801002^'

iku^na Plačana v gotovini ®’ Postale I gruppo

Cena 300 lir
Leto XXXVI. Št. 29 (10.549)
TRST, torek, 5. februarja 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ 0vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 194.5 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V OSPREDJU VPRAŠANJE VSTOPA KPI V VLADO
Skorajšnji demokristjanski kongres v ospredju političnega dogajanja
komunisti ne bodo šli na pogajanja o vladnem programu, če demokristjani ne bodo umaknili svojega odklonilnega stališča do vstopa partije v vlado
rj7r3 ~~ P° zaključku maratonske ie !t!u-Ve 0 Protiterorističnih ukrepih ^Janško politično življenje nese twi	V teku tega tedna
Vori° vsekakor nadaljevali pogona J0* raznimi demokristjanski-sta]j..ru-|am'. da bi preverili svoja Kr,.ca Pred skorajšnjim kongresom čel u »l demokracije, ki se bo za-ju ■ februarja v Rimu. V ospred-kor sea razčiščevanj bo vseka-Preri!?ra^anje vsč°pa komunističnih Sovita.VTlikov v vlado. O tem je bil «r tudi v preteklih dneh, ko so f.airadičnejše načine tolmačili dl p X demokristjanskem glasilu fazvirt^00*' l?' katerega naj bi bilo «... an°’ da je demokristjansko vod-nePričakovano umaknilo vse
2adržk0 •
tubi,. m vse pomisleke glede mota v]6?4- s°delovanja s komunisti Hi tji? ravni. Izkazalo se je, da Pisal; ° . v tem smislu so se raz-Tuh; rv,s.1 demokristjanski voditelji, do tplstl' za katere so mislili, da so blikn u ,yprašanja bolj odprti, so klonil« ° J ostro potrdili odločno od-VlaiJono stališče do vstopa KPI v
sttui0^ ^anfanijevih pristašev do cev *f°rze nuove* ter od dorotej-gnini * Prijateljev tajnika Zacca-iomLS°iIzjavttt> da so proti vstopu isti *s.t°v v vlado, vendar so v api Potrdili, da so pripravlje-
ni na razpravo in na pogajanja o vladnem programu in na sodelovanje v interesu države. Gre za stališče, ki je skupno v glavnem vsem demokristjanskim skupinam. Zacca-gninijevi prijatelji celo poudarjajo, da ni KD tista, ki bi imela predsodke do vstopa komunistov v vlado, temveč naj bi bila partija sama, ki postavlja pogoje, ko zahteva, naj demokristjani najprej privolijo na njen vstop v vlado in so komaj potem pripravljeni na pogovore in pogajanja o programu. Eden najvidnejših dorotejskih predstavnikov minister Bisaglia se sprašuje, zakaj bi moral demokristjanski kongres pristati na vstop komunistov v vlado, ko so se vse struje in vsi strankini voditelji izrekli proti tej možnosti. Tudi če bi se kongres izrekel za to, bi to bilo proti smernicam, ki so izšle iz junijskega volilnega posvetovanja.
S tem vprašanjem se je ukvarjal tudi član partijskega vodstva Cos-sutta, ki je v Benetkah na shodu komunističnih upraviteljev dejal, da bi KD hotela, da demokratične stranke, med temi tudi komunisti, sedejo za pogajalno mizo, da bi se pogajali. O čem, se sprašuje Cos-sutta. Da bi sestavili novo vlado, pravijo in nove vlade smo res potrebni, ugotavlja Cossutta, vendar je
demokristjanski kongres sklenil in voditelji KD so to večkrat potrdili, da ni mogoče sestaviti vlade s komunisti. Zakaj bi se potemtakem komunisti morali udeležiti pogajanj? Vse bi izpadlo samo kot neproduktivno govoričenje, ki bi služilo samo krščanski demokraciji, da zavlačuje s sestavo nove vlade. V resnici je treba smernice sedanje vlade, temeljito spremeniti, je rekel še Cossutta, še zlasti kar zadeva zunanjo politiko, ki bi morala biti neodvisna in ne popolnoma podrejena zunanji politiki ZDA, ter gospodarsko politiko, ki je potrebna korenite prenovitve. Tega pa krščanska demokracija noče in zato noče niti komunistov v vladi. Komunisti bi stopili v vlado, da to dosežejo, če tega ne morejo, ne gredo niti na pogajanja, je zaključil Cossutta. (if)
Nevarna napetost v Južni Rodeziji
Živahna ofenziva obtoženih sodnikov
RIM — Sodniki struje Magistratura democratica, ki jih je skupina demokristjanskih senatorjev pred nedavnim v interpelaciji obtožila sodelovanja s prevratniškimi organizacijami so včeraj sprožili pravo sodno ofenzivo proti nekaterim kolegom zaradi kršenja preiskovalne tajnosti. Poleg tega pa omenjeni sodniki zahtevajo od višjega sodnega zbora in od ministra za pravosodje podrobno preiskavo o celotni aferi. Kot znano je prvi podpisnik omenjene demokristjanske interpelacije senator Vitalone, ki je bil svoj čas vplivni sodnik na rimskem sodišču.
Kot znano, je senator Vitalone mnenja, da so policisti med preiskavo v zasebni radijski postaji rimske avtonomije «Onda rossa», zaplenili nekaj dokumentov, ki bi dokazovali povezavo sodnikov napredne struje Magistratura democratica z- nekaterimi bivšimi člani razpuščenega »potare operam. Mnogi pa so videli v tej interpelaciji skupine senatorjev KD odkrit manever proti naprednim sodnikom in proti demokratični vlogi sodnih organov.
Policija aretirala domnevnega morilca zlatarja Torregianija
COMO — Policija je včeraj aretirala na vlaku, ki je prihajal iz Švice, 28-letnega Gabrieleja GrimaJdi-ja, ki je obtožen umora milanskega zlatarja Torregianija. Kot znano so odgovornost za zločin prevzela »avto-nomna jedra milanskega rajona Barona*. Pred kratkim je bil pri Reg-giu Emilii aretiran tudi Sebastiano Masala, ki je podobno kot Grimal-di obtožen umora Torregianija, ki je med ropom v lastni zlatarni ubil pripadnika neke skrajnolevičarske organizacije. V zločin in v rovarjenje omenjenega »avtonomnega jedra* je po mnenju preiskovalcev vpletenih skupno petnajst oseb, od katerih sta še dve na prostosti.
MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija TASS je včeraj ostro protestirala zaradi »nove očitne kršitve mednarodnih sporazumov*. Na new-yorškem letališču je namreč osebje odreklo oskrbo letalu sovjetske družbe «Aeroflot».
NA DANAŠNJEM SREČANJU COSSIGA-SINDIKATI
Razprava o vprašanju preureditve železnic
CGIL, CISL in UIL zahtevajo od vlade novo politiko prevoznega sektorja
v v
RIM — Po večkratnih odložitvah bo danes v palači Chigi sestanek med predsednikom vlade Cossigo in voditelji enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL. Srečanje bi moralo biti na sporedu že v soboto, a je bilo nato preloženo zaradi dolgotrajne razprave v poslanski zbornici o vladnem dekretu zoper teroristično nasilje Pod tem zavlačevanjem pa se brez dvoma skrivajo politična vprašanja ter dejstvo, da vlada sploh ni še vzela resno v pretres sindikalne platforme o pravičnejši porazdelitvi dohodkov ter načrta za novo energetsko politiko. Kot znano, so sindikati prav zaradi teh neizpolnjenih obvez Cossigovega kabineta proglasili 15. januarja vsedržavno splošno stavko.
Uradno je osrednja tema današnjega srečanja vprašanje reforme državnih železnic ter obnova delovne pogodbe železničarjev. Kar zadeva obe vprašanji so si stališča obeh strani v tem trenutku precej različna, saj so sindikati mnenja, da bi morale državne železnice postati avtonomna ustanova. Vlada in predvsem minister Preti pa vztrajata, da je ta zahteva CGIL-CISL-UIL nesprejemljiva in ne priznava u-pravnemu svetu državnih železnic
dinamične vloge, ki bi mu morala pripadati. V bistvu sindikati zahtevajo avtonomno vodenje tega prevoznega sektorja, kar je sedaj preveč odvisno od samega ministrstva ter od političnega ugleda, ki ga uživa vlada.
Kljub nesoglasju in različnim pozicijam pa obstajajo še stvarne možnosti za rešitev tega vprašanja, ki je temeljne važnosti v okviru toliko pričakovane celovite reforme prevoznega sektorja. Sindikati so vsekakor optimisti, v primeru neuspeha današnjega srečanja pa ne izključujejo odločnejših oblik boja pa tudi ne splošne stavke prevoznega sektorja. Dosti pa bo tudi odvisno cd stališč ministra za prevoze Prerija, ki so po mnenju sindikalne zveze, doslej ovirala rešitev vprašanja reforme državnih železnic.
(st)
RIAD — Avstrijski kancler Bruno Kreisky je včeraj končal uradni obisk v Šaudovi Arabiji in se je vrnil v domovino. V Riadu se je s saudskih prestolonaslednikom Fah-dom pogovarjal o perečih problemih Bližnjega in Srednjega vzhoda. Med svojim obiskom se je Kreisky sestal tudi z voditeljem PLO Jaserom A-rafatom.
DELEGACIJA MESTA LJUBLJANE GOST TRŽAŠKE POKRAJINE
ŠE ENKRA T POTRJENA POTREBA PO SODELOVANJU V DUHU OSIMA
Delegaciji izrazili željo in pripravljenost prispevati k nadaljnji krepitvi vsestranskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo - Obisk v Mednarodnem miramarskem centru in srečanje z načelniki svetovalskih skupin
■iiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinini
FRANCOSKO-VZHODNONEMŠKI POGOVORI SE BLIŽAJO KONCU
G is car d D’Es ta ing in Schmidt iščeta skupno «evropsko linijo»
Posredniška vloga obeh držav med Vzhodom in Zahodom - Okrepitev medsebojnega sodelovanja - Danes tiskovna konferenca
PARIZ — Francozi izražajo veliko zadovoljstvo nad ugodnim potekom razgovorov med nemškim kanclerjem Schmidtom in francoskim predsednikom Giscardom D’Estaingom, ki spadajo med običajna šestmesečna srečanja, so pa sedaj še posebnega pomena zaradi zamotanih mednarodnih okoliščin. To dokazuje izredno dolgo trajanje pogovorov in pa reprezentativna delegacija, ki jo sestavlja kar 21 visokih nemških in francoskih funkcionarjev. Prav gotovo je to eno najpomembnejših srečanj francosko-zahodnonemškega vrha, zato vlada tudi veliko zanimanje za končne sklepe.
Medtem ko opazovalci izražajo prepričanje, da bosta politika potrdila načrte za okrepitev sodelovanja kar se tiče medsebojnih odnosov in EGs (in to od gospodarstva do izdelovanja orožja), je njuno stališče glede mednarodnih vprašanj še naprej vprašljivo, tudi če je na splošno že znano, da mislita obe državi izdelati skupno stališče, ki pa ni nujno. da bi bilo isto.
Komentatorji in opazovalci ocenjujejo, da gre pri tem srečanju za posredniško vlogo vodilnih zahodnoevropskih držav v kočljivih odnosih med Zahodom in Vzhodom, katere namen je, da bi omilili nadaljnje zaostrovanje položaja in ocenili, kakšna je pri tem vloga Evrope.
V tem smislu je Giscard izrazil
r huri • ttY - v nede *?t v , 'ncident še povečal
nedeljo je - v i .oc t«, večal nape-jjDeljai; Uzn> Rodeziji. Neznanci so tnmPred Umtaio v avtobus °ael) ■ n°Poltih potnikov. Trinajst
Njenih ,? ubitih, nad dvajset pa ! , Vojaške oblasti niso ugo-.fsti, j a° so bili napadalci. Tudi /šši ji so potniki v večini pri-Ntdili ,a Muzoreve, niso uradno ftovrie k'iub temu, da zahodne i-•'i t)„af'enc'je to zatrjujejo. V
st da	ul11 napaaaici. iuui
/ššj ji so potniki v večini pri-W(jj|i a Muzoreve, niso uradno >,	' "ljub temu, da zahodne
tk*n' RnjRenciie to zatrjujejo. V U°vnem t,ez'ji so provokacije na h; .Poltir«redl1’ služijo pa predvsem t ras'stom in pristašem T*ve, cetonopoltega premiera Mu-
?. kop6? Papetem vzdušju se ved-iitcido*1?- bojazen, da bi nadalj-*• Meri nt’ P°rušili krhko premirij do d^ugim britanske oblasti h ' da h' aj Pokazale dovolj vo-kjkeaa ' sp°štovale določila lon-
Nki
Ra ‘ so
sporazuma. Južnoafriški se res umaknili z mostu
iit še klrnP°P0, a beli plačanci a! ? hi dn° nahajajo v Rodeziji, tobu Se jim Britanci postavili
f Dan»H.ftelef°to AP): srhljiv pri-a »a avtobus pri Umtali.
---------
Ak['k — Novoizvoljeni pred-
Jn Sni £'rske republike
jJSfcgel _ aui-Sadr je včeraj za-v J*ed ajatulahom Homeini-v^tai* geranski bolnišnici »Melidi to '‘ui Radr je tako požel no K? ko h; ?®j bi moral zapriseči kaj* .lzvolili novi parlament, tj do0 Je botel Homeini izbiti »j. da ’ Ksai je obstajala nevar-*tti drjaj1 °b morebitni njegovi a ostala brez poglavarja.

