P osamezne številke i Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—•
„TABOR* isHaja wlc dan« rama Dcdelje in praznikov, ob 18. uri x datumom naslednjega dne ter stane mesečno po posti D 10*--, za inozemstvo D 18* —, dostavljen na dom I> 11*—, na izkaznice D 10*—, inserati po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA-* MARIBOR Jurčičevo ulica stav* 4*
PoSfnina plačana v gotovini Cena današnje štev. 73 para
TABOR
Posamezne Številk en Navadne Din —“7S, ob nedeljah Din 1*—*
UREDNIŠTVO se nahaja v Mart* boru, Jurčičeva «L it. 4, J. strop je. Telefon inUrurb* It. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici st. 4, pritličje, desno. Tolo-fou st. 24. —* SHLS poStnočokovuJ račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja aa aa eairo. » Rokopisi sc na vračajo.
Naslov
Maribor, Petek 26. septemba 1924.
SRRSHn
C G J ,
Blagovna borza.
NOVI SAD, 24. sept.: pšenica baška 350—355, oves baški 255, koruza baška [ 280, sremska nova 240, moka »0« 540, ten-B)i dem ca nespremenjena. ,........
Petrovič poroča Davidoviču.
Davidovič je zadovoljen z Radičevim komunikejem.
BEOGRAD, 25. sept. Danes Jop. je w>isfcal minč Davidovima Petrovič in mn obsežno poročal o zagrebških pogajanjih z Radičem. Ker je medtem prispel minister Šumenkovič, ki je imel Da Vidoviča spremljati pri pogrebu pokojnega direktorja »Politike« dr. Ribnikarja, so bila posvetovanja prekinjena. Takoj po pogrebu sta se Davidovič in Petrovič zopet sestala in sta kouferirala do pol 13, ure. Nekaj časa je bil navzoč tudi znani Protičev pristaš dr. Momčilo Ivanič. Po konferenci je izjavil Davidovič novinarjem: »Jaz sem popolnoma zadovoljen z včerajšnjim komunikejem Ra-
dičeve stranke, zlasti z onim' odstavkom, v katerem Radič priznava možnost monarhije v demokratični kmečki državi.« (Op. ur.: Radič je namreč izdal o pogovorih s Petrovičem1 dolgovezen komunike, v katerem Radi« na eni strani pov-darja »nedotakljivost naših meja«, na drugi strani pa, dia je parlamentarna monarhija, kakor je angleška, sposobna za sodobni socialni razvoj in napredek. Zdi se, da se bo Radič zopet zelo hitro vživel v ulogo, ki jo je igral, ko je pel slavospeve Habsburgovcem. Celi ostali komunike ne pove nič novega!)
Predlogi JugosSavHe pri razorožit«
komisiji.
«eni
Vprašanje makedonskih tolp. —
ŽENEVA, 25. sept. Na plenarni seji tazorožitvene komisije je govoril tudi naš delegat prof. Kumianudi in je stavil razne prigovore ter predloge, ki jih je komisija tudi sprejela. Kumianudi je o-pozoril, da člen 6. razorožitvenega protokola ne jemlje v poštev vseh točk, ki utegnejo ogrožati mir. Tako ni dovolj jasno označeno, da je smatrati za napadalca tudi onega, ki se za napad pripravlja in se o tem ngotove čisto jasna znamenja. Vsled tega je treba zah mn iti jse
Predlogi dr. Kumanudija sprejeti.
akci je, zlasti še Oborožene, ki žugajo z napadom na sosedno ozemlje in ki nimajo namena zaščititi državni red v notranjih nemirih in pobunah. Sem spada n. pr. akcija komitašev in' oboroženih tolp v Macedoniji. Take organizacije so v očitnem nasprotju z načeli mednarodnega prava. Dr. Kumanudi je tedaj predlagal, da komisija sprejme tozadevne določbe v protokol o razorožitvi. Nato je bil predlog našega delegata soglasno sprejet.
Boliševiki in Kitajska.
Vodja kitajskih ustašev
LONDON, 24. iseptembra. Reuterjev urad je izvedel, da je Tsan So Lin, voditelj kitajskih vstašev, prizual rusko sovjetsko vlado.
Za kratko vestjo tiči veleva/,en političen dogodek. Naglica, s katero se je Roditelj kitajskih ustašev požuril, da Krizna sovjetsko vlado, je več kot značilna. Tsan So Lin se šele bori za oblast, Pa že priznava sovjetsko Rusijo! To dejstvo je najboljši komentar h govoru Kamenjava, ki je pred dnevi na nekem komunističnem zborovanju v Moskvi zabavljal ria zapadne države, češ, rla se vrne
priznal sovjetsko vlado.
