176. Številka. Ljubljana, petek 5. avgusta. XIV. leto, 1881
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izv zeniti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a\stro-ogerske dežele /a celo leto U» (L, za pol leta 8 gL, T.a četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano hrez pošiljanju na dom za celo leto gld., II i'etrt leta M zU\. .'10 kr., /a en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje debele toliko več, kolikor j.ošn.ina .znaša. An gospod«? neitel je na ljudskih šolah in r.a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. HO kr., ]»<> pošti prejeman za <"etrt leta :i gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste H kr., če se oznanilo enkrat tiska, .ri kr., <V 96 dvakrat, in 1 kr., č.> M trikrat ali verkrat. tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljuhljai i v Franc Kolinanovej hiSi ^gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. t&inhiistrativne stvari, je v „ Narod nej  tiskarni" v Kolinanovej diši.
"V I\fiiblfaial. 4. avgusta.
Nevoljni opazujemo uže dalje časa, da se v poslednjej dobi sem ter tja mej nami spet vnemajo „domačiu prepiri, res da le mali prepiri, v katerih ne gre za imenitna načela niti za važna vprašanja. To je prikazen, ki se pri nas vselej vrača, kadar nekoliko miruje boj zoper vnenjega sovraga. Dozdanje male praske bi uprav ne zaslužile, da o njih spregovorimo posebe, toda iskustvo nas uči, da je pri nas mnogikrat treba le prav majhnega, neznatnega uzroka, in takoj se mej narodom osnujejo „stranke". Nekoliko bolj rezke razprave o lokalnih, društvenih, književnih ali osobnih odnošajih, katere zdaj tu zdaj tam pro-uzročijo „ vihar v čaši vode", nijso še opasne slogi v obče, kadar gre za veliki narodni interes, ven-der treba ogibati se jih kolikor moči, ker časih kaka malenkost naposled vender prizadene ve liko škodo, kakor kamenček, ki se odkruši visoko na gori, za seboj potegne pogubonosni plaz. Le malo pomislimo in preverili se bo-demo, da je to resnica. Kaj vse j« pri nas uže zakrivilo razpor, ki se je širil od dne do dne in naposled zeval kakor propad, v katerem je izginila sveta naša narodna stvar! Da ne govorimo o golej sebičnosti, le omenjamo, da je bilo celo plemenito rodoljubno tekmovanje uže povod strastnega nasprotstva, katero se nikdar več nij uravnalo popolnem. Zatorej nam bodi vodilo: principiis obsta! Ne sodimo prijatelja, tovariša, sobojevnika tako ostro, tako brezozirno, kakor tujca; zlasti ne potikejmo vsakej stvarici zlobnega namena. To je jako žalostno, da si nekateri naših ljudi j tako rekoč glavo belijo samo z neplodnim poslom,
Izgubljeni raj.
(Dalje.)
Breughel se je končno začel sam dolgočasiti s tem vednim jednoličnim životurjenjem. Po svojej vrnitvi v Anvers je dajal benečan-ske plese, ki so vsej mladeži v pobožnem Ham-skem mestu glave mešali in po njegovem izgledu so se snovali plesi čestokrat in po drugih hišah. Necega večera izve, da je maskerada s plesom pri nekem njegovih znancev, se Breughel nij mogel premagati, da bi ne obiskal tega plesa, Obleče se v obleko francoskega viteza za časa križarskih vojsk. Žena Breughelovo je to izvedela od hišine. Tisoč izbranih planov mešalo se jej je po glavi: hotela se je preobleči, iti na ples, plesati, ljubosumnega Breug-helna mučiti, ter se tako nad njim maščevati za njegove samotarske muhe. Kako bi se neki preoblekla?   Imela je krasen kostim neapoli-
da bi bratu dokazali hinavstvo ali licemerstvo. | Mi imamo v mislih tiste, ki  povsodi vohajo j spletke in   „izdajstvo".   Ta svojat  je prava, kačja zalega, ki bi  jo bilo treba  izmej   nas I iztrebiti „mit stumpf und stiel!"   Na druge)] strani je jedna vrsta, katera — bodi si zaradi domišljenih zaslug, in isto tako domišljene skazice avtoritete ali samo  iz prirojene prevzetnosti —   ne prenese nikakeršne kritike. Bog ne daj, da bi kdo javno  zinol   še tako krotko,   dobrohotno besedico graje:  takoj je ogenj v strehi in — boj napovedan brez konca in kraja! In  z vso bratsko ljubeznijo se tako sprimeta nasprotnika, da jih uže nij moči spraviti na razen! Za jedno izpregovoijeno besedo opravičevanja na mernike.   Ali  ne premišlja gospoda, kar pravi stari pregovor: Qui s1 ex-cuse, s?aecuse!
Naj nam nihče ne ugovorja, da pretiramo, da preveliko važnost pripisujemo takim 1111— putskim vojnam: nam so le pred očmi na-sledki tega besedičenja, ki nikoli nijso nič prida. Akopram je za času vesoljne opasnosti na videz sklenen mir — semper aliquid hae-ret, in žrjavica tli pod pepelom, Prepiri katere vrste koli nam ne koristijo nič, pač nam pa dosti škodujejo ne da bi mi sami vedeli, kje in kdaj V Zatorej se jih ogibajte, previdni rodoljubi, vsi, vi na jugm in vi na severu, v Ljubljani in druge, v mestih in na kmetih.
Politični razgled.
Motrim<l«'Ž4blV.
