Pošinina plačana v gotovini Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Diktatura ne more biti ustanova za normalno dobo. Politični voditelji niso nezmotljivi, štiri oči vidijo več kakor dve — to Je nauk, ki Je sad politične izkušnje in študija zgodovine. To-Je tudi razlog za parlamentarni in sploh demokratski režim. T. C. MASARYK (»Svetovna revolucija«) Lelo l\. Ljubljana, 16. septembra 1937 Slev. 37. •DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. T«l. St. 33-32. PoStnl predal it. 345. Račun PoStne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — NAROČNINA: */« leta 20 din, >f, leta 40 din, ‘h leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 irankov, v Ameriki 2 a gospod v kotu se ni niti zganil, "posled sem ji jaz pomagala. Kmalu dto je vstopila skromno oblečena P°spa s tremi otroki, najmlajšega je JNela v naročju, ostala dva sta se ji _ (zala za krilo, na rokah ji je pa ,lsclo še nešteto zavojev. Skoraj ji Je otrok omahnil, ko ga je hotela od- Na klop, a še preden sem mogla Poskočiti, ga je že gospod nežno pre-in ga poujčkal na kolenih, r°k[er ga ni spet vzela mati v na- In otrok pri tujcu niti za-J°kal ni. tJ^dj sklepala iz značaja tega Jca? življenje ga je zagrenilo, ni-riJnur ve° ne more pokazati zaup-0a obraza in mu pomagati v stiski, Pfed otrokom pa le ne more skriti Veda dobrega, mehkega srca. žta °*lraz ne V^ava ne črte na roki !>l ne morejo tako točno izdati zna-tan Neke osebe, kakor hipna spon-v--n. kretnja, ki nam pomaga, da se Vlnio v njegovo bit. Vživetje nas Hazffled po svetu Prva uspela konferenca Piratstvu v Sredozemskem morju Je odklenkalo. Šanghaj pred padcem? Tomaž G. Nasarvk je umrl Zato tudi nihče ni sprožil vprašanja, katere narodnosti so bile piratske podmornice, čeprav izjavljajo v Londonu, da to vprašanje zanje ni več uganka. Zbrišimo preteklost, je bilo geslo Nyo-na — a le pod pogojem, da se nihče več ne izpozabi v grehe, pogrnjene s plaščem pozabljenja. Kitajci zapuščajo Šanghaj Tedne in tedne so se Kitajci junaško upirali prodiranju japonskih čet v Šanghaju. Kljub silni tehniški premoči Japonci niso mogli na nobeni točki milijonskega mesta izvojevati odločilne zmage. šele včeraj je, kakor vse kaže, prišlo v Šanghaju do odločitve. Kitajsko vojno poročilo pravi namreč, da so nankinške čete pred Šanghajem izvršile svojo nalogo, t. j. prizadejale so sovražniku velike izgube, medtem so pa pripravile in utrdile svoje nove postojanke nekaj kilometrov od Šanghaja. Poročilo pravi dalje, da so se Kitajci umaknili zato, da pridejo iz dosega japonskih ladijskih topov. Iz tega poročila ni prav jasno, kaj je bil neposredni vzrok kitajskega umika; zato je pa tem jasnejše, da se je šanghajska fronta po več tednih žilavega kitajskega odpora premaknila s svojega mesta. Ali bo ta japonski uspeh imel že prihodnje dni pomembnejše posledice, je ta trenutek težko reči. Mnogo manj se gane z mesta posredovanje velesil. Kitajci so se obrnili v Ženevo po pomoč. Ko se bo prihodnje dni začelo zasedanje Zveze narodov, bo apel nankinške vlade ena izmed prvih točk dnevnega reda. Toda Kitajci naj se ne vdajajo iluzijam; i Velika Britanija i USA imata preveč drugih skrbi in težav, da bi svojim kitajskim prijateljem priskočili na pomoč s čim drugim kakor zgolj z lepimi besedami. Celo Churchill, ki mu pač nihče ne more očitati, da bi bil prijatelj mlačne in neodločne politike sedanje britanske vlade, je ondan zapisal: »če Kitajci sami ne bodo mogli braniti Kitajske, je ne bo nihče rešil, kakršne so danes razmere na svetu.« Zakaj je prav posebno Angležem toliko do tega, da si Japonci ne podjarmijo kitajskega naroda? Zato ker so naložili na Kitajskem posebno velike denarje, mnogo večje kakor druge države, in ker vedo, da jim bo ta denar pro- (G1, članek na 2. strani) ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i padel, če jih Japonci izpodrinejo s kitajskega tržišča. Ameriški profesor C. F. Remer je leta 1931. izračunal, koliko so posamezne države investirale na Kitajskem, številke so zanimive, zato jih navajamo: v milijardah din v “/• Velika Britanija . . 59'50 36'7 Japonska ..... 57'00 35 1 Rusija ...... 13'50 84 USA.....................9'75 6 1 Francija ...... 9'50 5'9 Belgija....................4'50 2'7 Nemčija....................4'25 2'6 Italija ....................2’25 1'4 Holandska..................1'50 0'9 Skandinavija .... 013 0T Po sodbi angleških strokovnjakov se te številke zadnja leta niso bistveno izpremenile. Važno je le pripomniti, da veljajo japonske investicije tudi za Mandžurijo, takrat še sestavni del kitajske države; ker je pa 70".’o japonskega kapitala naloženega baš v Mandžuriji, so torej Angleži vtaknili na Kitajsko sorazmerno mnogo več denarja kakor katera koli drugi' država. Resnici na ljubo je sicer treba povedati, »da bi izguba teh investicij pomenila za Angleže hud udarec, nikakor pa ne katastrofe« (Remer), kajti med celotnimi britanskimi zunanjimi investicijami je kitajskih naložb le 5'9%, medtem ko so Japonci vrgli na Kitajsko celih 80l>/o vseh svojih zunanjih investicij. Observer dela jasnovidne in pokaže kakor v zrcalu tujo bit. Saj je prav, da nosijo naši obrazi krinke, drugače bi bilo včasih branje na njih le preveč grozotno; dostikrat je pa tudi bolje zato, da naših prehitro vzplamtelih čustev ne izrabijo brezvestni ljudje. Komur bo do tega, da nas zares spozna. in vzljubi, se bo pa že malce■ potrudil. Gorenjka. Teika Ženeva mirno spi... V Ljubljani, 14. sept. Zmotili smo se prejšnji teden, ko smo zapisali, da bi »piratska« konferenca postala nekam brezpredmetna, če bi manjkali v Nyonu Italija in Nemčija. Rim je svojo grožnjo izpolnil in ni prišel na sestanek, in Berlin je bil z njim solidaren — a kljub temu se konferenca ni razšla praznih rok. Toda četudi so to pot dogodki ovrgli našo naspol prerokbo, nikakor nimamo vzroka, da ne bi bili danes zadovoljni; narobe! Po toliko mesecih cincanja in brezkrvne politike zahodnih velesil smo vendarle doživeli konferenco, ki ni zvodenela v dolgovezni fra-zerski resoluciji skromnih prošenj in z ničimer ne podprtih groženj na rovaš megleno označenih držav. »Piratska« konferenca je blesteča izjema med neštetimi jalovimi povojnimi diplomatskimi sestanki v švicarskih, italijanskih in francoskih letoviščih, ki je že ves svet bril norce iz njih; nyonski sklepi so po toliko letih prvi vi- mo začetka konca neznosnih razmer v Sredozemlju; to bi se naposled tikalo samo tistih dežel, ki neposredno meje na sredozemsko morje ah pa trgujejo po njem. Odločna nyonska beseda pomeni še mnogo več: postavila je, če že ne pike, vsaj podpičje nemoralni politiki zadnjih let, ki je bila po nauku iz Berlina in Tokia, da nacionalni namen posvečuje vsa sredstva, že tik na tem, da pahne današnji prosvetljeni svet nazaj v srednji vek, v dobo, ko ni bilo drugih argumentov kakor bodalo in pest. Toda kljub tej svoji odločnosti Nyon ni pozabil, da je njegova naloga še druga, nič manj važna: pomirjenje v Sredozemlju. Samo zato ni povabil na sestanek va-lencijske vlade, čeprav bi le-ta kot — do danes vsaj — edina pravna zastopnica Španije imela pravico, da reče na tem sestanku svojo besedo. Prezrl jo je sporazumno z vladno Španijo, samo da ne bo nikjer hude krvi. In samo zato je odrekel Rusiji pravico do Tetka Ženeva: »Prekrasno je zu-Kako lepo je, ker je vse mirno... Spusti zaveso, da bom lahko dalje spala.« (»OšIšANI JEŽ«, Beograd) K bojem na Kitajskem: japonski vojaki napadajo Kitajce izza oklopnih avtomobilov. den dokaz, da imajo demokratski državniki noge ne samo za hojo, temveč še zato, da se včasih tudi nanje postavijo. * Samo 48 ur — tudi s tega vidika gre nyonski konferenci pohvala — je trajal sestanek državnikov devetih držav ob Ženevskem jezeru. V petek so se seje začele, v soboto zvečer so že izšli sklepi, kratki, a zato tem jedrnatejši in daljnosežnejši: 1. Vsaka sredozemska država ima pravico, nadzirati vode ob svojem obrežju in izdati v lastnem območju varnostne ukrepe, ki se ji zde potrebni. 2. Nadzorstvo nad celotnim Sredozemskim morjem in nad vsemi njegovimi pomorskimi progami prevzameta britansko in francosko vojno brodovje. 3. Vsako vojno ladjo, podmornico itd., ki se ne bo ravnala po mednarodnih določilih londonske pomorske pogodbe, bo britansko in francosko vojno brodovje na mestu potopilo. Ves svet se je oddahnil, ko je brzojav razglasil te tri lakonske točke »piratske« konference. Saj nyonska resolucija ne pomeni sa- nadzorstva v Sredozemlju, čeprav se ne da tajiti, da ima država s tolikanj razpredeno zunanjo trgovino — Moskva ima redne trgovinske pogodbe s skoraj vsemi sredozemskimi državami, ne najnepomembnejše baš z Rimom — vsaj moralno pravico do nadzorstva. In čeprav je Italija odklonila vabilo v Nyon, jo je konferenca vendarle ponovno povabila k sodelovanju — dokaz, da na tej konferenci kljub izredno ostremu Litvinovljevemu govoru ni imelo prve besede sovraštvo temveč želja po spravi med narodi. Kronika preteklega tedna men e za naiiA. Obupen primer socialnega stanja današnjega razumništva Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Kulturni izletniki (r) Beograd, septembra. Mladenič v skromni ponošeni obleki ; vrti klobuk v roki. »Prosim, kako je z mojo službo?« Gospod za pisalno mizo ga bežno s To je pa že prevelika Ul v ra m-Z pogleda, potlej pa skrije pogled v Most,« se je hudoval oče opoldne pri%sPls®-mizi in krepko udaril s pestjo po* njč ni, dragi gospod, še nič... njej. t>Kdo naj pa dopusti take. ne-Z Pridite čez nekaj dni!« umnosti, ki jih počenjajo nedeljski* Fantov bledi obraz zalije rdečica. mestni izletniki/« J »Nie več že vem, kaj naj nare- Začcli smo ga spraševati, kaj je« dim... Tri leta že čakam na službo. bilo vendar tako hudega. Z Mati je bolna, sestra mora v šolo. TbKar se ti pripode,« je začel, »t z- ♦ Potrebuje denar za šolnino, pa nimam letniki sem čez travnike ravno proti♦ n*ti za kruh...« vasi. Pa misliti}, da so šli po stezi?* Gospod zmigne z rameni, potlej pa Kaj še! Kar drug poleg drugega so« odvrne skozi dim pravkar prižgane jo mahali po najlepši travi in na-Z cigarete: mesto ene steze so jih naredili deset.* »Prav rad vam verjamem, dragi Ko so pa dospeli do studenca, se je♦ prijatelj, toda jaz vam ne morem neki gospe zasmilil njen kužek, ker* pomagati. Mnogo vas je, služb je pa je sonce res neusmiljeno pripekalo,* tako malo... Pridite vendarle vprašat, pa je kužka kratko in malo ,potunka-♦morebiti bo le kaj...« _ la' v vodo, da se je ohladil.« z Iz tistega studenca pa zajema vo-z do vsa vas. In čeprav imamo danes.?■. » i kakor pravijo, modeme in kultume\ lOllcaZ U. PlaSuD Jf M JG URfiFI čase, vendar tega mnogi ne razume-* Prezidenta Ma£al ka ni več, Pred 10. Ravno taki se na imajo za . . . . . \ boi; kulturne! »Dežclan« J^kaj tedni je nevarno zbolel m nato bolj kulturne! Slovenska služkinja Brežice. Študentje izstopijo. Mladenka se koketno poslavlja: »Do vi-djenja!« Sede k meni. Čudno znana ^ že skoraj ozdravel, te dni se mu je pa iznenada poslabšalo. Dobil je hudo pljučnico in je kljub skrbni zdravniški negi 14. t. m. o pol štirih zjutraj izdihnil svojo veliko dušo. Predsednik-osvoboditelj se je rodil 7. marca 1850 v Hodoninu na Morav- LVl dOTršenihdveh razredih jati in kmalu potrdi mojo domnevo: . alne gimnazije so ga starši dali učit slovenska služkinja je iz M. doline,!. 5° , - . r zdaj že dve leti v Beogradu. Kopof^tvaker msoimehdenarja za si-,1™,-., Vi Jvnmai nrp-?novo šolanje. Nadarjeni fant pa pri sester ima doma, ki se komaj pre-I^„„ živi ja jo J kovaču ni vzdrzal dolgo m je kmalu »Kako da ste tako popolnoma po- zabili slovenščino?« sem vprašal, »E, baš nišam sasvim zaboravila, samo mi je onako puno lakše.« »Kako se pa razumete s sestrami, ki ne znajo srbohrvaščine?« postal učiteljski pomočnik. Pozneje se je s trdno voljo, a s skromnimi sredstvi izštudiral in je s 26 leti postal doktor filozofije. V politiki je prvič nastopil leta 1886., ko je posegel v znani kraljedvorski rokopisni boj. »Nikad ne idem koči, pa šta najuglednejše glasilo nemških redka poštenost? Zato upam, da bo}dem°kratov, je ves čas prezidentove našla prostor v »Zrcalu naših dni«.