šavajo v kitajske zadeve. Priznal je bil skoraj direktno, da so boljševiki v zvezi s kitajskimi vstaši. Če se Tsan So Li-nu posreči, da bo zavladal nad Kitajsko, je boljševiška Rusija dosegla uprav triumfalen uspeh v svoji zunanji politiki. Država, ki šteje več sto milijonov ljudi in ki se pravkar prebuja k novemu civilizacijskemu razvoju, bo stala pod močnim uplivom_ruskih boljševifcov in bo podpirala njihove svetovno - politične smernice. Glede na vlogo, ki jo začenja zopet igrati Azija, ne gre omalovaževati pomena sovjetskih uspehov na Kitajskem in Japonskem. Ured.)
Dr. Pavel Turner
Danes tri četrt na enajsto nro dopoldne je izdihnil Nestor mariborskih Slovencev gosp. dr. Pavel < Turner.
Vest 0 smrti dr. Pavla Turnerja bo najbolj pretresla staro, zahajajočo slovensko generacijo, fci j« toliko storila za prebujo m napredek slovenskega naroda in od katere so ostali le še redki po-Bannezmiki. StrBinIjoDja iji	IcffR
rodu prehajajo vedno bolj v zgodovino njegovi živeči predstavitelji se nam zdijo legendarne osebnosti. Eden izmed zadnjih tega rodu, ki je dal Slovencem klasične pisatelje, jekleno rodoljube in velikopotezne politike, je bil boš dr. Pa-
»idclulie
velikopotezne politike, vel Turner. Mlajša ge.«^ “'-'j«, m toiiiKo Poznala njegovega dela, kolikor je čislala v njem veliko osebnost, ki nam je ostala izza slavnih dni preporoda.
Tiho in stoično mirno, kot filozof, ki je premeril vse višine življenja in spoznal njegovo lepoto in ničemurnost, je dr. Pavel Turner umrl na svojem Tuscu-lumiu pri Mariboru. Njegova smrt je bila lahka in skoraj brezbolestna — naravna smrt, ki jo je pripravila priroda vsemu, kar je živega. Ugasnil je kot le-8čerba; ki ji je zmanjkalo olja. Ahasver * to je bil njegov psov domin, po kate-
rem je nekoč zaslovel med slovensko inteligenco — je zaključil svoje potovanje in vstopil skozi zadnja vrata, ki se kedaj odpro človeku. Vstopil je v veličasten mir onostranstva...
Dr. Pavel Turner se je rodil 2L januarja 1842 v Framu blizu Maribora. Bil je Pohorec in je tak ostal do zadnjega. Trd, jeklen značaj, v sreu poln dobrote, v umu poln modrosti. Gimnazijo je študiral v Mariboru in na Reki. Maturiral je v Mariboru. Potem' se je začela njegova pet križem sveta. Z doma mu niso dali drugega kot prirodne sposobnosti, trdno voljo in čist značaj. S tem dragocenim zakladom se je prebil skozi vse dolgo življenje, bogato izkušenj, ti-plje-nja in zmagovanja nad ovirami. Pohorski dijak je postal vzgojitelj aristokratskih sinov na Dunaju, hkrati pa je študiral filozofijo. Postal je doktor filozofije. Ni šel v državno službo, temveč je ostal vzgojitelj plemiških sinov. Tako *io prepotoval skoraj vso Evropo. Živel je med raznimi narodi in črpail iz vrel-C6V, na.ipristnejše zapadne kulture. Z vseh koncev sveta je pošiljal »Slov. Na-ri? * »Ljublj. Zvonu« in drugim listom obsežne dopise, ki so bili takrat prava slaščica in senzacija dneva. Bil jft gre-
ben prijatelj vseh naših narodnih in kulturnih prvakov, poznal se je z najodličnejšimi možmi vsega slovanskega sveta.
Pridržujoč si, da čitatelje podrobneje seznanimo z deJU>fi dr. Turnerja, omenjamo le še to, da se je bil po tolikih popotovanjih in izprememfoah naposled sklonil v zavetje domačega kraja, kamor je tega jeklenega Slovenca vedno vabilo dobro, nepokvarjeno srce. Na posestvu pri Mariboru se je že sivolasi starček kot svetopisenski prerok dočakal trenutka, ko je mogel reči: Videle so moje oči vstajenje in osvobojerije naroda mojega, in zdaj me lahko odpokličeš v deželo smrti!
Pokojnik je bil do zadnjega trenutka neomajen narodnjak in načelen svobodomislec, ki — tako kot Tolstoj — tudi pred grobnimi vrati ni priznal, da bi bilo 2 X 2 = 5, temveč se je krepko držal resnic, ki jih je odkril na dolgi življenjski poti.
