta kampanja za referendum Kampanja za referendum o raz-poroki se je že začela. V soboto bo za KPI odprl kampanjo poslanec Natta, vse dni pa bodo komunisti imeli shode po raznih krajih mesta. V torek ob 11. uri bo Bruna Braida govorila na Trgu Stare mitnice o referendumu in stališču komunistov. Ista govornica bo imela shoda v sredo ob 10. uri na Trgu Ponterošo, ob 11. uri pa na Trgu Tra i Rivi. Ob 12. uri bo na Trgu Goldoni govoril občinski svetovalec Fausto Monfalcon. naslednji: do 7. ure taksiji štev. od 45 do 64, od 7. do 15. ure taksiji štev. od 65 do 168 in od 15. do 24. ure taksiji štev. od 169 do 44. 0 Tovarniška sveta Tobačne tovarne in tovarne Durissini se bosta udeležila sestanka o stanovanjski reformi, draginji in referendumu, ki ga je sklicala Zveza žena — UDI v sredo, 17. aprJa ob 17.30 v Industrijski coni pri «Krmenki». južne vpadnice. Ob tem pa je odbor zaprosil za srečanje s tehniki, ki bodo pripravili izvršni načrt ter obenem za to, da bi jim dovolili spremljati razne faze izvršitve del. Skratka bi morala občina predložiti več načrtov, od katerih bi nato izbrali najbolj ustreznega. Precej zmedeno je tudi stanje v Barkovljah, kjer se prebivalstvo stalno sprašuje, kako bo z znamenito severno vpadnico. Na celotnem področju, kjer naj bi stekla vpadnica, so namreč gradnje še vedno prepovedane. V odgovor na zastavljena vprašanja glede barkovljanske vpadnice je župan obrazložil, da bo občina razpisala mednarodni natečaj ter na podlagi njenega izida ukrepala. Glede vprašanja če občina namerava predložiti več izbirnih načrtov za južno vpadnico pa župan ni dal jasnega odgovora. Tudi glede zahteve po srečanju prebivalstva s tehniki, ki pripravljajo izvršni načrt je bil dokaj nejasen. Poudaril je, da so tehniki odvisni neposredno od občinske uprave in so zato dolžni odgovarjati samo njej. Župan se ni strinjal niti s petkovim sestankom samim ter poudaril, da so za dialog z zainteresiranim prebivalstvom pristojne rajonske konzulte. V odgovor so predstavniki E-notnih odborov svoje zahteve le potrdili ter glede zadnje županove opazke dejali, da so konzulte sicer res pomemben dejavnik povezovanja med prebivalstvom in občinskimi organi, a za sedaj, žal, te svoje funkcije zaradi birokratskih preprek še ne izpolnjujejo kot bi bilo treba. Zato pa so ravno E-notni odbori že zaradi svoje reprezentativnosti najbolj poklicani, da neposredno nastopajo pri občinskih oblasteh. Predstavniki odborov so nato vztrajali pri svojih osnovnih zahtevah (sodelovanje s tehniki in priprava drugih načrtov za gradnjo hitrih cest) ter obžalovali dejstvo, da so občinski predstavniki gluhi na vse te zahteve. Dežurstvo taksijev za danes in jutri Danes bodo taksiji dežurali naslednjem razporedu: do 7. ure I taksiji štev. od 25 do 44, od 7. do 15. ure taksiji štev. od 45 do 148, od 15. do 24. ure pa taksiji štev. od 149 do 24. Jutri pa bo razpored Kljub rdeči luči z avtom čez križišče Ob pol enih ponoči je na križišču med Ul. Filzi in Ul. Milano fiat 125, v katerem se je peljal 34-letni Fulvio Deibianco iz Ul. S. Pasquale 131 čelno trčil v avtobus Acegat proge štev. 30. Po prvih ugotovitvah karabinjerjev, je Deibianco, ki se je vo zli pò'' Ul; Milano, zdpéljalU’Mjtìb rdeči luči-na semafori!, čez križišče. Deibianca so odpeljali v bolnišnico, t^jer so ga sprejeli s pridržano, prognozo zaradi hudih lobanjskih in notranjih poškodb. Pri trčenju se je laže ranil tudi šofer avtobusa. Dvajset dni mrtev v zapuščeni baraki V popoldanskih urah so karabinjerji z miramarske postaje odkrili truplo 65-letnega Metadia Mofferdina. Našli so ga v baraki v Ul. Fucino 16, kjer je bival sam in iz katere je že večkrat izgnal sosede, ki so mu hoteli pomagati. Po mnenju zdravnika Rdečega križa je Mofferdin umrl že pred 20 dnevi, verjetno iz naravnih razlogov. ------------- Huda nesreča bolgarskega mornarja Kmalu po poldnevu so v bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo v oddelku za oživljanje 30-letnega bolgarskega mornarja Nikolaja Giorgije-va. Zastrupil se je v strojni dvorani ladje «Erma», ki jo popravljajo v arzenalu S. Marco. Barval je stroj s posebno barvo in je zaradi strupenih hlapov omedlel. ANPI — Zveza borcev Trst priredi 21. 4. 1974, izlet z ogledom v Begunje in Bled, kjer bo kosilo. Odhod ob 7.30 z avtobusom s Fora Ulpiano (izpred sodišča). Vpisovanje pri AN Pl — Trst, tel. 730306, v trgovini pohištva Renar - Opčine, tel. 212255 in v Ljudskem domu v Križu do vključ no 18. t.m. SPDT organizira 21. aprila izlet na Blegoš. Vpisovanje do 17. t.m. v Ul. Ceppa 9, v uradih ZSŠDI. Ob vezen potni list, hrana iz nahrbtnika. Odhod ob 7. uri izpred sodnije — Foro Ulpiano. Za turiste obisk bolnice Franja. ...................................umni..........................»................................................................................mm......n» zarello, železničar Ennio Strada in Družino Sonje in Toma Pečarja je osrečila hčerka MAJA Srečnima staršema iskreno čestita bazovska mladina. Slovensko planinsko društvo TRST vabi na 1. predavanje sezone 1974-75 v petek, 19. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU bo predavala znana alpinistka in zdravnica dr. Majda Mazovec s prikazom številnih diapozitivov tzmPrir, ■ . riM. Dragi mami, hčerki, sestri in teti SILVI ČERNELČ - RAPOTEC iskreno čestitamo za uspešno opravljeno diplomo na filozofski fakulteti v Ljubljani, vsi ji želimo še nadaljnjih uspehov v poklicu. Družine Černelč, Rapo-tec. Del Ben in Milini Čestitkam se pridružujeta u-redništvo in uprava Primorskega dnevnika. Izleti Danes, NEDELJA, 14. aprila VELIKA NOČ Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 18.49 — Dolžina dneva 13.27 — Luna vzide ob 1.19 in zatone ob 10.45. Jutri, PONEDELJEK, 15. aprila VELIKONOČNI PONEDELJEK Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,8, najnižja 12,2, ob 19. uri 13,6 stopinje, zračni tlak 1007 mb, stanoviten, veter vzhodnik, 6 km na uro, vlaga 80-odst, nebo oblačno, 8,6 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 13.1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. aprila 1974 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 15 oseb. UMRLI SO: 65-letna Giovanna Rossler por. Runco, 66-letni Duilio Gioppo, 67-letna Anna De Lorenzi, 48-letni Nunzio Chioncone, 83-letna Caterina Crevatin, 65-letni Santo Zimarelli, 78-letni Giovanni Nado-vic-Polic, 89-letna Maria Gabriellich vd. Rinaldis, 82-letna Lucia Caharija vd. Pugliese, 91-letni Antonio Pellegrini, 70-letni Giorgio Pitacco, 75-letni Giuseppe Fava, 88-letna Anna Rugo vd. Venturin, 85-letna Maria Rosaria Schiemer, 72-letna Anna Barbo por. Perossa. OKLICI Mehanik Fabio Beisero in gospodinja Maria Scomparin, brigadir karabinjerjev Biagio Previti in gospodinja Giovanna Parisi, mehanik Boris Biekar in prodajalka Alice Pelaschier, inženir Ermanno Annovi in dr. ekonomije Nadja Štokovac, šofer Gianfranco La Fata in u-radnica Laura Solari, vratar Clan dio Rosé in uradnica Giovanna Gruden, mehanik Renato Borsani Včeraj-danes in nameščenka Bruna Savron, električni varilec Domenico Sansone in učiteljica Gabriella Bevilacqua, trgovec Peter Cvelbar in trgovka Jelka Daneu, uradnik dr. Mario Ercigoj in tajnica podjetja Alessandra Pa-njek, uradnik Franco Rossi in uradnica Sandra Ulcigrai, podjetnik Marino Benussi in geometer Serena Fegitz, pleskar Eduardo Murolo in delavka Ljuba Duskovic, pristanišč-nik Roberto De Perini in bankonje-ra Miriana Altin, hidravlik Edoardo Schillani in gospodinja Stefania Sku- trst ul. mazzini 51 gfS-733-36t telj, upokojenec Marcello Sancin in 1 upokojenka Erica Tikeus, uradnik Aldo Giannella in uradnica Liliana Vergerio, tehnik Giuliano Raggi in univerzitetna študentka Patrizia Živec, finančni častnik Michele Rizzi in gospodinja Lucia Tedeschi, častnik trgovske mornarice Nicola Fi-danzia in študentka Anna Castaldo, delavec Sergio Venier in bolničarka Laura Tellini, bolničar Luigi Vitto-relli in šivilja Rosanna Becher, finančni stražnik Sandro Bastoni in uradnica Franca Stocovaz, uradnik dr. Sergio Covelli in uradnica Maria D’Ambrosio, uradnik Roberto Popatnic in gospodinja Marilena Lu-pieri, arhitekt Sergio Dellapicca in uradnica Gabriella Groppetti, finan-car Gianni Deana in delavka Andreina Burri, izvedenec telekomunikacij Silvio Giurgevich in gospodinja Anita Jakac, uradnik dr. Danilo Verzegnassi in učiteljica dr. Paola Totolo, brivec Giuseppe Pari-sato in frizerska pomočnica Tiziana Carlini, uradnik Gianluigi Rupel in prodajalka Marisa Canciani, zdrav nik Pasquale Patrone in uradnica Ada Sossa, telovadni učitelj Lucio Vercelli in učiteljica dr. Barbara Malli, tehnik Bruno Celli - Urbani in uradnica Renata Hahn, inštalater ogrevalnih naprav Francesco Dedek in bolničarka Nadežda Sladkova, industrijec Roberto Trevisini in univerzitetna študentka Aldalina Fonda, šofer Emilio Ghersini in gospodinja Dina Larignan, trgovec Giovanni Medizza in trgovka Ada Baz- delavka Gabriella Bernich, zastopnik Giuliano Umani in učiteljica Se rena Fonda, univerzitetni študent Roberto Mercanti in knjigovodinja Tiziana Godiani, finančni stražnik Salvatore Basile in gospodinja Mi rella Jakovčič. BARI LOTERIJA 86 42 63 64 41 CAGLIARI 21 20 34 55 84 FIRENCE 59 31 71 79 12 GENOVA 83 33 42 49 27 MILAN 26 23 70 22 54 NEAPELJ 3 73 69 29 30 PALERMO 14 89 57 13 45 RIM 4 15 44 54 26 TURIN 4 73 38 75 25 BENETKE 5 52 89 72 36 ENALOTTO 2 1 X 2 11 11 1 1 J ! 1 KVOTE: 1 2 točk — 9.260.000; : GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1973-74 Deveti abonmajski koncert V soboto, 20. aprila 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ORKESTER IN SOLISTI LJUBLJANSKE OPERE Dirigent: RADO SIMONITI Solisti: VEKA LACIČ, sopran ZLATA OCiNJANOVIč, sopran BOŽENA GLAVAK, mezzosopran MILKA EVT1MOVA, mezzosopran JURIJ REJNA, tenor EDVARD SRŠEN, bariton STANE KORITNIK, bariton DANILO MERLAK, bas IVAN SANCIN, bas Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. Manna 23 — tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom MALI ODER MIGUEL ANGEL ASTURIAS TOROTUMBO Igra Prvič v v dveh delih slovenščini BORUT TREKMAN EDVARD ZAJEC MARIO URŠIČ Prevod: Scena in kostumi: Režija: V torek, 16. aprila 1974, ob 20.30 - premiera Gledališča SAG V sredo, dvorani Vilko Batič šestdesetletnih 24. aprila 1974, ob 20.30 PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadst. druga premiera v sezoni: Igor Torkar POŽAR. Druga slovenska uprizoritev novitete slovenskega dramatika Igorja Torkarja, ki jo je pred meseci krstilo Slovensko gledališče iz Celja. Predstavo so pripravili: scenograf | Ivan Verč. kostumografinja Marija Vidau, koreografinja Selma Micheluz-zi, slikal- Demetrij Cej, lektorica Mira Sardoč in režiser Ivan Verč. Igralski ansambel sestavljata Igor Sancin in Saša Don, medtem ko v zvočnih vlogah nastopajo Boris Kobal, Ivan Verč in Sergej Verč. Tehnični ansambel: Dušan Milič in Franc Meula. Ponovitvi v isti dvorani: v četrtek 25. aprila, ob 17.30 in v soboto, 27. aprila, ob 20.30. Koncerti Pri blagajni gledališča «G. Verdi», | so na razpolago abonmaji za letošnjo Naš Vilko Batič ie 12 trn sla- simfonično sezono «Pomlad 74». ^driajd-":T?na b! ki bo ob sobotah ob 18. uri, so na za študente abonmaji s mu let gotovo ne bi prisodil, saj je živahen in bojevit kot v mladih letih, prav tak, kakršnega ga je razpolago skovalo težko življenje od zgodnje POPusto™- . . , J J I Prvi koncert letošnje sezone, ka- terega bo dirigiral Geoges Sebastian, mladosti. Rodil se je v Lonjerju materi perici in očetu zidarju in čevljarju ter godcu domače sokolske godbe na pihala. Ni še dobro prestopil praga katinarske osnovne šole, ko mu je umrl oče, ko pa mu je bilo 16 let, je izgubil tudi mater. Ostal je sam in se sam prebijal skozi življenje s pastirjevanjem, pobiranjem starega železja, sicer pa se je izučil za peka, kar je potem o-stal njegov poklic do vojne in delno tudi med njo. Potem, ko je odslužil redni vojaški rok, so ga leta 1940 ponovno mobilizirali, a je ostal v Trstu, kar mu je omogočilo, da se je takoj ob razpadu Italije pridružil Osvobodilni fronti in postal njen terenski delavec. Ko pa so junija leta 1944 Nemci začeli mobilizirati njegov letnik, je odšel v partizane. Pot ga je zanesla na Dolenjsko in v Gubčevo brigado, nato pa v pokretno brigadno bolnišnico, kjer je ostal do decembra 1944 kot pek in intendant, kar je bil nato tudi v štabu 15. divizije. 9. maja je vkorakal v osvobojeno Ljubljano, kmalu nato pa so ga kot odličnega pevca poklicali v Beograd k zboru JLA. A ni zdržal dolgo. Spet se je znašel v Novem mestu kot referent pekarn 31. divizije, ob demobilizaciji starejših letnikov pa se je vrnil v Trst in se vključil v življenje in delo takratnega pokra jinskega narodnoosvobodilnega sveta. Obiskoval je razne strokovne tečaje zadružno - gospodarske smeri in potem na tem področju tudi delal največ v Kopru, dokler ni leta 1950 prišel h Gospodarskemu bo v petek, 26. aprila. Kino SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V sredo, 24. aprila 1974, ob 20.30 v dvorani PD «I. Cankar», Ulica Montecchi 6 premiera Igor Torkar POŽAR Igra v dveh delih Scena > Kostumi: ' IVAN VERČ Marija vidau Koreografinja: SELMA MICHELUZZI Maske:.......DEMETRIJ CEJ Jezikovno vodstvo: MIRA SARDOČ Režija : SERGEJ VERČ Igrajo: Igor Sancin in Saša Don, v zvočnih vlogah pa Ivan Verč, Boris Kobal in Sergej Verč, Tehnični ansambel: Franc Meula in Dušan Milič. Ponovitvi v isti dvorani: v četrtek, 25. aprila, ob 17.30 in v soboto, 27. aprila, ob 20.30. Razna obvestila z Opčin. točk — 299.300; 10 točk 11 23.600 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Picciola, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Cro ce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla testa d’oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596): Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197): Žav Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271 124) Pesem mladih na radiu Trst A. Prihodnji torek, 16. aprila, ob 19.20 zač. ne radijska postaja Trst A oddajati združenju v Trst in mu ostal zvest I posnetek mladinskih zborov in ansam-15 let v svojstvu uradnika. Kratko hlov z revije PESEM MLADIH 1974, dobo je delal nato še pri podjetju}^ Je bila v Kulturnem domu v Tr-Velox, več kot sedem let pa je že \ sLu v nedeljo, 10. marca. Zbori in pri nas, pri Založništvu tržaškega ansambli bodo nastopili v okviru ru-tiska oziroma pri Primorskem brike «ZA NAJMLAJŠE» in se bodo dnevniku. predstavili našim radijskim poslušal- Povsod in vedno je bil in je juhi- cem v,istem vrstnempr^“ kakotr “ lant Vilko marljiv, požrtvovalen {„ popili na rev.j. Prihodnji torek zgleden delavec, poln zavzetosti za h??13 ^ na sporedu otroški zbor sprejete dolžnosti in v skladu s ‘Slovenski šopek» iz Mackolj m svojim živahnim značajem tudi iz- \tror;kl zbor redno ekspeditiven. Toda naš Vilko je aktiven tudi izven svojih službenih dolžnosti. Kot je bil v mladih letih povezan z barkovljanskimi Štempiharji in v brk fašističnim nasilnikom gojil slovensko pesem, tako je po osvoboditvi bil več kot 22 let prav do zadnjega občnega zbora blagajnik domačega prosvetnega društva, je med najbolj požrtvovalnimi organizatorji domače sekcije partizanskega združenja ANPI, od samega za četka poje pri Tržaškem partizanskem pevskem zboru in ni doslej izostal iz nobenega njegovega na stopa, udejstvoval se je pri glavnem odboru sindikata CG1L trgovinskega sektorja, bil je član glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze in še kaj. Zvesto in kadar mu nočna služba dopušča, obiskuje naše kulturne prireditve in s ponosom izpričuje svoje slovenstvo in svojo angažirano naprednost. Dobremu tovarišu Vilku želimo ob njegovem jubileju še mnogo zdravih in zadovoljnih let skupno z njegovo življenjsko družico in seveda tudi v našem krogu. j. k. Ariston — I.N.C. 15.00 «Luci della ribalta». Charlie Chaplin in Claire Bloom. čmobeli film. Nazionale 14.30 Walt Disneyev film «20.000 leghe sotto i mari». Kirk Douglas, James Mason, Paul Lukas, Peter Lorre. Excelsior 10.00—11.30 Otroška matineja «Silvestro e Gonzales, Dente per dente». V ponedeljek isti film in isti umik. Excelsior 14.30 «Permettete signora che ami vostra figlia?». Ugo To-gnazzi in Bernadette Lafont. Barvni film Grattacielo 15.00—22.00 «Mussolini ultimo atto». Rod Steiger, Franco Nero, Lisa Gastoni, Henry Fonda-Fenico 14.30 «...altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Eden 15.00—22.15 «Mercoledì delle ceneri». Liz Taylor, Helmut Berger, Henry Fonda. Barvni film. Ritz 15.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film. Aurora 14.30 «lesus Grist superstar». Capito! 15.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Barvni film. Cristallo 15.00 «Peccato veniale». V glavni vlogi Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.0C «Agente 007 vivi e lascia morire». Roger Moore. Barvni film. Filodrammatico 15.00 «Adolescenza perversa». V glavni vlogi Femi Benussi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Zanna bianca». Igrata Franco Nero in Vima Lisi. Ideale 15.00 «Sartana e Alleluia figli di ... Dio». Robert Widmark in Ron Fily. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «Polvere di stelle». Monica Vitti in Alberto Sordi. Barvni film. Abbazia 14.39 «I tre moschettieri». Lana Tumer, Gene Kelly, June Al-:, .Jiqonv>,Van Heflin. Jutri ob 15.00 «La collina degli stivali». Astra 15.00 «La schiava io ce l’ho e. tu no». Landò Buzzanca. Barvni flirt. Radio 14.30 «Sogni proibiti». Barvni f'im. Kino Iris - Prosek 16.00 «I cowboy». V glavni vlogi John Wayne. Barvni western. Jutri ob 16.00 «Pippo o-limpionico». Barvna risanka za otroke. Prosveta Slovenska prosvetna zveza priredi v četrtek, 18. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Ul. Ceppa 9, posvet društev. Vabimo odbornike prosvetnih društev na Tržaškem. da se tega pomembnega delovnega sestanka udeležijo. ZAHVALA Družine HOLLSTEIN, ODON in GNJEZDA se ganjene zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage Natalije Trst, 14. aprila 1974 Tržaški partizanski pevski zbor čestita svojemu odborniku VILKU BATIČU za šestdeseti rojstni dan ter mu želi obilo sreče in zadovoljstva v bodočnosti. Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, nono in svak IVAN CAHARIJA (Stropov) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v ponedeljek, ob 15.30 izpred nabrežinske cerkve. Žalujoča hčerka Stana, zet Ivan, vnuk Igor in svakinja Delka Nabrežina. 14. aprila 1974 Pevcu Mariu Rustiji je žena Boženka povila prvorojenčka MATJAŽA Srečnima staršema čestitajo, novorojenčku pa želijo obilo uspeha in zdravja člani pev skega zbora «Vasilij Mirk». ZAHVALA Ob izgubi našega dragega KARLA ČOKA prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Žalujoča družina Lonjer. Trst, Beograd, 14. aprila 1974 HVALE VREDNA PODJETNOST NAŠIH SLOVENSKIH LJUDI V Boljuncu in v Dolini so dobili novo ribarnico in kemično pralnico v Ribarnico je odprl v Boljuncu Silvester Koren, kemično čistilnico v Dolini pa ilma Žerjal POSVETOVALNA RUBRIKA PATRONATA KMEČKE ZVEZE - INAC SOCIALNA POKOJNINA Naše ljudi odlikuje že od nekdaj podjetnost. To se ne odraža samo v novih gradnjah in prenovitvah gostišč v tržaški okolici, ki morajo že iz konkurenčnih razlogov hoditi vzporedno z zahtevami časa in nuditi vedno bolj zahtevnim gostom poleg dobre postrežbe tudi primeren ambient, pač pa se odraža ta podjetnost tudi v odpiranju novih trgovskih in obrtniških obratov. Tako smo v zadnjih dneh dobili v dolinski občini, in sicer V Boljuncu in v Dolini, kar dva nova poslovna obrata : ribarnico in kemično čistilnico. Novo ribarnico v Boljuncu, ki ni prva in edina le v vasi, temveč v vsej dolinski občini, je v četrtek odprl Silvester Koren, ki po rodu sicer ni iz vasi, pač se je v Boljunec priženil pred leti s Ko-lonkovca k Pečenikovim. Ribarnica, ki jo nad vhodom krasi dvojezični neonski napis «Ribe - pesce», je v poslopju št. 41 blizu cerkve, kjer je bila prej mesnica, pred sto leti pa so — kot znajo povedati starejši vaščani — v tej hiši ustanovili boljunsko čitalnico. Čeprav je stavba stara, ji je podjetni Koren s prenovitvenimi deli popolnoma spremenil zunanjost li notranjost. Vsa dela sta opravila upno s tastom Angelom Pečeni-kom. V ribarnici je tri metre dolga kamnita prodajna miza, na desni je dvojna školjka, na levi strani pa manjše skladišče in večji vzidani hladilnik. Stene so visoko obložene z marmorjem. Lastnik Silvester Koren, ali Riba — kot mu pravijo prijatelji ali znanci, je v tem poslu že izkušen, saj je imel več let ribarnico v Štramarju. Ob odprtju novega lokala se je zbralo veliko prijateljev in znancev iz vseh breških vas\ pa tudi dolinski župan je bil prisoten skupno z nekaterimi odborniki. Med številnimi voščili in cvetjem, ki ga je prejel, so bila tudi voščila odbora domačega prosvetnega društva «F. Prešeren», kateremu Koren rad pomaga ob vsaki priložnosti. V Dolini pa je v prostorih bivše trgovine jestvin «Pri Guštinu» odprla v teh dneh kemično čistilnico in pralnico domačinka Vilma Žerjal. Prostor je opremila z velikim modernim pralnim strojem «imperiai» ter z omaro, obešalniki in mizo za likanje. Tudi žerjalova je pridna in sposobna delavka te stroke, saj je dolgo let delala in se izpopolnjevala pri raznih podjetjih v Trstu, kot na primer pri Žiberni, pri podjetju Candor in drugih. Po tolikšni praski se je odločila, da odpre v svoji vasi lasten obrat, prvi te vrste v vsej občini, ki bo koristno služil ne le Dolinčanom. marveč tudi vaščanom drugih bližnjih Obema, Korenu in Žerjalovi, želimo, da bi bila njuna podjetnost in trud bogato poplačana. M. M. Vsem italijanskim državljanom, ki imajo svoje stalno bivališče v mejah države, zakon priznava pravico do socialne pokojnine, če obstajajo sledeči pogoji: a) so dopolnili 65. leto starosti: b) niso obdavčeni; c) če so poročeni, zakonec ni obdavčen (ne plačuje vanoni) ; c) nimajo nobenih dohodkov ali e-konomske pomoči (ne štejemo družinskih doklad), ki jo stalno izdajajo država, javne ustanove in tuje države, tudi vojne pokojnine, vendar niso vštete dosmrtna renta bivšim bojevnikom vojne 1915-18 in rente, ki jih prejemajo vojaški odlikovanci. d) njihovi dohodki ne presegajo 156.000 lir letno. Kdor izpolnjuje pogoje pod a), b) in c), vendar prejema rente, dajatve ali dohodke pod c) in d), katerih znesek ne presega 156.000 lir letno, ima pravico do omejene socialne pokojnine sorazmerno z višino omenjenih dohodkov. Socialna pokojnina je nakazana v trinajstih mesečnih obrokih in jo prosilec prejema od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi ustrezne prošnje. Socialna pokojnina je strogo osebna in ne daje | preživelim svojcem pravice do dru-[ žinske pokojnine. ................n..........................................mm.........."»im"""""...... Zanimiva razstava ume tniko v- amaterje v SPD Tabor se pripravlja na tretjo izdajo openskega •'(bienala», ki bo od 4. do 12. maja. Številna udeležba na prvih dveh razstavah je najboljše jamstvo, da bo tudi letošnja izdaja vzfiudila veliko zanimanje. Odbor vabi domačine in iz drugih okoliških vasi, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom ' jo, kiparstvom, zbiranjem dokumentov, fotografij itd., da se pravočasno pripravijo. Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene umetnike-amaterje in jih spodbuditi k nadaljnjemu ustvarjanju. Opensko društvo bo obenem priredilo v nedeljo, 21. t.m. zanimiv koncert Primorskega akademskega pevskega zbora «Vinko Vodopivec» iz ^Ljubljane. Zbor bo nastopil v sobfito na mednarodnem tekmovanju v Švici in se bo med povratkom v domovino ustavil na Opčinah, v veliko zadoščenje domačim ljubiteljem zborovskega petja. Pokrajinsko združenje rejcev v Trstu namerava organizirati v prvi polovici maja II. sejem živine za zakol, z namenom, da bi s tem koristilo rejcem, ki so določili nekaj glav živine za zakol. Zaintereširani rejci bodo podrobnejša E)dj1àStìlà<‘prejeli n# sedežu združenja (Trg Scorcola 4) vsak delavnik, razen sobote, od 9. ure do 12.30, najkasneje do 24. aprila. Rejce opozarjamo, da bo Združenje lahko organiziralo sejem le pod pogojem, da doseže določeno število prijavljenih glav živine za razstavo. L0NJER V sredo so pokopali Karla Čoka - Županovega taljon. Po kapitulaciji fašistične Italije je čez nekaj mesecev našel pot v prekomorsko brigado. Zaradi njegovih vojaških sposobnosti so ga poslali v SZ na tečaj za tankiste. Ob povratku iz Sovjetske zveze je bil priključen II. tankovski brigadi in je kot borec - aktivist opravil svojo borbeno pot od Beograda do Trsta. Dokončal je vojaško akademijo in kot aktivni oficir JA ostal v Jugoslaviji do leta 1950, ko se je vrnil domov. Štiri leta pozneje ga je na cesti smrtno povozil tovornjak anglo - ameriške vojske. ...........................................mm........... Prispevek devinsko-nabrežinske občine Uspeh slovenskih dijakov z nalogami ob letošnjem 21. evropskem dnevu šole Ocenjevalne komisije nalog, ki so jih pisali v vseh šolah ob 21. evropskem dnevu šole so objavile seznam dijakov in otrok, katerih dela so predložili na vpogled vsedržavni komisiji. Med temi sta tudi u-čenka 5. razreda osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Rojanu Vesna Bajc in dijak 5. B jazre-da TTZ «Žiga Zois» iz Trsta Vajam Slavec. Komisija je ugodno označila tudi dela, ki so jih pripravili dijakinja 4. razreda učiteljišča A. M. Slomšek Marija Besednjak, dijakinja 3. razreda sredne šole «Fran Erjavec» iz Rojana Suzana Lovrečič in dijaki 2. B razreda znanstve- npnn liceja «France Prešeren» iz . — —,— - — ... m TrBsta Boris Artač, Marko Kapun, rist živinoreje in kmetijstva na Tr Vida Legiša ter Ingrid Lozar. žaškem. 600.000 lir v sklad za pomoč kmetijstvu Odbor devinsko - nabrežinske občine je na svoji zadnji seji sklenil nakazati 600.000 lir za pokrajinski sklad za pomoč kmetijstvu, ki ga je v lanskem letu prizadela huda suša. Ta odločitev je zelo pomembna, saj je stanje kmetijstva in se predvsem živinoreje, zelo pereče. Zaradi lanske suše so morali živinorejci namreč kupovati seno in močna krmila, ki pa so se v zadnjem času zelo podražila. Res je da je 600.000 lir sorazmeroma majhna vsota, vendar gre tu le za prispevek občine v pokrajinski sklad, ki predstavlja novost v delovanju pokrajinske uprave in bo nedvomno opravil zelo koristno delo, v ko- V sredo smo v Lonjerju pokopali Karla Čoka - Županovega, ki je po daljšem bolehanju preminil v častitljivi starosti 94 let. Pokojnik se je namreč rodil še v prejšnjem stoletju, 3. mdjb(i4880, kot starejši sin petih otrok kmečke družine. Pokojnik, eden izmed najstarejših vaščanov v Lopjerjujse je še pred nekaj meseci šam podajal v mesto ih po bližnji okolici, brez kakršnekoli pomoči, kar je večkrat zaskrbelo svojce, ki niso vedeli, kam je odhajal. Zadnje mesece pa je opehal, ostajal je doma in čeprav ni bil hudo bolan, mu je zmanjkalo moči in si ni mogel več sam pomagati. Pokojnik je v mladosti služil v avstro-ogrski cesarski mornarici in je bil med prvimi mitraljezci, najprej na Dunavi, nato pa v Herceg-novem. Leta 1903 se je oženil s pokojno Maričko, s katero je imel osem otrok, od katerih so sedaj živi še trije. Med prvo svetovno vojno je opravljal vojaško službo v Pulju, ob prihodu domov pa se je bavil s trgovino in z gostilničarstvom. Kot toliko drugim, so tudi njemu fašisti za celo desetletje (1928 - 1938) zaprli gostilno, saj je pripadal družini, ki je bila vedno napredno u-smerjena in med narodnoosvobodilno borbo tesno povezana z NOV, v kateri je aktivno sodelovala. Tudi v njegovi hiši so bili vedno sestanki OF, mladine in drugih odborov, ki so delovali med narodnoosvobodilnim gibanjem. Meseca maja 1944 pa je SKOJ organiziral v njegovi hiši, ki je imela za to primerne prostore, šolo za pouk slovenskega jezika za dorasle mladince. Pouka se je udeleževalo okrog trideset mladincev. Pokojnik je še po končani vojni, kljub letom, aktivno deloval ter pomagal doma, v trgovini in za gostilniškim pultom. Ko pa je imel že 87 let, se je odpravil celo na zapleteno operacijo oči, ki mu jih je prerasla mrena. Rad se je v teh zadnjih letih zadrževal doma na vrtu, kjer je vedno kaj okopaval in sam povezoval ter čistil trte, vendar pa ga je zadnje čase starost vklenila in mu ni dala, da bi dočakal svojo štiriinde vetdeseto obletnico rojstva. Rešeno vprašanje prevoza osnovnošolskih otrok iz Prečnika v Šempolaj Vprašanje prevoza osnovnošolskih otrok iz Prečnika v šempolaj je končno rešeno. Kot smo že poročali, vozijo z občinskim šolskim avtobusom iz Prečnika dijake nižje sred nje šole v Nabrežino in otroke otroški vrtec v Šempolaj, medtem ko je osnovnošolske otroke vozila iz Prečnika v Šempolaj neka učiteljica, včasih pa tudi starši. Ti so se obrnili na občinsko upravo s prošnjo, da bi poskrbela za prevoz s šolskim avtobusom. Občinska uprava je med tem časom priredila vozni red šolskega avtobusa, da bo ta lahko vozil zjutraj otroke v Šempolaj, po končanem Prošnjam, ki morajo biti dostavljene na posebnih tiskovinah, treba priložiti rojstni list in dokument finančnega urada, ki potrjuje, da prosilec ni obdavčen in da zakonec ne plačuje dodatnega 'davka. Prošnjo mora lastnoročno podpisati prosilec socialne pokojnine v prisotnosti notarja, občinskega tajnika ali odgovornega uradnika pri INPS. Vendar ta formalnost ni več potrebna, če prosilec priloži potrdilo o bivanju in državljanstvu. Kdorkoli zlonamerno zahteva in doseže socialno pokojnino zase sili za koga drugega, ne da bi imel to pravico, mora v skladu z zakonskimi določili plačati (dobo v višini dvojnega zneska vsote, ki jo je neupravičeno prejel. Pravica do dozorelih obrokov pokojnikove pokojnine Vpr.: «Meseca marca je umrl moj oče, ki je prejemal od INPS minimalno invalidsko pokojnino. Mama je tudi že umrla in jaz sem edini sin. Imam pravico do kake odškodnine?» — L. P. Odg.: «Zavod za socialno zavarovanje INPS priznava preživelemu zakoncu oziroma pokojnikovim dedičem pravico, da se jim izplačajo dozoreli obroki pokojnine, ki pa jih pokojnik ni dvignil. Prošnjo treba napisati na posebni tiskovini in ji priložiti sledeče dokumente: 1) Pokojnikovo pokojninsko knjižico; 2) Mrtvaški list; 3) Družinski list: 4) Notarski akt, ki izpričuje pra vico do dediščine: ali pa izjava v prisotnosti notarja, občinskega tajnika ali odgovornega uradnika pri INPS, iz katere izhaja pravica do dediščine: 5) Overovljen prepis oporoke (v kolikor obstaja); 6) Pooblastilo za dvig pripada joče vsote, če je več polnoletnih dedičev, katerih podpise morajo overoviti pristojni organi. V Vašem primeru, imate pravico, da Vam INPS nakaže dozoreli znesek pokojnikove invalidske pokojnine, ker ste, vsaj po navedenih podatkih sodeč, edini dedič. Zato zadostuje, če prošnji priložite dokumente, navedene pod 1), 2), 3) 4) in 5). Za vsa pojasnila se lahko za interesirani obrnejo na Patronat Kmečke zveze INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt za stranke vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 18. ure. Ob sobotah pa urad sprejema od 8.30 do 12. ure. Vsak četrtek od 16. do 17. ure pa je na razpolago slovenski odvetnik, ki svetuje in vodi legalne postopke. Tržaška občina sporoča, da treba vložiti prošnje za suplenco občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1974-1975 najkasneje do 12. ure 11. maja t. 1. v sobi štev. 32 ob činske palače. Prošnjo je treba sestaviti na kolkovanem papirju ze 500 lir, tej pa je treba priložiti pred ___j, _________ pisane dokumente. Vsa pojasnila da- pouku pa nazaj v Prečnik. Ta služ-. je urad za šolstvo pri tržaški ob ba bo začela delovati takoj po ve- čini (soba 107, oddelek 6) vsak de likonočnih počitnicah Uavnik od 9. do 12. ure. SUPERGRILL CARSO Devin 81/A Nasproti odcepa ceste za Villaggio del Pescatore Obveščamo cenjene goste, da smo ponovno odprli gostišče z zna-nimi specialitetami na žaru. 20. obletnica smrti Edvarda Kralja Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V PREBENEGU Ob pogrebu Oskarja Slavca iz Prebenega darujejo vaščani in mladina 14.