V Ljubljani 4. avgusta. Čudna je ta avstrijska iwt»toverna
gospoda, kar obžalovati jo moramo iz vseh i globočin srca. Kakor poredno, neposlušno dete
tansk; ali od tega časa, kar nij hodila na plese, rabile so ta kostim več njene prijateljice, nego ona sama. Mlada udova iz sosedstva ga je izposodila od nje k tej zabavi. Ker je bil nje zadnji čas, poslala je Magdalena tri sluge da jej preskrbe prilično obleko. Nekov mali judovski kupec, ki se je bil baš priselil v Anvers, prinesel jej je končno na slugov poziv krasno obleko odaliskino.
Ko vstopi v plesalno dvorano, išče tli zastonj Breughela pazljivim očesom. Lesk lučic in kostimov, hrup govorjenja in godbe so jej naposled tako zmešali glavo da je končno pozabila, zakaj je prišla sem.
Najkrasnejši plesalci so jo prosili v ples. Da si je imela krinko, poznali so krasoto njeno na prvi pogled. Plesaje se je spametovala h»tro in zabliščela je celo omamnjočo čarobnostjo mladih let. Tu pa tam je hladil spomin na Brenzbela njene čute, ter se je obešal kakor svinec na njene poskočne noge; toda takoj je poskočila divjejše, nego prej, podobna
bije okolo sebe, z nobedno rečjo več nij zadovoljna. Le gledite, kako /daj zopet zdihu-jejo, ker je svetli cesar podelil fini. Krausu, deželnemu namestniku češkemu, baronstvo. Kakor gladni volkovi obletavajo Čehe in jih popadajo; tudi IMenerji in SUssi žele s« kuj Jeanač8ga1 ■ ta avstrijska vlada, tajim neče skazati te milosti! Za to so se pa zopet je'' ozirati v zveličavno lice Bismarkovo. Od tam pričakujejo pomoči v sili. No, mi jim ne zavidamo ta oboževanja železnega kanrelarja, naj mu le ližejo prah z obuvala, od njega tako ne bodo dobili pomoči.
Skoro vsak dan se bere kaka izmišljena novica v nemško-liberalnih listih. Zadnji Čas so posebno veliko vedeli povedati, da se hode grof ii iiemMiiH odtegnil parlamentarnemu
življenju ker je „trudeu vladanja". Mislili so si UBtavovercl b odpade ta glava, potem desnica ne hode imela načelnika, posrečilo se nam morda bode zasejati mej njo some razpor,t. A zopet so se [edenkrat zmotili. ,. Politik" odgovarja tem glasovom O odstopu llohen-vrarta in pravi, da grof nikakor ne misli odstopiti, da ostane na Belu desnice še na dalje in v tolažbo pove usta.vovere.em, da je desnim še zrjoirom tako zložna in jedina kot je bila.
V BlezlJI so r usmere glede" vsiljevanja nemškega jezika še skoro hujše, kakor pri nas. povsod v šoli, uradu vlada le nemški jezik. To pa so si zakrivili dosta satni, ker so le mirno sedeli in držali križem roke. Toda zdaj so se vender jeli gibati, zdaj sklicujejo zborovanja in na teh zborovanjih delajo resolucije, ki zahtevajo tudi za Šlezijo jezikovno jednakopravnost.
ETzgm. baron l<'i lipo vic* je umirovljen in na njegovo mesto komandanta v Zagrebu imenovan je fml. baron Pule.
Vmaii.h" ttrJEiave.
V teli pasjim doovih je k;.i po godu prišlo potovanje i*n*it>"i*u carja nemškemu novinstvu. Vse mogoče in nemogoče alijnnee se Bklepajo in delajo konjekture.   Zda; vidijo ti
zaslepljenim gre-nie.un, ki pozabljajo trom bo sod njega dno.
Breughel nasprotno nij našel v tej hrupnej zabavi ničesa, nego Sum in viišč blaznosti. Zdelo se mu je, da te pozlačene dragocenosti prikrivajo mnogo bolehnih src. 86 zadovol-nostjo je rekel sam pri sebi, da od svoje poroke korači po lepšim potu, po potu vede, na stezi srečt. Pomiloval je te uboge blazne, ki so se smijali brez veselosti, kateri so ljubili brez — ljubezni. Iležal je naglo zopet nazaj k Magdaleni, katera gotovo spi uže angeljsko spanje.
Vrniv.ši se domov, šel je naravnost v spalnico svoje žene. Ta soba je bila narejena, ustvarjena pesen. Nikdar nij imela kaka vojvo-<finja toliko zakladov okolo sebe. Vse bogatstvo orijentalno je bilo tii zapravljivo roko na kupičeno.
Japonski porcelan, indijska roba, perzijska pokrivala, biseri zolkondski, tvorili so tii zemeljski raj te druge radovedne Eve. Hotel
žurnalisti carja mej moskovskimi panslavisti, stiskajočega jim roke in obečaje jim svojo pomoč, zdaj zopet vedo povedati o alijanei Rusije s Francijo itd. Potem pa naposled patetično kličejo: Zdaj se mora skleniti intimna zveza mej Nemčijo in Avstrijo, da nas ne poplave valovi sovražnega panslavizma. Navzlic tem konjektu-ram žurnalističnim pa se vrti v svojo mer kolo zgodovine, Rusije ne bode uničilo to „žurnalistično izoliranje".
Kakor znano, govorilo se je o zvezi Avstrije z Italijo. Na take glasove odgovarja „Gazetta di Vinezia", da je pat ležeče Italiji na prijaznosti mej Nemčijo in Avstrijo, a popolna nemško-avstrijsko-italijanska zveza nij še godna.
Iz Pariza se poroča, da se je mej Francijo in Turčijo sklenila pogodba, ki odstranjuje vsako sovražno postopanje na obalih v severnej Afriki. Obe sili sta se zavezali, da ne bosta ne le prestopili mej v Tuneziji oziroma Tripolisu, marveč da bosta tudi vojake nazaj poklicali.
Dopi
si.