Bil jc samec in je svoje premoženje zapustil ljubljenemu dediču — narodu.
Z njim je danes izdihnil mož, ki bo
za vsekdar ostal tip našega Mecena v
najplemenitejšem starorimskem smislu. •
Dr. Pavel Turner je dopolnil 82. leto. Naravno je, da jo bil bolehav in izčrpan, vendar pa je bil do zadnjega trenutka duševno čil in boder. Mučile so ga razne težave v organizmu, vzlic temu pa se je do včeraj gilba.l in je kaj rad šel na sprehod po svojem krasnem sadonos-niku.
Leto: V. — Številka: 220.
Včeraj dopoldne mu je bilo kot nor* malno. Izgledal je povsem spočit in buder. Popoldne se je začel pritoževati, da se mu vrti v glavi. Legel je v posteljo. Zdaj so Parke začele odmetati zadnji konec dolge niti njegovega življenja. —' Ob petih popoldne se je začela agonija. Ob smrtni postelji je bedel do poslednjega trenutka g. dr. Marinič, ki ga je oskrboval vsa zadnja leta z izredno lju-' beznivostjo in skrbjo. Tudi njegov zvesti prijatelj g. direktor Zimafrc je bil poleg gospodinje ge Kunovičeve^ vso noč Pri njem. Ob pol treh zjutraj je umirajočega zadel predzadnji udarec — kap, V tem stanju še se je učakal današnjega solnca in je okoli tri četrt na enajsto uro preminul za oslabitvijo srca. Umrl je mirno, lahko in tiho kot umirajo ljudje, ki jim* je bila tudi priroda dobra mati.
V soboto bo dr. Pavel Turner položen k večnemu počitku. N jogo v pogreb b« za mariborske Slovence trenutek žalosti in hkrati manifestacija globoke ljubezni do zaslužnega Nestorja.
Hauima, anima candida!
Odbor sokolskega društva v Mariboru naznanja svojemu članstvu, da je umrl društveni ustanovnik narodno ve-lezaslužni brat dr. Pavel Turner. Sokolsko društvo se pogreba udeleži korporativno. Zbirališče za članstvo v kroju in civilu z znakom v soboto 2C. tm. ob 15. uri v Narodnem domu. Bratje in sestre izkažite vzglednemu pokojnemu bratu* polnoštevilno udeležbo zadnjo čast!
Popravljena sramota.
(Dopis od Sv. Lenarta v Sl. gor.)
Po »zahvali« sorodnikov dir. Posseka izvedela je širša javnost, da se je udeležilo pogreba tega moža med drugimi tudi odposlanstvo trake občine pri Sv. Lenartu. V istini se je odpeljal v sporazumu z županom lenarške občine Karlom Aubloim kot zastopnik iste na pogreb notar Fran Stupica ter v njegovi družbi dva bivša župana iz nemsko-nacijonalne dobe. Ta dva pa sedaj sploh nista člana občinskega odbora. Vse to se je zgodilo brez vednosti občinskega starešinstva in odbora.
Kdo je bil dr. Possek kot politik1! Strasten neiiuškonacijona.lec, ki je kot član okrajnega šolskega sveta dosledno skušal zatrati najprimiitvnejše pravice slovenskega življa. Za Sv. Lenart pa je pomenil še nekaj več. Leta 1902 je prišla vsled poneverb bivšega župana Antona Mravlegga lenarška »Vorschusskassa« v konlkurz. Bila je to zadruga z neomejeno zavezo, katere člani so bili skoraj vsi lenarški nemškutarji in le eden kmet iz dkolice. Pač pa so imeli v zadrugi naložene svoje prihranke skoraj sami slovenski okoličani. Udarec, ki ga je dobilo lenarško Nemištvo, je bil tako hud, da je grozil z jiednim mahom uničiti to gnezdo.
Tu se je pojavil dr. Possek. Po intervenciji pri okrožnem sodišču je bil imenovan nemški volk za vrtnarja slovenskih interesov. Vsled slovenske zaslepljenosti in hlapčevalnosti je bil ta mož tudi konečno izvoljen po večini slovenskih upnikov za konkurzmega upravitelja, kandidat Slovenec g. dr. Rosina je propadel. Vzrok tega propada je bila nepoučenost, katero so vsi merodajni faktorji, med njimi seve v prvi vrsti dir. Possek, krepko izkoriščali. Strašili so vlagatelje, da bodo izgubili vse, če se ne poravnajo, da je jedino poravnava še sredstvo, ki jim reši vsaj nekaj. Nik-do jim ni rekel, da mora iti poprej slednji ncmčuTski ud zadruge z beraško palico iiz trga, kakor da bi se bilo bati le beliča izgube. In tako co se poravnali — Slovenci — nemški vlagatelji so pa dobili vse. Kar se ni prihranilo potom poravnav, je dala Siidmarka in nekaj malega tudi udlje. Nemštvo v trgu je bilo ponajveč na stroške Slovencev rešeno in dr. Possek, zastopnik upnikov, je bil od dolžnikov imenovan častnim občanom tržke občine. Na pogreb tega moža se je .vozila deputacija iz slovenskega trga,
pod vodstvom notarja Franceta Štupice.