Kampučijski voditelj Samrin na obisku v Sovjetski zvezi
MOSKVA - Včeraj je dospel r.a uradni obisk v Sovjetsko zvezo predsednik »Ljudskega revolucionarnega odbora* Kampučije Heng Samrin, ki b-t imel razgovore z najvišjimi sovjetskimi predstavniki. Kampučijskega gosta so na moskovskem letališču sprejeli generalni sekretar KP SZ Brežnjcv, zunanji minister
Gromiko, namestnik predsednika vlade Tihonov ter obrambni minister maršad Ustinov.
Osrednja tema pogovorov med Samrinom in sovjetskimi voditelji bodo odnosi med Moskvo in kampučijskim režimom, ki je prevzel oblast januarja 1979 po padcu prokitajske vlade, ki jo je vodil Pol Pot Na
moskovskem letališču je Samrina pozdravil sam Brežnjev, ki je tudi orisal nekatera sovjetska stalisca glede sedanjega mednarodnega položaja.
Na sliki (teiefoto AP); Brežnjev in Heng Samrin na moskovskem letališču.
upanje, da bi obe državi izgradili e-notno linijo glede mednarodne krize, ki so jo povzročili sovjetska intervencija v Afganistanu, «islamska revolucija* v Iranu, konfinacija sovjetskega fizika Saharova in Carterjev predlog za bojkot olimpijskih iger na tleh ZSSR. Francija pri tem poudarja, da bi morala zavzeti Evropa «svoje stališče* do sedanje krize.
Zvezna republika Nemčija pa se je že delno odločila, kakšna bo njena vloga. Trudila se bo, da bi Srednja Evropa še naprej gradila stike z vzhodnimi državami, predvsem z Nemško demokratično republiko. Svojo gospodarsko dejavnost bo o-krepila tudi na Bližnjem vzhodu in na območju Arabsko-Perzijskega zaliva. Jasno je, da ZRN noče, da bi se skalili njeni odnosi z vzhodnimi sosedi, predvsem z NDR, s katero ima v zadnjih časih vedno boljše stike.
Med problemi EGS, ki sta ju Schmidt in Giscard obravnavala sodijo v prvi vrsti britansko negativno stališče do finančnega proračuna EGS. Znano pa je tudi, da obravnavata delegaciji tudi monetarne probleme, tehnološko sodelovanje, skupni načrt za vesoljske polete, skupno izkoriščanje rakete «arianne» in telekomunikacijskih satelitov.
ParišiC krogi podčrtujejo, da se pogovori vključujejo v širši okvir EGS, kjer ima tudi Italija svojo aktivno vlogo, saj ji je letos dodeljeno vodstvo vseh organov evropske gospodarske skupnosti. Njene pobude je nedavno objasnil vladni predsednik Cossiga v telefonskih razgovorih z nemškim kanclerjem Schmidtom in z francoskimi vladnimi predstavniki, neposredno pred obiskom v Londonu in po razgovorih z ameriškim predsednikom Carterjem.
Vsekakor bosta Schmidt in Giscard danes zjutraj med tiskovno konferenco pojasnila skupne zaključke, do katerih sta se dokopala v iskanju «evropske linije*, (nf)
za bojkot 01, in sicer je to bil glas ffeh sovjetskih disidentov, ki so v Rimu med tiskovno konferenco opozorili, da je sovjetski režim podoben nacističnemu, ki je leta 1936 v »poveličanje* samega sebe organiziral 01 v Berlinu.
Velika Britanija nc bo odvzela potnih listov svojim udeležencem 01
BONN — Nemški zunanji minister Genscher je prvič v javnosti izjavil, da bo ZRN sledila odločitvi ZDA v primeru, da se te ne bi udeležile olimpijskih iger v Moskvi. Po njegovem mnenju je sedaj odvisno samo od Sovjetske zveze, če se bodo igre odigravale ali ne.
Kljub temu da se Velika Britanija aktivno zavzema za bojkot 01, je predsednik britanskega olirtipij-skega odbora včeraj izjavil, da odbor ne misli podpreti te odločitve. Vladna predsednica Thatcherjeva je s tem v zvezi poudarila, da vsekakor ne misli na noben način onegomočiti britanskim atletom sodelovanje na igrah. Ta sklep je zelo pomemben, saj je marsikdo mislil, da bo Velika Britanija lahko odvzela potne liste tistim atletom, ki bi se hoteli udeležiti iger .
Še en glas se je včeraj dvignil
CHIETI — Na zahtevo sodnikov prizivnega sodišča iz L'Aquile so Daniela Pifana, ki je bil obsojen na sedem let zapora zaradi posesti raketometalcev, včeraj premestili v posebni zapor v FossombfBne.
Carterjev svetovalec Zbigniew Brzezinski prispel v Riad
RIAD — Po dvodnevnem o-bisku v Islamabadu je Carterjev svetovalec za nacionalno varnost Zbignievv Brzezinski včeraj prispel v Saudovo Arabijo, kjer je je že sestal z zunanjim ministrom Saudom Fejsalom. Ameriška diplomatska ofenziva pa je prav.v »prijateljski* Saudovi Arabiji naletela na prve težave. Saudske oblasti se skoraj v celoti strinjajo z ameriško oceno sovjetske invazije v Afganistanu, a ne pristajajo v uresničitev posebnega «pakta za varnost Perzijskega zaliva*.
V	Riadu pripominjajo, da bodo nadaljevali na poti sodelo-yanja z ZDA, a obenem si nočejo vezati rok v kakem vojaškem sporazumu, ki bi predvsem škodil ugledu države v islamskem svetu in ne bi imel konkretnih učinkov. Podobnega mnenja je večina držav Perzijskega zaliva, le Omanski sultanat ni še zavzel uradnega stališča, a se od vseh še najbolj približuje ameriškim stališčem. Saudske oblasti so Brze-zinskemu posredovale svoje stališče do bližnjevzhodne krize. Riad kot vedno pripominja, da bi bila pravična rešitev palestinskega vprašanja in status mesta Jeruzalema najboljše poroštvo za zmanjševanje sovjetskega vpliva v tem delu sveta.
V	vsem tem je jasna skrb wahabitske dinastije, da v tem kritičnem obdobju zagovarja vseislamske ideje, ki nasprotujejo blokovski politiki v tem delu sveta in si hočejo usodo krojiti same. Najizrazitejši zagovornik take neuvrščene politike je Irak a tudi Iran je po izvolitvi Bani Sadra za predsednika republike zavzel podobna stali šča, ko obsojajo ameriški in sovjetski imperializem v tem delu sveta.
Brzezinski pa je kljub sedanjim težavam dosegel precejšen uspeh, saj jr kot kaže uspešno končal svoje pogovore s pakistanskimi oblastmi, ki so sprejele ponudbo o ameriški vojaški pomoči na podlagi sporazuma iz leta 1959.
Na povabilo predsednika tržaške pokrajine Ghersija je bila včeraj na uradnem obisku v Trstu delegacija mesta Ljubljane, ki je tako vrnila obisk predstavništva tržaške pokrajine v Ljubljane letos spomladi. Delegacijo je vodil predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič, v njej pa so bili še predsednik Gospodarske zbornice za območje ljubljanskih občin Milivoj Samar, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Milan Slemnik, vodja službe za medmestne zveze in protokol Skupščine mesta Ljubljana Mar ko Aflprel ter pomočnik glavnega ir. odgovornega urednika Radia Glas Ljubljana Mile Vreg. V delegaciji tržaške občine, ki jo je vodil pred sednik Ghersi, so bili še podpredsednik Ezio Martone in odborniki Bojan Brezigar, Gianfranco Carbo ne, Piero Devescovi, Paolo Nico-Hni, Maurizio Pessato in Lucijan Volk.
Goste sta na mejnem prehodu pri Fernetičih sprejela odbornika Martone in Volk, takoj po prihodu na sedež tržaške pokrajine pa sa se pričeli razgovori med obema delegacijama, ki so bili zelo pri srčni in odkriti. Popoldne so ljubljanski gostje obiskali Mednarod ni center za teoretsko fiziko v Mi-ramaru, kjer sta jih sprejela pro fesorja Abdus Salam in Budini ob prisotnosti rektorja tržaške univer ze de Ferre, Popoldne se je dele gacija mesta Ljubljane srečala tu di z načelniki svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu, to je Loc chijem (KD), Panizonom (KPI), Zi molom (PLI), Foscarinijem (PRI), Devescovijem (PSDI) m Brezigar jem (SSk). Med srečanjem so pred
sodelovanje med pristanišči, tehnološko sodelovanje itd.), je Ghersi podčrtal vlogo mostu, ki jo imajo manjšine na obeh straneh meje. Tem manjšinam je treba zagotoviti ne samo najširš-e zaščitne norme ampak tudi vse možnosti razvoja v interesu širše skupnosti, v katerih te manjšine živijo.
V imenu ljubljanske delegaciji* se je za sprejem zahvalil predsednik Rožič, ki je tudi najprej obravnaval mednarodni položaj. V svetu so še sile. je dejal, ki se naslanjajo na bloke in želijo reševati odprte probleme z orožjem m ne s sporazumevanjem. Poudaril je nato, da je Jugoslavija zainteresirana, da se širše uveljavljajo v svetu načela politike neuvrščenosti. Prav sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, je še dodal Rožič, je vzor za mnoge v svetu. Glede sodelovanja na gospodarskem področju, pa je dejal, da je treba najprej menjati neenakopravne e-konomske odnose v svetu, to so pravi ostanka kolonializma ter spodbujati višje oblike sodelovanja. V sami EGS bi morali vsi narediti več, da bi se nerazvite države povezovale z razvito Evropo na načelih enakopravnosti. V odnosih med Jugoslavijo in Italijo je novo kvaliteto vnesel osimski sporazum, ki odpira možnosti plodnejšega sodelovanja. Te možnosti je treba še razvijati. Ko je nato orisal dosedanje pobude med mestoma Trstom in Ljubljano in med drugim de al. da je -že 12 večjih ustanov ali organizacij, tako v e-nem kot v drugem mestu, kt med seboj že sodelujejo, je poudaril, da odnose sodelova-
bi bilo treba te -_____T_„
.,	...... ..	. nja še obogatiti in oKrepiti. Zlasti
stavniki posameznih političnih su pa bi bjlo treba razširiti sode’ova-predstavih gostom stališča Svojih n;e y znanstvenem in tehijploškem
področju in v ta namen bi še morale še druge institucije jz Trsta in Ljubljane med seboj povezati. Posebej je omenil tudi vlogo manjšin ter potrebo, da se jim zagotovi čimširšo zaščito.
Tudi v zaključnem počbčilu sta mednarodni položaj in praktična u-resničevanje osimskih sporazumov glavni temi.	1	,
Delegaciji 'izražata željo jn pripravljenost prispeti» k nadaljnji krepitvi gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in iped Evropsko g< spodarsko skupnostjo ter Jugoslavijo, kot tudi sodelovanja z neuvrščenimi državami in državami' v razvoju;	. i
Delegaciji podpirata neposredno sodelovanje med gospodarskimi podjetji tržaške pokrajine in organizacijami združenega dela iz Ljubljane ter njihovo aktivno vključevanje v maloobmejno izmenjavo ih z uvajanjem višjih oblik gospodarskega sodelovanja med državama.
strank glede mednarodne politike glede odnosov med Italijo in Jugo slavijo in glede osimskih sporazumov ter glede tistih aspektov in sporazumov, ki naibliže zadevajo tržaško stvarnost. Po teh razgovo rih sta delegaciji sprejeli daljše skupno noročtlo.
Tako predstavniki tržaške pokra jini kot ljubljanski gostje so med včerajšnjem srečanjem poudarili, da to sodelovanje med obema skup nostima prispeva k pogtobitvi in razširitvi dobrososedkih odnosov med Italijo in Jugoslavijo . na različnih področjih. gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja Politika medsebojnega še uspešnej šega sodelovanja na tem ključnem območju Evrope, je bilo tudi pou darjeno z obeh strani, naj bo tudi v bodoče zgled, kako je mogoče graditi nove odnose, ki temeljijo na vzajemnem zaupanju in sodelovanju. To sta poudarila tudi pred sednika Ghersi in Rožič med dopoldanskimi razgovori. Predsednik tržaške pokrajine je po pozdravnih besedah podčrtal vrednost in pomen mirnega sožitja, samoodloča-nja narodov ter sodelovanja med državami tudi z. različnimi političnimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi ter je izrazil zaskrbljenost nad zaostritvijo mednarodnega po liričnega položaja. Zaradi hegemo-nističnih stremljenj velesil in pri tem je navede! primer sovjetske zasedbe Afganistana. V tem okviru je Ghersi podčrtal zlasti vlogo Jugoslavije in njene politike popuščanja napetosti. Omenil je tudi nepogrešljivo vlogo predsednika Tita ter pri tem izrazil v imenu pokrajinske uprave željo po njegovem čimprejšnjem okrevanju. Prešel je nato na probleme izmenjav in sodelovanja med obmejnima območjema ter poudaril vrednost o-simskim sporazumov, ki so odpirali široke možnosti vsestranskega sodelovanja in zbliževanja ob meji živečega prebivalstva. Po podrobnejši navedbi vseh področij, na katerih se mora to sodelovanje še razviti (prometne infrastrukture.
Delegaciji pripisujeta poseben pomen obstoju in dejavnosti slovanske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti v Sloveniji. Ugotavljamo obojestranski interes za njihov enakopraven in vsestranski narodnostni, gospodarski in kui-tumi razvoj. Dejavnost in položaj tako slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti v Sloveniji pomenita most prijateljstva; in uspešnega sodelovanja med našima dvema državama — seveda pod pogojem, da uživata vse možnosti svobodnega razvoja kot skupnosti, vključno s stiki z matičnim narodom.
Obe delegaciji ugotavljata primernost in potrebo po širjenju in pospeševanju sodelovanja še na drugih področjih kot so:	kultura, pro-
sveta, znanost in tehnika, turizem, šport, sredstva javnega obveščanj« in druga.
Na osnovi teh ugotovitev in izhodišč bo izdelan program konkretnega sodelovanja med tržaško pokrajino in mestom Ljubljana.
<
V NEDELJO OB ŠTEVILNI UDELEŽBI OBČINSTVA
V	Prebenegu so slovesno predali svojemu namenu novo srenjsko hišo
V	dopoldanskih urah slovesnost, med katero je župan Edvin Švab simbolično izročil ključe predsedniku domačega društva Borisu Bandiju ■ Popoldne v
novih prostorih Prešernova proslava
Z zadovoljstvom, zadoščenjem in ponosom je Prebeneg v nedeljo sprejel v svoje varstvo novo srenjsko hišo. Z zadovoljstvom, ker se bo vas odslej lahko vidneje in učinkoviteje izrazila na kulturno prosvetnem in družbenem področju, pa tudi na vseh drugih področjih, kjer so potrebne skupne pobude in skupni nastopi. Z zadoščenjem, ker je dolinska občinska uprava pokazala toliko posluha za potrebe vasi. In 8 ponosom, ker so vaščani z vložitvijo precejšnjega truda veliko prispevali, da je ta pomemben in zelo okusno urejen objekt zrastel.
V vasi je bilo v nedeljo ves dan slavje. V dopoldanskih urah je žu-pan_ Švab ob prisotnosti številnih vaščanov, ljudi iz sosednjih krajev ter predstavnikov raznih ustanov in organizacij, med katerimi so bili tudi senatorka Jelka Gerbec, predsednik deželnega sveta Colli, (predsednik Comelli je poslal brzojavko), vladni podkomisar La Rosa, koprski župan Abram, miljski podžupan Locchi in drug;, slovesno predal ključe predsedniku domačega prosvetnega društva «Jože Rapotec* Borisu Bandiju. Popoldne pa so v novih prostorih priredili prvo pomembno kulturno prireditev: Prešernovo proslavo so povezali s slovesnostjo odprtja nove srenjske hiše. Za Prebeneg je bil skratka v nedeljo velik praznik in pomemben zgodovinski mejnik, ki se ga bodo vedno spominjali s ponosom.
Za vaščane Prebenega pa ima dograditev in odprtje novega vaškega družbenokulturnega centra še drug velik pomen. Vas je namreč v preteklosti veliko pretrpela in veliko žrtvovala. Dovolj je, da pomislimo, da so jo nacistični okupatorji dvakrat zažgali. V' narodnoosvobodilni borbi je žrtvovala osemnajst mladih življenj, kar je nedvomno ogromen krvni davek za Vas, ki šteje o-krog 150 prebivalcev. Dejansko se je vas vsa povojna leta posvetila obnovi uničenih domačij. »Posledice krutih vojnih dogodkov se dejansko dokončno odpravljajo danes, z odprtjem družbenega javnega centra*, je v svojem zahvalnem nagovoru med dopoldansko slovesnostjo poudaril podpredsednik društva Dario Kraljič. In res je tako. Zečel se je kulturni preporod vasi, ki mu odprtje novih prostorov daje novega zagona ter ustvarja pogoje za vsestranski vse hitrejši razvoj vasi, ki je ohranila tako živ narodnostni in družbeni čut. Vse etape zgodovinskega razvoja vasi pa na najbolj zgovoren način izpričuje razstava fotografij in dokumentov, ki so jo vaški prosvetni delavci tako lepo uredili v glavni dvorani nove srenjske hiše, ki sicer ni velika, a bi tudi ob še večjem obsegu stežka lahko sprejela vse ljudi, ki so v nedeljo, plasti ob popoldanski proslavi, obiskali Prebeneg.
Nedeljsko slavje je odprl dolinski moški pevski zbor s Prešernovo Zdravljico (z isto pesmijo je zbor od Domja zaključil popoldansko proslavo), nakar je novo srenjsko hišo blagoslovil župnik Grmek, ki je spregovoril tudi nekaj priložnostnih besed o pomembnosti tega objekta. Glavno besedo je imel nato župan Švab, ki je pozdravil goste ter izrekel nekaj misli. »Povečanje in ureditev te hiše, je med drugim dejal, bremeni in bogati obenem vso našo občinsko skupnost, tako kot bremenijo in bogatijo vso skupnost že zgrajeni podobni objekti v Gročani, v Borštu, v Ricmanjih, v Boljuncu, kot bodo bremenile in bogatile podobne hiše v Mačkoljah, ki bo tudi končana letos, hiša pri Domju, hiša v Dolini. Bremeni nas finančno, konkretno bo ta objekt z opremo stal skoraj 75 milijonov. Bogastvo pa je v vsem delovanju in aktivnosti, v demokraciji in pluralizmu, v medsebojnem spoštovanju in v enakopravnosti, v borbi za mir in v sodelovanju, skratka v vsem, kar se bo znotraj teh zidov dogajalo in načrtovalo.*
«Te hiše služijo tudi zato, je nadaljeval Švab, da bomo vse ostale stvari hitreje in boljše reševali. Da se bomo lahko zanimali za kulturo in šport, za šolo in mladino, za naše gospodarstvo in nova delovna mesta, za razvijanje demokracije in omikanega sožitja, za notranjo in zunanjo politiko naše države in družbe*.
Župan je v svojem govoru poudaril tudi vlogo, ki jo je odigrala vas v preteklosti ter v teh zadnjih časih, ko je obnovila prosvetno de javnost. Zahvalil se je tudi podjet ju Glavina in njegovim delavcem, ki so gradili hišo, inž. Močniku za skrb pri vodenju del, načrtovalcu geom. Tulu in vsem vaščanom, ki so sodelovali pri izdelavi idejnega načrta, nakar je slovesno izročil predsedniku Bandiju ključ. Županu se je najprej zahvalil Bandi sam, nato še podpredsednik društva Kra-
ljič, ki je med drugim izrazil prepričanje, «da bo vaška skupnost, zlasti pa prosvetno društvo «Jože Rapotec*, ki sedaj dobiva primerne prostore za svoje udejstvovanje, znala te prostore uporabljati tako, da bodo iz njih izšle pobude za še u-spešneje kulturno delovanje in u-činkovito reševanje vseh upravnih, gospodarskih in družbenih potreb vasi*. Dopoldanski del slovesnosti se je nadaljeval v dvorani nove srenjske hiše, kjer je dolinski pevski zbor ped vodstvom Ingacija Ote zapel še nekaj pesmi.
Napor in skrb, ki so ju Prebene-žani vložili v nedeljsko praznovanje, sta se pokazala tudi na popoldanski Prešernovi proslavi. S posebno toplino je številno občinstvo pozdravil novoustanovljeni otroški pevski zbor, najvidnejše znamenje kulturnega prebujenja in vrenja v vasi. Pod vodstvom Vihre Kodrič so zapeli vrsto pesmi, mali Fabio Bandi, Nataša ter Elizabeta Kraljič pa so recitirali Prešernove poezije. Spored so pripravile Lilijana Bandi,
Nevia Olenik in Jenny Kozina, ki je tudi napovedovala. Kot gostje so nastopili gledališki igralec Stane Raztresen s Prešernovimi poezijami Ribič, Neiztrohnjeno srce. Slovo od mladosti, Lepa Vida in Orglar ter moški pevski zbor »Fran Venturini* od Domja, ki je pod vodstvom Iva Tavčarja ubrano zapel deset pesmi. Vsem nastopajočim ter vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspehu nedeljskega praznovanja se je že na začetku zahvali! predsednik društva Boris Bandi, ki je podčrtal pomen proslavljanja Dneva slovenske kulture v obnovljeni srenjski hiši. V imenu dolinske občinske uprave je nato pozdravil podžupan Marino Pe-čenik, ki je zlasti poudaril potrebo po enotnosti ter skupnem in organiziranem družbenem kulturnem delovanju spričo vse kritičnejšega političnega položaja v državi in ožjih mejah, v imenu Slovenske prosvetne zveze in vseh vanjo včlanjenih društev pa je pozdravil tajnik Dušan Kalc, ki je društvu Rapotec daroval tudi umetniško sliko.
Dolinski župan Švab izroča ključe nove srenjske hiše predsedniku pre-beneškega PD Bandiju
NA VPRAŠANJE SEN. GERBCEVE
PRISTRANSKI ODGOVOR NOTRANJEGA MINISTRA
Minister Rognoni je ob primeru sodelavke « Ruse ga mosla» Edde Stefani poslušal samo mnenje tržaškega občinskega odbora
Pred časom je članek Edde Stefani v reviji «Ponterosso - Rusi most* zelo razburil sedanji melonar-ski občirkski odbor in to ne toliko zaradi njegove vsebine, ampak zato, ker je Edda Stefani občinska uslužbenka in si kot taka, seveda po mnenju občinskih odbornikov ne bi smela privoščiti sodb o delovanju občinskih upraviteljev. Zaradi tega so na občirri uvedli proti Stefani-jevi tudi disciplinski postopek.
V zvezi s tem in s sodelovanjem Stefanijeve pri »Ponterossu - Ru-sem mostu* je komunistična senatorka Jelka Gerbec naslovila na notranjega ministra Rognooija vprašanje, na katerega je te dni dobila odgovor. Rognonijev odgovor senatorke ni zadovoljil, zato je Gerbče-va naslovila na notranje ministrstvo še eno pismo, v katerem med drugim pravi, da odgovor ne zadovoljuje pričakovanj osebja tržaške občine in sindikalnih organizacij, kot niti nje same, saj se naslanja na izkrivljene informacije in je kopija odgovora, ki ga je v zvezi s to zadevo dal pred časom občinski odbor. V odgovoru na vprašanje senatorke je tudi rečeno, da splošni pravilnik tržaške občine med drugim prepoveduje osebju občin,

Z VČERAJŠNJE JAVNE SKUPŠČINE V TRŽAŠKEM ARZENALU
Enotna solidarnost z delavstvom v boju za ogrožena delovna mesta
Od včeraj 200 delavcev v dopolnilni blagajni - V prihodnjih dneh vrsta posegov v Rimu - Za 14. februar napovedana splošna stavka v tržaški pokrajini
Sl	...i
V JUGOSLAVIJI
S kuponi je liter bencina po 454 lir
Tiskovni urad avtomobilske ga kluba sporoča, da se je z 2. februarjem menjala cena kuponov za nakup bencina v Jugoslaviji. Za 100-dinarski kupon je treba sedaj odšteti 3.365 lir; ker je bencin super v Jugoslaviji po 13,50 din na liter, ga bo avtomobilist, ki si ga bo nabavil s kuponi, plačal po 454,28 lir na liter. S kuponom za 100 din bodo avtomobilistu natočili 7,40 1 bencina super.
Z včerajšnje skupščine v Tržaškem arzenalu
Dvesto delavcev Tržaškega arze nala - Sv. Marka (približno petina vsega zaposlenega osebja) je od včeraj v dopolnilni blagajni. V obvestilnih pismih, ki jih je razposla lo vodstvo obrata, je rečeno, da se je moral arzenal zateči k dopol nilni blagajni zaradi pomanjkanja naročil, ni pa precizirano, koliko časa naj bi bili delavci izločeni iz proizvodnje. Grožnja vodstva, da do 4. februarja vpisala 450 delavcev v dopolnilno blagajno za tri mesece, se je torej uresničila polovično kar zadeva število ljudi, izločenih iz proizvodnje, odprto Da je ostalo vprašanje, koliko časa bodo trajale posledice tega ukrepa.
O tem vprašanju je stekla širo ka razprava na včerajšnji javni skupščini v menzi obrata (delav stvo je stavkalo od 9. do 12. ure), ki jo je sklical tovarniški svet ar zena'a in ki so se je udeležili tržaški parlamentarci, predstavniki političnih strank, zastopniki krajevnih uprav — med temi župani milj-ske, dolinske in devinsko-nabrežin-ske občine — delegacije tovarni ških svetov vseh pomembnejših industrijskih obratov iz Trsta in iz Tržiča ter seveda predstavniki sin dikata kovinarjev in pokrajinskega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL. V razpravo, ki jo je vodil član tovarniškega sveta Tržaškega arzenala - Sv Marka Brumat, so posegli posl. Tombesi (KD), posl. Gruber-Bencova (LpTl, občinski odbornik Gambassim (LpT), deželni odbornik za industrijo Rinaldi (KD), pokrajinski tajnik KPI Tonel, evropski parlamentarec Gouthier (KPI), sen. Gerbec (KPI), pokrajinski odbornik za delo Nicolini, predstavnik PSDI Lanza, zastopnik tržaških indipen dentistov Fernetti. predstavnik po krajinskega vodstva sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL Gialuz ter predstavniki tovarniških svetov nekaterih vodilnih obratov s Tržaškega in iz Tržiča. Sklepne misli pa je povzel sindikalist Maschio.
Na skupščini je ponovno prišlo do izraza, da politične stranke, demokratične sile in krajevne uprave enotno podpirajo borbo priza detega delavstva v obrambo ogroženih delovnih mest, kajti nihče si ne dela ustvar, da bi vpis kontingenta delavcev TA - SM v dopolnilno blagajno ne mogel pred stavljati prvega koraka na poti k novi okrnitvi tržaške industrije. Prav tako je prišlo do izraza, da je treba v Tržaškem arzenalu čim prej rešiti ne le problem dopolnilne blagajne, temveč tudi problem zidanega doka in problem razplinjevalne postaje. Končno je iz posegov jasno izzvenelo, da vpra šanje našega obrata presega meje ožje tržaške stvarnosti ter se uvr šča v okvir splošne krize, ki je v
zadnjem času zajela italijansko la-djedelstvo.
V prihodnjih dneh bodo s temi perečimi vprašanji neposredno seznanjena gfcmdstvo Fincantieri ter ministrstvi za trgovinski mornarico in za državne soudeležbe. Klic iz tržaškega arzenala pa bo naletel na odziv tudi v Strasbourgu, kjer bo sredi februarja razprava o ladjedelstvu in kjer bosta nasto pila tudi parlamentarca Gouthier in Cecovini. Od izida sestankov v Rimu je zdaj odvisno, kako bo delavski razred v Trstu reagiral na nov »atentat* na tukajšnje indu strijske strukture, če bi enotno odposlanstvo iz Trsta ne doseglo pri Fincantieri. pri ministru za trgovinsko mornarico in pri ministru za državne soudeležbe vsaj začasne premostitve krize — z zagoto vitvijo vsaj enega začetnega naročila — bo v naši pokrajini 14. februarja splošna stavka, v katero naj bi se vključile tudi »terciarne* dejavnosti z zaporo trgovin in uradov. Splošna mobilizacija delav cev bi v tem primeru veljala ne le perečemu problemu bodoče vloge Tržaškega arzenala, temveč tudi drugim nerešenim vprašanjem v tukajšnjem gospodarstvu, pred-
vsem vprašanju tovarn SIRT in Dreher ter miljski ladjedelnici «Cantieri Alto Adriatico*.
Nasilneži sprožili
pretep v piceriji
Nepridipravi iz Tržiča so v nedeljo zvečer prišli razgrajat v naše mesto. V piceriji Eufemia v Ul. Caprin 4, so večerjali štirje mladeniči iz Tržiča, a ko jim je upravitelj lokala, 46-let-ni Orlando Montecalvo, ki je sicer iz Potenze, a stanuje v Ul. S. Marco 13, napisal račun, se pobalini niso strinjali z njim in so ga začeli zmerjati ter odločno trdili, da zneska ne bodo plačali. Pri bližnji mizi je v civilu sedel karabinjerski podčastnik Enrico Luca, ki je skušal posredovati med razboriteži in Montecalvom. To je enega od mladeničev še bolj razburilo in je začel Luco obdelovati s pestmi. Nekdo je poklical 113, medtem pa so trije pretepači odnesli pete z avtom fiat 125, kateremu pa je Enrico Luca vseeno uspel izpisati evidenčno tablico. Enega od mladeničev so prisotni zadržali, ure za 22-letnega Alberta Sufferja, ki je iz Tržiča, stanuje pa v Trebčah štev. 87. Policaji so ga aretirali in ga prijavili sodišču
S SEJE VODSTVA ENOTNE SINDIKALNE ZVEZE CGIL-CISL-UIL
Za rešitev gospodarske krize naj besedam sledijo dejanja
Včeraj se je sestalo vodstvo pokrajinske federacije CGIL - CISL -UIL, ki mu je predsedoval Gialluz. Glavno poročilo je imel Fabricci, ki se je še posebej zaustavil in opozoril na dramatični gospodarski položaj, ki ga preživlja mesto in ki je utrpel še en hud udarec s sklepom o dopolnilni blagajni za 450 delavcev arzenala Sv. Marka. Z včerajšnjim dnem se je dopolnilna blagajna začela za 202 delavca, taka odločitev pa je v popolnem nasprotju z zahtevami, ki jih je sindikalna zveza postavila vladi in podjetnikom ob priliki splošne stavke 11. julija lanskega leta. Zaradi tega je tajništvo federacije predlagalo splošno stavko, ki jo je vodstvo sindikalne zveze tudi sprejelo in jo določilo za dne 14. februarja.
Po dolgi in razčlenjeni razpravi je vodstvo sindikalne zveze z veliko večino glasov odobrilo resolucijo, v kateri se med drugim ?ahteya preklic dopolnilne blagajne za arzenal Sv. Marka ter spoštovanje obvez, ki so jih vlada in CIPE sprejeli v o-kviru reševanja problemov ladjedel-stva. V resoluciji se tudi zahteva takojšnje refinansiranje zakona za izgradnjo zidanega doka. Kar pa zadeva družbi SIRT in Dreher je dokumentu postavljena točna zahteva, da se obratoma določi produktivna osnova.
Za izhod iz takega kriznega stanja se od podjetnikov zahtevajo konkretni predlogi ter da bi besedam sledila dejanja. Deželni odbor pa mora po svoji strani pripraviti načrt o pobudah v okviru deželnega razvojnega načrta, v katerem bi moral predvsem upoštevati potrebe industrijske cone v Žavljah. Dežela mora tudi čim prej izdelati program za poklicno usposabljanje in rekva-lifikacijo delavcev. Za- premostitev
dijo predvidene cestne in pristaniške infrastrukture.
To so glavne zahteve, ki jih enotna sindikalna zveza postavlja kot osnovo bližnje splošne stavke. Zato poziva vse demokratične politične sile v mestu in pokrajini, ki so se že enotno obvezale, da bodo podprle i boj in prizadevanje delavcev, da spoštujejo sprejete obveze v mejah svojih pristojnosti.
da imajo še kako zasebno zaposlitev. Senatorka Gerbčeva pri tem ugotavlja, kot tudi sindikalne organizacije. da pri Stefanijevi ne gre za zaseben poklic, ampak za sodelovanje pri reviji, pri čemer Stefa-nijeva ne dobiva nobenega plačila.
komunistična senatorka Jelka Gerbec pb koncu svojega pisma svetuje ministru, naj nastopi pri svojih sodelavcih, da ne bi poslušali več samo enega zvona, ko odgovarjajo na interpelacije.
LimiTi—i
V	spomin na prof. dr. Lava Čermelja in Veselo Godina daruje Vera Fili 10.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Evgena Starca darujeta Marija in Srečko Zupan 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Danila Štubla daruje Franc Brus 5.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Riharda Kopuna daruje družina Jankovič 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob deveti obletnici smrti Pavla Jankoviča daruje družina 30.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na mamo Josipino Dekleva darujejo hčerke 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Danila Štubla darujejo Iva Golob 5.000 lir za Dijaško matico, Antonija Simonič 5.000 lir za SPD Tabor in družina Simonič 15.000 lir za SPD Tabor.
V	spomin na Vinka Vodopivca daruje Pepina Mahnič 10.000 lir za PD Lipa.
Ob 2. obletnici smrti dragega brata Ivan - Urbančiča (Barkov-lje) daruje sestra Karla 10.000 lir za Dijaško matico.
Razna obvestila
Slovenska prosvetna zveza obve šča vse, ki so se udeležili sem® rja za kulturne delavce v Ljubi)®' da bo nadaljevanje predavanja Vinka Slakarja o grupni dinan® — delo s skupinami — v nedeljo. februarja, ob 9. uri v Gregorčič® dvorani v Trstu, Ul. sv. Franci' ška 20.
Slovenska prosvetna zveza
vati
vse, ki so se prijavili na fot02® terski in kinoamaterski tečaj, na * stanek, ki bo v četrtek, 7. t.rn-., 19. uri v Gregorčičevi dvorani Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.	, ,
VZPI - ANPI Trst, Ul. Crispi * tel. 730306, obvešča vse svoje cW da je od 4. februarja dalje urad "' prt strankam ob ponedeljkih, sred® in petkih od 10. do 12. ure, ob tor® in četrtkih pa od 17. do 18. ure.
VZPI - ANPI sporoča, da im2 ® razpolago večje število mest za let, ki ga prireja Osrednji prekomorcev - borcev 'NOVJ v dn od 24. do 30. marca 1980. Kot smo F ročali prejšnjo nedeljo, bo izlet z j2 dio «Slavija I* v južno Italijo, na cilijo in v Dalmacijo. Za informacij in vpisovanje je na razpolago ur. VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, 730-310 in sicer v ponedeljkih, ®. kih in četrtkih od 9.30 do 12.3010"" sredah in petkih od 17. do 19. ure.
ŠD Vesna prireja v soboto, 9-bruarja 1980, v kriškem Ljuds*" domu pustni ples za člane in ^ patizerje. Vabila lahko c
vsak dan. razen ponedeljka, na
dru-
štvenem sedežu od 18. do 19. u ob nedeljah pa od "1. do 12- u\' Igral bo znani ansambel «SalvBd"
Delovni kolektiv Založništva škega tiska ter uprava in urednbjv Primorskega dnevnika izrekajo * legici Marti Bevk najgloblje soz® ob izgubi dragega očeta.
Kolektiv Slovenskega dijaške-^, doma izreka globoko sožalje »° gici Sonji Pečar ob izgubi d*8" mame in none.
Ob smrti mame Olge izreka ^ Primorje iskreno sožalje svoj® članu Ediju Daneuu in družini-
Padec z motorjem: pridržana prognoza
Včeraj opoldne so sprejeli na nevrokirurški oddelek 53-letnega Gio-vannija Lamola iz Trsta-,Ul. Bata-gelli 19, ki je uslužben na policijski postaji v- Miljah. % &vojjm motorčkom se je peljal po Ul. Flavia od Milj proti Trstu. V bližini hriba Dolga Krona je nenadoma zgubil nadzorstvo nad vozilom, se prevrnil in z glavo udaril ob rob pločnika. Z avtom Rdečega križa so ga prepeljali v tržaško glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo.

Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, nona, pranona in tašča
FRANCKA FERF0LJA roj. PAHOR
Na željo pokojne je bomo pokopali na ljubljanskem pokopališču Žale 5. februarja 1980 ob 15.45.
Žalujoči sin Pepo, hčerke Olga, Marija, Marta z družinami in drugo sorodstvo
Ljubljana, Brestovica na Krasu, Nova Gorica, Trst
'Ljubljana-, 5: februarja 1960 <19.
Gledališča
KOSSETTl
Danes, 5. t.m., ob 20.30 Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja delo VVedekinda «11 marchese von Keith*. V abonmaju odrezek št. 6.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 «La storia di Ber toldo* v uprizoritvi zadruge «11 Cantiere*.
Od 7. februarja predstavlja skupina gledališča Belli Labichevo de-
i
gospodarske krize v pokrajini pa je ^Najsrečnejši med tremi*.
vsekakor potrebno, da se takoj zgra-
SLOVENSK
PROSVETNA
ZVEZA
vabi vse, ki so se prijavili na fotoamaterski in kinoamaterski tečaj, na
SESTANEK
ki bo v četrtek, 7. t.m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
Zapustila nas je naša draga mama in nona
OLGA DANEU roj. K0SMINA
Pogreb bo danes, 5. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu.
Žalujoči: mož Milan, sin Edi in hči Ivica z družinama ter drugo sorodstvo
Kontovel, 5. februarja 1980
(Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3, tel. 60096)
iiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiininiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiMiiniiiiMniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DOGODEK «T0P SECRET» V TRŽAŠKI BOLNIŠNICI
Skrivnostna smrt priletne bolnice
Pred dnevi je o tem pisal «L’Unita», včeraj je odgovorilo vodstvo bolnišnice
Komunistično glasilo »1’Unitš* je objavilo preteklo sredo, 30. januarja, na deželni strani članek o zagonetni smrti bolnice v bolnišnici za dolgotrajno zdravljenje pri Magdaleni. Bolnico naj bi kar naenkrat, ko je ležala v postelji, zajeli plameni, zadobila naj bi pri tem hude opekline, zaradi katerih je pozneje umrla. Dogodek naj bi se pripetil pred nekaj tedni, ves ta čas pa je ostal ovit v tančico skrivnosti, tako da se ni o njem sploh nič razvedelo. In verjetno bi šel ta »neljubi* dogodek tudi v pozabo, če ne bi prišel na uho komunističnemu Svetovalcu v upravnem svetu Združenih bolnišnic, ki se je takoj obrnil na predsedstvo ustanove, da bi dobil točen odgovor o vzrokih skoraj neverjetne smrti bolnice. Ustno so mu odgovorili le, da je bila pač bolnica strastna kadilka, včeraj pa je predsedstvo Združenih bolnišnic posredovalo o dogodku tudi pismeno sporočilo.
Že uvodoma bolniška ustanova pojasnjuje, da je izdala sporočilo z namenom, da bi pomirila javno
mnenje glede nege in zaščite, ki so jo deležni bolniki v bolnišnicah, nato pa prizna\a da se je pred nekaj tedni res pripetil nesrečni dogodek, o katerem je pisalo komunistično glasilo. Bilo je 17. januarja ob 23. uri, ko si je 60-letna A. G. na skrivaj na postelji prižgala cigareto. Kmalu nato je iz nepojasnjenih razlogov ra postelji zaplam-tel ogenj, ki je zajel bolnico. Zaradi pozne ure — nadaljuje sporočilo — ji ni mogel nihče od drugih bolnikov priskočiti na pomoč, pač pa sta to storila dva bolničarja, ki sta tudi takoj poklicala zdravnika. Bolnico so prepeljali v glavno bolnico, kjer so jo zaradi opeklin 2. in 3. stopnje po trupu in rokah sprejeli na dermatološki oddelek. Naslednje jutro ob 6.45 je ponesrečenka podlegla poškodbam.
Zdravstveno vodstvo bolnišnice je nemudoma obvestilo nadzomištvo, ki je še isti dan obvestilo o nesreči državno tožilstvo, k prijavi pa je predložilo vso dokumentacijo o poteku nesreče. Državno tožilstvo
je nato izdalo dovoljenje za pokop trupla.
Po opisu tragedije zavrača predsedstvo ustanove vse govorice o domnevni slabi zdravstveni oskrbi bolnikov in pristavlja, da so v zadnjem času opravili v bolnišnici za dolgotrajno zdravljenje določene izboljšave, kar so bolniki sami, njihovi sorodniki in združenja, ki delujejo na tem področju, pozitivno ocenili.
Do izboljšav je gotovo prišlo, vse to pa še ne more podreti prepričanja večine, da še marsikaj v tržaških bolnišnicah ni v redu. Pri tem naj pomislimo le na pomanjkanje specializiranega bolničarskega in drugega strežnega osebja, na pomanjkanje ambulant, na prekomerno sprejemanje «bolnikov» v bolnišnice, tudi takih, ki bi jim lahko pomagali,^ s primerno oskrbo, na domu. Da s tržaškimi bolnišnicami še ni vse v redu pa nam najbolj zgovorno potrjuje zgornji nesrečni dogodek, ki ga je skušalo vodstvo bolniške ustanove zaman prikriti, (šč)
Pregled predstav 1980:	Sedem
predstav v abonmaju «M!ada sezona* za vse tiste! ki ljubijo gleda lišče.
Blok petih odrezkov — možnost prostega koristenja. Parter 12.500 lir J ter balkon 8.000 li:\
VERDI
Danes ob 20. uri uprizoritev ope- j re Ermanna v'olf Ferrarija Gro-bjani (red B/A). Opero bodo predstavili še v četrtek ob 20. uri (red E/B), v petek, prav tako ob 20. (red C/F), v nedeljo, 10. t.m., ob 16. uri (red G) v torek, 12. | t.m., ob 20. uri (red F/C) in končno 1 v soboto, 18. t.m., ob 18. uri (red ' S).	I
Sporočamo žalostno vest, da je po dolgotrajni bolezni umrl naš dragi mož, oče, nono in pranono
Kino
Nazionale 15.30—22.00 »Interceptor*. Barvni film.
Ariston 16.00—22.00 «Una coppia perfetta*. Paul Dooly, Marta He-slin. Barvni film za vsakogar.
Eden 16.00—22.15 «Amityville horror : — per 1'amor di Dio andatevene!* ' Rod Steiger, G. Brolin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 »American graffiti n. 2». Barvni film.
Grattacieio 16.30—22.15 »La ragazza dei vagoni letto*. S. Dionisio. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenlce 16.00 «L'isola della paura*.
Mlgnon 16.00 »Running il vincitore*.
Filodrammatlco 15.30—22.00 »Časa nova supersex». Prepovedan mla dini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 »Dove volano i corvi d’argento» R. Montagnani, G. Tamburi in varjetejski program s skupino Sergia Villa »La lupa perde il pelo, ma il vizietto mai*. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00—21.30 «Apocalypse now». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 15.45—22.00 »Arniči e nemi ci». R. Moore. Barvni film.
Capitol 15.30 »Specchio per allo dole*. Barvni film za vsakogar.
Volta (Milje) Zaprto
Vittorio Veneto 15.30 »Sabato, do-menica e venerdi*. A. Celentano, E. Fenech. Barvni film.
Aldebaran 17.30 «L’uomo che amava 1« donne*.
MIRKO ŠKRJANC
Pogreb dragega pokojnika bo jutri 6. februarja, ob 15. ur* iz hiše žalosti v Hrpeljah št. 10.
Žalujoči: žena Netka in otroci z družinami
Hrpelje, Bazovica, Dolina, 5. februarja 1980
Žalovanju se pridružuje družina Poropat.

ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob snu^ Iragega moža in očeta
PINA MARGARETA
Posebna zahvala č.g. dekanu Ivanu Kretiču, pevskemu z*3?! ru, darovalcem cvetja, prijateljem in sploh vsem vaščanom. v so nam pomagali ob tej izgubi.
Žalujoči žena Anita in hči Gracije*8
Medja vas, 5. februarja 1980
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
AVRELIJE FURLAN vd. BARONI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način P°^a’ stili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
Sin Fulvio ter sestri Evgenij®
In Albina
Repentabor, Voghera, 5. februarja 1980

s' z?	s &■


. v Pl ?'
, trnast
narodna in ŠTUDIJSKA knjižnica v trstu
vabi k predavanju iz ciklusa ?a temo: POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA
1. predavanje:
DRŽAVA karantanskih SLOVENCEV OD KRALJA SAMA DO PREOBRAZBE v FRANKOVSKO VOJVODINO
Predavanje bo jutri, 6. februarja 1980, ob 18.30 v mali avoraru Kulturnega doma v Trstu, UL Petronio 4.
Predava:
0B*v. prof. dr. Bogo Grafenauer
.suboto, 9. in v nedeljo, 10. Pn^arja. bo predpustni ples li* • Valentin Vodnik v gleda-cu «F. Prešeren* v Boljuncu.
Amalija Castellani iz Rovt slavi danes 85. rojstni dan
Ko cesto malcdušni težimo, da se naši. posebno mlajši ljudje, u-tapljajo v tujerodnem morju in da še nedavno skoraj popolnoma slovenski predeli izgubljajo svoj narodnostni značaj, ker predvsem javna pobuda povsem načrtno prodira v te predele, da bi nas z vedno večjo prisotnostjo tujerodnega življa izpodrinila, izpodkopala, u-gotavljamo tudi, da je med nami vedno manj tistih naših ljudi, ki so vzdržali najtežjo preizkušnjo, fašizem, in ohranil še toliko moči in pripravljenosti za žrtvovanje, da so se po osvoboditvi tako rekoč pognali na delo, da bi našo skupnost spet dvignili na noge. Eden takih vedno bolj redkih naših ljudi, Amalija Castellani iz Rovt, slavi svoj 85. ro.istni dan.
Slavljenka se je rodila 5. februarja 1895 kot dvanajsta hči od trinajstih otrok v Vrhu pri Rovtah 'v družini Josipa Cadina. Slovensko ljudsko šolo je obiskovala in z u-
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20/11 danes, 5. februarja, ob 20.30
Ob Prešernovem dnevu:
POEZIJA IMA BESEDO
Sv°je najnovejše in še neobjavljene pesniške tekste bosta pred-cav'la Marij čuk in Ace Mermolja.
mn' n-!™a bi °b njih se bomo potem pogavarjali o pogojih in znostih ustvarjanja in uveljavljanja umetniškega dela pri nas.
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU in
ODBOR ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV
prirejata
\Tx,^e^ruarja 1080 ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NSK, Trst, Ul. Petronio 4
LEPLJENKO O ISTRSKEM JUNAKU VLADIMIRU GORTANU
ijM° bodo izvajali gojenci Dijaškega doma «Srečko Kosovel* v stu, in predavanje na temo
TRENUTNI POLITIČNI POLOŽAJ
Predaval bo novinar Bogo Samsa.
VABLJENI!
PROSVETNA društva iz dolinske občine
Vabijo na skupno
PREŠERNOVO PROSLAVO
Dolju V četr*ek’ T’ Lm., ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren* v
.^Slavnostni govornik IZIDOR PREDAN — dobitnik odlikovanja UZ -Odličje boja in dela*.
VABLJENI!
GLASBENA MATICA TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SLOVENSKA PROSVETA v	SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
°b jq’ *n soboto, 9. februarja, v Kulturnem domu v Trstu
^evu slovenske kulture
. DANILO ŠVARA
SLOVO OD MLADOSTI
(PREŠEREN)
Opera v treh dejanjih
gostovanje opere slovenskega narodnega
GLEDALIŠČA IZ MARIBORA
p	Dirigent BORIS ŠVARA
(j^jdprodaja vstopnic v četrtek, 7.2., pri blagajni Kulturnega 113 °d 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstav.
f^DlNSK! KROŽEK
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Rad
, Plešeš in bi se rad naučil novih, zanimivih plesov? Pridi j n?*ni
informacije telefoniraj ali oglasi se na sedežu Prosvetne Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303 (ob delovnem času
na«>i na piesnj tečaj. Prijetna bo tudi družba. Za predvpis
Vsak
dan).
Računamo gotovo tudi nate!
	
	

Včeraj - danes
es. TOREK, 5. februarja
AGATA
^ P3 in
ob
Jutri,
zatone ob
^olžina dneva 9.52 — Luna JT.41 in zatone ob 9.25.
SREDA, 6 februarja D°RA
411’2 sw'i.: Jajvišja temperature 8-8 ?tPlnJe' najnižja 5,4, ob 18.
baraSA>pinje> mračni tlak 1009 tj^ottia 'a' brezvetrje, vlaga 78-’asno, morje mirno, a morja 8,4 stopinje.
.0;stvs

IN SMRTI
-1 So SE: Giulia Masi, Wal

c^dr^o. Sim°n Roiii.
etli. • Simone Colautti,
Giulio
Matej
{'S V(/ 75-letna Rosalia Vaz », '„4.u|iani, 78 letni Giuseppe liaAml- etni. Bruno Mihel, 93 IlolL.brig 10 Micheli, 49-letna Aure-en, Baroni, 68 letni Carlo
C Dom! letni Mari0 Skabic' 81
p niC(' Tessarin 87-letna • Vin ltTla,da Vd. Facchinetti, T°rtuinZ0 Bevilacqua, 66 letni
V ' '(n) SI.UŽRA I EK..RN Go, 8'30 do 20.30)
aorii 8, Ul. Belpoggio 4.
Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in d 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
speiiom dokončala na Katinari. Takoj po končani šoli je morala pomagati materi pri prehranjevanju številne družine, kajti oče ji je umrl, ko je bila stara osem let. Poleg vsakdanjega dela je Amalija našla čas zahajati in pomagati v domačem prosvetnem društvu.
Ko je bila stara 20 let, se je po-i ročila z Avgustom Castellanijem ] iz Devina, ki je kot finančni nameščenec služboval na Katinari. V zakonu je Amalija povila 8 otrok, od katerih so še trije živi. Vzgojila jih je v zavedne, delovne in napredne Slovence, kar je prišlo do izraza za časa fašizma in v NOB, ko je eden od sinov odšel v partizane, ostali pa so bili terenski aktivisti z materjo Amalijo vred, ki je imela na svojem domu tudi bunker, pa tudi v povojni dobi, ko je s svojo družino nadaljevala borbo za uveljavitev nacionalnih in socialnih pravic naše skupnosti in delovnega človeka na sploh. Kljub svojim 85 letom Amalija če le more še kaj pomaga, če ne drugega z dobrimi in poštenimi nasveti v lepi slovenski besedi, ki jo je na žalost v tem predelu mesta vedno redkeje slišati. «Škoda, da sem tako stara, nam je dejala, kajti bi tako rada še delala in pomagala, posebno med mladino, da bi se čutila bolj zavedna, kot je, in da bi se spet v Rovtah slišala naša lepa slovenska govorica*.
Slavljenka je zvesta čitateljica našega dnevnika od vsega začetka.
Ob njenem prazniku ji iskreno čestitamo, hkrati pa ji skupaj z njenimi dragimi želimo še mnogo zdravja in zadovoljnih let. M. M.
f Čestitke
Danes praznuje svoj 85. rojstni dan AMALIJA CASTELLANI. Vse najboljše in najlepše, posebno pa trdnega zdravi ja, ji želijo sin Avgust z ženo Marijo, vnukinji Marina in Alenka z možem ter pravnuka Aleksander in Pavel.
Izleti

ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telet, šte vilka 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Bnliunee: tel 228 124. Bazovica: tel 226165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225-141: Božje polje. Zgonik: tel 225 596; Nabrežina' tel 200-121; Sesljam tel 209 197; Žavlje tel 213 137; Milje: tel 271 124
Mladina iz Boljunca priredi v nedeljo, 10. t.m. izlet) V' Forni di sopra. Vpisovanje vsak dan od 19.30 dd 20.30 v Kulturnem domu v Boljuncu. Vpisnina 7.000 lir. Odhod ob 6. uri iz Boljunca.
PD Rdeča zvezda in ŠK Kras organizirata v nedeljo, 24. t.m., smučarski izlet v Ravaseletto - Zoncolan. Vpisnina 7.000 lir. Vpisovanje pri Jožku Miliču in Nadji Škabar.
SPDT prireja v nedeljo, 10. februarja, avtobusni smučarski izlet v Ravaseletto. Vpisovanje na ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20/2.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
ZAVAROVANJA za povračila davka IVA za revoze za civilno odgovornost vseh rizikov vam nudi agencija Švab, Assicurazioni Generali Trst, Ul. Genova 14, telefon 61-034; podružnica na Opčinah. Ul. Salici 1, tel. 211489.
ROBERT PIPAN, Mavhinje 22/D -osmica se nadaljuje do 15. februarja.
OBVESTILO za kmetovalce, agra-rie, trgovine z železnino in stroji. Podjeje STAC di M. SCHART proizvaja hidroforje in male elek-tričrie vodne črpalke (pumpe). Prodaja samo na debelo. Trst, Ul. Fabio Severo 20, tel. (040) 60-516.
IŠČEM žensko mlajših let, ki bi bila pripravljena sprejeti službo hišne pomočnice v Švici (Ziirich) za dobo 1 do 2 meseca. Naslov na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst.
MODE VALENTINA pri Domju sporoča, da ima veliko razprodajo vsakovrstnih oblačil. Na izbiro ‘ima plašče od 40.000 lir naprej.
GOSTILNA LEBAN sporoča cenjenim gostom, da je zaprta zaradi preureditve prostorov.
PRODAM po ugodni ceni stanovanjsko prikolico VS 510 s petimi ležišči, verando t r opremljeno za zimsko taborjenje. Letnik 1977. Telefon (040) 826759.
TRGOVINA kmetijskih strojev razprodaja motorne kultivatorje tipa FERRARI, NIBBI in SEP. motorne žage HOMELITE ameriške proizvodnje in drugo orodje. Universalmacchine Dolina.
KUPIM prenosni generator z iztokom izmeničnega toka 220 V in enosmernega 12-24 V z močjo 500-1200 VA. Telefonirati na številko 815151.
PODJETJE išče grafičnega delavca ročnega stavca. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 pod šifro «grafik».
VOLIM BODO V DVAJSETIH OBČINAH
Za sedaj le priprave tehničnega značaja za spomladanske upravne volitve na Goriškem
Zaradi kriz v letu 1977 ne bo volitev v pokrajinski svet in niti v nekatere občine Volitve bodo v vseh treh slovenskih občinah in v Gorici, v Krminu ter v Gradišču
Bližajo se občinske volitve, ki naj bi bile v Gorici istočasno kot občinske, pokrajinske in deželne v vseh krajih Italije. Na volitve tokrat ne bodo šli vsi prebivalci goriške pokrajine kot se je cogajalo ob podobnih priložnostih, kajti pri nas ne bo niti deželnih niti pokrajinskih volitev. Deželne volitve se v naši, deželi s posebnim statutom vršijo v (drugem času kot drugod po Italiji, pokrajinske pa so bile zaradi predčasnega razpusta goriškega pokrajinskega sveta že pred dvema letoma, pokrajinskemu svetu pa poteče mandat šele v letu 1983. Prav tako ne bodo šli na volišča ljudje v občinah Tržič, Ronke, Gradež, Ro-mans in Vileš. Spomladi na Goriškem bomo volili le za obnovitev občinskih svetov v Gorici, Krminu, Gradežu, Škocijanu ob Soči, da o-menimo največje občine. Volitve bodo tudi v treh slovenskih občinah, t.j. v Sovodnjah, Doberdobu in šte-verjanu.
Tokrat ne bo govor o enotnem pokrajinskem programu, kajti volilna propaganda bo zajela le posamezna vprašanja v posameznih občinah. Največ zanimanja bo zaradi tega osredotočenega na občino Gorica, kjer bodo prvič tudi neposredne volitve rajonskih svetov. Zanimanje pa velja tudi za drugi dve večji občini, Gradišče in Krmin, ki ju vodijo od leta 1975 levičarske stranke KPI, PSI in neodvisni, ki so bili izvoljeni na socialdemokratski listi. Treba bo seveda videti, ali bodo levičarske stranke ohranile večino v teh občinah, kajti kasnejše volitve (državne, deželne in pokrajinske) so pokazale nekatere premike, ki levičarskim strankam niso v prid.
Čeprav bodo volitve krajevnega značaja, bo važno vlogo igrala državna politika in nekateri menijo, da se bodo volivci odločali tudi upoštevajoč sedanja trenja v mednarodni politiki; ker bodo volitve potekale istočasno v vsej državi, bomo na televizijskih zaslonih gledali in poslušali vsedržavne prvake političnih strank.
Število volivcev se ni kdove kaj spremenilo v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Stagnacija v številu prebivalstva, o kateri pišemo že nekaj časa, je za sedaj zajela v glavnem prve letnike otrok. To se le malo pozna pri volivcih, kjer so osemnajst - in dvajsetletniki zamenjali umrle volivce starejših letnikov.
Gb koncu januarja so v vseh občinah imeli seje volilnih komisij, kjer so ugotavljali sedanje stanje števila volivcev. Te komisije sicer pregledujejo sezname večkrat letno, v sedanjem predvolilnem času pa bo teh pregledov več, zadnji bo celo le nekaj dni pred volitvami, da se iz pripravljenih seznamov izločijo ljudje ki bodo do takrat umrli ali še izselili.
V	občini Gorici imajo sedaj v volilnih seznamih 34.344 ljudi, od teh je 18.796 žensk in 15.448 moških. Ženske torej v Gorici bolj kot kdaj prevladujejo, saj jih je tri tisoč več kot moških.
V	občini Sovodnje so imeli ob
koncu januarja 1.320 volivcev, od teh 627 moških in 693 žensk. V Doberdobu pa so imeli 1.030 volivcev od tega 521 moških in 509 žensk. Ta je najbrž edina občina na Goriškem, kjer je število moških volivcev večje od števila žensk. V Števerjanu pa so zabeležili ob koncu januarja 313 moških in 330 ženskih volivcev, skupno 643 volivcev.
Volišča bodo v glavnem ostala urejena tako, kot so bila na prejšnjih volitvah. Do nekaterih sprememb bo prišlo v občini Gorica, kjer so morali upoštevati novo razdelitev volišč zaradi ustanovitve rajonskih korizult in istočasnih volitev v te konzulte. Skoro gotovo bo poleg teh sprememb prišlo v Gorici do ustanovitve nekaterih novih volilnih sekcij.
Sredi februarja pokrajinski kongres PSI
V teh dneh zaključujejo predkongresne skupščine Socialistične stranke Italije ter na njih volijo delegate, ki bodo zastopali sekcije na pokrajinskem kongresu, ki bo v Gorici 16. in 17. februarja t.l. Na skupščinah razpravljajo člani PSI o dveh ločenih resolucijah. Prva se opira na skupna stališča sedanjega vodstva (v rimskem merilu gre za skupno resolucijo Craxi - Sigtiorile), druga pa je v levi opoziciji in se v vsedržavnem merilu sklicuje na stališča poslanca Achillija.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v soboto, 9. februarja, ob 20.30 v avditoriju v Gorici
PREŠERNOVO PROSLAVO
združeno s proslavo 10-letnice Sovodenjskega noneta.
Sodelujejo; Oktet bratov Pirnat iz Jarš, Oktet Jelovica iz Škofje Loke, Obirski ženski oktet iz Železne Kaple, Klapa «Hum» iz Vele Luke na otoku Korčuli, Goriški oktet iz Nove Gorice in Sovodenjski nonet iz Sovodenj; recitatorja Mojca Grahek in Boris Peric. Slavnostni govornik Jože Humer, predsednik ZKO Slovenije.
V PRVEM MESECU LETOS NAD 95 TISOČ TON BLAGA
Od celotne količine niti kaplja goriva za elektrarno
Namesto tekočih goriv uporabljajo zdaj premog
V. tržiškem pristanišču so v prvem mesecu letos pretovorili 90228 ten različnega blaga, ali za okrog 5 tisoč ton več kakor decembra lani. Kot' zanimivost naj zabeležimo, da v tem obdobju niso iz pristanišča odpremili niti tone blaga.
Od omenjene količine je bilo 37.305
V nedeljo, 10. februarja 1980,
bodo
PREŠERNOVE
PROSLAVE
v naslednjih krajih na Goriškem:
Štandrež, Dom Andreja Budala, PD «Oton Župančič*, ob 16.30 (nastop domačega otroškega zbora, Obirskega ženskega okteta, recitacije, govor);
Pevma, Prosvetna dvorana, PD «Naš prapor*, ob 15.30 (nastop domačega otroškega zbora, Okteta Jelovica recitacije, govor);
Števerjan, Prosvetni sedež, PD «Briški grič*, ob 16. uri (nastop domačega moškega zbora, okteta bratov Pirnat, recitacije, govor);
Sovodnje, osnovna šola, PD Sovodnje, ob 18. uri (nastop sovodenjskega noneta, Klape iz Vele Luke, recitacije, priložnostni govor).
Vabijo prosvetna društva in SPZ
ton premoga, 19.798 ton lesa, 14.776 ton žitaric, 10.573 celuloze, 6.008 ton kaolina, 1746 ton valjane pločevine in manjša količina strojev. V januarju, kakor že prej v decembru, so povsem odpadli tovori mineralnega olja za potrebe tržiške termoelektrarne, ki jo v zadnjih mesecih poganja izključno premog, medtem ko so lani požgali okrog 145 tisoč ton tekočega goriva.
V januarju je v pristanišče Porto-rosega priplulo 22 ladij, 23 pa je izplulo.
V nedeljo je druiino Adele in Vilija Prinčiča osrečil dru-gorojenček
BORIS
Srečni družini čestitata ZSŠDI in ŠZ Dom v Gorici.
UmillllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIIIIHKIlllllllllllllllIRlIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllIlilllllllllIliiillilIlllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllllllllllllllfllfllllllllllMIIIIIIIIB
NAŠI KMETJE NAJ BI DOBILI PRECEJ DENARJA VEČ ZA SVOJO ZEMLJO
Različna stališča ob nedavni razsodbi ustavnega sodišča o cenah zemljišč
Sindikat gradbincev izraža bojazen, da pride do močnega zastoja v gradbeni dejavnosti■ Kmetje imajo pravico do pravične odškodnine za razlaščena zemljišča
Nedavna razsodba ustavnega sodišča. ki je odpravila nekatere paragrafe zakona Bucalossi, t.j. tiste, ki so določali prenizke odškodnine za razlaščena zemljišča, je vzbudila nezadovoljstvo in zaskrbljenost v sindikalrrfh""krogih. To zlasti v sindikatu gradbincev. V tiskovnem poročilu pokrajinskega vodstva tega sindikata je rečeno, clš brrifazš* sodba zakasnila gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš in da bo to povzročilo dodatni zastoj v gradbeni dejavnosti in s tem najbrž povečala brezposelnost. Sindikat gradbincev zato zahteva, naj rimska vlada čimprej poseže v stvar z dodatnimi ukrepi. Na ta način bi imele občine možnost razlastiti zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš ljudskega in zadružnega značaja.
Do tu stališče sindikata. Omenjeni zakon Bucalossi in tudi drugi italijanski zakoni o razlastitvah zemljišč, ki naj bi služili za grad-
10.2.1980 PONOVNO SE PRIČNEJO SMUČARSKI TEČAJI V RAVASCLETTU
Razne stopnje za odrasle in otroke, 8 ur tečaja v 4 nedeljah, popusti na vlečnicah, zavarovanje, med tednom predsmučarska telovadba, ob koncu tečaja tekma.
Informacije in prijave na sedežu SK1 CLUBA UNION, Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459, vsak dan od 17.00 do 19 30, razen ob ponedeljkih, ob sobotah od 10.30 do 12 30 Vsak ponedeljek na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 20.00 do 20.30.
.................................
NA SKUPŠČINI, KI JE BILA PREJŠNJI TEDEN
Carinski uslužbenci terjajo ureditev nerešenih vprašanj
Na prvem mestu vprašanje čistoče v uradih in ureditev sanitarnih naprav - Nadomestitev upokojenega pomožnega osebja
Uslužbenci goriške carine, ki so se te dni zbrali na skupščini, so oklicali stavkovno gibanje, da bi tako vnovič opozorili prostojne organe in javnost na številna nerešena vprašanja, ki tako ali drugače vplivajo na redno in zadovoljivo opravljanje te za Gorico tako pomembne službe.
Uslužbenci so na skupščini obravnavali, tako piše v tiskovnem poročilu pokrajinske federacije državnih uslužbencev CGIL - CISL - UIL, vprašanja higiene v uradih in drugih delovnih prostorih, pomanjkanje pomožne delovne sile ter v zvezi s tem pojav določenih nepravilnosti v delovnih razmerah.
Na prvo mesto polagajo carinski uslužbenci vprašanje čiščenja delovnih prostorov in ureditev sanitarnih naprav, ki v tem trenutku nikakor ne ustrezajo osnovnim higienskim zahtevam. Ravnateljstvo naj bi to službo zaupalo specializiranim podjetjem, kakor to delajo v vseh drugih uradih finančne uprave. Veliko vprašanje predstavlja nadalje pomanjkanje pomožne delovne sile, saj je močno oteženo opravljanje rednega dela v administraciji. Ravnateljstvo naj bi poskrbelo, in to nujno, za nadomestitev vsaj nedavno upokojenih uslužbencev.
Povezan s takim stanjem pa je pojav da morajo nekateri uslužben ci opravljati tudi delo. ki ne sodi v njihovo pristojnost. Bo protest tokrat zalegel? Odgovor lahko da le pristojni urad finančne uprave. Sicer pa so uslužbenci pripravljeni, kolikor ne bi naleteli na dovolj posluha za njihove zahteve, na bolj konkretne oblike sindikalnega boja.
Dijaki liceja «Trubar» na zimovanju
Dijaki klasičnega liceja «Primož Trubar* so v nedeljo odpotovali na Neveljsko sedlo, kjer bodo ostali
teden dni na zimovanju. Z njimi so šli tudi nekateri profesorji, zato ne gre za navadne počitnice, marveč za tako imenovani «beli teden*, kjer sta šport in rekreacija združena s poukom. Tak beli teden prireja omenjena šola letos že v tretje in dijaki so s tem zelo zadovoljni. Culi smo predloge, da bi nekaj podobnega prirejali tudi na drugih slovenskih šolah.
• Drevi ob 18.30 se bo v prostorih zavoda Lenassi sestal rajonski svet za mestno središče. Razpravljal bo o načrtu dela za tekoče leto ter o imenovanju predstavnikov v nekatere šolske organe.
njo javnih naprav (cest, šol, železnic, /ljudskih hiš, javnih zgradb itd.) so predvidevali zelo nizko odškodnino lastnikom zemljišč. ■ Upoštevajoč razmere v velikih predelih' Italije, kjer je zemlja last latifun-
času s stanovanjskimi zadrugami, ki so predvidene tudi v desetletnem zakonu o gradnji ljudskih hiš. . Sedanja razsodba ustavnega sodišča določa, da bo treba zemljišča plačati po tržni vrednosti zem
distov in Špekulan4w,'«*^za4«»w»i»’ ^jišča in' tudi upoštevajoč dejstvo, hoteli, odvzeti .to jemlje,Jakim last- čemu.fc> potom to zemljišče sluzilo, nikom in jo plačati po zelo nizki če bo po njem speljana cesta, bo ceni .šp&kulantom.^fM#^»^^lw4twe-‘ -seveda ce«ft -nižja, kot če bo na
novano kmetijsko ceno zemljišča, ki jei vedno bila nižja, precej nižja od gradbene cene zemljišča. Tako so občine in-druge javne ustanove prišle do poceni pridobljenih zemljišč in na njih lahko gradile razne infrastrukture.
Zakon pa ni upošteval dejstva, da so bili in so lastniki zemljišč tudi mali posestniki, neposredni obdelovalci zemlje in je njihova zemljišča zasegel na enak način kot zemljišča špekulantov. Nihče v birokratskih krogih ni upošteval dejstva, da so takim majhnim lastnikom marsikdaj odvzeli edini vir zaslužka, t.j. malo kmečko posestvo. To smo opazili zlasti / naših krajih, kjer so s tem zakonom odvzeli našim slovenskim kmetom cela posestva in zaradi tega so mladi ljudje zapustili kmetijo in se zaposlili v tovarni ali v trgovini, ker niso videli možnosti razvoja v kmetijstvu.
Najhuje in izigravajoče pa je postalo takrat, ko so zemljišča razlastili v javne namene za gradnjo ljudskih stanovanj. IACP, INA-Casa, INCIS in vse druge mogoče ustanove so na tak način prišle do cenenih zemljišč, na njih zgradile ljudske hiše, dodelile njih stanovanja raznim ljudem. Kako leto pozneje so te hiše omenjene ustanove prodale stanovalcem in tako so ti prišleci postali za majhen denar lastniki hiše in zemljišča, ki ga je bil kmet prisiljen prodati po nizki ceni. Enako je bilo v zadnjem
Iskrene čestitke in voščila ob 25-letnici skupnega življenja
MARIJE TOMŠIČ in
JOŽEFA ČEŠČUTA
izrekajo člani prosvetnega društva Sovodnje.
...........
BOMBA V PREDILNICI: VSI DELAVCI DOMOV
Neokusna šala ali kaj drugega. Vsekakor zaskrbljujoč primer, s katerim se ukvarjajo karabinjerske svetogorske postaje, ozadje pa bodo skušali razčistiti tudi sindikati. Včeraj popoldne je neznanec po telefonu sporočil, da je v podgorski tekstilni tovarni nastavljen peklenski stroj, ki bo v kratkem eksplodiral. Za vsak primer so delavce (okrog 500) druge izmene takoj poslali domov, prostore pa natančno pregledali. Seveda, bombe ni bilo. Delavci so tako izgubili nekaj ur dela. Vprašanje je, komu taka dejanja koristijo in kdo se za njimi skriva. Znano je, da bodo prihodnji dnevi odločilni pri reševanju krize tega podjetja, ki traja že tretje leto!
V	zapor zaradi bencina
V	Rubijah so v soboto, nekaj po 21. uri aretirali 27-letnega Giuseppeja Maurija iz Gorice, Carducci-
teva ulica 33. Skupaj s pajdašem (ki pa mu je uspelo pobegniti) je skušal iz parkiranega avtomobila Ettora Bianchija ukrasti nekaj go riva. Zgodilo se je pred gostilno Rubijski grad.
Odpovedal je motor
Posadka patrolnega čolna št. 2054 tržiškega luškega poveljstva je v nedeljo popoldne, tako javlja tehnična služba omenjenega povelj stva, uspešno opravila reševalno akcijo na morju. V bližini svetlob nega znamenja, ki označuje vhod v plovni kanal tržiškega pristani šča, se je znašel v težavah Gian-franco Zanolla. Odpovedal je namreč motor na njegovem, okrog 8 metrov dolgem čolnu. To se je zgo dilo okrog 14. ure. Kmalu zatem je iz pristanišča izplul patrolni čoln. ki je pokvarjeno plovilo zvlekel do turističnega pristana Han-nibal.
njem zgrajena stanovanjska hiša. Razsodba ni v celoti znana, niti ni še jasno, od kdaj velja prepoved odpravljenih zakonskih točk.
Lastniki zemlje v Štandrežu in seveda tudi drugod bodo torej imeli nove možnosti priziva in nedvomno bodo dobili tudi večje odškodnine za svojo zemljo.
Na eni strani je stališče sindikata gradbincev razumljivo, ker so zaskrbljeni za zaposlitveno raven v gradbeništvu, na drugi pa moramo upoštevati tudi pravične zahteve malih kmetovalcev, ki ne morejo kar tako priti ob svojo zemljo.
GLASBENA MATICA
obvešča zainteresirane, da so vstopnice za operno predstavo o Prešernu ki bo v Kulturnem domu v Trstu v petek, 8. februarja, na razpolago v pisarni Glasbene matice v Gorici, Ul. Malta 2. Urad je odprt od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz.
Predavanja
Ženski iniciativni odbor za Pev-mo - štmaver in Oslavje vabi danes ob 20. uri na predavanje dipl, psih. Mirjam Dovečar o vzgoji o-troka. Predavanje bo na sedežu društva Naš prapor.
Ženski odsek PD Sovodnje prireja jutri 6. februarja 1980, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah predavanje dr. Franca Demšarja o vzgoji, pod naslovom Otroci in starši med seboj.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «...unico indl-zio un anello di fumo*. D. Su-therland in F. Racette. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00—22.00 «11 signore de-gli anelli*. Barvni film.
VITTORLA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 16.30 - 22.00 «Terrora dello spazio profondo*.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Aristogat-ti». Barvna risanka.
Nova Gorica in okolica
SVOBODA 18.00—20.00 «39 stopnic*. Angleški film.
DESKLE 19.30 »Resnične zgodbe*. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43.
...................................................inmiuiiiiiiuilll*
DANES POGREB PETRA SIMONITIJA
v Podgori. Tudi Peter je bil med ustanovnimi člani KPI v letu 1921, bil je predsednik Ljudskega odra v tej vasi do leta 1926. Nekaj časa je bil zaposlen pri železnici, iz političnih razlogov so ga tam odpustili iz službe. Zatem se je zaposlil v Katoliški knjigarni v Gorici in tam delal do leta 1947.
Med vojno je iz te knjigarne šlo v partizanske tehnike veliko papirja in drugega tiskarskega materiala. Delali so pri tem vsi, Peter Simoniti je bil v tem zelo angažiran. Z Osvobodilno fronto je sodeloval že od začetka leta 1942. še prej, leta 1937, je s prijateljem Lojzetom Bratužem moral spiti na sedežu goriškega fašija večjo količino ricinovega olja.
Nacisti so ga aretirali v maju 1944 v Katoliški knjigarni, odpeljali so ga v tržaške zapore in ga tam obsodili na smrt. Na prigovarjanje odvetnika Tončiča so mu smrtno kazen spremenili v internacijo in ga odpeljali v Nemčijo, kjer je ostal do 25. aprila 1945, ko so Kaisheim osvobodile francoske čete. Vrnil se je domov. V Podgori je bil izvoljen za predsednika SIAU, predsednika prosvetnega društva «Podgora», bil je vsestransko aktiven.
Ob priključitvi se je preselil v Jugoslavijo, ustanovil v Solkanu, Šempetru Ajdovščini, Vipavi, Dobrovem in Kanalu knjigarne ter postal direktor podjetja do uvokojit-ve v leta 1962. Ni nehal z delom, vključil se je v društvo upokojencev v Novi Gorici in bil njegov predsednik od 1963 do 1974, sedaj pa je bil njegov častni predsednik.
Naj mu bo lahka domača zemlja, sorodnikom pa izražamo naše sožalje.
Ženski iniciativni odbor za Goriško izreka Lini Marinčičevi sožalje ob smrti njene matere Amalije.
Slovenska prosvetna zveza in Prosvetno društvo «Andrej Paglavec* v Podgori izražata pevovodji podgorskega pevskega zbora Marjanu Ci-gliču in njegovi družini sožalje ob smrti tasta Petra Simonitija.
Ni dočakal svojega osemdesetega leta. še pred kakim mesecem se je zglasil v naši redakciji obiskoval nas je večkrat — in se z nami pogovarjal o tem ali onem. o položaju v Italiji, o tem ali onem dogodku nekdanje Podgore. V nedeljo je na tiho odšel s tega s ve ta. Peter Simoniti, doma iz Pod gore, ki se je ob priključitvi leta 1947 preselil v Novo Gorico, je umrl. Njegov pogreb bo danes popoldne ob 15.30. Njegovo truplo bo do na pokopališče v Kromberk prepeljali iz mrtvašnice solkanskega pokopališča.
Pokojni Peter Simoniti se je rodil v Podgori 21.12.1901. Po obisku slovenskih šol v domači vasi je obiskoval nekaj let srednje šole v Gorici, zatem je moral med prvo svetovno vojno nekaj let srednje šole v Gorici, zatem je moral med prvo svetovno vojno v begunstvo v bližino Ljubljane, kol mladenič je bil zaposlen v knjigarni Schment-ner v Ljubljani in tam vzljubil de lo v takem podjetju. Družina se je vrnila domov ob koncu vojne, na šla vas razdejano. Vrnil se je tudi njegov brat Marjan, ki je bil v ruskem ujetništvu in je iz Rusije prinesel domov ideje oktobrske revolucije ter postal, za samih petnajst dni, prvi komunistični župan
BOKS
SP V TEŽKI KATEGORIJI
ZANON VZDRŽAL LE ŠEST KROGOV
Prvak Larry Holmes je zanesljivo zmagal s k. o.
Sanja Lorenza Zanona, da bi postal svetovni prvak v težki kategoriji, so trajala samo 17 minut. Nemara pa je težko govoriti o željah Zanona po boksarskem prestolu, saj italijanski prvak ne more konkurirati z boksarji iz ZDA in menimo, da se je tudi sam zavedal, kakšna bo njegova usoda proti branilcu naslova Larryju Holmesu. Naj povemo samo, da je Holmes imel le 33 nastopov med profesionalci, od teh pa je kar 28 (če vštejemo nedeljskega) zaključil s k.o.
Zanon se je za dvoboj z ameriškim šampionom zelo dobro pripravil, odrekel se je celo naslovu evropskega prvaka v težki kategoriji, kljub temu pa ni mogel iztržiti kaj več kot častnega poraza. Zaslužil pa je čedne denarce, kar je danes v boksu najbolj pomembno.
Dvoboj med Holmesom in italijanskim izzivalcem se je začel dokaj medlo, boksarja sta si bila v prvem
Gomez zmagal
V Las Vegasu. ki je zadnje mesece postal prava prestolnica svetovnega boksa, so si gledalci lahko ogledali še en dvoboj za naslov svetovnega prvaka v petelinji kategoriji.
Spoprijela sta se še nepremagljivi nosilec naslova Gomez in izzivalec Valdez, Gomez je nazorno dokazal, da ie popoln boksar, mogoče najpopolnejši na svetu in se je z Valdezom le poigraval. Slednji ni mogel zdržati več kot šest krogov, saj jih je toliko dobil, da se je sesedel na stol v kotu in ni hotel več nadaljevati dvoboja.
Tako je Gomez zabeležil še eno zmago in dokazal, da v petelinji kategoriji ni boksarja, ki bi mu lahko odvzel naslov svetovnega prvaka.
Saračevič 20,57 s kroglo
BUDIMPEŠTA — Na dvoranskem tekmovanju je Vlatko Saračevič dosegel nov odličen jugoslovanski rekord v metu krogle z 20,57 m. To je drugi najboljši met v zgodovini jugoslovanske atletike za rekordom, ki ga drži Milič na odprtem z 20,58 m.
«Poka! Zgornjega Jadrana» Olimpiji
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Ljubljanska Olimpija je prvič v svoji zgodovini osvojila nogometni «Pokal Zgornjega Jadrana*, ki se že vrsto let odvija na Reki. V finalnem srečanju so nogometaši ljubljanskega prvoligaša premagali Rije-ko, sicer šele po streljanju enajstmetrovk, vendar povsem zasluženo.
Turnirja za «Pokal Zgornjega Jadrana* sta se poleg Olimpije in Rije-ke udeležili še Sloboda iz Tuzle in ZTE (Madžarska), moštvo, ki ga je Olimpija premagala v polfinalu.
Olimpija, ki je s svojo igro presenetila, je torej povsem zasluženo prva. Varovanci trenerja Vara-giča so dokazali, da so kondicijsko skoraj popolnoma nared, manjka jim še zbranosti pred nasprotnikovim golom. Neučinkovitost pa se da do začetka prvenstva odpraviti, saj razpolaga Olimpija z dobrimi strelci, poleg tega pa se je od služenja vojaškega roka vrnil tudi kapetan zelenih Tone Rožič, ki bo brez dvoma ojačil ljubljansko prvo vrsto. Na re-škem turnirju so se torej nogometaši Olimpije izkazali, posebno velja pohvaliti vratarja Vugdaliča, ki je bil proglašen tudi za najboljšega branilca mreže turnirja.
Livers 17 m v troskoku
LOS ANGELES — Na atletskem mitingu v dvorani v Los Angelesu je Američan Ron Livers skočil v troskoku natanko 17 m. To je najboljši izid doslej v ZDA v dvoranah.
Udinese zopet praznih rok
Položaj Videmčanov na lestvici je zaskrbljujoč - Trener Orrico dal ostavko - V derbiju kola v Turinu Juventus je premagal Milan
V italijanski nogometni A ligi so v nedeljo odigrali 19. kolo, oziroma 4. povratno. Glavne značilnosti tega kola pa so v kratkem naslednje: skupno so gledalci videli štirinajst zadetkov, tri tekme so se končale brez zmagovalcev iri golov, prednost vodečega Interja se je povečala za točko, ob skoraj že obsojeni Pescari je položaj enajsterice
Ascoli - Pescara Avellino - Catanzaro Cagliari - Udinese Fiorentina - Torino Inter - Bologna Juventus - Milan Perugia - Lazio Roma - Napoli Matera - Genoa Sambenedettese - Monza Sampdoria - Vicenza Forli - Triestina Barletta - Sorrento KVOTE
13 — 15.810.200 lir 12 —	621.000 Ur
1
1
1
1
X
1
X
X
2
1
X
X
1
uiiiiiiiiHiiiaiiiiiiiHitiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimTniiiiitiirmiiiiiB
KOŠARKA
V PRVENSTVU A-2 LIGE
Lorenzo Zanon
krogvj^ izenačena, vendar gledalci so imeli "vtis, da Holmes si ni posebno prizadeval in je raje nadzoroval nasprotnika, oziroma čakal na ugodni trenutek, da ga mahne s svojo topovsko desnico. Zanon se je Holmesu spretno izmikal, bil je zelo gibčen. čeprav ni šampiona nikoli resneje udaril. Skratka, vsi so samo pričakovali, kdaj bo prvak v težki kategoriji verzije WBC sprožil svoj napad. Vendar to se ni zgodilo niti v drugem Li niti v tretjem krogu, ki sta bila povsem enaka prvemu.
V četrtem krogu je Holmes krenil v odločen juriš, dvakrat je spravil na tla izzivalca, enkrat pa je bil .sodnik prisiljen Zanona stoje šteti. Ko je vse kazalo, da je dvoboja konec, je gong rešil izzivalca, ki je prestal tudi peti krog brez posebne škode. Proti koncu šestega kroga pa je Holmesova desnica zapečatila uscdo izzivalca. Z močnim krošejem je prvak udaril izzivalca v obraz, ta pa ni mogel več nadaljevati dvoboja.
Lorenzo Zanon tako ni mogel posnemati legendarnega Prima Car-nere. dokazal pa je. da mu volje in prizadevnosti ne manjka, čeprav nima dovolj sposobnosti, da bi postal prvak v težki kategoriji.
PO ZMAGI NAD P0STALM0BILIJEM TRŽAČANI SAMI NA VRHU LESTVICE
Hurlingham je praktično že v višji ligi - V soboto proti Honkyju
Hurlingham — 104:82 (59:36)
Postalmobili
HURLINGHAM: Bradley 24, Lau-rel 37, Meneghel 8, Baiguera 11, Dordei 8, Ritossa 12, Scolini 2, Ja-cuzzo 2, Tonut, Pieri.
POSTALMOBILI: VVilber 22. Young 14, Perin 6, Dalla Costa, Mašini,-Fantin 26, Mellila 12, Becchini, Ut 2.
SODNIKA: Fiorito iz Rima in Ra-nieri iz Reggio Calabrie.
PROSTI METI: Hurlingham 10:12, Postalmobili 18:25.
PON: Meneghel (40).
HurUngham je žel še eno pomembno zmago na svoji poti do A-l lige. Po tem ponovnem uspehu tržaške ekipe lahko rečemo,' 'da je Umbardijeva vrsta praktično že v skupini najboljših, z vso verjetnostjo pa tudi na enem od prvih dveh mest. ki zagotavljajo kvalifikacijske tekme za vstop v «play-offe», ki bodo določili državnega prvaka.
Tudi v nedeljski tekmi je Hurlingham dokazal, da je letos za razred boljši tekmec od ostabh ekip. Tržačani so z razpoloženimi Laurelom, Bradleyem in Baiguero takoj povedli. nato pa brez težav upravljali pridobljeno prednost do konca tekme. Zaman je bil torej ves trud Fantina, VVilberja ter veterana Mel-lile, da bi spet spravili izid v dvom.
Seveda gre velik del zasluge za letošnje uspehe trenerju Lombar-diju, ki je odlično uigral to eki-
117:88
69:61
92:116
89:83
85:82
po, ki je med najnižjimi v A ligi, a predvaja izredno rentabilno igro.
IZIDI 23. KOLA Bancoroma - Pagnossin Diario - Honky Acentro - Mercury Šarila - Liberti p.p.
Canon - Mecap Hurlingham - Postalmobili 164:82 Mobiam - Rodrigo	66:68
LESTVICA
Hurlingham 34, Pagnossin 32, Mer-cury in Bancoroma 30. Canon 28, Liberti 26, Rodrigo in Mecap 22, Mobiam in Šarila 20, Honky 18, Diario 12, Acentro 8.
PRIHODNJE KOLO (10. 2.) Rodrigo - Mercury; Mecap - Liberti; Canon - Postalmobili; Mobiam - Bancoroma; Honky - Hurlingham (9. 2. tudi po TV); Acentro - Šarila.
A -1 LIGA
Tri kola pred koncem je Billy še bolj utrdil svoj položaj na vrhu lestvice z zanesljivo zmago nad Jol-lyjem. še vedno pa se bije boj za drugo mesto med Sinudynejem (ki je z razpoloženim Caglierisom odpravila Arrigoni) in Emersonom (Morce 42 točk).
Sicer pa so ostali trije kandidati za vstop v «play-offs» Gabetti, Arrigoni in Pintino, za kvalifikacijske
Komentar Mirka Novosela
SPLIČANI ZMAGALI V SARAJEVU
Končal se je prvi del prve jugoslovanske košarkarske lige. In končal se je s presenečenjem:
Bosna ie namreč doma izgubila proti Jugoplastiki in je tako zamudila edinstveno priložnost, da bi si že po prvem delu prvenstva praktično zagotovila naslov letošnjega prvaka. Če bi namreč Sarajevčani premagali Spličane. bi bili na vrhu lestvice kar s štirimi točkami prednosti. S tako prednostjo bi Bosna verjetno že imela naslov v žepu.
Zmaga Jugoplastike v Sarajevu pa je bila povsem zaslužena. Spličani so v drugem delu tekme celo vodili s 13 točkami razlike, to prednost so nato tudi strumno obdržali, da bi na koncu povsem zasluženo zmagali s sedmimi točkami razlike.
Za delno presenečenje ie v tem kolu poskrbel tudi Zadar, ki je v Beogradu premagal domači Beko s košem, ki ga je sekundo pred koncem dosegel odlični Skroče. Po izredno uspešnem startu pa postaja sedaj položaj beograjske ekipe dokaj zaskrbljujoč.
In za'veliko presenečenje je tokrat poskrbela Šibenka, in to ne toliko zaradi zmage nad Crveno zvezdo kot zaradi velike razlike (kar 3B točk), s katero so odlični Stavnic in tovariši premagali Beograjčane.
Če je bila zmaga Cibone doma nad Borcem predvidena, pa zopet velja omeniti uspeh Rabotničkega v sicer dokaj poprečni igri nad Iskro Olimpijo, ki očitno v gosteh niti približno ne zaigra tako kot pred domačim občinstvom.
V	nedeljo pa je v mestnem derbiju Partizan le odpravil Rad-ničkega LMK, ki je igral brez svojega boljšega košarkarja Jariča.
Prvi del je torej za nami. Bosna vodi pred dvojico Jugopla-stika - Zadar. Sledi vrsta moštev na tretjem mestu. V borbi za izpad pa je zapleteno kar pet ekip. Lestvica izgleda zelo originalno sicer pa je bilo prvenstvo doslej zelo izenačeno, v vsakem kolu je prišlo do nekaterih presenečenj, srečanja so se končala z minimalno razliko
Če je bilo prvenstvo zarodi tega doslej zelo zanimivo, pa, žal, moramo tudi priznati, da je kakovost jugoslovanske košarke znatno padla.
IZIDI 11. KOLA
V	SKOPJU: Rabotnički - Iskra Olimpija Ljubljana
V	ŠIBENIKU: Šibenka Crvena zvezda Beograd
V	ZAGREBU: Cibona - Borac čačak
V	SARAJEVU: Bosna - Jugoplastika Split
V	BEOGRADU: Beko - Zadar
V	BEOGRADU; Radnički LMK - Partizan Beograd
101:94
104:68
97:93
72:79
88:89
80:91
LESTVICA
Bosna 16; Jugoplastika in Zadar 14: Cibona. Iskra Olimpija, Crvena zvezda in Radnički LMK 12; Šibenka, Borac, Beko, Ra botnički in Partizan 8.
PRIHODNJE KOLO (9. 2.)
Radnički LMK - Crvena zvezda; Šibenka - Jugoplastika; Bosna Borac; Cibona - Iskra Olimpija; Rabotmčki - Zadar; Beko -Partizan.
tekme s prvouvrščenima v	A - 2 ligi
Grimaldi in Jollv, nekaj	možnosti
pa ima še Antonini.	
IZIDI 23. KOLA	
Superga - Antonini	70:80
Sinudyne - Arrigoni	91:80
Eldorado - Grimaldi	80:101
Scavolini - Gabetti	72:84
Billy - Jolly	109:75
Pintinox - Isolabella	89:76
Emerson - Fabia	115:74
LESTVICA	
Billy 40, Emerson in Sinudjme 36, Gabetti 32, Arrigoni 30, Pintinox 28, Grimaldi 26, Jolly 20, Antonini 18, Superga 16, Scavolini 14, Isolabella in Fabia 12, Eldorado 2.
PRIHODNJE KOLO (10. 2.)
Antonini - Eldorado; Gabetti -Jolly; Arrigoni - Scavolini; Grimaldi - Billy; Sinudyne - Emerson; Fabia - Pintinox; Isolabella - Superga.
Marko
V PRIJATELJSKI TEKMI
Domovi naraščajniki premagali borovec
66:48
Dom Gorica — Bor (36:21)
DOM GORICA: Bric 2, Bavcon, Feri 14, Fajt, Košuta, Čandek 4, Pisk 10, • Kocjančič, Cej 10, Butko-vič 2, Florenin 6, Komel 18 BOR TRST: Križmančič 9, Žer-jul, Krevatin 19, Rudeš 2, Kozlovič 6, Lukan, Struna 12, Šik.
V četrtek je naraščajniška ekipa Bora odigrala prijateljsko tekmo proti Domu iz Gorice. «Plavi» so uspešno igrali le v prvem delu
1.	— L Blasco Pidone
2. Taniotta
2.	— L Quteifa
2. Terzio
3.	- L Dan
2. Irone
4.	— L Ciopa
2. Pasindo
5.	-1. Elda
2, Dalsole
6.	— L Pipaus
2. Van Der Bos
X
1
2
1
2
1
1
2
2
X
1
2
KVOTE
12 - 3 231.464 lir 11 - 177.000 lir 10 - 21.500 lir
tekme, nato so popustili. Goričani so to izkoristili ter zasluženo zmagali. V Borovih vrstah se je izkazal Krevatin, v drugem polčasu pa sta dobro zaigrala Struna in Križmančič. Pri Domu sta se odlikovala Feri in Komel.
K.B./S.A.
ROKOMET
Partizan izpadel
Rokometaši Partizana so se poslovili od nadaljnjega tekmovanja za pokal evropskih-prvakev.-i-V- povratni četrtfinalni tekmi so izgubili z za-hodnonemškimi	prvaki. Grossvval-
stadt S' i7:21. Sieer-pa sb-scBjčlo-varčani domačinom skozi vso tekmo dobro upirali, odločitev je padla šele v 40. minuti, ko sta izredno pristranska sodnika izključila Proda-niča.
Več sreče pa so imeli v četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih pokalnih zmagovalcev rokometaši Borca, ki so kljub presenetliivemu porazu na svojih tleh izločili švicarskega prvaka BS'7 Bern.
iz Vidma vse bolj zaskrbljujoč.
Tokrat je bilo osrednje srečanje kola v Turinu med Juventusom in Milanom. Med samim srečanjem je prišlo do neverjetnih preobratov. Vse je kazalo, da bodo gostje zmagali, saj so tudi prvi prišli v vodstvo. Če je prvi gol dosegel igralec Milana, je drugega prav tako in sicer Maldera. ki je žogo preusmeril mimo nemočnega vratarja Al-bertosija v lastno mrežo. Končni izid pa je postavil izredno prizadevni Bettega.
S klasičnim izidom je Avellino premagal Catanzaro. Po tej zmagi se je Avellino povzpel pod sam vrh razpredelnice. položaj Catanzara pa je vse bolj zaskrbljujoč.
Nogometaši iz Vidma so se vrnili iz Cagliarija praznih rok. Vsekakor je potrebno omeniti, da je sreča tokrat gostom obrnila hrbet. Že v 7. minuti je Catellani presenetil lastnega vratarja z avtogolom, ki je Udinese praktično iztiril. Za nameček je trener Orrico podal odstav-ko, kar pomeni, da je položaj novinca v tej ligi vse več kot dober.
Solidni Ascoli res ni imel velikih težav s Pescaro, ki je z eno nogo že v nižji ligi, medtem ko je Fiorentina osvojila dve zlata vredni točki, se kriza Torina še nadaljuje. Glede na razplete na drugih igriščih je Inter s točko več kot zadovoljen.
O ostalih dveh tekmah, ki sta se končali brez zadetkov, pa res ni kaj reči.
IZIDI 19. KOLA
tan Bogoevski je bil proglašen za-najboljšega igralca turnirja, Male-vič se je žal, poškodoval, nagrajen je bil tudi najmlajši igralec turnirja, 17-letni Kafanovič od Mo-driče.
KONČNI VRSTNI RED Jugoslavija A 6, Jugoslavija B 4, Modriča 2, BiH 0.
SMUČARSKI TEK
Ascoli - Pescara	3:1
Avellino - Catanzaro	2:0
Cagliari - Udinese	3:1
Fiorentina - Torino	1:0
Inter - Bologna	0:0
Juventus - Milan	2:1
Perugia - Lazio	0:0
Roma - Napoli	0:0
LESTVICA
Inter 27, Milan 22, Juventus, Perugia, Roma in Avellino 21, Ascoli in Cagliari 20, Bologna, Lazio in Napoli 19, Fiorentina in Torino 18. Catanzaro 15, Udinese 14, Pescara 9.
PRIHODNJE KOLO (10. 2.)
Bologna - Avellino, Cafcnzaro -Cagliari, Lazio - Ascoli, Milan - Perugia, Napoli - Inter, Pescara - Fiorentina, Torino - Roma, Udinese -Juventus.
Norvežan Braa v formi
Na norveškem prvenstvu v smučarskih tekih je v Etskerju dvakrat slavil Oddvar Braa, ki je zmagal na 15 in 30 km.
To je bil že njegov 14. naslov, še posebej je bila zanimiva tekma na 15 km, v kateri so vsi pričakovali oster boj med Braajem in drugim najboljšim norveškim tekačem Aunlijem. Slednjega pa je med tekom zgrabil krč. tako da je bil na cilju šele sedemnajsti.
OBVESTILO
Atletska sekcija ŠZ Bor
obvešča, da bo v sredo, 6. 2., ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» seja odbora sekcije.
Boris Vitez (na sliki med metom) je eden najboljših košarkarjev A dranove peterke, ki se bori za prestop v C-2 ligo
KOŠARKA
TURNIR ZA PRESTOP V C-2 LIG?
Zelo pomembna zmaga Jadram
Naši košarkarji so ob podpori svojih številnih navijačev premagali Spilimbe)?
Jadran — VIS 92:79 (49:46)
Spilimbergo
ODBOJKA
TURNIR V IL1DŽI
«Plavim» prvo ‘mesto
ILIDŽA — Po izredno uspešnih pripravah na Koranu so se najboljši jugoslovanski odbojkarji udeležili še 11. tradicionalnega igmanskega marša*.
Poleg A in B reprezentance so nastopili še lanski prvak Modriča ter selekcija BiH. Po pričakovanjih je zmagala Jugoslavija A, ki je naletela na najhujšega nasprotnika v B selekciji. Slednji so vodili že z 2:0, toda potem so se Bogoevski in tovariši razigrali in zmagali. Kape-
JADRAN: A. Sosič (k) 4, Udovič, K. Starc 20, V. Sosič 2, Kraus 4, I. Starc 8, Ban 24, Čuk 10, B. Vitez 20.
VIS: Viale, Mazzon 2, Gri 6, Zanon, Serena 8, Cecco 28, De Ste-fano 4, Virili 22, Bagnarol 9
Prosti meti. Jadran 2:5, VIS 11:16
V dnevu, ko je prišla na dan vsa zvestoba in privrženost naših ljubiteljev košarke, saj je ekipi v Spilimberg sledilo gotovo več kot 150 navijačev, je Jadran odigral svojo daleč najboljšo tekmo letošnjega prvenstva. Nagrada za to je bila seveda zmaga, za mnoge povsem nepričakovana ne pa za naše fante, ki so naigj-išpe stopili prepričani o svoji sposobnosti.
Činiteljev, ki so prinesli velik sobotni uspeh, je toggj več. Jadranovi navijači so več kot šesti mož na igrišču, saj ob vsakem svojem vzkliku vlivajo igralcem novih moči. Ob takem spremstvu je res težko, ne dati vsega od ■ sebe. Drugo dejstvo je, da na klopi sedi res odličen trener, Jože Splichal iz Novega' mesta, ki je doslej pokazal veliko znanje in trdo roko. Kot tretje, in ne nazadnje, pa moramo še pohvaliti vso moštvo, ki je v Spilim«-bergu pokazalo, da so sadovi šti-

