Leto LXVL, št. 239 Ljubljana, četrtek 19. oktobra 1933 Cena Din L- izhaja vsak dao popoldne, izvzemal nedelje ta praznike. —■ Inseratž do 80 petit a Din 2.—, do ioo vrst Din 2.50, od 100 do 800 Trst & Din 8.—, večji lnseratl petit vrata Din 4.—> Popust po dogovoru, lnaeratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, aa mosemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO UUBUANA, KnafUevst ulica St. 5 Telefon st. 8122, 8128, 8124, 8125 In 8126 Podruinlce: MARIBOR, Orajakl trg St. 8. — NOVO MESTO, ljubljanska cea ta, telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeve uttca 1, telefon it. 66, podružnica uprave: Kooenova ulica 2. telefon it. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. MALA ANTANTA PROTI DIKTATU VELESIL Razorožitvena pogajanja se morajo nadaljevati v Ženevi — Mala antanta odklanja porazume, ki bi jih sklenile velesile na svojih posebnih konferencah — Tudi Francija proti italijanskim načrtom Ženeva, 19. oktobra. Odmor, ki je nastal v Ženevi zaradi ocboditve razorožitvene konference do 26. t. m., so izkoristil« vlade velesil za razgovore o nadaljnjem postopku glede na izstop Nemčije iz Društva narodov. Večina delegacij je že zapustila Ženeva in se vodik) ti razgovori diplomatskem pj-tom. Mnenja v tem pogledu so d«>Ka: različna. Rimska diplomacija si na vso moč prizadeva, izkoristiti sedanji položaj za močnejšo afirmacijo pak*a velesil, ki naj bi mimo Društva narodov omogočih direkten sporazum med ve-'ostiami o vseh aktualnih prob'emih m vsiMl njihovo stališče vsem ostalim evropskim državam. V francoskih krogih se temu protivijo in zavzemajo srH-lišče, da je z izstopom Društva narodov padel tudi pakt štirih velesil, in da bi bila torej vsaka konferenca veie-&il na tej osnovi brezpomembna. Francoska diplomacija zavzema stališče, da je samo Ženeva oni teren, kjer so mogoča nadaljnja pogajanja. Francoski listi ob enem poudarjajo, da je Francija v dovoljni meri pokazala svojo zmernost napram Nemčiji in da ne more pristati na nobene nove koncesije. Angii-ja zavzema stakšče čakanja in upa, da se bo potom direktnih razgovorov z Nemčijo posrečilo najti novo pot za dosego sporazuma. S pozornostjo motre v ženevskih krogih stališče, ki ga zavzema Mala antanta. Zastopniki Male antante odločno odklanjajo vsako misel na separatni sporazum velesil, ki bi se potem enostavno vsilfi malim državam, kakor to žeJi Italija. Predstavniki Male antante so o svojem stališču že obvestili zastopnike velesil s pristavkom. da se morejo razorožitvena pogajanja nadaljevati samo na splošni razorožitveni konferenci v Ženevi, ki je za to edino primeren m merodajen forum. Pogajanja za enkrat nemogoča Pariš, 19. oktobra, a. Večina pariških listov ee bavi v svojih komentarjih z izjavo Daladierja v zbornici o direktnih nemško • francoskih razgovorih. Najvažnejši se rdi uvodni članek publicista Rochea v listu >Republique<. Publicist Roche, ki ima zveze z Daladierjem, prihaja do naslednjih zaključkov: Hitler bo razumel, da emo napram njegovim izjavam tem bolj nezaupljivi, ker narodni socializem proslavlja vojno in re-vanžo. Dokazi o velikem tajnem oboroževanju Nemčije dajejo naši nezaupljivosti Še večjo upravičenost. S tem pa ni rečeno, da hočemo odkloniti ponujeno roko ter izločiti vsako možnost direktnih pogajanj. Prišel bo cas, ko bodo odločnejši možje storili to, česar doslej še ni storila po starih formulah vezana diplomacija. Direktna pogajanja pa bodo mogoča šele tedaj, ko bo zrak prost vseh intrig in ko bo v zavarovani Franciji in v pomirjeni Nemčiji prevladovalo prepričanje, da so moči Francije dovolj močne. da odbijejo take intrige. Nacionalistična >Liberte€ piše med drugim: V francoskih krogih menijo, da se Daladier ne namerava izogniti vsakemu direktnemu stiku z Nemčijo. Ni nemogoče, da je bila nemška vlada po diplomatskem potu natančno poučena o namerah francoskega ministrskega predsednika. Daladier ni prijatelj javnih razprav, zato se pri svojih včerajšnjih izvajanjih ni mogel izjaviti popolnoma jasno in sicer zaradi tega ne, da bi preprečil vtis, da se je zrahljala enotna fronta med Parizom. Londonom in Wa-shingtonom. Glasilo zunanjega ministra Paula Bon-courja >L*0evre< poudarja, da so franco-sko-nemšfca pogajanja mogoča le v okvirja Društva narodov. >Matinc porablja priliko za oster napad proti predsedniku razorožitvene konference Hendersonu. List pravi, da se mora končno vendarle zahtevati od Hendereona pojasnilo o njegovem delu. Henderson je prepotoval vso Evropo ter povzročil velike stroške, vendar pa še nismo ničesar slišali, kaj je dosegel. Po izjavljenju razorožitvene konference se mora sedaj od njega zahtevati pojasnilo. »Temps< piše: Nobena država ni pokazala več miru in hladnokrvnosti ob novem položaju, ki ga je ustvaril nemški korak, kakor Francija. Zakaj nobena država ni tako prežeta z voljo do miru, pa tudi z zavestjo svoje moči in sredstev za obrambo svoje varnosti, 8s bi bila ogrožena. Naj stori Nemčija karkoli koce, da se ponovno oboroži m preklali svoje mednarodne obveznosti, francoski narod se ne bo nikoli pomišljal doprinesti tudi najtežje žrtve za zaščito svojega nacionalnega ozemlja in dostojanstva evo-jega neodvisnega obstoja. Francija ne odklanja misli za sporazum z Nemčijo, vendar pa je mnenja, da je spričo današnjega stanja stvari ta sporazum možen le v popolnem soglasju z vsemi njenimi prijatelji in zavezniki v okviru tistega mednarodnega sodelovanja, ki mu je središče Ženeva in ki ga je Nemčija pravkar brutalno zavrnila, ker se hoče na novo oborožiti, ker se ne mara — že ve, zakaj — podrediti nobeni kontroli in ker noče razpustiti svojih vojaških formacij. Italija za konferenco velesil Rim, 19. oktobra, r. Vsi italijanski listi hvalijo vsebino in zmernost Daladier-jevega govora Tako vidi »Giornale d'Ita-lia« v besedah predsednika francoske vlade potrdilo volje Francije, da ne bo videla v sedanjem momentu izključno francoske epizode, temveč stvar, ki je v splošnem evropskem interesu. Sedaj gre za to kakšne praktične elemente za spravo hoče Nemčija ponuditi Italija je slej ko prej pripravljena za vsako akcijo, ki bi mogla kaj koristiti, toda opozoriti mora, da jc nemške sklep ustvaril dovršeno stanje, ki ni v skladu niti z današnjim položajem niti s smerjo italijanske politike. Ob enem poudarjajo listi potrebo, da se nadaljujejo razorožitvena pogajanja. Pri tem zastopajo stališče, da se brez Nemčije ne sme ničesar storiti. »Corriere della Sera« izjavlja, da se ne sme razorožitveni načrt Nemčiji vsiliti. Na drugi strani je dveletno trajanje razorožitvene konference dokazalo nemožnost, da bi se dosegel dogovor, ako bi pri tem govorile vse države. Interesi držav so nad interesi Društva narodov, zaradi česar bodo mogle le velesile med seboj upoštevajoč razne potrebe rešiti ta problem. Nemčija naj bi pokazala svoje točne namere, zlasti, ker so izjave o miroljubnosti in o želji za sodelovanje preveč splošne. Nemčija mora sporočiti, kako hoče sodelovati pri politiki evropske solidarnosti. List zanika, da bi bila Italija že prej poučena o koraku Nemčije. Rim, 19. oktobra s. Tukaj se govori, da se v kratkem pričakuje povabilo Mus. •olinlja zunanjim ministrom slgnatamlh držav pakta četvorice na konferenco v Streeo. Ta konferenca bi •• vri H a v kratkem. Italijanska vlada amatra to stvar za nujno, ker dopušča sedanje stanje nezaupanja in negotovosti razne Incidente In ker bl bi trajanje tega stanja moglo dovesti do nada I nje poostritve ap I osnega razpoloženja. Simon bo odstopil? Pariz, 19. oktobra AA. V Berlinu pravijo, da je nedavna avdijenca angleškega zunanjega ministra Simona pri angleškem kralju v zvezi z možnostjo njegovega odstopa. Današnji nemški Usti trde, da je Simon po izstopu Nemčije Iz Društva narodov osamljen v angleški vladi, to pa zato, ker je v zadnjem času v ženevi preveč osebno nastopal, dajal s amo lastne Izjave ln Imel znani govor po radiju. Neki londonski poročevalec velise berlinske agencije pa je snoči kategorično demantiral vesti o ostavki angleškega zunanjega ministra. Njegov položaj je samo še okrepljen. Simon lahko zdaj računa na podporo vseh članov Macdonaldove vlade. Avdljenoa pri kraJdu nI v nobeni zvezi z dogodki v Ženevi, kakor to mislijo berlinski krogi. Znano je tudi, da angleški ministri ne podajajo svojih ostava v roke kralja, temveč enostavno predsedniku vlade. Japonsko presenečenje Amsterdam, 19. okotrba. Skrivnost pori i nških otokov je sedaj razjasnjena. Nedavno je hotela neka nemška znanstvena ekspedicija raziskati to otočje, ki pripada Japonski. Na splošno presenečenje pa je japonska vlada to zabranila Kljub najstrožjim ukrepom japonskih oblasti pa se je posrečilo ugotoviti vzrok te zabrane. Japonska je namreč docela na skrivaj izgradila to otočje v najmodernejšo pomorsko bazo. Na posameznih otokih so zgrajena velika pristanišča, moderne utrdbe, skladišča živil in ogromni hangarji za veliko število vojnih letal. Ta odkritja so zlasti presenetila Francijo, proti kateri so v prvi vrsti naperjena. Iz vsega tega se vidi, da je Japonska kršila mednarodne dogovore in se že vsa leta sem mrzlično oboroževala in nato izstopila iz Društva narodov, da bi imela docela svobodne roke. Nemci so postali miroljubni Hitlerjeva izjava angleškemu novinarju — »Nemčija si nikakor ne želi vojne44 London, 19. oktobra. AA. Posebni poročevalec »Daily Mailac v Berlinu Ward priče je stavil Hitlerju več vprašanj. Vprašal ga. je med drugim, kaj pravi na očitke inozemstva, da Nemčiji ni verovati in da hlepi po vojni. Hitler je odgovoril, da obžaluje sedanje nerazumevanje med Veliko Britanijo in Nemčijo. 