Iz Vipave 1. avgusta. [Izv. dopis.] (Vreme in letina. Sadj ere ja. N ar odn e razmere.) Suša je pri nas velika; ako ne bode kmalu dežja, pridelali ne bomo nič, izimši vino in sadje. Krompirja pridelali smo za polovico menj od vlani; fižola ne bo nič, in ako ne bo kmalu dežja, niti turšiče ne, glav nega pridelka poleg vina. Pretekli teden, v sredo in četrtek (27. in 28. pr. m.) imeli smo namestil dežja, hudo burjo, katera je napravila veliko škode pri grozdji in posebno pri sadji, tako da so, v četrtek in petek nosili ljudje domu cele jerbase nezrelega in razbitega sadja, ki ga je burja otresla in za katero bi bili skupili lepo svoto novcev, ko bi bilo dozorelo.
Sadjeieje so se ljudje pri nas močno po-prijeli, ker vidijo, da jim donaša lep dobiček; pa vender po gornjej Vipavi n. pr. okolo Šentvida in Podrage kmetovalci še vse premalo gojijo sadnega drevja. Ne vem, ali Šentvidci ne vidijo ali videti nečejo, koliko sadja se skozi Šentvid znosi in zvozi iz dolnjih vasi, posebno s Slapa, kjer se pridela največ sadja, in je tudi tako rekoč, središče sadne kupčije. Zdranite se zaspanci in poprimite se sad-jereje! —
Slišal sem tudi, da so dobili letos, kakor menda vsako leto  gg. ljudski učitelji rumu-neracije iz deželnega šolskega zaklada za po učevanje sadjereje v ljudskej šoli.   Nu, to so vložili denarje! Za ves uspeh, ki so g«, gg. uči-
telji s svojim poučevanjem dosegli, razumen človek ne da dobre besede. Kako bodo uspešno poučevali, ker, izimši dva ali tri, nijmajo niti drevesnic, katere mislim, so vender neobhodno potrebne pri poučevanji sadjereje. Če vprašaš tacega učitelja sadjereje, kako da on uči svoje učence cepiti drevesa, odgovoril ti bode: „Jaz učim najprej teoretično, in potem pokažem učencem praktično s kredo na tabli, kako se mora cepič, in kako divjak obrezati, da gotovo raste".   Zares  izvrstna „praksa!"
In deželni šolski svet je tako radodaren, da daje takim, praktičnim in originalnim sad-jerejcem remuneraeije! Pa reci kateremu izmej teh g. sadjerejcev, da ne znajo dobro sadjereje; takoj se sklicujejo, ne na kake uspehe, nego na svoja spričevala.
V narodnem oziru je pri nas vse nekako hladno in mlačno; in tega nijso kakor bi kdo mislil, krivi pasji dnevi; nego nesloga — prokleta nesloga je temu kriva; pa, najbolje je, da — molčim. In vender ne morem molčati! Bog ve kako je to, da je g. dopisnik iz Vipave v 169. štev. „Slov. Nar," še le zdaj zvedel, da je g. deželni predsednik pohvalil vipavsko ljudsko šolo in osobito gosp. vodjo te šole, kar nas sicer jako veseli; le to nas ne veseli, di. je dostavil besede: „Kak konsrast itd.", katerih nij bilo čisto nič treba. Ali nijso duhovi še dovolj razburjeni? Čemu je treba gasiti požar z oljem?!
■z JBIvače 1. avgusta. | Izviren dopis.] (Vrauični prisad.) Koliko se je uže svarilo, naj se meso od govede, ki je za vranič-nim prisadom poginila, ne uživa, ker je strupeno; koliko ljudij je zavoljo slepe trmoglavosti zoper vse takošne muke res, rekel bi, nekako divjo svojo požrešnost z življenjem plačati moralo ! Pa nekateri se ne da podučiti, niti z besedo niti z izgledi; to kaže spet ta-Ie dogodek.
Kakor sem ravnokar iz gotovega vira zvedel, poginila je bila 22. julija v bližnjej vasi Vareje v Sežanskem okraji krava. Ker se je nekaterim škoda zdelo, ko bi se krava zakopala, in je zdaj tudi najlepša priložnost bila, da se nikdar sitemu želodcu prav po ceni mastno postreže, dali so kravo odreti ter so si „tako zdravo in lepo" meso mej seboj razdelili. Jedlo se je v 12 hišah, in doslej je v 9 hišah obolelo 1 1 ljudij za ostrupljenjem. Krava, kolikor se po izpovedi onega, ki jo je drl in zdaj na zelo zate kl ej roki več ules ima, bila je nedvomno za vraničnim prisadom
poginila. Zdaj stokajo, kličejo: Bog nam pomagaj! Pa Bog nemarnosti ne bode podpiral; pomagaj si sam, dokler je čas zato. In kako zaslepljeno je v tej svojej nesreči še ljudstvo, vidi se najbolj iz tega, da se bolezen še zakriva. Poslali so pač v sosednjo vas po nekoga, ki se z „zagovarjanjem" peča; pa strup se z besedo odpraviti ne da. Bolnik naj si išče pomoči pri zdravniku; „zagovarjanje" in druge takošne neumne vraže prepustite starim babam!
Dne 1. t. m. je ravno tam zopet drugemu gospodarju poginila krava za vraničnim prisadom. Da le ne bi bolezen epidemična postala, kakor v Vrhpolji okraja koprskega, kjer je uže 5 goved za isto boleznijo poginilo in je vas zdaj zaprta.