{bolezni posvečal obolelemu Masaryku v< j skoraj vso prvo stran. Grda žival Tudi kot politični ideolog je Tomaž ?Masaryk doživel triumf, kakor jih le Prvi teden šolskega leta je dobila?m?!° pozna svet°vna zgodovina. Iz-podeželska učiteljica od neke skrbne? ’ , ga. Priobčujemo v »okencu« ♦ na naslovni strani, je bil ena izmed Z osnovnih misli njegovega političnega mame tole ljubeznivo pisemce: »Naznanim, da je moja hčer..a. cielovanja: na njej so on in njegovi prinesla iz sok grdo žival, če se kaj t učenci zgradili češkoslovaško državo, takega se kdaj zgodi, bom drugače♦□0(;akai je sjCer mnogo viharjev, no-nastopila.« 2............... - oj. t tranjih in posebno zadnje čase tudi Torej, učiteljica,_ nabavi si čim-J zunanjih, toda češkoslovaška je vse prej glavnikov, maž in petroleja in?te viharje zmagovito prestala, še več: imej v evidenci vseh 50 glav svojih J iz njih je vzrasla še trdnejša in mo-učenk, ker se skrbne mamice še ztgočnejša. Danes stoji bratska republi- eno ne utegnejo ukvarjati. (ka ob Vltavi kakor graniten otok t sredi med butajočimi valovi zavistnih In fant odhaja iz sobe bled in brez slehernega upanja. Te krute besede bi utegnile biti zanj smrtna obsodba... In kaj mislite, kakšno službo išče ta bledi fant v ponošeni obleki? Nemara želi biti pripravnik v ministrstvu za zunanje zadeve, morebiti policijski ali pa celo bančni uradnik? O ne! Njegova prošnja je tako skromna, da skromnejša za mladega inteligenta skoraj biti ne more. Fant, ki je šel v šolo z lepimi željami in z upanjem v srcu, da bo v življenju dosegel uspehe, fant, ki je bil vsa leta v šoli odličnjak, je v svoji skromni prošnji, opremljeni s toplimi priporočili, navedel, da želi službo sprevodnika električne cestne železnice. In še tu nima uspeha. Zakaj? V mestnem načelstvu je pet sto dvajset prošenj mladih beograjskih inteligentov: diplomiranih pravnikov, abiturientov srednjih tehniških šol, učiteljišč, gimnazij In drugih strokovnih šol. Pet sto dvajset inteligentov se obupno bori za skromno službo sprevodnika električne cestne železnice. In šop njihovih prošenj se od dne do dne bolj kupiči. Ko sta pred kratkim dva njihova tovariša vendarle dobila službo, so jima jo drugi privoščili od srca. še celo čestitali so jima. »Mnogo sreče in uspeha, tovariša! Hvala Bogu, vidva sta na konju. Počasi se bosta že prerinila do kontrolorja... ali pa še dalje...« Potlej so skušali same sebe potolažiti: »Tudi mi pridemo še na vrsto...« Tako je danes, ko je stotinam in stotinam inteligentov po končanih študijah zaprta pot, celo služba sprevodnika električne cestne železnice za marsikaterega izmed njih nedosegljiv ideal... (»Vreme«, Beograd) ponosno potrdilo, da je bil Masary-kov nauk pravi. Veliki prezident je mirno umrl — vedel je, da lahko mirno umre. In ta zavest je pač najlepša nagrada, ki jo more dati življenje. Qu. ■ V Ljubljani so na Napoleonovem trgu tik nove zgradbe vseučiliške knjižnice odkrili spomenik goriškemu slavčku pesniku Simonu Gregorčiču. Svečanosti so se udeležili zastopnik divizijskega poveljnika polkovnik Mihailovič, zastopnik bana dr. Sušnik, ljubljanski podžupan dr. Ravnihar, vseučiliška profesorja dr. Ozvald in dr. Kos, dvorna dama Franja Tavčarjeva, upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič in še mnogi drugi odličniki. Na Napoleonov trg se je zgrnila velika množica iz vseh krajev Slovenije in Primorja. Za začetek je zaigrala godba Sloge, nato so sledili govori, ob sklepu so pa pevci Hubadove župe pod vodstvom dirigenta Mirka Poliča zapeli »Hej Slovani!« ■ Kakor je znano, imamo od dne 1. maja 1934 z Nemčijo novo trgovinsko pogodbo. (>d takrat pa do konca julija 1937 je znašal naš uvoz iz Nemčije 2.940 milijonov dinarjev, izvoz pa 2.903 milijone. Pasivni saldo je torej znašal za nas samo 37 milijonov dinarjev. Po podatkih »Jugoslovanskega kurirja« iz Beograda smo zaradi nizkega tečaja marke pridobili pri uvozu okoli 1.200 milijonov din v našo korist. ■ Carinskih dohodkov je bilo od 1. aprila do 31. avgusta t. 1. 419 milijonov dinarjev. Lani so v istem času znašali samo 209'5 milijona din. B Zaradi kozarca mošta je vinogradniški delavec Anton Satmari v Kraljevem Bregu blizu Stare Kanjiže odgriznil pol ušesa svojemu tovarišu Karlu Juhasu. Delavca sta tekmovala, kdo bo spil največ mošta. Ker sta imela pa samo en kozarec, sta si skočila v »ušesa«. Banka Baruch 11. Rue Auher. PAR1S (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnev nem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune Belgija: ŠL 3064-64. Bruxelles: Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94, Pariš: Luxem burg: št 5967. Luxemburg. Na zahlevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice B Na jesenskem ljubljanskem velesejmu je razstavilo 431 tvrdk. Glavno obeležje mu je dajala časnikarska razstava, prirejena v proslavo 1401et-niee Vodnikovih »Lublanskih Noviz« in 30!etnice organizacije slovenskega poklicnega novinarstva. Zveza gospodinj je pokazala v svoji letošnji razstavi »Materi za otroka« vse, kar more koristiti materi pri njenem težkem delu glede na prehrano, obleko, igrače in vzgojo otroka v predšolski dobi. Klub ljubiteljev cvetic je razstavil najlepše poznopoletno cvetje, v umetniški razstavi smo pa videli 155 del naših 17 slikarjev in kiparjev. Jesenski velesejem je počastila s svojim obiskom tudi Nj. Vel. kraljica Marija in se je o njem izrekla zelo pohvalno. ■ Poštno ministrstvo je izdalo nove znamke za letalsko pošto s pokrajinskimi slikami po 0'50, 1, 2, 2'50, 5, 10, 20 in 30 dinarjev. Ljubljana je upodobljena na znamkah po 2'50 in po 30 dinarjev. ■ Neposrednih davkov je bilo julija 285 milijonov dinarjev, to je za 34 milijonov več kakor v lanskem juliju. V celoti so bili davčni dohodki v tem mesecu za skoraj 92 milijonov dinarjev večji kakor lani. V prvih štirih mesecih tega leta so davki vrgli vsega skup 2382 milijonov dinarjev, to je za 328 milijonov več kakor v istih mesecih lanskega leta. H Stepli so se pijani vaški fantje v Kučanih blizu Križevcev. Med pretepom sta dva brata Bartolovca dobila zelo nevarne poškodbe, mladeniču Sa-boližu je pa nekdo tik srca prerezal žilo odvodnico. Fant se je takoj mrtev zgrudil na tla. ■ Pet in pol vagona aluminija je naša država letos v avgustu izvozila v Belgijo. Poročajo, da je neka angleška veletrgovina sklenila z našo tovarno aluminija v Lozovcu pri Šibeniku pogodbo za odkup aluminija do konca leta. Kakovost našega aluminija je odlična in ima čistino 98'085 odstotka, medtem ko je čistina ameriškega aluminija samo 98'05 odstotka. ■ Z navadnim žepnini robcem se je obesila Matilda Polačkova, žena višjega železniškega kontrolorja v Zemunu. Nesrečna mati ni mogla preboleti izgube svoje hčerke Matilde, ld se je bila meseca maja ustrelila zaradi neke manjše poneverbe pri Sin-gerjevi podružnici v Požareven, kjer je bila za uradnico. Mati je včasih po cele ure nepremično sedela pri oknu in tudi govorila ni mnogo. Čeprav je imela pokojnica še dva sina in dve hčerki, je imela Matildo najrajši in je večkrat potožila, da ji je tako hudo, da bo šla kar za njo. B Med vasema Muto in Vuzenico zahodno od Maribora se je podrl pred kratkim popravljeni leseni most na Dravi in je pokopal pod seboj splavarja Sigerja, ki je bil takrat s splavom pod mostom. Nesrečneža so hudo ranjenega potegnili izpod razbitih hlodov šele kakih 10 kilometrov od Godilo se je v ljubljanski čakal-; nici tretjega razreda. Neki zelo utru-; jeni ljudje so prišli z dolge vožnje? v čakalnico, da bi se odpočili. Tam; je bila ženska, ki je imela zasedene: kar tri klopi. Na dveh je sedela ona z družino, na tretji je imela pa! prtljago. Namesto da bi dala prti ja-: go na tla, se je hihitala in škodo-: željno gledala, kaj bodo ljudje storili. Neka gospa je, ne meneč se za! njo, poklicala vratarja, naj napravi red. Da ste videli, kako se je jezila nad ono gospo! Ker je morala prtljago postaviti na tla, jo je obevskala^ da je nesramna. Ne pišem zato, ker sem bila priča; tega prizora, temveč samo zato, da; bi vedeli vsi, kakšni so nekateri; ljudje, ki ne privoščijo nikomur nič; dobrega, temveč samo slabo. t P. A.? VmeSavan/e in ■■■■■■■ Kraja nesreče. n^um^lavanie A* ^, " <=v ap* I Hranilne knjižice vrednostne papirje vnovčuie p° najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu. Izposluje vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje Alojzij PLANINŠEK TRG. AG. BANČNIH POSLOV I LJUBLJANA GH I Beethovnova ul. 1£ H| I 1. nadstr. Tel. 35-10 (»OŠIŠANI JEZ«, Beograd) ■ Kapucinski most čez Savinje Celju je v tako slabem stanju, c bodo morali kmalu zgraditi novega-Most je tako ozek, da se na njem n moreta srečati niti dve vozili. B Pouk malih ljubljanskih harn'® liiltarjev pod vodstvom prof. RančigaJ" se bo tudi letos nadaljeval, in slC.e_ kot doslej na diatoničnih in klavirskih harmonikah. Istotako se bo n* daijeval pouk najmanjših pevcev (°” 4 po kmečko« zavežejo okrog vratu. Francozinja je negovana, a zelo diskretno in z okusom. Docela drugačne so Angležinje; meaida imajo največ veselja s prozornimi dežnimi plašči in na moč starinskimi klobuki. Zdi se, kakor da na Angleškem vsemogočno gospo modo pošteno prezirajo. Angležinja je pa tudi tolikanj strpna, da ji je pač vseeno, kaj nosi njena sopotnica. In tako opaziš med Angležinjami le malo elegantno oblečenih dam in menda ne pravijo zaman, da je lepota prave Angležinje obrnjena navznoter ... Novela nDružinskega tednika*1 Ženska brez srca Napisala M. Gruhenbergova iV sedanji čas postavil In v stihe prelil Ivan Rob XIX. Odpeljal dalje bi me bil se vlak — tako sem se pozabil da ni me Kvas za vrat zagrabil, pri tem pa ni bil ljubezniv. »Za božjo voljo, kaj je s tabo? Bi mar bolan? Ti ni kaj prav? )Saj nisi za nobeno rabo!« fV odgovor sem mu zamrmral, naj le skrbi za svojo stvar, bolezen moja nič mu mar. XX. Potem po bližnjici čez polje [Odšla sva redkih besedi. Oba bila sva slabe volje, nobenemu do šale ni. Potožil Kvas mi je težave, katerim Manica je vzrok: jda ne pozna ljubezni prave, [da muhasta je ko otrok. (V počasnem, resnem sva koraku pato zavila k Obrščaku. XXI. ,V tej rani uri sta v gostilni tstiric Dolef in pa Spak bila, romana mojega vodilni ossebi; kdo ju ne pozna? Z veseljem jima v roke sežem, jjedi, pijače naročim, is tem nase ju močno privežem, Kaupanje si pridobim. [Potem smo jedli, pili, peli, bili ko Belcebub veseli. XXII. Ko z vinom se napolni glava, takrat srce se odmaši, takrat zaprta se narava odpre in kamen odvali. Odpahnil sem srca zapahe in Kvasu vse lepo priznal, da Amorja ljubavne zdrahe sem žrtev klavrna postal. Nato sva družbo zapustila, na Slemenice sva krenila. XXIII. Med potjo me je Lovre zbadal, očital pisma učenost: »Zdaj naj ti Weininger pomaga, naj Freuda reši te modrost!« A njemu jaz velim proseče: »Poslušaj, dragi Lovre, ti! Čemu bi med seboj se grizla, ko naju skupna bol teži?!« Takrat sva krepko se objela, 6 solzami tla močiti jela. XXIV. B posmrkovanjem sva privlekla vsak svojo žalogt do gradu, se hitro umila, preoblekla — In že o solzah ni sledu. Bledu ni več o alkoholu, s solzami vred je bil izgnan In moj akord, popre je v molu, |je v dur veseli zdaj dejan. /V salonu Kvaa nato me Javi, či — v viharni noči blisk. Ko z njimi Lovreta pogleda, £em: športnik moj prečmo gleda ni, zato pa zelo pester; izmed zele-njav sem opazila dve nam Slovenkam neznani solati »rikulo« in »rezanico«; obe sta bolj trdi in spominjata močno na naš regrat. Ker je trg zelo majhen, je boj za dober prostorček dokaj hud in tako prihajajo kmetje že ponoči v Dubrovnik, da 6i zagotove lepo mesto za prodajo. Med prodajalkami takoj opaziš nenavadno lepa dekleta iz okolice Dubrovnika v slikovitih nošah — Konavljanke, ali kakor se same nazivajo »Kanovoke«. Dekleta so oblečena v črna široka krila in v temne, lepo izvezene bluze z rumenimi vrvicami. Na črnih, spletenih kitah jim koketno čepi temnordeč čepeč s srebrnim robom. Žene se razlikujejo od deklet po beli poškrobljeni ruti, ki jim stoji na glavi nekako tako, kakor kuta usmiljenkam. Fotografirati se pa Konavoke ne dado. Najprej sem jih »zasledovala« z aparatom, toda spretno so 6e umikale; ko sem jih prosila, so se le prešerno smejale, dobro vedoč, da so lepe in tujcem všeč. Naposled sem se morala zadovoljiti s Konavljanko — ženo, ki je na trgu prodajala grozdje. Ta je bila pa bolj podjetna in praktična; hotela je imeti dva dinarja, šele potlej naj bi jo pritisnila. Seveda sem njeno željo odklonila, saj svojega grozdja ni mogla pustiti in zbežati, in naposled je le obrnila glavo proti aparatu... Po dubrovniških ulicah so posebno značilni razni prodajalci čipk. Te čipke so včasih kvačkane, včasih klekljane, toda vselej gredo dobro v denar in posebno tujci jih nakupijo dolge metre. Krasni so veliki namizni prti iz čipk, toda tudi precej zasoljeni, saj stane srednjevelik prtič celih 350 dinarjev in moj namen, da ga ponesem domov, se je ob tej ceni žalostno razblinil. Porekle boste: »Kako ji je lepo in prijetno tam doli!