2eli pa si, da bi se povrnilo nekdanje prijateljstvo med tema dvema državama. Glede želja, ki naj obstojajo v Nemčiji za novo vojno, pa Je Hitler dejal, da v Nemčiji ni žive duše. ki bi si želela vojne. Ves narod in vsi voditelji nacionalnih socialistov so bivši bojevniki ln nihče si ne želi grozot, v katerih je živel štiri leta. Razvoj notranjih sil v Nemčiji je samo naperjen proti notranjemu sovražniku, zlasti proti komunizmu, ki je v Nemčiji zavzel nezaslišane oblike ln obseg, o katerem v Angliji nimajo pojma. O odnoSajlh s Francijo Je Hitler izjavil, da si želi Nemčija sporazuma s Francijo ln da bi rada z njo živela v dobrem sporazumu na podlagi, ki bi Jo lahko sprejel narod, ld sam sebe spoštuje. Tudi Danska utrjuje otojo mejo proti Nemčiji KodanJ. 19. oktobra, g. Ministrski predsednik Haunlg je izjvil v parlamenta, da bo vlada ustanovila posebno stražo za zaščito meje proti Nemčiji. Mi dansci socialisti, je dejal Haunlg, smo tako nacionalni, da se bolje počutimo t kakem danskem delavskem doma, nego t nemškem koncentracijskem taboru. Nova nemška tovarna za letaki Berlin, 19. oktobra. AA. Kakor ee doznava, nameravajo zgraditi v Johm&tetha-ra pri Berlinu novo tovarno za letala, ki Jo bo vodil Kari Btakar, bivši p*k* nosilke mornaric«. Hitler je na vprašanje o nemški tajni oboroženosti Ironično skomignil z rameni in dejal: To so otročarije. Ce bi v resnici obstojale tvornice v inozemstvu pod vodstvom Nemcev, oi pač ves svet prav natanko vedel, kako je Nemčija oborožena in kakšno je njeno orožje. Bivši bojevniki vedo, kolikšno municijo potrebuje že en sam armadni zbor. Zato je sila neverjetno, da bi tajne munlcljske zaloge Nemčije v inozemstvu bile popolnoma neznane. Pa tudi če bi obstojale, kako bi mogla Nemčija za primer vojne priti do njih in se Jih posluževati. Hitler je končal z izjavo, da razpolaga sedanja Nemčija z uprav smešnim številom malih poljskih topov. Pariz, 19. oktobra. AA. Iz Berlina poročajo, da se v Nemčiji zdaj kar množe miroljubni govori, tako da listi vseh niti ne morejo priobčiti. Podobno piSejo tudi vsi listi. Radijske postaje pa se še vedno niso prilagodile tej novi odredbi. Tako je postaja v Lipskem včeraj oddajala poročilo o uporu Nemčije proti Napoleonu. Postaja je oddajala tudi hujskajoče vojaške koračnice. Odlikovanje I, IS. oktobra. 8 kraljevim ukazom je na predlog prometnega ministra odlikovan s redom Jugoslovanske krone 4. stopnje upravnik železniške delavnice v Mariboru Aca JoviČ. Spremembe v carinski službi Beograd; 19. oktobra. Z odlokom financ, noga ministra Je imenovan za carwnika na Jesenicah bivši carinik Stepen Gale*. K slavni carinarnici v Mariboru Je premeščen carinik Vladimir Kramar, dosedaj v DJOTdJeUJx. INOZEMSKE BORZE. O sirih: Pariz 30.20, London 16.4160, Newyork 868.50, Bruselj 71.8760, Milan 37.17, Madrid 46.1760, Amsterdam 308.06, Dunaj 66.39, Praga li.lt. Gospodinje! Opozorite svoje pomočnice (kuharice, sobarice, sini-kinje), da imajo tudi one pravico v nedeljo voliti v Delavsko zbornico. Poučite jih, kako se voli in da je edino plava glasovnica prava! Zaključek zasedanja Narodne skupščine Danes je Narodna skupščina končala svoje delo v poletnem zasedanju — Jutri se prične zimsko zasedanje Beograd, 19. oktobra, r. Narodna skupščina je danes nadaljevala in končala svoje delo v tem zasedanju. Po odobritvi zapisnika so bili odobreni računi administrativnega odbora. Sledilo je čitanje večjega števila interpelacij, med njimi interpelacije poslanca Pavlica o upokojitvi članov upravnega sodišča v Celju. Poslanec Pavlic je zahteval za svojo interpelacijo nujnost, kar pa je notranji minister odklonil in Narodna skupščina potrdila. Kot zadnja točka dnevnega reda je bilo poročilo imunitetnega odbora o zahtevi ministra pravde glede izročitve večjega števila poslancev sodišču. Imunitetni odbor je razen v dveh primerih izročitev odklonil. Narodna skupščina je poročilo odbora soglasno odobrila. Nato je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero se vse nerešene zadeve tega zasedanja razen interpelacij prenesejo na novo zasedanje, ki se prične jutri. Ob koncu seje je notranji minister g. zika La-zič prečital kraljev ukaz o zaključitvi tekočega zasedanja Narodne skupščine. Prihodnja seja bo v smislu ustavnih določb jutri dopoldne ob 9., ko bo s kraljevim ukazom otvorjeno zimsko zasedanja Narodne skupščine. Pri tej priliki mora Narodna skupščina na novo izvoliti predsedstvo in odbore. Zato se bo danes popoldne sestalo vodstvo JNS, da o tem razpravlja in sklepa. Senat je na svoji včerajšnji soji razpravljal o tekočih zadevah, na današnji popoldanski seji pa bo sprejel mednarodne konvencije, ki jih je včerai odobrila skupščina. S tem bo tudi zasedanje senata zaključeno in jutri dopoldne otvorjeno redno zimsko zasedanje. Mir na Balkanu za vsako ceno Grški ministrski predsednik Tsaldaris o položaju na Balkanu po potovanju Nj. Vel. kralja Aleksandra sirene, 19. oktobra. AA. Na snočaji seji je predsednik grške vlade Tsaldaris podal velik ekspoze o svojem bivanju v Ženevi in o svojem obisku v Ankari. Dejal je. da hoče Grčija tudi v bodoče voditi politiko grško-tur&kega prijateljstva in tesnega sodelovanja med obema državama. Prav drago mi je, je nadaljeval Tsaldaris, da lahko s tega mesta izjavim, da so za podobno politiko tudi turški državniki in da jo goreče zagovarjajo. O delu v Ženevi je Tsaldaris izjavil, da se je pogajal z zastopniki sosednih držav in z državami Male antante o vprašanjih zunanje politike. Ti razgovori so nezadovoljivi in vsi so priznali miroljubne osnove grško-turškega sodelovanja. Potovanje Nj. Vel. kralja Jugoslavije po Grčiji, ki mu je grški narod povsod priredil tako navdušeni sprejem kot najvišjemu predstavniku prijateljskega naroda in kot enemu najbolj uglednih vladarjev sedanje Evrope, je nudilo priliko, da se podkrepi enotnost interesov in nazorov obeh narodov. To potovanje in ti sprejemi so pokazali, kako iskrena so čustva, ki prestajajo oba naroda. (Burno ploskanje). O predstojećem obisku rumunskega zunanjega ministra Titulesca je Tsaldaris izjavil, da bo ta obisk nudH priliko za poglobitev prijateljskih odnoSajev med Grčijo in Rumunijo. To bo koristilo interesom obeh držav Jn je tudi v skladu z grško zunanjo politiko. Pa zaključitvi pakta med Grčijo in Turčijo, po sporazumu in paktu, sklenjenem v Ženevi, med Jugoslavijo in Grčijo in Turčijo Jn Rumunijo, lahko smatramo, da je ta sistem paktov med balkanskimi in drugimi sosednimi državami dovolj odporen, da bo lahko jamčil za mir na Balkanu, tudj če bi nastali dogodki, ki bi bili v nasprotju z našimi razpoloženji in s stremljenji velikih držav. Nam gre za to, da poglobimo zunanjo varnost Grčije v skladu z interesi malih in velikih držav. Trdno smo odločeni z vsemi možnimi sporazumi okrepiti sedanji mir na bližnjem Vzhodu. eno dejstvo je, je nadaljeval Tsaldaris, ki nas pri tem navdaja z velikimi upi. S predsednikom bolgarske vlade Mu-šanovom sem se sporazumel v tem. da jc treba čimprej resiti sedanja gospodarska nesoglasja med Grčijo in Bolgarijo. Nadejam se, da se bodo zadevna pogajanja že v najkrajšem času pričela. Tsaldaris je na kraju obžaloval, da se opozicija ne udeležuje dela v parlamentu. Vlada je mi-rna in zato poziva opozicijo, naj svoje politično delo zopet prenese v parlament. Po Beneševem posetu na Dunaju Avstrijski velenemci se razburjajo zaradi zbližanja med ČSR in Avstrijo Dunaj, 19. oktobra, r. Listi, ki imajo zveze s krščansko socialno stranko, doznava jo, da je bil dolgi razgovor dr. Beneša in dr. DoUfussa zelo prisrčen ter posvećen aktualni gospodarski politiki. V prvi vrsti sta razpravljala o vseh trgovsko-politič-nih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Pri tem ee je pokazalo, da obstojajo razne možnosti, da bi se že obstoječi dogovori de bolj ojačili. Obstoji upravičeno prepričanje, da se bodo že v najkrajšem času pričela tozadevna pogajanja. Državnika sta razpravljala tudi o italijanskem gospodarskem načrtu glede Srednje Evrope. Dr. Be-neS in dr. Dollfuss sta izrazila svoje mnenje o posameznih točkah tega načrta ter /wn*AUn vse možnosti, ki bi izvirale iz tega nacrta za interese obeh držav. Naravno je, da sta razpravljala tudi o vseh vprašanjih, ki se tičejo aktualnega položaja v sedanji svetovni politiki, in o vseh mogočih posledicah za Srednjo Evropo. Razgovor je pokazal enotno mnenje o vseh onih vprašanjih, od katerih je odvisen nadaljnji mirni razvoj prijateljskih sosednih odnosa jev med vsemi srednjeevropskimi državami. Zbližan je med Avstrijo in Češkoslovaško zbuja seveda nezadovoljstvo pri velenem-dfa. Tako n, pr. očita velenemiko glasilo »VViener Neueste Nachrichten«, da hoče češkoslovaška intrigirati v Srednji Evropi ter izrabiti negotovost, ki jo je povzročil izstop Nemčije iz Društva narodov. Last pravi med drugim: Nekateri bi želeli, da bi postal dr. Be-nesev poset na Dunaju neke vrste senzacija. Dejansko je njegov poset le akt kurtuazije, ker v nobenem primeru dr. BeneSu ne bo uspelo prepričati avstrijskega kancelarja dr. Dollfussa o pravilnosti svojega političnega stališča glede podu-navskega vprašanja. Dr. Benešev predlog o organizaciji srednje-evropskih drŽav, namreč nikakor ne more služiti kot osnova za razpravo, v katero bi se mogla spustiti tudi avstrijska zvezna republika. Avstrija si želi izvedbe sklepov konference v Stresi in dvostranskih pogodb, ne pa zve ze z blokom držav, kakršnega predstavljs Mala antanta. Končno protestira avstrijsko velenem&ko glasilo proti vmešavanju v avstrijske notranjepolitične odnosa je, kar naj bi bila storila »Prager Presse« ob za ključku svojega članka, ko je izrazila željo, da bi se ojačile v Avstriji sile, ki bl se dejansko zavzele za avstrijsko neodvisnost. Vsi drugi listi so toplo pozdravili poset dr. Beneša na Dunaja. »SLOVENSKI NARO D«, dne 19. oktobra 1933 >tev 2W Na pragu volitev v Delavsko zbornico Važno opozorilo volilcem vDZ Nekateri volttct so ie vedno v zmoti, da volijo na volišču v njihovem stanovanjskem rajonu. Vsakdo voli v kraju, kjer je zaposlen, ne k jat stanu le. Pazite na to, da ne boste v nedeljo hodili na napačna volišča. 