— —2. avgusta. [Izv. dop.] (Vran iČ ni prisad.) Včerajšnjemu svojemu dopisu pristavljam še to, da je do danes, 2. t. m., na Varejah obolelo 17 ljudij za ostrupljenjem, torej še 6; živine pa je doslej poginilo: 3 govedi,  1 svinja in 1 ovca, a 1 vol je bolan.
lat Ht. Vida nad Vipavo 1. avgusta. [Izv. dopis.] (Bralno društvo.) Dopis v št. 119 „Slov. Nar." nameravajoč izpodbuditi, da bi se bilo za Št Vid rodilo kako razširjenju omike in napredka prepotrebno društvo, nij ostal „glas vpijočega v puščavi," kajti daues morem prijetno vest javiti, da se je tako društvo t. j. bralno društvo pod imenom „Sloga" tudi res ustanovilo in šteje uže blizu 40 udov.
Stalno izvoljeni odbor, obstoječ iz naslednjih gg.: J. Tomažič, predsednik, A. Žvanut, podpredsednik, F. Vrtovec, blagajnik, J. Koren, tajnik, Fr. Kalčič, A. Uršič in J. Premrl, odborniki, nam je porok, da bode društvo tudi lehko uspešno delovalo.
Temelj društvenoj knjižnici je uže položen, podarila sta jej gg. Tomažič in Vrtovec 109 knjig, ter s tem lep izgled rodoljubne požrtvovalnosti dala drugim — v izpodbujo. Še nekaj takih dobrotnikov nam Bog daj, pa bode naša knjižnica preskrbljena.
Začetek društvenega življenja naznanil nam je včeraj ob 6. uri pok možnarjev, naš g. predsednik govoril je primeren govor in društveni pevci, na katere smemo biti ponosni, zapeli so nam več lepih pesnic. Navdušenje je j veliko.   Bog daj srečo!  Živela „Sloga"!
Iz Trsta 3. avg.  [Izv. dop.] (Zmes.) Prav smešno bi bilo, če bi ne bilo uže zlobno, da kdo natolcuje posamno  osebo,  da jc za-i krivila smrt rojanske  čitalnice.   Kako  se to
je z ženo govoriti, hotel jej povedati, da je bil na plesu, da se vrača baš bolj nego kdaj prepričan o goljuihosti veselja, ki se tam išče, da je tisočkrat srečnejši na strani svoje žene, kakor je Magdalena, ki ima v sebi vse radosti tega sveta. Ker žene svoje ne najde v postelji, pokliče komorna in ta mu pove brez ovinkov, da je šla gospa lireughelova za njim na ples.
Ta novica ga je prijela kakor strela zadene z jasnega. Nekoliko minut je begal po sobi, potem je pak naglo bežal — za Magdaleno. Polastila se ga je strašna ljubosumnost. Vstopivši v dvorano, nij mogel prikriti svojega nemira. Z očmi je skoro prodiral vse skupine žensk; begal je po vseh salonih; ljubosumnost ga je tako zmedla, da nij videl, niti slišal. Čudo, da nij pri vsakem koraku kakej plesalki potegnil krinko raz obraz. Končno, po dolgem iskanji zagleda italski kostim, katerega je imela žena njegova večkrat na sebi. Neusmiljeno! pomisli si. Tu pleše se
ognjenostjo in strastjo take žeue, ki ne ljubi ni moža svojega, ni Boga.
V tem trenutji jo prime mlad gospod, ki je plesal z njo, za roko, ter jej jo tajno poljubi. Ona se na to sicer nij razjarila, da, nasprotno je Breughoi zapazil, da se smeje pod masko. Plesala je dalje, z večjo ljubeznjivostjo in urnostjo, nego prej, da, dozdevalo seje, da jej ta iznenađeni poljubek podelil še večji vab-; ljivost.
Mej tem se spusti Breughel na njeno stran, i zgrabi bodalec, ki ga je imel za pasom, in ga jej bliskovito zabode v njena nedra. Bolestno zaječi, da se je krik njen razlegal po celej dvorani. Veselost je v tem trenutku izginila, godba utihue, plesalci so stali kar omračeni, potem se pa vsi vsujejo okolo žrtve ljubosumnosti. —
Ta je pala pol mrtva v naročje svojega plesalca. Breughel od strahu priklenjen in z upalim obličjem pogleda srpo na bodalec in na ranjeno.  Vsi peklenski demoni so se podili v
njegovej glavi in gotovo bi si bil porinil bo-dalce v prsa, ko bi ne bili sneli krinko žrtvi raz obraza. — „Veliki Bog!" — zakričal je, videč, da to nij bila njegova žena.
Zapazil je okolo sebe krog mladih gospodov, ki so sneli maske in ga jezno povpraševali po uzroku nesmiselnega zločina. Slikar sam je tudi snel masko. „Breughel de Velours!" — odmevalo je od vseh stranij. — „Da, Breughel do Velours", rekel je in vrgel od sebe krvavi bodalec. „Ste li znoreli?" vpraša ga nekov prijatelj. — »Da, zblaznel sem, hočete li." — Spustil se je po dvorani v obupnosti. Naglo se je razširila vest, da rana nij nevarna; bodalo namreč je smuknilo le po atlasu. — »Kaj pa vam je storila gospa Van Artvveltova ?" — „Kaj ne umejete, da sem jo imel za svojo ženo?"