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB PRI KOROŠCIH (SV. BARBARA) Ob 31. obletnici smrti Angela Kolariča daruje hči Angela 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Alojz Purger 5.000 lir. Ob 31. obletnici smrti Angela Kolariča daruje hči Angela 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina moža Pje-rina Sancina daruje žena Zofija 5.000 lir. V počastitev spomina drage pok. Pie Germani darujeta družini Tul in Germani 5.000 lir. V počastitev spomina dragega soseda pok. Bruna Sergianija darujeta družini Tul in Germani 5.000 Ur. Namesto cvetja na grob Andreja Čoka in Karla Županovega daruje Viktorija Čok 2.000 Ur. * * * Namesto cvetja na grob Oskar-, a Slavca darujejo družine Per-havc, Sugan in Zapušek 6.000 Ur za Dijaško matico. V spomin pok. Oskarja Slavca darujejo Marino Bandi 10.000 Ur, Peter Slavec 10.000 Ur, Branko Slavec 5.000 Ur, Sergij Bandi 5.000 Ur, vaščani iz Prebenega 22.000 lir za pevski zbor V. Vodnik iz Doline. V spomin pok. Josipa Novaka daruje Pjerina Ota vd. Svetina 8.000 Ur za pevski zbor V. Vodnik. Namesto cvetja na grob Ivana Caharije darujejo Fabrijan, Marko, Savo, Robert in Peter 5.000 Ur za pevski zbor Igo Gruden. V počastitev spomina botra Karla Čoka darujeta sestri Pepka Kju-der in Antonija Pečar 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla Čoka darujeta Karlo in Milka 2.000 lir za Prosvetno društvo Lonjer -Katin ara. V spomin dragega moža Andreja Čoka daruje žena Svetka 5.000 Ur za osnovno šolo na Katinari «F. Milčinski». Namesto cvetja na grob Karla Čoka (Županovega) daruje Svetka Čok 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Karla Čoka daruje inž. Andrej Čok 2.000 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor in 1.000 Ur za PD Lonjer Katinara. V počastitev spomina ljube tete Milke Spetič darujejo Zorka in Ja nez ter Gabrijela in Ulf 20.000 Ur za Dijaško matico in 10.000 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor. Pustni odbo-r Kontovel daruje 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB Kontovel, 50.000 lir za ŠD Kontov.el in 50.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Meri Fur lan darujeta Marija Štokčeva 2.000 Ur in Vida Mennucci 1.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto veUkonočnih voščil sorodnikom, prijateljem in znancem daruje družina Grgič (Bazovica št. 13) 5.000 Ur za ŠZ Sloga. V spomin pok. bratranca Karlota Čoka daruje AmaUja Čok od Sv. Ivana 2.000 Ur za Dijaško matico. Namesis cvetja na grob Bogdana, brata Zdenke Križmančič, darujeta Ančka in Vida 4.000 Ur za šolo Primoža Trubarja v Bazovici. Namesto cvetja na grob Olge Grgič daruje družina De Giorgi 1.000 Ur za PD Slovan iz Padrič in 1.000 Mali oglasi lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Tereze (Pepke) Bizjak daruje družina De Giorgi 4.000 Ur za ŠD Gaja. Ob 20. obletnici smrti brata E-dvarda daruje Svetko Kralj z družino 5.000 Ur za Dijaško matico. Namesto rož na grob Milke Spetič roj. Pečar daruje Leli Nakrst 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V spomin Meri Ftirlan darujeta Franjo in Silva Puntar 3.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. * * * Za moški pevski zbor Tabor -Opčine darujejo: trgovina Justina Daneu 15.000 lir, trgovina Guido ScUp 5.000, sekcija KPI Opčine 50.000, podjetje Karel Škrlavaj 3.000, dr. Ivan Hrovatin 5.000, Guido Vremec 3.000, Ivan Sosič - Laufer 5.000, dr. Alojz Berce 3.000, prof. Egidij Košuta 3.000, ženski salon Majda 2.000, ženski salon Kalin 1.500, dr. Egidij Martelanc 4.000, zadružna prodajalna 15.000, pekarna Zora Čok 3.000, mlekarna Lučo Milič 5.000, Vladimir Wilhelm 2.500, društvena gostilna (Anica in Silva) 5.000, družini Sosič in Čuk 10.000, Nada Wilhelm 2.000, Stojan in Boris Sosič 2.000, Rudi Sosič 5.000, dr. Srečko Simoneta 5.000, dr. Pavel Fonda 5.000, mesnica Pino Hrovatin 5.000, klepar Bernard Sosič 5.000, Elvira in Aton Feri 5.000, Cvetka in Franc Malalan 1.500, trgovina Alma Guštin 2.000, papirnica Irene 3.000 dr. Milan Starc 5.000 Ur. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: Podporni član Josip Macarol 2.000 lir. Namesto cvetja na grob prijatelja Jožeta Grudna daruje Jože 10.000 Ur. V počastitev spomina pok. Olge Grgič ih Milke Spetič daruje Ema Glavina vd. Ban 3.000 Ur. Ob 20. obletnici smrti brata E-dvarda Kralja daruje Svetko 2.000 Ur. 28. t. m. občni zbor zadruge «Naš Kras» Zadruga Naš Kras vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 20. aprila, ob 15. uri v prvem sklicanju in v soboto, 29. aprila, ob 19.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v prostorih restavracije Furlan na Re-pentabru. Vljudno vabljeni. TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. MOBILI ALABARDA — Ul. Rossetti 4 — vogal Ul. Giotto — Trst. Zelo bogata izbira vozičkov — športnih vozičkov — visokih stolčkov — stajic. Vedno novosti po ugodnih cenah. PLINSKE NAPELJAVE utekočinjenega plina in metana z najsodobnejšimi napravami Laudi. Maksimalna rentabilnost in ekonomičnost. Montaža na vse avtomobile avtomehanična delavnica Brusa-ferro, Ul. Revoltella 63 telefon 741-984. AUTOSALONE FIEGEL — Reška cesta 19 — tel. 766880 — pooblaščen zastopnik znamk Lancia in Autobianchi razpolaga z veliko izbiro revizioniranih rabljenih avtomobilov. Možna tudi začasna prodaja vozil za turiste z obveznostjo ponovnega nakupa. Zavarovanje in druge formalnosti v teku dneva. ZA VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala — vam je na razpolago AGENCIJA GENERALI - Opčine, Ul. Salici 1 tel. 211489. ČUVAJA ZA VILO, dve osebi, moški kot šofer in vrtnar, ženska kot pomoč za hišna dela, iščemo. Nudi. mo ločeno stanovanje s tremi sobami. kuhinjo, kopalnico, vrtom m garažo za avto, tekočo vodo, elektriko, plin, ogrevanje ter socialno zavarovanje. Prednost ima zakonski par srednjih let brez otrok. Plača 200.000 Ur mesečno. Priporočila, nastop službe 15. maja, telefonirati na številko 212-239 - Trst. HlšNo POMOČNICO vajeno kuhe za stalno službo išče dvočlanska družina. Nudi se soba s kopalnico, odlični delovni pogoji, plača 125.000 Ur mesečno in socialno zavarovanje. Potrebna priporočila, telefonirati na številko 212-239 — Trst. KUHARJA aU kuharico in baristko tudi jugoslovanske narodnosti iščemo. Nudimo hrano in stanovanje. Gostilna «Pri pošti» Bazovica Trst. ENEL* DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini, 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 8. aprila 1974, ter v smislu zakonskih predpisov in ustreznega pravilnika bodo od 1. julija 1974 vnovčljive OBVEZNICE Posojila Vse obveznice, ki sestavljajo oštevilčene «serije»: «Europa» 6% 1965 - 1980 (Volta): 6% 1966 - 1986 II emisija (Ferrari): 6% 1968 - 1988 II emisija (Fermi): 6% 1969 - 1989 II emisija (Ohm): 1 - 6 - 20 - 35 - 41 - 67 - 71 - 77 5 - 29 - 36 - 77 - 91 35 - 40 - 95 - 109 - 142 - 148 3 - 8 - 43 - 67 - 110 - 123 shtHVT tfiTli VELIKA IZBIRA NADOMESTNIH IN OKRASNIH DELOV TER PLINSKA NAPELJAVA ZA VSE AVTOMOBILE TRSI • Ul. Boccaccio 3 Telefon 4101p1 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI o ose kraje tudi i inozemstvo Te dni je poteklo 20 let od tra gične smrti Edvarda Kralja, ki je izgubil življenje pri hudi prometni nesreči, ko mu je bilo komaj 27 let. Rojen je bil namreč 10.10.1926 v Trebčah. Po tolikih letih se ga še vedno spominjajo mati, sestra, brat, sorodniki, prijatelii in znanci, ki so 1 ga imeli zelo radi. Ni mu bilo še 17 let, ko so ga odvedli, kot mnoge i naše fante in može, v posebni ba- Obveznice se morajo predložiti v izplačilo opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. januarja 1975 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala. DENARNE NAGRADE 7% posojilo 1972 - 1992 v znesku 300 milijard II emisija šeststo denarnih nagrad po 2.500.000 lir, ki pripadajo obveznicam štev. 249665 in štev. 793159 Nagrade bo izplačeval ENEL, Servizio Titoli, Via G. B. Martini, 3, 00198 Roma, proti neposredni predložitvi ali pa preko banke ustreznih odrezkov «B», odtrganih od matičnih obveznic že značenih številk obveznic, ki se ponavljajo v vseh 300 serijah, ki sestavljajo zadevno posojilo. sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave Cremcaffè praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja Creincuffè Vam daje vedno vse najboljše ■ PRIMO ROVIS PRA2ARNAt UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel 820.747 - Industrijske cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel 29 210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793 735 750 575 CASINO PORTOROŽ ODPRT VSE LETO ROULETTE IN VSE DRUGE IGRE SLOVENIJA JUGOSLAVIJA PrSnwrs^nSnevmfc GORIŠKI DNEVNIK 14. aprila 1974 ZAČETEK KAMPANJE IA REFERENDUM Laične stranke se odločno zavzemajo za ohranitev zakona o razporoki Fašisti so župnikom poslali vabilo za skupno akcijo v borbi za odpravo razporoke Kampanja za referendum o razporoki se je uradno pričela pred dvema dnevoma, ko so občine u-radno porazdelile političnim strankam, ki so zastopane v parlamen tu ter odboru za odpravo razporoke, prostore na reklamnih tablah. Prvi, ki so te table izkoristili, so bili fašisti, ki so nalepili svoje lepake s «SI» in s tem začeli ne le akcijo za referendum, marveč ostro politično akcijo proti levici in proti napredni politiki. Kasneje so svoje lepake nalepili še liberalci, socialdemokrati in republikanci. Prejšnje dni pa so na običajna razglasna mesta dali nalepiti svoje plakate komunisti in socialisti ter demokristjani. Razen slednjih, ki so za «SI», so vse druge stranke za «NO». Demokristjani se bodo tako znašli v tej kampanji skupno s fašisti na pozicijah za odpravo razporoke in bodo svoje pristaše in tudi drugo prebivalstvo vabili, naj glasuje za odpravo razporoke, naj torej prečrtajo znak «SI». Komunisti, socialisti, socialdemokrati, repuolikanci in liberalci pa bodo pozivali vse svoje pristaše naj pripomorejo, da se ohrani sedanji zakon o razporoki in zato vabijo svoje pristaše, da prečrtajo znak «NO». Socialisti in komunisti zlasti poudarjajo, da gre v tej kampanji za ohranitev demokratičnih svoboščin; zakon o razporoki zanima majhno število ljudi, manjšino, to pa je treba na vse načine zaščititi. Klerikalci in fašisti bi hoteli tej manjšini odrekati njene pravice, ki ne ogrožajo pravic večine prebivalstva. Na e-nak način bi lahko kasneje odpravili demokratične ustavne pravice, sindikalne svoboščine in kar se narodnostnih manjšin tiče, tudi nra vice uporabe lastnega jezika. Fašisti so poslali s svoje strani pismo Vsem župnikom, v katerih jih pozivajo na skupno borbo. Demokristjani na eni strani mobilizirajo vse svoje sile. Pred dvema dnevoma je stališče v prid odprave razporoke zavzela tudi videmska bonomijanska organizacija neposrednik .obdelovalcev. Brez dvoma bo podobno stališče zavzela v kratkem tudi goriška bonomijanska organizacija. So pa druge katoliške sile, ki nočejo, da bi razporoko odpravili. To so mladi demokristjani v šlcvren-cu, ki so prav v teh dneh izstopili jz, fletnokristjanske stranke in ustanovili gibanje «Democrazia popolale? ter bodo priredili v bližnjih dneh debato o tem vprašanju, ter številni levičarski demokristjani v Tržiču, ki so podpisali resolucijo, ki vabi katoličane, da glasujejo na volitvah «Ne». Med goriškimi katoliškimi Slovenci se ni pojavilo gibanja, kot v Trstu, ki bi slovenske katoličane vabilo, naj glasujejo «Ne». Tukajšnji «Katoliški glas» piše že precej tednov v prid odprave zakona Fortuna - Basiini. Na slovenski levici pa bodo ljudje gla- sovali za ohranitev sedanjega zakona. Po dosedanjih predavanjih in debatah, kjer so govorili pristaši ene ali druge rešitve, je bilo sinoči v Gorici prvo zborovanje. Govoril je liberalni poslanec Basiini, ki je pred leti, skupno s socialistom Fortuno, predlagal zakon, o katerem se sedaj razpravlja. Obvestilo izletnikom s P. d. v Španijo Vse, ki so se vpisali za naš izlet v Španijo prosimo, da dvignejo v našem uredništvu vozovnice *n vso potrebno dokumentacijo za izlet v Španijo. UREDNIŠTVO Nove tarife taksijev Dne 18. februarja letos je goriški občinski odbor odobril nove tarife taksijev. V občinskem okrožju bo vožnja prvih 2.000 m stala 500 lir; vsakih nadaljnjih 100 m bo treba prišteti še po 10 lir. Za vsako minuto postanka bo treba plačati 25 lir. Za vožnje izven občinskega o-krožja bo treba plačati za vsakih 100 m 7 lir; za vsako minuto bo treba odplačati po 25 lir. Ko bo taksi vozil izven občine bo treba plačati tudi pot, Id jo bo taksist opravil za vrnitev v mesto. Poleg teh cen je treba še prišteti 200 za prevoz psa, 100 lir za prevoz kovčka, ki bo meril več kot 25x30x50 cm (za manjše kovčke se ne plača nič) ter 150 lir za vožnje po delovnem umiku, in sicer od 21. do 7. ure. PRIREDITVE DRUŠTEV VČLANJENIH V SPZ V Števerjanu so za prvomajske praznike pripravili bogat in raznolik program Praznik prireja društvo «Briški grič» ■ V priredbi društva «Oton v -v Zupančič» bo v Standrežu 18. in 19. maja «Spomladanski praznik» Prosvetna društva, včlanjena v Slovenski prosvetni zvezi se že pripravljajo na prireditve na prostem, ki bodo tudi letos, kot že v preteklosti, brez dvoma privabile veliko število ljudi. O prvih dveh takih prireditvah, ki bosta v maju, so govorili na seji predsedstva SPZ, ki je bila v Gorici v četrtek zvečer. V Števerjanu bo društvo «Briški grič» priredilo tradicionalno prvomajsko prireditev, ki bo trajala več dni. V veliki kleti v Dvoru bo tudi letos vinska razstava s pokušnjo, na kateri bodo sodelovali vinogradniki iz Števerjana in z Oslav- ja. Razstavo bodo odprli v soboto, 30. aprila ob 20.30. Istočasno bodo odprli tudi srečelov z vrsto lepih nagrad. Osrednja prireditev bo 1. maja popoldne ob 15.30. Množica se bo zbrala na glavnem trgu pred spomenikom padlim, nato bo šla v sprevodu v Dvor. Tu bosta priložnostna govora. Govorila bosta poslanec Giovanni Mosca in deželni svetovalec Dušan Lovriha. Na sporedu je nastop godbe iz Anhovega, folklorne skupine iz Preddvora pri Kranju, nastop moškega pevskega zbora «Igo Gruden» iz llllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllll|||||IIIIII||t||||||||||||||||||||i||||||||||||ii||H||||||||||ii|i||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||H||U|||,l|,||l|||„,|||„|,„||„|||||, TIK PRED ZAKLJUČKOM USPEŠNE AKCIJE V soboto, 20. aprila, bodo na Vrhu odkrili spomenik padlim v NOB in žrtvam nacifašizma Vrh je da! pomemben delež v osvobodilnem boju ■ V tej vasi sta biti dve postojanki, prek katerih so vzdrževali kurirske vezi z Vipavsko in Furlanijo «Borili smo se za življenje in smrt je postala še žlahtnejši kvas.» Te besede pesnika Filiberta Benede-tiča je kraški kamnar vklesal v monolit, visok skoraj tri metre, ki je osrednji del spomenika padlim (odkrili ga bodo v soboto, 20. aprila), s katerim se bodo vaščani oddolžili spominu vseh padlih v NOB in žrtvam nacifašizma. Odkritje sopmenika, ki je delo arhitekta prof. Jožeta Geja, bo predstavljalo zaključek dolgotrajne in uspešne akcije, ki jo vodi vaški odbor, sestavljen iz požrtvovalnih in predanih ljudi. S tem dogodkom bo osvetljena zgodovina te naše kraške vasi. obenem pa bo bolje opredeljena tudi vloga njenih prebivalcev v osvobodilnem boju. Vse premalo je namreč poznano (žal, tudi z ostalimi vasmi na Goriškem ni dosti bolje), kolikšen delež so naši ljudje prispevali v boju za osvoboditev in koliko so žrtvovali, da naš boj, boj slovenskega ljudstva, ni bil osamljen1,' '•ampak"1 sestavhi del širše protifašistične fronte, ki se je na našem območju raztezala daleč v "FtMlanijo An bltžnia, zlasti delavska središča, kar je temu boju dajalo še večjo moč in učinkovitost. Profesorja Venko in Poldo Devetak, ki sta v okviru te pobude prevzela tudi skrb za objavo brošure o deležu Vrhovcev v osvobodilnem boju, sta zbrala obsežno gradivo, sestavljeno na podlagi pričevanj domačinov in dokumentov zbranih v Goriškem muzeju v Kromberku eri Novi Gorici. V tej brošuri, ki bo izšla prihodnje dni, je v več poglavjih zajeto ljudsko-prosvetno delovanje na Vrhu pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Podrobneje je obdelano medvojno razdobje. Že v letu 1941 se javljajo prve o-blike organiziranosti tistih Vrhovcev, ki so delali v Goličevem kamnolomu v Dolu. Že v tem letu so ti delavci prispevali do dve liri na mesec za osvobodilno gibanje. Leto 1942 pomeni pravo prelom- OSTUDNI LEPAK FAŠISTIČNE STRANKE No oglasni deski goriške federacije MSI se je pojavil ročno pisani lepak, kjer, v zvezi s sedanjo nacionalistično gonjo o coni B, vabijo fašisti vse nacionaliste in šoviniste v skupno korito in ostro napadajo vse, ki niso njihovega mišljenja. Med «nacionalne izdajalce* je treba šteti, in z njimi tudi primerno «ukrepati*, razne kategorije ljudi in ustanov. «Nacionalne izdajalke» so vse politične stranke, ki so kdajkoli imele stik z Jugoslavijo, vse stranke, ki imajo v svojih vrstah Slovence, vse slovenske stranke in organizacije, ki gojijo na katerikoli način stike s sorodnimi organizacijami v Jugoslaviji, vse tukajšnje politične osebnosti, ki so dobile jugoslovanska odlikovanja (to so župan, predsednik pokrajine, bivši partizanski borci itd), vse ki se bodo drznili zagovarjati stališče, da cona B ni italijanska. Manjka v tem ostudnem proglasu samo geslo, da je treba zasesti Istro, Dalmacijo, Malto, Tunizijo, Nico in Korziko, manjka samo vabilo, da se spet ustanovi posebno fašistično sodišče. Goriški fašisti so na ta način pokazali svoje pravo lice naslednikov fašističnih rabljev. V borbi za odpravo zakona o razporoki bodo fašisti zavezniki z najbolj konservativnimi krogi v krščanski demokraciji. Naši ljudje vedo torej kakšna bodočnost se jim obeta, če zmagajo teze, ki jih zagovarjajo fašisti. elssn ontlosoq ež . nico v rasti osvobodilnega gibanja. Tisto leto so partizani dvakrat prišli v vas; enkrat spomladi, drugič, že uniformirani, pa v jeseni. V gostilni so se pogovarjali z vaščani in jim razdelili partizansko literaturo. V tem letu so pri Lavčevih ustanovili prvi odbor Osvobodilne fronte, ki ga je sestavljalo šest članov in ki je deloval do konca vojne. Predsednik odbora je bil pokojni Franc Grilj, oče sovodenjske-ga občinskega svetovalca, Jožef Cotič — Radovan je bil vojaški referent, Emil Cotič tajnik, Bernarda Devetak kurirka, Anton Cotič in Andrej Cotič pa člana. V naslednjem razdobju so ustanovili mladinsko in žensko organizacijo, ki sta šteli 20 oziroma 28 članov. Čez Vrh so vodile pomembne kurirske poti po Primorskem in v Furlanijo. Karavla 15, ki se je pozneje preimenovala v «karavlo 16», je večkrat menjala svoj položaj. Prek nje so kurirji, ki so potovali povečini ponoči, vzdrževali vsakdanje zveze s Furlanijo, Tržičem in Renčami, kjer je bila karavla 12. V njej so po zbranih podatkih delovali Jakec iz Tolmina, Jože iz Lipe, Mirko Jelerčič iz Renč, ki je bil komandir, Silvan Sulič iz Renč, Mirko Furlan iz Podrage in Danijel Žnidaršič iz Renč. Kako enotna je bila vas v tem boju in kako v njej ni bilo omahljivcev ali izdajalcev, dokazuje dejstvo, da postojank okupatorji niso nikoli odkrili in da ni padel noben član odbora OF. Vsi so dočakali svobodo, na bližnjem prazniku pa bodo navzoči samo trije, ker Franc Grilj ter Anton in Andrej Cotič so po vojni umrli. Odbor OF je ustanovil na Vrhu partizansko šolo, ki je delovala od januarja 1944. leta do osvoboditve Dekret o njeni ustanovitvi je podpisal partizanski šolski nadzornik Drago Pahor ter so ga vaščani o-hranili do današnjih dni. Na tej šoli sta poučevala Ernest Devetak in Ivan Cotič. Ko govorimo o partizanskih akcijah, moramo na- Spomenik padlim na Vrhu, kakršen je bil tik pred dograditvijo vesti prihod Stjenkovega bataljona ki je deloval v okviru južnopri-morskega odreda. Že na začetku tega zapisa smo omenili, kako so se na Vrhu prepletale niti slovenskega in italijanskega odporniškega gibanja. Sodelovanje v skupnem boju proti okupatorju se je na Vrhu kazalo z delovanjem postojanke GAP, v kateri je deloval Jože (Giuseppe) Lo-renzon, sedanji tajnik pokrajinskega odbora ANPI za Goriško. Nemško nasilje, ki se je razdivjalo nad vso slovensko zemljo, tudi Vrhovcem ni prizaneslo. Ko so Nemci pa napadu partizanov na nem ško kolono prišli na Vrh in pregle dali vse hiše, so pri Cousovih našli Prejšnjo nedeljo so se člani kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah zbrali na letni občni zbor. Iz poročil je razvidno, da je tudi lani domača posojilnica dobro delala. Na naši sliki so člani med občnim zborom Program odkritja spomenika padlim v NOB in žrtvam nacifašizma na Vrhu v soboto, 20. aprila 1974, predvideva ob 15. uri shod udeležencev na Largì, sprevod v vas ter ob 15.30 svečano odkritje spomenika s pozdravnimi nagovori predstavnikov občinske u-prave, pokrajinskega vodstva ANPI in PD «Danica» z Vrha. Ob 16. uri bosta slavnostna govora, ki ju bosta imela poslanec škerk in podtajnik v notranjem ministrstvu Lepre. Ob 16.30 bo nastop pevskih zborov Danica, O-ton Župančič In Partizanskega pevskega zbora iz Trsta. Na proslavi bo sodelovala tudi godba na pihala Kras iz Doberdoba. zaplenjeni nemški material Nacisti so najprej zažgali hlev, potem pa še hišo, gospodarja Jožefa Devetaka pa ustrelili. Razvalina še sedaj priča na žalostni dogodek, ki se je izvršil 13. septembra 1943. leta, takoj po italijanski Kapitulaciji. Vrhovci se s sočutjem spominjajo Grka Kapika Eustakia, ki zavzema svojstveno mesto v medvojnem dogajanju na Vrhu. Zaradi bolezni so ga iz partizanov pripeljali na zdravljenje na Vrh. Ko je okreval, ga je kurirka Bernarda odpeljala v edinico. V Dolu so naleteli na Nemce: kurirka je nadaljevala pot in ušla, Grk pa se je umaknil v hrib ter se komaj izognil nemškim svinčenkam. Ker je bil izčrpan, je odložil nahrbtnik, da bi si odpočil, pri tem pa mu je padla na tla ročna granata in mu odnesla nogo. Vrhovci so poskrbeli za njegov prevoz v tržiško bolnišnico. Kapiko Eustakio se je nato zdravil še v Trstu ter v zaporih v Co-roneu. Pred nekaj tedni je bil na Vrhu, kjer je pripovedoval vaščanom, kakšno je življenje v Grčiji; za spomenik je prispeval 10.000 lir. Pri sedanjem napornem pripravljalnem delu se vaščani s hvaležnostjo spominjajo vseh, ki so se žrtvovali za osvoboditev ter izražajo svojo živo pripravljenost na vsak boj, da se prepreči uveljavljanje fašizma pri nas, pojav, ki ga vedno bolj abčutimo in ki prav na naši meji povzroča zaostritve v škodo dobrososedskih odnosov in tudi razvoja naše narodnostne skupnosti. Nabrežine in mešanega zbora «Bojan» iz Dornberka. Zvečer bo igral orkester «The Lords», ki bo nato igral za ples tudi v četrtek in v soboto. V nedeljo, 5. maja, pa bo na sporedu mladinski dan. Ob 9. zjutraj bo planinsko-orientacijski pohod, ob 14. uri se bodo otroci pomerili v slikarstvu ex tempore, ob 16. uri bodo kulturni nastopi. Zapela bosta otroški zbor osnovne šole v Dobrovem, ki šteje 80 pevcev, mladinski zbor Dijaškega doma v Gorici, predviden je tudi nastop folklorne skupine «Dom» iz Gorice in telovadcev iz Nove Gorice. Po nastopih bo nagrajevanje zmagovalcev planinsko-orientacijskega pohoda in slikarskega tekmovanja, sledil bo ples. Druga večja prireditev na prostem bo v Štandrežu, 18. in 19. maja. To bo spomladanski praznik, ki ga bo prosvetno društvo «Oton Župančič» priredilo na Pilošču. Uspeh lanskega jesenskega praznika je namreč vzpodbudil Štandrežce,. da bi priredili vsako leto dva taka praznika, enega spomladi, drugega pa jeseni. štandreški praznik se bo pričel že v soboto zvečer, osrednja manifestacija pa bo v nedeljo popoldne. Točen program ni še izdelan, vemo pa, da bodo s tem praznikom Štandrežci skušali obuditi obmejna srečanja. Včeraj-danes Iz goričkega matičnega urada ROJSTVA: Massimigliano Tomasin-sig. Erica Degrassi, Giovanni Fogar. SMRTI: 86-letna gospodinja Olga Simčič vd. Pušnar, 75-letni upokojenec Luigi Anzil. OKLICI: vrtnarica Ornella Del Pietro in trgovec Vittorio Cazzino, delavka Rosalba Capotorto, uradnica Elide Luigia Mian in prodajalec Bruno Laurenti, uradnica Berma Mildegarda Milk - Petsching in brigadir Franco Rosati, gospodinja Annamaria Marchesan in delavec Italo Nurchis. POROKE: delavka Maria Petroni in častnik, karabinjerjev Nicolino Bianchi, delavka Klaudija Mučič in delavec Giuseppe Visintin, gospodinja Mirella Riosa in ^mehanik Viljam čevdek, bolničarka Alga Boschin in elektrikar Ezio Castellano. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2W6. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči le dežurna lekarna Rismondo, Ulica Toti, tel. 72701. V VELIKONOČNI POSLANICI Goriški župan za ugiaditev nesporazumov Ob priliki velikonočnih praznikov je goriški župan Pasquale De Simone poslal preko tiska topel po zdrav vsemu prebivalstvu. Istočasno je izrazil obžalovanje, da praznujemo letošnjo veliko noč v znamenju nesporazumov med Italijo in Jugoslavijo, kar prinaša samo ško-1 Rcnkah pa dr. Giorgio Verbano sedo mirnemu življenju, ki se je bi-1 nior, tel. 77124. Jutri, v ponedeljek, 15. aprila, sta v Gorici, Sovodnjah in Števerjanu dežurna dr. Mario Fomasin, tel 5077 in dr. Gaio Schirò, tel. 81142. V Kr-minu in okolici je dežuren dr. Costantino Kouvalis, tel. 86755, v Ron-kah pa dr. Mario De Benedittis, tel 77191. lo ustvarilo tudi na meji. Goriški župan izraža željo in s tem tolmači želje vsega prebivalstva goriške občine, da bi se sedanji nesporazum čimprej ugladil in da se ponovno stopi na pot mirnega sožitja, ki je nujno za razvoj naših krajev in mirnega sosedstva. DEŽURNI ZDRAVNIKI Danes sta v Gorici, Sovodnjah ir števerjanu dežurna dr. Giovanni Cris-tianini, tel. 5300 in dr. Ferruccio Mi-locco, tel. 83710. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Pavšič, v PREDAVANJE MLADINSKEGA KROŽKA V Žirovskem vrhu nad Idrijo ima Slovenija rudnik urana Dragocen vir jedrske energije Nedavno je prizadela ves zahodni svet energetska kriza, ki je nastala kot posledica prekinjenih dobav petroleja s strani arabskih držav. Ob vsej škodi in nevšečnostih, ki so jo spremljale, pa je prinesla s seboj tudi nekaj pozitivnega. Energetska kriza je namreč dokazala, kar so že prej mnogi znanstveniki opozarjali in sicer, da si mora človek čimprej poiskati novih virov energije, če si hoče zagotoviti bodočnost. Ena najvažnejših alternativ klasičnim virom energije je prav gotovo atomska oz. jedrska energija, ki je do danes nismo v polni meri izkoriščali. Za proizvajanje atomske energije so potrebne določene snovi, med katerimi je ena najvažnejših prav uran. Iz tega lahko sklepamo, kakšne važnosti je odprtje rudnika urana v Sloveniji, v Žirovskem vrhu nad Idrijo. Prav o tem rudniku, o njegovem pomenu, o predelavi uranove rude in o izkoriščanju urana v energetske namene bo predaval prof. dr. Jože Slivnik, vodja Laboratorija za kemijo fluora na nuklearnem inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani in predstojnik Oddelka za kemijo pri FNT na Ljubljanski univerzi. Predavatelj s skupino sodelavcev o-sebno vodi delo za izdelavo tehno- Šolske vesti Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo v četrtek, 18. aprila v risalnici šole s pričetkom ob 17. uri roditeljski sestanek. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo. loškega postopka predelave uranove rude. Predavanje bo v petek, 19. aprila ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13. Urnik trgovin in bencinskih črpalk Združenje trgovcev je objavilo urnik trgovin za današnji in jutrišnji dan. Danes, v nedeljo, bodo zaprte vse trgovine. V goriški pokrajini so danes dežurne sledeče bencinske črpalke: Goriška občina — Shell Ul. Lungo Isonzo Argentina; Esso Korzo Italija in Travnik; Agip. U lica Duca D’Aosta; Gulf, Ul. Leoni Chevron, Ul. Brigata Re. Krminska občina — Api, Drevored Venezia Giulia; Shell, Travnik Unità. Občina Ronke — Total, Ulica Redipuglia, Chevron, državna cesta št. 14. Do-berdobska občina — Chevron, Dol. Občina Tržič — Esso, Ul. Boito; Api, Ul. Cosulich; Mobil, Ul. Boito; Agip, Ul. D. D'Aosta. Jutri, 15. aprila, bodo vse trgovine zaprte, razen pekam, mlekarn in dežurnih cvetličarn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. Jutrišnje dežurne bencinske črpalke so naslednje: Goriška občina —- Total, Trg Municipio; Agip, Ul. Aquileìa; Esso, Ul. Brass: Fina, Korzo Italija; Shell, Ul. Di Manzano. Občina Tržič — Agip, Ul. Valentinis; Total, Drevored San Marco; Shell, Ul. 4. novembre. Občina Štarancan — Chevron, glavni trg. Krminska občina — Esso, Drevored Venezia Giulia. Občina Gradišče — Esso, Trg Unità. Slovensko katoliško društvo «HRAST» iz Doberdoba vabi na svoj tradicionalni PRAZNIK POMLADI ki bo dne 15. 