6# nekdo dela odn. je zaposlen v šelenburgovi ulici In stanuje na Viču, voli na I. državni realni gimnaziji tn ne na Viču. Pazite torej, volite na volišču v okraju, kjer ste zaposleni, ne kjer stanujete! Belo, rdeče, zeleno ali lavo? pl Punktaši so si izbrali prav čedne barve. Njihove barve tvorijo italijansko tri-koloro, kar je povsem razumljivo, če pomislimo, da so v prijateljskih stikih z največjim našim nasprotnikom- Pomislimo le na punktaške zveze • ^ - ki punktaše podpirajo in ao jim dali tudi orožje na razpolago. Pomislimo le, da je zapeljano naše ljudstvo v nekem kraju r* Gorenjskem razobesilo celo -čel, kmalu pridejo »*W»tfi , Kako so si ti zapeljana mislili odrešitev, si noben pošten Jugoslovan ne more misliti. Marksisti, ki so internacionalni, pa tudi radi škilijo preko mej in iščejo zaveznikov in prijateljev izven naših meja. Zato si je vsa ta čedna družba tudi izbrala tako prelepe barvice, da tvorijo ' vt .... . V-v. Kremžarjevci so izrecno zahtevali zeleno barvo, četudi sedaj pravijo, da jo jim je uradni volilni odbor določil. Zelena barva jih spominja na zelene kravate, ki so napravile tako žalosten konec. In kakor so izginile zelene punktaške kravate, tako morajo izginiti tudi zelene glasovnice in ž njimi njihovi pajdaši z belimi in rdečimi glasovnicami. Vsi pošteni Jugoslovani bomo pretrgali bele, rdeče in zelene glasovnice in oddali le PLAVE, ki so prave. Proč s punktaši! Krščanski socialisti so se do danes kazali največje nasprotnike punktašev. Oni so dobro vedeli, zakaj to delajo. Dobro so vedeli, da bo narod pri občinskih volitvah obračunal s punktaši in da se ni dobro družiti z njimi. Narod je obračunal s punktaši, ki so doživela največji poraz. Krščanski socialisti, ki so bruhali ogenj in žveplo na punktaše, pa so igrali igro kot jo vselej igrajo. Navidezno so se šli borbo s punktaši, v resnici pa so s punktaši največji prijatelji, kar dokazuje dejstvo, da je z današnjim dnem pričel tudi »Slovenec« agitirati za njihovo listo. Krščanski socialisti so s tem pokazali, da stoje in padejo s punktaši. Zato mora vsak pošten delavec in delavka, vsak pošten nameščenec in nameščenka, obračunati tudi s temi punktaši in pretrgati njih bele glasovnice. Punktaši so že obsojeni in jih ne sme delavstvo in nameščenstvo več dvigati. Mrtveca pustite mirno spari Vsi, ki ste v nedeljo obračunali s punktaši, storite to še enkrat. V nedeljo volite prav vsi liste nacionalnega delavstva in nameščenstva, ki imajo plave (modre) glasovnice. Ko obsodite punktaše, ne pozabite na njih zveste prijatelje marksiste, ki so delali pri občinskih volitvah tlako za nje. Ne pozabite na marksiste, ki so uživali in uživajo vso podporo nacionalnega režima, ki pa so šli v borbo s punktaši in se postavili v vrsto nasprotnikov naroda in države. Tudi nje mora doleteti zaslužena kazen za izdajalsko nedeljsko delo. Kdor v zadnjem trenutku gre v borbo proti narodu in državi, ta se je obsodil sam. Ne volite zato pri volitvah v Delavsko zbornico ne punktašev, ki imajo bele glasovnice, ne njihovih pomagačev, ki imajo rdeče glasovnice. Rdeče in bele glasovnice pretrgajte in spravite pretrgane v kuverto, PLAVE (MODRE) glasovnice pa položite v kuverto cele. S tem ste glasovali ta nacionalno misel, za nacionalno Delavsko zbornico. Proč s punktaši! Naj fivi m zmaguje nacionalna fronta! Navdušenje na eni, popar-jenott na drugi strani Ii vseh krajev dravske banovme prihajajo rasveseljiva poročila. Ajritacljski odbori vseh organizacij JNS, NSZ, privatnih nameščencev i. t. d. so živo na delu od raspisa volitev naprej. V kolikor je njih delo motilo delo za občinske volitve, so ga po zmagovitih nedeljskih volitvah pot rojil i. Navdušeni nad zmago so šli v borbo za novo zmago. Nasprotno Je pri pumktaSIh In marksistih. TI so dosegli preložitev volitev v Delavsko zbornico trdno prepričani o zmagi punktašev in porazu nacljonalne misli. Računali so z veliko Sigurnostjo s tem in so že v naprej prorokovali, da bo prihodnji teden povsem drugače.' Znali so povedati, da pride Korošec ta vsa njegova čedna družba v Beograd, znali so povedati, da bodo strašno velike spremembe pri vseh javnih upravah in socijalnih zavodih. Nekateri so se že videli kot župani In vsemogočni gospodje v občinah. Pa je prišlo drugače. Povsod je zmagala nacijonalna ideja a punktaši so bili poraženi. Le prav malo je bilo nezavednih krajev, ki so si jih osvojili punktaši ali marksisti, ki bodo stali sedaj osamljeni kot kak otoček sredi velikega oceana. In spričo take veli&e zmage nacionalne Ideje je zavladala med krščanskimi socijalci, priveskom punktašev, in marksisti silna poparjenost. Kot levi so se vrgli v borbo z različnimi letaki. V njih rote Ln prosijo delavstvo in nameščenstvo, naj voli rdeče ali belo, samo plavo ne. Mars,-sti so si svesti poraza In so pričeli operirati z lažmi. Njihovi agitatorji agitlraoo po hišah s tem, da je rdeča bata nacijo-nalna in da je nosilec rdeče liste Rudolf Juvan. Zato pozivajo volilce, naj volijo z rdečo za nacijonalno delavstvo. Volilce svarimo pred temi lažmi. Nacijonalno delavstvo In nameščenstvo ima plave glasovnice in kdor hoče glasovati za nacionalno idejo, mora oddati v nedeljo PLAVO glasovnico. Punktaši in marksisti so pri nas do-igrali. Sami priznavajo to in se zavedajo, da ne bodo mogli zajeziti pohoda nacljo-nalizma, ki gre svojo zmagoslavno pot naprej po vseh deželah. Ne laži, ne teror, ne kaka druga sila ne bo zadržala delavstva, da se ne bi izreklo za nacijonalno idejo, za drfavo. Delavstvo Je preveč stradalo in trpelo, ko se je postavljalo proti onim, ki imajo usodo naroda v svojih rokah. Mnogo njih še danes preklinjajo marksizem, ki ga je spravil v nesrečo. Mnogo njih še dane3 trpi lakote ta so brez kruha, ker so jim marksisti pripravili tako življenje. Zato bo delavstvo obra-čiunalo tudi v nedeljo s temi laži preroki in laži voditelji delavstva ter pokazalo, da hoče biti v nacljonalni fronti. Marksizem, ki propada po vsem svetu, mora propasti tudi pri nas. Nemcem smo dovolj dolgo delali tlako ln hlapčevali, prav je, da se otresemo tudi njihovih načel in gesel, židovskega marasizma mora biti konec pri nas. Delavstvo mora pokazati svojo nacijonalno zavednost, če hoče podpore svojega naroda. Kdor ne hodi s narodom, ta gre mimo nJega in ne sme zahtevati od njega pomoči. Slovenski delavec in delavka, Jugoslo-venski delavec ln delavka, nameščenci, pokažimo tudi v nedeljo, da smo zreli in da hočemo korakati v eni vrsti z onimi, ki so za narod ln državo. Volimo vsi nacijonalno liste in oddajmo cele PLAVE glasovnice in pretrgane rdeče, bele in zelene. Mi gremo veselo v novo zmago, punktaši in marksisti gredo poparjeni v nov poraz. živela nacijonalna fronta, živela zmaga plavih. Delavec Predavanje o cvetju v jeseni Snoči Je podružnica SVD otvorila sezono s predavanjem ravnatelja mestnih nasadov A. Lapa Ljubljana, 19. septembra. Smoči je podružnica SVD otvorila sezono s predavanjem ravnatelja mestnih nasadov g. Antona Lapa, ki je prinesel seboj toliko lepih cvetočih sobnih rastlin, trajnic in drugega jesenskega cvetja, da ga toliko vidimo le na največjih stojnicah ob Vodnikovem spomeniku. Seveda se je pa predavateljeva zbirka od vrtnarskih stojnic razlikovala po tem, da nam je pokazal skoraj same splošno neznane rastline ali pa najnovejše vrste. VelJka predavalnica mineraloškega instituta je bila pri predavanju skoraj premajhna in med obiskovalci smo opazili mnogo znanih ljubiteljic cvetja, zlasti so pa spet prišle podružnici vedno zveste gojenke gospodinjske šole »Mladike«. Ženski svet in tudi moški vseh slojev se vedno bolj zanima za vrtnarstvo in sadjarstvo, a najbolj razveseljivo je dejstvo da je bilo na predavanju poleg starih znancev tudi polno novih obrazov, predvsem pa izredno mnogo mladih srospodov. Ko je predsednik, nadzornik %. Josip St rekel j. pozdravil poslušalce in predavatelja z daljšim govorom, kjer je opisal program delovanja SVD in predavanj ter stremljenja društvi, je jel predavatelj g. Lap opisovati in kazati svoje rožice, ki nam sedaj s cvetjem krase stanovanje jn vrt Med drugimi rastlinami je pokazal nežno lilasti. vinovordeCl in živo vijolični Streptocarpus hybridus ter najnovejše polnjene, veKkocvetne in krasno barvane nove vrste pri nas splošno znane skromne lončnice Primula obeonica, a tudi več vrst manj razširjene Primule sinensis. Obeh po zimi ne smemo ime« v preveč toplih sobah, temveč vedno bolj na hladnem. Pridna Primula obeonica Ima pa tudi prav neprijetno lastnost, ki io pa občuti le redko kdo Zadeva Je podobna kot pri rdečih iag^1 dah. rakih itcL, ki pri nekater* redkih lju- deh povzročajo vročino in izpuščaj tako-imenovane koprivne bolezni. Tudi, če se kak posebno občutljiv človek dotakne z golo kožo listov te rastline, dobi srbeč izpuščaj na onem mestu in večkrat tudi po telesu. Ne bojte se zato teb rož, saj so taki ljudje zelo redki, izpuščaj pa ni prav nič nevaren. Motno rožni, čopičem aH grebenom podobni cvetovi Justitiae carneae so precej znani, popolnoma je pa skoraj pozabljen Habrorhamus elegans, zelo bujno rastoč sobni grm z lepimi listi in s kobulji malih tubastih rožnih cvetov. Prav tako naglo in bujno raste tudi afriška lipovka — Sparmanca africana, ki je najhvatež-nejši sobni grm alj tudi drevesce z velikimi, svetlozelenimi kosmatimi