Vrže se k nogam gospe Artvveltove; hoče govoriti, toda beseda mu obtiči na ustnih. Sploh pa, kaj jej je imel reči? Čuvši, da je zdravnik prišel, odnesli so ranjeno gospo. Breughela so vzdignili prijatelji. Hotel je umreti.
sklada V Pred tedni so ljudje iz istega tabora potikali dopisniku ^Slovenskega Naroda", da je kriv propada vseh slovenskih čitalnic: t tr-žaškej okolici. V svojej strasti in slepoti se zaganjajo zdaj v to, zdaj v ono osobo, slasti kadar nič stvarnega nemajo oporekati nasprotniku. Kje so oni časi, ko je pokojni „Primo-rec" v nekej številki prijavil celo verigo slovenskih čitalnic okolo Trsta?! Bila je veriga iz tiskarskega črnila, ki nij imela nobene dejanske vrednosti. Osnove čitalnic se rai Se dandanes zde primerne kupu slame, ki jo ponoči zažgeš; tema se ti nagloma razsvetli, a svetloba se ravno tako hitro izgubi. Kmetske čitalnice se morajo osnovati na drugej podlagi, če hočejo obstati. Bralna družba na Op-č i n a h se mi zdi osnovana po primernih pravilih; najbrže so previdni rodoljubi openski tako imenovali svojo društvo, ker so se bali imena čitalnica.
Zadnjo številko tukajšnjega slovenskega lista je policija ugrabila zarad nekega nedolžnega dopisa iz Zaloga o nemškem schulver einu, kako za rainisterstva Taaffejevega pride policija do tega, da podpira nemški schulve-rein, ki povsodi kljubuje rečenemu minister-stvu ter seje le razpor mej avstrijskimi narodi ? Tega vam še nijsem poročal, da se je tudi v Trstu ustanovil nemški schulverein za celo Primorsko. Sešli so Be bili v ta namen tukajšnji Nemci, po imenih soditi skoro sami rene-gatje ter se posvetovali, kako bi začeli svojo blaženo delovanje na Primorskem. Nazadnje je on finančni nadsvetovalec Cz. nasvetoval, naj bi društvo obrnilo svojo pozornost najprej na (Joriško, zlasti v severno Posočje, češ tam je nemščina v največjej nevarnosti! Primorsko in Nemci! Lp škoda, da še ne morem navesti, koliko Nemcev — po treh mestih sem ter tje raztresenih — so našteli pri zadnjem številjenju ljudstva. Ta primorski nemški schulverein misli za predsednika izvoliti „unsern gesinnungs-ttichtigen abgeordneten", katerega so pred tedni celo nekateri Slovenci jemali pod svoje krdo. Zvergljarji, da jih po notranjski imenujem, so pa ustanovili zvveigverein v istrskem Pulji. Ondi je Nemčija še v večjej nevarnosti!
Krepka „Naša Sloga" je v listu od 1. avgusta (št. 15) prav primerno podučila hrvatske prebivalce v Istri, da naj se za politične namene nikar ne vsedajo na limanice agentom g. namestnika Depretisa. „Naša Sloga" res neprestano dela, kako bi prebudila hrvatsko Istro k narodnemu življenju, jo ubranila po-
italijančevanja  ter  jo  ohranila materinščini. Slava jej!
Moj zadnji dopis o delavskem podpornem društvu se zopet pristransko tolmači — v onih krogih, kateri se čutijo zadeti.
Res pasji dnevi! Neznosna je vročina po dnevi — pa tudi po noči, tako da človek še spati nc more. Nij čuda, da Če se zdaj pa zdaj stegne kar na ulicah kakov nepoboljšljiv šnop-sar.   Nij čuda, če si šivilja v obupnosti išče hladila v morji, hladila za gorečo ljubezen, ker jo je ljubimec zapustil. Prav nič se pa ne čudim Tržačanom,  ki se v svojej radoveduosti pri najhujšej vročini gnetejo v cirkus preslav-nega dunajsko-berolinskega Renza.   Prišel je ta imenitnik iz Milana, kjer si je poleg razstave s svojimi konji in konjarji pridobil dokaj denarjev.  Veliki plakati na uličnih oglih naznanjajo, da ima mož s seboj 150 konj in neizmerno število raznega osobja. Ker so ga Mi-lanci zelo častili, treba je to storiti tudi Tržačanom. Mož bode gotovo kaj zadovoljen, če bodo vse predstave toliko obiskovane kot prve. Res, za drage denarje nij bilo dobiti nobenega prostorčka.
Iz Lokavca pri Ajdovščini 31. julija. [Izv. dop.] (Tristoletnica slovanske maše.) V god sv. Cirila in Metoda t. j. 5. julija t. 1. pogovorivSi se, prišli so skupaj nekateri rodoljubi iz Kamenj, Stomaža, Lokavca in Ajdovščine, na prijateljski pogovor v ajdovsko „Edinost", da s tem pokažejo osobno veselje o vseslovanskem dnevu, ter tako počaste narodna blagovestnika sv. Cirila in Metoda.
Mirni pogovori v tej castitljivej družbi pri kozarci zlate kapljice, sukali so se o sv. Ci rilu in Metodu, o narodnem dnevnem svet-kovanji, o papeži Leonu XIII. in njegovej naklonjenosti do Slovanov, o potovanji slovanskega ljudstva v Rim itd.; a poslednjič pride na vrsto razgovor o staroslovanščini oziroma slovanskem iiturgičnem jezika. Kar poprime odličen rodoljub in svečenik slovesno besedo rekoč: Gospoda! ker ravno zdaj govorimo o staroslovanščini, zdi se mi ugodna prilika, Vas zaradi tega prijazno opozoriti na imenitno zgodovinsko dogodbo.
Leta 1883 preteklo bode tri sto let, od kar se je pela slovanska služba božja v Kamnjah v črniškej dekaniji. Temu dokaz imamo shranjene glagolitske dokumente v podobi pisma, v katerem piše znani goriški rodoljub v „Glasniku" št. G7. 1. 18o'4, tako: „Č. g. črniški dekan so mi 17. decembra 1863. naslednji  glagolitski napis,  izrezan iz
starega raissale svoje cerkve poslali, katerega ld literam tako berem :
1583 Mišica I juna na 15. pride k nam v Kamnane (sic) g. škof Vidamski in nas vižita ta isti dan na svetoga Vida tako hoti da mu Mašu hrvački pojem pred vsemi doktori in pred vsim pukom v crkvi S. Mihela v Ka-menah. —
Ja pre Frančeško Vlentič d a 1-matin od Raba".