« Res je, solnca in morja je tukaj na prebitek, toda Kranjci 6mo Kranjci! »Povsod je lepo, najlepše doma,« pravi naš pregovor. In tako tudi že moje srce burno utripa in kliče: Domov, domov, tja, kjer je trava res zelena, tja, kjer je jesensko listje tako rumeno kakor samo zlato in kjer lahni, šegavi vetrič prinese v jasno jutro sveži, polni dih po naših planinah... Domov! Saška Spoznal jo je v letovišču. Na prvi pogled se je zaljubil vanjo in tudi njej je ugajal mož s sivimi senci. V podeželski prostosti 6e je njuno nagnjenje hitro razvijalo. Vedno sta bila skupaj, dopoldne na kopanju, popoldne na avtomobilskih izletih in zvečer na plesu. K temu 60 se pridružili še sprehodi v mesečini, ko 6ta se vračala v svoj hotel. »Ljubim vas!« ji je rekel, čeprav je ni poznal niti tri dni. »Do smrti vas bom ljubil.« »Čez tri tedne,« je odvrnila porogljivo, »bova drug drugemu rekla ,Zbogom*.« »Ne!« je vroče ugovarjal. »Tega ne dovolim!« Ona se je nasmehnila. »Takega nedolžnega ljubimkanja ne kaže precenjevati. Prav tako spada k dopustu kakor recimo zdraviliška god- ba, četudi ga prospekti ne omenjajo posebej.« »Strašno!« je vzdihnil on. »Današnje ženske niso zmožne nobenih globljih čustev.« »Ze očitki?« se je nasmehnila. Misel, da se bo moral ta sen tako hitro in po načrtu končati, se mu je iz dneva v dan zdela neznosnejša. »Zakaj mora tako biti?« je vedno iznova spraševal. Ona je odgovarjala: »Ker se morava vrniti v najino vsakdanje življenje, ki 6va se ga le za kratke dni oprostila, in k ljudem, ki imajo pravico do nas, kakor na primer vaša žena.« »Ne ljubite me,« je trpko pripomnil, »sicer ne bi tako premišljeno govorili. Takšne reči drže le tedaj, če srce nič ne čuti.« Toda lepa žena 6e je porogljivo Nemke se postavljajo z irhastimi Mačicami, gojzerji in nič kaj okusnimi »štajerskimi« kostimi z zelenimi lovskimi jopicami. Čehinje so ljubke dobrodušne debeluške in menda edino o njih lahko mirno rečem, da nimajo nobene izrazite noše. Ko sem odhajala iz Ljubljane, mi je dejala znanka: »V Dubrovniku kraljuje moda, le glej, Saška, da nam boš kaj zanimivega napisala o njej!« Tisti znanki in vsem, ki podobno mislijo, naj v razočaranje povem, da ni Dubrovnik nikako izrazito modno letovišče. V Dubrovniku se lahko oblečeš docela po svojem okusu, skromno ali razkošno, ljudje so tukaj vsega vajeni. Le s kratkimi hlačkami za ženske (»shorts«) se ne morejo sprijazniti. In prav teh lahko letos največ opaziš na kopališču, pa tudi na promenadi in v kavarni. Včasih je to mikavno, včasih okusno, največkrat pa smešno; priznam, da ima prav tista kmetica, ki se je ustavila sredi ceste za »kratkohlačko« in ogorčeno vzkliknila: »Kad bi znala, kako je gruba (grda), bi brzo sakrila gole noge!« Gospodinje bo menda zanimalo, kakšen , je dubrovniški trg. Velik res SARGOV SSS* ..^-“'KALODONT ♦♦♦ Mati in šola Nekaj misli ob začetku šolskega leta Spet so se utrnile počitnice, dva fepa, blagoslovljena meseca počitka jfo mirti. Naši malčki so se naužili pvobode, čistega zraka in prostih uric, veseli in spočiti se vračajo v mesto, v šolo. Spet bodo pogumno tedli h knjigam, najmlajši k skromni, večji k težji učenosti. V napačni veri živi, kdor misli, da je šola trpljenje fn strah samo za otroke. Starši, posebno jxj matere, se tako vžive v svoje ljubljenčke, da z njimi tako Tekoč še enkrat prežive vse radosti in strahove šolskih let. Ta vnema za otrokovo učenje je kakor vsaka stvar Po eni strani dobra, po drugi slaba. >■ Skrbna, pametna mati otroku pri 'učenju ne more škodovati, saj ve, da Klora imeti otrok pri svojem prvem delu popolno svobodo in samostojnost. Takšna mati bo otroku pač fada pokazala, česar ne bo razumel, Pomagala mu bo razplesti težko računsko uganko, izprašala ga bo pred odhodom v šolo, toda zmerom bo pazila, da bo imel vodilno besedo otrok in ne ona. Nekatere matere, po navadi nervozne ženske z edinim otrokom, pa prav pri učenju razvadijo svojega ljubljenčka. Prepričane so, da mora biti njihov Franček, Tonček ali Janezek vselej in povsod prvi, nič ne upoštevajo otrokovih zmožnosti, temveč samo svoje želje in zahteve. Iz teh želja se največkrat ne izcimi nič dobrega: ako je otrok len in ako mati ni preveč resnicoljubna, se počasi ukorenini v njej misel, da ima učitelj ali učiteljica njenega ljubljenčka »na piki«. In tako kaj hitro nastanejo besede o nepravičnih pedagogih, o slabem šolskem siste- j mu, o tiranstvu v šoli in ne vem. o čem še vse. Znanke materi iz vljudnosti in škodoželjnosti pritrjujejo in tako sta mati in otrok prepričana, da se jima godi v šoli velikanska krivica. Druga vrsta slabe matere-učiteljice je stremuška, nervozna mati. Njeno največje veselje je, da sede lahko z otrokom, h knjigarn,, potem se pa prične »guljenje« in »piljenje«. Gorje, ako otrok česa takoj ne razume! Butec je in bebec, paglavec in smrkavec! Otrok se prestraši in še tisto, kar je spočetka razumel, pozabi. V šoli se mu učiteljica nehote zazdi prav takšna kakor mama, zboji se njenih vprašanj, zardeva, jeclja in ' pozabi vse, česar se je doma tako težko naučil. Ako je pa otrok pri pogumnih, zdrdra berilce ali pesmico, ne da bi dobro vedel in razumel, kaj je povedal. Kakšna naj bo torej dobra mati-učiteljica? Predvsem potrpežljiva in skromna! Saj ni tako važno, ako ima otrok v izpričevala »same pe-tice«, mnogo bolj važno je, da v svoji glavici vso šolsko snov dobro predela in prekvasi. Le tako mu bo ostalo od vsakega leta ono zrno, jedro, ki je potrebno za napredovanje i> višji razred. Važno je tudi, da otrok rad hodi v šolo, da mu je šola drugi dom in učiteljica druga mati Ako mu pa prav šola povzroča toliko gorja, potem je pač ne bo mogel vzljubiti. Dokler je otrok v nižjih razredih in dokler se še ne zna dobro in sistematski učiti, mu mati ali oče lahko sem in tja priskočita na pomoč. Toda samo navidezno, v resnici naj pa otrok pod njunim vodstvom s a m razreši težko nalogo. Le tako se bo navadil samostojnosti, ki mu bo prav prišla v srednji šoli, kjer mu mamica ne bo več mogla razlagati latinščine in logaritmov. Mati naj pa pazi, da se otrok nikoli ne bo učil »na pamet«, temveč da se. ho vsakega, dela lotil s pametjo. Berilce naj najprej dvakrat, trikrat prečita, potem pa pove po svojih besedah in ne prav tako, kakor je napisano v knjigi. Le tako se bo otrok naučil pripovedovanja. Teže j*;S pesmicami. Njih naj otrok najprej pove s svojimi besedami, šele potlej naj se jih rniuči po stihih in kiticah. Marsikateri otrok se res težko uči rimane besede; prav takemu revčku je treba zbuditi veselje in zanimarlje za pesmice, bodisi z obljubo lepega darila, če se nauči te ali one pesmice, ali pa s šaljivo otroško knjigo, opremljeno s podobami in s pesmicami, ki pojasnujejo slike. Mati naj otroku vselej skuša zbuditi do šole veselje in do učiteljev spoštovanje. Slaba je mati, ki vpričo svojih otrok grdo govori o učiteljih in šoli. Otrok si misli: »Ako mama Pravi, da so učitelji hudobni in neumni, zakaj bi jih potem jaz poslušal in ubogal!« Posebno poglavje so šolske naloge. Pogumni otroci se jih prav nič ne °°je, posebno če so Se doma vajeni ,nmostojnega dela. Za plašljivce in razvajene malčke so pa šolske na- loge seveda pravi križev pot. Tamkaj ni mamice, da bi priskočila na pomoč, knjige morajo biti zaprte in gospodična učiteljica se dela, kakor da ničesar ne ve in ne zna. Nič čudnega, če plašni in nesamostojni otroci od strahu pred šolskimi nalogami še spati ne morejo! Tudi strah pred šolskimi nalogami naj skrbna mati odpravi. Kako pa? Na več načinov, seveda. Najprej naj opusti tisto pretirano opominjanje: »Le glej, da boš dobro pisal, drugače bo šiba pela!« Otroku tako že vnaprej vcepi strah pred nalogo in obenem misel, da bo ta naloga nekaj novega in posebnega, čeprav v resnici ne bo nič drugega kakor ponavljanje stare snovi. Mati naj da otroku tudi doma sem in tja nekakšno šolsko nalogo; naloži naj učenčku nekaj snovi in pusti, da jo docela po svoje obdela. Pri popravljanju naj mu seveda pojasni, kaj je prav naredil in česar ne, ne sme ga pa karati in kaznovati, če se je zmotil. Vse to velja seveda za dokaj navadne, ne preveč razvajene in lene otroke. Ako je otrok len in razvajen, je to skoraj vselej posledica slabe vzgoje; le-te pa žal ne moremo drugače popraviti kakor s strogostjo. Lenega otroka kaznuj z odpovedjo in le, če je zelo nemaren, s šibo. Odpoved — seveda mora mati besedo držati— se pa skoraj vselej najbolje obnese. »Jutri gremo k teti Franci gledat mlade zajčke! Ako ne boš spisal naloge, boš ostal doma!« Takle stavek marsikaterega paglavčka pretrese v dno srca, posebno če ve, da se mati ne šali. Še nekaj, ljube matere-vzgojite-Vjice! Otrok naj se uči podnevi in ne zvečer! »Ko imam pa zvečer nekaj časa, da posedim pri njem in ga izprašam,« boste ugovarjale. Napak! Bolje je, da otrok neizprašan leže spat ob osmih, pol devetih, kakor da bi ga še tako skrbna mati spraševala do desetih ali enajstih ponoči. Ako je spraševanje res tako potrebno, potem ga vsaj odložite na jutrnie ure, saj veste, da se bo otrok le tako dolgo pridno in veselo učil, dokler bo zdrav. Bolehen in utrujen otrok nima veselja niti za igranje, kaj šele za učenje! Ljuba mati, zavedaj se; v tvoji moči je, da bo tvoj otrok gledal v 'tebi učiteljico in v učiteljici — drugo mater! Saška. presnim maslom, namaži i nadevom in opeci v pečici. Nadev ('25 dkg ci-tronata, 25 dkg olupljenih, zmletih mandljev, drobno zrezano lupino ene limone, 30 dkg sladkorja, 8 dkg biskvitnih drobtinic, tri rumenjake) pusti eno uro stati, potem pa primešaj še beljak. Nadevaj! AMERIŠKI zajtrk PROTI ZOBNEMU KAMNU Naš nagradni natečaj da še t/zocna I Gospodična Jelka Llpšatova Je prišla po nagrado / Kadar govorimo o »angleškem «aj-trku«, si v duhu predstavljamo "lepo pogrnjeno mizo z najbolj izbranimi lahkimi jedmi: s čajem in mlekom, s kuhanimi jajci in gnatjo, 6 sadjem in neštetimi drugimi dobrotami. Angleži res spoštujejo obilen zajtrk, ne tako Američani. Ti so bolj zmerni, pa tudi bolj smotrni. Ameriški zajtrk, ki ga ne smemo zamenjati z angleškim, ima tudi več jedi. Glavni sestavni del je sadje, bodisi presno ali pa v kompotih ali mezgah. Poleg sadja jedo Američani zjutraj tudi še gostejšo močndto jed in naposled popijejo še kakšno pijačo, čaj ali kavo, pa tudi mleko in sadne odcedke. Tak zajtrk ima dve prednosti pred našim; prvič: izvrsten učinek sadja na prebavo. Neki ameriški zdravnik je o tem dejal: kdor pred gostimi in teže prebavljivimi jedmi poje nekoliko sadja, naredi | tako, kakor da bi na postaji takoj za tovornim vlakom poslal brzovlak. Smisel teh besed menda razumete. Druga prednost je pa sestava ameriškega zajtrka. Poleg sadja jedo Američani še gostejšo jed in pijejo gorko pijačo. Tak zajtrk torej ne morejo kar na hitro pogoltniti, čeprav se jim prav tako mudi v službe in šolo ka- Prikupna mlada gospodična je stopila v naše uredništvo. Na naše vprašanje je z nasmehom odvrnila, da je prišla po 100 dinarjev, ki jih ji je določil naš nagradni natečaj. Ko sem v sosednji sobi slišala govoriti o