lipovim listom nekoliko podobnimi listi, • jeseni ali1 pozami se rastlina vsa pokrije z belim cvetjem. Čudno, da je pri nas te lepe, trdne in sploh silno hvaležne ter skrajno dekorativne sobne rastline Se vedno tako malo, dočim »sobno lipo« v inozemstvu vsakdo pozna. Pri vseh rastlinah je izkušeni predavatelj seveda opisal tudi, kakšno zemljo rabijo, a tudi kako jih s uspehom razmnožujemo. Ko je predavatelj opozoril na Jesenske plamene divjih trt, namreč Voitchove IH navadne, ie opCsal tudi silno naglo rastočo ovij alko Pobrgonum BaJdschuanum, ki .je več mesecev pokrita z ajdi podobnimi cvetovi, korejski srebot Clematis tangutica, ki ima razen cvetja tudi zelo dekorativne kosmate plodove, tepe tujo kogje parketjee ali kovačnik Lonicera, cocjchjea, ki so vsi pri nas še prav mak) razširjene, čeprav imamo po vsem mestu so polno grdih golih sido v in ograj. Cvetoč španski bezeg je pač redkost ob tem času, ko čakamo na sntg. a vendar imamo na vrtu dva njemu selo nodobna grma. samo. da so cvetovi nesV nejsi in finejli. LUasto sinja vrsta se ime- nuje Ceanothus tyrsifk>rus, nežno rožno Hlasta pa C. azurens. Krasno cvetoči grm je vsega priporočila vreden. Adamova jabolčka, ki njih oranžne lampijončke poznajo naši izletniki zlasti iz vinogradov, imamo za vrt zboljšana v trajnici Physafcs Franchetti. Veliki oranžni lampijončki. k; se tudi suhi drže vso zimo, so precej znan zimski okras naših stanovanj. Obširno se je nadalje predavatelj pečal z drugimi sedaj cvetočimi trajnicami ter je pokazal razne najlepše in najnovejše vrste japonskih anemon, srčkano fuksijo »gracilisc, kH zdrži na vrtu tudi zimo, če jo porežemo in pokrijemo z listjem, razne pozne flokse, zlatim marjeticam podobne Rudbeckiae (R. Neumannii Meine Freun-de, R. atropurpurea). gajlardije, zelo uporabno Coreopsis Ianceolato in razne hvaležne drobnocvetne krizanteme, trajne jesenske astre, ki dobimo vsako leto več novih vrst Ob koncu smo občudovali bohotne daJjje, a zvedeli tudi za njih slabe lastnosti, saj Je med 400 vrstami, ki jih imamo v Ljubljani, komaj 50 dobrih in priporočljivih vrst s cvetjem na trdnih pecljih nad listjem. Tudi velikocvetne krizanteme smo vudeii, vendar 'bomo pa o njih čuli več prihodnjo sredo. Kdor hoče svoj vrt urediti, mora v prvi vrsti rastline poznati, saj jih vendar drugače ne more kupiti pri vrtnarju, ker rastline kupujemo, ko nimajo cvetja ter tudj nič aH le malo Listja. Ko Je predavatelj g. Lap svoje res izvrstno predavanje končal, je spet dovolil, da so si vso zbirko rastlin razdelili člani med seboj in jih odnesli na svoje domove. Povedati pa moramo, da so si prUastJle takoj najlepše lončnice nečlanice, čeprav vedo, da letna članarina znaša le 24 Din in za to dobe tudi mesečnik »Sadjar in vrtnar«. Clanj so se skrajno čudili, da tako premožni ljudje ne zmorejo te vsotice, ki ne dosega niti vrednosti ene pri predavanju dobljene lončnice. Res je, kar smo včeraj čitaK v »Slov. Narodu«, da marsikdo umazanost smatra za žlahtno patino. Pravda za divjega prašiča Litija, 18. oktobra 1933 V zadnjem času se je pri nas mnogo govorilo o škodi, ki jo delajo kmetom divji prašiči. Zlasti so radi hodili . okolico Mamola, Polšnika in Pasjeka. Lovci so jih večkrat zasledovali, pokale so celo puške, plena pa ni bilo. Tc dni so se pojavili v okolici Spodnjega Loga na desnem bregu Save nasproti postaje Sava. Pri kmetih na Spodnjem Logu so napravili mnogo škode. Pri kmetu Strusu pa so prišli ponoči četa v vinograd in uniči.i trsnico. Ta je poklical litijske lovce, ki so odšli tja v večjem številu. CLani zelene bratovščine so zasedli lovišče, na sledi za divjimi prašiči pa so prišli v revirju, ki leži v Gračanovem hribu. Zverina se je pripodila iz gozda proti lovcem. Prišla je pod roke zdravniku dr. Poldetu Ukmarju, ki je oddal 6 strelov, od teh so zadeli štirje in je divji prašič obležal. Ko se je zbrala kasneje lovska družba na določenem kraju, so vsi občudovali velikega prašiča, ki je že toliko časa zne-mirjal okolico. Saj so sc ljudje ogibali zaradi njega celo gozdnih puti in so nedavno celo bežali hribovski otroci, ki so prišli po gobe pa jih je prestrašilo u gozda čudno krulenje, za katerim se je nrikazala iz gozda podolgovata glava divjega prašiča. Lovci so svojemu tovarišu iskreno čestitali. Pa -w je naenkrat položaj izpre/ne-nil. Iz gozda so prispeli ostali lovci in eden je trdil, da je plen njegov, Češ, da je prvi streljal. Priznali so sicer, da je podrl divjega prašiča dr. Ukmar, po starih pravilih ^a je plen baje last tistega, ki mu da prvi strel, da se šibre zarijejo pod kožo. Prašiča, ki je tehtal 126 kilogramov, so prenesli na Savo, kjer so si £>a ogledali domačini, nato pa so ga razstavili še v Litiji in v Smartnem. Zelo so se posladkali ljubitelji okusne pečenke, ki so si kupili izdatno in ceneno pečenko v mesnici Mačkovega Ivana v Šmartnem. Meso so si porazdelili Litij ani in Smar-čani, za lovsko t ^fejo, imeii^-e čekane, pa se bo zdaj vršila lovska pravda. Pred-sedniitvo L ^e bratovlčine bo namreč razsojalo, komu gre pravica do trofeje; c iemu, ki je prašiča »poščegetalc ali onemu, ki ga je spravil v večn. lovišča. Iz Trbovelj _ Lukeiev sejem. Kakor lan s'« i tako je bil tudi letošnji Lukeiev sejem v znamenju gospodarske knze. Živine so kmetje prignali Jako malo, ker vedo že vnaprej, da radi pomanjkanja denarja ne more biti kupčije. Tudi kramarji so letos jako slabo odrezali, ker je prišlo le malo ljudi na sejem, pa še ti redki posetniki niso nič ropih. Stari ljudje pravijo, da tako slabega Lnkeževega sejma, kakršen je bil letošnji v Trbovljah, že dolgo ne pomnijo. Tudi to je znamenje napredujočega obubožanja Trbovelj. _ Počastitev spomina žrtve fašističnega nasilja. V ponedeljek 17. t. m. so trbo. veljaki člani JugosL emigrantskega udru-ženja na ganljiv način počastili spomin narodnega mučenika Vladlmirja Gortana, ki so ga pred 4 leti fa&istlčni nasilnik i umorili s streli v hrbet. — člani emigrantskega udruženja so položili k spomeniku vojnih žrtev, na katerem so vklesana imena najznamenitejših Krajev zasedenega Krasa ln Goriške, trnjev venec In šopke rdečih rož. — Tako se naš narod spominja svojih narodnih junaaov *n mučenikov, ki so, boreč se za svobodo svojega teptane-ga in izmučenega naroda, podlegli zverinskemu nasilju naših sovražnikov. _ Keroikj večer. Tukajšnji pododbor Kluba koroških Slovencev priredi v soboto ti. t. m. ob 19. uri v gostilni Volker v spomin na žalostni koroški plebiscit pred 13. leti, ko smo največ po lastni krivdi izgubili najlepši del slovenske zemlje, koroški spominski večer. Na programu je predavanje o koroškem plebiscitu in položaju naših rojakov pod tujim Jarmom. Povabljen* so vsa trboveljska nacionalna in kulturna društva, da se po svojih zastopnikih te narodne prireditve udeleže. _ Ekskurzija. V petek, dne 20. t. m. ob pol 9. uri ljutrsj dospejo v Trbovlje člani Strokovnega udruženja strojevodij Jugoslavijo, ki so bodo v spremstvu rudniških inienjerjev ogledali vse obratne ln strojne naprava rudnika. Dva uztnoviča pod ključem Kranj, 16. oktobra. Danes sta bila oddana v kranjske zapore Istinič I. in Ručna M. radi tatvine, izvršene v noči 13. do 14. oktobra pri čevljarskem mojstru Janezu Rsvniker na Suhi pri Skorji Loki. Ukradenih je bilo 18 parov raznih, tudi napol izdelanih čevljev in nekaj čevljarskih kopit v skupni vrednoiti 4000 I>in. Iatinitič je v noči od petka na soboto razbil šipo na oknu delavnice, pobral, kar je našel v delavnici pripravnega in odšel s plenom k svojemu tovarišu Ručni, ki je bil v Srednjem Bitnju zaposlen za hlapca pri L Hafnerju. Ručna je blago shranil; proti večeru pa sta čevlje razprodala po bližnji okolici, kopita pa pometala v vodo. Nekaj čevljev sta prodala na pondeljkovem sejmu v Kranju. Del prodanega plena so orožniki zaplenili in vrnili lastniku, ki trpi na pokvarjenem oknu in šipah škode okoli 100 Din. Pri zaslišanju je Istinič priznal tudi tatvino obleke, ki je bila izvršena 8. septembra pri posestnici Engelman .-lariji v Kranju, Savsko predmestje 15. Tam je zmanjkalo razne moške garderobe (obleke in 1 par gorskih čevljev) v skupni vrednosti 700 Din. To tatvino je Istinič izvršil tako, da je v popoldanskih urah posetil nezaklenjeno stanovanje in odnesel, kar je bilo ravno pri roki. Ručna je priznal udeležbo pri prodaji čevljev, ukradenih na Suhi. Oblasti imajo vtis, da Istinič in Ručna nista poklicna tatova, ampak da sta tatvino izvršila v sili, ker sta brez stalne zaposlitve. Pri Istintču je preiskava našla 150 Din od iztrženega denarja. Te vrste tatvine, iz potrebe, ker ljudje nimajo stalnega posla in urejenih dohodkov, se v Kranju in okolici precej množe. —c Dve izgubi. V torek, 17. L m. dopoldne je bil v Celju izgubljen zavitek s pismom, obsegajočim osem pol m natipkanim v nemščini, ter s konceptom drugega pisma. Najditelj naj odda zavitek pri krojaškem mojstru g. L. Selišku v poslopju Ljudske posojilnice. Dne 14. t. m- je bil* med vožnjo od Ptuja do Celja izgubljena evidenčna tablica tovornega avtomobila št. 2—386—33. Iz Kranja — S ponedeljakega živinskega trga. Volov prignanih 72, prodanih 52, cena 3500-1200 Din; krav 22—12. 2(KH>—900. junic 4—6, 2250—6UJ, bikov 2—2, 2400-1200; svinj 67—46. 1800—100; prašičev 76—«0. 