Posnetek z občnega zbora
Opčinah
iiiMiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiitimiimiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiittiiiii
rih - petih treningov na teden gotovo obilni.
Tekma je bila nedvomno na visoki tehnični ravni. Prva peterka domačinov je sestavljena iz starejših, vendar dobrih košarkarjev, med katerimi, izstopa hitri in točni Virih in dvometraš Cecco. ki je še lani igral pri Postalmobiliju. Individualna obramba bi lahko bila proti takim posameznikom nevarna, izkazalo pa se je, da je dobro izpeljana kolektivna obramba «mož -moža* še najučinkovitejše orožje naše ekipe.
Jadranovci so namreč v soboto slavili predvsem po zaslugi odlične igre v obrambi, tako da so domačini pet minut pred koncem ostali popolnoma brez moči. Dotlej je bilo srečanje, vseskozi izenačeno, čeprav, so bili jadranovci staibd *v vodstvu. Torej pohvala gre predvsem za izvrstno igro na svoji polovici igrišča, v napadu pa je slovenska peterka pokazala običajno učinkovito igro. Na začetku je dobro zadeval Ban, ki je izkoriščal prosti prostor pod košem. Ko pa so domačini s cono 2-3 škušali omejiti Jadranovo igro pod košem, pa se je razigral Klavdij Starc, ki je zmagi gotovo dal svoj odličen pečat.
Skratka, sijajna zmaga slovenske ekipe, ki je naredila velik korak na poti napredbvanja. Treba je še obdržati zbranost, ker je sedaj vsaka tekma nevarna. Nimamo pa nobenega dvoma, da bodo znali jadranovci sobotno košarkarsko predstavo še ponoviti.
Na koncu še dve pohvalni besedi za zelo mlada sodnika iz Tre viša, ki sta pripomogla, da je bija tekma res pravi spektakl.
IZIDI L KOLA Spilimbergo - Jadran Sagrado - R. Palmanova San Marco - Die’Nai Be.
lUti'
začeli srečanje — 12:11 v 8. rnin ^ nato so krepko popustili — 24:4^ koncu prvih dvajset minut, z® sljiva igra od 1. do 10. minute^ gega polčasa — delni izid nato ponovno polom — 6:36. - ^ vsemu je tekma bila zelo kortf za vse, saj so igrali vsi ložljivi igralci in so v drugi PLj vici srečanja stalno branili v
53:£
67:^
1-3-1.
SKUPINA A IZIDI 11. KOLA SGT - Libertas Polet - Kontovel Alabarda - Inter A Počitek: Don Bosco A LESTVICA
SGT 18, Don Bosco A 16, *-.m. vel 14, Inter A 12, Polet 4, ** barda in Libertas 2.	. -jo
SGT. Kontovel in Libertas l*T tejupo' več
Kon***'
PRIHODNJE KOLO. ^ ^ f
Libertas - rolet (9.2. oo Trstu, Vrdelska cesta); Don
A - AlahnrHa* Tnfpr 1004 " ^
82:93
84:81
76:69
LESTVICA
Jadran, Sagrado in San Marco 2 Spilimbergo, Die’Nai in Robur Palmanova 0.
PRIHODNJE KOLO Jadran - San Marco (9. 2. ob 19.30 v Dolini); Die'Nai - Sagrado; Robur Palmanova - Spilimbergo
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Danes v zaostali (ekmi Bor prod Scoglicdii
HOKEJ NA LEDU
tu .Nlit V KOBe,NHAVNU
Jugoslavija prva
KOBENHAVN — Hokejska reprezentanca Jugoslavije je že drugič zaporedoma osvojila prvo mesto na turnirju za pokal «Pondus», na katerem so igrale še reprezentance Danske, Madžarske in Bolgarije. Dragoceno lovoriko je uspelo doslej osvojiti dvakrat le še Madžarski, po enkrat pa ČSSR, Avstriji, Bolgariji in Norveški.
Ne glede na to da so Jugoslovani izgubili srečanje z Madžarsko s 3:2, so osvojili dragoceno lovoriko, ker so imeli razliko v golili. K temu uspehu so prispevali tudi domačini, ki so premagali Madžare v zadnjem srečanju s 7:3. Jugoslovani so premagali Dansko z 10:2 (1:0, 4:2, 5:0), Bolgarijo pa z 11:1 (1:1, 4:1. 5:0).
KONČNA LESTVICA Jugoslavija	3	2	0	1	23:6	4
Danska	3	2	0	1	18:13	4
Madžarska	3	2	0	1	11:11	4
Bolgarija	3	0	0	3	3:25	0
Presenetljiva zmaga Kanade
Hokejsua reprezentanc. Kanade, ki se pripravlja za olimpijski tur nir v Lake Placidu, je v prijateljski tekmi nepričakovano gladko premagala ČSSR s 6:3.
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Triestini še ena točka
Tržačani so v Forliju igrali neodločeno brez gola
Tudi iz Forlija se je Triestina vrnila s točko. To je bila že četrta tekma, ko nogometaši iz Trsta niso dosegli nobenega gola. To je prav gotovo tudi najboljši pokazatelj, da je napad Triestine dokaj sterilen tako v gosteh kot tudi na domačem terenu. Tako je bilo tudi na tem gostovanju. Ne glede na tak razplet pa je Triestina še naprej na tretjem mestu lestvice skupaj s še dvema ekipama. Tržačane je tokrat dohitel Rimini, ki je visoko premagal Piacenzo, ki ima sedaj enako točk kot Tržačani. Slednji so odščipnili točko tudi Cremoneseju, ki je ostal doma praznih rok. Za nameček je igral neodločeno še vodeči Varese, kar pomeni, da ostaja njegova prednost še naprej ista.
O tekmi v Forliju bi lahko rekli samo, da so gostje osvojili točko, toda sodnik jim je razveljavil po vsem regularen gol. ker se je prestrogo držal nogometnih pravil. Do razveljave je mišlo zato, ker je Co-letta preglasno klical na soigralca Magnocavalla, naj mu žogo poda.
Vsekakor pa je delitev izkupička najboljše plačilo za oba.
IZIDI 18. KOLA Alessandria - Mantova Biellesg - Sanremcse Cremonese - Treviso Fano - Varese Forli - Triestina Lecco - Pergocrema Novara - S. Angelo Lod. Reggiana - Casale
0:1
1:3
0:2
1:1
0:0
1:1
3:2
0:0
3:0
Rimini - Piacenza
LESTVICA
Varese 27, Cremonese 23, Rimini Triestina in Piacenza 22, Fano 21 Sanremese 19, Treviso, Forli in Ca šale 18, Reggiana in Novara 1~, S Angelo Lodigiano 16. Mantova in A lessandria 13, Lecco 11, Pergocre ma 10, Biellese 7.
PRIHODNJE KOLO (10. 2.)
Casale Fano, Mantova - Rimini, Pergccrcma - Forli, Piacenza - Biellese, S. Angelo Lodigiano - Cremonese, Sanremese - Lecco, Treviso -Novara, Triestina - Alessandria, Varese r Reggiana.
Promocijsko prvenstv, je sicer prekinjeno (drugi del se bo pričel v soboto), odigrali pa so nekaj zaostalih tekem; največ je presenečenje je poraz Stelle Azzurre proti Ferroviariu z 68:72, medtem ko je Scoglietto premagal Inter Milje, kot je bilo predvideti s 83:67.
Drevi bo na sporedu srečanje med Borom in Scogliettom in če bodo borovci zmagali, se bodo pridružiti Rifleju ter Stelli Azzurri na samem vrhu razpredelnice.
Tekma bo ob 20.15 v Ul. della Valle.
LESTVICA
Stella Azzurra in Rifle 18, Bor (n Ferroviario 16, Barcolana 14, CUS 12, Kontovel in Scoglietto 10, Edera in Inter Milje 6 Alabarda in Gran di Motori 2.
Bor in Scoglietto imata tekmo manj.
KADETI
Servolana — Bor 107.51 (49:24)
BOR: Devetak Merku 4, (2:6), Škerl 2, Schillani 5 (3:11), Gerdol (k) 12, Švara 6, Gregori (0:2), Lo kar 18 (2:4), Kosovel 4 (0:1). SODNIK: Scuderi (TS)
Borovi kadeti so v nedeljo doživeli svoj najhujši poraz v tem prvenstvu proti Servolani, ki je nesporno najboljša ekipa te skupine. Fantje so se tudi tokrat zelo slabo znašli ob nasprotnikovem »pressingu* in pri tem zgubili o-gromno število žog. Morali so tako prvič v letošnj; sezoni kloniti s stotico Za tak rezultat sta bili krivi slabi drugi polovici obeh polčasov: splavi* so namreč zelo dobro
A - Alabarda: Inter 1904 počitek: Kontovel.
SKUPINA B IZIDI 11. KOLA Saba - Don Bosco C Don Bosco B - Inter B Stella Az. - Ferroviario Servolana - Bor
LESTVICA	20.
Don Bosco B in Servolana ^ Inter B 14, Saba 12, Ferrovia*'*" t1)
Qtnl 1 o	A Rm* A T~1r)TT P
109f,
78:6“
Stella Azzurra 6, Bor 4, Don C 2.
PRIHODNJE KOLO ««■
Saba - Stella Azzurra; Don " ^ co B - Bor (9. 2. ob 19.00 v Ul. dellTstria); Inter B - Don C; Ferroviario - Servolana.
NARAŠČAJNIKI j Italsider — Bor 71:90 (3*.
BOR:	Križmančič 2, Koz1'7
Volk, 24 (4:9), Civardi, TavCP, (2:6), Bradassi 36 (10:22). »ja (k) 5 (1:2) Šik (0:3), De tar*1 (1:8).
SODNIK: Scuderi	. .
Borovci so želi svoj drug* poredni uspeh v naraščaji**^ prvenstvu ter tako (predviden*'* pj končno) zapustili zadnje meS^nif lestvici. Velik del zasluge z.a -
starejšim klubskim tovarišen^j, i-i.—, predvsem na bil odličen pod
tem mislimo predvsem na sija, ki je bil odličen po' košema, na De Carlija in ’L|ii ki sta bila zelo uspešna v n31cti' čeprav sta mogoče nekoliko F ravala v solo akcijah. . rejtf.
Od starejših bi omenili dober nastop Strune, ki je manj vidno, a izredno požrtvo delo v prid soigralcev ter _ ^ nastop Kozloviča, ki je s*ce‘:e malo treme v napadu, a -* izredno borben v obrambi.