nagradnem natečaju, me je na stolu kar privzdignilo. Zanimalo me je, kdo in kakšna je ta naša nagrajenka, zato sem stopila v urednikovo sobo se iiptnalo začudila, ko sem maumanh KOLESA. NOTORIE in vse nadomestne dele dobite po ugodnih cenah in plačilnih pogojih pri S. REBOLJ & DRUG Ljubljana • Gosposvetska 13 Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Cvetačna juha, koštrunove bržole*, malinov kipnik. — Zvečer Palačinke, nadevane s špinačo. Petek: Obarna juha z rižem, nade vana ščuka**, krompir s peteršiljem. — Zvečer: Zabeljeni rezanci z mešano solato. Sobota: Juha iz telečje glave, teletina z grahovo kašo, mandljev kipnik z vinsko omako. — Zvečer: Testenine z zeleno solato. Nedelja: Možganova juha, gnjat z vinsko omako, čokoladni zvitki s smetano. — Zvečer: Mrzla gnjat s paradižnikovo 6olato. Ponedeljek: Nadevani paradižniki, mešana solata, krompirjev pire. — Zvečer: Limonov zavitek***. Torek: Goveja juha z ribano kašo, nadevane kumare, krompirjev pire. — Z v e,č e r : Nadevana cvetača, kompot. Sreda: Goveja juha s kruhom, dušen riž, zelena 6olata, jabolčna pita. — Zvečer: Krompirjev pečenjak z mešano solato. POJASNILA * Koštrunove bržole: 'A kg kolikor mogoče pustih koštrunovih pleč pretlači dvakrat z omehčano žemljo 6kozi mesoreznico, pod meti s poprom, soljo in sesekljanim peteršiljem, s 6trokom česna in enim jajcem. Iz mesa oblikuj majhne štručke, jih povaljaj v drobtinicah in opeci, da bodo zlatoruhieiie. Ostalo mast prid meti z moko, osoli, dodaj juhe in naredi omako. ** Nadevana ščuka: 1 kg težko ščuko dobro očisti in jo na debelo preslanim s 15 dkg slanine. Na ostankih slanine pa opeci dobro sesekljano čebulo, dodaj nekaj zelenega peteršilja, kruhovih drobtinic, soli, popra, nekaj muškatnega oreška in eno jajce. Nadev natlači ribi v trebuh, zašij ga z ■nekaj šivi in položi ribo v dobro oma-ščeno posodo, polij z vrelim presnim maslom in jo ob zalivanju belega vina mehko duši. Pred serviranjem jo polij še z dobrim konjakom. **• Limonov zavitek: Naredi testo za zavitek, razvaljaj ga, pokapai s kor nam. Na zajtrk so se pač navadili in ga tudi že vračunajo v svoj delovni čas. Vedo, da morajo mirno sesti za mizo, da morajo pošteno jesti, a zavedajo se tudi, da morajo v ta namen pol ure prej vstati, kakor če bi samo kavo popili kakor mi. Te vrste zajtrk bi bilo koristno uvesti tudi pri nas. Starejši ljudje se bodo seveda težko navadili nanj, naposled njim tudi ni treba docela iz-pieminjati vkoreninjenih navad. Dobro je le. če pred svoj običajni zajtrk vštejejo nekaj sadja v kakršni koli obliki, ker sadje pospešuje prebavo. Mlajši ljudje, posebno otroci, naj se pa le navadijo na bolj izdaten zajtrk. Kolikokrat se prigodi, da je otrok prvi dve uri v šoli nemiren in nepazljiv, samo zalo ker je lačen, ker je preipozno vstal in prehitro zmetal zajtrk vase. To se pri ameriškem zajtrku gotovo ne more pripetiti. Otrok se bo navadil na važnost zajtrka, kakor se je navadil na važnost kosila. Vstal bo prej in bo počasi jedel. Ker ee pri takšnem zajtrku lahko izpusti izdatnejša malica, je otrok prav tako sit in prav tako lačen, kakor je pri navadnem zajtrku. Tudi stroški niso nič večji. Prav primerna močnata jed za ameriški zajtrk so ovseni kosmiči, ki jih že prejšnji večer namočimo v vodi. Pozimi ko ni svežega sadja, uporabljamo mezgo ali kompot iz krhljev. Kdor se pa nikakor ne more in ne mara sprijazniti z ameriškim zajtrkom, naj se pa vsaj navadi, da bo pred zajtrkom pojedel nekaj sadja, ki mu bo pospeševalo prebavo in dvigalo delovno zmožnost! (») pred seboj zagledala še čisto mlado dekle. Zraven sem se pa od srca razveselila, saj sem videla, da znajo varčevati tudi zelo mlade gospodične in obrniti denar tako, da se oblečejo čim ceneje, pa vendar okusno. Mlada gospodična mi je na vsa vprašanja odgovarjala hitro in jasno, čeprav je bila v začetku nekoliko zmedena. Ubožica pač ni vedela, zakaj jo toliko nadlegujemo in sprašujemo. Kramljali sva približno pol ure in pri tem mi je povedala: »Hodim na Osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani. Blago za obleko sem si bila kupila že prej in ko sem čitala vaš nagradni natečaj, sem vam takoj sklenila pisati, čeprav sem vedela, da boste dobili kopico odgovorov, sem kljub temu trdno upala, da bom prišla med srečne nagrajenke, in nekam samozavestno sem ves čas pričakovala žrebanje. Dokler sem bila doma, sem komaj čakala četrtka. Tedaj sem namreč dobivala »Družinski tednik« in sem vedno z zanimanjem zasledovala vse odgovore, kajti strašno me je mikalo brati, kako znajo tudi druge s pridom obrniti 100 dinarjev za nakup poletne obleke. Priznati moram, da so se mi vsi odgovori zdeli zelo dobri, toda kljub temu nisem izgubila poguma in sem s trdnim upanjem pričakovala žrebanje. 1 Potlej sem odšla na počitnice. Nekaj časa sem prebila na Dolenjskem, | nekaj časa na Štajerskem. Ves čas i nisem domov nič pisala, pa tudi od 1 doma nisem dobila nobenega glasu. Tako sem ostala čisto brez zveze z Ljubljano. »Družinskega tednika« nisem več dobila v roke in nič več nisem mogla citati odgovorov ne toliko drugih uporabnih nasvetov, ki jih dobim v vašem listu. Moda, nasveti in vse drugo na ženski strani mi zelo ugaja in reči moram, da čitam to stran s posebnim zanimanjem. Saj' najdem tu toliko uporabnih nasvetov in marsikaterega sem že s pridom uporabila. Včeraj sem prišla s počitnic. Vse do danes nisem vedela, da je žrebanje že bilo. Šele pravkar mi je mama povedala, da se je moje trdno upanje uresničilo. Brž sem pregledala vse »Družinske tednike«, ki jih na počitnicah nisem dobila v roke, in sem v 33. številki res našla med nagrajenkami svoje ime. Kako sem se razveselila! še najbolj zato, ker denar tako potrebujem. Naglo sem se odpravila po nagrado. Zanjo se vam kar najlepše zahvalim in želim, da bi priredili še več takih tečajev, f tem bi razveselili marsikatero dekle in ženo, obenem ima pa to tudi velik vzgojni pomen, kajti v današnjih časi p splošne krize in malega zaslužka mora varčevati skoraj vsako dekle, še mnogo bolj pa žene in matere.« Gospodična je postajala že nestrpna in videti je bilo, da se ji mudi domov. Saj je materi obljubila, da se bo takoj vrnila >ji ji vse na^ink«. povedala. Zato je n sem hotela v»’ nadlegovati z vprašanji. V gl a /r cm mi je povedala tako vse, kar me je zanimalo. Prijazno se je poslovila, se še enkrat toplo zahvalila za stotak in odhitela po stopnicah. R. K. Kako neguiemo palme Nekaj nasvetov za ljubitelje palm Pm&fa*i nasveti Mravlje najlaže odstranimo, če na krajih, kjer se pojavijo, položimo sveže paradižnikove liste. Dobro je tudi potresti malo naftalina. Seveda se oa morajo prej zamašiti vse špranje, odkoder mravlje prihajajo. V zidu jih zamašimo z malto, v lesu pa s steklovini kitom. Ce potrebujemo za kakšno jed samo beljak in se bojimo, da se nam rumenjak ne bi hitro pokvaril, ga denemo v kozarec in nalijemo nanj čiste hladne vode. Kadar ga uporabljamo, vodo pazljivo odcedimo. To velja seveda samo za nerazlit rumenjak. često pride palma kot darilo v docela neprave roke in potlej ni čudno, če prej ali slej uvene. Marsikatera gospodinja bi rada pravilno gojila in negovala to južno rastlino, pa žal ne ve, kako. Zato vam bom danes povedala nekaj vsakdanjih vzrokov, ki povzročajo bolezni palm in katerih se skrbna ljubiteljica cvetlic in zelenja lahko izogne. Palme vzgajati ni težko, če imamo le primeren prostor v stanovanju ali na vrtu in če dobro vemo, koliko vode potrebujejo. Marsikdo napak misli, da palma kot južna rastliha ne potrebuje veliko vode, toda resnica je ravno nasprotna. Zdrave palme, posebno pa divja datljeva palma In kitajska pahljačasta palma potrebujeta neverjetno mnogo vode. Da to veliko »žejo« ute-šimo, postavimo ti dve vrsti palm z loncem vred v večji lonec, ki je do roba napolnjen z vodo. Ta način »zalivanja« lahko uporabimo tudi pri drugih vrstah palm, posebno tam, kjer imamo malo vode za zalivanje. Prst moramo večkrat prerahljati, bodisi z grebljico, bodisi z debelejšo palico. Zapomnimo si tudi, da so bolne palme neizogibno obsojene na smrt in da je bolezni teh rastlin tako mnogo, da le težko ugotovimo pravo. Bolne palme delimo po znakih bolezni na več vrst: 1. Najmlajši poganjek ostane med; vodi. stebli okrnjen: vzrok bolezni je skoraj zmerom neredno in nepravilno zalivanje. 2. Izredno veliko starejših poganjkov obenem odmre: vzrok bolezni je preredko zalivanje in odtod presuhe korenine. 3. Del poganjka odmre, ne da bi postal rumenkast: vzrok je v neprevidnem zračenju sobe pri slabem vremenu. 4. Poganjki dobe prozorne, rdeče madeže: vzrok bolezni je premrzel prostor, kjer stoji rastlina. V zadnjih dveh primerih rastlini še lahko pomagaš, če jo preneseš na primernejše in toplejše mesto. V pivih dveh primerih je pa ozdravljenje skoraj izključeno. Najbrže ne veste, da so palme občutljive rastline in da se kaj hitro in lahko »prehlade«. Zato pri zračeuju vselej nesimo naše liegovanke v gor-kejši, zaprt prostor. Palma, ki je na prepihu, dobi kmalu rdečkaste madeže ako je pa »prehlajenje« hudo, ji tudi poznejša nega dosti ne pomaga. Poleti ne postavljajte palm na soln-ce, temveč pazite, da zmerom stoje na mirnem in senčnem prostoru. Presajamo samo starejše palme in to samo spomladi. K negi palm spada tudi tedensko umivanje poganjkov in listov z mehko gobo, namočeno v topli (n) Izšla je knjiga Or. LJubomira Živkovima Bolezni nog sodobnega človeka Knjiga popisuje in pojasnjuje na poljuden način kronična obolenja nog, razširjenje žil in hemoroide, otekline, rane, vnetje žil in kože, kakor tudi napake stopal. V njej so objavljeni tudi najnovojši uspehi sodobne medicine pri zdravljenju teh skoraj neozdravljivih bolezni. Knjiga je ilustrirana s slikami posameznih obolenj. Naroča se pri piscu Dr. Živkovič-u, Beograd, Terazije 45, tel. 30-270, za ceno din 30'— Pri nakazilu denarja v naprej, poštnine prosto. PRU2INSKI TEDNIK IG. IX. 1937.1 P r o b I m n a a General Mlaja Mož, ki je ukrotil milico in rešil Madrid O generalu Miaju ao te dni pisali, da je padel v nemilost: sklepali so to iz njegove začasne premestitve na aragonsko bojifiče. Sele ko so republikanci izvedli veliko ofenzivo na tej frouti in prodrli tik do Zaragoze, je pri&lo na dan, da so bili glasovi o ftii&jevi »degradaciji« le pesek v oči. — NaJ članek je posnet po uglednem danskem listu »Politiken« iz Kjobenhavr.a. . General Miaja se je rodil leta 1878. Pred državljansko vojno je bil neznan Oficir; služil je v Maroku, postopno aapredoval In prišel naposled v vojno ministrstvo. Okoli njega ni bilo leska kakor okoli generala Mole ali obeh mladih generalov Franca in Godeda, ki so zasloveli z vojaškimi uspehi in galantnimi dogodivščinami in ki so po zaslugi žensk hitro prišli naprej. Celo v prvih mesecih državljanske vojne je bil general Miaja zapostavljen. Vlada sama ni prav vedela, ali se lahko zanese nanj. Tako je general Asencio prevzel vrhovno poveljstvo, generalu Miaji so pa dodelili nepo-membnejšo fronto. Toda južno bojišče je postajalo čedalje važnejše; tam je Miaja uveljavil izredno disciplino in pri tem je prišla na dan ne samo njegova velika vojaška sposobnost, temveč tudi brezpogojna zvestoba do republikam,ke Španije. Molčečni general, ki je brez besed mirno opravljal svojo nalogo, je v očeh vodilnih politikov rasel od dne do dne bolj. General Asencio, elegantni častnik, za reprezentiranje kakor nalašč, se je le težko vživljal v novo obliko vojne, ki jo je morala vlada improvizirati z neizšolano in docela nedisciplinirano milico. Tako se n. pr. med obleganjem Alcazarja ni upal iti na Toledo; spričo anarhije, ki je vlada a v vrstah milice, se je zadovoljil s tem, da je pošiljal pismena povelja — povelja, ki jih ni nihče izpolnjeval. Padec Toleda, še bolj pa poraz pri Talaveri, sta bila za vojaški ugled generala Asencia huda udarca. Zato so mu vzeli vrhovno poveljstvo, ga imenovali za vojnega ministra in ga poslali z vlado v Valen-cijo. Poveljnik Madrida Tisti usodni prvi teden meseca novembra je vlada poklicala v Madrid generala Miajo in mu poverila obrambo prestolnice. Miaja je še izza maroških vojn poznal svoj narod in je bil vajen delili z vojaki dobro in zlo. Prve mesece državljanske vojne se je učil, kako je treba ravnati z milico. Bil je miličnikom voditelj in tovariš hkratu. V Madridu je najprej ustanovil obrambno junto (obrambni svet) in poklical vanjo člane vseh odborov: socialiste, komuniste, sindikaliste, trockiste in anarhiste. Enotnost obrambe mu je bilo prvi in glavni pogoj. Ko je general Miaja prevzel poveljstvo, je izjavil: »Upam, da se ne boste prej umaknili, dokler ne dam povelja za napad. Boj se mora nadaljevati vse dotlej, dokler ne ostane od mesta le še prah in pepel.