1800—100. — Nogometno prvenstvo Gorenjske. V nedeljo se bo v Kranju odigrala glavna in odločilna tekma gorenjsko-notran jskega okrožja, ki bo obenem dala tudi prvaka Gorenjske. Spoprijela se bosta večna :n dosedaj edina rivala za ponosni naslov prvaka, kranjski Korotan in jeseniško Bratstvo, ki zaenkrat tudi branita naslov. Berbu bo velikanska in radi enak>> nočnih ter izrazito borbenih enajstoric zelo napeta, upamo pa. da bo fair in ne surova. >!aJnjo prven^enc tekmo v Kra'-j«i je poset'lo blizu tisoč ljudi, letos ko je zanimanje ogromno, pa bo naval publike še večji. Natančnejši program bomo še objavili. — Oni, ki so vložili dokumente za reklamacije k volilnemu imeniku, naj jih dvignejo v pisarni mestnega županstva v dopoldanskih urah. — Lastniki Živine In vozili (avtomobili, mocikli in bicikli) morajo vsko spremembo, bodisi nakup ali prodajo javiti v občinskem uradu. Spremembe od zadnjega popisa je treba javiti takoj, najpozneje do 25. t. m. V nedeljo vsi na volišča! Volite vsi plavo, ki je edina prava! Naše gledališče DRAMA. Začetpk ob 20. Četrtek, 19. oktobra: v agoniji. Red Četrtek. Petek, 20. oktoora: Ob 15. uri: Pohujšanje v dolini Sentflorjanski. — Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Sobota, 21. oktobra: Zajec. Red A. Nedelja, 22. OKtobra: Ob 15. uri Okence. Izven, nižane cene. — Ob 20. url Pravica do greha. Izven. Znižane cene. Dijaška predstava v ljubljanski drami. Jutri ob 15. bo druga dramska dijaška predstava v letošnji sezoni. Vprizori se Pohujšanje v dolini sentflorjanski. Opozarjamo, da so cene za dijaške predstave sedaj mnogo nižje, kakor pa so bile prej. Nedelja v ljubljanski drami. V nedeljo dne 22. t. m. bo v drami prva nedeljska popoldanska predstava po znižanih cenah. Vprizori se izvrstna veseloigra Okence, ki je dosegla pri vseh dosedanjih vpri-zoritvah vselej popolen uspeh Zvečer ob 20. uri bo pa prva repriza češke veseloigre: Pravica do greha. Tudi ta češka veseloigra je imela na premijeri v četrtek absoluten uspeh ter je izvrstno zabavala občinstvo. Za obe predstavi vettsffl ^nv/ane dramske cene. OPERA. Začetek ob 20 Četrtek, 19. oktobra: Ol-Ol. Začarani ptič. Premijera. Red G. Petek, 20. oktobra: Zaprto. Sobota, 21. oktobra: Havajska roža. Premijera operet. Izven. Nedelja, 22. oktobra-. Havajska roža. Izv. ★ Premijera opere Ol-Ol in baleta Začarani ptič. Ruski skladtelj Aleksander Če-repnin je imel na svojem ponedeljkovem koncertu v Ljubljani rsredno velik uspeh. Prav tak uspeh bo pa dosegel tudi drevi, ko se poje njegova opera Ol-Ol z go Gjun-gjenac v naslovni vlogi. Generalka je pokazala, da je to delo v vsakem pogledu izvrstno in je uspeh gotov. Po operi Ol-Ol se vprizori balet Začarani ptič, ki ga je uglasbil Nikolaj Cerepnin Posamezne vloge v baletu so v rokah našega baletnega in opernega zbora. Obe deli je v muzikal-nem oziru naštudiral ravnatelj Polič, opero režira prof. Sest, balet pa baletni mojster g. Golovin. Občinstvo vabimo k premijeri, na kateri bo navzoč tudi avtor opere, skladatelj Aleksander Cerepnin. Premijera se vrSi za red C. Premijera operete Havajska roža bo v soboto. Havajsko rožo moramo prištevati med najbolj uspele operete poslednjih sezon. Izvrstna vsebina, kakor tudi glasba sta ji povsod pripomogli do neoporečnega uspeha Po stokrat in stokrat je šla Havajska roža na odrih Srednje Evrope zapore-goma od večera do večera. Za ljubljansko premijero se vree najvestnejie priprave in prepričani smo, da bo imelo to delo tudi pri nas ogromen uspeh. Sobotna premijer« je izven po običajnih opernih cenah. Iz Celja —c O danski duševni kulturi s posebnim ozirom na Grundtvigovo ljudsko visoko šolo in krizo demokracije bo predaval v ponedeljek 23. t m. ob 20. na Ljudskem vseučilišču v Celju v risalnici meščanske šole g. svetnik inž. Kukovec. predsednik Ljudske univerze v Mariboru. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale mnoge ski-optične slike in danske narodne pe9mi na gramofonskih ploMah. —c Dve poroki. V Celju so se poročali: cinkarniški delavec Franc Frank iz Celja in šivilja Kristina Valenčičeva iz Gaber ja ter tovarniški delavec Anton Pon-grac iz Gaberja in tovarniška delavka Terezija Zagoričnikova iz Gaberja Obilo sreče! —c Umrla je v torek 17. t. m. v Celju (Kralja Petra cesta 6) ▼ starosti 56 let ga Marija Gračnerjeva, soproga nameščenca tvrdke D. Rakusch g. Gračnerja. Istega dne je umrl v celjski bolnici 461etni kolar in posestnik Ivan Vrane iz Razdela pri Novi cerkvi, _*€ Letni živinski in kramarski sejem, znsn pod imenom Urlulin sejem ho v %n-boto, 21. t m. v Celja. Koledar. Danes: četrtek. 19. oktobre katoličani: Peter Alk., Stojgoj, pravoslavni S. oktobra. Današnje prireditve. Kino Matica: Glas srca* Kino Ideal: Razumem, gospod narednik. Kino Dvor: Fnankenstein. Kino Šiška: Ključ ljubezni. Dežurne lekarne. Danes: Kuralt, Gosposvetak« oesta 10 in Sušnik, Marijin trg 5. ^Jzpod situ Če imamo slavnost, zaba\>o, pogreb ali karkoli, je navada, da časopisi omenjajo prisotne z vsemi poklici in posebnimi čant-mi, kar jih dotičniki uživajo. Tu in tam se zgodi, da je ime kakega slavnega navzočega izostalo in potem pridejo na vrsto popravki in podobno, da je častihlepnosti vsakega posameznega zadoščeno. Oni dan je bilo kar več pogrebov hkrati. In kakopak, tudi več govorov, delegatov in predsednikov. Pa se je zgodila nesreča sicer spretnemu peresu, da je pozabilo omeniti sila imenitno društvo, ki da je tudi prisostvovalo pogrebu po svojih naj-odličnejših predstavnikih. Ti da so imeli celo cilindre in so torej vsekakor in vsestransko žalovali in jih je spretno pero moralo opaziti, ne pa prezreti, kakor da so piškavi orehi ali počeni groši ali predlanski sneg. In kaj mislite, kaj se je zgodilo, V imenu zapostavljenih in prezrtih gospodov je prišel eden odločno protestirat proti takemu b riskiran ju. Uredništvo da naj jedrno objavi popravek in izpopolni svoje poročilo. Zanimivo bi bilo vedeti, so-li pogrebi zato tu, da se posamezna društva in zaseb niki reklamirajo in kujejo neke vrste mo ralni kapital iz njih, ali pa so morda zato, da izkažemo čast pokojnikom. Non quis, sed quid ali non quid, sed quis. Pri nas kaže, da drži drugo. Zvočni kino Dvor Telefon 2730 NOVO! „Fraitkenstein" film napetih prizorov, strahu in gTOze. — Umetni človek z možgani zločinca. — Film, katerega prenesejo samo močni živci. V glavni vlogi Boris Karlov Predstave ob 4., 7. In 9. uri »večer LJUDSKE CENE: *. 4 in (> Din (balkon 8 Dln> — Sokelstvo »stane ivesto svojim tradicijam. Uprava Saveza kraljevine Jugoslavije objavlja: Povodom vesti, ki bo »e v najnovejšem čaeu z uotovih strani širile s prozorno tendenco, da je SKJ odfitopil od svojega stališča, pojasnjenega v deklaraciji, izdani ob priliki znane škofovske poslanice in da bo nafta javnost točno obvežče na, izvršilni odbor Saveza SKJ kot vrhovni organ in predstavnik naSeca sokol-stva ponovno poudarja, da jugoslovansko eokolstvo ostane budni fiivar sokolskih tradicij in svoje vzvišene ideologije, izdane v resoluciji savezne skupščine leta 1930 ter objavljene v knjigi »Pota in ciljic. Te tradicije niso bile nikdar v nasprotju z nauki vere in cerkve. Jugoslovensko sokolstvo ne menja in ne more meniati svojih načel, na katerih sloni vse delo sokolstva, ker je to delo posvečeno naivišjim ciljem našeea naroda in vseea slovsne*va. Darujte za nesrečne poplavljence Stcv 23^ »SLOVENSKI NAROD«, Zvezda< znani narodni guslar g. Ilija VukoVič*, ki zapoje ob spremljevanju gosli več lepih narodnih pesmi in šaljivih nonevk. —lj Sokol I. Ljubijana-T»bor priredi v soboto, 21. oktobra ob 20. uri v lutkovni dvorani na Taboru predavanje: Gibalne sile srednjega in novega veka. Predava br. prof Aplenc. Bratje in sestre, udeležite 6e predavanja polnoštevilno. Zdravo! Uprava- —lj Iz naših kinematografov. Film >Glas srca« je poln zdravega humorja in dobrih dovtipov, tako da se človek od srca nasmeje. Pavel Kemp in Gustav FrShlich skrbita, da se občinstvo Imenitno zabava. Film je na sporedu Se danes v Elitnem kinu Matici, potem pa pride na vrsto »Pesem sveta«, ko bomo slišali slavnega tenorista Josefa Schmidta. To bo za Ljubljano dogodek, saj resnično dobre pevce redko slišimo v kinu. Mnogi kritiki trdijo, da je Schmidt najboljši tenorist sveta. Poje v berlinskem radiu in za gramofonske plošče. Zaradi telesne hibe se ni mogel posvetiti gledališki umetnosti. V filmu ga bomo slišali prvič. — ZKD nam pa pokaže v Elitnem kinu Matici vojni film »Velika parada«, ki smo o njem obširneje te poročali. V Ljubljani bo ta film samo nekaj dni. Predstave bodo od petka dalje vsak dan ob 14., v nedeljo pa ob 11. —lj Društvo »SoČa«-matica Ljubljana vabi vse Socane in prijatelje in člane vseh bratskih emigrantskih društev v Ljubljani v soboto avečer v salon pri »Levu«, kjer se bo vršila ob pol 21 uri Komemoracija bazoviških žrtev. Na tem žalnem sestanku bo govoril društveni predsednik g. dr. Dinko Puc. Prepričani smo, da se bodo zbrah ta večer pri »Levu« vsi Sočan: in tudi člani vseh emigrantskih društev v Ljubljani in bližnji okolici. V nedeljo, 22. t m pa se bo točno ob 10. v cerkvi sv. Jakoba v ta namen brala sv. maša. Masevai bo g. župnik Janko Barle. Tudi tega cerkvenega obreda naj se po možnosti vsakdo udeleži. Odbor. 