4. 1974 v Doberdobu. Od 15. ure dalje bodo na programu nastopi moškega zbora «Igo Gruden» iz Nabrežine, moškega zbora «Zarja» iz Bilj, ansambla «Igo Radovič». Sledila bo prosta zabava in bogat SREČOLOV. V torek v Štandrežu podelitev priznanja pevovodju Francu Lupinu V Štandrežu bo v torek, 16. a-prila ob 20. uri na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič» prijetna domača slovesnost. Domači prosvetni delavci bodo počastili dolgoletno delo štandreškega prosvetnega delavca in pevovodja Franca Lupina in mu podelili častno priznanje, zlato kolajno z diplomo. K srečanju vabi odbor prosvetnega društva «Oton Župančič» vse vaščane. Kino Gorica VERDI 15.00—21.30 «Jesus Christus superstar». Ameriški barvni film. A. Nelly in N. Andersonn. CORSO 14.45—21.30 «Serpico». Al Pacino. Barvni film. MODERNISSIMO 15.00—21.30 «Il portiere di notte». D. Bogarde in C. Rampling, Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 15.00—21.30 «La spada nella roccia». Barvna risanka. CENTRALE 15.15-21.30 «Lo chiamavano Trinità». T. Hill in B. Spencer. Barvni film. Tržič AZZURRO 14.00-22.00 «Ku-Fu dalla Sicilia con furore»^ Barvni film. Razna obvestila Podporno društvo za Goriško obvešča člane, da bo v četrtek, 18. a-prila s pričetkom ob 20. uri redni občni zbor. Zbor bo na sedežu. Ulica Malta 2. Slovenska prosvetna zveza priredi v petek, 19. aprila, ob 20. uri na sedežu v Ulici Malta 2 v Gorici posvet članov glavnega- odbora SPZ in predsednikov vseh prosvetnih društev. Predsedniki, ki se ne morejo sestanka udeležiti naj delegirajo drugega člana odbora. Izleti Slovensko planinsko društvo - Gorica priredi, jutri 15. t.m., 1. tradicionalni spomladanski družinski izlet v Ajdovščino. Na programu je krajši izlet do izviba Hublja ter srečelov in prosta zabava; ki bosta v prostorih hotela «Planika». Na razpolago imajo še nekaj prostorov. Avtobus bo odpeljal s Travnika ob 13.00; s pevm-skega mosta ob 13.05; iz Podgore ob 13.10; iz štandreža ob 13.15 ter iz Sovodenj ob 13.20. Sekcija ANPI s Peči priredi v nedeljo, 21. aprila, avtobusni izlet v Begunje in k Sv. Urhu. Vpisovanje sprejemajo Stanko Malič (brivec) za Sovodnje. Stanislav Cotič za Gabrje, Danilo Ožbot (gostilna) za Rupo ter Oskar Kovic (trgovina jestvin) za Peč. Prispevki V sklad za' spomenik padlim na Vrhu so prispevali Eustacchio Capic-co iz Aten 10.000 lir, Franc Černič iz Ronk 2.000 lir, Benjamin Juren iz EXCELSIOR 14.00—22.00 «Il mio no- Polača 30.000 lir, Oskar Grilj iz Co- me è Nessuno». rice 2.500 lir, Mirko Grilj z Vrha PRINCIPE 14.00—22.00 «I guappi». 15.000 lir. Zbiranje prispevkov se na-Barvni film. | dajjiije. \ KMECKO-DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH BILANCA ZA LETO 1973 fcktlva Pasiva Hranilne Blagajna ^ . 6.784.164 vtògé 467.461.232 banke 219.315.876 Upniki 6.160.876 vrednostni papirji 104.239.470 Razni skladi 11.975.743 menična posojila 170.420.255 Razni računi 2.876.155 nepremičnine 3.314.900 Premoženje: premičnine 1 Čl. deleži 92.000 menice v inkaso 243.158 Rezerve 14.159.467 razni računi 884.000 502.725.473 Čisti dobiček 2.476.361 505.201.834 505.201 834 RAČUN DOBIČKA IN IZGUBE Dohodki Izdatki Čisti dobiček Lir 29.630.928 Lir 27.154 567 Lir 2.476.361 PREGLED VLOG, POSOJIL IN REZERVE Leto Vloge Posojila Rezerve štev. vlog štev. posoj J 1948 1.769.682 1.225.200 19.487 — — 1958 28029.917 17.589 934 1.455.212 235 95 1968 208.850.965 116.670.000 6.215.393 489 151 1971 349.627.881 139.160.000 8.017.913 560 147 1972 414.029.736 145.354.255 8.880 607 589 131 1973 467.461.232 170.420.255 14.159.467 629 120 PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE ^ LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca d’Aosta 180 - TeL 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREV ti/ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KMEČKA BA NK A USTANOVLJKIMA LETA 1909 GORICA - Ul Morelli 14 TpL 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA TOZD GOSTINSTVO IN ŽIČNICE NOVA GORICA OBVEŠČA da žičnica za Sv. Goro redno obratuje od 9. ure zjutraj do V. ure. Cena v obe smeri je 12,00 ND. Nudimo popust organiziranim skupinam. Pnmorikì’dnovìulc 5 KULTURA 14. aprila 197 DEVETI ABONMAJSKI KONCEH! uLASlitNE MATKE Večer opernih arij s solisti in orkestrom ljubljanske Opere Dirigent Rad« Simoniti - Med pevci tudi tržaška rojaka Danilo Merlak in Ivan Sancin najprej dva tržaška rojaka, priznanega opernega interpreta basista Danila Merlaka in kljub relativno kratki karieri že krepko uveljavljenega basista Ivana Sancina. Merlak bo pel arijo duhovna Zaccaria iz Verdijeve opere Nabucco in Mefista porogljivo podoknico iz Gounodove opere Faust, Sancin pa arijo kralja Filipa iz Verdijeve opere Don Carlos in Sanchovo arijo iz opere Don Kihot Julesa Masseneta. Razen omenjenih pevcev bodo nastopili še ti solisti ljubljanske Opere: sopranistki Zlata Ognjanovič in Vera Lacič, mezzosopranistki Milka Evtimova in Božena Glavak, tenorista Jurij Reja in Simeon Gugulovski in baritonista Stane Koritnik ter Edvard Sršen. Peli bodo znamenite arije iz oper Petra Iljiča Čajkovskega, Charlesa Gounoda, Camilla Saint ■Sa'énsa, Ruggera Leoncavalla, Aleksandra Bo- Dirigent Rado Simoniti Za sklepni koncert letošnje abonmajske sezone Glasbene matice pridejo gostovat v Trst solisti in orkester ljubljanske Opere Pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija bodo izvajali vrsto opernih arij iz domače in svetovne operne literature. Spored koncerta je pester in raznolik tako glede na omenjeno vsebinsko plut kot tudi na precejšnje število pevcev, ki ga bo izvajalo. Med njimi je primerno omeniti Danilo Merlak kot don Kihot Ivan Sancin rodina in Julesa Masseneta; posebej je treba tu omeniti Magistrale iz opere Slovo od mladosti, ki jo je napisal Danilo Švara, pomemben sodobni slovenski skladatelj, po rodu iz Ricmanj pri Trstu. Sam. orkester bo na začetku vsakega od dveh delov sporeda zaigral po eno uverturo: najprej uverturo k Verdijevi operi Nabucco, nato pa uverturo k omenjeni švarovi operi Slovo od mladosti. Dirigent koncerta Rado Simoniti je tudi predstavnik primorske 'glasbene generacije: rodil se je namreč v Fojani ob robu goriških Brd. Prav bližnjega 15. maja bo praznoval šestdesetletnico. Simoniti je več kot petintrideset let življenja posvetil poustvarjalni dejavnosti, posebno na področju slovenske operne umetnosti m zborovskega petja, znan pa je tudi po mnogih kompozicijah, posebno onih na partizansko tematiko. j. b. MARIBORSKO KULTURNO PISMO Tudi drobna dejavnosl pestri kulturno življenje Član SSG Stane Raztresen s Hlapcem Jernejem v kolektivu Pedagoške akademije Robert Hlavaty — Kraška pokrajina. To je njegov svet, ki ga ljubi, živi in podoživlja in ki je v njem dobil svojega liričnega umetniškega oblikovalca V zadnjem času se je zvrstilo toliko obrobnih kulturnih prireditev, da jim kronist le s težavo sledi. Vendar pa prav ti manjši dogodki, če jih smemo tako imenovati, popestrijo glavnino kulturnega razcveta. Ne uvrščajo se v tako imenovane glavne prireditve, čeprav po svojem dogajanju in vrednotenju doprinašajo kulturno popestritev v štajerski prostor. V Čobalovi Mali galeriji so se predstavili likovniki, udeleženci Ljutomerske slikarske kolonije. S svojimi upodobitvami, ki so nastale v času kolonije, so se v raznih tehnikah, zlasti v olju in akvarelih, predstavili razen domačina Ivana Čobala še Tošo Primožič, Slavko Kores, Vlado Sagadin, PRIMORSKI PEVSKI ZRORI Z OBEH STRANI MEJE Sedmič in poslednjič v Kobaridu revija «Primorska poje» za L 1974 Med osmimi nastopajočimi zbori sta bila iz zamejstva «Srečko Kosovel» iz Ronk in «Briški grič» iz Števerjana Na sedmi in sklepni pevski reviji «Primorska poje 74», ki je bila v Kobaridu, je nastopilo osem pevskih zborov: mladinski mešani zbor iz Mirna, moški zbor «Janko Premrl-Vojko» iz Dvorov nad Izolo, moški zbor «Srečko Kosovel» iz Ronk, ženski zbor iz Postojne, mešani zbor iz Divače, moški zbor iz Mirna, mešani zbor «Briški grič» iz Števerjana in moški zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine. Mladinski mešani zbor iz Mirna, ki ga vodi Anton Klančič, razpolaga z zelo mladimi pevkami in pevci, za katere je težko priti do ustrezne literature. Za glasove, ki so šele na samen začetku razvoja, celo neprevelik obseg izbranih pesmi ni dopuščal vsem sopranistkam niti večini basovske skupine, da bi prva dosegala precizneje in čisteje visoke tone, druga pa nizke tone. Ker pa vsi, pevci in pevovodja, izkazujejo izredno veselje do petja in dela, bodo v nadaljnjem pevskem izobraževanju in glasovnem zorenju lahko kaj kmalu premagali prve težave, dosegli večjo glasovno enotnost in ubranost. Toda začetek je tu in novi zbor lahko samo toplo pozdravimo. Pri moškem zboru iz Dvorov, ki ga vodi Ivan Panger, smo imeli vtis skrbne priprave, zato so se nam zdela čudna nekatera mesta v Vodopivčevi Ob večerni uri, ki niso bila povsem v skladu ..........II.II..................................................... GLAS, KI SE GA MORAMO VEDNO VESELITI... «Onemelo jutro» Andreja Kokota V kratkem razdobju je to že peta zbirka pesmi plodnega koroškega pesnika, katere stihi so kot potoček, ki se zliva v osrednji tok novejše slovenske lirike Glas s Koroškega, glas tamkajšnje mile domače govorice, slovenski glas nas zmeraj razveseli. Včasih ga občutim kakor na moj naslov odposlano pismo, polno težke vsebine in bridke ljubezni, včasih pride kot političen manifest, včasih me vzdrami kakor krik — ne vem, če krik življenjske radosti ali predsmrtne stiske. In je kakor usodni krik v gorah: vselej sprožil plaz misli, kime za-siijejo pod sabo, misli o koroškem človeku in njegovi usodi, o primorskem človeku in njegovi usodi, o odrezanosti, o zapisanosti, o naši prihodnosti, o smislu in nesmislu vsega našega početja. Pa je kljub temu res: glas s Koroškega nas zmeraj razveseli. Nas vse, o tem ne dvomim. Zase lahko dodam še to, da sem še posebno vesel, če je to glas pesnika — in pred mano je zdaj pesniška zbirka, ki je več kakor knjiga ne že zgolj zato, ker je izšla v Celovcu v tem letu 1974, ampak predvsem zaradi njenega avtorja. Pred mano je namreč 0-nemelo jutro Andreja Kokota. Zbirko sem odložil z zavestjo, da se nisem motil v svojem prepričanju, da je dobila Koroška z Andrejem Kokotom pesnika, pri katerem se ni treba sklicevati predvsem na kulturno - politični pomen njegovega pisanja, na nekaj torej, kar to pisanje v bistvu devalvira. Zdi se mi, da je Ko-kotovo mesto pravilno opisal mariborski pesnik France Forstnerič, ki je v svoji oceni ene izmed prejšnjih Andrejevih knjig med drugim dejal, da «Kokotove pesmi lahko povsem naravno in mirne duše vrednotimo z estetskih gledišč, ki bi jih mogoče sicer v celoti težje prenesle vse konsekvence sodobnih pesniških kriterijev (ker je pač sodobna slovenska lirika poleg likovne umetnosti eno od najvišjih umetniških izrazil slovenskega naroda danes), brez težav pa najdemo Kokotovemu pesništvu mesto v enem izmed po- točkov’, ki se izlivajo v osrednji razvojni tok novejše slovenske lirike». Andrej Kokot je nastopil s prvo pesniško zbirko Zemlja molči leta 1969, naslednje leto ji je sledila Ura vesti, potem pa leta 1972 Pesniški list (Založništvo tržaškega tiska in Lipa) in Čujte zvonovi pojo. Onemelo jutro je torej v kratkem razdobju petih let že peta zbirka pesmi, kar je nedvomno veliko in odpira vprašanje, ali ni morda celo preveč. Premalo časa za dozorevanje, premalo časa za distanco in umirjeno presojo, premalo za nujno potreben umetniški razvoj, zavoljo katerega naj pomeni vsaka zbirka novo etapo v osvajanju poezije. Pa vendar dozorevanja ni mogoče zanikati in razvoj, kljub vsemu, je očiten. Kokot je v teh petih letih dozorel kot človek in kot pesnik. Če je spočetka še raztrgano jecljal, če je zapisoval krike in nedorečene misli, oblikoval pesmi z raznoterim, ne zmeraj skladajočim se gradivom, je v 0-nemelem jutru že izčiščen, globok in skladen. Obtožba iz Čujte zvonovi pojo je morda na videz bolj umirjena, vendar ni nič manj huda, nič manj krvavo občutena, protest ni nič manj glasen, vera nič manjša. Le veliko več poezije je v tem Onemelem jutru, veliko več Kokota pesnika in njegovih stisk, spraševanja po vlogi in smislu, problemov jezika in veljavnosti besede. Jezik je onemel, skrhan se opoteka po svoji votlini. Kljub temu proseče tolče na steno povelja in čaka grmado novih besed, da jih zloži zloži v nožnico svoje ostrine. Toda zaloga je pošla, le veter še nosi raztrgane zloge po polju in se ne spušča v pogovor onemelega jutra. Za zbirko Onemelo jutro je Andrej Kokot prejel prvo nagrado za poezijo literarnega razpisa koroške Slovenske prosvetne zveze za leto 1973. Vsebuje 27 pesmi, razdeljena pa je v pet ciklov, katerih nujnost nam sicer ni povsem razvidna. Predvsem pa se nam ne zdi utemeljena zaradi skromnega števila pesmi (in verzov), ki so tako zbrane v nekaterih razdelkih. Za lepo opremo je poskrbel avtor. Vsekakor — glas, ki se ga moramo razveseliti. MIROSLAV KOŠUTA s partituro: iz tega sklepamo, da je temu bržkone kriv površen in napačen prepis. Zbor je dosegel letos precejšnjo skladnost v izvajanju, plemenitejši zvok in čistejše petje, ki so ga motile nekatere nepreciznosti posameznikov v drugih basih, sem pa tja v drugih tenorjih. Tudi internreta-cije so bile sprejemljive. Še nadaljnjega dela potrebuje zbor v dihalnem vežbanju. Moški zbor iz Ronk vodi Pavlina Komelova. Šteje deset pevcev in je seveda podvržen zahtevam izredno preciznega petja v dobri glasovni sestavi in zlitosti. Čim manj je glasov in čim manjša je njihova nosilnost, tem bolj se je treba z živo pevsko disciplino osredotočiti v dirigentovo hotenje, potem tudi pesem bolj prepričljivo zazveni in ogreje. Simpatično pri tej skupini je, da kljub maloštevilnosti vztraja, se trudi in z veseljem poje. Ženski zbor iz Postojne vodi Ivo Jelerčič, ki je pevke po večletnem sistematično začrtanem delu in reševanju pevsko-tehničnih problemov učvrstil v zvokovno u-ravnovešeno, enotno delujoče, prožno pevsko telo. Tudi prvosopran-ska skupina, pri kateri je bilo najtežje doseči dovršenejšo glasovno enotnost, se lepo zliva v celoto. Pojavljajo pa se še šibka mesta intonativne narave v tistih delih pesmi, ki so oprti na solista. Interpretacijska moč zbora se je povzpela do precej prodorne izraznosti; dirigent opira svoje poustvaritve na jasno izoblikovanih frazah in jih organič-no povezuje v stopnjevano dogajanje. Kakor bolj dozoreva spoznanje in se razžareva pristnost doživljajskega trenutka, toliko bolj sproščeno in neposredno prenaša snujoči proces na pevce in dirigiranje podreja izključno temu procesu. Nagnjen je k nenehnemu odkrivanju: saj smo zaslutili in lahko spoznali razliko med dogna-nejšima Simonitijevima skladbama v Dobrovem in med še svežima — Bolno Čedo Stavana Mo-kranjca in Koledniki Ivana šče-ka, ki sta sicer dobro pripravljeni in sta nas tudi prepričali, vendar ju zbor še ni docela osvojil in ju prežel s svojim pravim zanosom. Kolikor p« poznamo stremljenja tega zbora, bo kaj kmalu svojim dognanim delom pridružil enako dovršeni tudi ti dve pesmi. Mešani zbor iz Divače, ki ga vodi Edi Racè, je v zadnjih dveh letih vsekakor napredoval na poti prizadevanja k lepšemu zvoku in plemenitejšemu petju. Zadel pa je ob čeri nekoliko zahtevnejših pesmi, ki so mu poleg truda pri glasovni izobrazbi naprtile nove na- loge pri študiju novih pesmi. Prečistiti b(T treba intonativno ori Troštovih Krizantemah, doseči več kompaktnosti v Kosovi Pre-domladi, natančnejšega zadevanja v basih pri Parmovem Čolniku in v altih pri Kosovi pesmi. Še nadalje bo treba pevcem posvečati delo pri glasovnem izpopolnjevanju in pesmi nadalje izboljševati, da se zbor utrdi v premagovanju večjih zahtevnosti. Je na dobri poti. Moški zbor iz Mirna vodi Anton Klančič, ki se nagiba k smiselno uokvirjenim interpretacijam. Zbor zveni precej ubrano, če izvzamemo rahla občasna izstopanja basov in baritonov. Predvsem bi priporočili mlade pevce takoj uvajati k petju, ki naj bi bilo oprto na pravilno dihanje, da ne bo prišlo do stisnjenih glasov, ki sicer izkazujejo svežino in sonomost. Izčistiti bo treba drugotenorsko skupino in doseči nekoliko bolj plemenit ton prvih tenorjev. Čeprav so bile vse tri pesmi interpretacijsko sprejemljive, moramo še posebno naela-siti občuteno iztanjšano Venturi-nijevo Zvezde žarijo, pa tudi zahtevnejša Vrabčeva Pomladni pozdrav nas je pritegnila. Zdi se, da je mirenski zbor le krenil na pot novega programa. Mešani zbor iz Števerjana je pod vodstvom Jožka Kareja sicer dosegel nekaj več kakor lani, vendar je poglavitna in objek- tivna težava v tem, da so med pevci zelo mladi glasovi, ki se še niso razvili do svoje ustaljene barve ne obsega. Zato bi bilo potrebno poiskati skladbe, ki bi bolj ustrezale omejeno zmogljivim višinam sopranov. V tem prehodnem obdobju mladega pevca je treba še nadalje posvečati vso skrb dihalnim vajam in zastavljanju glasu, predvsem pa ogibati se forsiranja v višinah. Saj smo bili priča, da so soprani lažje in precizneje prijemali visoke tone. Veliko veselje do petja, ki veje iz tega zbora, bo marsikaj premagalo, temu so porok tudi volja in izkušnje dirigenta, ki si jih je pridobil pri zboru v Dornberku. Moški zbor iz Ajdovščine, ki ga vodi Klavdij Koloini, smo že slišali v Dobrovem, ko je izvajal Simonitijeva dela. Že takrat smo naglasili odtehtano glasovo sestavo sonorne, barvno enotne in zlite pevske skupine, ki pa je bila v Kobaridu morda še bolj kompaktna v delovanju, a vsekakor bolj čisto in jasno je bilo n leno petje. Sibeliusova Himne je lepo zvenela v pevski ubranosti, ni pa ožarela v tisti moči, ki bi nas krepkeje zajela v osvajajočo napetost. Zato je toliko bolj vzkipel čustveni naval v iskreno raz-pevani Gerbičevi skladbi Rožma-IVAN SILIČ (Nadaljevanje na 6. strani) iiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii'HiiviMiiPiiiMmmiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiimtiiiiiitniimniiiiiii revije Literarne vaje 5 V peti številki Literarnih vaj se je pojavilo nekaj novih imen, kar samo potrjuje življenjskost te zamejske dijaške revije. Uredništvo si prizadeva, da bi bilo zastopanih čim več šol v vsaki številki in temu tudi podreja izbor, ki pa žal ni velik, kot se pritožuje v «sproročilih urnedni-štva». V tej številki sodelujejo z vrsto vsebinsko in jezikovno lepih prispevkov Igor Sancin z zgodbo «Veliki črni bik», Marina Počkaj s spisom «O ameriških mestih in Američanih», Ester Sferco nadaljuje svoj daljši spis «Petnajst avgustovskih dni», Aleksander Sancin opisuje «Milje nekoč in danes», Eleonora Culot iz Gorice objavlja sestavek «Kdor se na tujo pomoč zanaša, v situ vodo prenaša», Miran Košuta opisuje «Gospodarstvo v Sv. Križu nekoč in danes», Sonja Štavar in Jasna Merku sta napisali sestavek «Življenje je smešnica», Romana Maiano piše o Etruščanih, Su- Prejeli smo SODOBNOST, št. 4, letnik XXII. Iz vsebine: Janko Kos - Mrtvi in živi Kosovel, Vitomil Zupan — Glas in molk ur, Radomir Ivanovič — Slovenska sodobna proza, J. K. — Slovenska literatura v ameriški izdaji. PLANINSKI VESTNIK 4, letnik LXXIV. Iz vsebine: Aleš Kunaver — Osnovni podatki o Ma-kaluju, Zoran Jerin — Makalu, gora velikega časa. Tone Wra-ber — Botanične raziskave v Nepalu. Spomeniški in zgodovinski opis gradu Rihemberk Grad Rihemberk — dviga se nad vasjo, ki je dolga stoletja nosila njegovo ime. a jo več kot dvajset let poznamo z imenom Branik — je eden najzanimivejših in eden najlepših grajskih kompleksov na Slovenskem. Dasiravno se grad še vedno obnavlja (požgan je bil julija 1944 v spopadih med partizani in domobranci) pa se je republiškemu zavodu za spomeniško varstvo zdelo primerno, da ga predstavi v svoji zbirki vodnikov po kulturnih in naravnih spomenikih Slovenije (zal. «Obzorja», Moribor). Knjižica! 43, po vrstnem redu v zbirki) nosi kot leto izdaje 1973 vendar se je v knjigarnah pojavila nedavno tega. Njen avtor je ing. arh. Nataša Štupar-Šumi, ki je tudi projektant obnovitvenih del na Ri-hemberku ter je za vodnik poleg teksta prispevala še objavljene načrte in skice. Na 30 straneh nam v besedi in sliki (risbe in fotografije) predstavi z ene strani zgodovino gradu, z druge strani pa natančno opisuje grajsko arhitekturo in njene spremembe skozi stoletja; pretežni del teksta je posvečen prav temu problemu. Ob izdajah vodnikov ljubljanskega republiškega zavoda za spomeniško varstvo smo ugotavljali odsotnost opisov primorskih spomenikov, morda pa bo monografija o Rihemberku spodbudila pisce in izdajatelja, da postopoma predstavi v večji meri tudi ostalo spomeniško gradivo s Primorske. Že letošnji načrt vsebuje spomeniški pregled po poteh velikega tolminskega punta ter podoben kot za Rihemberk opis gradu Kromberk pri Novi Gorici. V dosedanjih vodnikih je bilo s področja Primorske obdelano Divje jezero pri Idriji, pa še cerkev v Hrastovljah in Gregorčičeva rojstna hiša na Vršnem. V prihodnje pa gotovo ne bi smeli odlašati z vodniki po Vipavskem križu, Štanjelu, Trenti, Vipavi, Breginju, briških gradovih, bolnici «Franja», tiskarni «Slovenija», gotskih cerkvicah v Posočju, rimski Ajdovščini, šentviški planoti ter mestnih naseljih ob slovenski obali. Avtorica brošurice je prvič pisala o gradu Rihemberk v razpra- vi za časopis «Varstvo spomenikov» (IX/1962-4), po desetih in več letih odkar sodeluje pri «spomeniških» delih na gradu, pa se ji je nabralo dovolj izkušenj in znanja, ki ga je sedaj strnila v zanimivo branje. V tekstu so se prikradle predvsem tri sporne navedbe, ki seveda brošurici ničesar ne jemljejo, a vendar smo zato, ker o njej poročamo, dolžni tudi na tem mestu nanje opozoriti. Goriška zgodovinarja Czomig in Rutar postavljata nastanek gradu, s katerim je povezan pojav njegovih gospodarjev v zgodovinskih virih, že v 12. stoletje. Profesor Milko Kos pa je ugotovil prvi nesporni pojav rihemberških gospodov in z njimi tudi njihovega gradu v 13. stoletju (1230); področje današnjega Branika pa se je v tistem času imenovalo «pri Svetem Ulriku v Branici» («apud sanctum Wolricum in Breniz»; zapis posesti goriških grofov iz okoli 1200. leta). Avtorica se je naslanjala na izsledke prvih dveh (stran 3-4). Seveda rešujejo navadni zgodovinarji le problem nastanka srednjeveškega gradu in s tem člo- veške poselitve grajskega območja; arheološka izkopavanja na Rihemberku pa dokazujejo tudi prazgodovinsko gradišče na istem mestu. Pri opisu vasi (stran 28-9) Branik bi bilo sodeč po tekstu ugotoviti, da je bil spomenik Al. Widmayerju sredi naselja postavljen leta 1813; spomenik kasnejši Widmayer, pa se je odlikoval v bojih Avstrijcev z Napoleonovo vojsko leta 1813. Še pripomba za grafiko objavljeno na naslovni strani. Po navedbi v kolofonu naj bi bil njen lastnik Goriški muzej, v resnici pa se nahaja v Museo provinciale v Gorici in sicer je razstavljena v oddelku tega muzeja na goriškem gradu. Ing. arh. Nataši Šumijevi smo za delo hvaležni, hvaležni tudi zato ker verjetno svojega raziskovalnega dela ne bo posvečala izključno Rihemberku in ker lahko v kratkem pričakujemo tudi njeno podobno delo o celotnem grajskem in vaškem kompleksu Štanjela; tudi o tem je že pisala («Varstvo spomenikov», XV/1972). BRANKO MARUŠIČ zana Žerjal prispevek z naslovom «Mama in jaz», Jurij Kalc objavlja drobcen prispevek «Izkušnja», Danila Emiliani «Človek ima dve roki», Rosana Petaros opisuje šolsko zimsko letovanje v Auronzu, Vera Grgič pa o-bjavlja spis «Prijatelj studenček». Pesmi so prispevali: Silva Perčič «Na Proseku», Prvošolka «Ob strugi» in «Na Voglu» (zakaj le brez podpisa?), Toots et Reggae «Proti tistim, ki ne verujejo v duhove» in «Proti ljubezenskemu vzdihovanju» (spet le psevdonim), škoda, da je poezija v primerjavi s prozo tako skromno zastopana. V rubriki «Kulturne novice» piše Martin Jevnikar o Juriju Kozjaku tretjič v italijanščini. Sledita še kratki beležki o Lojzetu Spacalu-Prešemovemu nagrajencu in o nagradah za nove novele. Revijo pestri nekaj linorezov. Galeb 6 Mladinska revija Galeb izhaja z razveseljivo točnostjo v prvih dneh vsakega meseca in razveseljuje svoje mlade prijatelje. Tudi šesta številka je pestra in bogata na proznih sestavkih in pesmih, ki jih zvesto pošiljajo uredništvu njegovi sodelavci z obeh strani meje. Ena takih sodelavk je tudi ilustratorka Marjanca Jemec - Božič, kateri posveča revija tokrat poseben sestavek ob pomembnem priznanju, ki ga je bila deležna s tem, da je umetniška in komercialna komisija UNICEF pri Organizaciji združenih narodov proglasila njen osnutek novoletne voščilnice za prihodnje leto za najlepši. Lepo priznanje slovenski umetnici, ki velja seveda tudi Galebu, ki si je znal zagotoviti njeno sodelovanje. V ostalem ostaja tudi ta številka zvesta že ustaljenemu konceptu. Srednji albumski strani sta tokrat posvečeni Napoleonovim vojskam v naših krajih in pa staremu Trstu s pogledi na trge in pristanišče. Tudi tokrat je revija bogata na prispevkih šolskih otrok, ki jih je kar za štiri strani. Zastopane so šole iz Števerjana, Gorice (Ul. Randaccio), Repentabra in Trsta (Ul. Donadoni in Ul. sv, Frančiška). Uredništvo vabi vse tiste šolarje, ki se nameravajo udeležiti nagradnega natečaja za novo naslovno stran revije za prihodnje šolsko leto, naj svoje osnutke čimprej pošljejo uredništvu. j. k. Vlado Potočnik, Gabrijela Žugel in Marija Zrimova. Razstava, katere otvoritev je uvedel umetniški program članov mariborskega gledališča igralke Anice Sivec in režiserja Voja Soldatoviča, s šansoni pa Franca Lorberja, je vzbudila pri ljubiteljih umetnosti vsesplošno priznanje. Pododbor Društva slovenskih pisateljev v Mariboru vrši svoje hvalevredno poslanstvo tudi izven ožjega območja. Tako je skupina pisateljev Janez Švajncer, Branko Rudolf in podpisani pod vodstvom predsednice prof. Nade Gaborovič obiskala Mursko Soboto in v okviru mladinskega kluba brala svoja dela. Na večeru je sodelovala tudi domačinka pisateljica Dragica Kolmanič, ki je prav tako članica pododbora in prebrala odlomek iz svojega najnovejšega romana o zdomcih. Pisatelje in prebrana dela je polna dvorana mladine in odraslih pozdravila z navdušenim odobravanjem. Znani tržaški igralec Stane Raztresen je za kolektiv Pedagoške akademije v Mariboru priredil v dvorani Akademije prikaz Cankarjevega Hlapca Jerneja in s sodelovanjem nekaterih študentov sugestivno podal trnjevo pot hlapca Jerneja. Izredno uspelo interpretacijo igralca Raztresena so navzoči na koncu pozdravili z dolgim aplavzom. V razstavišču Avla so priredili razstavo priznanega mariborskega fotoreporterja Večera Dragi-še Modrinjaka, ki se bavi tudi z umetniško fotografijo, za katero je prejel že številne nagrade in naslov mojstra jugoslovanske fotografije. Razstavil je svoje najznačilnejše kolekcije in številne posamezne nagrajene fotografije, ki tvorijo nekakšno malo retrospektivo enega najvidnejših mojstrov črno - bele umetniške fotografije. Drugi festival amaterskega dokumentarnega filma je minil ob velikem zanimanju občinstva. Žirija je pregledala 74 prijavljenih filmov in sprejela v informativno predvajanje deset nadpoprečnih filmov ter deset filmov, ki jih je nagradila z zlato, srebrno in bronasto medaljo, nekatere pa s posebnimi nagradami za režijo, scenarij, kamero in za montažo. Prvo nagrado je prejel film Z IS FOR Vlada Petka iz Zagreba, dve drugi sta prejela Zagrebčanka Tatjana Ivančič za film A sutra ter Mariborčan Franjo Štromajer za film Karting, tri tretje nagrade so bile podeljene Stanetu Hafnerju iz Velenja za film Bascule, Miroslavu Savkoviču iz Beograda za film Skok in Elizabeti Ban iz Maribora za film Svetovno prvenstvo v motokrosu. Posebno nagrado, zlato medaljo za najboljši potopisni film Indija je prejel Rudi Jaki iz Maribora, za katerega je dobil tudi zasluženo nagrado občinstva. Kakovostna raven prikazanih filmov je razveseljivo porasla v primerjavi z lanskoletnim prvim festivalom a-materskega dokumentarnega filma Jugoslavije. Slovensko narodno gledališče v Mariboru je končno po večletnem težkem stanju delavnic dobilo novo zgrajeno stavbo za delavnice scenske opreme. Tako bo odslej gledališče, katerega pomembno funkcijo pri umetniškem oblikovanju predstav nosijo tudi scenografske in druge stvaritve, zmoglo tehnično popolnejše izdelati v za to primerno urejenih novih delavnicah. Odrski strokovnjaki bod" odslej toliko laže ustvarjali potrebne ambiente po sodobnejših principih, kar jim bo občutno o-lajšalo in izboljšalo odgovorno delo. Zgolj naključje je hotelo, da je skoraj isti čas z novimi prostori gledaliških delavnic praznoval svoje 25-letno delovanje kot scenograf in slikarski izvajalec scen na mariborskem odru Jože Polajnko, ki se je doslej največ namučil v starih prostorih, podobnim prej podrtiji kot umetniškemu ateljeju. Vendar je družno z ostalimi sodelavci premagoval težave ustvarjanja odrske opreme in z veliko ljubeznijo in znanjem opremil 85 scenografij za dramo, opero in balet. Kot takšen je lansko leto prejel v Osijeku nagrado za sceno opere Premetenka kot najboljšo scenografijo mednarodnega Annala 73. Čeprav je mojster Polajnko stopil v pokoj je želja gledališča, da bi še nadalje ustvarjal svoje uspešne podobe na mariborskem odru. Jože Polajnko je tudi priznani mariborski slikar. Ob njegovem jubileju je bila v gledališkem preddverju razstava, ki prikazuje ne le scenografske dosežke zadnjih let, ampak tudi umetniško ustvarjanje slikarskega opusa. Kot član pododbora Društva slovenskih likovnih umetnikov je sodeloval na številnih društvenih razstavah. Njegove upodobitve Maribora, Haloz, Ptuja, slovenskega Krasa kažejo svojstva upodabljalca, ki je oblikovno kot barvno izviren, prikupen