Da bi izpadla stvar še lepše, je naročil imenovani gospod aiutotakso iz Maribora za vožnjo od Sv. Lenarta v Loče pri Poljčanah, kjer se je vršil pogreb.
Za prvo sejo novo izvoljenega občin* skega odbora je imela napredna slovenska manjšina pripravljeno primerno interpelacijo na župana, županov namestnik Franc Stupica pa jih je prehitel s tem, da je stavil sam predlog na povračilo izdatkov za vožnjo k pogrebu dir. Posseka. Svojega predloga dalje ni u-temeljeval, marveč se je odstranil in se izognil debati.
G. dr. Gorišek se je oglasil v imenu napredne manjšine ter stavil predlog, da se naj od Franceta Štupice stavljen* predlog kot za značaj slovenskega trgi nečasten odkloni.
Odbor se je pridružil temu poziranju ter je enoglasno odklonil predlog županovega namestnika. Javno se je s temi dokumentiralo, da so se pač klanjali manom pokojnega dr. Posseka Fran Stupica in enaki, da pa še Slovenci niso pozabili, kdo jim je bil dr. Possek.
Doma in po svetu.
— Škandalozne železniške zveze. Prejeli smo sledeči dopis na naslov ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani: Zgodilo se mi je sedaj že ponovno, da sem se vračal s popoldanskim koroškim vlakom V Slov. Gradec in da mi je Savinjski vlak pred nosom odfrčal Iz Dravograda, ker je imel koroški vlak nekaj zamude. Ču-jem, da se to zigodi redno skoro vsak drugi dan. Mislim, da Savinjski vlak ni samo za to tu, da pride pravočasno k večernemu vlaku v Celje, ampak tudi za to, da nas potnike iz Slov. Gradca in cele mislinjske doline, ki se vračamo iz Maribora, zapelje domov. Danes samo prosimo p. n. ravnateljstvo, da tu izvrši reniedu.ro. Ako ta prošnja ne bo pomagala, bomo pa vedeli tudi drugače govoriti.
— Znamenita 50-letnica. Dne 20. tm. je
poteklo 50 let, kar se je vršilo v Trstu prvo posvetovanje tržaških -odoljubov za ustanovitev pol. društva »Edlinost« v Trstu, ki je bilo potem na podlagi vloženih in čez dober mesec potrjenih pravi? v febr. 1875 tudi ustanovljeno. Kaj pomeni društvo za razvoj narodne misli v slov. Primorju, o tem razpravljati bi bilo preobširno.
— Nov načrt konkordata z Vatika* nom. Vlada pripravlja pod vodstvom: dr. Korošca nov načrt konkordata s ka*
Btnu 1.
a/T I B O
iT Mariboru, 'dne 26. sepfeimbra B2i.
tol iško cerkvijo. Te dni se je vršila v Beogradu konferenca, teateri so se udeležili predstavitelji katoliškega epibko-pata, minister dr. Korošec, vatikanski poslanik dr. Smodlaka in načelnik katoliškega oddelka v ministrstvu ver. — Poročajo tudi, da namerava dr. Korošec odstajviti sedanjega našega poslanika v Vatikanu, ki je naprednjak in podeliti to službo kakemu klerikalcu. V slučaju, da bodo vstopili v vlado štirje ministri HRSS, bo postal minister za vere sedanji minister agrarne reforme g. Vesenjak.
— V«e klerikalce v Celju, ki imajo še
nekaj narodnega čuta, je sram zveze dr. Ogrizka z Sikobereti, Rebeutselicggl in podobnimi. Zakaj vsak poštenjak, četudi pristaš SLS, instinktivno čuti sramoto, ki bi si jo naJkopal, če hi glasoval za ta klerikalno-nemški zakon!
— Na klerikalno - nemškutarski listi ▼ Celju je med prvimi 24 kandidati nič manj nego 17 starih znatnih nemškutarjev. Ih to kolobocijo zagovarja sedaj tudi »Slovenec«. Heil »Slovenec«!