540-n —lj Pri včerajšnji raciji, ki smo o nji že na kratko poročali je bilo aretiranih okrog 30 brezposelnih in tudi delamržnih tipov. Nekaj jih je policija izročila sodišču, druge pa izgnala v pristojne občine. Elitni kino Matica Telefon 219' Ako ae hoćete dobro nasmejati, oglejte al Glas srca zvočna opereta ljubezni, dovtipov in smeha. GUSTAV FRttHLICH MARIJA SOLVJEG ROBERT STOM GEZA VON BOL VAB Y PAUL BMP Predstavo ob 4, 7K in OH zvečer. ALBUS x\ terpentinovo milo rmy*c4 odstrani vso nesnago ^ / ( ,s n varuje Vase perilo. %s^S» V« Werner: Pravica do greha Izvrstna burka o zakonski ljubezni in zvestobi LJubljana, 19. oktobra. Burkasta komedija, ki ne potrebuje reklame, že sam naslov je vreden dva cekina. Samo pomislite; pravica, do greha' Do kakšnega greha? I, kajpak, do tistega greha, o katerem je napisal že A. Aškerc hudomušno, a globoko resnično romanco. >Greh« je to, ki se ga izpoveduje na smrtni postelji starec le zato za greh, ker ga je premalokrat zagrešil. Le nestorjen, zamujen, lenobno ali bojazljivo izpuščen, je ta greh zares greh, in starec se ga kesa do smrti, ker ga ni storil. Prilika zamujena ne vrne se nobena, greh izpuščen se ne nadomesti noben* Cinizem, poln bridkosti. Ljubezen vobče, pa zakonska in nezakonska ljubezen posebej, zvestoba in nezvestoba se pode v tej silno poredni, prijetno ljubeznivi, cinično in sarkastično, vseskozi smelo duhoviti igri skozi Štiri dejanja lahkotno in živahno. Človek ne pride iz smeha, hkratu pa mora vsak čas pritrjevati: Res, cisto res je tako! Taki smo in take so, — o Bog, kdor pa ni, morda, morda — ali pa gotovo! — se bo še kdaj hudo kesal kakor Aškerčev grešnik. Današnja doba je neusmiljeno nihilistič-na in anarhistična. Vsemu, kar je bilo nekdaj sveto, se roga, iz vsega najresnejše-ga ustvarja burke. Krltio.1z.em naše dobe reže do strženov morale, etike, načel in — pušča za seboj razvaline. Upajmo, da zgradi iz teh razvalin novo palačo novim, pametnejšim idealom, globlji morali, trdnejši etiki, neizpodbitnim načelom. čehoslovak V. Werner je ustvaril s to >Pravico do greha« igro, ki vzlic svoji zabavnosti daje iznova misliti o problemih zakona, seksusa in erosa. Recept išče za vse bolezni v razmerju spolov in ga končno pokaže, češ: Ako imaš dovolj humorja in srca, sc da živeti vendarle srečno. Glavno je. da ne jemlješ življenja preveč resno. Mož je ljubezni manj vredna bitnost. Na možu ni nič posvečenega in zato se na njem ne more nič oskruniti. Mož Iz Semiča — Volilna nedelja v naši občini je bila izredno živahna in se je zgodilo menda prvič, da je prišel občinski odbor v roke ljudi, ki so jih volilci izvolili s prevdar-nostjo in razsodnostjo. Opozicija je sicer z žilavo agitacijo poskušala doseči zmago, vendar pa se ji to kljub številnim letakom in osebni agitaciji ni posrečilo Prepričanje našega kmeta je bilo vedno neomajno jugoslovensko, kar je tudi zdaj jasno pokazal. Prizadevanje punktašev se je to pot razbilo po znanem pregovoru: božji mlini sicer meljejo počasi, toda zanesljivo. V novem občinskem odboru je JNS dobila 16 odbornikov, opozicija 6 in nevtralni 2. Županoval nam bo g. Tvan Kočevar, soustanovitelj semiškega Sokola, načelnik našega domačega gasilskega društva in Izredno agilni gospodarski delavec, ki bo skupaj z občinskim odborom izraženo mu zaupanje znal tudi opravičiti. Nekateri gospodje se sedaj sicer pritožujejo, kar pa našim ljudem ni neprijetno, ker vsi žele. da odkrijejo in javno ožigosajo tiste, ki so v aktovki in celo ponoči raznašali letake proti JNS. Kako veliko je bilo razočaranje opozicije, se vidi po tem, da je mesto zmagoslavne »Oj slavijenec današnji« odmevala »Vigred« v njihovih ušesih, ko je počil topič in naznanil zmago jugoslo-venske nacionalne ideje. Bela Krajina je zopet pokazala, kako dobro se zaveda edine možnosti treznega dela pod okriljem JNS. Iz Hrastnika Po občinskih volitvah. Kot v ostalih rudarskih revirjih, se je tudi v Hrastniku posrečilo puuktašpem in socialistom, da so z 231 glasovi zmagali nad nacijonal-no listo g. Ferdo Roša. Aso se pomisli, da Je Hrastnik kraj, kjer vlada beda in pomanjkanje, potem se lahko razume, da Je bilo delo rasnim demagogom Izredno lahko. Povrhu vsega so igrale pa še ne. srečne meje nove združene občine Hrastnik • Dol odločilno vlogo aa izid volitev. Toda eno Je gotovo, da Je tudi v Hrastniku med delavstvom in kmečkim ljudstvom nacijonalna misel na pohodil, in nI več daleč dan, ko bodo naši nasprotniki za vedno ostali v manjšini. Teh 663 volilcev, ki so oddali glasove za nacljonalno listo, najj bo bodoči kader ln jamstvo za ntpeh, ki v doslednemu času ne more isostati. 2al, da mnogi izmed onih, na Katere se je računalo nieo naredili tega, kar se je od njih pričakovalo. Shod delavstva za volitve v Delavsko zbornico. Akcijski odbor nacijonaine-ga delavstva ln nameečenstv* je aklenil, da priredi v petek popoldne ob pol šestih volilni shod, na katerem bo poročal g. dr, Joia Bohinjec Iz Ltfubljane. Doiinost delavcev in nameščencev je, da se shoda v čim večjem Številu udeleie. Nacionalisti, pokažimo tudi ob tej priliki, da se ne damo begati od nasprotnih agitatorjev m groženj. Trenotni neuspeh pri volitvah v občinske zastopa nam bo aamo v vzpodbudo aa nadaljnje delo, ker vidimo, da se eocijaliatično - klerikalne kule rušijo pred zmagovitim pohodom nacijonalnih čet. Delavni, volHve v Delavsko z>bornico so tajne, zato se vam ni treba bati nika&ih preteaj in groženj. V petek vsi na shod, v soboto 1» nedeljo pa vsi na volišče za zmago barve, za zmago naeljoino socijalne ideje naših teženj In hotenj. Prinesite k volitvam s seboj legitimacije aH kakršnekoli izkaznice društev. _ Volitve v Delavsko zbornico. Za volitve V Delavsko sbornlco so določena za Hrastnik tri volišča! Prvo aH * krajevno volišče, kjer bodo volitve M. t. m. bo v deflri osnovni loli. Predsednik volfičt Je g. Lobar. Volitve bodo trajale v nedeljo svoji trenutni ljubici nič ne daje, nič pri njej ne izgublja ln jo opušča s studom. Moz je razum in telo, žena ogromno srce I. t. d. Apologija moškega slepega nagona ln ženske žrtve, ki je znosljiva le, ako zna žena odpuščati in pozabljati ter ljubiti dalje moža kot paglavčka, ki se vrača vedno iznova skesan, kadar je objestno pobil vrsto oken in polomil nov kos ograje. V okusni in spretni režiji g. Bratka Krefta je žela burkasta komedija, ki obeta s svojim začetkom še več, kakor nudi s svojim zaključkom, pri publiki popoln uspeh. Očividno je potegnil že naslov, zakaj gledališče je bilo razprodano ln zasedeno do zadnjega prostorčka. Občinstvo se je izvrstno zabavalo in nagrajalo naše marljive igralce z obilnim ploskanjem. Saj je bila predstava prav dobra. Zlasti so se odlikovale vse dame: ga. Nabloc-k a kot idealna, izkustva in življenjske modrosti bogata, zato zlatega humorja polna tašča, ga. Mira Danilova kot šarmantna, objestna frivolka Jela, ga. Medvedova kot cinična barska plesalka, ki se maščuje moškim za svoje poniževanje, in ga. Vida Juvanova kot ženka Vera, ki ljubi in sovraži nezvestega svojega mo-žička. Tu so še glavni moški Junak, nezvesti mladi zdravnik dr. Mach, ki ga podaja g J a n z vso učinkovitostjo v mimiki in govorici, dalje znan, burkast tip tasta, rodoljuba z dežele, ki se je prišel v mesto izživet in ga predstavlja g. Cesar, in končno smešen mornariški častnik, ki ga ima g. S a n c i n. Glavno besedo pa ima vendarle ga. Na-blocka, in njena filozofija je tako zdrava in blagodejna, da kar nič ne dvomim, da jo pojdejo ljudje prav radi poslušat. Vsem poslušalcem in poslušalkam pove toliko resnic, da smo odhajali zelo zadovoljni, čeprav zadeti — zares, hudo zadeti, hvala Bogu! Ft. G. ves dan od 8. do 17. ure. Na tem volišču volijo vsi trgovski nameščenci Ln pa osobje, ki je zavarovano pri bolniških blagajnah a je v službi privatnikov. Drugo obratno volišče rudnika bo v prostorih TPD, ln ne kanor je bilo prvotno določeno v prostorih konzumuega društva radarjev za obrat TPD. Predsednik volišča Je g. Volk Stane Tretje obratno volišče kemične tovarne in steklarne bo v Jedilnici steklarske kuhinje. Predsednik volišča Je g. Janez Kušar. Opozarjamo delavetvo, da bodo volitve na obratnih voliščih v soboto 21. t. m. in bodo trajale od 8. do 19. ure. Vsi delavci, zaposleni pri navedenih obratih, morajo voliti Izključno v soboto, ker v nedeljo ne bodo imeli pravice voliti pri krajevnem volišču, v kolikor niso vpisani v volilne imenlKe krajevnega volišča. Zvočni kino Ideal SAMO SE DANES! SMEH SMEH! Razumem, gospod narednik Film ameba in posrečenih vojaških dovtipov. Harrv Halm Ida Wust Predstave ob 4., 7. in 9. url zvečer. Iz Črnomlja _ Belokranjski film ii majniškega fo-toamaterskega Uleta bo predvajan v Črnomlju navjbrz v nedeljo 29. oktobra. Film Je lepo uspel ln se bodo mnoal domačini gotovo prvič videli na platnu. Zanimanje zanj je zelo veliko. _ Zadnje naraščanje potokov je zopet pokazalo, da bi bila prepotrebna regulacija nekaterih potokov v* našem srezu. predvsem v najbižji okolici Črnomlja. Črnomelj sam je sicer glede preskrbe z vodo mnoge na boIj*em, nego Metlika, vendar pa bi bila potrebna nad ćrnomJdem delna reg-ulaeija Dobllčanke, ki v zadnjih kilometrih teče v velikih vijugah, kar zastavlja vodni tok in povzroča ob hudem deževju poplave. Poleg drugih je močna serpentina pri izviru iz kraške jame, najnujnejše pa bi bilo potrebno presekati vsaj prvo, najostrejšo vljugo, da bi se tok vode olajšal in onemogočile perijodlčne poplave. Regulacija tega potoka bi s presekom pri izviru in pri rudniku Kanižari-ci veljala okrog 100.000 Din. Nujno potrebno je tudi urediti vprašanje izliva kanalizacije v Lahinjo, ker je na isti tud, naše kopališče. _ Sadjarske tečaje, ki Li ee v našem srezu morali vršiti še pred mesecem dni. a jih je preprečila letalska Desreča, naše ljudstvo že težko pričakuje. Zanimanje za sadjarstvo je v zadnjem času pri nts precej napredovalo in bodo uspeh* proda vanj gotovo dobrj za naše gospodarje. Za nekatere vrste sadja je tlo Bele Krajine res zelo prikladno, pa smemo verjeti, da bo sadjarstvo sčasoma postalo ena naj važnejših pridobitnih panog nsšlh krajev In naših ljudi Predavatelj na sedanjih predavanjih, znan! sadjarski atrokevnjat nadzornik g. Strekelj naj bo dehredeše v vseh vaseh, kjer ss bedo te tai pričel? predavanja. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 10. oktobra, 1933 ' 200 Ore siroti Comna — No, — je nadaljeval Marest, _ če ste že tako zadovoljni s svojimi uspehi, prečitajte pazljivo, kaj je napisano na temle listku, in izpolnite točno ta povelja; poleg tega vam povedo vaši tovariši, ki so bili tu, pod kakšnimi pogoji lahko še ostanete v službi... Morda potem ne boste več tako veseli, gospod Nikomed. PoHcist je pa ta čas pričeta! na listku napisana povelja. — Kaj, — je dejal, ne da bi se zme-nfl za predstojnikov gnev, — pošiljate me zopet v drugi okraj, ko sem pa že pripravil vse potrebno v okrajih Sadnt Martin in des Innooents?... To pomeni uničevati sadove mojega prizadevanja ... Raje takoj izstopim iz službe ___ Nikomed je bil v svojem ogorčenju komičen. — Gotovo sem zelo navdušen za svoj poklic toda če se bo moje delo tako uničevalo, dam takoj slovo policijski službi. In ves rdeč od jeze je vrnil Marestu listek. Marestu je bila dana s tem ugodna prilika, da pokaže največji izbruh svoje jeze. Toda namestu tega se je naenkrat pomiril in dejal policistu: — Oho, mojster Nikomed!... To Je novica! Torej ste na dobri sledi!... Poznam vas in vem, da niste izgubljali od včeraj časa, če tako govorite. Povejte mi brž, kaj veste dobrega. In namignil k drugim policistom, naj stopijo za hip v sosedno sobo. Policisti so se umaknili. Ko je odšel zadnji, se je vrnil Marest k Nikomedu. — Pravite torej, mojster Nikomed, da ste na sledu gospodu ... to se pravi jetniku... — Jaz... nikakor ne!... O tem sploh nisem govoril. — Kaj? Policist je vzdržal napol prestrašeni, napol srdita pogled. — Saj tega nisem ferdil, — je nadaljeval Nikomed, ne da bi se dal motiti. — Trdim samo, da bo najbolje, če me pustite v okraju, ki sem ga včeraj preiskoval, kajti tam bom morda zvedel, kaj je počel boter, ki sem ga tam spoznal. — Ah!... Gotovo že nekaj veste! — je dejal pomirjeni Marest. — Vem, da je dečko, ki sem ga opazoval, na las podoben... — Komu, tristo vragov? — je vzkliknil Marest nestrpno. — Možu, ki ga poznate tako dobro kakor jaz in ki sva ga videla skoraj vsak dan v palači gospoda grofa. — Picard? — Vsa njegova postava, čisto njegova hoja... — Zakai se niste prepričali, da je res on? — Ker mi je prehitro izginil izpred oči; najbrž me je spoznal in jo odkurdl. — Neroda ... — Kdo, on ali... jaz? Marest je skomignil z rameni. — Ne pustil bi vas pripovedovati teh čenč, — je dejal, — če bi ne upal, da imate na koncu vsega tega pripovedovanja važno novico, kaj točnega. Mislim, da imam ... — Misliti je premalo, — je zagodr-njal Marest. Nikomed je nadaljeval: — Sem skoraj prepričan, da sem videl Picarda potikati se po okraju Saint-Martin... No, če ie sluga tu, gotovo ni tu samo zato, da bi zijal na vrata cerkve Saint-Nicolas-des-Champs in štel v kamen vklesane podobe... Moje prepričanje, ki se nikakor ne dotika vašega mnenja, je, da če je sluga tu, gotovo tudi gospod ni daleč. Marest se je nedvomno strinjal z Nikomedovim mnenjem, ker je takoj pokazal večje zanimanje za policistovo pripovedovanje. — Recimo, da je ta fant res sluga, ki ga poznamo; ali ste mu sledili za petami, je govoril s kom in... skratka, ali bi ga mogli zopet najti? — Da-li sem mu sledil? Saj nič drugega nisem delal; in ko se je ustavil pred cerkvijo, sem se tudi jaz ustavil in skril za vogal, od koder sem se lahko točno prepričal, da se nisem zmotil... Ah, pasja noga, priznati mu je treba, da je bil imenitno preoblečen in da je zelo dobro igral svojo vlogo... — No in kam je bil namenjen? — je vprašal Marest nestrpno. — V katero hišo je zavil?... AH veste vsaj to? — Žal ne. Naenkrat mi je izginil izpred oči, kakor da se je udri v zemljo. — In zato me zadržujete tu, da mi poveste to, vi neroda? — Nikakor ne; hotel sem vam reči, da se vrnem tja, kjer sem prvič srečal tega moža, in da stavim glavo, da se bo vrnil tja___Čakal ga bom torej___ In to pot mi ne izgine več izpred oči... sledil mu bom v prepričanju, da me privede na sled tistega, ki ga iščemo. Bilo je nekaj prepričevalnega v teh besedah tako, da je Marest brez obotavljanja odgovoril: — No, pa pojdite, če že hočete; opozarjam vas pa še enkrat na to, kar sem rekel drugim: če mi v Štiriindvajsetih urah ničesar ne opravite, boste vsi odpuščeni... Zdaj pa lahko greste. V naslednjem hipu je vstopil policist in sporočil Marestu, da je zunaj vojaška patrulja in da bi častnik rad govoril z njim. Ves ponosen, da mu izkazuje častnik tako čast, je načelnik tajne policije slavnostno odpustil podrejene agente s ponovnim naročilom, naj njegova povelja točno izpolnijo in pridejo pravočasno nazaj s poročili o uspehih iskanja. Čim je ostal sam, je začel Marest razmišljati o tem, kar mu je bil povedal Nikomed o Picardu. Toda razmišljal ni dolgo. Kmalu je odšel iz svoje pisarne ip krenil v okraj Saint-Martin. Čim bolj se je pa bližal svojemu cilju, tem počasneje je stopal; glavo je imel zopet polno misli. Tako je stopal že mimo vrat Saint-Martina, ko se je naenkrat zdrznil in skočil v bližnjo vežo. V naslednjem hipu je prišel nekdo mimo. Vitez de Vaudrey je bil ves iz sebe, ko je zagledal na povratku od zdravnika pri oknu Henrike Končno jo je zopet našel; in če ni mogel govoriti z njo, kakor nekoč, je bal vsaj prepričan, da je na varnem. Pod vplivom te misli je hitel na sestanek s Picardom. Drugače bi bil potreboval komaj dvajset minut, da bi bil prišel iz ulice Saint Louis-du-Tem-ple do cerkve Saint-Nicolas-des-Champs. Toda biti je moral zelo oprezen, da bi ga spotoma kdo ne spoznal. Ni mogel dvomiti, da je razposlal policijski ravnatelj na vse strani agente za njim. Tudi zdravnik mu je svetoval, naj ne hodi z doma, dokler ne pride sam ponj. Zato je krenil po stranskih ulicah, vodečih od trga Royale, in hitel je po-vešene glave kot meščan, hiteč z dela domov. _ Pristopajte U „Vodnikovi družbi" 100 kilometrov v 9 minutah 30 sekundah Kal pripoveduje italijanski letalec Častnem, Id je do* segel nov svetovni hitrostni rekord na progi loo km Italijanski letalec polkovnik Casi-nelli, ki je dosegel nov svetovni hitrostni rekord na progi 100 km, opisuje svoje vtise v tem boju s smrtjo. Casineili je eden izmed 18 pilotov na svetu, ki znajo leteti s hitrostjo nad 500 km na uro. 6 takih junakov zračnih višav imajo Angleži, 12 pa Italijani. Na prsih italijanskih najhitrejših le-tallcev je pilotski znak, zlat orel, okrašen z rdečo rimsko petico (V. oddelek), edini njihov ponos. Ko so prišli v ta oddelek, jih je bilo več sto dobrih pilotov, pripravljenih na vse. Po strogem zdravniškem pregledu m preizkušnjah Si je pa ostalo le mak). Od njih se ne zahteva drznost, kakšne posebne sreče ne smejo pričakovati, pa tudi s slučajnimi uspehi ne morejo računati. Temeljito se morajo pripravljata in vezbati. Čaka jih sto in sto poskusnih poletov, vedno hitrejših, na vedno močnejših in boljših letalih. Njihovi avijoni so dragulji moderne mehanike in zdi se, da je ostal človeški organizem daleč zadaj v svojem razvoju. Ti avijoni zahtevajo drugačne fizične in duševne vrline, kakor jih ima človek naše dobe. Morda doseže človek v prihodnjih pokolenjih tisto stopnjo razvoja, ki jo zahtevajo najhitrejše podmornice in najhitrejša letala. Toda takrat bo morda človek že imel raketno letalo, hitrejše od zvoka. Potem se bo zahtevala od pilotov bliskovita hitrost reakcije. Pa tudi zdaj se zahtevajo od njih že bolj intuitivna, nego zavedna dejanja. S pilotom v najhitrejšem letalu je kakor z nočno ptico. Leti na slepo srečo, ne vidi skoraj nič, kajti njegov sedež je daleč za motorjem. Samo na svoj čut se lahko zanese. Za motorjem ne vidi skoraj nič, sliši samo ropot motorja, pač pa čuti premikanje letala z vsako mišico svojega telesa in posluša z vsakim živcem. Med poletom se pilotov prostor strahovito segreje. Pilotu ne zadostuje zrak, večkrat si mora pomagati s kisikom. Vsak hip mu lahko brizgne olje ali švigne plamen v obraz in zato mora imeti na njem posebno masko. Vse to velja za ravne polete in to bi marsikateri pilot vzdržal. Med poletom je pa treba zaviti zdaj navzgor, zdaj navzdol, zdaj zopet desno ali levo. In to je najtežje. Angleški letalec Orlebar je dal ime posebnemu pojavu, ki ga pozna samo 18 ljudi na svetu. Gre za nekaj trenutkov, ko čuti pilot v loku silen pritisk na želodec in se zave, da nič ne vidi. Tema je okrog njega in zdi se mu, da je strmoglavil v črno brezdno. To je tisti fiziološki pojav, ki mu pravijo Angleži black out. Nekaj minut poleta izčrpa pilota tako, da po povratku na zemljo komai stoji na nogah. V italijanski hitrostni šoli v Desen-zanu ob Gardskem jezeru je sedem letalcev, ki jim pravijo »leteči norca«. To so oče in učitelj mladih Bernarsconi, polkovnik Casineili, pravi zračni volk, zmagovalec na tekmi v Švici Baldi, zmagovalec v akrobaciji v Milanu poročnik Scapinelli, poročnik Buffa, praporščak Angello, svetovni rekorder absolutne hitrosti, in končno najdrznejši akrobat praporščak Fruet. Novi svetovni rekorder se je vrgel v boj s smrtjo, da bi jo prisilil odstopiti še za korak s poti človeškega napredka. In res je odstopila. V nedeljo 8. t. m. je CasinelH .po temeljitih pripravah končno star tal. Letalec pripoveduje, da se mora človek privaditi motorju in tempu. Zadostujeta dva, trije pogledi na olje, na vodo in če je vse v redu, se začenja človek ozirati na vse strani. Vidi ljudi na pomolu, ki mu mahajo z robci, vidi dim iz parnikov, ki ga vznemirja, ker mu zakriva obzorje. Dvignil se je v Anooni, nad Pesaro se je obrnil in zopet je bil nad suho zemljo. Vreme je bilo idealno, morje kakor zrcalo, ko se je pa spuščal, je imel zopet solnce proti očem. Spuščati se je pa najtežji manever, saj drvi letalo s hitrostjo 300 m na uro. Spustil se je srečno in s tem je bilo končano delo treh let. Cela dva meseca je čakal Casineili na up\>dno vreme. »Nisem se še upal priznati, ni mi bila točno znana povprečna hitrost, toda mislil sem, da znaša nad 620 km. Izkazalo se je pa, da sem preletel v 9 minutah in 32 sekundah 100 km. Komaj sem stal na nogah, ko sem