v*
IZIDI 8. KOLA Inter Milje - Ferroviario Alabarda Don Bosco Italsider - Bor Počitek: Kontovel
LESTVICA Alabarda in Ferroviario jjiC Bosco 10, Inter Milje 6. Bor tovel in Italsider 2.
Kontovel ima tekmo manj-
PRIHODNJF KOLO ■/ Don Bosco - Italsider; Fefr jjilf - Alabarda; Kontovel - Inter (10.2. ob 9.30 na Kontovelu)-Počitek: Bor
DEČKI
IZIDI 10. KOLA Bor - Sokol Don Bosco - Alabarda Ferroviario Saba Inter 1904 - Ricreatari Počitek: Polet
LESTVICA


Tir
d
Alabarda 18, Don Bosco 9 Sokol »'
1904 in Ferroviario 12, ba 4, Ricreatori 2, Polet 0.
Polet ima tekmo manj;
PRIHODNJE KOLO h/ Ricreatori - Don Bosco, A*“ k' - Bor (10. 2. ob 10.00 v Trs ^l? Petracco); Polet - Ferrovia1 ^ 2. ob 11.00 na Opčinah); ^ Inter 1901.
Počitek: Sokol.
primorski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT #
5. februarja 1980
Nfl NEDELJSKEM VELESLALOMU V FORNI Dl SOPRA
Vec kot 200 smučarjev m 2. Pokal Skdanc»
^rvo m®sto tudi letos osvojili predstavniki SK Snežinka iz Ljubljane* Lepo so se izkazali tudi tekmovalci SK Devin in ŠD Mladina
dvesto smučarjev vseh ,s Tržaškega, Goriškega in v poljane je nastopilo v nedeljo v »J*0? dl Sopra na tekmovanju 'teslalomu za «2. pokal Skdanc*.
kletmi fJričak°vati, so levji
kluba na letos
lmkv zma®	odlični smučarji
Pijanskega smučarskega ki ki so tako kot lani r*™Wanju v Saurisu tudi 1 Sta?-1 P0*58* Skdanc, dar uredniki® *5^*n,enr*tega kriškega glasila.
dobro pa so se izkazali tudi j™*°valci smučarskega kluba De-i»bd j tekmovalci kriškega šport-društva Mladina; društvi sta na o,:111 ekipni lestvici zasedli drugo "teoma tretje mesto.
Ječarji iz Ljubljane, s katerimi “b športni delavci sodelujejo že 10 let, so odnesli skupno kar de-jy Prv'd mest, medtem ko je SK Sim Psvo-in štiri zmage, Polet dve, staV6nslco P'aninsko društvo iz Tr-■ Pa eno. Nastopili so predstavni-
•"'iiiii
ki 14 društev, tekmovanje pa se je odvijalo na dveh progah, kar je zahtevalo precej organizacijskega truda s strani prirediteljev, ki pa so zelo dobro izpeljali celotno tekmovalno prireditev. V poznih popoldanskih urah je bilo v Forni di Sopra tudi nagrajevanje najboljših smučarjev in ekip.
Rezultate in lestvice drugega pokala Skdanc bomo objavili v naši jutrišnji številki, (st)
Koch 6"11 na 50 m
GRENOBLE — Kljub temu da atleti in atletinie NDR ne bodo nastopili na letošnjem evropskem dvoranskem prvenstvu, dosegajo odlične izide. Kochova je pretekla 50 m v najboljšem času na svetu 6”11, V prvem nastopu v Grenoblu pa je bila samo za 5' stotink počasnejša.
Rosemarie Ackermann je spet skočila 194 cm, Beck pa je pretekel 400 m v 46”91.
NOGOMET,
V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
Brežani prepustili ves izkupiček Rosan
Srečanje je bilo zelo izenačeno - Vesna (kljub dobri igri) ni imela sreče - Zasluzen uspeh Bazovcev - Primorje ni zaslužilo poraza - Libertas premočan za Trebence
Breg — Rosandra 0:1 (0:0)
BREG: Micor, Samec, Klun, Daz-zara, Ražem, Dagri, Zonta (Tritta), Azzolin, Fiorella, Strnad, Ciguj.
ROSANDRA: Dapas, Gulič, Hlača, Somma, Kodarin, Mihelčič, Schettini, Pichierri, Kirchmajr, Cu-satelli, Martin.
STRELEC: V 37. min. d.p. Kirchmajr.
Dolinski občinski derbi se je tokrat končal z zmago Rosandre, ki se je tako oddolžila za poraz iz prvega dela prvenstva (zmagal je tedaj Breg, prav tako z 1:0).
Kljub slabemu igrišču, so številni navijači prisostvovali borbeni tekmi, v kateri so videli tudi precej strelov na vrata.
V prvem polčasu sta si bili ekipi popolnoma enakovredni in tudi priložnosti za gol ni manjkalo. Prvo je imela v 13. min. Rosandra, vratar Micor pa je odlično posegel in rešil svoja vrata. Samo nekaj minut

^OGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
PRESENETLJIV IZID DERBIJA
Sovodnje so nepričakovano iztrgale Mladosti točko - Prepričljiv uspeh Krasa
Sovodnje - Mladost 2:2 (0:1)
SOyODNJE. Uršiči R petejan, (o]-, k, Tomažič (Butkovič), Fer-®agon, Kodrič, E. Petejan, l<*emn, Miloch, Vižintin.
: a. Gergolet, L. Fran-C’.Pahor, L. Gergolet, Uljan, j p,°L Lavrenčič (D. Gergolet), ftll; rg°Iet- G. Ferfolja, K. Fer-*• D- Frandolič.
Hr^BLCI: K. Ferfolja v 35. min.; D t^110 (11-metrovka) v 65. min ; vij ^ndohč v 76. min. ter Butko-v 90. min.
ltljJ^OMBE: gledalcev 300: iz-ViM f.na (zaradi dveh opominov) yrem . ,in D. Frandolič; sončno ne; igrišče v dobrem stanju.
lj^ted*°čen vsekakor predstav-^nečenje, saj sta se srečali DjJw’ ** zasedata L, oziroma zad-na lestvici. Stvarnost na je Pa je bila drugačna. Gost-So namreč igrali nezbrano ter
neka ■ 5rvern delu tekme zapravili •način-1* Priložnosti, dokJu.Pa s° igrali odločno ter so ki s« okoristili priložnosti za gol. p ^ jim ponudile, bgjj^ačetni, umirjeni fazi so Do-Vrat- aca Pričeli oblegati Uršičeva V teli trenutkih so igralci kvcem zapraviii srečanje. Krape nJ? .So se namreč ponudile le-k0 rlložnosti, da bi prešli v viso-stiti h0, a jih niso zna'i izkori-čanL ,,k° da r.o v prvem delu sre-s vT., nsogli le minimalno prednost y r °m Ferfoljo.
kferpte^m polčasu pa se je igra kovjgj Poslabšala. Po začetni, ena-°strejTni (azi- so Doberdobci znova odofif Pritisnili in se tako večkrat drj£u y Jbrambi ter dovolili Ko-sečne ln Matkoviču (po nekajme-igrai) .Premor-i je tokrat znova za-1Jena* • ste šla v protinapade. Do k° jeenJa je prišlo v 65. minuti, bad Vi«!3.111*60 napravil prekršek te%i« ■ lnom- Najstrožji strel je *° Kr { Fiorenin. Kaj kmalu pa Nak^i Ponovno zaigrali na i*1 po prostem strelu je Vewp- llc dosegel res imeniten gol. 8°lporn	gostie mislili, da je
toftOvrT61”1 Kotovo zmago in so se 0 zaprli v obrambi. Kot mrzla ---------------------------------
^Hnf-e-nu uslužbencu Viliju iTl,„u je žena Adela povila tefloroj enčka
s	BORISA
staršem iskreno če-obii ' Golemu Borisu pa želi u° sreče
Združenje slovenskih sPortnih društev v Italiji
za gol. Do-
Priznanje
Primorskega dnevnika
Četrti letošnji slovenski derbi med Sovodnjami in Mladostjo se je zaključil brez zmagovalca in poraženca. Sovo-denjci, ki so bili do nedelje na zadnjem mestu lestvice, so pred domačim občinstvom (končno smo videli veliko ljudi!) remizirali 2:2 proti vodeči enajsterici. Sovodenjcem je treba priznati, da so igrali zelo zbrano in borbeno ter so v zaključnih trenutkih pokazali celo več od Doberdobcev.
IZIDI
Mladost • Sovodnje		4:0
Mladost - Juventina		52
Sovodnje - Juventina		1:1
Sovodnje Mladost		2:2
LESTVICA		
Mladost	3 2 1	0	11:4 5
Sovodnje 3 0 2	1	3:7 2
Juventina 2 0 1	1	3:6 1
prha pa je ob ižteku srečanja padel še Butkovičev gol.
(pr)
Kras — Sistiana 5:0 (3:0)
KRAS: Bogateč, D. Škabar, Sulli, Terčon, Germani, Di'ič, M. Mi'ič (v 16. min. d.p. L. Milič), Villalta, Raseni, Blažina (kap.) Colja, 12. Skupek.
SISTIANA:	Blittignon, Braico
(kap.) Pertot, Andreini, Cellie, Co-digiia, Mascarello (v 10. min. d.p. E. Maddalen), Verzi, Giovannini, R. Maddalen, Norbedo, 12 Giacchin, 13 Dond.'..
STRELCA: v 18., 23., 43. min p.p. Raseni, v 3. min. d.p. Raseni in v 42. min. d.p. Terčon.
Po nedeljskem visokem porazu v nri. ate jski tekmi z Artigiani je Kras v nedeljo s prepričljivim 5:0 odpravil Sistiano.
V začetku je vse kazalo, da domačini ne bodo imeli lahkega dela, ko je moral Bogateč odbiti v kot strel Mascarella (iz neposredne bližine). V 13. min. se je strel Colje daleč, izven kazenskega prostora, odbil od vratnice. Kasneje je Raseni uspešno izkoristil podajo Miliča z desne. V 20. min. je spet prečka odbila strel Vallalte. 3. min. kasneje je neustavljivi Raseni preigral vratarja in podvojil. V tem delu srečanja so domačini gospodarili na igrišču in so zapravili kopico priložnosti. Minuto pred koncem prvega dela igre smo videli prodor Villalte po levi strani, podaio v sredino, lcjer je povsod prisotni” Raseni že tretjič zaporedoma spravil Blittignona na kolena.
Še vidnejša je bila remoč v drugem polčasu. V 3. min. je razigrani
Krasov napadalec povišal rezultat na 4:0. Ko je že kazalo, da bodo gostje doživeli katastrofalen poraz, so «rdeči-beli» nekoliko umirili tempo svoje igre. Do zadnjega gola je prišel Terčon nekaj minut pred točnim sodnišovim žvižgom, ko mu je le uspelo najti pot do gola v dresu «rdeče-belih».
Pohvaliti moramo tokrat Krasove-ga branilca Sullija, ki je bil nedvomno najboljši mož na igrišču.
Z. S.
Pro Farra — Juventina 3:1 Gaja — Aurisina (odg.)
V PRIJATELJSKI TEKM1
Primorje proti Radu
V	četrtek, 7. februarja, s pričetkom ob 17. uri, bo proseško Primorje odigralo na Proseku prijateljsko srečanje z ekipo Rad iz Beograda, ki igra v jugoslovanski vzhodni B ligi. Beograjčani, ki se pripravljajo ‘■da1 "začetek povratnega dela prvenstva, so po prvem delu prvenstva prvi ra lestvici.
V	soboto, 2. februarja je ekipa Rad iz Beograda odigrala prijateljsko tekmo tudi v Sežani in odpravila domači Tabor s kar devetimi goli razlike.
V. Husu
Radiče odstavljen
Vodstvo Torina je sinoči sporočilo, da je odstavilo dosedanjega trenerja prve nogometne ekipe Gigi-ja Radiceja. Nadomestil ga bo Ra-bitti, ki je bil doslej trener mladinskih ekip te»a društva.
TENIS
Zmaga Gildcmcistra
Čilenec Gildemeister je zmagal na teniškem turnirju za pokal «Vina del Mar* v Čilu.
V	finalu je s 6:2, 6:3 premagal Victorja Peccija.
V	srečanju za tretje mesto pa je Alexander odpravil Američana So-lomona s 6:4, 7:6.
AVTOMOBILIZEM
Zahoduonemska dvojica Stomme-len - Rednholdt je zmagala na mednarodni 24-umi avtomobilski dirki v Daytoni. Na porscheju je prevozila progo s poprečno hitrostjo 182 km na uro.
Vsa prva tri mesta so zasedle posadke, ki so vozile porscheje.
kasneje pa je bil zelo blizu zadetka Breg. Fiorella je močno streljal, vratar pa je strel ubranil.
Obe ekipi sta predvajali hiter nogomet, večinoma na sredini igrišča, z dolgimi podajami na krilih.
Proti koncu polčasa je imel veliko priložnost Strnad, a je bil pri zaključnem strelu netočen.
Po odmoru se je stanje na igrišču nekoliko spremenilo. Pri obeh ekipah je bilo opaziti utrujenost in i-gra ni bila več tako živahna. Boljše
Izidi četrtega povratnega kola nogometnega prvenstva 2. AL, v katerem smo zabeležili en sam neodločen izid, so postavili v ospredje štiri enajsterice in sicer Sovrano, Libertas, Costalungo in S. Mar-co, za katere so v začetku osi predvidevali, da se bodo potegovale ra končni naslov.
Tudi na spodnjem delu lestvice postaja položaj vedno bolj zapleten, saj od šestega do 13. mesta imamo v presledku štirih točk devet ekip, ki se praktično borijo za obstanek v ligi, medtem ko dvojica Zaule - Primorec vedno bolj zaostaja.
Nedeljski zavrtljaj (četrti zaporedoma) ni bil uspešen za naše enajsterice. Ena sama zmaga in štirje porazi to jasno kažejo.
Ponovno je edini točki odnesla bazoviška Zarja, ki v povratnem delu prvenstva igra kot prerojena. Bazovci so tokrat na domačih tleh odpravili ekipo Domia in si znatno izboljšali položaj na lestvici ter sedaj lahko bolj optimistično gledajo na bodoče nastope.
Svoje navijače je spet razočaralo Primorje, ki še zdaleč ni v najboljši formi. Prosečani so v nedeljo klonili na domačih tleh proti S. Marcu, ki je do odločilnega zadetka prišel le dve minuti pred koncem. Tudi v tem nastopu je prišla do izraza sterlnost proseške napadalne vrste.
Tesen poraz je doživela tudi Vesna, ui je gostovala pri So-vrani. Tudi Križani niso v zadnjih nastop:h preveč blesteli. Tako Si je Vesna, kot tudi vse druge naše ekipe, poslabšala položaj na lestvici: skoraj bi rekli, da so vse na prepihu.
Derbi" tl' Dolini med Bregom in Rosandro se je tokrat končal v korist Rosandre, ki je s tem uspehom izboljšala položaj na lestvici, medtem ko je to bil za Brežane drugi zaporedni poraz (tretji v povratnem delu prvenstva), kar dokazuje, da so tudi «plavh precej popustili.
Nadaljuje se tudi rakova pot Primorca. Trebenska enajsterica je v anticipirani tekmi podlegla Libertasu in to je bil za Primorca sedmi zaporedni poraz, s katerim je njegov položaj postal skoraj brezupen.
IZIDT 19. KOLA Primorje - S. Marco 0:1 Sovrana - Vesna	1:0
Libertas - Primorec	3:1
Zarja - Domio	2:0
Čampi Elisr' - Zaule	2:1
Giarizzole - Costalunga 1:2 Breg - Rosandra	0:1
Baxter - Campanelle 0:0 LESTVICA
Sovrana 29, Libertas 26, Costalunga 25, S. Marco in Campanelle 23, Campd Elisi 19, Vesna 18, Giarizzole, Breg in Primorje 17, Domio, Rosandra in Zarja 16, Baxter 15, Zaule 12, Primorpc 9.
S. Marco, Breg, Primorje, Domio, Rosandra in Baxter 1 tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO 10. 2. 1980
Costalunga - Sovrana, Vesna - Libertas, Campanelle -Breg, Primorec - Zarja, Domio - Primorje, Rosandra - Baxter, S. Marco - Čampi Elisi, Zaule -Giarizzole.
B. R.
je igrala Rosandra, ki je bila učinkovitejša prevsem na sredini igrišča. Gol z£ Rosandro je dosegel v 37. min. Kirchmajr.
Nato so se Brežani pognali v napad, časa za izenačenje, pa je bilo premalo.
Naj omenimo, da je 3 minute pred koncem tekme sodnik izključil Dapasa in Ciguja.
SMI
Sovrana — Vesna 1:0 (1:0)
SOVRANA:	Parovel, Vidoni,
Doz, Ravalico, Francini, Godas, Visintin, Botta, De Calo, Orto, To-setto.
VESNA: Bubnich, Perisutti, Ten-ce, Acquavita, Pribac, Vecchio, Dolia, Pipan, Massimi (Querci), Candotti, Zucca.
STRELEC: v 10. min. p.p. De Calo.
Čeprav je morala Vesna poražena z igrišča, je s prikazano igro
še kar navdušila. Tudi tokrat pa je sreča pokazala Križanom hrbet in (čeprav so bili stalno v napadu) «plavi» niso našli prave poti do gola. Poleg tega pa si napadalci zgrešili nekaj stoodstotnih priložnosti za zadetek.
Že v začetku so «plavi» pritisnili, se borili za vsako žogo in s tem jasno dokazali, da hočejo dobiti vsaj točko. Že v 6. min. se je Massimi znašel v odlični poziciji, toda njegov strel se je odbil od branilca. Kmalu nato je Sovrana prišla v vodstvo z De Calojem, ki je lepo izkoristil Tošettejev prosti strel. Gol pa ni demoraliziral Križanov, ki so se požrtvovalno podali v napad in ustvarili precej priložnosti za gol.
V drugem polčasu se stvari niso bistveno spremenile in Vesna je nadaljevala z napadalno igro, čeprav se je med igralci pojavila utrujenost. Najbližje je bil zadetku
NtimmiiiiMiiiMiiMiiHiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiit
ODBOJKA
V ZENSKI B LIGI
Bor Intereuropa odlično igral v gosteh v Spinei
V ženski C ligi Sokolova dekleta navdušila na gostovanju v Camposanpietru
Splnea — Bor Intereuropa 1:3 (2:15, 10:15, 15:12, 3:15)
BOR INTEREUROPA: Bolčina. Debenjak, Glavina, Kalan, Kus. Pavletič, Rauber, Zupančič.
Po petih zaporednih porazih je Bor Intereuropa v soboto v Spine' končno zmagal in to proti ekipi, ki pred prvenstvom ni skrivala am bicij po prestopu v višjo ligo. Bor , Intereuropa je tudi tokrat stopil na j igrišče okrnjen, saj sta bili odsot ni Fičurjeva in Mesesnelova. Kljub j temu so naše igralke prijetno presenetile: šlo jim je v bistvu vse od rok, še najbolj pa smo lahko zadovoljni z njihovo umirjeno igro. Dobro so krile igrišče in uspešen sprejem je tako omogočil učinkovit, napad. Skoro brezhibno pa je tokrat deloval tudi blok.
Naše so takoj na začetku dobro zaigrale, čeprav so prvi - set osvojile z veliko razliko v točkah, je trajal dvajset minut Dobra igra borovk se je nadaljevala tudi v ostalih nizih in le nepazljivosti v ključnih trenutkih gre pripisati iz gubljeni tretji set.
Bor Intereuropa je odigral svojo letošnjo najboljšo tekmo in tako končno res pokazal, česa je zmožen.
OSTALI IZIDI 9. KOLA
Baribbi Brescia - Mantove 3:0, OMA Zanardo - Mogliano 3:0, Ce-nate Sotto - Scbio 3:1, Castelgom-berto - Treviso 3:0.
LESTVICA
OMA Zanardo in Castelgomberto 16; Cenate Sotto 12; Bor Intereuropa in Spinea 10; Treviso, Mogliano Venete in Mantova 6; Schio in Baribbi 4.
INKA
ŽENSKA C LIGA Fratte - Sokol 2:3 (12:15, 15:8, 12:15, 15:3, 13:15)
SOKOL: C. Kralj, D. Kralj, L. Legiša, G. Legiša V. Legiša, Mervič, Pangos, Pertot, Škerk, Capolic-chio, Chemelli.
Sobotna tekma Fratte - Sokol bo ostala prav gotovo eden najlepših spominov v športni karieri vseh i-gralk Sokola. Naša dekleta so namreč v Camposanpietru pri Padovi premagale ekipo Fratte s 3:2.
Domačinke so bile še edino nepremagano moštvo po splošnem mnenju prve favoritinje za končno zmago v prvenstvu. Prav zaradi tega pa so igrale Nabrežinke toliko bolj koncentrirano in motivirano. Tekma se je pričela z imeasko predstavit-
vijo vseh igralk v lepi telovadnici pred približno 600 - 700 gledalci. Z zares zbrano in učinkovito igro so igralke Sokola takoj povedle v prvem setu in začetno vodstvo obdržale do konca. Prvi niz je trajal 30 minut in je bil prav gotovo najlepši del tekme, saj nista ekipi zagrešili vidnejših napak in je bil zato boj za vsako točko zelo ogorčen.
Že v drugem setu pa se je Sokol znašel v velikih težavah, ko si je Vida Legiša pri skoku v blok pretegnila mičico. V tretjem setu so igralke Fratte nekoliko popustile, zgrešile so nekaj servisov, kar pa jih je je drago stalo, saj so naše predstavnice osvojile set.
Slika na igrišču se je popolnoma spremenila v naslednjem nizu, ko so bile Nabrežinke nemočne''proti razigranim domačinkam, ki so zmagale s 15:3. V tem delu igre niso pomagale ne menjave in niti odmori, ki jih je Sokol zahteval, da bi lahko zaustavil nasprotnice, šlo je v bistvu za to, da bi lahko čim dlje igrali, da bi se Vida Legiša lahko vrnila na igrišče. To se je zgodilo v zadnjem odločilnem setu, v katerem se niso Nabrežinke takoj znašle, saj so zgubljale že z 8:3 in nato z 10:5. V nadaljevanju pa so naša dekleta le zbrala še toliko moči in koncentracije, da so rezultat izenačile pri 12:12 in nato zmagale s 15:13.
Poleg Vide moramo tokrat posebno {»hvaliti Cirilo Kralj, ki je z zrelo igro v napadu mnogokrat zmedla nasprotnice, in Lio Legišo, ki je zelo dobro vodila igro svoje ekipe ter včasih tudi uspešno zaključevala akcije. Prav vse igralke Sokola pa so tokrat docela opravile svojo nalogo.
Ekipa Fratte igra zelo lepo in učinkovito odbojko. Posebno se odlikujeta prvi dve tolkačici, ki sta na mreži Drava sila, proti kateri pa je znal tokrat Sokol postaviti učinkoviti blok.
Po tekmi so bili nekateri predstavniki Fratte mnenja, da je njihova ekipa, kljub porazu, odigrala svojo letošnjo najboljšo tekmo; vsi pa so si bili edini, da je Sokol zasluženo zmagal in so čestitali našim 'gralkam za prikazano igro.
Še dve besedi o sodnikih: medtem ko je drugi sodnik zelo dobro o-pravil svojo nalogo, je prvi sodnik popolnoma razočaral, saj je po splošnem mnenju precej oškodoval Sokol.
S. A.
Vecchio, ki je zadel prečko in tako so domačini do konca obdržali prednost.
Na koncu lahko rečemo, da Sovrana, po igri, ki jo je pokazala, nikakor ne zasluži prvega mesta na lestvici, saj tržaški igralci res niso bili kos razigranim Križanom, ki pa niso imeli sreče na svoji strani.	Fabio
Zarja — Domio 2:0 (1:0)
ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Franco, Macor, Križmančič, Lu-pidi (v 76. min. Ražem Fabio), Sa-mese, Santoni, Mikuš in V. Ražem.
DOMIO: Vodisca, Susani, Creva-tin, Legovich, Quintavalle, Zoch, Ritossa, Zulich, Grbec, Barnabi in Zugna.
STRELCA: v 26. min. Ražem in 51. min. Samese.
SODNIK: Conzutti iz Gorice
Po nerodnem spodrsljaju v prejšnjem kolu je tokrat Zarja zmagala. Bazovci so si zmago popolnoma zaslužili, saj so bili vso tekmo boljši cd nasprotnika. Igrali so dobro predvsem v napadu, saj so s hitrimi kombinacijami stalno spravljali obrambo gostov v škripce.
Zarja se je takoj pognala v napad in si že po nekaj minutah i-gre zapravila prvo zrelo priložnost. Kmalu nato pa je vratar Vodisca odlično posegel, medtem ko je branilec gostov z glavo posredoval in poslal, usnje proti lastnim vratom. Po začetnem pritisku je Zarja nekoliko popustila, kljub temu pa igralcem Domia ni uspelo resneje zaposliti vratarja Puzzer ja.
Kmalu so Bazovci odločno prešli v napad in stalno spravljali v težave obrambo Domia. Gol je padel po lepi osebni akciji Lupidija, ki je preigral nekaj branilcev in silovito streljal. Vratar je njegov strel odbil do Ražma, ki je z diagonalnim strelom povedel «rdeče» v vodstvo. Po golu je Zarja še napadala, toda rezultat se do konca polčasa ni spremenli.
V drugem delu pa so zarjani v prvih minutah silovito pritisnili, tako da so morali branilci gostov večkrat zaustavljati prodore zarja-nov na nedovoljen način. In prav drugi gol je padel petem, ko je sodnik dosodil prosti strel. Samese je s točnim strelom podvojil in spravil tudi rezultat na varno.
Najboljša v vrstah Zarje sta tokrat bila Križmančič in Lupidi.
BIG
Primorje — San Marco 0:1
(0:0)
PRIMORJE: Štoka (G. Husu), Be-zin (V. Husu), Angileri, Verša, Pertot, Germani, Zaccaria, Tomizza, RusUa (v 71. min. Albi).
SAN MARKO: Balzarini, Giraldi, Toffanin, Elini, Stradi, Minca, Ge-rin, Purini, Zolia, Barnabei, Savi.
STRELEC: v 78. min. Purini.
SODNIK: Marcuzzi iz Lavariana
GLEDALCEV: 250
Delitev točk bi bilo vsekakor pravičnejša, čeprav so gostje igrali nekoliko bolje od Prosečanov, ki so spet pokazali velike pomanjkljivosti, predvsem na sredini igrišča. Napadalna vrsta «rdeče-rumenih» ni i-meja dovolj uporabnih žog in strelov na vrata je bilo zato dokaj malo. Gostje so zaigrali bolj homogeno na sredini igrišča in so imeli večji del srečanja pobudo v svojih rokah, čeprav vratar Štoka ni imel večjega dela. V vsem prvem polčasu to domačini imeli le eno priložnost za gol, Rustia pa je (sam pred vrati) streljal šibko, naravnost v vratarja.
Tudi v nadaljevanju so bili gostje bolj prodorni. Prosečani so se nekoliko opomogli, a jim ni uspelo ustvariti nevarnih akcij. Igra Primorja je bila preveč počasna, statična in raztrgana. tako da so bili Zaccaria, Rustja in Albi stalno preveč osamljeni v napadu. V zadnjih minutah srečanja, ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala pri 0:0, je Purini nepričakovano dosegel častni zadetek in daroval svoji ekipi obe točki. Prosečani niso imeli ne meč), ne dovolj časa, da bi remizirali, saj je kmalu nato sodnik odžvižgal konec srečanja.
V, Husu
Libertas — Primorec 3:1 (1:0)
LIBERTAS: Ulcigraj, Chizzo, Kocman, Francola, Mottica, Juritičič, Cigliani (Pianella), Mauro, Pacher, Pugliese, Stefanič.
PRIMOREC: Leone. M. Kralj, Štoka, Skrem, Križmančič, Husu (De Santi), Cecolin, E. Kralj, P. Kralj, Možina, M. Kralj II., 12 Pavatich, 14 Kralj
STRELCI: v 26. min. Pacher, v 76. min. Cigliani, v 82. min. Jurinčič, v 86. min. M. Kralj II (11-metrovka).
SODNIK: Zucchiati iz Tržiča
Tudi z gostovanja pri Libertasu je Primorec prišel praznih rok. Proti boljšemu nasprotniku so imeli Trebenci možnost priti do pozitivnega rezultata, a pri stanju 1:0 v drugem polčasu je najprej Skrem zgrešil zadetek iz ugodnega položaja (pri praznih vratih je namreč z glavo poslal žogo ven) nato pa sodnik ni dosodil pravične enajstmetrovke, ko je P. Kralj že preigral Libertasove-ga vratarja in ga je slednji prijel za noge ter ga zrušil v kazenskem prostoru. Po teh dogodkih pa so prav domačini podvojili in kmalu nato še potrojili.
Častni zadetek je dosegel M. Kralj 11. v 41. min. ko je moral sodnik dosoditi najstrožjo kazen, zaradi roke branilca Libertasa v kazenskem prostoru.
'Bruno Križmančič
ATLETIKA
Kubanec Leonard je v Havani pretekel 100 m v odličnem času 10”.
V okviru istega tekmovanja je Casanas pretekel 110 m z ovirami v 13”36.
Primorje niti na tekmi proti S. M arcu ni moglo skriti svojih napak

vaoNOv
PADEC
Bob Woodward Carl Bernstein
95.


Prevedel Dušan Dolinar m
I
v.
I
S
:•?
¥:
S
S
lc^tegier je bil Se manj navdušen za tiskovno konfe
Predlagal je, naj bi Kissinger ubral običajno po
zaniki
„ kanje, ki velja v Bell hiši, namreč izjavi naj: ne bom
pot
Te-
-'--u počastil s komentarjem!«
,j *^a ko je letalo pristalo v Avstriji, so potniki zve-5j’, da je v New York Timesu izšlo še eno neugodno po-5^' P°leg njega pa uredniški komentar; tiskovni urad tfoh 9Partmenta pa je pričakoval, da bo izšlo še nekaj or . eSa gradiva. Po Kissingerju je vse vrelo. Bedel je J do zore in se pogovarjal z Eagleburgerjem. Scow-yert>tr'- ^er svetovalci doma, v VVashingtonu. Vsi so se 6jj da bo moral grožnjo uresničiti, če se bodo po-Za V	vrstila, kakor so se začela. Javno je mogo-
j&roziti z odstopom samo enkrat.
9ik 1Ssitl8er je nujno moral pretrgati verigo obtožb in °Vanja, potreboval je premor brez napadov v časo-
pisju. Mansfield mu je povedal, da ga bodo poklicali pred senatni zunanjepolitični odbor, kjer bo moral odgovarjati na nove obdolžitve. Kissinger je sklenil prehiteti odbor: javno bo zahteval, da uvedejo v zvezi z obdolžitvami proti njemu preiskavo; tako bo napadalce prisilil k predahu. Zasliševanje se lahko začne šele po vrnitvi z Bližnjega vzhoda. Kissingerjevi ljudje bodo imeli dovolj časa, da zberejo zapisnike in druge listine, ki jih bo mogoče uporabiti pri odgovoru na vsako obdolžitev posebej, z njimi pa bo mogoče tudi v splošnem podpreti sekretarjev prikaz dogodkov. Znašel se bo v krogu ljudi, ki so mu izjemno naklonjeni, saj senatorji podpirajo njega in njegovo politiko. Sestavil je osnutek za pismo odboru za zunanje zadeve.
Ob petih zjutraj po salzburškem času so ljudje iz tiskovne službe začeli trkati po vratih hotelskih sob, kjer so spali reporterji. Še pred zajtrkom bo tiskovna konferenca. Zbrali so se v velikanski dvorani hotela Kavalier Haus. Večina jih je pričakovala, da bo Kissinger govofil o svojih pričakovanjih v zvezi s predsednikovim potovanjem.
Kissinger je stopil k mikrofonu. «Minuli četrtek so nekateri med vami komentirali vtis, da sem razdražen, jezen, zmeden, iztirjen. Vse te besede so primerne,« je rekel. Potem jim je prebral pismo za senatni odbor in dejal, da ga skrbi, ker ni imel priložnosti, da bi popolneje odgovoril na obdolžitve.
• Ustvarjen je bil vtis, da sem bil zapleten v protizakonito ali sumljivo ravnanje in da ga zdaj skušam prikriti s pričevanjem, ki naj bi zavajalo na napačne sledi.« Nato je orisal vse skupaj s svojega stališča:
Leta 1969 je vodil kočljiva pogajanja; pronicanje vesti v javnost je ta pogajanja ogrožalo; nekateri njegovi sodelavci so bili sumljivi zaradi svojih povezav s prejšnjo državno upravo; zvedel je, da je prejšnja državna uprava prisluškovala telefonskim pogovorom, ker je hotela ščititi nacionalno varnost. Zato je zagotovil podatke o tem, kdo vse je vedel za stvari, ki so proniknile v javnost. Zavedal se je, da bodo tem ljudem bržkone prisluškovali. Toda program prisluškovanja je sprožil predsednik, ne on. Njemu se je to sicer upiralo, ni pa se postavil po robu.
Pozival je k razumevanju. «Vsi, kar vas je v tej sobi, iz lastnih poklicnih izkušenj veste, da ima resnica zelo pogosto popolnoma neotipljive vidike.« Obžaloval pa je ozračje, v katerem »neimenovani viri lahko napadajo verodostojnost in čast najvišjih vladnih funkcionarjev, ne da bi kdo zahteval, naj razkrijejo svojo istovetnost«.
Njegova pomočnika sta ob teh stavkih kar lezla skupaj. Vsi, ki so o tem kaj vedeli, so se zavedali, da so o Kissingerjevi verodostojnosti zbudili dvom zapisniki FBI, ki jih je podpisal sam direktor J Edgar Hoover, in besede predsednika, ki so bile posnete na magnetofonskem traku, ne pa »neimenovani viri«.
Zdelo se je, kakor da bo Kissinger vsak hip bruhnil v jok, glas se mu je lomil, ko je govoril o svojem mestu z zgodovini. »Ko bo napisana kronika, se bo nemara kdo spomnil, da je bilo rešeno kako življenje in da je morda kaka mati lahko mirneje spala, a to prepuščam zgodovini. Tisto, česar ne bom prepustil zgodovini, pa je razprava o moji javni poštenosti. Verjel sem, da moram storiti vse, kar le morem, za ozdravitev razdora v naši
deželi. Prepričan sem bil, da moram storiti vse, kar le morem, za ohranitev veljave ameriških vrednot in za to, da bi Američani s ponosom vodili svoje zadeve. To pa lahko delam samo, če moja čast ni sporna in če javnost zasluži zaupanje, če ni mogoče zagotoviti tega, ne morem opravljati dolžnosti, ki sem jih opravljal doslej, in v tem primeru jih bom nemudoma izročil osebam, ki so deležne manj javnih napadov.«
Novinarska vprašanja so kazala, da vse to sprejemajo z dvomi.
»Rad bi vam popolnoma nedvoumno zagotovil, da tega ne izjavljam kot grožnjo, s katero bi si rad pridobil podporo,« je odgovoril Kissinger. »Ugotavljam le objektivno dejstvo. Nemogoče je in nezdružljivo z dostojanstvom Združenih držav, da eden njihovih vodilnih funkcionarjev, njihov državni sekretar, mora prenašati takšne napade, medtem ko imajo Združene države opraviti z nevarnostmi in ko se bodo morda morale spoprijeti s tveganji ter s priložnostmi, ki jih bo treba izkoristiti. To je dejstvo. To ni grožnja.«
Neki poročevalec je glasno vprašal, ali ne bi bilo bolje, če bi enaka merila veljala za predsednika.
»Predsednik je edini funkcionar, ki ga voli vse ljudstvo,« je odvrnil Kissinger. »če bi predsednik zaradi napadov odstopil, bi se odprla najbolj temeljna vprašanja nacionalne politike in usmeritve. Po moji sodbi sme predsednik zapustil svoj položaj samo v skladu z ustavnimi procesi, ki so predvideni za takšne primere...»
Naposled so Kissinger, Haig in Ziegler skupaj odkorakali iz dvorane in se držali mrko ter vojaško.
Jrednlštvo, upravo, ogiosni oddelek
TRST Ul Montecchi 6 PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina inozemstvo 53 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
PRIMORSKI DNEVNIK
io SFRJ
DZS 61000 Ljubljana
Oglasi
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din.
Žiro račun 50101 603 45361 nADITs Gradišče 10/11 nad. teleton 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir t St., vlš 43 "j™ 22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. S0ZW 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir b*® Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije iuM|5" krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druai v Italiji pri SPI.
Poštni tekači račun za Itallio
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
5. februarja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
Član Italijanske^ Zveze časopisnih založnikov
OB JUGOSLOVANSKIH UKREPIH ZA STABILIZACIJO
MED NAKOVALOM DRAŽJE NAFTE IN KLADIVOM DRAŽJE TEHNOLOGIJE
V letošnjem letu bo jugoslovansko gospodarstvo doseglo rast 5 odst., slovensko pa le 3-4 odst.
LJUBLJANA.— Odločnost ukrepov jugoslovanske ekonomske politike na začetku tega leta je zbu dila razumljivo zanimanje pa tudi presenečenje. Grmadenje težav v gospodarstvu proti koncp preteklega leta je jasno opozorilo, da bo potrebno nekaj ukreniti, da bi kar se da hitro in učinkovito zavrli nadaljnje naraščanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja, povečali izvoz ter zavrli nagli rast cen in inflacije, ki je v preteklem letu dosegla eno od najvišjih stopenj rasti v zadnjih letih.
Največje breme za jugoslovansko gospodarstvo predstavljajo neskladja v zunanjetrgovinski menjavi. Skoraj tretjino svojega narodnega dohodka Jugoslavija ustvarja v menjavi s tujino, potrebe razvoja jugoslovanskega gospodarstva zahtevajo razširitev in poglobitev gospodarskih stikov s svetom. Nadaljnji razvoj povezovanja jugoslovanskega gospodarstva s svetom pa zavirajo po eni strani vedno večje zapiranje tujih tržišč, po drugi strani pa tudi nizka produktivnost v nekaterih panogah ter pretirana usmerjenost gospodarskih organizacij. tux notranje jugoslovansko tržišče, Jugoslovan sko gospodarstvo je tudi v zadnjih letih, ko je prišlo do občutnega u-padanja gospodarske rasti tako na Zahodu kot na Vzhodu, imelo zelo visoko rast industrijske proizvodnje in gospodarske delavnosti. Vi soka koniunktura doma je tudi zmanjševala zanimanje za prodajo na .zahtevnejših in bolj zaprtih tujih tržiščih.
V letu 1980 naj bi jugoslovansko gospodarstvo doseglo rast v višini 5 odstotkov, kar je ena od najnižiih rasti v celotnem povojnem obdobiu, ko gospodarska rast ni celo vrsto H nikdar bila nižja od 10 odstotkov. Slovensko gospodarstvo pa bo imelo še nižio rast — samo 3 do 4 odstotke. Jasno je, da bo zaradi nižje rasti potrebno obrzdati živahno investicijsko gradnio in marsikatero razvojno ambicijo prenesti na boljše čase.
nih dohodkov) do investicijske in vseh drugih oblik porabe. Varčevanje na vseh področjih naj bi po nekaterih izračunih prineslo v sklade jugoslovanskih gospodarskih organizacij kakšnih 40 'milijard novih dinarjev.
Znižanje domače konjunkture bo po svoje prisililo gospodarske organizacije na povečanje izvoza. Jugoslovansko gospodarstvo precej gibčno reagira na pešanje gospodarske dejavnosti na domačem tržišču. Zadnji takšen primer se je zgodil v letu 1976, ko se je zaradi pešanja prodaje doma izvoz precej povečal, tako da je Jugoslavija konec leta 1976 imela celo občuten devizni presežek. Cilj v tem letu je zmanjšati primanjkljaj trgovinske bilance na znosne dve milijardi dolarjev.
Jugoslavija ima to nesrečo; da kot dežela v razvoju potrebuje za svoj gospodarski razvoj veliko tuje tehnologije in kapitala, po drugi strani pa tudi vedno več nafte in
plina, za katere }e lani morala odšteti blizu 33 milijard dinarjev. Tako se podobno kot številne druge dežele v razvoju, ki ne izvažajo nafte, nahaja med nakovalom vedno dražje uvozne nafte in kladivom vedno dražje uvozne tehnologije, s katero razvite dežele skušajo odgovoriti na dražitev nafte. Vse to mora Jugoslavija upoštevati pri o-blikovanju lastne gospodarske politike
MIRO SIMČIČ
GVATEMALA — Gregoria Juya, edinega kmeta, ki je preživel požar na španski ambasadi v Gvatemali, so v nedeljo našli mrtvega v oko lici univerze. Gotovo je, da je bil nasilno umorjen, saj je bilo njegovo truplo na več straneh prestreljeno.
Juya je skupina kakih 10 oboroženih mož v četrtek ugrabila v bol niči, kjer se je zdravil. Bil je edini preživeli cd 24 kmetov, ki so zgo reli v požaru na ambasadi, potem ko je gvatemalska policija napadla manifestante.
Pannella - Don Kihoi
V Viareggiu so med drugimi izdelali tudi pustni voz, ki prikazuje znanega radikalnega predstavnika Marca Pannello kot Don Kilioia, Cicciomessereja pa kot Sancha Panso	(Telefoto AP)