in umljiv. Še več: umetnik čuti z materijo s katero obvlada predmet, ki ga slika, ko nanaša barve s palete na platno. Dosti tega je bilo tudi v njegovih sce-narijah, ki so bile skoraj vselej pomemben umetniški prispevek gledališki predstavi. EMIL FRELIH PnmorsfcTSiiévnifc Nova jugoslovanska ustava: kaj, zakaj, kako Delegacije, delegati, zbori Zdaj je torej v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji na desettisoče 1 članov delegacij. Takšen način zastopstva v političnem sistemu zagotavlja predvsem tole: odločanje v občini, republiki, pokrajini ne poteka več prek nekakšnih splošnih političnih reprezentantov, predstavnikov, izvoljenih na splošni h volitvah vsaka štiri leta, marveč s takšno obliko političnih institucij, ki zagotavljajo neposredno navzočnost interesov, ki prihajajo do veljave v osnovnih celicah družbe. Delegacije in iz njih izvirajoči delegati so. torej instrumenti samoupravno in politično organiziranega delavskega razreda, izražajo naj realne interese delovnih ljudi. Pri tem pa ustava nedvoumno opredeljuje njihovo odgovornost do delavcev in delovnih ljudi sploh in do celotne družbe. Odgovornost — ne samo delegatov — ustava opisuje takole: «Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri delu in opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom. Vsak izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je osebno odgovoren za izpolnjevanje le-te in ga je možno odpoklicati ali odstaviti. Ima tudi pravico odstopiti in odstop obrazložiti.» Kaj torej dela delegacija? Določa poglavitna stališča, ki jih bodo delegati zastopali v skupščini. Pri tem upošteva interese in smernice temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, pa tudi splošne družbene interese in potrebe. Gre torej za usklajanje posebnih in posamičnih ter skupnih, občih koristi. Velja torej, da je potrebno imeti pred očmi, da imajo recimo gozdarji svoj poseben interes, ki je drugačen od predelovalcev lesa, naloga delegacij in delegatov pa je, najti izhod s sporazumi in dogovori, ne pa s preglasovanjem v skupščinah. O svojem delu in delu delegatov v skupščini morajo delegacije poročati temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim (TOZD, krajevnim skupnostim. samoupravnim skupnostim za izobraževanje, kulturo ipd.) A delegacije ne samo obveščajo te skupnosti oz. organizacije, marveč so jim odgovorne. Delegacija je razen tega dolžna sodelovati z drugimi delegacijami, da bi našli sporazumne rešitve perečih vprašanj. Ne bom razlagal nekoliko zamotanega načina, kako poteka povezava delegacij in kako določajo število delegatov. Kar zadeva število delegatov, je pri njem odločilno število delovnih ljudi, ki so izvolili delegacijo, možna pa so — izjemoma — tudi druga merila. Novost te ustave je tudi v tem, da v skupščine občine, republike in pokrajine delegirajo svoje delegate tudi «delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, združene v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, ali kot člani organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva». Tako imamo delegacije, voljene po treh glavnih merilih: po udeležbi v združenem delu, pri čemer sodijo sem tudi kmetje in obrtniki in drugi samostojni poklici; dalje, po kraju bivanja, se pravi prihajajoče iz krajevnih skupnosti, in tretjič, po politični organiziranosti. To je podlaga treh skupščinskih zborov: zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti (oziroma v republiki zbora občin) ter družbenopolitičnega zbora. V primerjavi z dosedanjim u-strojem skupščin je torej zdaj v občinah več zborov (prej sta bila praviloma dva), v republiški skupščini pa manj kot poprej. V zboru združenega dela je zdaj namreč — če nekoliko poenostavim — združeno delo dosedanjega gospodarskega, prosvetno-kul-turnega in socialno-zdravstvenega zbora. Republiškega zbora kot splošnega političnega zbora pa prav tako ni več: Kar zadeva pošiljanje delegatov v skupščine, so razločki med družbenopolitičnim in drugima dvema zboroma. V prvem so vsi člani delegacije zmerom delegati v skupščini, pri drugih dveh pa delegacije pošiljajo delegate v skupščino glede na dnevni red. Recimo: če bo govor o gradbeništvu ali stanovanjih, bodo delegacije poslale iz svojih vrst take ljudi, ki so teh stvari najbolj vešči, ki največ vedo, so najbolj kompetentni, pri čemer ni rečeno, da bodo to samo gradbeni, urbanistični, stanovanjski strokovnjaki. Delegati morajo torej ravnati po smernicah samoupravnih orga- PISE Jožv Šircelj nizacij in skupnosti oziroma delegacij ter v skladu z družbenimi interesi, «a so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju». Protislovje med obema zahtevama, oziroma med dolžnostmi in pravi carni ni nezdružljivo. Ne gre namreč za imperativni mandat, češ, v TOZD menimo tako in nič drugače, bori se za naše stališče, pa naj stane, kar hoče. Tak mandat bi seveda blokiral odločanje na podlagi sporazumevanja in dogovarjanja, delegata pa spremenil v nesamostojneža. Delegat je ravno zato delegat, ker po vsestranskem premisleku in posvetih samostojno pove, kaj misli, in glasuje, za kar misli, da je prav. Kakšna je «delitev dela» med tremi skupščinskimi zbori. Ne da bi šli v nadrobnosti, so pristojni razdeljene takole: ® zbor združenega dela sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki se tičejo delavcev in drugih delovnih ljudi v združenem delu, ® zbor krajevnih skupnosti oz. zbor občin odloča o vprašanjih, ki se tičejo delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, 9 družbenopolitični zbor pa o vprašanjih, ki se nanašajo na uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo opredeljenega socialističnega samoupravnega sistema Ustava tudi določa, da v delu skupščinskih zborov enakopravno sodelujejo prek delegatov tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Ne vseh, a vseh glavnih: za izobraževanje, znanost, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo, kadar je na dnevnem redu vprašanje, ki se jih tiče. Davčna posvetovalnica V tej rubriki seznanja naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak čitatelje z novostmi, ki jih uvaja nova davčna reforma. Prav tako odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in na vprašanja, ki kakarkoli zadevajo davčne obveznosti državljanov. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovni združenji Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza, obe v Trstu v Ul. Cicerone 8/2. Krajevni davek na dohodke Kot smo že videli, bodo krajev-il davek na dohodke pobirali v ko-■ist občin, pokrajin, dežel, zbornic :a trgovino, industrijo, poljedelstvo n obrtništvo in turističnih ustanov, ikupna alikvota davka se bo girala od najmanj 8,90 do največ -4,70 odst. v mejah, ki jih bodo »samezne ustanove avtonomno do-očile. Že sedaj pa je določeno, da lodo za štiriletje 1974 - 1977 pri nas iplicirali najvišjo alikvoto, t.j. 14.70 idst Davek bo pobirala država, ki w na drugi strani za to dobo obrezana, da letno izplačuje ustano-ram posebne prispevke po že sedaj loločenih ključih. Alikvota je enotna in velja tako a dohodke fizičnih kakor juri-ličnih oseb. Nekatere kategorije fizičnih o-leb bodo uživale posebno olajša-'o pri plačevanju krajevnega dav-;a na določene dohodke: gre za lohodke od podjetij, od kmetijstva n od avtonomnega dela (v kolikor lavkoplačevalec dela pretežno v lodjetju ali kmetijstvu), med temi i io obrtniki in profesionisti. Tem ka egorijam bodo računali alikvote samo na polovico dohodkov in si-:er do 15 milijonov lir letno; prvih I, 5 milijona lir dohodka pa bodo lavka vsekakor oproščeni. Mezde, plače in pokojnine ne bo lo podvržene ILOR. Ko so v paramenti! in senatu razpravljali o ikvirnem zakonu davčne reforme, so zagovorniki avtonomnih delavcev (obrtnikov, malih trgovcev, tmetov in profesionistov) močno critizerali različno mero obdavče /anja davčnih obvezam-tv, ki vsi iivijo od lastnega dela. Rredlogi za ‘iskalno izenačenje med obema ka «norijama so bili odb’ti, češ da e tako in tako možnost utaj s strani ivtonomnih delavcev neprimerno zečja in lažja kot v pumeru delojemalcev in upokojencev. Prosti J. OR sc končno vsi tisti dohodki, :a kč.tere je predv;dcn odtegljaj Jri vru kot so n.pr. bančne obresti in obresti vrednostnih papirjev. Vse druge vrste dohodkov bodo ibdavčene z ILOR b e/ nobenega lupus ta. Najpogostejši primeri latih dohodkov bodo nerremičninski lohodki, kot so zemljiški dohodki n dohodki zgradb. Naj omenimo, da so za zgradarinski davek («imposta fabbricati»), ki je bsl / reformo rdpravljen, pobirali z alikvoto o-toli 30 odst., medtem ko ne bo ali-tvota ILOR, kot rečeno, presegla 14,70 odst. Skrivnostno besedilo Vprašanje (Z. T„ Trst): Preteklo nedeljo je Primorski dnevnik objavil oglas zakladnega ministrstva o nmisiji štiriletnih zakladnih obvez nfc 1978 z 7 odstotno obrestno mero. V oglasu so med druaim naslednje, verjetno za preproste bralce vašega lista skrivnorstne besede: «Izvajajo se tudi ustrezne oprostitve, ki jih nredvideva člen 31 odloka predsed nika republike št GOI od 29.9 1973». Ker sem že imetnik raznih podobnih obveznic, prosim za točnejša po jasnila. Odpovor: Odlok ali dekret predsednika republike od 29 septembra 1973 št. 601 vsebuje vse določbe o sedaj veljavnih davčnih olajša- ŠIMU » i Č.VVvs vah, ki so bile prej raztresene v številnih zakonih. Čl. 31 odloka pa predvideva popolne*, oprostitev vseh davščin (t.j. davka na dohadke fizičnih in juridičnih oseb ter kra jevnega davka na dohodke) na o-bresti, ki jih prinašajo državne, deželne, pokrajinske in občinske obveznice (obligacije), kakor tudi poštni boni (buoni postali di risparmio). ‘Sicer predvideva zakon za obresti ostalih obligacij tri različne obdavčitve: 10 odst. za obveznice, ki jih izdajajo bančni zavodi; 20 odst. za obveznice napol državnih ustanov URI, ENI, ENEL itd.); 30 odst. za vse ostale. Davčni odtegljaj mora izvršiti in vplačati izdajatelj vrednostnih papirjev ob vsakokrat- nem izplačilu obresti (obdavčitev pri viru — «ritenuta alla fonte»). Davkoplačevalec, ki je kot fizična oseba imetnik papirjev, nima za tovrstne dohodke nobenih drugih o sebr.ih cbvez. Za iuret čn» osebe ca [ redscaUjajo oui.-rikr.J odlea-'.laii le pridi.jem na definitivno odmero davka Za irte.n.ske koristnike obresti so dosedanje določbe predvidevale odtegljaj 30 odst. Pravkar je vlada določila, da bodo na te obresti jšdbfrMP‘le M 'tfflitU^V-npanju, da bodo s tem pritegnili inozemski kapital. Posebne določitve veljajo za razdeljevanje dobička s strani delniških družb in družb z omejeno zavezo (vključno zadrug). V tem primeru mora plačnik odtrgati in odvesti v državne blagajne kot na račun na definitivno odmero davka 10 odst. izplačanega dobička. Pravkar pa je vlada izdala zakonski dekret, ki predvideva enkratno vplačilo zneska, ki ustreza 30 odst. izplačanega dobička (imposta cedo-lare secca). V tem primeru je koristnik dobička poravnal vse svoje obveze do davčne uprave. Jasno je. da se bodo take ugodnosti poslužili vsi, ki presegajo letni dobiček 9 milijonov lir, saj je davčni odstotek na dohodke od 9 do 10 milijonov že 31. odst., od 12 do 14 milij. pa 32. odst. Enaka določba je bila že v veljavi od leta 1964 do 1967 in so jo odpravili na pritisk levičarskih strank. Izkazalo se je, da so veliki delničarji ali bežali s kapitalom v inozemstvo, ali izbrali drugačne poti za utajevanje tovrstnih dohodkov. Dobra novica za upokojence in delojemalce Vlada se je odločila, da poviša z veljavnostjo od 1.1.1974 za upokojence in delojemalce sedaj predvidene davčne Dopuste še za 24.000 lir letno ali 2.000 lir mesečno. Peleg popusta 36.000 lir, ki ga uživajo vsi davkoolačevalci, bodo te kategorije davčnih obvezancev deležne namesto dosedanjih predvidenih dodatnih 36 tisoč lir, še 60.000 lir popusta na davku. Ostane seveda v veljavi pav šalni popust 12.000 lir za stroške za zdravstvo, za obresti, za šolnine itd. Na ta način bodo pokoinme in plače proste davščine do 1.080.000 lir letno. Delodajalci in datetelii pokoinin ne bodo pobirali in odvajali od mesečnih obrokov nobenih davščin, če ne bodo mesečnine pre segale 90.000 lir. V programskih deklaracijah je predsednik vlade, kot smo že poročali. napovedal, da bo znašala letna razdavčitev le 12.000 in ne 24.000 lir. Odvetnik svetuje V tej rubriki seznanja goriški odvetnik dr. Peter Sanzln čitatelje našega dnevnika z vsakdanjo problematiko pravnega značaja tako z lastnimi sestavki kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6/11.) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali v pisarni dr. Sanzina v Gorici, Ul. Duca d'Aosta 42. Pregon pijanosti pri šoferjih Splošno pravilo že po zdravi pameti narekuje previdnost v uporabljanju vozil v javnem prometu. Taka previdnost pride lahko do izraza le, če je šofer popolnoma priseben, to sc pravi, da je v polni fizični in psihični kondiciji. Zaradi tega se priporoča ljudem, naj ne pijejo alkoholnih pijač v času, ko jim utegne njih učinek zmanjšati prisebnost, previdnost in pazljivost pri vožnji. Nekatere države so celo z zakonom prepovedale šoferjem uživanje alkohola v kakršni koli obliki, pod grožnjo občutnih, tudi zapornih kazni. Druge države, med temi tudi Italija, ne prepovedujejo izrecno uživanje alkohola, vendar drugače kaznujejo pijanstvo v javnosti in še posebej v prometni infortunistiki. Predvesm naj omenim či. 688 KZ ki kaznuje «vsakogar, ki je v kakem javnem prostoru v stanju očitne pijanosti, s priporom do 6 mesecev ali z denarno globo od 4 000 do 80.000 lir.» Gornje kazni so Se težje, če je kršitelj notorični pijanec (v srrrslu, da je bil že večkrat obsojen) ali če je kazen izrečena proti osebi, ki je bila že obsojena za prekrške proti osebni integriteti. To je splošna norma, ki velja v vsakem primeru in ne samo v primeru vožnje v stanju DijanosR. Cestni zakonik ' omenja še posebej v čl. 132 primer vinjenosti pri šoferjih in pravi: «Kdor vozi v stanju vinjenosti je kaznovan, ako iz dejanja ni videti še večjega prekrška, s priporom do 6 mesecev in z denarno globo od 25.000 do 100.000 lir.» Iz primerjenja čl 688 KZ in 132 CZ .je takoj opaznih nekaj bistvenih razlik: 1) čl. 688 govori o «očitni pijano- sti» (manifesta ubriachezza), medtem ko čl. 132 omenja «stanje vinjenosti» (ebbrezza alcoolica); to se pravi, da je pijanstvo na sološno kaznivo le v težjih primerih, med tem ko šofer naredi prekršek že s samo vinjenostjo. Mislim, da je razlika vsakomur jasna in je znano, da je do vinjenosti zelo lahko priti, včasih celo z enim ali par kozarci vina, tako da se prizadeti nemalokrat ne zaveda svojega nenormalnega stanja; recimo, da se čuti bolj veselega, pogumnega, ne da bi niti dvomil v svoje šoferske sposobnosti: v resnici so ravno taki vozniki, ki povzročijo najhujše nesreče, saj težji in očitni pijanci končno le s težavo upravljajo vozilo. 2) Druga razlika med zgoraj o-menjenima členoma obstaja v razliki kazni; pijanec je na splošno lahko kaznovan le z denarno globo, medtem ko je za vinjenega šoferja predvidena zaporna in denarna kazen. V drugih besedah povedano, zakon predvideva veliko težje kazni za voznike kot za ostale. Naj samo poudarim, da bo šofer vedno kaznovan tudi z zaporno kaznijo Taka razlika je tudi razumljiva, posebno če Domislimo na veliko večjo nevarnost in škodo, ki jo lahko povzroči skuonosti in sebi vinjeni šofer, v primeru s pijancem, četudi nadležnim in odvratnim na cesti ali v gostilni. V naši državi pa ni izrecno predviden način ugotavljanja vinjenosti. Iz izkustev obmejnega prebivalstva vemo. da na primer v sosednji republiki uporabljajo določene tehnične pripomočke (pihanje balončka, odvzem krvi ipd), v Italiji tega obvezno ni. Prizadeta oseba pride pred sodnika na podlagi zapisnika in poročila agentov (orožniki, prometna policija itd) ki ugotovijo de-faeto, da je kršitelj «izgledal» v vinjenem stanju. Tako ugotovitev podkrepijo z opisom, da je voznik smrdel po vinu, da je s težavo in nevezano govoril, da ni mogel stati pokonci itd. Ni treba posebej poudarjati, da je pri tem zakonodajalec ostal pomanjkljiv, saj bi se ne smelo dopustiti, da se kdo kazensko preganja pod obtožbo, ki temelji le na «vtisih» in «občutkih» posameznega policista, vse to, posebno ko so na razpolago tehnični pripomočki, ki skoro neovrgljivo dajo sliko dejan skega stanja. Tako pride v naši odvetniški praksi do večnih sporov, ko se na kazenskih obravnavah izpodbijajo včasih res nevzdržni «dokazi» o vinjenosti s končno posledico, da imajo ljudje občutek relativnosti sojenja in pravice. lllllllllll■IIIIIIMIIII»lllllllllllllll■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII■ Primorska poje (Nadaljevanje s 5. strani) rin, iz katere je Koloini izvabil v svoji izredni kreativni predanosti razkošno poetično bogastvo; napetostno valovanje ni popustilo vse do kraja v vseh odtenkih i-zoblikovane skladbe, ki je vseskozi ohranila svoji muzikalni vsebini odmerjeni okvir. Morda je bilo to najtoplejša in najbolj nazorna dosedanja poustvaritev zbora. Pobudi la je navdušujoče podoživljanje. Marko skače Uroša Kreka je zahtevno pisana. Zelo solidno je pripravljena, potrebuje pa še nekaj časa, da jo zbor bolje dojame z ritmične in izrazne strani, vendar predstavlja uspeh za zbor, ki si je i. letošnjim sporedom zadal zahtevne naloge. Motil je rezko izstop joči glas iz prvotenorske skupine, ki se ni vključil v enotno naglaševanje in dinamično razlikovanje ter sklad no oblikovanje fraze. 11.00 12.30 13.00 13.25 13.30 14.00 15.00 NEDELJA, 14. APRILA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Velikonočna maša Velikonočni papežev blagoslov Urbi et orbi Kmetijska oddaja Risani filmi Vremenska slika DNEVNIK Risani filmi ARSENIO LUPIN Televizijska priredba Sredi belega dne so 17.30 17.45 18.00 19.10 20.00 20.30 21.40 22.30 10.00 po delu Maurica Leblanca iz neke banke izropali večjo vrednost v obliki delnic in vrednostnih papirjev. Policija sumi, da je to delo Arsenia Lupina. Zato je treba moža zalotiti in spraviti za zapahe. Notranji minister in prefekt se dogovorita, da bosta v ta namen poklicala na pomoč nekega zelo spretnega policijskega agenta, Viktorja, ki ga bodo poklicali iz Afrike. Ta se bo izdajal za človeka «iz podzemlja» in v tem svojstvu se bo vrinil v Lupinovo druščino in lopova aretiral. Toda Lupin... DNEVNIK Rezultati in kronike nogometnega prvenstva Glasbeno tekmovanje: 11 mangianote Italijansko nogometno prvenstvo: Registriran polčas nogometne tekme Vremenska slika DNEVNIK STAN IN OLLIO Na sporedu sta dva filma s tema znanima komikoma. Film Muraglie (Zidovi), je režiral Parrott in nam govori o lepih in tudi neprijetnih dogodivščinah teh komikov, ki prideta v zapor in med nekim uporom jetnikov ubežita in se skrijeta na bombažni plantaži med črnske delavce. Drugi film «L’esplosione» (Eksplozija), je prav tako poln humorja, ki ga znata dati ta dva komika. ŠPORTNA NEDELJA Filmske kronike in komentarji o športnih dogodkih DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL Prenos svečane otvoritve milanskega velesejma 16.30 Konjske dirke v Rimu in Plavalne tekme v Bergamu 18.40 Italijansko nogometno prvenstvo: Strnjen polčas ■ nogometne tekme 19.00 Na strani šibkejšega: LEPŠI JUTRIŠNJI DAN 19.50 Športni dnevnik 20.00 Ob dvajseti uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Glasbena prireditev Nastopa Little Tony 22.00 Sedmi dan: kulturne aktualnosti 9.30 10.15 11.00 12.30 15.30 16.00 17.00 17.20 17.25 17.35 19.45 20.00 20.25 20.35 21.45 22.15 22.50 19.45 20.15 20.30 22.00 JUGOSLOVANSKA TE1 FVIZIJA L. N. Tolstoj: VOJNA IN MIR Angleška dramska nadaljevanka Kmetijska oddaja Otroška matineja POROČILA Koncert pevskega zbora «Vasilij Mirk» s Proseka Kontovela Jubilej zvestobe, dokumentarna oddaja Zanimivosti doma in po svetu POROČILA Moda, nasveti, priporočila «Bila je noč v Rimu», celovečerni Rossellinijev film iz leta 1960 Detel Nagajivček, risanka DNEVNIK Tedenski zunanjepolitični komentar A. Kovačič: «V REGISTRATURI» • MVO: Nadaljevanje in konec dramske nadaljevanke, ki jo je pripravila zagrebška TV. Zadnje nadaljevanje nosi naslov «Krvava svat^ T1" , ; Gubeciana, film, ki ga športni pregled DNEVNIK je napravil Dušan Vukotič KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Serijski film o ptičih Pregled sporeda za prihodnji teden «Ljubezen je čudovita stvar», celovečerni film Veliki zabavni orkester RTV Beograd TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20,15 Poročila; 8.05 Velikonočne pesmi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Orgle; 11.15 Mladinski oder; «Zajčkovi pirhi»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Mirko Mahnič: «Vinska žalostna z alelujo»; 16.20 Glasbila; 17.00 Šport; 18.00 Nedeljski koncert; 19.20 Mojstri jazza; 20.00 šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Alban Berg, Sonata za klavir, opus 1. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Nepozabne melodije; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasveti; 12.10 Glasba pa željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15.30 Iz studia 14; 16.15 Poskočne; 17.00 Sosedni kraji in ljudi; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Poje Arsen Dedič; 19.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru: 20.45 Orkestri; 21.00 športna nedelja; 21.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Godala: 10.15 Nedeljski ansambli; 11.00 Velikonočna maša; 12.20 Skladbe za godala; 14.30 Folk Jockey; 15.10 Program z Ginom Bramierijem; Plošča za poletje; 16.30 Nogomet oj minute do minute; 17.30 Odrska glasba; 18.20 Filharmonični orkester; 19.55 Jazz; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Velikonočna zgodba; 21.30 Violina in klavir; 22.00 Joseph Conrad: «Vittoria». II PUDRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 šaljivi spored; 12.00 športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbe-no-govorni spored; 14.30 Plošče; 16.40 Vam ugaja klasika?; 17.30 Športna nedelja; 18.50 Plesna glasba; 19.55 Operna glasba; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Nedeljski revijski spored. Ili PROGRAM 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Simfonični koncert; 11.35 Skladbe za orgle; 12.20 Plesna in baletna glasba; 14.00 Italijanske popevke; 14.30. Angleška operna glasba; 17.30 Lahka glasba; 18.00 Literarna oddaja: 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija; 21.30 Klub poslušalcev. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Ludwig Achtel; «Pogumni krojaček» — igra za otroke; 9.05 še pomnite, tovariši ... ; 10.05 Prvi aplavz; 12.00 V nedeljo opoldne; 14.05 L. Pirandello: Idealni zakon — Humoreska; 14.25 Veliki zabavni orkestri: 15.10 Nedeljska reportaža: 15.30 Operne melodije; 16.00 Nedeljsko športno nonoldne; 18.15 Heinz Hostnig: «Podobe v ogledalu» — Radijska igra; 19 00 Lahko noč, otroci!: 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Leterarni nokturno — A. Blok: Pesmi; 23.15 Jazz za vse. PONEDELJEK, 15. APRILA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: MONOGRAFIJA 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino «Alarm na obali» 18.45 Srečanje z Badenom Powellom 19.15 Italijanske kronike Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «DORINGO» Film je režiral Arnold Laven, v glavnih vlogah pa igrajo Senta Berger, Tom Tryon, James Caan in Slim Pickens. Film je star western vojaškega značaja. Tu se križajo prigode številnih ljudi, ki živijo vzdolž reke Doringo na pod ročju, ki ga še naseljujejo Indijanci, ki pa so, logično, v boju z «bledoličniki». Toda niti sami belopolti ljudje niso med seboj preveč složni... 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 15.00 Motociklistične dirke v Imoli Plavalne tekme v Bergamu in Konjske dirke v Rimu 18.45 Športni dnevnik 19.00 Sloviti pobegi iz zapora: PRINC RAKOCZ1 Zgodba se dogaja na Madžarskem. Kmetje s področja Tokay se uprejo avstrijskim oblastem in prosijo princa Ferenca Rakoczija, naj bi jih v uporu vodil. Toda Rakoczi je ob ljubil zvestobo avstrijskemu cesarju. Kljub temu na Dunaju nimajo vanj zaupanja in mu nastavijo past. Nekemu francoskemu častniku naročijo, naj se izdaja za sla francoskega kralja, ki da je na strani upornega madžarskega ljudstva. In Rakoczi, ki je medtem pristal na upor, nasede. Aretirajo ga in zaprejo v Dunajskem Novem mestu. Od tod pa bo treba ven... 20.00 Ob dvajseti uri 20.30 DNEVNIK 21.00 TV razprave 22.00 Simfonični koncert Turinski simfonični orkester bo pod vodstvom Sergia Celi bidacheja izvajal Schubertovo Simfonijo štev. 2. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10 in 9.30 TV ŠOLA: Pravopis, Matematika, Kako rastem, Rokavski preliv, Vuk Karadžič 9.00 Angleščina 9.15 Nemščina 14.25 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu ČEŠKOSLOVAŠKA - ŠVEDSKA prenos v evroviziji iz Helsinkov 17.50 Kljukec je pestunja Igrica iz vrste Kljukčevih. dogodivščin 18.15 Obzornik 18.30 Na daljnem severu: LJUDJE MORJA Dokumentarni poljudno znanstveni film Film je režiral in ga tudi posnel Veikko Korkolainen po scenariju, ki mu ga je pripravil Reijo Kaasinen. 19.00 Mladi za mlade: «NA TI...» 19.30 KAJ HOČEMO Aktualna oddaja o družbeno - političnih dogajanjih Tokrat bo na sporedu kandidacijska konferenca republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. 19.45 Detel Nagajivček, risanka 20.00 DNEVNIK 20.30 Sodobna oprema Nasveti in priporočila 20.40 W. Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC 21.35 Kulturne diagonale 22.05 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risani filmi za otroke 20.30 Svetovno prvenstvo v hokeju na- ledu ČEŠKOSLOVAŠKA - ŠVEDSKA Barvni prenos iz Helsinkov 22.15 Predstava Julie Andrews drugi del TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski moLvi; 8.30 Popevke, 9.00 Praznična matineja; lU.OO Simf. koncert; 11.00 Mladinski o-der: «Klic po očetu»; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 15.10 Primo-ske zdrahe; 17.00 Program za mladino; 18.30 Glas in orkester; 18.45 Glasbeni utrinki; 19.10 «Vstajenje iz prozornosti ran», pesmi Vladimira Truhlarja; 19 25 Jazz; 20.00 Šport; 20.30 Našj kraji in ljudje; KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Poje Mino Reitano; 10.10 Ansambel Privšek in pevka Gilda Giuliani; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Ponedeljkov športni pregled: 14.40 Plošče; 16.15 Poskočne; 16.45 Parada orkestrov; 17.00 Glasbeni mozaik; 17.45 Športni pregled; 18.00 Izložba hitov; 19.00 Primorska poje; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Operna glasba; 22.00 Radio Koper vam predstavlja; 22.15 Trio Stradivarius. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Znane popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Program z Lino Volonghi; 13.20 Hit Parade; 14.00 Dva orkestra, dva stila; 14.40 Radijska nadaljevanka «Ben Hur»; Ì5.10 Glasba za praznični dan; 17.00 Pisan popoldanski spored; 17.55 Opravljivci; 19.20 Plesna glasba; 19.50 Pianist Dinu Lipatti; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Te- denski literarni pregled; 21.40 Koncert; 22.25 «Sodobna Italija» II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Me iodrama; 9.35 «Vojna in mir»; 9.55 Plošča za poletje; 12.40 Glas beno govorni spored; 13.50 Za kaj in kako?; 14.00 Plošče; 15.35 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Klavirske skladbe; 17.50 Plošča za poletje; 19.55 Pisan glasbeni spored. ìli PROGRAM 9.30 Praški ansambel; 10.00 Koncert za začetek: 11.00 Na spo redu je orgelska glasba; 11.40 Ba rok v glasbi; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 15.30 Redke operne skladbe; 17.00 Na sporedu je Re nato Parodi; 17 30 Lahka glas ba: 18.00 Brez naslova; 18.45 Kul turni pregled: 19.15 Večerni koncert; 20.15 Orff: «Prometheus»; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Lahka glasba; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Majhni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe: 13.30 Priporočajo vam ... ; 14.10 Amaterski zbori. 14.55 Sodobna oprema prostorov: 15.40 J. S Bach: Koncert za dve violini; 16 00 «Vrtiljak»; 16.45 Moda; 17.10 Koncert po željah: 18.00 Aktualnosti: 18 15 Lahka glasba; 18.45 Interna 469; 19 00 Lahko noč. o-trocii; 19.15 Ansambel T. Kmetca: 20.00 Predstavljamo vam o-per0 «Oberon»; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 16. DO 20. APRILA 1974 TOREK, 16. aprila 8.10, 9.35, 10.05, 17.35 TV šola; 16.06 Jugoslovanska košarka 74 — Rdeči - Beli, Prenos z Reke; 17.55 Kdo je napravil Vid-ku srajčko? — oddaja za otroke; 18.10 Obzornik; 18.25 Trio Silva Stringla; 19.00 Prehrana dojenčkov; 19.20 Na vrsti je nemi film; 19.45 Detel Nagajivček — risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Naša krajevna skupnost — ponovitev; 21.30 S. W. Reymont; «Kmetje» — dramska nadaljevanka; 22.30 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Izvedenci — igrani film: 22.00 Čile — dokumentarna odda,ja. SREDA, 17. aprila 8.10, 10.50, 14.45 TV šola; 17.10 Beli kamen — serijski film; 17.40 Obzornik; 17.55 Nogomet: Jugoslavija - Sovjetska zveza, prenos iz Sarajeva; 19.45 «Detel Nagajivček» — risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Film tedna: «Dr. Strangelove»; 22.05 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Risanka; 21.15 Dnevnik; 20.35 F’renos nogometne tekme: Jugoslavija - SZ; 22.00 Teresa Kesovija Show. ČETRTEK, 18. aprila 8.10, 9.05, 9.20, 9.35, 15.35 TV šola; 15.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: SZ . ČSSR; 18.40 Zlati cekin — 2. del; 19.15 Naš ekran; 19.45 «Detel Nagajivček» — risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Kam in kako na oddih; 20.40 Vest in pločevina: «Divji lov»; 21.15 Monitor «Olimpija»; 21.45 Poročilo z volilne konference ZK Vojvodina; 21.55 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 «FTvi greh» — film; 22.00 Hokej na ledu: SZ - ČSSR. PETEK, 19. aprila 8.10 in 10.50 TV šola; 17.25 Pisani svet: 18.10 Obzornik: 18.25 Podpeški oktet in ansambel F. Flereta; 19.00 Naš vsakdanji kruh- hranila: 19.25 TV kažipot; 19.45 «Detel Nagajivček» — risanka: 20.00 Dnevnik; 20.25 Tedenski gospodarski komentar; 20.40 Pojmo v dežju — igrani film; 22.20 Z volilne konference ZK Vojvodine; 22.30 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 20.35 A. Tolstoj: «Igralka»; 21.05 «Mepf R» — film: 21.55 Pesmi in plesi stare Indije, SOBOTA, 20. aprila 9.30, 10.35, 12.00 TV šola; 12.