« Miaja je dobro poznal slabost milice v napadu in njeno moč v obrambi. Rekel je vladi: »Madrid lahko branim leto dni in Franco bo v bojih za vsako hišo posebej izkrvavel, ker nima zadosti vojaštva, da bi nas obkolil.« Z nečim takrat general Miaja ni računal: da bodo Italijani vrgli toliko čet na špansko; z nečim niso računali uporniki: da bo general Miaja izšolal nove čete in ustvaril in utrdil disciplino v milici. Miajove reforme General Miaja je neutrudljivo izpopolnjeval obrambo, tako da so naposled celo najekstremnejši anarhisti iz-prevideli, da vojne ni moči dobiti brez discipline. Danes milica ni več tisto, kar je bila v nebrižnih mesecih lanskega poletja, ko je vsaka stranka ljudske fronte mislila bolj na svojo obliko socialne revolucije kakor na vojno samo. Danes je milica res prava vojska in general Miaja ima med svojimi svetovalci ugledne tuje strokovnjake, Mobiliziranje in šolanje novih vojakov se danes vrši v vsej vzhodni Španiji zelo intenzivno. Samo Katalonci vzlic vsem svojim obljubam še zmerom ne marajo iti v vojno. S takšno organizacijo, z enotnim vodstvom in z novo armado je general Miaja kaj kmalu dosegel še več, kakor je obljubil, ko je novembra prevzel obrambo prestolnice. Da vlada v Madridu nov duh, se vidi že koj pri obisku v vojnem ministrstvu. Ko sem prišel lani v Madrid, je bilo tam vse navzkriž. Vsakega obiskovalca so pošiljali od odbora do odbora, od uradnika do uradnika, in nihče ni maral prevzeti odgovornosti. V vojn-ua ministrstvu je vladal strahovit kaos. Pod generalom Miajo se je to korenito spremenilo. Danes gre vse po določenem sistemu. Na stotine uradnikov je moralo na fronto. Ostali imajo pa polne roke dela in ne utegnejo izgubljati časa z razgovori. Ena izmed najvplivnejših osebnosti v vojnem ministrstvu Je gdč. Suzana, prostovoljna francoska tajnica generala Miaje. Prebrala je priporočilo, ki mi ga je dal Alvarez del Vajo, današnji zunanji minister, in že nekaj minut nato me je Miaja sprejel. Disciplina, žilavost, optimizem General Miaja je bolj majhne, polne postave, okroglega španskega obraza, čigar črte se zaradi mešanja krvi nekam bijejo. To podeljuje hkratu njegovemu obrazu razumnost, še bolj jo pa poudarjajo pametne črne oči izza naočnikov. General je sedel pred velikim zemljevidom Madrida in mi je razkazal na njem najvažnejše bojne odseke. »Madrid meri v obodu 25 km,« mi je rekel general. »Zato ga ni moči obkoliti kakor v času Wellingtona. Branili bomo Madrid do poslednjega kamna na poslednjem poslopju.« General Miaja je navadno molčečen mož, ki ne mara blebetavih politikov; tipičen molčečen vojak je, ki izpolnjuje svojo dolžnost. Strog je v disciplini nasproti sebi in drugim in iz- l • •• a) ...da vas bo v trebuhu ščl-p a 1 o, če se boste najedli zelenih jabolk. Nezrelo sadje je navadno trdo in brez okusa; zato ga človek po na vadi le malo prežveči. To — a ne nezrelost! — vam potem dela bolečine v trebuhu. Nekoč so me poklicali k nekemu dečku, ki se je kar zvijal od bolečin. Njegova roditelja sta rekla, da se je najedel zelenih jabolk. Izpraznil sem mu želodec in pokazalo se je, da je res jedel jabolka, toda bila so popolnoma zrela. Nesreča je bila samo to, da jih je bil fant prehitro pojedel; to se je že iz tega videlo, ker sem našel v želodcu docela neprežvečene kose jabolk. Zelena jabolka sama po sebi niso vzrok trebušnih bolečin. če jih počasi jemo in jih dobro prežvečimo, je za zdrav želodec vseeno, ali so zrela ali ne. b) ...da leži srce na levi str. a ni. če vprašate ljudi, kje imajo srce, vam bo 90°/, izobražencev pokazalo z roko na levo stran prsi, nekaj centimetrov iznad skrajnega spodnjega rebra. Ta napačna domneva je zato nastala, ker imamo največji srčni prekat, tistega, ki polje iz njega kri po vsem telesu, na levi strani srca, njegov vrh sega pa spodaj na levo; zato čutimo utrip srca močneje na levi strani kakor na desni, če bi pa srce na sredi prsi natanko razpolovili, bi videli, da ga je na levi le malo več kakor na desni. c) ...da človeku še po smrti lasje rasejo. Ta zelo razširjena vera temelji na slabem opazovanju. Erasmus Wilson pravi: »Sicer res opažamo, da se brki in lasje po smrti podaljšajo, toda njihova rast je le navidezna; po smrti se namreč koža skrči v smeri lasnih korenin.« »Readcr's Digest«, Newyork ' ..Idtr fotografira, ima >eC od življenla** Čudeži fotografije in epidemija fotografiranja Kaj boš storil, še trčiš na tepeni na blazneža? Iz članka dr. Dnnalda A. Lairda, ravnatelja psihološkega laboratorija colgntpkega vseučilišča (U8A) v new-yor6kem‘ »New-Current Digeatu«. V Združenih državah imamo četrt milijona blaznežev spravljenih v umobolnicah. Najmanj dvakrat toliko — sodijo v (mučenih krogih — jih pa hodi svobodno okoli, čeprav so prav tako bolni na duhu in utegnejo na lepem napraviti kakšno neumnost. Ti ljudje večjidel niso nevarni, znajo pa narediti nepričakovano zmedo, da drugih nevšečnosti in strahu sploh ne omenimo. S takimi svobodnimi blazneži navadno brez sile opraviš. Nekaj tednov je n. pr. šele tega, ko je neki mlad hrust v državni umobolnici v Marcyju (Newyork) na lepem začel besneti. Ko so ga strežniki hoteli ukrotiti, je pograbil stol in jih nagnal v beg. Niso rši, kar je prevzel. V nastopu ni tako : n*s° mu mogii do živega. blesteč knkor mnogo njevovih tovarišev, zato ima na tisto, kar je najvažnejše — značaj. Atomi imajo neskončno več praznine kakor snovi »Če bi mogel iz katerega koli svojih bralcev iztisniti vso njegovo praznino, bi posta! še mnogo manjši od muhe — čeprav bi imel isto težo kakor prej.« W. F. Swann Nova dognanja... ...o Edino masiranje utegne pomagati Lobanjske kosti počasi i-asto, pravi dr. Venzer iz Berlina; šele med 40. in 50. letom preneha njihova rast. Vsakdo se lahko sam o tem prepriča: poskusi naj se pokriti s klobukom, ki mu je bil še pred nekaj leti prav — videl bo, da mu je zdaj premajhen. Zato pa lasišče tako rekoč nič ne zrase. Sivi na lobanji se torej raztezajo in z njimi se razteza in napenja koža. Skoraj pri vseh plešcih boste opazili, da jim je koža na temenu zelo naireta, zato pa tudi tanjša kakor drugod. Zile, ki dovajajo vanjo kri, se stisnejo, kožne celice zaostanejo v razvoju in lasne korenine odmro: lasje začno izpadati in človek postane plešast. Ne izpadajo pa navadno lasje nad tilnikom in na sencih; tam Je namreč koža manj napeta, ker je pod njo precejšnja plast mišic in tolšče. Včasih se zgodi, da zaradi prehitre rasti lobanjskih kosti v primeri z rastjo lasišča kar na lepem že otroku izpadejo lasje, da, celo opicam. Za plešo je samo eno zdravilo in še pri njem ni uspeh zmerom zanesljiv; tudi ga ne pričakaš takoj. Skušati moraš raztegniti prenapeto lasišče; v ta namen ga redno in krepko masiraj, tako da se razširi s : ene proti temenu. Razširjeno lasišče bo laže sprejemalo hrano iz žil in na njem bodo vzrasli novi lasje — če le niso lasne korenine že docela odmrle. Zakaj je pa žensk tako malo plešastih? Odgovor je lahak: ker imajo manjšo lobanjo. Pri rojstvu meri srednja moška lobanja 420 cm>, ženska pa samo 410 cm*. Ta razlika z leti še naraste: 850 proti 725 cm* po prvem letu starosti, 1500 proti 1325 cm* po 30. letu. Kosti ženske lobanje se torej ne razvijajo tako naglo kakor pri moškem, in ženskemu lasišču se zato ni treba tako raztegniti; lasne korenine ostanejo cele in zdrave in lasje ne izpadajo. »Kosmost, Stuttgart V očeh se bere pomanjkanje vitamina V Ameriki so dognali nov način, kako se ugotovi pomanjkanje vitaminov v človeškem telesu. Izdelali so v ta namen poseben aparat in mu dali ime ,biofotometer‘. Z njim meri zdravnik v človeškem očesu tako imenovani »vizualni škrlat«, ki pod vplivom svetlobe izginja, a ga venomer znova ustvarja vitamin A v našem telesu. če torej zdravnik pogleda v aparat, lahko bere na posebnem števcu hitrost, s katero se obnavlja »vizualni škrlat«, in iz nje presodi, ali je v telesu dovolj vitamina A. »Popular Science«, Nevryork Tedaj je stopila v njegovo sobo drobna zdravnica. »Dober dan, Dan,« ga je pozdravila mirno in prijazno in brez strahu sedla na rob postelje. Drugi — celo krepki možje — so bili v paničnem strahu zbežali pred njim, ta nemočna ženska je bila pa prijazna z njim in mu je pokazala, da mu zaupa. To je pri priči spremenilo njegovo vedenje. Odložil je stol, »Katera čokolada se vam zdi najboljša?« ga je vprašala, da obrne njegove misli drugam. Odgovoril je, potem se mu je pa razvezal jezik, čez nekaj minut je mirno sedel na postelji, skoraj ihteč od izčrpanosti: tako ga je bil zdelal togotnostni napad. Ta dogodek nam odkriva tri skrivnosti občevanja s takimi ljudmi — tudi z nenasilnimi. Pokaži, da si jim prijatelj, ne sovražnik; pokaži, da jim zaupaš in se zaneseš, da se bodo spodobno vedli; in govori z njimi o stvareh, ki jih zanimajo in obrnejo njihove misli drugam.---------------- Dostikrat se kaže vživeti v norčeve misli, seveda če ni nasilen nasproti sebi ali drugim. Neki moj nekdanji učenec je prišel na postajo newyorške železnice Grand-Central, ko je grozeče pristopil k njemu neki neznanec in mu dejal: »če ne prenehate nabijati moje telo z elektriko, vas bom dal ubiti.« Tujec je bil očitno takle neinter-niran norec, toda nekdanji študent psihologije je imel toliko prisebnosti, da se je vživel v njegovo miselnost; obljubil mu je, da ga ne bo več elek-triziral. »Zal mi je, da sem vas sploh začel,« je rekel tujcu. »Da boste pa videli, da bom to opustil, lahko pokličete onega-lž stražnika, da me vzame s seboj.« Norcu je bil domislek všeč in je stopil z nekdanjim študentom k redarju. Le-ta je pri priči izpregledal položaj in je oba odpeljal s seboj na stražnico. Ta'i so študenta izpustili, neznanca so pa odpeljali na opazovalni oddelek. Strežnice in psihiatri, ki skušajo blazneže ozdraviti, ne smejo nikoli privoliti v njihovo miselnost; če pa trči ob blazneža navaden smrtnik, bodisi že doma ali na oesti, stori prav, ako I. Zgodovina in razvoj V davni preteklosti, približno takrat, ko so naši predniki še živeli v stavbah na koleh, so se ljudje, ki so hoteli same sebe videti, morali pogledati v vodo. čim lepši so bili, tem rajši so se ogledovali v kristalno čistem ogledalu vode. Toda ko so se odmaknili, je izginila tudi njihova slika. Potem je nekdo izumil ogledalo. Takrat so se ljudje rajši gledali v njem, kajti ogledalo ni izginilo iz sobe, lahko si ga celo nosil s seboj, prav tako kakor ga še današnji dan nosijo s seboj naša dekleta. A tudi ta slika ni bila stalna; nisi je mogel pokazati prijateljem in sorodnikom in tudi v Hollywood je nisi mogel poslati, da bi te tja poklicali za filmskega igralca. če torej ne bi še poznali fotografije, bi jo ljudje morali iznajti, kajti brez fotografije ni slik, ni kina; brez fotografije celo ni pravega življenja. Vsaj tovarne za film in filmske aparate mislijo tako, ko pišejo, da ima »tisti, ki fotografira, več od življenja«. Veliko iznajdb je plod napornega dela in študija, veliko jih je pa rodil slučaj. Med velike slučajne izume spada tudi fotografija. ,Phos‘, pomeni v grščini luč, ,gra-phein* pa pisati; ko že obvladamo toliko grščine, lahko rečemo, da je fotografija slika, ki jo je ustvarila in oblikovala luč. Pa ne mislite, da so fotografijo poznali že stari Grki. Bog varuj! V času ko se je ta izum rodil, je bilo pač v modi, da so vsaki iznajdbi dali kakšno grško ali latinsko ime — prav tako kakor še danes; saj smo si pri Grkih izposodili kinematografijo, fotografijo, tehniko, avto, in pri Latincih medicino, aparate itd. Fotografiji je danes približno 110 do 120 let. Prvi je dal temelj sodobni fotografiji nemški zdravnik Johann H. Schulz iz Halla. Dognal je namreč, da so srebrove soli občutljive za svetlobo. To dognanje ni majhnega po mena, čeprav se dr. Schulz tega ni zavedal. 