— »Slovenec« je postal oficijelno glasilo klerikalno - nemškutarske zveze v Celju. Kakor grob sicer molči na ugotovitev, da je lagal, ko je trdil, da so naprednjaki krivi, da ni prišlo do skupnega slovenskega bloka, odprl Pa je predale znanemu nemškemu zagrizencu dr. Skobernetu v obrambo kler. nemškutarske zveze in za napade na slovenski blok. Heil »Slovenec«!
— XXVI. poročilo Hmeljskega društva za Slovenijo v Žalcu. Ena tretjina letošnjega pridelka je že prodana po 7500 do 8500 din. za 100 kg. Razpoloženje je daoes mirno, vendar čvrsto. Hmeljarji pričakujejo zboljšanja cen. — Društveno vodstvo.
— Draginja v Zedinjenih državah
S. A. je silno narasla, plače pa so padle. Delavci morajo eezati po prihrankih.
— Drugi kongres vojvodinskih mest se vrši 8. okt. v Novem Sadu.
— Prva velika ladja na Ohridskem jezeru vozi od 8. trn. in tvori zvezo med našo državo in Albanijo. Ladja nosi 30 ton blaga in 150 potnikov, je izdelana, v Novem Sadu itn je last trgovca Bore Fortunovima.
Mariborske vesti.
uibor. 26 =«pl»mbra 1954
NEVERJETNO nemško izzivanje
Predsednik ribarskega društva v Mariboru dT. Kra/us sklicuje po časopisju ®a 3. oktobra 1924 v Gambrinovo dvora-(nto redni občni zbor, ne da hi bil preje sklical sejo starega odbora. Prod par dnevi je bil dr. Krams-u dostavljen odlok ministrstva za notranje zadeve št. Sl. 2647-24 Ta ministerijalni odlok se skli-lekrje na prejšnji odlok Velikega župana z dne 2. IV. 1924 št. 5557-24, v katerem Btoji jasno »Dolžnost prejšnjega odbora 'je sedaj, da skliče nov občni zbor.« Gosp. Kraus to jednostavno ignorira.
Točka V. g društvenih pravil pravi: •Vse neizrečno občnemu zboru pridržano zadeve društva spadajo v delokrog odbora.« Tudi ta paragraf za g. Krausa o-čividno ne velja, vsled česar sklicujekar na svojo pest redni olbčni zbor na 3. okt. 1924 v Gatmlbrinovo dvorano.
Točka VIB. f društvenih pravil o občnem zboru določa »Izvanredne občne zbore zamore po potrebi sklicati načelnik...« Iiz tega je razvidno, da rednega občnega zbora no more in’ ne sme samovoljno sklicati predsednik društva. G. Kraus je kršil pravila pri skldeamju razveljavljenega rednega občnega zbora in tjih krši tudi sedaj. Prezirljivo gre tudi poreko te določim in hitro sklicuje nov redni občni zbor, misleč, da bomo mi razdobje nemških rekurzov, pri katerih so vedno čakali, da je poiekol zadnji dan postavno določenega rolka, mOlčo kviti-iBJll. Ne, položili nami boste prod občnim zborom natančne račune, da vidimo, kaj So Vaš ilegalni, izključno nemški odbor v teih šestih mesecih dobrega napravil!
Gospodje Kraus, Oreiner in prijatelji, vi izzivate! Prepričajte se torej, da ec tudi s. trdimi bulicami ne pride skoz zid!
Sil Česky klub v Mariboru naznanja svojim članom, da se bo vršila v nedeljo, dne 28. tm. ob 10. uri dopoldne otvoritev dopolnjevalne češke šole. Poživljamo stairiše, da prijavijo svojo otroke pri tajniku kluba g. F. Kovar-u ter da se vsi člani kluba omenjene otvoritve s svojimi otroci udeleže. Zbirališče pred Solo v Cankarjevi ulici. Popoldne skupni izlet z Jugoelovensko-čehoslovaško ligo k Sv. Urbanu.
ni Češkoslovaški globe-trotter v Mariboru. Včeraj popoldne so je oglasil v pjašern uredništvu Martin Strojar, doma iz Češkoslovaške, ki jo prvi glulione-(mli pešpotovaleo okrog sveta. S prtlja-
go, ki tehta 15 kg, prehodi ta okoli 30 let stari mož prilično 50 km na dam Stavil je, da bo v 10 letih prepotoval 50.000 km. Nastopil je potovanje že 1. 1919. in ima zdaj že 30.000 km za sabo. Prepotoval je velik del Evrope. Sedaj je na potu v Afriko. Pogumni globe-trotter se dobro počuti in bojda kljub temu, da ne more dobro govoriti, povsod dobro shaja. Želimo mu vso srečo na daljin ji poti križem sveta!