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: SZ . Švedska; 17.25 Sre Čanje s T, Maroltovo; 18.00 Obzornik; 17.15 «Zvezdica» — film; 19.05 Moda; 19.15 «Gledališče v hiši» — serijska igra; 19.45 «De tel Nagajivček — risanka; 20.00 Dnevnik: 20.20 Notranjepolitični komentar; 20.30 Štirje asi; 21.25 Pravnuki — risanjca; 21.50 Dnev nik‘ 22.05 Cannon — serijski film. Koprska barvna TV 17.25 Nogomet: Željezničar Sloboda: 19.45 Barbara — film; 20.00 Dnevnik: 20.30 Podkupo vanje in korupcija — film Col ditz; 21.20 Dogodivščine na morju - film: 21 50 Hokej na ledu: SZ švedska PrunoriìcT’dr.ói evmfc IZ NAŠIH KRAJEV 14. aprila 1974 OB 30-LETNICI BOMBNEGA NAPADA ŽELEZNI DEŽ NAD OPČINAMI 20. aprila 1944 kmalu po 13. uri so zavezniška letala v d\eh naletih odvrgla na Oprine več desetin bomb - Bilo je 41 mrtvih, mnogo ranjenih, porušenih 35 hiš, močno ali delno poškodovanih pa nad 200 Dne 20. aprila 1944 ob 13. uri 80 Opčine doživele hud zračni na-P8d. Bil je navaden delovni dan, nebo malo oblačno. Ljudje so bi-b Pri vsakdanjih opravilih do-b13, na polju in v službi. k smeri Tržič - Nabrežina je b®*! Opčine priletela skupina 12 do 15 bombnih letal in ravno to-bko manjših lovskih, ki so se na bdbp vrtoglavo poigravala okrog ''sčjih. Na Opčinah so takoj za-huile sirene za zračni napad. Ker 50 se. letala pojavljala nad na-sim področjem skoraj vsak dan Jb tudi večkrat na dan in so vsa-kokrat dal; zvočni znak za zrač-bi napad, so se ljudje temu pri-vadili in se zato za zavijanje 81ren niso niti zmenili. Svoje de-1? so opravljali naprej, ko da bi nič in sploh niso odhajali v «klonišča. Tistega dne ob omenjeni uri ko anglo . ameriška letala odvr-n-a Opčine mnogo težkih bomb. Bombardiranje je zajelo pretežno stari del vasi v smeri od vojašnic na Pugledu — Prose-ški cesti proti gornjemu delu vasi in proti Banom. To se je zgodilo tako hitro, da se ljudje niso niti zavedli, kaj se dogaja. Neko čudno šumenje in brnenje so slišali in hkrati eksplozije bomb, kar je povzročilo zmedo in strah. Po letalskem napadu so bile zaradi eksplozij bomb in prahu porušenih hiš Opčine nekaj časa za-meglene, takoj zatem pa je bilo od vseh strani slišati stokanje, jokanje in klicanje na pomoč. V prvem trenutku in v nastali zmedi se ljudje niso znašli, šele čez čas so nekateri prišli na pomoč ranjencem in zakopanim v ruševinah podrtih hiš. Takoj po letalskem napadu je prišlo tudi večje število nemškega vojaštva v bojni opremi iz smeri Ban v vas ugotavljat učinek letalskega napada. Nemški vojaki niso pomagali prizadetemu prebivalstvu, pač pa so naredili nekaj fotografskih posnetkov opustošene vasi za objavo v njih časopisu «Adriazeitung», ki je izhajal v Trstu. Razdejanje je bilo veliko, predvsem okoli cerkve, na Brdini, na Reni, pri gostilnah Malalan, pri Draščkovih, šklausovih in pri Ričetovih. Ubitih je bilo 41 ljudi, mnogo je bilo ranjenih, porušenih je bilo 35, zelo poškodovanih 60 in manj poškodovanih okrog 150 hiš. Vodovodna, plinska in e-lektrična napeljava je bila za dan dva prekinjena zaradi okvar od bombnih eksplozij in od porušenih hiš. Na pomoč je prišel tudi odsek gasilcev in skupina ljudi za prvo pomoč iz Trsta. V domačo cerkev so znosili mrtve, u-gotavljali so njihovo idenditeto in jih dajali v krste. Močno ranjene so na hitro obvezali in jih odpeljali v tržaško bolnišnico, lažje ranjence pa po prvi pomoči posla- naš nedeljski izlet naš nedeljski izlet Iz turističnega Devina na Grmado nato pa v Cer o vi je in Ma vh in j e Danes vam predlagamo dokaj tradicionalen, pa zato nič manj izlet, ki nas bo povedel na Grmado, enega najvišjih vrhov tržaškega Krasa. Za izhodiščno “čko smo izbrali Devin, kamor homo lahko prišli z avtomobi-'«n, avtobusom ali vlakom. Zve-?e Sq dobre, saj avtobus vozi lz Trsta vsako uro. DEVIN, znana vas slovenskih rifnčeu se je v zadnjem dvajset-letiu spremenila v turistično na-?e*ie. Osrednja vaška dejavnost ie gostinstvo, saj tuji in domači gostje kaj radi zahajajo semkaj. Zgodovina Devina in devinskega OTadu e zelo bogata in razgiba-na’ tu pa je ne bomo ponavljali, Sa) smo se o tem pred kratkim izpisali (PD, 27. jan. 1974). V Vcfsi deluje Kulturni krožek De-Vln-Štivan, ki skrbi za obnavljale slovenskih kulturnih tradicij, v, Devinu je pisalo mnogo sloven-syh pesnikov in pisateljev, med Plimi Jurčič, Aškerc, Gruden, °evk in Rebula. Na vaškem pokopališču je pokopan skladatelj Hrabroslav Volarič. . Pot nas vodi iz vasi čez dr-žavoo cesto štev. 14, ki jo bomo Prečkali na dokaj nevarnem o-^nku. Nadaljevali bomo pot pro-•t železniški postaji, od tu pa Pprno sledili markaciji številka 8. ia nas povede najprej po kolovozu proti Cerovljam, nato pa homo zavili v levo po asfaltirajo cesti na Kohišče. Nekaj metrov pred koncem asfalta nas Markacija na tlaku opozarja, da jPoramo po slabi poti na desno ln od tu do vrha Grmade (323 ht nadmorske višine) je le še dober skok. Ob poti in na vrhu Grmade zasledimo utrdbe iz pr-ye svetovne vojne. Na Grmadi Potekala fronta in hude bitke J0 zelo prizadele bližnje vasi. ^ato bo ogled Grmade zanimal tu-oi tiste, ki proučujejo vojaško strategijo v prvi svetovni vojni. Dsti pa, ki se ne zanimajo za v°jaško strategijo, lahko uživajo VUGOSLAV/&A. za kakih 500 metrov po isti poti, nato pa nam markacija nakaže cepitev. Zavili bomo proti Cerovljam, ki ležijo tik pod nami v dolini. V to vas bomo prišli po ^Éséé «'•Ern. $i kot izotr-o * S CERKVI in KHETVAfilll CD KAll Sl V ZAVEO f-vomr DOLŽNOST V D0AfV.lt' «OKt H ADII ZAČEL. j, , wi.NKOI.KO SKOK MBXUM6A ' r' FENDER It IE ROD VZEL ■ a.\ IUD KIH ON rij» ZAIICA —MA LN Sl l H BI -a CISTICA TE S'ETI «TSK . -N DUH V RAJ VABI CfcANTA spomin pa .ne vzeml PwmSYL Star nagrobnik na mavhinjskem pokopališču razgled na Furlanijo in na Alpe. Z vrha Grmade se bomo vrnili Markacija, ki nas vodi na našem izletu kolovozu iz zahodne strani. CEROVUE, 146 metrov nadmorske višine, so ena manjših vasi devinsko-nabrežinske občine. Prebivalci se v veliki meri ba-vijo s kmetijstvom: razvita je živinoreja, pa tudi vinogradnikov je precej. Vas so avgusta 1944 Nemci požgali in večino ljudi deportirali na prisilno delo v Nemčijo. V Cerovljah ni ne cerkve ne pokopališča; vas je brez telefonske kabine in brez javnih prevozov. Za vse to je odvisna od Mavhinj, če izvzamemo telefon v domači gostilni, v kateri se lahko tudi okrepčamo. V bližini Cerovelj odlaga smetarska služba devinsko-nabrežinske občine smeti, zaradi česar se domačini pritožujejo. V Cerovljah zapustimo naše markacije. V vasi zavijemo pri vodovodni pipi v levo, nato pa po makadamski cesti na desno. Prehodili bomo dober kilometer in prišli do mavhinjskega pokopa- lišča, ki si ga je vredno ogledati zaradi nekaj zelo starih nagrobnih spomenikov. Še nekaj minut hoda in prispemo v Mavhinje. MAVHINJE, 180 m nadmorske višine so bile v letih 1915-1917 baza avstro-ogrskega topništva. V prvi svetovni vojni je bila vas hudo poškodovana. Po vojni so jo obnovili, leta 1944 pa so jo Nemci požgali istočasno s Cerov-Ijami in Medjo vasjo. Tudi Mav-hinjci so morali na prisilno delo v Nemčijo. Po vojni so vas popolnoma obnovili in danes je le malo spominov na tisti žalostni dogodek. Prosvetno delovanje je bilo v Mavhinjah precej razvito v dobi med dvema vojnama, medtem ko je sedaj zamrlo. Mavhinj-ska cerkev je bila zgrajena v obdobju prehoda na barok, točna letnica pa ni znana. Na 25 metrov visokem zvoniku napisana Devinski portiž; v ozadju stari in novi grad Primer kraške arhitekture v Cerovljah plošča opozarja, da je bil ta zgrajen leta 1796. V cerkvi sv. Nikolaja je precej okrasnih kipov. Velika drevesa na trgu pred cerkvijo zakrivajo pročelje. V vasi sta dve gostilni, ki nam nudita dobro hrano in pristno domače vino. Iz Mavhinj se bomo vrnili po isti poti, vendar pa ne bomo zavili po makadamski cesti proti Cerovljam, temveč bomo šli dalje po asfaltu. Na prvem križišču bomo zavili v levo proti Sesljanu, nato pa zopet v desno po lepi asfaltirani cesti na Kohišče. Prehodili bomo približno kilometer, ko bomo srečali markacijo, ki nas je privedla iz Devina. Vrnili se bomo torei po isti poti do železniške postaje, nato pa nadaljevali pot v Devin, ki je naš cilj. li v domačo oskrbo. Pred Šklausovo gostilno na cesti so obležali mrtvi oče, sin in hči iz Povirja, ranjenega konja pa je nemški vojak ustrelil. Družina se je namreč vračala domov iz Trsta, konja in voz pa so si tisti dan izposodili. Pri Koritniko-vih je bomba ubila vso družino razen družinskega poglavarja, ki se je tisti dan mudil na polju. U-mrli so žena, hčerki, sin in vnuk. Pogreb ubitih ljudi po letalskem napadu je bil skupen. Prepeljali so jih s tovornjakom od cerkve do pokopališča. Ker je bilo med mrtvimi mnogo vaščanov, so se pogreba razen svojcev in mnogih Opencev udeležili občinski prvaki na čelu s tržaškim škofom. Pozneje so pri odstranjevanju ruševin našli še nekaj mrtvih, na primer pri Draščkovih jn pri Korit-nikovih. Zaradi porušenih domov so se prizadeti morali izseliti v bližnje okolne vasi. Občin© so dale v zadnji vojni velik krvni davek za osvoboditev. Poleg 41 ubitih pri bombardiranju je padlo na raznih bojiščih 9, v narodnoosvobodilni vojni 47, pogrešani so bili 4, v bitki za Opčine pa je padlo 8 domačinov in na koncu vojne pri prevozu mu-nicije še 4. Skupno število padlih Opencev je 113. Toliko v osvežitev spomina na tiste hude čase. ANGEL VREMEC RAJBELJ Tomaž Cuder iz Rablja nam je poslal naslednji zapis, ki ga rade volje objavljamo: V «Bar centrale» sem prebiral naš zamejski list o italijanski noti z dne 11. marca letos. Pri sosednji mizi je sedela skupina ljudi iz Beneške Slovenije. Med njimi je bila deklica, stara kakih 10 let. Zelo vljudno me je vprašala, če lahko pogleda naš zamejski tisk. «Punčka, izvoli!» Nekaj časa je brala, pa sem opazil, da so se ji vlile solze. «Kaj je, punčka, da te je tako ganilo?» «Brala sem, pa nisem nič razumela, ker me niso šolali v mojem materinem jeziku. Rada i-mam vse mame, mojo mamo pa imam najrajši.» S! v RIZ Sestanek Slov. skupnosti o šolskih vprašanjih Slovenska skupnost je imela 8.4. v Križu sestanek na katerem je bil govor predvsem o krajevnih šolskih problemih. Na sestanku je bilo prisotno tudi predstavništvo združenja staršev. Sestanek je odprl krajevni konzultor Mario Sedmak, ki je poudaril živo zanimanje kriškega prebivalstva za šolske probleme. Podrobneje je nato obdelal razne probleme slovenske šole T. Kostnapfel, za njim pa so prisotne seznanili z opravljenimi koraki predstavniki združenja staršev. Po teh poročilih je tržaški občinski odbornik dr. Dolhar podrobneje govoril o boju, ki ga je vodila Slovenska skupnost na pogajanjih za sestavo programa tržaškega levosredinskega odbora in povedal, kako je prišlo na njeno zahtevo do nakazila 600 milijonov lir za gradnjo novega slovenskega šolskega centra v Križu. Dolhar je nato omenil razne vesti o predlogih zaradi lokacije bodočega slovenskega šolskega centra in o njegovi obsežnosti. Zagotovil je, da bo Slovenska skupnost zagovarjala v občinskem odboru najbolj ustrezno rešitev v skladu z nakazano vsoto 600 milijonov lir. S to vsoto je treba začeti z gradnjo novega slovenskega otroškega vrtca in nove slovenske osnovne šole ter najti u-strezno rešitev za slovensko srednjo šolo. Zagotovil je, da bo posredoval, da bi šolski avtobus prevažal otroke, ki ne smejo biti izpostavljeni nevarnostim ceste in gostega prometa. Prisotni so nato obravnavali razna pereča vprašanja. Deželni svetovalec Štoka je poročal o problemih, ki zadevajo predvsem slovensko narodno skupnost. VEČA SE NEZADOVOLJSTVO MED PREBIVALSTVOM Slabe avtobusne zveze v zgoniški občini Prebivalci se v vedno večjem številni ------------------ poslužujejo javnih prevoznih -n d-l. \ PREDLOG IA A VTOBUSNE PROGE PO USTANOVITVI KONZORCIJA V teh dneh so začeli uslužbenci zasebnega avtobusnega podjetja «La Carsica», ki vzdržuje zveze med mestom in zahodnim Krasom (devinsko - nabrežinska, zgoniška in re-pentabrska občina), s sindikalnim stavkovnim gibanjem, da bi dosegli obljubljeni prehod k občinskemu podjetju ACEGAT. Zaslutili smo, da je vzrok tega drastičnega ukrepa še drugega izvora, saj smo že dalj časa poslušali pritožbe, da z avtobusnimi zvezami predvsem z bolj oddaljenim podeželjem nekaj ni v redu. Zato smo izvedli nekako anketo med zainteresiranim prebivalstvom iz zgoniške občine, ki se vsak dan poslužuje avtobusnih zvez, in jim zastavih vprašanje, če so zadovoljni s sedanjim stanjem. «Boljše je, da molčim, če bi pa moral navesti vse težave in nepri-like, s katerimi se srečujemo, ne bi znal kje začeti.» Takšen je bil eden izmed najbolj črnogledih odgovorov. Resnici na ljubo niso bili vsi tako kritični, vsi pa so bili edini v tem, da je ne-obhodno potrebna takojšnja reforma avtobusnih prevozov, ker sedanja razpoložljivost prevozov ne ustreza povpraševanju oziroma številu zainteresiranih: na dlani je, da so avtobusne zveze med mestom in zaledjem odločno slabe ter pomanjkljive. Skušali smo izslediti vse negativne oziroma pozitivne činitelje, da bi si ustvarili jasno sliko, zato smo v letečem intervjuju pokramljali z večjim številom prebivalcev zgoniške občine. Odgovori so bili res pestri in so osvetlili iz vseh zornih kotov to kompleksno in aktualno vprašanje. Starejšega družinskega očeta iz Sa-leža, ki bo kmalu stopil v zaslužen pokoj, smo vprašali, kaj meni o javni prevozni povezavi. Dal nam je zelo jasen odgovor: «Avtobusna služba v naših vaseh je če- dalje bolj pomanjkljiva in ne u-streza potrebam domačega prebivalstva. če upoštevamo, da se vsak dan vozi v mesto okoli 100 oseb iz zgoniške občine, je jasno, da je število voženj nezadostno. Medtem ko so do Proseka avtobusne vožnje številčno in časovno bolje odmerjene in razporejene, pa je zvez z Gabrovcem, Saležem, Samatorco, Zgonikom in Repničem odločno premalo (le 8 voženj ob delavnikih!). Kar pa je najbolj neudobno, so veliki časovni presledki med eno in drugo vožnjo, ki presegajo celo polne štiri ure. Zvečer ob 20. uri pripelje zadnji avtobus, tako da si morajo zamudniki pomagati, kot vedo in znajo». Iz te izjave izhaja, da so bistvene težave zaradi premajhnega števila voženj (logična posledica te postavke je seveda neizogibna na-trpanost) in zaradi slabe časovne razporejenosti voženj. Kar se tiče premajhnega števila voženj, nas je zanimalo, koliko delavcev in študentov se dnevno vozi v mesto. Po zbranih podatkih se število u-porabnikov avtobusnih zvez v zgoniški občini suče okoli sto, ti imajo mesečru? abonmaje. Poleg teh je precejšnje število tistih, ki občasno zapuščajo domačo vas, ko gredo pač po opravkih ah nakupih. «Zanimiva je ugotovitev, da neprestano narašča število tistih, ki se vozijo v mesto z avtobusom namesto z zasebnim avtomobilom», nam je zaupala brhka blondinka iz Repnica. In res je tako. Huda energetska kriza, ki je v zadnjem razdobju pritisnila po vsej državi, je pustila vidne sledove tudi na lokalnem prevozniškem področju. Visok standard je do pred kratkim omogočil skoraj sleherni družini, da si kupi in vzdržuje svoj avtomobil. Delavci so Se vozili na delovna mesta z lastnimi avtomobili, z veli- Občinsko avtobusno podjetje ACEGAT je pripravilo osnutek za proge, ki bi jih vzdrževal novi pokrajinski konzorcij za prevoze poleg sedanjih Acegatovih prog. Novih prog je 13. Po tem predlogu bi se avtobusi dotikali skoraj vseh vasi tržaške pokrajine. SEZNAM PROG: Nabrežina — Šempolaj — Mavhinje — Ribiško naselje — Medja vas * * * Prosek — Gabrovec — Samatorca - — Br.ščiki — Prosek Cerovlje — Sesljan — Devin Salež — Zgonik — Repnič Trebče — Bani — Opčine — Fernetiči — Repentabor — Veliki Repen * * * Trst — Prosek — Nabrežina — Sesljan * * * Katinara — Boršt — Jezero — Draga — Pesek — Gročana — Bazovica * * * Domjo — Žavlje — Osp — Mačkolje — Prebeneg — Dolina — Boljunec — Boršt — Ricmanje — Domjo * * * Milje — Žavlje — Industrijska cona — Veliki motorji * * * Milje — Rabojez — Žavlje — Milje * * * Milje — Korošci * * * Milje — Cerei * * * Milje — Sv. Rok — Zindis — Stare Milje Milje — Sv. Rok — Suhi rt Milje — Sv. Rok — Milje * * Milje — Stare Milje Lazaret — Sv. Jernej — Stare Seveda gre le za osnutek, ki ga bo morala pristojna občtorl-a komisija še proučiti. Vsekakor pa je ta osnutek dokaz, da se bliža začetek delovanja pokrajinskega konzorcija za prevoze. kimi praktičnimi prednostmi in z optimalno razporeditvijo razpoložljivega časa. Avtobusa so se posluževali skoraj izključno dijaki in štu- ......................................................«ni.............................................. K0NT0VEL S 74. OBČNEGA ZBORA Delovanje Gospodarskega društva je bilo tudi lani zelo živahno Novi odbor bo moral proučiti vprašanje ureditve in uporabe društvene dvorane -JlV j» i* Zadružniška miselnost, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja kot odraz novih potreb in spreminjajočih se družbenih odnosov, ni za naše specifične razmere nekaj povsem novega. Tovrstne oblike gospodarske dejavnosti segajo v marsikaterem našem kraju daleč v zgodovino in so odigrale neprecenljivo vlogo ne samo na družbeno-gospodarskem področju temyeč tudi pri narodnostnem osveščanju in samoohranjevanju predvsem v najkritičnejših obdobjih tako razburkane narodne preteklosti, ko so potujčevalni valovi najsiloviteje butali v naše narodno telo. S takšno zadružniško obliko gospodarskega poslovanja se že veliko let lahko ponašajo Konto-velci. V letih najintenzivnejšega narodnega preporoda v naših kra-jih se je poleg krajevnih organizacij čitalniškega in kulturno-pro-svetnega značaja rodilo na Konto-velu tudi Gospodarsko društvo. Temelje je novi zadružni organizaciji, katere osnovni namen je bil pomoč članom za poživitev in razvoj predvsem kmetijskih dejavnosti, ki so bile osnova vaškega življenja, postavil nadobudni kulturni delavec Jaka Štoka. Teklo je leto I960 in od tedaj se je Gospodarsko društvo na Konto-velu stalno krepilo in razvijalo, če izvzamemo težave v obdobju fašističnega terorja, ki se je o-bregnil ob vse, kar je dišalo po slovstvu. Tako je kontovelsko društvo živo še danes, po 74 letih, čeprav se je z novimi časi ma-sikaj spremenilo, kar odpira nove probleme in nove poglede na cilje in namene društvene dejavnosti, ki so marsikdaj v neskladju s prejšnjimi pogledi. To neskladje je v kontovelskem Gospodarskem društvu v zadnjih letih vedno bolj čutiti, še posebej pa je prišlo do izraza na zadnjem, 74. občnem zboru, ki je bil v soboto, 6. aprila v prostorih društvene gostilne na Kon-tovelu, kjer sta se soočali dve Kontovelska gostilna je sodobno opremljena Pročelje društvene gostilne na Kontovelu mnenji glede vprašanja ureditve in uporabe društvene dvorane, ki je že nekaj let skoraj neuporabna in se počas.i ter neusmiljeno kvari. Ena stvar je pri tem vsem jasna: velika škoda je, da se vaščani ne morejo več posluževati te prosvetne dvorane, v kf-teri je bilo še pred nedavnim toliko kulturnih in drugih prireditev, ponos vaščanov in zgled kultumo-prosvetnesa snovanja. Toda Gospodarsko društvo, ki je poleg gostilne in športnega igrišča ob njej, lastnik tudi te dvorane, ne razpolaga s tolikimi sredstvi, da bi moglo kriti nemajhne stroške morebitnih popravil in preureditve dvorane. Tu se za članstvo Gospodarskega oruštva odpira nelahka dilema: ali prepustiti dvorano svoji neizbežni usodi, ali pa jo prepustiti, tako kakor zemljišče, na katerem stoji športno igrišče, v najem domačemu športnemu društvu, da bi jo na lastne stroške preuredilo in nato uporabljalo. Temu vprašanju je bil namreč posvečen največji del sobotnega občnega zbora, ki pa še ni sprejel dokončnega sklepa v tem pogledu, čeprav sta Gospodarsko društvo in športno društvo Kontov el na skupnem dogovoru že pripravili pogodbo, ki čaka samo še na podpis obeh p-edstavnikov. Pomisleki za prepustitev, oziroma za posojilo dvorane športnemu društvu, izvirajo predvsem iz nekaterih ne najbolj zadovoljivih izkušenj, ki jih je imelo Gospodarsko društvo s tem, da je pristalo na ureditev športnega igrišča na svojem zemljišču v neposredni bližini društvene gostilne. Igrišče je nepričakovano postalo kamen spotike. Sprožil ga je gostilničar --najemnik, češ da se ob vseh športnih prireditvah gnete na gostilniškem dvorišču toliko nadležnih navijačev, da ni prostora za gostilniške goste. To je oilo sicer res in Gospodarsko rit-c štvo, za katero je društvena go stilna osnovna gospodarska do brina, je naglo uk-epalo, kakor je bilo tudi raizvidno iz predsedniškega poročila na sobotnem občnem zboru. Ob glavnem vhodu na gostilniško dvorišče je postavilo manjša vratca ter ob športnih prireditvah glavni vhod zaprlo, da bi s tem preprečilo dohod na dvorišče vsaj avtomobilom. Tudi to pa še ni popolnoma rešilo problema in najemnik je odpovedal pogodbo, zaradi česar je moralo Gospodarsko društvo poiskati novega gostilničarja. Kar ni razčistil sobotni občni zbor bo seveda v breme novemu odboru, vsekakor pa vlada v vasi prepričanje, da se bodo stvari kmalu popolnoma razčistile. Občni zbor je odprl dosedanji predsednik Stanko Starc, ki se je v pozdravnem nagovoru spomnil ter z enominutno zbranostjo počastil spomin na pokijne odbornike in člane društva. V krajšem a izčrpnem poročilu je nato podal pregled društvenega delovanja v preteklem letu, kjer je posebej opisal že omenjene probleme ter težave, ki jih je odbor imel ob uvedbi novega davčnega sistema IVA. Med pobudami v preteklem letu je omenil izlet v Dobrovo, kjer je društvo nakupilo 86 hi vina ter pri tem izrazil željo, da bi v bodoče takšne izlete priredili skupno s pro-seškim društvom. Po krajšem poročilu predstavnika nadzornega odbora Josipa Regenta ter blagajnika Ferda Daneva je občni zbor pod predsedstvom Evgena Starca izvolil nov in precej pomlajen odbor. Sestavljajo ga: Ferdo Danev, Dario Starc, Ado Ban, Josip Regent, Darko Starc, Drago Danev, Marjan Pertot, Stanko Starc. Mario Danev, Bruno Pertot, žarko Prašelj, Livij Albi, Danilo Danev, Evgen Starc in Virgil Perini. Občni zbor je med drugim sklenil nagraditi dolgoletnega in zaslužnega odbornika Josipa Štoko. DUŠAN KALC dentje, ki še niso imeli vozniškega dovoljenja in pa maloštevilni starejši ljudje ter dekieta Zmanjkale so tudi mlekarice, ki so še do pred nekaj leti v velikem številu vsak drugi dan nosile mleko v mesto, sedaj pa bi jim nizka krnma cena mleka komajda krila žive stroške prevoza. 'Jako se je v bližnji preteklosti posluževal avtobusnih zvez le majhen odstotek vaškega prebivalsUa, ki dnevno potuje v mesto. In z malo dobre volje se je dalo tudi razumeti in opravičiti slabo javno prevozno službo. Sedaj pa smo z ekonomsko krizo in s podražitvijo bencina zabeležili socialni premik nazaj. Zaradi nemogočih vzdrževalnih stroškov osebnega 4-koiesnega konjička je večina proučila visoke izdatke za vsakodnevno vožnjo v mesto (okoli 40 km) in prišla do zaključka, da je edina pametna rešitev, če avtomobil počiva v garaži. In tako se je tudi zgodilo. Velika večina «šoferjev» se poslužuje avtomobila ie v izrednih primerih, večinoma pa služi kot pripomoček za nedeljske izlete, seveda v skladu z zakonskimi določili v režimu «austerity». Poleg naraščajočih vzdrževalnih stroškov avtomobilov in vedno bolj problematičnega iskanja parkirnega prostora, je veliko vplivala v tem smislu nedavna odločitev, da se minimalna globa za parkiranje na prepovedanem mestu poviša na 5.000 lir, kar je že marsikoga prisililo, da se je odločil za «razporoko z avtomobilom». Posledica cele vrste podobnih individualnih odločitev pa je velika obremenjenost na avtobusnih progah, ki so sedaj še bolj pomanjkljive kot kdajkoli prej. študent iz Gabrovca se nam je potožil in nam orisal probleme svoje «kategorije». — «Jaz in več drugih kolegov moramo pešačiti domov, ker avtobus odpelje iz mesta ob 13.15, naslednji pa komaj ob 17.20. Ker ima naš šolski urnik večjg število učnih ur, moramo hoditi s Proseka oziroma Božjega polja do doma, če je lepo vreme, še ni tako hudo, ko pa je slabo vreme, se moramo posluži-ti avtostopa in upati v usmiljenje kakega mimoidočega avtomobilista.» «Vožnja z avtobusom je zanimiva in napeta, kot da bi človek prebiral kriminalko, saj med vožnjo pogostoma nastopijo okvare, tako da pride včasih do pravih avantur», nam je ironično izjavil vajenec iz Samatorce. Mladega Zgoničana smo vprašali, kako se je prilagodil na avtobusne zveze, potem ko se je že več let vozil z avtomobilom. — «Ni dvoma, da je bila vožnja z zasebnim prevoznim sredstvom zelo praktična, ker sem zjutraj lahko pospal kako minuto več. Predvsem pa sem se izognil dolgemu čakanju ob povratku v domači kraj. Vendar moram omeniti tudi negativno plat, ki ima veliko težo. Ko sem se vozil z avtomobilom sem praktično izgubil stik z ljudmi. Sedaj pa imam priložnost, da med vožnjo spoznavam vedno nove ljudi, da poglabljam poznanstva, da živo spoznavam z lastnimi izkustvi, 'kako se svet vrti’*. Za konec («dulcis in fundo») pa še izjava navihanega in zapeljivega dekleta iz zgoniške občine, ki se vsak dan vozi z avtobusom na delo: brezskrbno je skomignila z rameni, češ da nima časa misliti na težave s prevozom. — «Vsak dan vidim v avtobusu ljubega in čim daljša je vožnja oziroma čakanje. tem več časa sem z njim. To pa je že nekaj. ..» No, iz te izjave lahko sklepamo, da drži tisti pregovor, ki pravi, da vse zlo ne škoduje. Vendar zaradi naraščanja števila tistih, ki se dnevno vozijo v mesto z avtobusom, si zainteresirano prebivalstvo zgoniške občine obeta, da bodo pristojni organi poskrbeli za takojšnjo ugodno, globalno rešitev tega perečega problema. BORIS SIMONETA PrSmórslti^névnifc 8 14. aprila 1974 OB OBISKU EDINEGA PREŽIVELEGA TALCA INŽ. STEVA RODIČA Pričevanje ob zidu mučeniške smrti 71 ustreljenih talcev na Opčinah Inž. Rodič je povedal za število ustreljenih in pokazal točen kraj streljanja, ki je ob zidu za sedanjim spomenikom Spominske svečanosti ob 30. obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah se je udeležil tudi inž. Ste-vo Rodič, ki je prišel iz Bihača kot edina preživela priča groznega pokola. Tudi Rodič je bil namreč med 72 talci, ki so jih Nemci odpeljali iz koronejskih zaporov da .lih ustrelijo na openskem strelišču kot hudo represalijo zaradi atentata v openski kinodvorani. Na skoraj neverjeten način, predvsem zaradi svoje prisebnosti ter poguma pa si je mladi bosanski fant rešil življenje in na Krasu nadaljeval po partizanski poti, na katero je stopil že poleti 1941 v Bosni. Po nedeljski proslavi na Opčinah je ostal pri nas, kot gost partizanskega združenja ANPI, do četrtka. Obiskal je predvsem družini Petelin v tvtpmču in Milič (Grzonovi) v Saležu, pri katerih je našel prvo zavetišče, pomoč in vezo s partizani. Srečal se je po tolikih letih z nekaterimi soborci, sprejel ga je podpredsednik deželnega sve.a ditoni, zgoniški župan Josip Guštin mu je na županstvu podaril spominsko plaketo, spominsko plaketo so mu izročili openski partizani, združenje ti'iìri inu je poklonilo knjigo o Bazoviški brigadi, Slovenski klub pa mu je ob srečanju v Gregorčičevi dvorani podaril Hlavatyjevo sliko s kra-ško pokrajino, ki jo je prepojila kri talcev. Srečen, da se je vrnil v naše kraje, kjer se je pred 30 leti «spet rodil», kot je sam rekel, in da je lahko obiskal ljudi, ki so mu pomagali v najhujši stiski, je rad odgovarjal časnikarjem in večkrat pripovedoval svojo skoraj neverjetno zgodbo, iskreno in priproso, ua j. so uo m' *.fca in te je spreletaval srh, ko si ga poslušal. Tudi najmanjše podrob-n s'i to mu os <- _ Kut v.u .. ne v spominu, datumi, imena, kraji. Zato smo mu zelo hvaležni. Po njegovem pripovedovanju imamo zdaj točen opis dogodkov 3. a-piua 1944, pi šis so na dan 'n so bile osvetljene nekatere pomembne stvari ter podrobnosti. Tako smo dobili potrdilo o števili’ ustreljenih talcev, opis turobnega «cerimoniala», junaškega za eržan,a ta.cev in p u.osu m.c s ič-nih krvnikov ter njihovih fašistič nih pomagačev. Stevo Rodič, ki smo ga za to nalašč zaprosili, nam je v sredo dopoldne tudi točno pokazal sam kraj ustrelitve talcev, to je nekaj metrov za spomenikom, ob zidu, ki so ga pred leti delno porušili in ki je ločen od spomenika z žično ograjo strelišča. Piedstavniki partizanskega združenja, ki so bili navzoči, so poli iarill, da b d • zr.. co o i-č rske uprave, naj poskrbi, da se čiunrej žična ograja premakne, da bo ta zid sestavni del spomin-s-.c,a obeležja. Važno je tudi to, kar je Stevo Ro:. slisi.1 O St/. 'hjU utic., u streljenih talcev, kot mu je te-d :čez n à'ij on, , rt o .na se st ra ranjenega garibaldinskega komisarja «Bruna». Stevo Rodič se je rodil 16.4.1924 v Luvarju. Ud suif.ga zatt.