181G. leta je francoski častnik Josip N. Niepce dognal, da je tanka plasti asfalta, ki jo je namazal na kovina-sto ploščo, prav tako občutljiva z* svetlobo. Mož Je to tenko plast osvetlil, nato jo je pa obdelaval z eteričnimi olji in je tako dobil nekak fotografski posnetek, le da ga ni mogel fiksirati, t. j. obvarovati in tako shraniti, da ne bi na njem nastale kakšne spremembe. To otroško obliko fotografije so krstili na grško ime heliografije (»solncepis«) in šele deset let nato so prišli na to, kako b* se ti posnetki fiksirali. Leta 1839. se fotografija ni več imenovala heliografija, ampak daguerro-tipija; takrat je namreč Francoz Da-guerre predložil Francoski akademiji takšno iznajdbo, da je bilo osebe ali kraje mogoče ne samo »fotografirati«, temveč tudi fiksirati. In glej: prav tako kakor danes, ko srečamo na vsakem vogalu kakšnega fotografa, prav tako so se takrat po vsem Parizu postavljali daguerristi z svojimi okornimi škatlami in so fotografirali, da je bilo veselje. Fotografije so bile tedaj sicer malo drugačne ko danes; bile so tenke ploščice, polirane s srebrom, in vsak posnetek je bil samo original in sicer zelo občutljiv original, ki si ga poškodoval že pri najrahlejšem dotiku — toda kopije od njega nisi dobil. pograbi njegovo idejo — seveda če ni v njej sami kakšne nevarnosti. — — V 99 primerih med 100 bi bilo skrajno nespametno, obdržati doma človeka, ki je vidno bolan na duhu. Takšni ljudje potrebujejo strokovne nege in morajo biti pod nadzorstvom izšolanega osebja, če naj kdaj ozdravijo. Spraviti jih je treba v primeren zavod ali pa najeti strokovno izšolane strežnice, da pazijo nanje noč in dan. To je ne samo njim v prid, temveč tudi njihovi družini in sosedom. Možnost, da boš kdaj preživel nekaj razburljivih trenutkov pri srečanju brez nadzorstva sprehajajočega se norca, nikakor ni majhna. Zato je prav, da ne pozabiš navedenih treh skrivnosti: bodi z njim prijazen, pokaži mu, da mu zaupaš, in govori z njim o stvareh, ki ga zanimajo. Saj ne veš, kdaj ti bodo ti nasveti prav prišli; sicer se pa ne boš nič manj s pridom ravnal po njih tudi v občevanju z normalnimi ljudmi. Človeško ielo je po velikosti nekako na sredi med atomom in zvezdo. Dr. A. Carrel Prihodnjič: Vsak razvoj gre počasi. In vendar: če pogledamo, kaj je fotografija do danes ustvarila, nas kar spoštovanje obide. Aparati so postajali čedalje bolj precizni in cenejši in zato tudi ni čudo, da si je fotografija pridobivala od leta do leta več navdušenih prijateljev. Tudi najcenejši današnji aparat bi bil senzacija za časa spoštovanega gospoda Daguerra. Aparati so postajali čedalje natančnejši, filmi čedalje občutljivejši; danes imamo že tako majhne aparate, da je posnetek velik samo 18X24 mm, 24X24 mm ali 24X36 mm, zraven Pa tako oster, da se da tudi 60krat linearno povečati. Iz nekazne sličice formata 18X24 mm dobite torej lahko velikansko povečavo 1'08X1'44 metra! Skoraj bi lahko rekli, da današnji fotografski aparat ustvarja iz mikro-kozma (malega sveta) makrokozmos. Danes imamo že filme, ki nam kažejo naravo v pravih barvah. Seveda so ti filmi zelo občutljivi, le škoda, da je barvna fotografija v praksi šele nekako na tisti stopnji, kakor je bila navadna črnobela fotografija za časa častitljivega gospoda Daguerra. Od teh barvastih posnetkov namreč ni moči dobiti kopij. Lahko samo gledate film, lahko si ga projicirate na belo platno, lahko gledate barvaste filme v kinu, toda razmnoževati takih filmov žal še ne znamo. V medicini poznajo prav majhne fotografske aparate, ki jih zdravniki lahko dado bolniku celo v želodec, da mu ga fotografirajo. Zanimiva in pomembna je tudi infrardeča fotografija, to je fotografija, ki je občutljiva tudi za žarke, ki jih človeško oko ne vidi. Z infrardeče občutljivimi filmi lahko fotografiramo skozi meglo in v daljavo, lahko fotografiramo skozi zaprt pisemski ovitek in beremo pismo v njem, lahko fotografiramo v temi, itd. če vse to premislimo, smemo biti z napredkom fotografije več ko zadovoljni. članek o bodočnosti fotografij* Tehniške novosti Kolesa iz duralumina za dirke in za izlete Tehnika koles se je zadnjih pet ali šest let nekako ustalila, to se pravi, tovarnarji so ostali pri odpornem jeklu in niso dosti razmišljali o novih, morda smotrnejših materialih za izdelovanje tega popularnega vozila. Vštric s tem se tudi uspehi dirkačev dolgo niso mogli prida popraviti, šele v najnovejšem času beremo o boljših dirkalnih časih. Zasluga za to gre novemu materialu, ki je težo koles znižal za celih 30V« v primeri z dosedanjimi. Duralumin je zlitina 95°/« aluminija, 4*/« bakra, 0’5V« magnezija in 0'5V. mangana. Njegova specifična teža je 2'7—2'8 (železa 7’9), zraven ima pa to odliko, da je proti prelomu odpornejši kakor navadno jeklo. Spodnja primerjalna razpredelnica nam kaže, koliko teže prihranimo pri važnejših delih kolesa, če jih namesto iz jekla izdelamo iz duralumina, preračunanega na isti odpor; DELI Obe platiSči (Felgen) vodilo (balansa) . . . oba blatnika .... pedala ...... obo zavori............... sprednje in zadnje pesto (Hadnabe) .... podstavek za sedlo . • sedelski opornik . . . vijaki, svornikl itd. . . TEŽA V KILAH iz jekla iz duralumina 1.200 0.850 1.200 0.600 0.800 0.450 0625 0.100 0.700 0.750 0.350 0.450 0.350 0.400 0.320 0.350 0.050 0.350 SKUPAJ 6.525 3.370 Prihranek znese torej cele 3 kile in 175 gramov, ne vpoštevaje ogrodja; dirkalno kolo iz duralumina tehta torej le še 7'5 kile, navadno prometno kolo pa 10 kil. če je tudi ogrodje izdelano iz duralumina, se teža seveda še bolj zniža. Izračunali so, koliko energije prihrani dirkač na tako olajšanem vozilu. Denimo, da tehta sam 70 kil in da se pelje s hitrostjo 20 km na uro po 5V.ni vzpetini najprej na 11 kil težkem kolesu, potem pa na 8 kilskem. Angleži so z natančnimi poskusi dognali, da je v prvem primeru kolesarjev napor 674 kg, v drugem pa 623 kg. Prihranek energije znese torej -4%. Na prvi pogled se zdi sicer malo, pa ni; posebno takrat ne, kadar gre za maksimalni napor, ki ga je človek zmožen; takrat ti 4•/• prihranka hudo zaležejo. (Poučna primerjava: motor, preračunan na 6000 obratov v minuti, se pri tem najvišjem tempu kaj hitro »utrudi«; če pa število obratov znižamo za 240, t. j. za 4*/., lahko brez škode teče več dni.) Po punčki »La Science et la Vle< Človek ie naiodpornejši med vsemi živimi bitji. In helo pleme, ki ie zgradilo našo civilizacijo, je najodpornejše med vsemi plemeni. Dr. A. Carrel ^DAME - sv-a ta-rr PAULIN jfyubliana KONGRESNI TRG 5 Naš novi roman PO TRNJEVI POTI Po nemškem izvirniku priredila K. K. 4. nadaljevanje. Frida je prestrašeno stekla dol. ^'epira se je namreč strašno bala. “unka jo je srečala na stopnicah m ji je vsa razburjena začela go-vonti, da je že sita večnega pre-P^a s tem starim grobjanom — “^aaj so se pa s treskom odprla vrata in v vežo sta planila oba aecka. Minki je beseda zastala v pm, kajti vrata so se s treskom spet zaprla. Prihodnji mah so šolske torbice obeh fantičev zletele vsaka v svoj kot in dečka sta se Kakor razjarjena petelina zagnala ai'ug na drugega. , °.se je odigralo tako hitro, da sta ženi komaj vedeli, kako sta rantalina prišla v vežo. Nekaj sekund je vladala popolna tišina, Petem. se je pa zaslišal zamolkel Padec in nato hripave Mirkove besede: . »Tako, ti rimski pes, tu imaš svoje Plačilo!« Fricko je ležal na tleh. Obraz Je. imel spačen od sramu in togote. Mirko je pa skočil v kot, pograbil torbico in hotel oditi na vrt, tedaj niu je pa Prida zastavila pot. »Kaj ti le pride na misel, suro-vez!« je zavpila vsa iz sebe. »Le Kako se moreš lotiti slabotnejšega? Ven! Nikoli več te ne maram videti Nikoli, da veš!« Korenjaški fantič jo je mirno Siedal. še je zasoplo dihal, še je ml razburjen, toda pozabil ni niti trenutek s kom govori. »Saj ne veš, teta, za kaj gre!« je uejal, zavil mimo nje in izginil skozi zadnja vrata. Gospa Minka se ,e pa vedla kakor junaška mati. »No, temu pa privoščim! Že kdavnaj jih je pošteno zaslužil!« je rekla z vidnim zadovoljstvom. »Kaj?« je trepečoč vzkliknila Prida, »še zagovarjaš svojega nepridiprava? Da te le sram ni! Mar si čisto pozabila, kako rada sem zmerom Mirka imela in kako sem bila z njim dobra in obzirna? Zaslužil je, da ga pošteno vzameš v roke!« »To mi še na um ne pride!« jo je zavrnila sestra. »Rajši ti svojega v roko vzemi! Mirko ni prav nič kriv, zato ga nimam zaradi ničesar kaznovati!« »Pojdi!« se je Frida obrnila k Pricku, ki je stal poleg nje in si za!ostno ogledoval raztrgani rokav svojega jopiča. »Pojdi! če so drugi dečki prostaški, ni treba, da bibil tudi ti! Takoj v svojo sobo! Pošte-hc. sem huda.« Odšla sta na vrh. Gospa Minka le medteu stopila na vrt po Mirka bi tedaj se je zgora5 in spodaj Načelo zasliševanje, seveda brez uspeha. »Mati,« je rekel Mirko, »nikar Ule ne sprašuj! Povem ti le to, da je Fricko strašno hudoben fant.« Pricko je pa hotel svojo zadrego kriti s hlinjeno velikodušnostjo. »Teta. nikar se ne jezi! Saj Mirko ni toko slabo mislil.« In teta Frida je odšla na videz se zmerom huda, na tihem pa sko-ratia ganiena v svojo sobo. »Kako plemenit ie!« si je rekla, »čeprav sta si pošteno skočila v la c-e, vendar noče izdati nasprotnika. Dober fant je!« , Kljub temu mu je pa rekla, da bo moral danes za kazen sam juži-Uati v svoji sobi in ne bo smel prej y?n, dokler je ne bo prosil odpuščanja. čutila je, da mora strogo Uostopiti. Ko je rejencu obrnila hrbet, seveda ni videla, kako se je namrdnil in stisnil pesti. Pricko je kratko in malo ni maral ubogati in je hotel kar lepo na Vrt. Mu bo že pokazal temu robatemu cepcu z njegovimi debelimi Pestmi! Ali je mar on kriv, če je Kujček pritekel v njegovo pregrado, Uamesto da bi bil ostal pri prismo-enem pobalinu? In kako se po-;em predrzne tako očitno zavzemati se za svojo teto? On, Friderik Adami, ji lahko reče, kakor ga Je volja. Seveda če Mirko gobezda, da on, Fricko, govori o svoji red-U’ci kakor o »stari šari«, ki z njo Juhko počne kar hoče, potlej je to re.s malo preveč. , že je sklenil, da bo ušel na vrt, ko so se odprla vrata in se je na Pragu prikazala Dora z malico. »Pricko!« je vzkliknila. »Kaj pa Vendar počenjaš, da tako jeziš svojo dobro teto? Res nisi vreden, da m ima tako rada! Poglej! Sama je t stopila v shrambo po tole mezgo, ki jo imaš tako rad!« Okoli fantičevih ust se je zarisal porogljiv nasmeh. Za kazen mu je torej poslala njegovo naj ljubšo jed! Prav je imel, ko je bil tisto rekel. Premislil se je in ni odšel na vrt, ampak je rajši sedel za mizo in se z velikim tekom lotil malice. »Pojdi jo prosit odpuščanja!« ga je opomnila Dora. »Ničesar nimam prositi!« je odgovoril. »Potlej pa ne boš smel dol!« »Bom, bom, če bom le hotel. Samo zdaj se mi ne da!« Zvečerilo se je. Temni oblaki so se razpršili in postalo je hladnejše. Fricko je čakal teto, teta je čakala nanj in nobeden ni odnehal. Deček je stal pri oknu. Spodaj je šel Mirko v zajčkov hlev in je veselo žvižgal predse. Najbrže je vzel njegovega belega zajčka nazaj, kajti vrata pregrade je dvakrat zapahnil, samo da bi živalca ne mogla uiti. čez dvorišče je od Rena sem zapihala vlažna osvežujoča sapica in deček jo je globoko vdihaval, še nikoli poprej ga ni tako vleklo dol k reki kakor nocoj. Sicer pa, zakaj ne bi »stari«1 ustregel in jo prosil odpuščanja? i Vzel je slamnik in smuknil v sobo. j Tete tam ni bilo. Zato je pa na- j šel Julijo, ki je v rožnati zarji za- j hajajočega sonca stala z eno nogo; na stolu, z drugo je pa pravkar j pokleknila na šivalno mizico. Z ro- , kama se je uprla ob steno, tako da je objemala mali doprsni kip svojega očeta. Potlej je sklonila temno glavico in z rdečimi ustki rahlo poljubila kodrasto očetovo čelo. To je dekletce naredilo s tako plaho in ljubko prisrčnostjo, da bi moralo ganiti vsakogar. Navadno se bratje, posebno še v vihravih letih, ne zmenijo dosti za svoje sestre. Da je ta junaški bratec tako močno pritisnil obraz svoje sestrice h glavi iz mavca, da je le-ta izgubila ravnotežje, treščila na tla in se razletela na tisoč koscev — ne, tega pa tudi z bratovsko brezsrčnostjo do mlajše sestre ne bi bilo moči oprostiti. »Prismoda!