m Povišanje vizuma za potovanje v Avstrijo. Z oblastvene strani smo prejeli sporočilo, da je bila pristojbina za vizum' potnih listov na Avstrijo povišana. Vest je nekoliko čtidna, ko slišimo, da se neprestano govori o olajšavah za potovanje čez državno mejo, o živahnejšem tujskem prometu in podobno. Najznačilnejše pa je to, da je povišanje povzročila baš Avstrija, dasi se tam največ pritožujejo, češ, da Jugoslavija stavi plotove okoli svojih meja. Avstrija je namreč uvedla za vidiranje potnih listov posebne znamke, ki stanejo 10 zlatih frankov (170 din.) za večkratno potovanje in 5 zl. frankov (85 din.) za enkratno potovanje. Naša vlada je kot re-ciprociteto uvedla enake pristojbine.
m V nedeljo otvoritev umetnostne razstave. Sporočajo nam, da so že izvršene vse priprave za kolektivno razstavo treh mladih umetnikov — Kos, Pirnat in Stiplovšek. Razstava bo otvorjena v nedeljo dne 28. tm. ob 11. uri dopoldne. Priporočamo prijateljem' naše mlade u-metuosti, da že sedaj agitirajo za kar najštevilnejšo udeležbo.
m Tujski promet v Mariboru. V noči od 24. na 25. tm je prenočilo v Mariboru 85 oseb in sicer: »Meran« 21, »Pr iv at« 24, Zamorec 18, Črni orel 17, Kosovo 8, Halbwidl 7, Zlati konj 6, Pri grozdu 5, Woch 4, Zokaly 2, Zlata krona 5.
m Sumljivi Črnogorec razkrinkan. — Pred dobrim tednom' smo poročali o mladem1 Črnogorcu, ki se je vračal iz Pariza in so ga naše oblasti na meji aretirale, ker jim je izgledal sumljiv. Črnogorca, ki se piše Gjoko Gojnič, so zaslišali pred mariborskim policijskim komi-sarijatoro in je priznal, da je okradel neko beograjsko banko. Komisarijat ga je pridržal v zaporu in je poizvedoval v Beogradu. Šef javne varnosti je te dni odgovoril, da je Gojnič zapisan v Beogradu kot nevaren vlomilec in da naj ga le prejkomogoče pošljejo v beograjske zapore.
m Avto povozil deklico. I. V., lastnik tukajšnje avtotakse, so je vozil včeraj po Studencih. Na cesti sta bili dve deklici, ki pa se nista hoteli izogniti. F. je hotel a/vto ustaviti, a je že bilo prepozno: avto je obe deklici prevrgel in eni "f»vozil obe nogi. Ponesrečeno deklico je avtomobilist takoj prepeljal v bolnico m Zopet tatvina kolesa. Gostilničarju Alojziju Lobniku v Radvanju je bilo ukradenih 2500 din. vredno kolo znamke »Cykle«.
m Jadranska Straža. Seja Jadranske Straže se vrši dne 26. tm1. ob 18. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Prosi se sigurne udeležbe. Odbor.
m' Velik požar v Pobrežju. V sredo 24. trni krog 8. ure zvečer je bila alarmirana mestna požarna bramba, da gori v takozvanem »Sohlndergrabnu« v Pobrežju. Gorelo je gospodarsko poslopje poe. Haferja in ogrožena so bila okrog stoječa poslopja. Domača požarna bramba je že bila na licu mesta. Žal je primanjkovalo vode, vsled česar se je gasilna akcija zavlekla, škoda je velika. Slutijo, da je zažgal odvržen tleči koščf k cigarete.
m Grajski kino predvaja od Četrtka do vključno nedeljo izborno tragi.komo-dijo »The kid« z znamenitima igmleima Charles Chaplini in Jadckie Cjogan v glavnih vlogah.
m »Sylct hvlan Mcrvau« greteksno-ekscentrični !n moderni plesi, vsak dan v Klub-Baru.	2045
m Skladiščniki drž. žel. v Mariboru, ki so deloma uradniki doloma podurad-niki in imajo svojo letno plačo, nam1 pošiljajo izjavo, da g. Andr. Bahiun ni skladiščnik, ampalk dinevničar, plačan od ure in da skladiščnik niti postati ne more.
Borza.
BEOGRAD, 25. sept. Pariz 378—380, Švica 1864—1365, London 319—320, Dunaj 0.1010—0.1012, Praga 214—214.52, Milan 313.25—31425, Nenvork 7L45—71.75, Bukarešta 36—37, Solun 126—129.
CURIH, 25. sept. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 27.75, Beograd 7.35, London 23.52, Praga 15.75, Milan 28.10, Nehyork 52&25, Dunaj 0.007440.