Častitljiva družba je bila o tem nepričakovanem zgodovinskem izvestji prav veselo iznenadjena.
Oziraje se na preimenitno zgodovinsko važnost, isto tako tudi na pomenljive razmere in okolnosti denašnjega časa, zaključili so zbrani prijatelji in prosvetljeni domoljubi jednoglasno: Naj se slovenski časopisi naprosijo, da se omenjena zgodovinska dogodba mej slovenskim narodom znova razglasi, ter uže zdaj na to misli, kako bi se imenovana tristoletnica dostojno praznovala v Kamnjah 1. 1883.
(Op. ured. Gospod dopisnik je želel, d». smo ponatisnili to poročilo iz „Sočeu.)
Pomagajte v Boga ime!
Dne 1. t. m. ob 10. uri dopoludne nastal je tukaj v hiši Antona Kastelca po nemarnosti strašen požar, kateri je v jednej uri 3H liišiilli Ntc>vilR iii vsa druga po-»l«M»J« popolnem upepelil. Škode je do *<».000 goldinarji % Stok in jok nepopisen! Žalostno je to tembolj, ker jih je le malo zavarovanih. Do zdaj je bila revščina tukajšnjega ljudstva velika, zdaj je nepopisna! Bog se usmili! Slavno uredništvo je s temi vrsticami uljudno naprošeno, da blagovoli pri usmiljenih srcih prositi za siromake, ter milodare ali slavnemu c. k. okrajnemu glavarstvu v Postojni ali direktno tukajšnjemu častitemu župnijskemu uradu, ali pa podpisanemu občinskemu pred-stojništvu pošiljati. Tudi usmiljena r.rca druzih kronovin so prošena, da pomorejo siromakom, najpotrebnejšim pod solncem. Vse se bo hvaležno sprejelo; tudi najmanjše darilce. Obleka je ljudem vsa zgorela, ko jih doma nij bilo, ker po gorah kose in tudi v gozd hodijo. Tudi šole je nekaj pogorelo, le pogumnosti nekaterih Zagorcev in Bačanov se je zahvaliti, da nij zgorela vsa, lansko leto z velikimi troški dodelana šola.
Pomagaj  tem nesrečnežem,  kdor more! Slavna uredništva vseh časopisov so toplo pro-
— „Kje je moja žena V" vpraša strašnim gladom. — „Nij dolgo, kar je bila tu", bil je odgovor. — „Hvala Bogu!" vsklikne; — če bodem še jedenkrat bodel, vedel bom, v koga in kam bodem".
Pri teh besedah se je izvil svojim prijateljem iz rok ter bežal domov, nadejaje se, da najde tam svojo ženo. Ali Magdalena se nij vrnila domov. Slikar je to noč prebdel v obupnosti. „Gorje!" vzdihal je in vil z rokama, — „ko bi jo bil našel pri svojem povratku, bila bi oba mrtva; ušel bi bil na ta način smeš-nosti ter bi bil zapustil svoje ime brez madeža! Kaj mi je zdaj storiti? Umreti? Prepozno je! Svet bi ne odpustil ljubosumnemu napadu, ki traje tako dolgo. Živeti! mojemu življenju je konec. Živeti sam, živeti brez ljubezni!" —
Nevedoma je zašel v delavnico, kakor bi hotel svoj bol zaupati mojsterskim slikam svojim.
Zjutraj je prišel k njemu brat njegove žene, da mu sporoči, kajti Magdalena ne pre-
korači več prag njegove hiše in da ga bode tožila za njej namenjeno rano z bodalom. Breughel niti besedice nij odgovoril; nasmijal se je grenko in bolestno vzdihnil. Ta vest mu je precej koristila; kajti pravdniška tožba, katero je žena njegova namerjala, mu je popolnem prepodila iz glave vsako misel na samomor. Napoti se v stanovanje gospe Van Artvveltove. Srečal jo je prej uže mnogokrat v svojem življenji. Bila je mlada udova, ki je bila nekoliko podobna Magdaleni Alstovtovej. Mogoče, daje bila manj brdka in krasna, zato je bila pa nežnejša in ljubeznjivejša. Njen mož, star pro-kurator, osivel v prahu listin, je imel to izvrstno misel, da je umrl v drugem letu po poroki, ter jej je zapustil velikansko bogatstvo. Da si je bila bolj melanholičnega značaja, vender je živela veselo v udovstvu. Prebivala je jedno izmej najkrasnejših hiš anverskih, nasproti Oscanta. Ako me ne pusti pred se, mislil si je Breughel, bode vsaj  vedela, da
sem bil tu. V veliko njegovo iznenađenje mu je sporočila gospa, naj pride v njeno sobo. Vstopil je torej nekoliko se ve da raztresen in v negotovosti, kakovo vlogo bode igral. Gospa Artweltova je počivala na postelji z ža-metovim baldahinom. Pod temi temnimi zagri-njaii se je tem ostreje odlikovala njena bledost. Spredaj sta sedeli dve mladi ženi. Mlad mož s pomečkanim klobukom v roci, na katerem je bilo pripeto veliko pero, opiral se je v rog laškega kamina. Breughel de Velours se je globoko priklonil: „Gospu, prišel sem vam izrazit svoje obžalovanje; res ne vem, kako mi ta korak more biti odpuščen. Ko bi ga mogel oprati z vso svojo krvjo....." — „Ne zahtevam vaše smrti, gospod Breughel, na noben način; ali svetujejo mi, naj vas tožim, da se dokaže pred sodnijo, komu je bila rana z bo-dalcem namenjena; kajti hudobni ljudje bi si lahko iz tega izmislili kak roman mej menoj in vami".                                    (Konec prih.)