TRAGIČEN IZBRUH NASILJA PO NEUSPELEM BEGU
Toda ali je ta občutno nižja stopnja gospodarske rasti res tako nizka? Razvite dežele Zahoda bodo v tem letu dosegle povprečno stopnjo rasti največ do 1,8 odstotka, nekatere pa bodo imele rast na ničli. Kljub občutnemu znižanju rasti bo Jugoslavija, skupaj z Avstrijo, imela eno od najvišjih stopenj rasti v Evropi.
Stabilizacija jugoslovanskega go-svodarstva nadalje predvideva v tem letu zmanjševanje vseh vrst potrošnje od osebne (nižji rast oseb-
Pretresljiv izbruh množičnega upora v ameriškem zaporu v Santa Feju
Najmanj štirideset jetnikov izgubilo življenje med vstajo - Oddelki narodne garde vdrli v zapor ter zadušili upor - Zapor države New Mexico je bil eden najbolj «vrocih» v ZDA
SANTA FE IZDA) - Najmanj trideset zapornikov je izgubilo življenje v noči med soboto in nedeljo med množičnim uporom v zaporu ameriške države New Mexieo v Santa Feju. Bolj kot za pravi upor pa gre za strahovit izbruh nasilja in medsebojnega obračunavanja med jetniki, ki se je izrodil v grozljivi teror. Prvi policisti, ki so v nedeljo opoldne vdrli v poslopja zapora so bili priča pretresljivim scenam, povsod razdejanje ter razmesarjena in zoglenela trupla, kar priča, da se je nebrzdano nasilje v določenem trenutku spremenilo v krvavi pokol. K temu je treba dodati, da sile javnega reda, ki so zadušile upor ter dobesedno zasedle zapor, niso zaplenile jetni-
kom niti ene pištole ali drugega strelnega orožja.
Jetnišnica v Santa Feju, ki je med večjimi v ZDA, je že dolgo let uradno označena kot »vročil, zapor, saj je prišlo že večkrat do uporov in hrupnih protestov, ki pa se niso nikoli izrodili v nasilje. Zapor bi moral po zakonu sprejemati do največ tisoč jetnikov, v zadnjem času pa jih je bilo v njem od 1200 do 1300, kar je botrovalo vzdušju napetosti. Množični upor je izbruhnil potem ko sta paznika presenetila skupino zapornikov med destilacijo alkohola. Prišlo je do pretepa, zaporniki so onesposobili pažnika ter jima izmaknili ključa sobe, kjer je uprava jetnišnice hranila ključe vseh celic.
Po vsej verjetnosti so uporniki sprva načrtovali množičen beg, t;) namero pa jim je onemogočil neki paznik, ki je uspel telefonirati poveljstvu policije, ki je nemudoma ukazalo enotam narodne garde, da obkolijo zapor. To je spravilo iz tira upornike, ki so začeli sistematično uničevati pohištvo, sežigati žimnice, večja skupina pa je vdrla v lekarno zapora ter se je polastila opijskih derivatov. Mnogo jetnikov, ki niso hoteli sodelovati pri vstaji je umrlo zaradi zadušitve, mnoge od teh pa so baje uporniki sami pahnili med plamene. Kot je nato povedal eden izmed paznikov, ki so se medtem zabarikadirali v blin-dirano sobo in nekateri celo v plinsko celico, je prišlo malo pred vdorom narodne garde tudi do krvavega obračunavanja med tolpama zapornikov, ki sta se več časa borila za »nadzorovanje položaja* v zaporu. V tem spopadu je izgubilo življenje petnajst jetnikov, mnoge pa še pogrešajo, saj je požar onemogočil identifikacijo mnogih trupel.
Gmotna škoda v zaporu v Santa Feju je ogromna in po neuradnih podatkih znaša približno 35 milijard lir ter močno presega škodo, ki so jo povzročili uporniki leta 1973 v zaporu države Oklahoma. Med uporom v zaporu Atika pri New Yorku pa je pred devetimi leti umrlo 43 jetnikov in paznikov. Povedati je treba, da so upori v ameriških zapornih zelo redki, ki izbruhnejo pa skoraj vedno povzročajo uničenje in človeške žrtve.
Guverner New Mexica je kmalu po vdoru narodne garde v zapor v Santa Feju sporočil, da je pri u-
poru sodeloval le manjši del za-1 delovanju ter se tudi dogovorili, da
pomikov, večina od njih pa je ne močno sledila krvavim dogajanjim. Oblasti se bojijo, da so v vstaji umrli še drugi zaporniki, saj vojaki niso še natančno preiskali nekaterih poslopij zapora, kjer .je prišlo do najhujših neredov, (st)
Široko sodelovanje med občinami Koper Dolina in Milje
Kakor je znano, so predstavniki treh obmejnih občin (Koper, Milje in Dolina) lani v decembru podpisali sporazum o prijateljstvu in so
bedo v najkrajšem času pripravili tudi konkretne predloge o raznih oblikah sodelovanja.
Do zdaj so se dogovorili, da bo-
do Koprčani povabili predstavnike zamejskih občin na peto
peto konferenco jadranskih mest v Portorožu, na igre brez meja letos poleti v Portorožu, na sejem pomorstva, turizma in obmejnega gospodarstva, na balkansko prvenstvo v jadranju in še na nekatere druge prireditve. Zamejci pa so povabili Koprčane med drugim na miljski pust, na prireditev »Glasbeni junij*, na teden otroških gledališč, na proslavo 80-letnice prosvetnega društva v Dolini in na proslavo 50-letnice dogodkov v Bazovici.
uiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiii«
V NEDELJO V SVEČAH PRI BISTRICI V ROŽU
CELOVEC. — Številni gostje z obeh strani meje so se v nedeljo v Svečah pri Bistrici v Rožu zbrali, da bi počastili spomin narodnega heroja Matije Verdnika - Tomaža in desetih drugih partizanov, ki so pokopani na tamkajšnjem pokopališču. Poleg častnih gostov in številnih domačinov so prišli tudi mnogi bivši tovariši narodnega heroja iz borčevskih organizacij jeseniškega, radovljiškega in kranjskega področja, da l?i se oddolžili spominu svojega nekdanjega soborca. Ob polaganju vencev na skupni partizanski grob je zapel mešani zbor slovenskega prosvetnega društva »Rož* iz Šentjakoba v Rožu, domači in jeseniški recitatorji pa so s pesmijo obudili spomin na NOB: Spominsko svečanost je organizirala zveza koroških partizanov.
V govoru, ki, ga je ob tej priliki imel tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser, je med drugim dejal, da v zadnjih mesecih smo priča mednarodnim procesom, ko se vrstijo grožnje
Razdejanje v notranjosti ameriškega zapora Sante Fe. (Tel. AP)
..................m,.........................................................................■»"..........................................................*'...
ZARADI VOJAŠKE POMOČI PARIZA TUNIZIJSKIM OBLASTEM
Razdejano francosko veleposlaništvo v Tripolisu
PARIZ — Manifestanti so včeraj dopoldne napadli in razdejali fran cosko veleposlaništvo v Tripolisu. Dejanje naj bi bilo v tesni zvezi s francosko pomočjo Tuniziji pri onesposobitvi vdora tujih sil in upora v tunizijskem mestu Gafsa Libijski radio, ki m omenil na pada, je posredoval vest o mogoč nih protifrancoskih manifestacija!, v libijskem glavnem mestu. Tripo-liško meščanstvo je po libijski verziji protestiralo zaradi francoske »invazije*, ki skuša spremeniti Tunizijo v «francoski protektorat*. Za Libijce je Gafsa le začetek »vse
ljudskega upora* prot' Burgibi.
V Parizu so vest o napadu in razdejanju svojega veleposlaništva sprejeli z ogorčenjem. Francoska vlada obtožuje libijske oblasti, da niso preprečile napada. Pariz tudi napoveduje zahtevo povračilo stro škov, obenem pripominja, da bo napad vplival na francosko-libijske odnose.
Medtem se stopnjuje napetost med Libijo in Tunizijo. Po pisanju prolibijskega dnevnika «As Safir* iz Bejruta je Libija vpoklicala rezerviste in se pripravlja, dg z vse mi sredstvi prepreči morebitno kr-
šenje libijskih teritorialnih voda in zračnega prostora. Omenjeni dnev nik tudi poudarja, da je le poseg »tujih sil* preprečil razširitev upo ra iz Gafse na druga tunizijska mesta.
V intervjuju za neko francosko radijsko postajo pa je tunizijski predsednik Burgiba ocenil Gafso kot poskus spreminjanja notranje ureditve države s tujim vdorom. Napad pa naj bi izvršile osebe, ki so tesno povezane z libijskimi o b'astmi. Burgiba se je tudi zahva lil Franciji za pomoč in poudaril, da je tud, med osvobodilnim bojem'
vedno zagovarjal stališče, da mo ra Tunizija ohraniti razne oblike sodelovanja s Francijo, (voc)
Pogreb Romola Valiija
RIM — Znanega gledališkega i-gralca Romola Valiija so včeraj svečano pokopali. Pogrebni obred se je odvijal v rimski baziliki svetih apostolov, daroval pa ga je kar dinal Pignedoli, ki je bil tudi velik pokojnikov prijatelj. Poleg bratov in drugih sorodnikov se je pogreba udeležilo ogromno število Vallijevih kolegov, "	'
Novi objekti koprskega Cimosa
Počastitev spornim koroškega partizana
Tajnik ZS0 Feliks VVieser poudaril nujnost, da Avstrija zaščiti koroške Slovence na osnovi 7. člena državne pogodbe
in ukrepi, ki škodujejo Dopuščanju napetosti in miru in ki jih je treba zavračati, saj nastopajo proti poskusom malih narodov in držav, da bi samostojno in enakopravno nastopali v svetovni politični in gospodarski areni.
«Mi, ki smo mnogo prispevali k vzpostavitvi avstrijske republike, u-pravičeno zahtevamo od avstrijske vlade, da prispeva več k temu, da bo področje, v katerem živimo, tudi v prihodnje področje miru, sporazumevanja in plodnega medsebojnega sodelovanja. Zato pozdravljamo, da se odnosi med republiko Avstrijo in SFR Jugoslavijo dobro razvijajo. Vendar če avstrijske oblasti iskreno želijo prispevati k boljšim odnosom v tem prostoru, potem morajo podvzeti vse napore, da tudi slovenski narodnqstni skupnosti dajo pravice, ki nam gredo po členu 7 avstrijske državne pogodbe*, je dejal Wieser. Poudaril je tudi, da grožnje s »tretjo silo*, izvajanje pritiska s pomočjo sosvetov, špekulacije, da v avstrijsko-jugoslovanskih odnosih manjšinsko vprašanje ni več prisotno, lahko le škodujejo celotnemu
prizadevanju. Koroški slovenci zakona o narodnih skupinah nikoli ne bodo sprejeli kot izpolnitev člena 7 državne pogodbe*, je dejal Wieser.
(Sindok)
V kratkem bodo izročili namenu novo upravno poslopje koprskega Cimosa. Zdaj so bile strokovne in druge službe raztresene kar na dvajsetih različnih mestih v Kopru in v okolici, kar je otežavalo poslovanje in večalo stroške.
Hkrati bodo uradno predali namenu novo proizvodno halo TOZD Specialna vozila, kjer so začeli de lati že lani v avgustu, zdaj pa so v nove protore preselili še lakir nigo. Obe novi poslopji bosta po menili velik korak naprej v raz voju koprskega Cimosa.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Kinoteka - Zgodovina
13.00	Dan za dnem 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
15.00	Turin: Odbojka
17.00	3. 2. 1 . . . Stik
Bi prišel na južni tečaj?
- 2. del
Mazinga «Z» - risani film
18.00	Odprta dimenzija: napadalnost
18.30	Primissima:
Kulturne aktualnosti DNEVNIKA 1
19.05 Programi pristopanja 19.20 Hacpy days - TV film Večerja za dva
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Trije delavci - 2. del TV nadaljevanke 21.50 Antenna
22.55 Programi pristopanja
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Objektiv Jug
Šport
Robi-
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Tuji jeziki na osnovnih šolah
17.00	»Simpatiche canaglie* - komični film
17.20 Trideset minut za mlade
18.00	šolska vzgoja:
Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 -
18.50 Dober večer s . ..
Carlom Dapportom Vmes film iz serije: novo gnezdo
19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Galerija
21.30	»Sfida nell'alta sierra* - film Režija Sam Peckinpah
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal
18.30	Šolska vzgoja:
Človekovo telo
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - deželne vesti
20.00	Malo gledališče
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	in 12.30 TV v šoli
17.05 Poročila
17.10	Jakec in čarobna lučka, *■ troška serija
17.20 Pisani svet	_	,
17.55	Folklorna revija skupin 12 Črne gore, Slovenije, Vojvodine in s Kosova
18.30	Obzornik
18.40 Mostovi - hidak. oddaja 7-a madžarsko narodnostno skupnost
19.10	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Svet in Jugoslavija, dokumentarna oddaja	v
20.55	Grozdi mojega vinograda, TV nadaljevanka
22.00	Iz komornih dvoran
Koper
19.15 Odprta meja 19.50 Stičišče
20.00	2 minuti 20.05 Risanke
20.30	TV DNEVNIK 20.45 Črni humor, film
Režija: Claude Autant W’ ra, Jose Maria Forque Igrajo: Pierre Brasseur, Fo>' co Lulli, Alida Valli
22.30	Aktualne teme
23.00	Narodna glasba
n
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po -naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz arhiva: radijski oder; 9.45 Glasba v razvedrilo; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Radijski koncert; 11.30 Vam še ugajajo?: 12.00 Kulturno pismo; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Rezervirano za .. .: 15.30 Doba kanta vtor jev; 16.00 Kulturna rubrika slovenskih časopisov v Italiji; 17.10 Mi in glasba: Romunski trio «Pro Arto; 17.45 Sestanek z Rodom Stevvartom; 18:00 «Adam in Eva», novela, radijski oder; 18.40 V ritmu fox-treta.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 in 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Protagonisti opere; 9.00 Skupina Skyline; 9.15 Knji-
ga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mirno popoldne: 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom: 15.15 Poje skupina Casadei; 15.45 Pesmi, pesmi: 16.32 Crash; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Orkester Jackie Davis; 17.45 Radijski zastor; 18.15 Poje skupina Rudolfovo; 18.32 Na odru; 19.00 Glasba; 19.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.30 Zaključek; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Mlade skladbe velikih mojstrov: Pico De Lu-cia; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Reklame in zabavna glasba; 17.00 Sotočje.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.0®: 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 -Glasbeno prebujanje; 7.45 Poštn* kočija; 8.50 Glasba; 9.00 Glasben« govorni program; 11.08 Radijsk* priredba; 11.30 Glasbeni progra* z Ornello Vanoni; 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.03 Donatella za vas. 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska srt Čanja; 16.40 Mladi in klasicn 17.00 Patchvrork; l°-,w
glasba:
Programi pristopanja; 19.15 ^ sluhni, večeri se; 19.45 Tedensk
OIUIUU, VCVCil OS- , XV. iv I ^—	.
oddaja o kinu, gledališču in glasb1-
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12-30' 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, l9-£ Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi: Radijska priredba; 9.32 - 10.12 Ra' dio 2 3131; Vzgojna oddaja;
Tisoč pesmi; 12.45 Alto gradim#1' to; 13.40 Sound - Track: 15.00 ' 15.45 Radio 2 3131; 16.37 Pop, ro<* koncert; 17.55 Namišljena preisk* va; 18.33 Glasbene melodram*’ 19.50 Glasba za vse okuse,-_______________________________1
VimagOizttiw Mpmmhieie src
J ©
Po dveh letih nekaj novega: odprli smo nov oddelek za kozmetiko, parfumerijo, kjer razpolagamo z vsemi novostmi za najmodernejše in najzahtevnejše pričeske.
Nekaj več za vse, ki želijo poudariti svojo osebnost.
i r\
Rolm
TRST
Ul. Settefontane, 41 Tel. (040) 793478 941083



GARAGE RLZGINA
TRST - Ul. Raffineria 6 - Tel. 725345, 725346
SERVIS
Originalni
nemški
akumulatorji
V/uJ\L
TURISTOM 30 ODST. POPUSTA
V
rm
3,
GENERAL MOTORS
m
OLDSMOBILE■ VAUXHALL OPEL
CHEVROLET - BUICK CADILLAC ■ PONTIAC
f
SERVISNA SLUŽBA Originalni nadomestni deli
«Deta» flVT0RflDI° «blaupunkt»

.
r
GUME
PARKIRIŠČE ZA 300 VOZIL
MEHANIČNA DELAVNICA