^a sc je ude'ržil ervebod In-ga b ja v Bosni. Leta 1942 je bil ujet in ga je italijansko vojaško vojno sodišče v Šibeniku obsodilo na 12 let strogega zapora (dva njegova tovariša so obsodili na smrt in ustrelili). Začela se je dolga pot po italijanskih za nori h : Ancona, Bologna. Parma, Firence, Reka, Trst. Tudi v koronejskih zaporih je bil vedno sam v samici. Takole, približno, pripoveduje Rodič. Nekega dne, bilo je to 3. aprila 1944 dopoldne, okrog 10. ure. je prišel v celico stražar, prebral iz seznama njegovo ime in mu ukazal: «Fuori con tutta la roba». Z njim sta bila dva esesov-ska nacistična policaja. Na hodnik so prihajali zaporniki iz drugih celic. Med njimi je Stevo zapazil mlado, zaskrbljeno dekle, in jo potolažil, ko se mu je potožila, da jo bodo verjetno ustrelili, ker so jo zajeli s partizansko pošto in d verni pištolami (bila je to komaj dvajsetletna Marija Roza Umer iz Marezig). Talce so odvedli na dvorišče in jih preštevali. Najprej so jih našteli 73, nato pa so ugotovili, da jih je 72. Ko so bili vsi postrojem, so Inž. Stevo Rodič kaže mesto ob zidu, kjer so streljali talce na Opčinah jim Nemci ukazali, da morajo ouvreči vse kar /majo pri seou S seboj lahko vzamejo le 2-3 cigarete. Tedaj mu je Sergio Ga-lovich z Reke dejal: «Ustrelili nas bodo». Spravili so jih na pokrite tovornjake in jih odpeljali. Med potjo je Galovich ugotovil, da jih peljejo na opensko strelišče. Ko so jih pripeljali na Opčine, je Rodič zagledal napis «Tiro a segno nazionale». Tedaj mu je bilo jasno, kaj jih čaka. Nekdo, o-blečen v zeleni uniformi je ukaza: po itaujansko: «acenoete giù dieci». V tej prvi skupini so bili z Rodičem še Igor Botič, Sergio Galovich in Leopold Oblak iz Ilirske Bistrice, ki je bil najstarejši med njimi. Odvedli so jih pred zid. skupina 25 - 30 morilcev se je postavila v po ki„g. Talci so vzklikali: «Smrt fašizmu, svobeda narodu», «živela Kr», «Živela svoboda» in stisnili pesti. Nemci sp se razburili in se je začelo streljanje. Na levi strani je padel Oblak, na desni Galovich. Kri in možgani ustreljenih tovarišev so pljusk/ nili Stevu v obraz, še je stal pokonci. Sploh ga ni zadela krogla, i/tnutki — večnost, ro.em se je okrenil na desno in padel. Tiho in mirno je ležal. Slišal je, kako je Nemec vsakega talca še enkrat ustrelil v glavo. Njega ni ustrelil, verjetno zarzai tega. ker je nuet obraz prikrit ves okrvavljen, da ga ni bilo spoznati. Nato so pripeljali drugo skupino. Stevo je slišal bodrilne besede: «Glej. kako so padli naši tovariši. Drži se korajžno, kot om.» t>pa vzklili: «Smrt fa . . .», ki ga je prestreglo streljanje. Deset po deset so jih streljali, nato pa še vsakemu strel v glavo. Ko je Nemec ustrelil talca iz druge skupine, je krogla zadela Sfeva v nco, na Kateii je /czai padli tovariš. Streljanje talcev se je končalo okrog 15. ure. Nemci (člani nacistične varnostne službe SD) so se odpeljali, ostalo pa je pet stražarjev. Stevo je že razmšlal, kako bi zbežal in se rešil. Potem je prišla skupina 20 -25 vlakov v zeleni italijanski uniformi. Govorili so v pravi italijanščini in Slevo se še dobro spominja kaj so se pogovarjali. «Un bel macello.» «C’è qualche italiano?» «No, sono tutti maledetti slavi, banditi.» «Che bella moretta.» Nekdo je začel brskati po žepih, da bi kaj našel, pa je zaklel in zagodrnjal: «Non c’è niente. Tutto insanguinato.» Pravili so, da bodo prišli kamioni in odpeljali trupla. Nekdo je dejal, da bodo skopali eno samo veliko luknjo in vanjo zmetali trupla. Padel je mrak, ko je prišel nekdo, pozdravil «Buona sera» in ukazal italijansko govorečim vojakom, naj se vrnejo v vojašnico. Povedal je, da bodo trupla odpeljali naslednji dan, ker ni na razpolago kamionov. Vojaki v zelenih uniformah (Col-lottijevci? Italijanski esesovci? Difesa territoriale?) so odšli, o-stalo pa je pet nemških stražarjev. Bila je že tema, lepa pomladanska noč. Nemci so nekaj časa hodili okrog sedmih vrst trupel, se ustavljali, pogovarjali, šalili in prižigali vžigalnik. Stevo jih je prikrito opazoval. Ko so bili obrnjeni vstran, je začel lesti po mlaki krvi. Prilezel je do žične ograje, si napravil v njej malo luknjo, plezal in oprezal, pa si še natrgal suhe trave in se zamaskiral. Tako je neopazno zlezel in prišel do ceste (Opčine - Repentabor), skočil, ali padel čez zid in omedlel. Ko se je prebudil, ga je oblil mrzel znoj po vsem telesu. Nap-ej, naprej! Prišel je do cerkve, potem do bunkerja z opozorilnim napisom, da je prepovedan dostop civilnemu prebivalstvu. Proč od tod!. Krenil je v gozd, potem v drugo smer. Prišel je do lokomotiv, spet krenil v drugo smer. Zjutraj je zapazil civiliste, ki sq nekaj kopali, potem pa nemško vojaško stražo. Proč! Zagledal je kamniti stol in se skril pod njim. Sreča, pa taka. Kmalu so namreč prišli na vaje nemški vojaki, in ga niso zapazili. Potem je zagledal fantiča, ki mu je povedal, da ni Nemcev v bližini, in ves prestrašen zbežal. Pri svetlem se je skrival, v temi je plazil, se spotikal. Na desno, proti hribom, tam so partizani, tam je rešitev. Tretji dan (6. aprila) je zagledal družino, ki je sekala dva. Čudno so ga gledali, kot prikazen. «Ni mi za hrano. Kje bi dobil vezo s partizani?» «Ne vemo. Pojdite v tisto vasico, v prvo hišo. Tam je to- varišica Milka, ki ima vezo.» Potem je srečal še dve dekleti: «Mi imamo rade naše fante» so mu odgovorile, ko je povpraševal po partizanih. Na pravi poti sem, si je mislil Stevo, ko je to slišal. Končno je le prišel do Milke v Repniču. «V tvojih rokah je moje življenje.» Kurirka Primorka je odšla v vas, za vsak slučaj, da ne bi prišli tisti hudiči od Nemcev. Stevu so postregli z mlekom in kruhom, mu dali čisto perilo, o-bleko in čevlje. Pospremili so ga v Salež k «Grzonovim», kamor je prišel zdravnik (dr. Leopoldo Zanni) iz Nabrežine in mu obvezal ranjeno nogo. «Nič hudega, malenkost za Bosanca,» ga je potolažil. Zdaj sem med svojimi, si je dejal, čeprav me niso še nikoli videli. Toda popolnoma gotov in na varnem se je Stevo počutil šele ko je zagledal partizane, s puško, bombami, pištolami. V bunkerju za ranjence v Ro-bijah je bil z njim tudi garibaldinski komisar Bruno. Ko ga je čez nekaj dni prišla obiskat njegova sestra iz Trsta, mu je povedala, da so nacisti na Opčinah ustrelili 72 talcev, trupla pa sežgali v krematoriju. Toda zapazili so, da eno truplo manjka. Ali ga je nekdo ponoči ukradel? Ali se je rešil, kar pa se zdi neverjetno. Neverjetno? «Stefano, vieni.» Štefan z Opčin, tako so potem pravili Stevu, je prišel iz bunkerja in komisarjevi sestri povedal svojo neverjetno zgodbo. Ko je spet prišel v partizane, se je začelo drugo, tretje ali četrto poglavje. Zdaj živi Stevo s svojo ženo in dvema otrokoma v Bihaču. V torek, 16. aprila bo praznoval svojo 50-letnico. Iz dna srca mu želimo še mnogo let zdravja in sreče, da bi nas spet obiskal in prišel na Kras s svojo družino, saj je tu njegov drugi rojstni kraj. A. BUBNIČ UIIIIIMUlllMIMIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllliiiilltllliiiiiiiiiiiiiliiliiiiliiillllilliin STRAHOTE NACISTIČNEGA BUNKERJA Nfl TRGU OBERDflN MUftNIŠTVO ZORC GRMEKOVE PREDOBEŠENJEM V ULICI GREGA Pričevanje jetnika v sosedni celici v podzemlju SS-ovske mučilnice ____ ilifeif «M ni. Stavo Rodič s Milko Petelin pri spomeniku iz Repniča in predstavniki ANPI na Opčinah Nekaj dni potem, ko se me iz Koronea pripeljali v SS-ovski bunker na Trgu Oberdan 6 v Trstu, so tja pripeljali tudi Zoro. Bilo je pozno popoldne 6. aprila 1944, ko se je pri vhodnih vratih v bunker oglasilo glasno govorjenje, nato vpitje, vmes pa zategujoče žensko stokanje. Skozi linico v vratih moje celice se je videlo do vhodnih vrat. Postal sem pozoren na dogajanja. Pri oo/ilepanju vrat se je verjetno SS-ovcem nekaj zataknilo. Ko so se vrata odprla sem videl, kako si SS-ovec z zadnjico pomaga odpirati vrata bolj na široko. Videl sem, da z rokami tišči nekaj težkega, z druge strani pa mu pomaga drugi SS-ovec. Zdelo sé je, kot da vlečeta polno vrečo. Takoj mi je bilo jasno, da to ni vreča, marveč žensko telo. SS-ovca sta pustila nesrečnico ležati na tleh hodnika in odšla urejat še edino namenjeno ji prazno celico bunkerja. Žrtev je nepremično ležala na tleh in pretresljivo ječala in jokala. Ko sta SS-ovca menila, da je celica pripravljena, sta pristopila k njej, jo prijela za noge in povlekla v celico, zaprla vrata in odšla iz bunkerja. Hodnik zapora - bunkerja je imel obliko črke «L». Štirinajst celic, ki so imele vsaka površino razpete železne vojaške postelje, ni i-melo električne ali druge razsvetljave, le hodnik bunkerja so medlo osvetljale tri žarnice, tako da je bil nočni videz še straš-nejši. Kadarkoli so se odpirala vhodna vrata, nas je vse, kar nas je bilo tam zaprtih, spreletelo ob misli, kdo je na vrsti. Najpogosteje so se odpirala vrata za zasliševanja in s tem mučenja. Manj so se odpirala za delitev hrane, nekaj komisa in vode dnevno. Ko sta SS-ovca odšla iz bunkerja, je nastala mučna tišina, ki jo je prebadalo zategujoče ječanje pravkar privlečene žrtve. Ječanje je počasi prešlo v obupno vpitje, iz katerega sem spoznal, da gre za Slovenko. Od moje celice do njene je bilo kakih 5 do 6 metrov. Skušal sem vzpostaviti besedni stik z njo tako, da sem jo pričel tolažiti v slovenščini. S hripavim glasom mi je odgovorila, da ne more prenašati bolečin, ki so jih ji prizadeli SS-ovci na zaslišanju, da jo zebe, ker da so jo pustili ležati kar na golem cementu. Skušala je dopovedati, da si ne more urediti železne vojaške postelje, da bi lahko na njej ležaja. Večkrat je Zora Grmek klicala na pomoč svojo mater in tarnala, kaj da so SS-ovci naredili iz nje. Povedala je, da ni več za nobeno rabo, da je njeno življenje končano. Na meni — je dejala — so brez sremu počenjali vsa mogoča najgrša nasilja, poleg tega pa me tepli in butali z glavo v zio. Hodili so po meni in mi lomili kosti, da ne morem več hoditi. Prav nič si ne morem pomagati sama, kaj bo z menoj, kaj bo z menoj, je ponavljala v stokanju. Nasilstva pri zasliševanjih smo bili vajeni vsi, kar nas je bilo zaprtih v bunkerju, toda to, kar so SS-ovci naredili z njo, je presegalo vse meje. Do tedaj je bil največja žrtev SS-ovcev eden od bratov Turk, ki so bili v bunkerju. Doma so bili od Bolkov pri Postojni. Tudi njega so celo dvakrat na dan vozili na zasliševanje. Ko so ga pripeljali ponovno v celico, je prihajal vedno gol do pasu. Ves hrbet je imel krvav od udarcev, ki so vsakič padali na še nezaceljene prejšnje rane. Bil je mladinski aktivist na Postojnskem. Tudi njega in njegove brate so obesili v Ul. Ghega. Dogodki iz bunkerja se mi zdijo kot moreče sanje. Večkrat se vprašujem, kako je mogoče, da je človek tak nasilnež. Nasilstva so si SS-ovci sproti izmišljali in med seboj tekmovali v brutalnosti, da so povzročali žrtvi čim večje trpljenje, sebi pa užitek. Običajno se reče, da so bili SS-ovci slabši od živali, toda to ni res. S tako primerjavo bi užalili vsa živa bitja sveta. Bili so dejansko roboti, ki jih ni ustvarila narava, temveč so se spočeli v delavnicah poklicnih morilcev. Stokanja je bilo konec in v presledkih mi je žrtev skušala povedati svojo tragedijo. «Silili so me, naj priznam, ker pa nisem ničesar izdala, so me mučili, pokončali so me.» Vprašal sem jo, če je Tržačanka ali iz kake vasi, če njeni vedo, da je v rokah SS-ovcev. Odgovorila je, da ne ve, če njeni vejo zanjo in da tudi sama ne ve, kje je. Povedal sem ji, da je prišla v SS-ovski bunker na Trgu Oberdan v Trstu. Ko sem ji to povedal, je zategnjeno zaihtela in povedala, da njeni živijo na Krasu, da je rojena v Avberju pri Tomaju in da ji je ime Zora Grmek. Ob tej njeni izpovedi sem ostal brez besed. Ko sem se zbral, sem jo vprašal: «Kaj, ti si, Zorka?» Zdelo se mi je nemogoče in vendar je bilo res. Odgovorila je: «Da, Zorka sem, nekdanja Zorka.» Ko je zvedela, da sem Pavel iz Tomaja, je ihte rekla: «Kaj nas bodo vse pobili, Pavel, niti psu ne želim kaj takega, kar so počeli z menoj. Drži se. kdor kaj prizna, mu ni nič boljše, samo uživajo, ko morijo.» Povedal sem ji, da me kar naprej zaslišujejo, da se je začelo v Ko-roneu in v Ul. Ginnastica, sedaj pa tukaj. Devetkrat so me iskali na Krasu, sedaj pa hočejo od mene, da bi nekaj priznal in o-vadil. «Zorka, vedno bolj se bojim bodočih dni, kaj vse me še čaka ...» Zdelo se je, da je Zorki nekoliko odleglo po najinem razgovoru in spoznanju, toda njenega ihtenja ni bilo konec niti tedaj, ko je SS-ovec prišel na prvi in drugi nočni ogled. Njeno trpljenje ni prenehalo niti naslednjega dne. Nihče od nas pa ji ni mogel pomagati. Naša edina pomoč je lahko bila le moralna. Sem in tja je bilo slišati spodbujanja: «Pogumno, tovarišica», «Ne pla-kaj, srce» ali pa «Coraggio, compagna». Nekaj dni po našem begu iz bunkerja, so Zorko skupno z drugimi odvlekli iz bunkerja v Ul. Ghega na obešanje. Prav v teh dneh poteka trideset let od tistega strašnega zločina nacističnih zveri. Prepričan sem, da bi Zorka v trenutku, ko ji je SS-ovec dajal zanko okrog vratu, vstala, če bi mogla, da bi zravnano in ponosno z mislijo in besedo povedala, da umira kot komunistka za protifašistične ideale. PAVEL -DINO 'Ifas&le ......m ....... ftiabnike ieiifo.....J TOBAKARNA Žerjal RICMANJE 24 MESNICA Kjuder RICMANJE 10 TRGOVINA JESTVIN Hilarij Cej RICMANJE 111 Zadružna gostilna Podnajemnik EZIO IN NERINA FONTANOT Dolina 230 tel. 228-187 želi veselo Veliko noč ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA ROJC - ROICI TRST — ULICA GIULIA 28 — TELEFON 796-742 TAPETNI PAPIR ° TATJANA o PANJEK TRST Ulica Mazzini, 5 Telef. 37-636 ZALOGA VINA IN LIKERJEV MIRAN KURET TRST, Riva Golii 1/E — Tel. 60-948 STRAI N Dolina št, 40 tel. 228-116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah: poroke, rojstva, imendani, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto. Vsem veselo Veliko noč. UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA FRANC BERGINC TRST, Ul. Gatteri 5/111 — Tel. 796-941 GOSTILNA OSTROUŠKA TRST — Ulica S. Nicolò 1 Telefon 37-918 AGRARIA TRGOVINA POSODE, ROŽ IN ELEKTRIČNEGA MATERIALA Slavko Krmec DOLINA 71 — tel. 228-197 SILVANO MOČILNIK TRST — ULICA UDINE 18 — TELEFON 418-878 MIZARSKA DELAVNICA TRGOVINA JESTVIN IN KLEPARSKA DELAVNICA Milan Kovačič TRST ŽERJAL Ul. Cunicoli 13 — tel. 726-212 DOLINA 348 — tel. 228-143 i-lanrarninri TRST, VIALE XX SETTEMBRE 38/A Štukature — mavec — vsakovrstno orodje za pleskarje — tapetni papir in blago za prevleke z istimi vzorci VOŠČI VSEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE GRADBENO PODJETJE PETRA Trst - Ul. Carducci 8 - Tel. 37246 Sari 34133 TRST Ulica Rismondo 9 Tel. 761 884 - 761 819 Ekskluzivna glavna zaloga: Naravna mineralna voda: RADENSKA in ROGAŠKA Ustekleničena ISTRSKA, BRIŠKA in DALMATINSKA VINA — KRAŠKI PRŠUT Pivo: PUNTINGAM in REININGHAUS — GRAZ (Avstrija) UnUnnšHilu:i::i!:i::::iiii:!:i:::i:iiiiiiii:i:iiiii:::":ii:i:i......!:.::ii:-:::::!:::::::::ii!!Bii:i::!:iHi:H!-!:iiii:in:n:::i!::i:!!!!Hm!«!!!llll!IIW!Hli!in!ll!!ì!i:;!i!i!:iiiìi! Marii*» Miste j BISEB ) Hodim po mestnih ulicah. Nikamor se mi ne mudi. Ljudje mrzlično hitijo mimo mene. Včasih koga dregnem. Ne zavedam se. Ne utegnem reči niti ene same besede: «Oprostite!» tlako zelo sem zatopljena v svoje misli. Ritem dneva, vrvež ljudi, vse, vse me moti. V rokah nosim težko torbo. Nič se mi ne •jubi. Od škedenjskih plavžev so vid-dni visoki dimniki, iz katerih u-hajata dim in plamen. Koliko let imajo naši tržaški žerjavi svoje zasanjano življenje. Danes je znova stavka avtobusov. Ne morem domov do večera. Nejevoljna sem. Napotim se na tržaški pomol, do ribarnice. Pri vsej svoji najbolj- . št volji ne razumem več ničesar. Vsakodnevne stavke, zaprte trgovine, višanje cen v nedogled, vse to je nedostopno našim revnim možganom. Pravijo, da je življenje enkratno in neponovljivo. A je včasih tako zapleteno. Strašno zresne človeka. Pravijo, da mlade moči ne opešajo. Če bi imeli en sam topel dan za sabo, bi ne podlegli tako hitro. Živimo v preveč grdem, realističnem svetu. Kriva je pravica do sreče. Cesto je cena za to prehuda, odpreti bi morali ljudem oči. Potlej bi spet našli same sebe. Vsakdo bi moral živeti življenje vredno človeka — umetnika. Vsak človek je nekje po svoje in v svojem zares umetnik. Prenašati sive dni je — umetnost. Gaziti po temnih Predorih včasih brez rešitve, je u-metnost. Pokazati ljudem vesel o-braz, je tudi umetnost. Moràli bi Povedati vedno, kar nas utesnjuje. Tudi, če je naša izpoved strašna in bi se lahko zgrudili pod njenim bremenom. Posebno ta naša tržaška obala se mi dozdeva kot ena sama bela — žametna planika v stekleni izložbi. Vsem je na ogled. Vsem je v napoto. Vsi jo opazujejo z lačnimi očmi. Nihče ji ne ponudi roke. Jaz sem ena izmed njenih krhkih, zelenih, nežnih vejic. Obkoljena je od politične razcepljenosti, ozkosrčnosti naših ljudi. 7o je naša socialna tragika. Rešili bomo ta planinski cvet le, če bomo razumeli trpljenje drugih. Tedaj nam bo bolečina žametne planike iz skritega kota naše duše vse povedala. je včasih topo to naše obalno u-miranje! Manjka nam kristalno čiste vere v sebe. Razočaranje in resnica nam podirata upe in iluzije. Ironija usode je. Prepreči vsako najmanjšo, najbolj enostavno pot do cilja. Tedaj se skrijemo v duplino. To pa zato, ker spoznamo, da človek, ki dospe brez truda do vrhunca, je poln samega sebe. Slepomišijo. Teptajo resnico. S tem pljuvajo sebi v obraz. Sem sad razkropljene, o-trpele zemlje. Moje želje vztrajajo in se prebujajo kot ti ške-denjski žerjavi. Kam bo krenil moj korak, Tvoj korak, korak nas vseh z našo lepo, žametno planiko? Ali bo barkovljanski svetilnik vedno žarel nad njo? Ga ne bodo ugasnili? Da bi preprečili vse to, bi morali odprto razkriti naš sajasti prostor, naš nemi čas prikrojiti, našo revno fantazijo obnoviti. Del sveta je nečloveško brezobziren in surov. Razjeda človeku kožo in srce. Ne bojim se kritike. Kajti kritika je pozivanje k čuječnosti, je vzpodbuda. Pomlad je zadehtela v spev sreče. Hvala Ti, da si prišla! Hranila boš lačna srca. Škoda, da greš prezgodaj mimo nas. Tvoj sij obsija premalo. Tvoj šepet in šelestenje izginjata prehitro. Tvoje cvetje nas pozdravlja. Zamolklo je, kot naš dvom. V prazno stegujem svojo nebogljeno roko. Pomladni veter nam je razgibal gmajno. Podlesek je že davno vzbrstel; z njim vse ostale cvetke naše obale. Cvetje pluje v dalje, v prelest s hrepenenjem. Vsak cvet, vsak list je izpovedana resnica. So sanje v življenje. Darujmo, če smo zmožni, toplo misel in izraz sočutja razočaranivi in osamelim v naši bližini! Tudi rdeči mak bo kmalu pogledal v svet. Ko se ga dotakne roka, oveni, u-trne se. Kaj čaka letos jata lastovic na povratek k nam? Njihov ščebet odpre jetnikom trda vrata. Nebo željno pričakuje jih prihod. Gnezda, nekatera porušena, druga obnovljena, pričakujejo povratek teh pt>c. Kdaj bodo zablodile k nam? K/love koliko novega zaroda so od jeseni vzredile? Pomlad nam bo ogrela otrpla srca. V porušena gnezda bodo drobile plamen Nam pa bodo postale nove, sveže misli. Sedim na obalnem kamnu. Dah- nem tiho željo. Veter zapiha. Zgane vsako, še tako majhno, ničevo stvar. Spomnim se na težko jutro, ki je za mano. Kako smo sužnji svojega dela! Če Ti mati iztrga sredi leta otroka in ga presedla v tujo šolo, Ti očitajo, da je to naša krivda. Pridemo na zatožno klop. Štiri ure naše zgradbe je brez veljave, če se doma vse naše prizadevanje posuši v eni minuti. Otrok izgovarja našo govorico mehanično, brez smisla, neživo. Nato moraš staršem dopovedati, da je naš narod manjvreden od naroda naših sosedov. Tega ne bom nikoli nobenemu dopovedala, ker to ne drži. Tudi, če bom zaradi tega absurda izgubila vse licence v razredu. Naš narod ni več bela krizantema v gumbnici raztrganega berača, temveč je bogastvo bogatega. Mi nismo veliki m zemljevidu, a nismo niti opredeljeni v srčni kulturi. Dokler se ne bomo predali, se ne bomo nikoli izživeli. Pri meni sedi mladenič. Igra na kitaro. Zvoki niso sladki. Kitara je razglašena. Ko sem bila otrok, sem se zatekala vedno na podstrešje. Brskala sem v temi toliko časa, dokler nisem našla kitare. Čudno, bila mi je najljubša igrača. Morda zato, ker mi je bila edina; zato sem jo cenila. Tedaj sem tekla po leseni lestvi s podstrešja na vrt, splezala na drevo in na njem igrala. Kdove kaj vse je v moji glavi takrat mrgolelo! Zdelo se mi je zelo i-menitno. Ko so me domači klicali in iskali, niso nikoli iztaknili mojega skrivališča. Vem, da mi je nekdo vse strune zvil in vrgel daleč v grmovje. Dolgo sem jokala. Ko sem pozneje sedela z očetom v beneškem gledališču La Fenice in sledila opernemu kon- nja. Nasmeh mi bledi v drgetu. V divjinah sveta bi človek morda nehal biti človek. Bil bi neznanec. Tam ne bi vihar lomil in oprijeti z nohti, z vsemi silami, da bi znova verjela v majhen skelet vsakdanjega sonca, ki nam je potrebno kot kisik, zadal spet ubijal. Tu se celo najlepša ladja | novo nezaupanje v današnji obstoj. zaradi viharja ob čeri raztrešči. Sredi morja proti Miljskemu zalivu zrem lepe jadrnice. So kot bele kresničke, cvetovi skrivnostne kresne noči, ki vse dojemajo in vse občutijo. Prestregla me je zavest. Nekje smo si tuji, oddaljeni. Veter razvnema rane. Oči so mi polne solz ob tej nedoumljivi lepoti. Mar se vse sanje končujejo ali šele začenjajo? Vsaka minuta je danes ob tej naši obali bolj kot kdajkoli prej dragocena, je sme-javo sonce ali bridka smrt. Vem, da bo za mano vstal nov rod, Drugačne vajeti bo vpregel. Druge smeri si bo začrtal. Od pečine razblinja svojo peno. Do starega gradu mi sega pogled. Do tja, kjer je lepa Vida bila in odšla v svet. Svet ji je razgalil dušo. Grad je danes le razvalina. Priča pa o davni veličini. V temačnih nočeh je brlog skovirje. Bela gospa pa je priča o temnih dogodkih, o igri usode, o grehu, o kesanju, o iskanju brezupnem. Opazujem ribiča kakšen gospod je na štirih deskah svoje barke. Njegovi prsti so razjedeni od soli, a je srečen. V daljnem odmevu kot senca, se mi prikaže Tvoj obraz. Porečeš mi: «Konec spominov. Bili so éna sama blodnja. Pridi, greva čez ocean! Zadihala bova nov zrak, ki se bo obema prilegel.» Naj grem? Ne bo več v dalji moj korak — brzeč? Morda je prepozno. Zamudila sva zadnjo ladjo za Avstralijo. Tudi kolegi so nama rekli. Mogoče so imeli nekje prav. Danes si ne upam. Ponovno sem na začetku. To je nekaj grenkega. «Pekoča bolest,» bi jo Ti poimenoval. Rekel bi mi: «Ne boj se! Tudi, če Te bodo o-črnili vsi kolegi in prijatelji, vedi, da se motijo, ker Ti ne znaš nobenemu napraviti zla! Tebe je težko prepoznati v pravi luči, ker pot do Tvojega srca je nedostopna nezaupnim ljudem; zato Te bodo vedno ranili.» Ne vem. Morje mi bo povedalo, ker Ti mi ne moreš več. čakam zaman vsak dan pismonošo in z njim Tvoj odgovor, samo dvoje besed. Nič drugega. Razumela bom Tvoj bledi obraz, Tvoj molk, Tvoj pogled. Če mi ne moreš povedati, zašepeči mi tu pri morju, valu, skali, ribam, kamnu. Tedaj me ne bo zabolelo: «Ali si srečen? Kajti, če si srečen Ti, potem bom tudi jaz.» Veselje me navdaja, ko pomislim, da dihava oba isti zrak, isto sonce, isto zemljo, ki jo enako ljubiva. Da pešačiš po cvetočem bregu ob prostih dneh, pravzaprav po vsej naši obali, ker rad hodiš. Ta skupna najina ljubezen nama pomaga živeti. Pravkar mi šine mimo rumen metulj. To je prvi letošnji metulj, ki ga zre moje oko. To je prvi vzklik pomladne lepote. Nenadoma se stemni. Dežuje. Pomladni dež je prijeten. Oblaki pregrnejo nebo, kakor temna koprena. Najprej počasi, kakor solze po licih otroka, potem vedno hitreje. Nimam dežnika. Ljudje hite. Všeč mi je, če dežuje. Otroci so mirnejši, kot po navadi. Čevlje imam mokre, tudi lase. Kapljice padajo na tla, kot kapljice človeškega življenja. Obri- 'Vedele velikMieme (tiainUie éelito liiiiii-i-iiiiiiiHMiiiiiiiiH;:!!;:!:;!!!:;;;!!::-;!;:;::!::;!;:;;!;;!!;:!!!:!!;;:;;:::!;:!;::! KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA certu, sem zaman iskala sredi resnih bradatih mož, lepo, drobceno kitaro, da bi mi privabila mojo najlepšo otroško pravljično magijo. Od vsega tistega pomnim danes le velike, rdeče žametne zavese lagunskega gledališča brez kitare. Vse drugo je zbledelo v meni. Sedim pri morju. Prišla sem na pogovor z njim. Če je človek daleč od njega, ni zdrav. Valovi se dvigajo; od časa do časa postajajo večji, drug preko drugega se poganjajo, kakor bi hoteli nekaj doseči, a se zopet vračajo, kot bi jih globina priklepala nase. Morje nikoli ne miruje. Prinaša in odnaša velike in male reči. Ob njem iščem izgubljeno slutnjo in radost, izgubljeni smehljaj in pesem kitare, ki izginja v zvenečih valovih. Morje se o-glaša kot tiho ječanje. Premikati moram besede, če hočem, da me ne bodo žive pokopali. Školjke z bisernim oranžnim soncem se poigravajo z valčki moria Lovijo luskinaste sanje. Bojim se mraka. Ne maram še temne noči. Morje pozibava tudi naše bore Jadra plovejo v daljna topla obzorja. Tam dihajo vabljive sanje. Tam živijo tiho. preprosto. Rade bi z ribiči objadra-le vse morje. Dan mi plapola. Daljava zveni in vabi. V ognju mi ugašajo dnevi nemira. V temi otipavam stvari brez življe- Rudolf Saksida (kompozicija) več na pot. Bolna sem in Ti to veš. Bolnik se boji bolnice. Pre-šinja ga zla slutnja, da od tam ni povratka. Ti veš, da to ni šala. Zato sva tako živo igrala in zaigrala do konca italijansko komedijo «Dan iz sanj», kot bi čutila oba najin konec. Se spominjaš? Pred mesecem sva se srečala slučajno. Bil si bled; podoben bolniku, ki že dolge mesece ni videl sonca. Molčal si. Ne, oba sva molčala. Iskala sva besedo poguma, ki bi naju dvignila na plamen življenja. A oba sva grebla v prazno. Nihče od naju ni kriv. Moralo je tako biti. Bil si kot moj najslabši otrok v razredu. ki si zaželi igrače. Ko jo je razbil, je prepričan, da mu bo mama kupila novo. Danes v svoji samoti, tu ob morju mi vstaja Tvoj obraz, kot plima in oseka. Isto sem slutila takrat sredi noči, ko («o Te z rešilnim; avtom peljali v bolnico. Bila sem toliko kilometrov oddaljena od našega Trsta. Sredi noči me je Tvoj glas predramil. Zbala sem : se. Od tedaj dalje se vedno bojim sanj, ker so sanje resnica. Vse mi povedo. Veš, pred dnevi mi je nekdo dvakrat zaprl telefonski pogovor. Ti si tudi cenil nekdaj tisto osebo. Onemela sem. Nisèm pričakovala, da mi bo človek potom katerega sem se skušala ponovno šem si čelo. žal mi je, da se moram oddaljiti od morja, od o-bale, od prelepega zatišja. Oči me žgejo. Smešno, saj jaz ne smem biti nikoli trudna. «Ti nimaš družine, ne veš, kaj pomeni garati!» Tako ti zabrusijo v obraz. Ne, ne; mi ne garamo. Mi delamo, molčimo in padamo, kot te kapljice dežja dan za dnem. Najbolj živo in nepozabno mi je lansko šolsko leto. V službo sem hodila z motornim kolesom. Pot je bila dolga in nevarna. Vsako jutro sem prišla v zatohlo učilnico premražena do kosti. Odprla sem vrata peči in dala roke v ogenj, da so se mi malo ogrele pred začetkom pouka. Toda vsega tega ne moreš nobenemu povedati, ker se ti potlej smejejo v obraz. Človek, tudi če ima družbo, v njej in izven nje, je vedno nekje — sam. Iz teh mojih notranjih misli me prebudé znane, a kot privid sladke besede: «Učiteljica, saj ste vsa mokra! Pridite pod moj dežnik. Prehladili se boste!» Obrnem se. Ne. ni bil sen. Pred mano je stal moj najlepši opojni pomladni biser. Skuša mi odgnati vihar. Želi, da bi moje oči znova spregledale, zaupale v sočloveka in cenile poezijo, ljubezen in lepoto naših treh me/ja, treh sestra, kal slovenskega srca. NABREŽINA ■ TEL 200-186 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA center 98 — Tel. 200-174 BAR PADRIČE 7 KARLO GUŠTIN Tel. 226-136 GOSTILNA PADRIČE 36 GRGIČ Tel 226 112 GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN GRUDEN ŠEMPOLAJ št. 49 — Tel. 200-151 RESTAVRACIJA PROSEK 539 VLADI LUXA Telefon 225-398 TRGOVINA RADIO — TV — ELEKTRIČNIH PREDMETOV MARIO SOSSI Izvršujemo popravila vseh vrši znamk radiov in televizorjev pralnih strojev in drugih elektrogospodinjskih strojev OPČINE, Ul. dei Salici 1 — tel 211-155 POHIŠTVO RENAR OPČINE — Proseška 3 — Tel 212-255 OGLEJTE Sl STALNO RAZSTAVO POHIŠTVA! GOSTILNA Milkovič GROPADA Tel. 226-130 DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH :::::::: :::::::: z. z o. p. OPČINE — ALPINSKA ULICA 85 — TELEFON 211-054 GOSTILNA Mahnič (NAJEMNIK IGNAC METLIKA) BAZOVICA Ul Igo Gruder 29 DROGERIJA SILVAN GRGIČ . r. ^ -*?, tj W 4 ■ PADRIČE 54 PEKARNA RUDOLF MARC BAZOVICA — Ul. S. Kosovel 24 Tel. 226-171 METLIKA (NAJEMNICA LUCIANA KRALJ) BAZOVICA, Ulica Igo Gruden 62 GOSTILNA «PRI POSTI» BAZOVICA 95 Tel. 226-125 GOSTILNA PRI PLESCU Lastnik DANILO ŠTURMAN BAZOVICA, Ul. I. Gruden 32 TRGOVINA JESTVIN JOSIP ŠKABAR »V.iii In ,0,1 vs^nii , : OPČJNE — NARODNA 42 — Telefon 211-026 HOTEL RESTAVRANT TOURING lastnik ALOJZ SABA PESEK 54 — tel. 226-100 RESTAVRACIJA «Locanda MARIO» DRAGA 22 tel. 228-137 Vse kratke specialitete in divjačina «»SA s euA-naesTE GOSTILNA GAŠPERUT JEZERO — tel. 228-212 GOSTILNA TUL MAČKOLJE 106 — tel. 231-744 TRGOVINA JESTVIN Karel Čok Emil Hrovatin LONJER 269 MESNICA Marino Pregare BOLJUNEC 366 BAR Lorenzi (Lavrenčič) Zvonko in Sonja LONJER 330 NOVA RIBARNICA SILVESTER KOREN BOLJUNEC 47 želi cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike in se priporoča za obisk! GOSTILNA Franc Gustinčič JEZERO 7 DOMAČ PRŠUT GOSTILNA Gelmo Strada di Fiume 412 — Katinara TRGOVINA JESTVIN Anton Svara KATINARA, Str. di Fiume 553 RESTAVRANT - LOCANDA GOSTILNA TRGOVINA JESTVIN SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN MESNICA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN PEKARNA TRGOVINA JESTVIN Sonia Jožefa Čefuta Celestin Malalan JEŽ Grdina - Žerjal Rado Žerjal OTA Valentin Sancin DOMJO 47 tei. 820-229 DOMJO 36 DOMJO 84 DOMJO 33 — tel. 820-320 BOLJUNEC 41 — Tel. 228-405 BOLJUNEC 405 — tel. 228-144 BOLJUNEC 38 — Tel. 228-253 BOLJUNEC 62 k ::::::::::::::::::::::: horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Kaže, da se vam bodo tokrat odpirale vse poti, vendar ne računajte, da boste prišli do tja, kamor želite. Nekdo vam bo vendarle prekrižal pot. Drugič ne delajte načrtov, ki jih ne zmorete. Z ljubljeno osebo bo treba drugače ravnati. Prehladili se boste. BIK (od 21. 4. do 20. f tv 5.) S svojimi pogledi si [boste z lahkoto posta-v Jr vili temelje za uspeš- nejše poslovanje. Vpra-" sanje je le, če se bo moglo po tej poti daleč. So namreč določene meje, preko katerih človek ne sme. Isto velja tudi za vlogo, ki jo ima človek v družini. Nervoza. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Delo si boste organizirali in ga tudi dobro vodili. Končni rezultati pa vendarle ne bodo veliki, kot ste računali. Srečali se boste z osebo, ki se vam bo kmalu prikupila in zelo verjetno bi se iz tega znala izcimiti tudi globlja čustva. Prehlad. Veljaven od 14. do 20. aprila 1974 RAK (od 23. 6. do 22. f f S \ 7.) Da bi se jutri ne / kesali, bodite v svo- V J jih zahtevah in željah "Z zmerni. Hkrati pa si ne nalagajte nalog, ki bi jih sami ne zmogli. Zelo verjetno bo prišlo do spora na delovnem področju. Pa tudi v družinskem ambientu ne bo vse gladko. Zdravje kar dobro. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ena poteza bi zna-WgP j la pokvariti rezultate k V ) dolgih naporov in celo velikih žrtvovanj. Bedite v vsakem trenutku zmerni in previdni, da bi ne zabredli po nepotrebnem v težave. Srečali se boste s starimi prijatelji. Lepo vam bo DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zvezde vam napovedujejo veliko rezultatov. Ni rečeno še, da boste povsod uspeli. Nekdo, ki se je oddaljil, se bo ponovno vrnil. Kar zadeva ljubezen, slovstvo in u-metnost, boste doživeli rezultate kot še dolgo ne. TEHTNICA (od 23. S. do 23. 10.) Sodelavci vam bodo zelo koristni, ker bodo vašim zamislim dodali še svoje izkušnje, tako da bo vse teklo kot po olju. Pri tveganih poslih bodite nekoliko bolj previdni kot sicer. Dobili boste vest ali pismo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne boste sigurni vase in to bo vplivalo na celo vr- sto dogodkov okoli vas, tako da bo ves ambient nerazpoložen. In vendar bodo končni rezultati pozitivni, kajti imeli boste izredno srečo. Tudi v ljubezni bo šlo vse kot si želite. Stopite k zdravniku. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne nasedajte podtikanjem in tvezenju tekmecev, kajti na najboljši poti ste, da se pririnete prav tja, kamor so hoteli drugi, pa jim ni uspelo. Neka oseba, ki ste jo že zdavnaj «odslovili», se bo ponovno vrnila in prijetno vam bo. KOZOROG od 21. 12. do 20. 1.) Nekaj dni vam ne bo šlo delo nikakor od rok in tudi če se boste nečesa lotili z vso dobro voljo boste odpovedali. Potrebni ste daljšega počitka in miru, da se opo-morete. In vendar glede zdravja nobenih skrbi, pa tudi glede ljubezni ne. VODNAR (od 21. I. do 19. 2.) Vaši interesi se križajo z interesi tekmecev in tudi delovnih tovarišev. Zato se bodo iskre kresale. Celo rezultati bodo bolj šibki, ker bo šlo največ naporov za to, kako uskladiti dejavnost. Razumevanje iščite le med svojci. Hudo utrujeni boste. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Predaleč vas je za-f i neslo. Ponovno boste morali na staro pot, ki sicer bolj malo nudi, je pa bolj gotova. Prepustite drugim velike napore in izredne rezultate. Vi vsega tega ne zmorete. Vsaj sedaj ne. Več zadoščenja boste imeli v ljubezni in tudi v zdravju. mmmmm -n 4 □ n n 1 n 16— ’ -T T- 14 ■5— n 3 9— sr- 21 1 57" 53— 34— 25 71 55— 35 31 55 54 35 36 37— 38 39 40 41 «5— 43 44 45 46 47 48 39 55 P P 51 __ 52 53 54 55 B P 55— Si 55— 63 64 ■ ST— 58 55— 36 ■ 75 35 75 76 n— 75 75 55 Bi 82 r 84 B 85 86 57 55— — — — — —1— 1 — — — h 99 — — — — L — — — — — VODORAVNO: 1. Medmet, 3. «Naš kraj», 10. Prebivalci v dolinski občini, 18. Ovit na pol, 20. Nabavljati, 22. Prazniki kot današnji, 23. Kilogram, 24. Mašiti, 25. Na koncu «našega kraja», 27. Zaslišati, 28. Visoka igralna karta, 29. Je mlad . . . modrega vala, 31. Kot Lo- tiši, 32. Mesto v Istri, 33. Otroki ozek tok tekočine, 50. Zgoraj. 51. v tržaščini, 34. SchiUtzov junak,1 Italijanska radio - televizija, 52. Vo-35. Prvi človek, 37. Maratonski so najdaljši, 39. Kitajski politik, 40. Italijanski preroki, 41. Pred nočjo, 42. Grški bajeslovni velikan. 44. Vzročnosti, 47. Pokojni tržaški nogometni strokovnjak, 48. Strnjen. deni. 54. Moško osebno ime, 56. Deset krat deset, 58. Prerijski volk, 60. Grška črka, 62. Trenutek, hipec, 63. Z oseko, 65. Zamejski gledališki igralec, 66. Grška črka, 67. Vzhod, stran neba, 69. Nemški spolnik v 3. sklonu, 70. Na kolenih moliti, 72. Vrednostni papir, blagajniško potrdilo, 73. Daljni. .. West. 74. Čmobele barve, 76. Ime filmskega igralca Pacina, 77. Latinski predlog, 78. Kosovelove začetnice, 80. Bogastva goratih držav, 81. Antična Ljubljana, 83. Pretkan, 85. Čas v nemščini, 87. športno društvo v «našem kraju», 88. Zamejski Prešernov nagrajenec, 89. Naše gledališče. NAVPIČNO: 1. Posamič, 2. Arhitekt spomenika v «našem kraju», 3. Trebušasta posoda v «naf ?m kraju», 4. Najslavnejši grški slikar, 5. Ponovno. 6. Etiketa, nalepka, 7. Kraj s papežem, 8. Hoditi, 9. Medmet, ki posnema glas sinice, 11. Krovna v sredi, 12. Pri porodu je lahko cesarski. 13. Tipati, švrkati, 14. Trmasto stati na določenem mestu. 15. Ostrivci, 16. Čista teža blaga, 17. Inicialen v začetku, 18. Osvojeni, zaljubljeni, 19. So dvometraši, 21. Mrtvouden, hrom, ohromel, 25. Globoka, dolgotrajna nezavest, 26. Ime raznih papežev. 30. Označba časa in kraja, 34. Zmagoviti vrhovni poveljnik a-meriške unionske vojske, 36. Vratar jugoslovanske nogometne reprezentance, 38. Najbolj. .. Grozni ruski car, 40. Najmanj, 4L Ena od žrtev v «našem kraju», 43. Z nejevoljo, 45. Zdravstveni dom, 46. Okrajšava za Oregon, 47. Izurjen, spreten, 49. Pozen, 52. Hrib nad «našim krajem», 53. Prosvetni delavec v «našem kraju», 55. Brez besede, 56. Je Ray Charles, 57. Ime filmskega igralca Sharifa, 58. Kocka, tretja potenca števila, 59. Ime slovite pevke Makeba, 61. Mesto pri Anconi. 63. Plural. 64. Pri v angleščini, 66. Kot. . . volčjo . . . kožo, 68. Svojilni zaimek, 70. Najbolj dramatičen je SOS. 71 Visok vrh južno od Innsbrucka. 73. Grb grofovine Este, 75. Insulin v zač četku, 76. Ime filmske igralke Gard ner, 79. Morski orjak. 80. Ubaldo, ital. filmski igralec, 82. Albert-Ein stein, 83. Zoran Petrovič, 84. Kazalni zaimek, 85. Nemški nredlog, 86. Tukaj, 87. Znak za cink. (LAKO) danes v Ljubljani, DRAMA SNG Jutri, v ponedeljek, 15. aprila, ob 19.30: Jean Racine: FEDRA. Abonma Tš 3 in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. OPERA IN BALET SNG Danes, v nedeljo, 14. aprila ob 15. uri: Gioacchino Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Izven abonmaja. V torek, 16. aprila, ob 19.30: Giuseppe Verdi: NABUCCO. Zadnjic v sezoni. Izven abonmaja. V vlogi Zaccarie gostuje basist Stepan Elen-kov iz Sofije. Vstopnice so v prodaji. Mestno gledališče ljubljansko Gledališka pasaža V nedeljo, 15. aprila, ob 10.30: VAŠA MATINEJA — ZKPO: Vokalno instrumentalni kvartet FRANCA BOGOLINA iz Avtomontaže. V ponedeljek, 15. aprila, ob 14. in 17. uri: Kulturni teden mladih KSL — Obč. konference Zveze mlad. obč. Ljubljana — Center. Ob 19.30: G. B. Shaw: POSLI GOSPE WARRENNOVE. Abonma ZŠJ 2. V torek, 16. aprila, ob 19.30 N. Coward: KOMEDIJA LJUBEZNI. Abonma Torek. Ob 17. in 20. uri: I. Cankar, ZA NARODOV BLAGOR. Gostovanje v Kočevju. Šentjakobsko gledališče Mestni dom V nedeljo, 14. aprila ob 16. uri: Linhart: MATIČEK SE ŽENI, komedija. Gostovanje v Beričevem. Eksperimentalno gledališče GLEJ V torek, 16, aprila, ob 16. uri: Milan Jesih: GRENKI SADEŽI PRAVICE, Delno zaljučena predstava v okviru «Kulturnega tedna mladih» bo v Eksperimentalnem gledališču GLEJ. GLEDALIŠČE PEKARNA Danes v nedeljo, 14. aprila ob 20. uri: Matjaž Kocbek: DAN ZAKLAN. Ob 21.30: Peter Božič: KAKO SREČEN DAN. Gostovanje na Srečanju malih in eksperimentalnih o-drov v Novi Gorici. Komorna dvorana Primorskega dramskega gledališča. Pionirska knjižnica Komenskega 9 Nedeljski ples od 19. — 22.30. Vabljeni. Vesele velikonočne praznike želijo danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00, ameriški risani film VESELE DOGODIVŠČINE PINK PANTERJA; ob 16.00 in 18.00, francoski film VESELI REKRUTI; ob 20.00, franco-sko-italijanski film PREPOVEDANE STRASTI. IZOLA: ob 10.00, ameriški film TARZANOVA GROBNA TIŠINA; Ob 16.00 in 18.00, ameriški film NOČNA PATRULJA; ob 20.00, a-meriški film DIABOLIK. ŠKOFIJE: ob 16.30 in 19.30, angleški film KRALJICA ZA TISOČ DNI. PIRAN: ob 10.00, ameriški film O-SVOJITEV PLANETA OPIC; ob 16.00, ameriški risani film VESE LE DOGODIVŠČINE PINK PANTERJA; ob 18.00 in 20.00, italijanski film DEKAMERON. PORTOROŽ: ob 20.00, ameriški film NEZNOSNA LETA. TRGOVINE Piran in Portorož sta ob nedeljah še brez dežurnih trgovin. V Kopru bosta danes dežurali Market EMO- NA na Prešernovem trgu in trgovina s sadjem in zelenjavo NANOS, prav tako na Prešernovem trgu. V Izoli pa bosta dežurali trgovina KOŠAKI v Gorkijevi ulici in Kmetijska zadruga POVRTNINA. Kot vsako nedeljo bo tudi tokrat v Izoli v dopoldanskih urah sejem rabljenih avtomobilov. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obainih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška dežurna služba. Tako v zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in v Piranu dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo, do 7, ure zjutraj v ponedeljek. PRIREDITVE Portorož: ob 20.00 v avditoriju Moda-fest prikaz zadnjih mednih dosežkov jugoslovanskih tekstilnih in konfekcijskih podjetij. barvgi , danes v Novi Gorici KINO SOČA «Prodaj samokres in kupi krsto» ital. barvni flim. «Popaj in njegova družina», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Mesto imenovano Strahopetec», angleški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Pobeg», ameriški film ob 17.00 19.30. RENČE «Po ukazu podzemlja», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. PRVAČINA «Legenda o črnem Char-liju», ameriški barvni film. AJDOVŠČINA «Miha ji Strogov», francoski barvni film. VIPAVA «Skrivnost črne rokavice», italijanski barvni film. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nova Gorica: dr. Otokar Perko, zdravstveni dom Nova Gorica, tel. 22-122. Dornberk, Miren in Šempeter: dr. Aleksander Nardin, splošna ambulanta Šempeter, tel. 61-307. Dobrovo, Kanal: dr. Dušan Tramšek, klicati zdravstveno postajo Ka nal, tel. 78-076. DEŽURNA LEKARNA V Novi Gorici je danes dežurna Centralna lekarna, tel. 21-456, ki je odprta od 8. do 12. ure. Odprta pa je tudi ves prosti čas do ponedeljka zjutraj za izdajo zdravil po receptu in za nujne primere. Lekarna o-pravlja dežurno službo tudi za območje Šempetra, Kanala, ornber ka in goriških Brd. CVETLIČARNA Savina TRST, Ul. deiristria 10 tel. 755-590 OPTIKA MARSILLI Ulica Mazzini 36 — TRST PODJETJE Venček Klanjšček 34170 GORICA — Ul. Duca d’Aosta 35 — Tel. 22-58 Elektrogospodinjski stroji — Radio — TV — Elektro - termične in vodovodne napeljave — Gorilniki «Comet» na gorilno olje in nafto — Napeljavo in peči na plin metan Želi vesele velikonočne praznike BAR — BUFFET BRUNO Campo S. Giacomo 9 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A. GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST — UL. F. FILZI 10 — TEL. 38-101 - 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED » m. . . .. ***>m^. .• vjt pohišlvo ZERIAL trst Trgovina čevljev A. NIMMERRICHTER Elegantna obutev za gospe, gospode in otroke TRST, Korzo Italija 10 zeli svoji cenjeni klienteli vesele velikonočne praznike TONE SVETINA Na sedlu Mlinarice sta v strinali, kjer so bili plazovi že drsnild, naletela na čredo gamsov. Pasli so se in grizli šope uhih, rumenih trav, ki so štrlele izpod snega po vsem pobočju, ’rop je štel okoli šestdeset glav. Ustavila sta se in jih opazovala. «AU boš tudi tem kaj dal iz nahrbtnika?» je vprašal lloki, , , «Ne, tem pa nič. Gamsi si najdejo sami Vidiš, kako ■redo za travo? Na spomlad jim bodo lovci položili soli.» Čeprav sta se glasno pogovarjala, se čreda m vane nirila. Imela sta dober veter šele ko je Sloki udaril s :epinom v led, je zapiskala stara koza vodnica Zagledala ,ta jo nad seboj. Nekajkrat je udarila z nogo ob tla. Živali, d so se mimo pasle, so dvignile glave Bližnje so se začele unikati. Ko pa so ju dobile v nos, se je vsa čreda dvignila n zbežala. Gledala sta za njimi Sloki je dejal «Poglej, čop, vse kar je živo, se boji človeka Za naravo e človek slabši od zveri. Zdi se mi, da kdor ljubi živali, re more ljubiti ljudi ..» «Motiš se, Sloki! Jaz imam rad živali in imam rad ljudi. Seveda ne vseh!» Po srečanju z gamsi sta se vzpela čez ometeno sedlo ir police ostenja Razorja. Snežišča so bila tu strma in ledena, da sta si morala pot utirati s cepini. Izmenoma sta se varovala. čop je opazil, da je Sloki mojster za plezanje po ledu. Z derezami dvanajsterkami oborožene gojzerice je na visoko preklanih krakih prestavljal varno, spominjajoč na mačka z izproženimi kremplji, ko leze v drevo. Tudi s cepinom si je znal pomagati. Zatopljena v premagovanje težkih vesin v steni, sta lezla brez besed vse do sedla pod vrhom gore, kjer se jima je odprl razgled na Severno steno Triglava. Sloki je strmeč obstal. To poletje je skušal dvakrat potegniti novo smer, pa ga je stena obakrat zavrnila. Kot bi Joža bral njegove misli in želje, je rekel: «To leto moramo steno preplezati! V novi smeri!» «Da, tudi jaz imam v misli svojo smer, pa ne najdem pravega plezalca. Bi morda ti, Čop, poskusil z menoj?» Čop ga je premeril s pogledom, ki ni obetal ničesar. «Ne morem ti obljubiti. Zmenjen sem s Stanetom In z Mihom.» «Če nas ne bodo prehiteli Nemci.. To poletje sem govoril z dvema Bavarcema. Smer imata zamišljeno nekje v osrednjem razu triglavskega stebra...» Med Gamsovcem in Stenarjem sta se spustila v Vrata. Stena jima je vse povsod lebdela pred očmi. Vetrovi so omeli sneg z najbolj izpostavljenih polic Sfinga je v zadnji svetlobi kazala svoj demonski obraz, ki ni bil poleti nikoli tako grozljiv in hkrati tako vobljiv Naslonjena na cepina, sta počivala in jo gledala. «Kdor hoče ubrati prvenstveno smer, si mora steno ogledati pozimi Tedaj ti razkrije dušo če znaš opazovati Vidiš, Sloki, tam, kjer sneg obleži tudi takrat, ko se že obleti, samo tam so prehodi!» «Tudi jaz sem že prišel na to,» je odgovoril Sloki, vrgel nahrbtnik na tla, sedel nanj in vzel v roke daljnogled. Joža ga je posnemal. Molče sta preiskovala steno vsak s svojim daljnogledom in tiho pletla načrte, kje bi se dalo poleti potegniti novo smer. Najbližji jima je bil Jugov steber Slokemu se je ustavil daljnogled na prevesah, koder je verjetno omahnil Jug. Spomnil se je pogovora z njim in napetosti, ki je vela iz njune izmenjave misli. Kdove, zakaj se nekateri ljudje ne trpijo med seboj? Ali zato, ker so si preveč podobni, ali zato, ker se preveč razlikujejo? Ni skušal razrešiti problema. Obrnil se je k Čopu in mu dejal : «Treba bo preplezati Jugov steber. Morda se ga lotim še to poletje.» Joža ga je hladno pogledal. Z glasom, ki si ga Sloki ni znal razložiti, je odvrnil: «Sloki, pusti Jugov steber.» «Zakaj? Stena je, kot vse druge!» «Ni stena, kot so druge, Sloki! Sam veš, zakaj ni. Če sd pošten, se ga ne boš lotil, ne boš izzival usode, ko ni potrebe za to!» Sloki je molčal. Rahel občutek krivde, da Je morda tudi on pognal Juga v steber samega, mu je zaprl usta. V Vratih sta p-e ločevala v pastirskem stanu. Vahica Je bila dala Jožu ključ. Večkrat se je oglasil pri njej, da mu je še kaj prebrala iz roke Priljubil se ji je in tudi, če je ni bilo v Vratih, se je smel zateči v njeno kočo. Zakurila sta, sedla, se grela, kadila In se razgovarjala. Čopa je Sloki zanimal prav tako kot on njega, Joža ga je cenil zavoljo beležnice, v katero si je ved io kaj zapisoval Joža pa ni znal zlagati besed. Rad bi jih znal, pa kaj, ko je «učiteljica prehitro umrla», kot se je večkrat pošalil. Kar je doživel, je zaklepal v svoje srce in spomin. Toda vedel je, da čas grize tudi spomine. ( N "ùaijevanit sledi) Trgovina čevljev alT»moda TRST- ULICA G. GALLINA 3 RIGUTTI veste tutti ... TRG STARE MITNICE št. 6 - T R S T Zlato od proizvajalca do potrošnika BLASI già BUCIIER Corso Italia 28, I. nad. — Tel. 794 090 primorski dnevnik SPORT SPORT SPORT NA EVROPSKEM PRVENSTVU; ČEHOSLOVAK 0RL0WSKI OSVOJIL ZLATO KOLAJNO MED POSAMEZNIKI Jugoslovani so na tem prvenstvu osvojili skupno štiri bronaste kolajne NOVI SAD, 13. — Danes so v Novem Sadu zaključili letošnje evropsko namiznoteniško prvenstvo. V zadnjem dnevu je vladalo največje zamrnanjo za finalno srečanje moških posameznikov, v katerem je osvojil naslov evropskega prvaka Cehoslovak Orlowski. Srebrno kolajno je osvojil Madžar Gergely, 3. J® bil Jugoslovan Šurbek, 4. pa Šved Johansson. Med ženskimi posameznicami je v finalu Madžarka Magosova odpravila Švedinjo Hellmanovo ter tako osvojila zlato kolajno. Madžarski par Jonyer - Klampar j“c je Švedoma Bengtssonu in Jo-hanssonu maščeval za poraz v ekipnem delu prvenstva in zasedel prvo niesto. šurbek in Stipančič sta bila tretja. Za Jugoslovane se je to prvenstvo zaključilo še kar zadovoljivo, čeprav so ponekod pričakovali več. Zbrali so štiri bronaste kolajne. Italijanska ekipa, seveda, ni merila na višje uvrstitve, je pa v nekaterih srečanjih dokazala, predvsem pri moških, da je v bodoče ne bo mogoče dolgo podcenjevati. kolesarstvo BRESCIA, 13. — Poljak Jan Erženi je osvojil četrto etapo mednarodne amaterske kolesarske dirke «7. bergamaškega tedna». 135 km dolse progo je prevozil v 3.26’04” s P- h. 39,907 km na uro. 2. je bil Salm (švi.) 10” zaostanka, 3. Sgal-bazzi (It.) 11” itd. Na skupni lestvici vodi Poljak Szozda z naskokom 20” pred De Gendtom. * * * MIRANDOLA, 13. — Itabjanski prvak Enrico Paolini je zmagal na kolesarski dirki za VN Singer - Ale-mannia. V zadnjem naletu je prema-8al drugih šest tekmovalcev. telovadba BIENNE, 13. — Mednarodna gimnastična zveza je Bolgariji odvzela organizacijo svetovnega telovadnega prvenstva, ki bi moralo biti >ll|lll||||I||||||„ni|„||||,|„|||||!::::;::il|||||||IIIIIimi DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 14. aprila 1974 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 9.45 v Trstu, Ul. Flavia Inter — Primorje # # * 15.30 v Štandrežu Juventina — Muggesana KOLESARSTVO AMATERJI 15.00 v Mortelianu Nastopa tudi Adria POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 15. aprila 1974 NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA v Varni med: 20. in 27. oktobrom letos. Ta ukrep je sprejela, ker bolgarske oblasti niso hotele izstaviti južnoafriškim tekmovalcem vstopnih vizumov. Bolgarska gimnastična zveza je že vložila oster protest, istočasno pa je zahtevala tudi sklicanje izrednega zasedanja mednarodne gimnastične zveze. NOGOMET CANNES, 13. — Italija je na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Cannesu izenačila (0:0) z Brazilijo, ki se je kljub remiju uvrstila v finale, ker je imela boljši kvocient kotov. Brazilci bodo v ponedeljek v finalu igrali z Nizozemci. # # * V anticipirani tekmi italijanske C lige je v skupini A Monza premagala ekipo elodiasottomarina s 3:0. HOKEJ NA LEDU HELSINKI, 13. — Presenetljivo zmago Finske nad CSSR na svetovnem hokejskem prvenstvu A skupine v Helsinkih so razveljavili, ker so ugotovili, da je neki finski igralec jemal poživila. Zmago nad ČSSR s 5:2 so taHo spremenili v 5:0 za Češkoslovaško. BEZBOL V 1. dnevu italijanskega bezbol-skega prvenstva 1. lige je v Parmi Bernazzoli premagal Alpino s 13:4. V 2. amaterski nogometni ligi so dosegli včeraj ta izida: Zarja — Muggesana 1:3 (0:1) Vesna — Breg 1:0 (0:0) B. R. RUGBY HEIDELBERG, 13. — Na mednarodnem mladinskem turnirju v rug-biju je Italija premagala Maroko s 26:9, Romunija Italijo s 16:12, Maroko pa Jugoslavijo z 19:3. ODBOJKA ANKARA, 13. — Z zmago nad Francijo s 3:1 je Belgija osvojila odbojkarski «Spomladanski pokal». Italija je zasedla 3. mesto. NOGOMET STUTTGART, 13. — Nogometna e-najsterica Stuttgarta je v trening tekmi nepričakovano premagala Poljsko reprezentanco s 4:1. VATERPOLO Na «TV turnirju» v vaterpolu v Beogradu je včeraj Madžarska premagala SZ s 6:5, Jugoslavija pa Nizozemsko s 5:3. NOGOMET V 1. jugoslovanski zvezni nogometni ligi je Velež premagal Borac z 2:0. ODBOJKA V 2. jugoslovanski zvezni odbojkarski ligi je Fužinar premagal Izolo s 3:2. KOLESARSTVO RIM, 13. — V Rimu so včeraj predstavili tisku 29. amatersko mednarod no kolesarsko dirko za «Veliko nagrado osvoboditve», ki bo na sporedu 25. aprila po cestah Lazia. Poleg najboljših italijanskih amaterjev bodo nastopili tudi kolesarji iz 14 drugih držav. Tekmovale bodo: Poljska, Belgija, Sovjetska zveza, Vzh. Nemčija. ČSSR, Jugoslavija, Romunija, Bolgarija, Madžarska, Avstralija. Danska, Anglija, ZDA in prvič tudi Kuba. Dirka se bo odvijala na 165 km dolgi progi. Prispevajte za DIJAŠKO MARC«! SPORT MIO DIJAKI Dolinski nižješolci tekmovali v atletiki Labiani in Slavec osvojila naslov najboljšega atleta šola šesterki Krasa se obeta, da bo tudi prihodnjo sezono nastopala v C ligi KLJUB ZADNJEMU MESTU V C LIGI ODBOJKA BO KRASOVA ŠESTERKA OSTALA TRETJELIGAŠ? Zaradi preosnove tekmovalnega sistema Kras verjetno ne bo nazadoval Po tolikih razočaranjih in neuspehih, ki jih je v letošnji tekmovalni sezoni doživela v prvenstvu C lige moška šesterka Krasa iz zgoniške občine (zasedla je zadnje mesto na končni točkovni razpre-delnicil kaže, da ne bo končni obračun prav tako negativen. Obstajajo namreč utemeljene možnosti, da Kras ohrani status tretjeligaša, dokončna odločitev po bo padla šele na koncu letošnje sezone, v kolikor ne tik pred pričetkom novega prvenstva. Dejstva, na katera se opirajo upi Krasovih igralcev in navijačev, so sledeča: v preteklih dneh se je v športnih krogih šušljalo, da bo z novo tekmovalno sezono odbojkar- K uspehu na igrišču pripomorejo razni faktorji. Med te sodijo vsekakor tudi navijači. Prav glede tega se Kras v preteklem prvenstvu ni mogel pritoževati. Bodo njegovi privrženci na tribuni v prihodnjem prvenstvu deležni večjega zadoščenja, kot so bili letos? 15.30 v Štandrežu Sovodnje — Mladost ■ .................................................m.....................................................................111........................................ ŠPORT NA ZNAMKAH ska federacija povečala število ekip v tretjeligaškem prvenstvu. Vendar so bile te novice neuradne in na prvi videz neutemeljene, ker krajevni organi niso bili o tem obveščeni. Zato smo se obrnili do državne odbojkarske federacije FIPAV v Rimu, ki ima pokroviteljstvo nad prvenstvom C lige. Namestnik tajnika nam je v telefonskem pogovoru zagotovil, da je upravni odbor FIPAV sklenil, da se število nastopajočih ekip v C ligi poveča od dosedanjih 48 na 60. To se pravi, da bo v vsaki izmed šestih skupin nastopalo namesto osmih kar deset šesterk. Kriterij zasedbe dveh praznih mest v vsaki skupini bi moral biti sledeč: podvojilo se bo število ekip, ki bodo napredovale iz D lige (6 moštev), ostalih 6 ekip pa bo FIPAV «črpala» med dvanajstimi ekipami, ki so nazadovale. Praktično se bo rešila iz vsake izmed šestih skupin C lige po ena izmed dveh ekip, ki bi morali nazadovati. V C skupini je letos Kras zasedel zadnje mesto in bi na prvi videz imel pravico do obstanka v ligi goriški Caldini, ki se je uvrstil na predzadnje mesto. Vendar pravilnik odbojkarske federacije jasno predvideva, da se neko moštvo lahko le enkratno okoristi z rešitvijo «za zeleno mizo». Konkretno, ker bi Caldini že lansko leto moral nazadovati v D ligo in mu je FIPAV že takrat «prizanesla», ni dvomov, da letos nimajo predstavniki obsoškega mesta več pravice do obstanka v tretji ligi. Po logiki bi torej moral imeti Kras še nadalje zagotovljeno mesto med tretjeligaši. Vendar, kot smo že omenili, dokler ni dokončnega uradnega sporočila osrednje federacije, da je tudi Kras na seznamu šestih privilegiranih šesterk, se ne morejo «belordeči» še veseliti nad nepričakovano športno srečo. Zato Kraševi odbojkarji upajo, da bo to dolgo čakanje «na žerjavici» kronano z razveseljivo uradno novico. ORIENTACIJSKI POHOD V ORGANIZACIJI ŠK KRAS V tem mesecu zopet POP v Zgoniku BOLGARIJA Balkanske igre: spominska serija iz leta 1947 Tudi ta podonavska država ima dokaj pestro zbirko športnih znamk, ha katerih so prikazani lokalni in hiednarodni dogodki s posebnim poudarkom na bolgarske razmere. Prvi dve seriji sta izšli leta 1931 in 1933 ob priliki balkanskih iger. Seriji sestavlja po sedem znamk. Prikazani so razni športi, kot nogomet, skoki v vodo, konjski športni, kolesarstvo in vaja na krogih. Zanimivo je, da so podobe in vrednosti na obeh serijah enaki, različna je le barva znamk. Leta 1935 je bilo na vrsti balkansko nogometno prvenstvo, prireditev, ki je danes že padla v pozabo. Na šestih znamkah so prikazane športne naprave, nogometaši in pokal. Tradicija balkanskih športnih iger se je nadaljevala tudi po vojni. Leta 1946 je izšla znamka v čast balkanskih športnih iger (vrednost znamke je 100 1., prikazani pa so grbi sodelujočih držav, to je Jugoslavije, Madžarske, Romunije in seveda Bolgarije). Leta 1947 so zadobile balkan-j ske igre še popolnejšo obliko. V i seriji petih znamk, ki je tedaj iz-1 šla je najbolj zanimiva znamka za ' 9 levov, na kateri je prikazan šahovski konj. Edino Bolgarija se je v svojih serijah spomnila tega športa. Leta 1958 je izšlo nadaljnjih 5 znamk v preprostem, a privlačnem slogu. Na tej seriji so prikazane samo atletinje. Zadnja serija te skupine je izšla leta 1963. Znamke (5) so lepo izdelane, prikazujejo pa zastave nastopajočih držav, štafetni tek, skok v daljino in višino. Telovadba je v tej državi zelo priljubljena športna panoga. Že leta 1935 so imeli zbor 8 telovadcev in izšlo je 6 priložnostnih znamk. Znamke sicer delno spreminjajo namen serije, saj je med drugim prikazan tudi skok s palico. Leta 1969 je ob priliki svetovnega prvenstva v orodni telovadbi izšlo 6 znamk z isto sliko: telovadec med izvajanjem obveznih likov. Leta 1972 je bilo isto prvenstvo v Havani. Tudi ob tej priliki sta izšli dve znamki in blok. Ta serija je izdelana izredno okusno. Zveza športnih klubov «Yonnak» je igrala važno vlogo pri razširitvi športa v Bolgariji. Leta 1939 je bilo organizirano vsedržavno tekmovanje atletov teh klubov. Poštna uprava je izdala serijo 5 znamk (vaja na drogu, dviganje uteži, metalec diska, ritmična vaja za dekleta in kip atleta, v njegovem ozadju pa napis «Sofia»), Tudi klub «Levski» je dobil svoj prostor v športni filateliji. Ob petdesetletnici ustanovitve društva (leta 1964) je izšla serija dveh znamk (ki prikazujeta nogomet ter košarko) in blok. Znam- Telovadni klub Yonnak: priložnostna serija iz leta 1939 ke so kvadratne oblike, tiskane pa so diagonalno in ne vodoravno, kot je to običaj. V letih 1949, 1950 in 1954 so izšle tri serije po štiri znamke za športno propagando. Na vseh je poudarjena masovnost pri športu, ne pa vrhunski dosežki. V tistih letih so namreč športni delavci skušali na različne načine pritegniti kar največje število mladih k športu. Tudi olimpijska zbirka je lepa, pa čeprav ne preveč obširna. Prva serija je izšla leta 1956 za Melbourne. Na šestih znamkah so prikazane klasične športne panoge, kot telovadba, košarka, skok s palico. Za Squaw Walley je izšla ena znamka: smučarski teki. Istega leta je bil na vrsti tudi Rim: izšli sta dve seriji po 6 znamk z istimi motivi (ena nenazobčana). Za Innsbruck je leta 1964 izšlo 6 znamk in blok (drsalec na ledu, umetnostno drsanje, smučarski skoki), nekaj mesecev kasneje je pa izšla še nova serija za Tokio (tudi tokrat 6 znamk in blok). Med drugimi športnimi panogami je prikazan tudi rokomet, ki je prava redkost v olimpijski filateliji. V Tokiu je Bolgar Dimou o-svojil edino zlato kolajno za svojo državo (v rokoborbi). O tej zmagi je izšla znamka, na kateri je prikazana kolajna in napis. Škoda, da ni poštna uprava upodobila prave reprodukcije, saj so bile tokijske kolajne zelo lepe. Za Grenoble in Mehiko (leto 1967 in 1968) sta izšli dve seriji po 6 znamk in blok. V zimski seriji je zelo zanimiva znamka za 13 c., ki prikazuje ples ne vaje na ledu. Tudi za Sapporo in Miinchen sta izšli dve seriji po 6 znamk in dve bloka. Žetev bolgarskih športnikov je bila tokrat do-1 kaj obilna, saj so osvojili kolajne! v kanuju, teku, boksu, rokoborbi in dviganju uteži. Ker je bil v dviganju uteži postavljen tudi svetovni rekord, so znamko za 40 1 (dviganje uteži) pretiskali z napisom «svetovni rekord». Leta 1973 sta izšli še zadnji olimpijski znamki ob priliki zasedanja olimpijskega odbora v Varni ob Črnem morju. Na znamkah so prikazani olimpijski krogi. Edina evropska država, ki se je v svojih znamkah spomnila na kolesarsko dirko po Egiptu, je bila prav Bolgarija. Leta 1957 je izšla serija dveh znamk, na katerih so prikazani kolesarji in piramide. Leta I960 in 1970 sta izšli še dve znamki ob priliki 10. in 20. krožne dirke po Bolgariji. Prikazani so kolesarji med tekmovanjem. Košarki in odbojki so posvečene 1 tri serije. Prva je izšla leta 1957 ob priliki 10. evropskega prvenstva v košarki, druga leta 1960 ob priliki 7. evropskega ženskega košarkarskega prvenstva (skok pod košem), tretja pa je izšla leta 1970 in je posvečena svetovnemu odbojkarskemu prvenstvu (izšle so 4 znamke in blok z raznimi prizori iz tekme: blok, tolčenje itd.). Posebna pozornost je bila posvečena tudi rokoborbi, saj so prav v tem športu bolgarski atleti osvojili največ lovorik. Trim odsek športnega krožka Kras iz zgoniške občine obvešča svoje zainteresirano članstvo, da priredi v četrtek, 25. t. m. (državni praznik) 3. članski planinsko - orientacijski pohod. Kot prejšnji dve izvedbi, ki sta prav dobro uspeli, se bo tudi 3. POP odvijal pretežno v mejah zgoniške občine. V vsaki e-kipi, ki je lahko moška, ženska ali mešana, mora biti prijavljenih od 5 do 6 članov. Vpisnina je ostala nespremenjena. Dobrodošla za vse nastopajoče je seveda vest, da bo po končanem POP že tradicionalni brezplačni piknik za vse udeležence pohoda, ki bodo lahko potešili lakoto in nadoknadili potrošene energije z dobrotami na žaru. Vse potrebne informacije nudi tajnica Blažinova, vpisovanje ekip pa se zaključi nepreklicno 21. t. m. — b s — Šport na slovenskem radiu V velikonočni oddaji «Šport in glasba» (od 17. do 18. ure) je predviden neposredni prenos s tre-tjeligaške tekme med Triestino in Lignanom s stadiona pri Sv. Ani. Nadalje je na sporedu intervju s članico Krasa Sonjo Miličevo, ki se je danes zjutraj vrnila z evropskega namiznoteniškega prvenstva v Novem Sadu ter še poročila in komentarji o domačih športnih dogodkih. V ostalem pa bo pozornost posvečena mednarodnim dogodkom in seveda italijanskemu ter jugoslovanskemu nogometu. Srednja šola «S. Gregorčič» iz Doline je pred kratkim priredila interno atletsko tekmovanja za di-I jake vseh treh razredov. Tekmovanje je pokazalo, da med našo mladino ni še zamrlo zanimanje za atletiko. SKOK V VIŠINO 1. Franko Kraljič 135 cm 2. Igor Labiani 125 cm 3. Marino Zobin 125 cm 4. Livio Martini 120 cm, 5. Mitja Zonta 110 cm, 6. Marko Rapotec 110 cm, 7. Iztok Smotlak 110 cm, 8. Pavel Guštin, Branko Kofol, Igor Berdon, Andrej Ražem, Pavel Pavletič, Pavel Grizonič, Fabjan Kraljič 100 cm, 9. Franko Debernardi 100 cm (3. poskus), 10. Walter Ker-mac, Denis Merlak, Boris Slavec, Robi Prašelj, Ivo Coretti, Walter Labiani 90 cm, 11. Radivoj Coretti 90 cm (3. poskus). Tekmovanje v skoku v višino je bilo v občinski telovadnici v Dolini. * * * TEK — 60 m KVALIFIKACIJE 1. skupina 1. Ivo Coretti 10”8, 2. Marko Rapotec 10”9, Saša Smotlak 11 2, 3. Valter Kermac 11”3. 