ZAGREB, 25. sept. Pariz 376.75—384.75, Švica 1357.50—1367J50, Londofl 318.45— 321.45, Dunaj 0.1001-0.1021, Praga 22.75— 215.75, Milan 312.95-31545, Newyork 71— 72.
?uris79ka in šport.
: Kolesarski klub »Pornn« priredi v nedeljo dne 28. im. svoj zaključni izlet in' klubovo dirko na progi Maribor—Sv. Ozbaid 26 km Odhod izletnikov točno ob 13 uri iz Nar. Do.na. Start dirkačev na Koroški cesti pri km 1 točno ob 14 ur>. Zvečer istega dne razdelitev daril in diplom' ter zabavni večer v gostilni Magika na Rotovškem trgu. Ljubitelje tega športa se najuljadne je vabi na izlet, kakor tudi na zabavni večer. Vstopnina prosta. — Odbor.
: Odsek amater fotografov S PD v Mariboru priredi v nedeljo, 28 Septembra 1924 izlet na Urško. Zbirališče: Glavni
kolodvor Maribor. Odhod:	ob	5.58	do
Guštanja. Sestop: k Rimskemu vrelcu v Kotlje-Guštanj. Izlet vodi: načelnik. Radi polovične vožnje se morajo javiti' člani do petka v trgovini I. Baloh, Grajski trg.
x Planinski Vestnik, »ktoberska številka, izšel bo šele po sredini prihodnjega meseca. Številka 'bo posvečena izključno triglavskim' žrtvam dr. Klementu Jug in Vladimiiru Toplovcu ter bo mnogo obširnejša. Prinesla bo tudi k! člankom pripadajoče slike. V Mariboru se bo dobila ta številka pri članu Odseka amateirfotografov SPD g. Franjo! Majer, trgovcu na Glavnem trgu, na kar opozarjamo zlasti nenaročnlk-e Planinskega Vestnika. — OASPD.
vladi® zatoka m pravice*
Ne bomo veliko rekrimioirali. Samo gola dejstva naj govore za one, ki jih še ni strast popolnoma zaslepila:
Za mesto učiteljice v Konjicah so prosile poleg drugih ena učiteljica z 19, druga z 7, tretja z 6 službenimi leti, vse dobro kvalificirane, dr. Korošec jc dal mesto Slomškarici Angeli Rott, ki ima 4 leta in 4 mesece službe.
Za mesto učiteljice na dekL osn. šoli v Celju ste prosili poleg Slomškarice iz Kranjske Mar. J., ki ima 18 služb, let, tudi dve učiteljici, ki ste že cela leta tam poučevali in ima ena tndi 18 let službe, druga pa 15 let in je njen mož v Celju definitiven učitelj. Dr. Korošec je dal mesto Slomškarici.
Za mesto učiteljice v Šmarju pri Jelšah se je potegovala učiteljica s 14 leti 8 meseci službe. Mesto je dobila Slom-škarica z 10 leti 9 meseci službe.
Za mesto upravitelja v Hočah sta se potegovala poleg drugih: a) učitelji s prvovrstno kvalifikacijo in 25 leti služ-
be, b) učitelj z prvovrstno kvalifikacijo in 34 leti službe. Mesto je dobil Slomškar Firm z 21 leti službe, ki je zdaj kot slomškar ski organizator povrh še imenovan za okr. šolskega nadzornika v ptujsko-ormoškem okraju.
V Hočah je bilo razpisaMo tudi mie-sto učitelja. Proti vsem zakonskimi določbami, zlasti proti § 106. točka b) izvršilnih predpisov k stalnemu šolskemu in učnemu redu jo dr. Korošec potegnil za nos vso moške prosilce in imenoval u-čiteljioo, Firmovo ženo, n« to mesto. — Izrecno je predpisano, da smeta biti na 4-razrednih šolah največ dve učiteljici, Dve ste bili že dozdaj tam definitivni, Firmova jo tretja.
Za upravi tel jsko mesto V Sv. Kri »ra pri Rog. Slatini so se potegovali učitelji' z dobro kvalifikacijo in' z 28, 18 ter 15%\ službenimi leti. Mesto je dobil Slomška® Slavko Černigoj s 15 službenimi leti. I Tako v 1. 1924 po Kristusu v Jugohla-vi ji pod vlado »zakona inprav iee«. Jutri nadaljujemo zbirko!
Louis Couportis:
ZalfnbUeni oseL
Roman.	(43)
XV.
Tudi prihodnjega dne se razbojniki niso pokazali. Šele tretji dan se je pojavil Dion,yzius.