Sena še jedenkrat, da blagovolijo milodare pobirati, ravno tako slavne čitalnice in vsa druga društva- Kdor pomaga precej, dvakrat pomaga! Kneza k na Pivki, dne 1. avgusta 1881.
Anton Požar,
župan v Knežaku,
pošta Zagorje na Pivki.
Uredništvo „Slov. Naroda" rado prejema milosrčna darila v novcih in bode njihov prejem potrjevalo v listu.
Domače stvari.
- (Sokolov izlet v Logatec.) So-kolovci zbirajo se v nedeljo popoludne ob Val-uri v polnej društvenej opravi v čitalnici, od tu odrinejo točno ob 1. uri na kolodvor ter se odpeljejo ob V22. uri s posebnim vlakom po južnej Železnici v Logatec in od tod ob 11. uri zvečer zopet nazaj. Vozni listi po znižanej ceni dobivajo se od četrtka 4. t. m. naprej vsak dan pri društvenem blagajniku g. J. Gebi, urarji v slonovih ulicah, ali pa pri čitalničnem kustosu Še3 arku. Natančnejši program svečanosti razvidi se iz plakatov prilepljenih po mestu na vogalih. Sokolov odbor to naznanja družabnikom pristav-Ijaje: „Dolžnost naša je, da sledimo prijaznemu vabilu notranjskih rodoljubov in se svečanosti kolikor mogoče v mnogobrojnem številu udeležimo."
— (Zopet velik požar.) Poročila o silnih požarih se letos grozovito množe. V
Knežaku na Notranjskem je 1. dan t. m. pogorelo 38 številk z vsemi gospodarskimi poslopji. Škoda baje znaša 80.000 gold. in — zavarovanih je le malo! Za Boga svetega, ljudje, pazite na ogenj! Gospod deželni predalnik \Vinkler se je sam odpeljal na pogorišče.
— (Strašno maščevanje neuslišane ljubezni.) Iz Gorice nam poroča naš g. dopisnik: V bližnjem Mirnem se je zaljubil neki čevljar v 221etno kmetsko dekle, a ta ga nij marala, nego odločno mu odpovedala svojo roko. Fant pa se je zarotil, da, če ga ne vzame, ubije njo in samega sebe. Šel je včeraj zjutraj vračajočo se trdovratno ljubico, ki je hodila delat v Ritterjeve tovarne, čakat na poljsko pot, jo zgrabil kot divja zver in z nožem jo »toliko časa obadal, da je dušo izdihnila. Potem se je pa še samega sebe raz-mesaril tako, da je i on jedno uro potem umrl.
Razne vesti.
* (Zopet nova zvezda repatica.) Pred kratkim poročalo se je iz Amerike, da so ugledali tam zopet drugo zvezdo repatico. Zdaj pa se poroča iz Berna, da jo uže vidijo toda še ne s prostim očesom. Videla se bode najbolje meseca septembra, ko doseže največjo svetlobo. Ta zvezda se bode baje dalje česa videla, kakor pa ona.
* (V kuhinji utonil) je zadnji teden na Dunaji otrok nefcej perici. Neskrbna mati imela je^ za pranje v kuhinji posodo polno vode.   Šla je brezkrbno od  doma in pustila
dete samo doma v kuhinji. Otrok je gotovo igral se nekaj časa okolo posode, ugledal v njej odsev svoje podobe, nagnil se čez kraj in pal v posodo in utonil. Tako ga je z glavo v vodi našla pri vrnitvi mati. Mater so poklicali na račun pred sodnijo. Matere, pazite na otroke!
* (Železnica skozi libiško puš* čavo.) Francoski inženirji so dobili ukaz, naj zmerijo železnico, ki bi zvezala najvažniši afri-kanski mesti, Alger in Kahiro. Železnica bi se začela pri velikej luki Bizerta in držala skozi Tunis, Suzo, Gabes in Tripolis.
Tufcl.
3. avgusta:
Pri slonu: Levror, Photh, Čenet, Paradeiser z Dunaja. — Milavc iz Gradca. — Plamek iz Idrije.
Pri vinlt«l: Canncrini iz Trsta. — Schlever iz Gradca. — Ascher, Schulhoff, Gzibulka, Frcvtag, Bau-luer i Dunaja. — Wack iz Pole. — Logar iz Trbovelj. — Karlič iz Gleichenberga. — Del Cott iz Logatca. — Ilever iz Kaniže.
Dunajska borza 4 avgusta.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .	.   78 »ld. 15	
Enotni drž. dolg v srebru   . ,	. 78	
	93	n 35
1860 drž. posojilo   .   .       . .	. 132	• 25
	, 837	
	. 370	—
		a 40
		
		N   81 Vi
		n "O
		n 30
ooo gia.
lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevalol.
Brošurica fahrikacij velja .'i gkl.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Schiossor, Trst. (419—11)
V Ljubljani, kongresni trg št. 7
prodajale se bodo od danes dalje naslednje reči, na katerih dobroto in nizko ceno posebuo opozorujemo. — Za rednost jamči
dobro ime naše dolgoletne firme:
KASTNER & OEHLER z DUNAJA.
Velika zaloga trakov, špic in svilenega blaga.
Velika izbirka španskih špic in španskih špicnih robcev. — Bogata zaloga vezenih trakov, vlog in začetih vezenin.
Cene        meter v avstr. v«elj. Te se -vid-ijo n.a- Tolagru. in so oen.6 določene.
Platneno blago in blago za hišno opravo.    ttutioe h kupicam, bordirane .
_15 i Gradel za hišno opravo, pisan Dessines
/„ Kiesen-platno ..... */4 KiimiTHtiultsko platno
4/4 Zwittavsko ,......
p/„ Domstiidtlersko    „    .      .      . .