« je vzkliknil, sam ves prestrašen. »Poglej, kaj si naredila !« V tem trenutku je vstopila teta Frida. Dekletce je od strahu še vedno nepremično stalo na stolu. V njenem na smrt bledem obrazu se je zrcalila grozotna odrevenelost. Pri pogledu na razbito dragocenost je Frida izgubila vso razsodnost. »Ti hudobni otrok!« je zavpila. »Ali si res samo zato prišla sem, da si mi prinesla nesrečo? Da bi te vsaj nikoli ne bila videla!« Sunkovito je potegnila trepečoče dekletce s stola in jo butnila naprej, da se je na pragu zgrudila kakor brez zavesti. Dora jo je dvignila. Dekletce je nemo in drhteče obležala v njenem naročju in z njene lepe zgornje ustnice je curljala kri. »Julči, moja dobra Julči!« je prosila Dora med solzami, ko je položila otroka v posteljo in mu sprala kri. »Kaj si vendar naredila? Tak povej mi, za božjo voljo!« Toda iz otrokovih ust ni bilo besedice obtožbe. Teta Frida je ni marala niti videti. Rekla je celo, da mora v posteljo brez večerje! In tako je dekletce, medtem ko je njen brat spodaj na vrtu večerjal s teto, sedelo v globokem mraku pri oknu in upiralo oči dol na reko ter poslušalo slavčkovo petje in žuborenje vode. Dekletce ;e sedelo čisto samo, kajti Dora je bila odšla k svoji poročeni pastorki. Ubožica ni vedela, ali je lačna ali je sita. Samo hrepenela je, tako vroče je hrepenela po dobroti, po ljubezni, po eni sami topli besedi. Toda zanjo se ni zmenil nihče, prav nihče. Tedaj je rahlo potrkalo. Nekdo je čisto tiho smuknil v sobo. »Na,« je zašepetal Mirkov glas. »Lojzka mi je rekla, da ne boš dobila nič večerje.« In fantič se je sklonil in položil otroku v naročje velik kos kruha, namazanega s presnim maslom. »Nikar ne jokaj, Julija!« jo je tolažil. »Rajši jej!« Ni jokala, pa tudi jedla ni. Samo nepremično je strmela v vrata, ki je skoznje odšel deček. Srce ji je jelo razbijati in topel drget ji je zletel po vsem životu. Kakor sončni žarek blagodejno poboža pravkar vzbrsteli popek, prav tako je bilo tedaj pri srcu temu osamljenemu otroku. V njeni duši je vzplamtela iskra, ki bo nekoč razžarela v mogočen plamen. In ko so se zvečer njene ročice sklenile k molitvi, je ves čas mislila samo na Mirka in tudi v vseh poznejših molitvah je zmerom zvenelo tudi njegovo ime. Teta je bila odslej še bolj hladna nasproti »hudobnemu« otroku. Med zgornjimi in spodnjimi je še zmerom vladalo napeto razmerje. »Dober dan« in »srečno pot« sta si sestri sicer še voščili, toda na-vznotraj sta bili popolnoma ločeni druga od druge. Dečka sta odhajala v šolo sama zase in sta se sama tudi vračala domov. V razredu sta sedela, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, kajti Fricko se je zamotil z risanjem, Mirko se je pa z vnemo lotil učenja. In tako sta V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA sestri vsaka zase stopali v jesen svojega življenja, otroci so pa rasli v pomlad. In še preden so se dobro zavedeli, so iz otrok vzrasli ljudje. IV Mladoletje Ko dopolni dekle osemnajsto leto, je zanjo velik praznik. Ta dan obdaja svojevrsten čar, še posebno, če je ob koncu maja, ko je vzbrstelo popje v razcvetju, ko v vrtovih vse šušti in plava v zraku opojen cvetlični vonj. živo si lahko predstavljamo tako dekle, kako v beli obleki in s žarečimi očmi plava čez vrt in kako bi od blaženosti, da živi, najrajši objela ves svet. Toda Julija ta majski dan, ko je dopolnila svoje 18. leto, tega ni doživela. Vstala je že zelo zgodaj in nič drugače kakor sicer. Na njenem obrazu ni bilo niti sledu kakega veselega pričakovanja. V sobici je bila zdaj sama. Dore ni bilo več pri hiši. Živela je v mestu v skromni sobici. Sicer pa njene pomoči niso več potrebovali. Julija je bila zrasla, Fricka ni bilo več doma, zato je teta dala Doro proč in je obdržala samo mlado, komaj 15 let staro služkinjo. Saj se mora Julija izučiti gospodinjstva! Mladenka se ni prav nič čudila, da ni dobila nobenega šopka in da ji ni nihče s prijaznim obrazom ljubeznivo dejal: »Vse najboljše na današnji dan!« Oblekla se je kakor po navadi, odprla okno, vdihnila jutrnji zrak in si spletla črne lase. Postala je bila velika in vitka, a kljub temu je bila videti še skoraj otrok. Najbrže po materi je imela nekoliko ukrivljen nos, nizko čelo, okroglo ' 1 Jugnslovijo j 2 Švice 1 3 Modlonlo i 4 črlioslcvoiko 11 Poljska 12 Sponko 13 U0I40 14 Grčiio Hf j + i 5 B«lgi|0 | 6 Romuni k o 15 Avstrija 16 Švedsko wT i j 7 Francijo 17 Finska 8 Consko 18 Estonsko 5 Holondsko 19 letonska Hmoj JSPoT- 10 Nemčijo 20 Litvo ,o \" 2 7 mg) KHr^j i? Tisoči se lahko motijo - .................milijoni ne! To je razlaga za to, zakaj se poslužuje danes samo v Evropi nad 6 milijonov ljudi zobne paste Chlorodont in imajo vsi lepe, bele zobe. Da je osvojil Chlorodont skoraj vso Evropo, to si je mogoče razlagati samo z visoko kvaliteto, kateri se ■ima zobna pasta Chlorodont zahvaliti za svoj dobri glas, ki ga uživa ie 30 let. Chlorodont Domeni kvaliteto in vrednost. Domači proizvod. Chlorodont-zobna pasta / in močno brado in temne bleščeče oči; o njih je gospa Minka nekoč rekla: »Nekaj žari v teh očeh — nekaj, bomo že še videli, kaj; posebno še, kadar sramežljivo pobesi trepalnice.« Oblečena je bila zelo preprosto. Teta Frida ji je kupovala same poceni obleke, samo da ne bi zbujala prevelike pozornosti. Za rojstni dan je oblekla svetlo modro krilo in si predpasala predpasnik, ki si ga je zelo lično sama sešila. Kako naj bi se bila tudi oblekla, ko je pa za ta veliki praznik imela polno kad perila? Že dolgo je tega, kar ni nosila več uhanov, toda Julija se je tudi danes prijela za ušesca, kakor vselej, kadar je bila v zadregi in jo je teta krenila po prstih. Nekaj trenutkov dalje kakor sicer je obstala pred zrcalom. Ko je bilo sedem, je pa naglo stopila v kuhinjo in začela pripravljati zajtrk. Potlej je s podstavkom v roki stopila v hišo. Teta Frida je sedela pri odprtem oknu in jo gledala. Bila je bleda in zelo postarana. »Dobro jutro, teta!« je rekla mladenka. »Dobro jutro, Julija!« ji je odgovorila Frida. Dekle je nalilo skodelici in primaknilo stol k mizi. »Izvoli, teta!« Frida je sedla za mizo. »Vse najboljše, Julija!« ji je rekla in jo poljubila na čelo. »In tu je nekaj zate!« V roko ji je stisnila zavojček. »In varčna bodi... saj veš —« Globoko je vzdihnila, spet sedla in začela mešati kavo. Mladenkin obraz je prešinila radostna rdečica. »Hvala lepa. ljuba teta. In... ali smem porabiti denar, kakor hočem?« je vprašala, ne da bi jo bila pogledala. »Seveda! Upam pa. da ne boš počenjala neumnosti, to se pravi, da ga boš shranila,« je odvrnila Frida. Julija ni nič rekla; očitno jo je bilo minilo vse veselje z darilom. »Drevi proti večeru.« je nadaljevala teta, »ko boš prebrala perilo, pojdi k šivilji. Naredi naj ti lično belo obleko, čas je, da si oblečena kakor mlado dekle. Doktorjeva gospa te namerava o binkoštih povabiti na izlet. Z osemnajstimi leti si že smeš privoščiti malo zabave.« »O, teta,« je ugovarjala deklica, »rajši bom doma. Teh ljudi ne poznam, in...« SMRT PLES’AVOSTI ! ..MORANA" PRAVO M \ CUDO i ■ MORANA JE USAVRSENA.ODPRAVI.PRHIJAJ.EKCEME.JACI IN HRANI LASISC E. TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE PORASTEJO TUDI NAPlE$ASTOM MESTU. icENA 5TAKLENICE PO POVZETJU DIN 40.-P0$TNINA DIN 7.- MODERNA KOZMETIKA -5PLIT- ' MORANA" DIPLOMIRANA V LONDONU sOFGRANDPRIX IN ZLATO KOLAJNO Cene našim malim oglasom so zmerne in času primerne! »Le zakaj si tako prevzetna in samosvoja? šla boš z njimi in mir besedi! To želim že zato, da mi ne bodo več rekli, da ti ničesar ne privoščim in da ravnam s teboj kakor s pastorko.« Mladenka ni nič več ugovarjala. Nalila je stari dami še drugo skodelico kave in se pripravila, da bo odšla. »Torej, prosim te, glej, da ne bo prerito spret tako rjavo kakor zadnjič!« je teta Frida še zaklicala za njo, potlej je pa potegnila iz žepa še zalepljeno pismo. Preden ga je odprla, je globoko vzdihnda in obraz ji je zalila temna rdečica. Takoj nato je pa spret pobledela. Spodaj na hodniku je bilo vse razmetano. Služkinja je z gospo Minko pravkar iztepala prah i rjave blazine. Vrata mladeničeve sobe, ki sta bila v njej dva brezova stola in divan, so bila odprta na stežaj. Postrežnica je vneto ribala tla. Videti je bilo, da se boji gospre Minke, ki jo je ves čas nadzorovala. Mladenkino »Dobro jutro« se je spričo hrušča kar izgubilo. Gospa Minka je ni ne videla ne slišala in »mamzel Izguba« je lahko nemoteno začela slaviti svoj rojstni dan. »Gosprodična. najbolje bi bito, če bi najprej oprali namizne prte in prtiče,« je naročala stara perica. »Tako. Pomagala vam bom nesti košaro.« V nekaj minutah sta bili pri reki. Vrt je od brega ločila samo ozka. precej strma steza. Anders-heim ni bil med tistimi renskimi mesti, kjer je med vrtovi in reko drvela železnica. Tu je bila izpeljana zadarj za mestom, in ob vodi, posebno pred Trautmannovim vrtom, je bilo še zmerom tako idilično kakor tiste čase. ko tračnic in lokomotiv še niso poznali. Dol k reki so držale stopnice. Pred njimi se je v orehovi senci zibal čoln. Visoko drevo je bohotno razprostiralo svoje veje čez vrtno ograjo, kakor bi se hotelo ogledovati v prelepi zelenkasti bistri vodi. Julija je potegnila čoln k sebi, stopila vanj in vzela košaro s perilom, ki ji jo je ponudila p>erica. In ko je stara žena že odšla, je še trenutek postala in zastrmela čez široko vodno gladino tja na nasprotno stran, kjer je ležala velika trata, vsa ovita v jutmjo meglo. Kako čudovito je bilo to jutro! Kako slovesno je šumela reka, kako veselo so se odbijali zlati sončni žarki od valov, kako opojno je vel vetrič! Mladenki se je milo storilo, oči so se ji skalile in nehote je sklenila roke. »Ko bi vsaj ne bila tako sama!« je hrepeneče zašepetala. V njenih žalostnih očeh sta se tedaj utrnili dve iskri, kakor dve upa polni zvezdi. Nasmehnila se je, nato je pa pokleknila v čoln in tjavdan zavihtela prt v vodo. Potlej se je zamislila in zastrmela predse. Okrog ust se ji je zarezala otožna črta in obraz se ji je čudno zresnil. Na lepem je na pridušeno kriknila. Prt ji je bil zdrknil iz rok in splaval po vodi. Nadaljevanje na 8. strani »Moj Bog!« se je prestrašila. »In ravno dragoceni damastni prt!« Sklonila se je tako daleč naprej, kolikor je le mogla, in udarila z drogom po vodi, misleč, da ji bo to kaj pomagalo. Potlej se je pa visoko vzravnala in se z razprtimi očmi zagledala v neki čoln, ki ga je čolnar veslal proti toku, in na moža, ki je z velikim kavljem pobegnil prt iz vode. »Hej!« je zaklical globok glas. »čudim se, da Julija nima toliko ■ junaštva, da bi zaveslala za prtom, ampak ga kratko in malo pusti, da splava po vodi. Seveda! Saj si to ti, Julija!« Čoln je bil že čisto blizu. V njem je stal velik širokopleč mladenič. Pozdravil jo je in z eno roko vljudno privzdignil klobuk, z drugo je pa še vedno držal za kavelj in vlekel prt za seboj. Njegove oči so z nepopisnim strmenjem visele na mladenki, ki je razburjena in bleda stala v zibajočem se čolnu. »Dober dan!« je pozdravil, »šele zdaj verjamem, da si to ti, Julija. Saj ga v vsem mestu ni, ki bi imel tako črne lase in takšne oči — in kdo drugi bi sicer mogel tako ponosno in mirno stati in gledati kakor Adamijeva Julija iz Rima? Kaj? In perilo izpiraš na svoj osemnajsti rojstni dan? Sicer se ti pa tudi to poda; mislim, da je bilo v starih časih pranje najljubše opravilo knežjih hčera...« (Dalje prihodnjič) £9 Efti®§" »Halo, gospodična!...