»Charis!« je dejal. »Odposlali smo k Vašemu očetu naše sle. Ni res, da bi se bilo poslopje porušilo; rca lastne oči smo ga videli. V Južni Tesaliji ni bilo potresa že dolga leta. Toda hiša je zaprta in v nji nihče ne biva. Okoliški kmetje so nam pravili, da je Menedemius odpotoval s svojo družino vred in da je ves obupan, ker mu je hči izginila brez sledu in je bilo vse i sikanje zaman. Plemenita devica! Povejte, kje bi mogli sedaj najti očeta Menedemutjal Na katerem izmed njegovih številnih gradovi Morda se je nastanil v Hypati1«
Obariš ni znala odgovoriti; še mian j bi seveda lahko jaz kaj odgovoril. Nato je rekel Dionyzius, da bo tako dolgo preiskoval vso Tesalijo, da bo našel More-demusa. Nisem mogel verjeti, da bi bilo to, kar sem; videl na lastne oči, zgolj' čarovniška varka in da bi Menedemusova vila še vedno ostala taml oib jezeru z lotosi. Med razmišljanjem o tej zapleteni uganiti mi jo minil dan; zvečer nas jo Dionyzius povabil k slavnosti, ki jo je nameraval prirediti zaeno s svojimi tovariši.
Gluhoneme črne služabnice so Chari-80 še bolj nakitile. Evnuhi so naju nato
popeljali skozi mnoge vijugaste hodnike! v notranjost gore, dokler nismo prispel® v dvorano, ki jo bila tako sijajna, dal smo osuplo obstali na mestu, vsi zaslepljeni od močnega bleska. Resnično, marsikaj sem že videl v življenju, toda ka| takega še ne. Dvorana jie po svoji raz-, košni opremi prekašala vsako domišljijo. Po stenah so visele številne zlate plošče; iz njih so se vili vejam! podobni) svečnjaki, ki so nosili goreče luči. Blesk tisočerih luči »e je divino odražal v visoških zrcalih. Ko istmo vstopili, se i® Oglasila godba: zapiskale so piSčalke tu zabrenkale harfe, sredi dvorane pa so se! vrtele gruzijske plesalke. Pozneje sesuj izvedel, da so bile plesalke z godci vred razbojniški sužnji. Silno sem! se čudil nenavadnim razbojnikom', ki so si v notranjosti prevratnih gord ustvarili pravo podoibo zemeljskega paradiža, ne dal bi se bili bali, da bo kdo drug odkril njihova skrivališča in si jih prisvojil. Tolovaji so se udobno vzlefcnili po naslonjačih in po razkošnih perzijskih preprogah; oblečeni pa so bili v uprav knežje uniforme. Jedli in pili so iz naj dragocenejših posod, kar sem jih kedaj videl in njih blesk se je zopet stotero odražal v razsvetljenih zrcalih, da trepetanju in' valovanju svetlobe ni 'bilo kraja ne konca.
(Dalje priHJ Listnica uredništva.
Gosp. L- G., Mozirje: Dotični greh'tiskarskega škrata smo popravili takoj v prih. štev. »Tabbra« od 24. sept. Zdravo!
mala oznanila.
Pohištvo
lashdh i»i«lkor za ipalnc in jo
ailn* «»)>• _ najoentje v zalogi
Šereor i« drag, Maribor,
V«triajska ulie* itar. 2.	165
Učenka proti plačilu so »prejme Ivan N. Adamič, Vetrinjska ulica 20.	2085 4—4
Uče se postrežnlca poštena tena za, nekaj ur na dan. Predstaviti se od H,—17. ure L, Kiescr, Gregorčičeva ulica 20.
2122
Sprejmeta se dva dijaka na stanovanje in hraue. Naslov pore uprava.	2123
Krojaški »troj, ra?,lično pohištvo po ceni na prodaj. Ob bregu 30.	2017 2—1
Dijak ?e
sprejme na stanovanje in hrano. Kje, pove uprava.
Trgovski učenne ki ima hrano pri fttar:’.ili, sc sprejme. Na-
'0	‘2124 2-1
perfektna stenotipistinja, vešča slovenskega, hrrat-skega in nemškega jezika in cirilice, se sprejme. Predstavi se naj s spričevali pri:
Splošni sHoni tal, IMrna cesta M
soboto, dno 21. septembra
Industrijsko podjetje ¥ Mariboru
lice gospodično,
zmožno knjigovodstva
sigurno mc 15, ne začetnica za takojšnji nastop. Ponudbe pod „Dofora plača“ upravi „Tabora“.
&
k ip.	Kojmotc«	»Tab«.*.	Glavni	ia	odgovorni	arodr
i p r. — Tiska; MarlhcrCk* Hskara« d i