2. skupina 1, Boris Slavec 10”, 2. Robi Prašelj 10”3, 3. Pavel Guštin 11”. 4. Franko Debernardi 11”. 3. skupina 1. Branko Kofol 10”6, 2. David Čok 10”6 (izven konkurence), 3. Valter Labiani 10”7, 4. Radivoj Co-retti 12"6. 4. skupina 1. Pavel Grizonič 9”2, 2. Andrej Ražem 9”6, 3. Zoran Sancin 10”3. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST obvešča da zapade rok za predložitev natečajev ob priliki 70-letnice društva (slike, fotografije, filmi, diapozitivi in planinski dnevniki) dne 30. aprila letos. Odbor za proslavo 70-letnice SPDT 4. Pavel Pavletič 10”6. 5. skupina 1. Mitja Zonta 9”4, 2. Marino Zobin 9”9, 3. Livio Martini 9”9, 4. I-gor Berdon U”7. C. skupina 1. Fabjan Kraljič 9”4, 2. Igor Labiani 9''6, 3. Iztok Smotlak (izstopil). VELIKI FINALE 1. Pavel Grizonič 9"1 2. Igor Labiani 9”4 3. Mitja Zonta 9”4 4. Fabjan Kraljič 9”4 5. Andej Razen 10” MALI FINALE 1. Boris Slavec 10” 2. Branko Kofol 10 3 3. Robi Prašelj 10"5 4. Valter Labiani 10"7 Tek na 60 m je bil na nogometnem igrišču v Dolini. # # * MET KROGLE (4 kg) 1. Franko Kraljič 7,50 m 2. Zoran Sancin 7,40 m 3. Igor Labiani 7,35 m 4. Marino Zobin 6,80 m, 5. Pavel Grizonič 6,75 m, 6. Iztok Smotlak 6,50 m, 7. Andrej Ražem 6,40 m, 8. Pavel Pavletič 6,30 m, 9. Saša Smotlak 6,20 m, 10. Mitja Zonta 6,15 m, 11. Livio Martini 5,60 m, 12. Igor Berdon 5,20 m, 13. Boris Slavec 5,00 m. 14. Branko Kofol 4,83 m, 15. Marko Rapotec 4,60 m, 16. Pavel Guštin 4,50 m, 17. Robi Prašelj 4,45 m, 18. Franko Dibernardi 4,41 m, 19. Radivoj Coretti 4,40 m. 20. Ivo Coretti 4,15 m, 21. Denis Merlak 4,11 m. 22. Valter Kermac 4,10 m, 23. Valter Labiani 4,00 m. ŠTAFETA 4 x 60 m 1. Tretji razred (Fabjan Kraljič, Igor Labiani, Livio Martini, Marino Zobin) 32”4. 2. Drugi razred (Pavel Pavletič, Mitja Zonta, Andrej Ražem, Pavel Grizonič) 32”5. 3. Prvi razred (Valter Labiani, Robi Prašelj, Branko Kofol, Boris Slavec) 36” 1 « « » NAJBOLJŠI ATLET ŠOLE Starejši 1. Igor Labiani 26, 2. Franko Kraljič 22, 3. Pavel Grizonič 21, 4. Marino Zobin 20, 5. Mitja Zonta 16, 6. Andrej Ražem 14, 7. Livio Martini in Zoran Sancin 12, 8. Fabjan Kraljič 11, 9. Iztok Smotlak 10, 10. Pavel Pavletič 9, 11. Igor Berdon 5. Mlajši 1. Boris Slavec 27, 2. Branko Kofol 26, 3. Marko Rapotec 23, 4. Robi Prašelj 20, 5. Pavel Guštin 19, 6. Ivo Coretti, Franko Debernardi in Valter Labiani 15, 7. Sasa Srno-tlak 13, 8. Radivoj Coretti 10. 9, Valter Kermac 9, 10. Denis Merlak 8. NAJBOLJŠI RAZRED 1. Tretji razred — 91 točk 2. Drugi razred — 87 točk 3. Prvi razred — 41 točk b. 1. Zarji po zadnjih neuspehih trda prede (na sliki med tekmo s Stockom) iimiiiiimaiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHmiiuuiiimtiiiiiitniniiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA Vodeča trojica ekip od zmage do zmage Zanesljivo vodstvo Renč - Okrnjeno kolo OBVESTILO SPDT obvešča, da je že v teku denarna poravnava neizkoriščenega smučarskega tečaja. Tečajniki bodo prejeK ali poštno nakaznico ali pismo z navodili, kje lahko denar dvignejo. Tečajniki, ki bi zasledili kako, netočnost, naj to nemudoma javijo tajništvu ZSŠDI v Trstu, Ul. Geppa 9. V Šmarjah, kjer je gostovala ekipa, ki je vodilna na lestvici (Renče), se je zbralo rekordno število gledalcev. Tekma se je začela zelo razburljivo. Domačim so močno pritisnili in so pobudo obdržali ves prvi del igre. V drugem delu pa so Renčam zaigrali odlično. Takoj so povedli z Rebecem, ki je učinkovito zaključil lepo akcijo. Zatem so dosegli gole še Žigon. Lesizza in Uršič. Renčani so na vročem igrišču v Šmarjah dokazali, da so res zasluženo na prvem mestu. Proleterju je uspelo premagati borbeno ekipo Brd v Novi Gorici. Gostje iz Postojne so prispeli brez športnih izkaznic, kar je malomarno. Zaradi tega so Brda najavila protest. Bilje so doma premagale Vodice iz Šempasa, katerih je bil to prvi poraz v spomladanskem delu prvenstva. SPDT obvešča, da bo NAGRAJEVANJE 8. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER in 1. društvenega prvenstva SPDT v četrtek, 18. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, s pričetkom ob 20. uri. Prosimo za točnost! DANES V SLOVENIJI V soboto, 27. t.m. v Kulturnem domu v Trstu OTVORITVENA SVEČANOST Levo: 7. evropsko žensko košarkarsko prvenstvo iz leta I960 in (desno) orodna telovadba (Tokio) iz leta 1964 v okviru proslav 50-letnice slov enskega športa v Italiji ZSŠDI Derbi začelja v Vipavi se je kon- čal bres zmagovalcev. Tekem Hrvatini — Transport in Pivka - Piran niso odigrali. IZIDI: Branik — Renče 0:4 Brda — Proleter 1:3 Bilje - Vodice 4:1 Vipava — Cesta 2:2 Hrvatini — Transport neodigrano Pivka - Piran neodigrano LESTVICA Renče 16 14 1 1 51:15 29 Bilje 16 9 6 1 44:15 24 Proleter 16 11 1 4 40:23 23 Branik 15 9 3 4 46:26 19 Hrvatini 15 8 2 5 31:21 18 Transport 15 7 3 5 42:27 17 Piran 15 8 1 6 31:22 17 Vodice 15 7 2 6 36:24 14 Brda 16 5 1 10 23:45 11 Pivka 15 5 1 9 18:48 11 Komen 15 1 3 11 14:33 5 Cesta 15 2 1 12 12:62 5 Vipava (-4) 16 3 0 13 22:50 3 V naslednjem kolu se bodo sestali: Vodice — Vipava Cesta - Brda Proleter — Pivka Piran - - Hrvatini Transport — Branik Renče - Komen Bilje bodo proste V naslednjem kolu bc v središču zanimanja obalni derbi med Pira- nom in Hrvatini. IGOR VARL NOGOMET Zagreb: prvenstvena tekma 1. lige Zagreb — Olimpija na stadionu v Kranjčevi ulici s pričetkom ob 15.45. II. ZNL - zahod: Šibenik — Maribor, Igman — Mercator, Novi Sad — Mura. SNE: Koper — Drava, Železničar — Šmartno, Aluminij — Nafta, Rudar (T) — Kovinar, Kladivar — Idrija, Slovan — Izola, vse ob 16. uri. ZCNL: Sava (K) - Jadran, Adria - Usnjar, Tržič - Tolmin, Litija — Vozila, Primorje — Triglav, Sava (T) — Tabor, vse ob 16. uri. ' VCNL: Rudar (V) — Steklar, Bakovci — Rakičan, Tehnostroj - Brežice, Pohorje — Beltinka, vse ob 16. uri, Branik — Dravinja, O-limp — Slivnica, obe ob 10.30. ODBOJKA II. ZNL - zahod: Maribor — Salonit (10,00), Karlovac — Interplet, Mladost — Zenica, Željezničar — Borovo, Kamnik — čajevac (10.00). SOL - ženske: Fužinar prost, Ljubljana — Branik (10.00), Gaberje — Krka (10.00), Maribor — Jesenice (9.00) . Ravne: I. turnir za mladinsko prvenstvo Slovenije (8.30). DVIGANJE UTEŽI I. ZL: Berna - Novi Sad. Herku-les — Rijeka, Slavonija — Spartak, Radnički — Igman, Rudar — O-limpija. ROKOMET SRI, moški: Polet — Kamnik (10.00) , Mlinotest — Sl. Gradec (10.30), Jadran —• Tržič (10.00). SRI, - ženske: Slovan — Usnjar, Črnomelj — ETA, Gorenje — Koper, vse ob 10. uri. STRELSTVO Ljubljana: kontrolno tekmovanje, MK puška proste izbire, MK pištola proste izbire, revolver velikega kalibra, strelišče ob Dolenjski cesti ob 9. uri. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 12 u- aPr5,a 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglas'* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P'1 oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri $.P Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst KOMBONIANSKI MISIJONARJI SO DANES DOPOTOVALI V RIM Za Mozambik so zahtevali neodvisnost in pravico do samoodločbe: izgnani Njihov dokument je podpisalo že 400 mozumbiških misijonark in misijonarjev RIM, 13. — Danes se je vrnilo iz Mozambika v Rim devet italijanskih kombonianskih misijonarjev, ki so jih portugalske oblasti izgnale iz države. Skupaj z italijanskimi duhovniki — Severinom Peanom, Corneliom Prandino, Danilom Cimi-tanom, Luigijem Coroninijem, Ernestom Calderolo, Ginom Centisem, Vincenzom Capro, Giovannijem Zan-nijem in Grazianom Castellarijem — sta se vrnila v Evropo tudi portugalska duhovnika, patra Orta in De Souza, ki sta se ustavila v Lizboni. «Izgon je bil le formalen — je ob prihodu v Fiumicino izjavil pater Peano — saj so agenti imeli pismen odlok, a nam ga niso hoteli pokazati. Agenti obveščevalne službe so prišli po nas v misijon Nem-bane, kjer smo bili v šestih. Naložili so nas na letalo in odpeljali v Lou-renco Marques. kjer so nas zaprli v skladišče. Snoči so nas z avtobusom, ki je vozil z ugaslimi lučmi. odpeljali na letališče in nas spravili na letalo za Lizbono.» Kombonjanci so izzvali jezo lizbonskega fašističnega režima s pa-storskim pismom, naslovljenim vsem vernikom, v katerem so se zavzemali za neodvisnost in pravico do samoodločanja Mozambičanov. Skupaj s škofom Nampule msgr. Vieiro Pintom so poudarili, da ima vsak človek pravico graditi svojo zgodovino in uveljavljati svoje sposobnosti. Pribili so, da je učiti brati in pisati, graditi šolska poslopja, dovoliti samoupravljanje na raznih ravneh javnega življenja, proizvajati in deliti bogastvo zaman, pravzaprav škodljivo, če je človek le objekt ne pa subjekt svojega duševnega, gospodarskega in političnega razvoja. Pripomnili pa so tudi, čeprav posredno, da se Portugalci ne postavljajo na tako visoko raven kolonializma. V svojem dokumentu so nadalje citirali papeža Pavla VI. in kot •niiiiiiiimniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiii POVRAČILNI UKREP ZARADI IZGUBE T0NC LE CHflNfl Saigonsko letalstvo bombardiralo Loc Ninh Juznovietnamski režim se upira sodelovanju - Fam Van Dong v Moskvi SAIGON, 13. — Juznovietnamski režim je odgovoril na zavzetje o-porišča Tong le Ghana s povračilnim bombardiranjem mesta Loc Ninha, ki je dejansko glavno mesto osvobojenega ozemlja v Južnem Vietnamu, kjer izvršuje svojo oblast začasna revolucionarna vlada. Oporišče Tong le Chan je pomemben člen v južnovietnamski (sai-gonski) obrambi še pomembnejšega oporišča An Loc, ki leži kakih 80 km od Saigona. Kot smo že poročali, je bila južnovietnam-ska posadka v Tong le Chanu popolnoma razbita, a njem ostanki so se le s težavo prebijali do An Loca. l’est o bombardiranju Lee Ninha so sporočili v Saigonu. toda vojaški krogi niso dodali nooenega pojasnila. Pripomnili so le, ca sc izvedli tudi druge akcije v bližini Tong le Ghana ob kamboški meji. Predstavniki začasne revolucionarne vlade so izjavili, da je bil bombni napad nad Loc Ninh naperjen izključno na civilno prebivalstvo in ne na osvobodilne sile. Zavzetje Tong le Ghana je povzročilo v saigonskih krogih velik preplah in seveda tudi veliko jezo. Predsednik južnovietnamskega senata ter bivši zunanji minister Tram Van Lam je obtožil osvobodilne sile, da so s to vojno akcijo kršile sporazum o premirju ter zagrozil, da bo saigonski režim sprejel v prihodnjih dneh stroge povračilne ukrepe. Lam se je potem dotaknil še vprašanja vloge mednarodne komisije za kontrolo nad premierjem (CIGS), katere članice so Indonezija, Iran, Madžarska in Poljska. Južnovietnamski predstavnik je seveda zvrnil krivdo za paralizo delovanja te komisije na komunistični državi. Zaostritev položaja v Južnem Vietnamu je treba v dobršni meri pripisati saigonskemu režimu, ki skuša na vse načine zavlačevati normalizacijo ter še posebej sodelovanje z revolucionarnimi in demokratičnimi silami Iz Moskve sporočajo, da je sovjetski ministrski predsednik Kosi-gin sprejel danes sevemovietnam-skega člana politbiroja Delavske stranke in predsednika hanojske vlade Fam Van Donga. Na srečanju je bil tudi hanojski zunanji minister Ngujen Duj Trinh. Državniki so si izmenjali mnenja o sovjetsko - sevemovietnamskih odnosih ter o mednarodnih vprašanjih skupnega interesa. Sovjetska zveza je nudila odločno podporo naporom vlade DR Vietnama in začasne revolucionarne vlade v Južnem Vietnamu, da bi se zagotovilo izpolnjevanje določil pariškega sporazuma. Sovjetska zveza je nadalje o-cenila kot zelo pozitivne sklepe začasne revolucionarne vlade z dne 23. marca za katere meni, da predstavljajo konstruktiven program za rešitev notranjepolitičnih problemov Južnega Vietnama na temelju demokracije. nacionalne sloge in pomiritve. Fam Van Dong je prispel v Moskvo iz Švedske. Kot je znano, je vietnamski državnik obiskal Kubo, Alžirijo, Jugoslavijo in Švedsko. Sedaj je na poti v Hanoi. PRODOLOM «MONICE RUSSOTTI» Sodni poslopek proti poveljniku in prvemu častniku GENOVA, 13. — Genovski pomočnik državnega pravdnika Nicola Mar-vulli je zaključil zasliševanje prič in ljudi, ki so povezani z brodolomom trajekta «Monica Russotti» v genovskem pristanišču. Državni pravdnik je že poslal obvestili o sodnem postopku 42-letnemu poveljniku trajekta Onofriju La Fauci ju in prvemu častniku 31-letnemu Carmelu Ruggeriju. Oba je obtožil nenamernega brodoloma. Preiskovalni funkcionar je nadalje ukazal, naj policijski organi zaplenijo ladijske zapisnike iz katerih je razvidno, kaj vse so natovorili na trajekt. Zdi se. da se je ladja močno nagnila, ker je bila preobložena. Že so u-gotovili, da je trajekt po odstranitvi težkih tovornjakov zavzel pravilnejšo lego. Dela potekajo sedaj mnogo hitreje. Maurizia Di Cesare se je vrnila domov RIM, 13. — Davi je 16-letna Maurizia Di Cesare, ki je 5. t. m. ušla z doma s profesorjem telovadbe Francescom Bettello, prispela z vlakom v Rim. Od Barija do Rima sta jo spremljala neke agentka ženske policije in neki ski podčastnik. ;s on poudaril, da dokler ne bodo imeli vsi narodi pravice do samoodločbe, ne bo mogoče vzpostaviti na svetu pravičnega in trajnega miru ter zahtevali, naj portugalska vlada začne z akcijo, ki bo pravno osnovana in odprta do pravičnih rešitev mozambiške krize. Dokument je izzval reakcijo portugalske vlade, čeprav je bil, kot je poudaril v pogovoru s časnikarji Severino Peano, le poziv cerkvenim dostojanstvenikom, naj izvajajo svojo pastorsko dolžnost in naj ne bodo podrejeni državnim oblastem. Misijonar je dodal, da je o-krog 400 misijonarjev in misijonark podpisalo omenjen dokument, poudaril pa je, da ga mozambiški škofje, z izjemo msgr. Vieira Pinte, niso razumeli in so ga zato zavrnili. «Mislili so — je dejal misijonar — da zasledujemo izgon belcev iz Mozambika in da hočemo izročiti državo temnopoltemu prebivalstvu. To ni bil naš namen, pozvali smo le cerkev, naj nastopa bolj neodvisno in naj včasih brani tudi pravice temnopoltega prebivalstva.» «Kar zadeva usodo msgr. Pinta — je pripomnil Graziano Castellari — je še negotova. Vemo, da je zaprt v zavodu Namaacha vedno v Mozambiku in da ga niso obvestili o našem izgonu. Hoteli so pretrgati vezi med nami.» Kar zadeva vojaški položaj v Mozambiku je pater Castellari poudaril, da poročajo o ostrih bojih kar iz petih pokrajin in da so gverilci zelo aktivni tudi kjer je portugalska vojska premočna. Ko se je sredi marca zvedelo o ukrepu portugalskih oblastnikov v Mozambiku proti komboniancem, je odpotoval v Lourenco Marques apostolski nunci i v Lizboni msgr. Sensi, ki je skušal v neposrednem odgovoru s krajevnim guvernerjem poravnati nastali spor. Po poročanju agencije ANSA se je tudi Farnesina zavzela za usodo kombonianskih misijonarjev, a vse je bilo zaman. Z izgonom kombonianskih misijonarjev se je znatno zaostrila napetost med Vatikanom in portugalsko vlado. V dobrih dveh mesecih so portugalske oblasti izgnale iz Mozathbika kar 10 duhovnikov, neka misijonarka in škof pa sta na prisilnem bivališču. Odnosi med Vatikanom in Lizbono so se skalili leta 1970, ko je portugalska vlada odpoklicala svojega veleposlanika v Vatikanu v znak protesta, ker je papež Pavel VI. sprejel voditelje o-svobodilnih gibanj afriških kolonij Amilcara Cabrala, Agostinha Neta in Marcelina Dos Santosa. BERN, 13. — švicarsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je čilska policija v četrtek aretirala v Santiago časnikarja Pierra Riebe-policij- j na, dopisnika lista iz nemške Švice i v Čilu. Vzrok aretacije ni znan. Britanski strokovnjaki, ki bodo pomagali pri odstranjevanju min iz Sueškega prekopa, so si, preden začnejo z delom, privoščili izlet s kočijo po Fort Saidu MED VELIKONOČNIM PREMIRJEM V BITKI ZA POMPIDOUJEVO NASLEDSTVO Trije glavni kandidati «brusijo nože» pred uradnim začetkom volilne kampanje Levičarskemu kandidatu Millerrandu relativna večina v prvem krogu volitev - Bitka med Delmasom in D'Estaingom za «prestižne» reklamne panoje na Elizejskih poljanah PARIZ, 13. — Glavni kandidati za francoske predsedniške volitve (de-golist Chaban - Delmas, «liberalec» Giscard D’Estaing, socialist Mitterrand in kvalunkvist, župan Toursa, Royer) bodo posvetili velikonočni konec tedna pripravi uradne volilne kampanje, ki se bo začela 19. a-prila. Že pred tem datumom pa se bodo kandidati lahko «soočili» pred radijskimi mikrofoni. Politični komentatorji pričakujejo predvsem besedni dvoboj med Chabanom - Del-massom in Mitterrandom, ki je predviden za ponedeljek zvečer pred mikrofoni radijske postaje «Evropa - ena». Na dlani je tudi, da bodo kandidati med velikonočnim «premirjem» podrobno analizirali rezultate ankete, ki jih je po naročilu lista «France Soir» pripravil francoski zavod za raziskovanje javnega mnenja. Po anketi, ki jo je omenjeni list objavil s precejšnjim poudarkom, ne bo nihče od treh glavnih kandidatov dosegel na prvih volitvah absolutne večine. Kot so predvideli vsi politični komentatorji, se je za enotnega kandidata levice Mitterranda izrekla relativna večina intervjuva-nih (40 odstotkov), Chabanu-Delmasu Ravnatelj USIS na svobodi naj bi šli glasovi 29 odstotkov volivcev, D'Estaingu pa 23 odstotkov. Iz ankete naj bi tudi izhajalo, da na dodatnih volitvah, ko bodo morali Francozi izbirati med kandidatoma, ki sta dobila relativno največ glasov, se bodo volivci odločili za kandidata sredinskih strank, pa naj bo to Chaban - Delmas ali pa Giscard D'Estaing. Vedno po rezultatih ankete, naj bi se na drugih volitvah za Mitterranda izreklo le 40 odstotkov volivcev, za kandidata vladne koalicije pa 43 odstotkov, v primeru, da bi šlo za, D’Estainga, 45 odstotkov, pa če bo kandidat Cha-ban-Delmas. Rezultatu ankete pripisujejo politični komentatorji vsekakor relativno vrednost in to iz dveh razlogov: 1. ker so jo izvedli v torek, preden je uradno postavil svojo kandidaturo kvalunkvist Jean Royer, ki bi lahko odščipnil nekaj milijonov glasov predvsem Chabanu-Delmasu: 2. ker je anketo objavil list, ki odkrito podpira kandidaturo bivšega ministrskega predsednika. V tej zvezi je že razvidno, za koga so se opredelili francoski listi: «France Soir», «Le Point» in «Paris-Match» odločno podpirajo Delmasa, «L’Au-rore» in «Le Figaro» Giscarda D’Estainga, «Le Quotidien Paris», «Le Nouvel Observateur» in «Hebdote-moignage Chretien» Mitterranda, desničarski «Le Parisien Libre» Ro-yera. Dvoumno stališče imata le «Le Monde» in «Combat». Istočasno z besedno bitko med kandidati se je začela tudi bitka za najboljšo in najbolj učinkovito propagandno kampanjo. Chaban-Delmas naj bi samo tiskani propagandi namenil okrog šest milijonov frankov (okrog 800 milijonov lir), prav toliko pa naj bi potrošil za zborovanja. Ker je prvi postavil svojo kandidaturo («Moral sem se hitro odločiti, ker so me skušali zahrbtno izpodriniti,» je poudaril včeraj) je tudi posvetil največ pozornosti propagandni plati svoje kampanje. Niti dvanajst ur po smrti predsednika Pompidouja, ob 9. uri 3. aprila je znana propagandna agencija že najela za bivšega premiera najbolj vidne propagandne panoje vse Francije. Giscard D’Estaing, ki se je obrnil na isto agencijo teden dni pozneje, je moral pj-epotiti sedem biblijskih srajc, da je dobil dovolj prostora za svoje propagandne letake. Sredinska kandidata sta se najostreje spoprijela za prestižne propagandne panoje na pariških «Champs Elysees». Chaban-Delmas jih je najel štiri (900 tisoč lir za vsakega) in dal nalepiti svoj portret. D’Estaing se je moral v prvem trenutku odpovedati prestižnim panojem, ker so bili vsi oddani. Nato pa je prepričal nekega industrij-ca, naj mu odstopi svoje: tako se bo s petih panojev vabljivo smeh; Ijal Parižanom finančni minister, namesto na pol gole manekenke, ki bi morala spodbujati k nakupu hlač- P0 UGOTOVITVAH TURISTIČNIH DELAVCEV KI j ab energetski krizi turistične sezona na Koprskem dobro obete Največ je zahodnonemških, švicarskih in avstrijskih turistov, gostov iz Italije pa je manj kot lani - Obalni svet o družbenem dogovoru o kadrovski poRtiki KOPER, 13. — Kljub nekoliko nestalnemu vremenu je v zadnjih dneh prispelo na slovensko obalo precej domačih in tujih turistov, večje skupine pa so najavljene zlasti za soboto in nedeljo. Od tujcev je največ zahodnih Nemcev, Švicarjev in Avstrijcev, medtem ko je gostov iz Italije manj kot v prejšnjih letih. Sicer pa je te dni slovenska obala vsa v cvetju in zelenju in turisti uživajo v čudovitih sprehodih po parkih ter po vzpetinah nad Portorožem. Na plažah je bilo opaziti tudi že prve kopalce in tudi prve «prikoličarje» v avtokampih. Razen občudovanja pn>odnih lepot pa imajo turisti tudi precej možnosti zabave. Odprti so vsi plavalni bazeni in kegljišča, začele pa so tudi prve poletne prireditve, ki bodo trajala neprekinjeno vso sezono. Tako bo že v nedeljo ob 20. uri velika modna prireditev v avditoriju «Modafest», na kateri bodo jugoslovanska tekstilna in konfekcijska podjetja prikazala zadnje modne dosežke. Naslednjo soboto, to je 20. aprila pa bo gostovalo v avditoriju Mestno gledališče ljubljansko s «Komedijo ljubezni». Istega dne se bo začel v hotelu Metropol mednarodni bridge turnir, na katerem bo nastopilo 100 tekmovalnih parov iz raznih evropskih držav. V prihodnjih dneh bosta v Portorožu tudi dva simpozija: zbrali se bodo jugoslovanski otorinolaringologi in strokovnjaki za probleme perutninarstva. Sicer pa ugotavljajo turistični delavci na slovenski obali, da kljub naftni krizi in drugim dogodkom turizem ni utrpel večje škode, oziroma da je uspeh celo boljši kot v prvem trimesečju lani. Število nočitev v hotelih se je namreč povečalo v povprečju za 20 odstotkov, v posameznih hotelih, kot v Palacu in Metropolu pa celo od 40 do 50 odstotkov. DRUŽBENI DOGOVOR O KADROVSKI POLITIKI NA OBALI KOPER. 13. — Obalni svet je na svojem zadnjem zasedanju mandatne dobe razpravljal o družbenem dogovoru o osnovah kadrovske politike v treh obalnih občinah. Ta dogovor je podpisalo 92 organizacij združenega dela, v katerih je zaposlenih 14 tisoč delavcev. Gre za zelo pomemben dokument, ki je nujen zlasti zdaj, ko bodo na obali zgradili vrsto novih objektov. Obalni svet je nadalje obravnaval dosedanje delo pri izdelavi dolgoročnega koncepta razvoja obalne regije do leta 1985. Zadevne študije pripravlja institut za regionalno e-konomiko v Ljubljani. Raziskovanje poteka v treh smereh: anketiranje gospodarstva, iskanje usmeritev glede na dosedanji trent rasti in konfrontacija raznih činiteljev. nih nogavic in modrčkov. Na Elizejskih poljanah pa ne bo nobenega Mitterrandovega portreta, vsaj za prvi volilni krog ne. Vse kaže namreč, da so finančna sredstva levice znatno skromnejša od Delmasovih (12 milijonov frankov -milijarda in 600 milijonov lir) in D’Estaingovih (deset milijonov frankov - slaba milijarda lir). Točnih podatkov o denarnih sredstvih levice ni, neki propagandni izvedenec pa je v tej zvezi izjavil, da je med sredstvi levičarskega kandidata in sredstvi sredinskih kandidatov isto razmerje kot med vrabcem in konjem. To potrjujejo tudi izdatki teh glavnih kandidatov za organizacijo «generalštabov». Chaban-Delmas je v ta namen najel nedaleč od Eifflovega stolpa kar celo palačo, D’E-staingovi sodelavci so «zasedli» tri nadstropja (skupno 1.200 kvadratnih metrov površine) palače v «Rue de la Bienfaisance» pri cerkvi sv. Avguština, Mitterrand in njegovi sodelavci pa so postavili svoj štab v stanovanju (600 kv m) v tretjem nadstropju nebotičnika «tour Mont-pamasse», ki jim ga je zastonj posodil last’ik palače. viiiiliiiiiiiiiiimiiitiiimiiiiiHimiimmuiimmtHtiiiiiiimimiiiniitmiiiiniimfiiiimmitiimiiiinmiiiiimuiniiliiimilliiiiiiiiiiiiiiMiiitiHliiiiiliutiiiiiiliiliiiHi’* BIL JE PRIPRT ZARABI KRVNEGA MAŠČEVANJA Nadalje je obalni svet razpravljal o gradnji višinskega vodovoda. Ugotovili so, da delo napreduje točno po načrtih. V končni fazi IZ’ gradnje so rezervoar na Brdinih ter črpališči v Seči in Pobegih, v kratkem pa bodo začeli graditi tudi rezervoarje v čežarjih in Brestu. Švicarski trgovec umri v prometni nesreči pri Reki REKA, 13. — Pri Reki se j« danes pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 27-letni švicarski trgovec Arthur Aeschbachter iz Menzikena, štirje mladi Jugoslovani, ki so se vračali na delo v Švico, pa so bili ranjeni- Aeschbachter je, utrujen od deseturne vožnje in zaradi prekomerne hitrosti, nepričakovano zavozil na levo in silovio trčil v tovornjak, ki je privozil nasproti. Iz skroter vičene pločevine so miličniki, k1 so prihiteli na kraj nesreče, iz-vlekli trgovca že mrtvega, PROTI INHIBICIJAM V Sydneyu jim pravijo opoldanski malarji in po večini so uradniki, zdravniki, odvetniki, industrijci, ki svojsko izkoriščajo opoldanski premor: slikarijo v ateljeju, ki so ga odprli v središču velemesta. «Razlika je le v tem, da namesto belih platen, imajo naši klienti na razpolago gola telesa naših o-čarljivih manekenk,» pojasnjuje Brian Edwards, lastnik ateljeja. Edwards nudi «umetnikom» posebne vegetalne barve, ki jih malarji mažejo kar z rokami na gola telesa manekenk. «Fizični dotik z lakom in poltjo manakenke, sprošča ustvarjalno žilico in odstranjuje inhibici-je,» trdi Edwards, ki poudarja, da so niefjova dekleta dobro izurjena v obrambi, če klient ne sprošča samo svoje umetniške žilice. DOMAČE NALOGE NA ZATOŽNI KLOPI Domače naloge so odločno odveč, pravzaprav so škodljive, ker povzročajo prepiranje in napetost v družini te>r skalijo odnos med dijakom in vzgojiteljem. Do tega zaključka je prišlo združenje britanskih u-čiteljic, ki trdi, da je iz zvezkov šolarjev tudi vidna razlika v njihovem socialnem položaju: vzorne zvezke imajo lak ko le sinovi premožnih staršev, ki si lahko privoščijo vzgojitelja, taki, ki jim ni treba pomagati doma. CORDOBA (Argentina), 13. — Gverilci Revolucionarne ljudske vojske (ERP) so davi ponoči izpustili na svobodo ravnatelja ameriškega kulturnega središča (USIS) v Cordobi Alfreda Launa. Ameriškega funkcionarja so takoj odpeljali v bolnišnico, ker je bil hudo ranjen v trebuh. Gverilci so izjavili, da niso nameravali raniti Launa. Do streljanja je prišlo, ker se je Amerikanec upiral ugrabitvi. Laun je bil ugrabljen včeraj. Nje- govo vilo je napadlo devet gverilcev (meu njimi neka ženska). Nameravali so ga pripreti ter postaviti pred ljudsko sodišče zaradi njegove protiljudske dejavnosti v Latinski Ameriki ter povezanosti z ameriško vohunsko službo CIA. Laun, ki je izredno visok in močan, se je upiral ugrabiteljem. Sami ugrabitelji so mu nudili pomoč (baje tudi prvi kirurški poseg). Ranjenca so našli med dvema tovornjakoma ob nekem potoku. Gverilci so mu povezali žilo na roki s posodo s krvno plazmo. Launa so že operirali. Čeprav je njegovo zdravstveno stanje precej kritično, zdravniki vendar u-pajo, da go bodo rešili, ker je mož zelo krepak. Gverilci so iz Launove vile odnesli tudi močan radijski oddajnik in sprejemnik, ki je imel več kot 10 m visoko anteno. Veleposlaništvo ZDA je opravičilo to posest z dejstvom, da je Laun vnet radioamater. Na sliki: direktor USIS med tovornjakoma. Na sliki: ranjeni Alfred Lan« Obtoženec zbežal iz zapora s pomočjo jetniškega paznika Neverjetni dogodek se je pripetil v Cittanovi v Kalabriji REGGIO CALABRIA, 13. - Iz o-krajrvega zapora v Cittanovi je zbežal 27-letni Luigi Facchineri, ki je e-den od domnevnih krivcev krvnega maščevanja ,ki je od leta 1971 divjalo v Cittanovi med dvema družinama. Beg sam po sebi ni nič nenavadnega, saj se večkrat dogaja, da zaporniki na ta ali drug način utečejo roki pravice. V tem konkretnem primeru je nenavadno le dejstvo, da je zaporniku pomagal pri begu zaporniški paznik. Facchineri je bil priprt v Potenzi, kjer je čakal na obravnavo. Ker je medtem hudo zbolela njegova mati, so mu preiskovalne oblasti dovolile začasno premestitev v okrajni zapor v Cittanovi, da bi jo tako lahko obiskal. Včeraj zvečer je bil zapornik v sobi, ki je namenjena za obiske sorodnikov. Nenadoma je jetniški paznik De Fini, ki ga je spremljal, potegnil s toka službeni revolver ter ga naperil na nekega svojega kolega, ki je bil tudi navzoč ter mu ukazal, naj nemudoma izroči ključe Fac-chineriju, ker ga bo sicer ubil. Paz niku ni seveda preostalo drugega kot i doseglo svoj vrhunec 18. avgusta da izroči ključe. Facchineri se je predlani, ko je pod streli Facchinerije-mimo odpravil proti vratom, jih od- vih padel Ernesto Armando Mammo klenil in nato izginil brez sledu. Kma-1 ne, ki je pripadal Albanesejevim. lu nato mu je sledil paznik De Fini, ki je prav tako izginil. Karabinjerji in policisti so postavili okoli Cittanove številne bloke, da bi prijeli Facchinerija in paznika, toda do sedaj ni akcija obrodila nobenega uspeha. Krvno maščevanje se je začelo v Cittanovi v marcu 1. 1971. Takrat je prišel iz zapora Antonio Albanese, ki je bil dalj časa zaprt zaradi nekega umora. Na Jožefovo se je zbrala v neki gostilni skupina fantov, in mož, ki so preganjali večer z igro «passatella». Vnel se je hud prepir. Facchineri je nenadoma potegnil iz žepa revolver ter s štirimi streli ubil Antonia Albaneseja. še isti večer so neznanci, verjetno ljudje iz družine Albanese, streljali na nekega Fac-chinerijevega brata, ko se je vračal domov. Moški na srečo ni bil ranjen. Od tistega dne se je razvnelo krvno maščevanje med družinama Fac-chinerijevih in Albanesejevih. To je S. A. C. A. T. ZASTOPSTVO: akumulatorji «VARTA» klimatske naprave «BORETTI» Rezervni in nadomestni deli za vse osebne avtomobil« UL. S. FRANCESCO 38 IMPORT Telefon : 7 9 4 - 3 0 6 TEL 95511 7 , Sili’. t TELEX4B272 EXPORT OBRABLJENE ZLATE IZDELKE vseh vrst plačamo do 3.200 lir na gram, po čistoči In vrsti. GARANTIRANE BRILJANTE za investicijo nudimo še po posebnih cenah. Barva garantirana s posebnim potrdilom «Gemological Institute of America», DARWIL URE- SREBRNINA NAKIT— DRAGULJI TRST Trg sv. Antona 4/1, II, IH Tel. 36231 - 61932