« Napisal L. Andor Moj prijatelj .J a nos Ve®ely je lekarnar v nekem madžarskem msstecu in me večkrat obišče na Dunaju. Brzo-javljanje je njegova največja strast. Prihod mi vselej napove brzojavno. Potlej ga poiščem v hotelu in preživim z njim prijeten večer. Pri neki taki priložnosti sem bil med oddaio neke brzojavke poštni centrali iz njegove hotelske sobe priča temule zanimivemu pogovoru. Kot pravi Madžar je namreč Janoš le slabo obvladal nemščino. »Halo, gospodična! Rad bi oddal brzojavko. Naslov: Gospa Vilma Ve-selyj?va, Hodmezovasarheiy.< »Prosim, ponovite ime kraja!« se je slišalo iz telefona. »Hodmez6vasarhely.« »Kako?... Hodmenovačanhaja?« »Ne, gospodična, Hodmezovasar-hely.« »Šesta črka... n?t »Ne, gospodična!... Čakajte, vam bom črkoval,« je prijazno rekel moj prijatelj. »,Z‘ kakor Zora.« Glas: »Kakor Dora?« Moj prijatelj: »Ne Dora... Zora.« Zarjovel je: »Zooo-oora...« Glas: »Aha... Kakor Nora.« Moj prijatelj (trmasto): »Zora.« Glas: »Flora?« Moj prijatelj je udaril po mizi: »Ne Flora, ne Dora, ne Nora, ampak Zora. Kakor Zora v .Ciganski ljubezni*. Ali ne poznate te operete?« Glas (odločno): »Ne, ne poznam je. Prosim, črkujte še enkrat!« Moj prijatelj si je v obupu začel puliti lase. »Za božjo voljo, saj že ves čas črkujem! Kaj morem za to, če vi ne razumete? Le kje naj vzamem še kakšne pr'iXi*lij*> tene?« Takrat mn je nekaj novega šinilo v glavo. »Trenutek! Ga že imam... Zebra! Da, zebra!« Glas; >Kobra? ' Moj prijatelj (očitaje): »Ali že spet začenjate? Nič kobra... Zebra... Zebu... Zebučka... Ali nikoli ne greste v živalski vrt?« Glas: »Ponovno vas opozorim, da za šale nimam časa. Prosim, črkujte pravilno, sicer brzojavke ne prevzamem!« Moj prijatelj je prišel že čisto na rob obupa. »Ne znam..., ne znam... Z... zzzzz... zzz, tako kakor muhe brenče!' Telefonistka je nazadnje le razumela. »Aha... kakor Zagreb!« Moj prijatelj (skoraj jokaje): »Da, kakor Zagreb... Da, Zagreb.« Glas: »Prosim besedilo!« Moj prijatelj se je dušil v solzah. »Srečno dospel na Dunaj...« (r II. h.) »Kdaj mi mislite plačati najemnino?« »Še malo počakajte! Pravkar poslušam poročilo o žrebanju razredne loterije. Če moja srečka zadene, dobite jutri denar!« Tehten vzrok »Zakaj ste pa jokali, ko je moja hčerka pela italijansko romanco? Ali ste Italijan?« »Ne, pač pa učitelj petja.« Težak boj »Lojzek, kaj vendar počneš v shrambi?« »Borim se z izkušnjavo, mama!« Gorski vodnik Planinec: »Koliko zahtevate za ta izlet?« Vodnik: »50 dinarjev za osebo. Ker ste štirje, bi zneslo to 200 dinarjev.« Planinec: Ali se lahko popolnoma zanesemo na vas?« Vodnik: »Brez skrbi. Sicer pa, če bi se kdo ponesrečil, bi kajpada zahteval samo 150 dinarjev.« Solidnost »Ali ste videli, kako čudovit je bil davi sončni vzhod?« »Ne! Grem vedno pred njim spat.« Prvi korak »Milan, daj mi cigareto!« Milan: »Kako pa to? Pretekli teden si mi vendar dejal, da nič več ne kadiš!« »Saj — začel sem s tem, da si nisem od takrat nobene več kupil.« Ime »Tvoja hči ima ves božji dan peresnik v rokah. Kaj pa prav za prav piše?« »O, zelo veliko! Hoče si pridobiti ime!« »Torej je pisateljica? Kaj pa vendar piše? Pesmi, novele, nemara celo roman?« »Kaj še! Na ženitne oglase odgovarja.« Točno po predpisu »Hej! Kopanje je tukaj prepove-vedano!« »Saj ste me vendar že ves čas gledali, ko sem se slačil. Zakaj mi torej niste tega že prej povedali?« »Prepovedano je samo kopanje, ne pa slačenje.« Po pravici je povedal Oče je zasliševal sinka. »Ali si ti pojedel orehe?« Dečko je molčal. »Ce boš povedal po pravici, ne boš nič tepen.« »Da, očka, jaz sem jih pojedel.« »S čim si jih pa stolkel?« »S tvojo zlato žepno uro.« V vojašnici Poročnik razlaga vojakom, kako se lahko tudi ponoči orientirajo. »Povej mi, Mišo,« se obrne nato do prvega novinca, da ga preizkusi, ali je kaj razumel, »če imaš tečajnico pred seboj, kaj imaš potem zadaj?« »Telečnjak, gospod poročnik.« Kdaj bo mir med narodi? (bD. k.) Leta 1879 je neki preprost delavec iz Liebstadta na Turinškem poslal feldmaršalu Moltkeju, zmagovalcu nemško-francoske vojne, ieta 1870 71, pismo s prošnjo, naj posreduje pri cesarju, da bi skrčil armado in znižal vojaška bremena. Moltke je delavcu takole odgovoril: »Spoštovani gospod! Kdo si ne želi znižanja težkih vojaških bremen, ki jih mora nositi Nemčija zaradi svoje lege med tako mogočnimi sosedi! Vladarji in vlade niso tisti, ki bi si zakrivali oči pred to potrebo, toda srečnejši časi bodo napočili šele takrat, ko bo vse narode obšlo spoznanje, da je sleherna vojna, tudi zmagovita, narodu samo v nesrečo. Tega spoznanja tudi cesar ne more narodom vcepiti; rodilo se bo samo iz boljše verske in nrav-nostne vzgoje narodov, kot sad stoletij svetovnozgodovinskega razvoja, ki ga midva ne bova doživela. S prijaznim pozdravom feldmaršal Moltke. V Berlinu, 28. februarja 1879.« (»Prager Tagblatt«) Najtočnejsi Anglež (d) London, septembra. Na nekem velikem sprejemu so ondan nekatere dame hudo zabavljale čez netočnost svojih mož. Grajale so, da nekateri gospodje nič ne pazijo na točnost, ki je bila prejšnje čase tako v časteh; da, zgodi se, da jih mora celo gostiteljica čakati. Med pogovorom je omenila lady Woodova, da ima njen mož, znani dirigent sir Henry Wood, svoje življenje urejeno na sekundo natanko. Njegova natančnost sega tako daleč, da se celo v zasebnem življenju ravna točno po uri. Tako na primer poje pri kosilu juho točno ob 1.06, ribo pa ob 1.11. Natančni dirigent si sestavi delovni načrt kar za več tednov in potem se vestno ravna po njem. Na vprašanje, ali ji ta avtomatska razdelitev dneva ne preseda, je lady Woodova odgovorila, da brez nje ne bi žel toliko uspehov v svojem poklicu. Njen zakon je zelo srečen, kajti ves svoj prošti čas, ki mu ostane kot naj-točnejšemu Angležu, posveti njen mož samo njej. vsako Manufakturo vseh vrst za perilo, posteljnino itd. in blago za obleke, plašče, suknje, najnovejše vzorce v ogromni izbiri dobro in poceni kupite vedno v manufakturni trgovini NOVAK Ljubljana, Kongresni trg 15 »—►- pri nunski cerkvi -<—« 5 mrtvih zaradi žveplenih par (d) Galatz, septembra. Neki trgovec z usnjem, Kiriak po imenu, je hotel razkužiti klet in je v ta namen zažgal žveplo v njej. Da bo bolj zaleglo, je trdno zapahnil vsa okna in vrata. Drugi dan je šla njegova tašča po opravkih v klet. Ker je dolgo ni bilo na izpregled, je stopila Kiriakova hči ponjo. Ko pa tudi nje ni bilo od nikoder, sta šla dva soseda in podnajemnik gledat, kje je. Vrnili se niso. Tedaj so sosedje poklicali gasilce. Leti so bili opreznejši in so s plinskimi krinkami odšli v klet. Našli so vseh pet mrtvih: omamile so jih žveplene pare in so se zadušili. ffli&še&ten občutek/^ čistoče in svežosti! To je posledica umivanja z blagim Solea milom, ki je več kakor navadno toaletno milo, ker vsebuje aktivni lecitin, ki krepi in hrani kožo. Ta povečani občutek zdravja pa se v veliki meri še stopnjuje, ako nadrgnemo obraz s Solea kremo. V njej vsebovani kolesterin izredno močno poveča blagodejni učinek lecitina, ker sta oba preparata znanstveno tako sestavljena, da se medsebojno dopolnjujeta. Mladostno svež, krepek obtok krvi in nedosežen, nežen, trajen vonj — to je Solea-kožna nega! cQ> %tr* OJ. E« nuler Lnkmna bre* trožorfne oinio.-5.-3. Radio Ljubljana od 16. do 22. septf. 1931. ČETRTEK, IG. SEPTEMBRA 12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila M 13.00: čas, spored, obvestila ■H3.15: Radijski orkester Si 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Plošče B 20.10: Slovenščina za Slovence ■ 20.30: Koncert pevskega zbora »Sloge« ■ 21.15: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri. PETEK, 17. SEPTEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Plošče B 20.10: Ženska ura B 20.30: Koncert (Gregorcev pihalni kvintet in tercet Stritar) B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri. Poravnajte naročnino! Ženska brez srca (Nadaljevanje s 4. strani) »Vi morate res vselej prav imeti,« je pikro pripomnil. »Zato ker ste...« >2enska brez srca. Saj ste to hoteli reči, ne?« »Da, to sem hotel reči.« »Vlak odpelje šele čez štiri ure,« se je izognila. »Če se vam zljubi, greva lahko še na ples.« Plesna godba mu je dala priložnost, da jo je še poslednjič prijel čez pas. »Ljubim vas,« je vroče šepetal, »ljubim vas! Nisem mlad vročekrvnež, ki mu vsaka lepa ženska zmeša glavo. Toda ko sem vas zagledal, sem vedel, da sem brez moči. In zakaj naj bi zdaj pustil svojo srečo in zbežal? Le beseda — in pri vas ostanem. Recite besedo! Recite jo, rotim vas!« »Ne,« je rekla lepa žena, »ne maram drugi jemati moža. Toda nič ne pazite, prišla sva že čisto iz takta...« Spremila ga je na postajo. Vlak je odpeljal; skoraj ni bilo vredno, da se je ustavil, kajti vstopil je en sam potnik. Stal je pri oknu in strmel v smehljajočo se ženo, dokler mu ni izginila izpred oči. »Le zakaj se ne neha smehljati?« je jezno pomislil. Ne, ni se nehala smehljati, dokler jo je le videl... Postajni načelnik je hlastno pristopil in jo podprl; opotekla se je bila. »Kaj vam je?« je sočutno yprašal. »Saj ni vredno besed,« je rekla slabotno, »mislila sem, da imam trše srce...« (r D. k.) SOBOTA, 18. SEPTEMBRA 12.00: Plašče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas. spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme B 18.00: Radijski orkester B 18.40: Pogovori s |>oslušalci B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda B 20.00: O zunanji politiki B 20.30: Plošče za ples B 21.00: Prenos iz Turina: Thais, opera — v odmoru: Čas, vreme, poročila, spored B Konec ob 23. uri. NEDELJA, 19. SEPTEMBRA 8.00: Koncert tamburaškega društva /Čelo« B 9.00: čas, poročila, 6pored B 9.15: Prenos iz trnovske cerkve B 9.45: Verski govor B 10.00: Radijski orkester B 11.00: Otroška ura B 11.30: Prenos promenadnega koncerta godbe - Sloga« B 13.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 13.15: Plošče po željah B (Oddaja prekinjena od 14. do 17. ure) B 17.00: Kmet. ura B 17.30: Slovenske narodne igra Radijski orkester B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: a) Koroške plošče — b) Slovenska narodna pesem B 20.30: Pisan muzikalni večer 13 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski jazz B Konec ob 23. ur: PONEDELJEK, 20. SEPTEMBRA 12.00: Plošče B 12.45: Vreme, ]>o-ročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15:. Ruske plošče B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Plošče B 18.40: Zdravniška ura B 19 00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 1950: Zanimivosti B 20.: Radijski orkester B 21 00: Plošče B 21.15: Komorni trio B 22.00: čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski jazz B Konec ob 23. uri. TOREK, 21. SEPTEMBRA 12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas. spored, obvestila B 13.15: Radijski orkester B 14.00: Vreme, borza B 1S.00: Magistrov trio • 18.40: Postanek tarife pri železnici B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Deset minut zabave B 20.00: Večer operne glasbe B 21.00: Radijski orkester B 22.00: Čas. vreme, poročila, spored B 22.15: Plošče za ples B Konec ob 23. uri. SREDA, 22. SEPTEMBRA 12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Radijski orkester B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Plošče B 18.40: Mladinska ura B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: šah B 20.00: Plesna glasba S 21.00: Harmonika B 21.15: Radijski orkester B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Man-dolinistični trio B Konec ob 23. uri. Prilika ugodnega nakupa Huberfus perilo — obleke — za šolarje Presker Sv. Petra c. 14 FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9 Velika Izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih steke1, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barolermomelrcv, higrometrov 1.1. d. - Raznovrstne ure, zlatnina ir srebrnina. - Ceniki brezplačno: TEČAJI NEMŠČINE v Delav.-ki zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. Začetni, nadaljevalni in konvenacijski tečaji. IV. stopnišče, pritličje, levo. (Iz Čopove ulice, prod kavarno.) POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VEtEPIC trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za, tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.