stopil iz letala, kolena so se mi tresla. Bilo je 572 dolgih sekund. Vročina je bila v letalu neznosna, toplota vode je znašala 95° C. _ Zamorec in proračun Eden najslavnejših angleških državnikov lord Readin, bivši podkralj Indije in poslanik v Washingtonu, pripoveduje naslednjo zabavno zgodbo: Ko sem postal zunanji minister, sem moral sprejeti v enem dopoldnevu poslanike in ministre, akreditirane pri angleškem dvoru. Bilo jih je okrog 40 in seveda nisem mogel posvetiti vsakemu več nego nekaj minut. Pomagal sem si s tem. da sem vprašal vsakega samo, kako stoje finance njegove države in da-li je njihov proračun uravnovešen. In vsak ie odgovoril, da ne. Zadnji je stopil predme predstavnik republike Liberije, zamorec. — Imate v svojem proračunu deficit? — sem ga vprašal. — Ne. je odgovoril zamorec. — Kako je to mogoče? — sem se začudil. — Nimamo deficita, ker proračuna sploh nimamo. — se je glasil odgovor. Krompir bomo sejali Če se potrdijo iz Moskve prihajajoče vesti ruskih strokovnjakov, nastane kmalu važen preokret v pridelova-vanju krompirja kot najvažnejšega poljskega pridelka. Iz Moskve namreč poročajo, da se je po dveh letih posrečilo vzgojiti nove vrste krompir iz semena in da smemo upati, da važne posledice tega uspeha ne bodo izostale. Poskuse je delal ukrajinski kmetovalec Ovčarenko. Doslej smo krompir sadila, kar zahteva mnogo dela, pa tudi mnogo stroškov, saj je treba semenski krompir spravljati in prevažati, a mnogo ga gre v nič. Odslej bomo pa krompir sejali, če je res, kar poročajo iz Moskve. Ovčarenko je delal poskuse s krompirjevim semenom in posrečilo se mu je pridelati na enem hektarju 8 ton krompirja boljše kakovosti, kakor na dosedanji način. Letos so prvič zasejan* večja polja s krompirjevim semenom in povsod je bil pridelek dober. 160 gramov krompirjevega semena za- dostuje za hektar zemlje, kjer je bik) treba posaditi sto stotov krompirja. Tako bi se prihranilo v Rusiji vsako leto 9 milijonov ton krompirja, ki so ga porabili doslej za seme. Iz Metlike — Odmevi občinskih volitev. Sedaj šeie smo zvedeli, kako velikopotezno agitacijo so vodili opozicijonalci za občinske volitve, dočim je agitacija JNS bila skoraj neznatna, kljub temu pa razumljiva zmaga sijaj na. Opozicijonalci so agitirali po hišah, zlasti s pomočjo žen. K marsikomu jih je prišlo kar po več in so vsi hiteli zagotavljati 100 odstotno gotovost zmage, dasi so komaj zbrali potrebne jim podpise za samo listo. JNS je že dopoldne imela 100 glasov več, kljub temu pa se je zvečer že ceh) uro pred zključkom volitev zbrala ogromna množica ljudi pred mestno hišo in vzkli kaJa kralju in domovini. Ob 6. zvečer je mestna godba še dvignila razpoloženje, ki se je še stopnjevalo, ko je volilni odbor zapustil volilne prostore in javil končn rexultat. Z godbo na čelu se je razvila po Metliki povorka, dočim so domačini nosilca liste g. I vana Malesiča dvignili na ramena med neprestanim vzklikanjem JNS Zmagoslavje se je še povečalo, ko so ljući je zvedeli, da je tudi v novi občini Metlika okolica zmag-ala lista JNS z nosilcem banovinskim svetnikom g. Martinom Baju-kom na čelu. Imena novih županov in odbornikov nam jamčijo za trezno in resno gospodarsko delo, ki se bo gotovo takoj do konstituiranju novih odborov tudi pričelo. — Netočne vesti, ki jih nekateri širijo 0 listi g. Petra Pezdirca iz G rada ca, ki je dobil največ glasov, češ, da je ta lista cpozicijonalna in celo punktaška moramo popraviti, ker je g. Peter Pezdire rzjavil 14. t. m. pri sreskem načelstvu, da odklanja vsako zvezo z bivšo SLS in moramo torej njegovo listo smatrati za nacionalno. — Naprava metliškega vodovoda je ena glavnih nalog novega občinskega odbora. Potrebno bi bilo pričeti s sukcesivno izvedbo vseh treh nameravanih pasov, ki bi veljala okrog 17,000.000 Din. Ako je to začasno nemogoče, bi bilo vsaj potrebno pričeti z delom za sam metliAki vodovod, ki bi veljal okrog 400.000 Din. Savska banska uprava je že skoraj pričela z deli in je v ta namen takrat votirala že 200.000 Din, vendar pa je ravno tedaj bila Bela Krajina vrnjena svoji pravi domovini dravski banovini, ki bo gotovo enako skrb posvetila našim bornim krajem, kakršno je pokazala vsaj v tem primeru savska banovina. Vloženi kapital bi se po izvedbi z vsemi vračunanimi stroški t. j. z obresto- vanjem kapitala, amortizacijo cevovoda, armature in objektov, zdrževanjem vodovoda in nadzorstvom mogel pokriti, ako bi 1 kub. m vode veljal 4.40 Din, kar ni pretirano. Ta. znesek bi se pa povečal, ako predvidena količina vode ne bi bila porabljena, o čemer za prva leta ne smemo dvomiti, zmanjšal pa bi se z različnimi javnimi prispevki, ki bi zmanjševali tudi letne stroške. Iz Trebnjega — Spomenik padlim. V nedeljo 5. novembra bo v Trebnjem odkrit »pomen i k v vojni padlim trebanjskim faranom. Spo. menik, ki bo dobil zelo lepo mesto, bo v okras Trebnjega, v spomin in slavo pa vsem na bojnih poljanah padlim sinovom naše lepe TemeniSke doline, k! so darovali svoje življenje za srečnejšo bodoč-nost svoje domovine. Udružende vojnih invalidov v Trebnjem bo prihodnje dni pobiralo pj-ispevke za stroSke spomenika. Udruženje vljudno naproša narodno - zavedle Trebanjce, ki domoljubni stvari se nikdar niso odrekli svoje pomoči, da tudi to pot izkažejo Časten spomin svojim sinovom, ki bo padli na bojnem polju. Na dan odkritja, so predvidene večje slavno ari, ki bodo privabile tudi mnogo tujcev v Trebnje. Udruženje vojnih invalidov pa pripravlja za isti dan velik srečolov na dobitke. NI verjetno. — Sem pač taka, dragi prijateij, kar imam na srcu, imam tudi na ustih. — Kaj imate rdečilo tudi na srcu? PLAKATE tiskarna izvršuje različne tiskovine, Časopise, diplome revije. vrednostne papirje koledarje, srečke, knjige l t. d. enobarvni in VEČBARVNI tisk, pisma, razglednice. slike* osmrtnice, ovitke jedilne liste. cenike. vizitke. računske zaključke. poročna naznanila in vabila H M Gk O KATALOGE N ARODNA IISKARNA LJUBLJANA RNAFLJEVi LL1CA 5 T V moka beseda A4> pu. Plača mm lahka cmft v ta odgovor znamko 1 — Na vprašanja bran m i odfrnHitlama - Najmanj*? *4lam 1M» S--. SLUŽBE TRGOVSKI POMOČNIK mlajši, izucen v trgovini mešanega blaga, želi primerno službo. Nastopi lahko takoj. Naslov: Avgust Travner, Bra-alovče pri Celju. 4091 MPBB10K STAVBNE PARCELE v Mariboru naprodaj. — Sene-kovič, Maribor, Koseškega 133. 4069 MALO HIŠICO blizu Mirja, enodružinsko, s Štirimi sobami in vsemi priti-fcUnami, brez dolga, zelo ugodno prodam. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Hišica 4087«. ŽLNITVE VDOVA srednjih let, z lepim stanovanjem ter nekaj posestva, bi poročila gospoda od 40 let v državni službi. — Cen j. dopise na opravo »SI. Naroda« pod »Erika 4085«. VDOVEC SEM popolnoma osamljen, dolgoletni rudarski uradnik, z lepo stalno plačo, star 45 let, Slovenec, ter bi se želel vpoznatl s starejšo gospodično ali pa vdovo, event. ločenko, od 35—45 let starosti, katera bi hotela s menoj deliti usodo bodočnosti do konca življenja. — Prednost Slovenka ali pa Hrvatica, ki govori tudi nemško-eventuelno tudi angleško. Ako ima kapital, bodisi v premičnini ali nepremičnini, bi se ta založil v jako rentabilno podjetje na njeno ime pod dobrimi obrestmi. — Resne ponudbe prosim poslati pod točnim naslovom, ako mogoče s sliko, katera se takoj vrne ali pa z mojo zamenja, pod »Srečna bodočnost« na upravo »Slov. Naroda«. — Tajnost strogo zajamčena! 4090 TRISOBNO STANOV AN/K lepo, solnčno, s verando in kopalnico ter vsem komfortom — se odda s l. novembrom v vili na Dolenjski cesti it. 33 (pred gostilno pri Plankarju). 4043 GASPERCEK in dve električni viseči svetilki prodam. — Bevčič, Smartinska cesta 22. 4083 MOŠKO OBLEKO dobro ohranjeno prodam po zelo nizki ceni. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4086 PAZNO SIR ZA ZAJTRK razpošilja mlekarna G rosa, Novi Sivac 4088 Modna konfekcija Najboljši nakup A PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T Rob na hlačah drži, *e je tkanina dobra. Dobre tkanine: 2 L EN DE R Mestni trg 22 ŽELEZEN GASPERCEK in zaboj za krompir prodam. — Napoleonov trg 4, št. 4, pritličje, desno. 4084 Za čiščenje parke tov, linoleu-ma, pohištva, avtomobilov Itd. FLOOR VOŠČILO JUGO QUEEN bombažne metle vseh vrst. — Impregnirajte sami s svetovno Qneen polituro. — »Jelodvor«, Ljubljana, Gosposvetska št. S, L nadstropje. 68/L OZDRAVLJENJE OZEBLIN tudi jamčim — špecijalist-pedi-ker Rud. Avbelj, kopališče Okrožnega urada, Ljubljana. POTREBUJEMO VEO NAČRTOV ZA NASLOVNE STRANI EN PLAKATE Slikarji-grafiki, ki bi imeli interes, naj se oglase pri »Putniku« v Ljubljani, Ljubljanska kreditna banka, TU. nadstropje. 4098 POLENOVKO namočeno in suho, priznano najboljšo, nudi specerija F. R. Kovačič, Miklošičeva cesta 32 4092 IVAN MAGDIC krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča za zimsko sezono. 74/L SOLE EN SAMOSTANI! Velika izbira volne, umetne svile, kongres, štranina, jute, platna v barvah, tusora, sukanca, igel, bombaža, gobelina, kelim-del in ves C. M. S. pribor. Tvornica šablon za pred tiskari je. Specialna trgovina in atelje ročnih del Kru-Ševič, Zagreb, Radičeva ul. 5. ZNAJTI SE JE TREBA VTEM TEŽKEM ČASU Mi nudimo vsakomur priliko, da zasluži — ador hoče delati. Uredite si domačo pletarno, ker mi damo vsakomur posla, h dkupimo gotovo plete no blago. Prejo za plete nje dobavljamo in pose oej honoriramo pletenje. Kar dokazujejo mnoge zahvalnice ljudij, ki ar na ta način našli zaposlenja in zaslužka. Z zaupanjem zahtevajte brezplačne prospekte od tt Domače pletarske industrije Josip Tomažič, Maribor, Krekova 16. nn-L Urejuje: Josip ftuganrtsn Za »Narodno tiskarno«: Jjftan mm Za upravo ln dal usta: Oton — Vsa v Ljubljani