7*        »      li »i    •      ♦   , \ •
<»/„ Rumlmrška tkanina v 54 vateln. k. .
p/4 Posteljno platno brez šivi .
*/4 Atlas-gradol, modni trakovi
l/4 Dumust-gradol, najlepši dessines
«•■'„ Gradei za matrace, trojna vrsta
• , L'ips za hišno opravo, priljubljeni vzorec
V«, 9/h» */*•> */« chiffons Od 16 kr. više.
Cic za btino opravo, izvrstni vzorec
Brisače, neobeljene .....
obeljene, gorsko platno
Nanking */, širok.....
.Inlct bom kot nanking '/< širok .
Servijete, deasert .....
„ misna oprava .... Rutice s pisanim robom .... (Kloni za srajce, obleko
Kahnuk.......
Prti li kavi damastni vzorci .
Turške rutice......
Rutice za prah ..... Jute tkanina za zagrinjala iti hišno opravo Jute zagrinjala, obrobljena z draperijo Mizni prti, od surovega platna za 00 osob
štirikrat vpognonimi naturnimi franžami Garnitura h kavi, modni damast s servijeti Pravi francoski Crepes milic fleurs Noveautes •s/4 Posteljno bombažno platno Platna za obleko, izvrstna pralna, marin-modra Platnene rutice, Irlandske
,, >,   s krasnim, prav mod
ni m obrobkom .... Rutice za otroke      . ... Platna za obleko, surov Heltaster . Belgijska platna, doublirana .
—.20 —.20 —.20 —.23 —.28 —.83 —.28 —.36 —.3(5 —.95
—.31 —.15 —.23 — .21 —.28 —.45 —. 8 —.15 —.20 —.17 —.23 —.48 —.40 —.15 —.36 4.75
3.20 2.63 —.38 —.60 —.37 —.20
—.25 —. 5 —.26 —.27
1.85 —.21
1.70
.95
Zamet za hišno opravo v vseh hojah, najtežji
izber .......
Telephon za otroke .....
Franvoski zephlr za obleko ....
Satins za obleko, najnovejši Dessina Primerjene Oreton-obleke .... Pola špicua zagrinjala, velika zaloga od 25 kr vise.
Velika Uber mizne oprave posteljnega platna in VI vatelnih Uumburg-platen.
Žensko perilo.
Corsette, bogato vezljane ....
Ženske srajce, bogato olepšane gld. 85, 1.10, 1.40 Ženske hlače   ... ...   —.95
Suknjice z Vohints od surovega platna, krasno
olepšane.......—.88
Modno blago.
Diagonal pomladna saisona liarege, glailek in barvan Tr.nitno blago ..... Gvimo modno blago       .      - . Beige, čisto volnen, gladak in taconiran Orleans, črn in barvan .... Toulee, mehak in voljan . Rrocate, novi, različni vzorci . Mozambik, čisto ovčjevolneno blago Pralno modno blago, čisto platneno (lachemir, indijsk, vse barve .
Imperial-Kayeo.....
Moires, izvrstno vrste . Hizzi-žamet za modne všitke . Mille tleur, letno blago, zadnja moda
Tepihi in sukneno blago.
Tepih s krp sni m obrobkom
„    Cocos s traki ....
„ Jaquard......
„     Manilla, Seagat ....
„ Rollandski.....
Razen gori omenjenega blaga so še druge reči na prodaj, ki se po zaradi pomanjkanja prostora nijso posebno naznanila
Prodajalnica Je:
—.20 Tepih Bambus, Ilollandski . . . . —.36 Hruško sukno za moške obleke in žensko toiletto Cvirno blago, sprejano .....
Raznosti.
»I   Gobelin posteljne odeje z ozkimi progami
Posteljne odeje, prešite, liouge in (,'achemir Piquet-odeje z franžami od gld. 2.95 više. .Milanske svilene pliš-odeje a gld. 3.25 in 5.95. Organtini za podvleko od 08 kr. više. bele ženske rokavice . Potni plaidi za gospode in gospe . Flanela za tla na parketih . Shirting, barvena zaloga . Barchend za podvleko in obleko Dvojni barehend ......
Vretcnski cvir .......
Dežniki z jeklenino ......
„      Clotb s prožilnikoui . „ .    prima kvaliteta....
„      svileni s tonking-palico in zvoncem .
Senčniki, za gospode.....
Solnčniki „       „     platneni z obrobkom Solnćniki, neizmerno velika izber.   Ce se jih
vzame več, se da odbitok. Srajce za gospode, Oxford . m     „       „       z gilo prsi „     „       „       „ vezljanimi prsi
Creton-solnčniki......
„ „     s špicami .
Svileno blago in žameti.
Težek angleški patent-žamet . . . . Barvan modni-Rayee-žamet . . . . Faille Double envers Satin, Faille Cachemir v
kosih in ostankih. Faille do Lyon, surah in atlasi v najnovejših
v najnovejših barvah. 1'iimerjene svilene Foulard-obleke Ombrč - trakovi. — Svilene-špične-rutice 60 kr. više.
-.23
— .15 —.28
— .28 —.32 —.28 —.36 —.46 —.28 —.36 —.83 —.36 —.43
—.38
—.26 —.36 —.41 —.52 —.60
-.90 1.25 1.25
2.95 2.— 2.75
-.10 4.50 -.36 -.18 -.17 -.23 -. 2 -.88 1.30 1.50 3.— 1.30 1.50
-.58 -.95
1.30 -.90
1.10
-.70 -.90
9.50
od
V Ljubljani, kongresni trg št. 7.
(445—1)
l/'i.itelj in urednik Makao ArmiČ.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".