Političen list za slovenski narod.
... —a , x- P°poitl ,!r*i*ntan "iim: ... ... . . I	Naročnino !n oznanil« (i n a • r a t •) vaprejema npravalltvo la ekspedlelja v
2. lato predplačan 16 fli-^^pol tatajj fld., ta četrt lata A fld., n jedea I	„Katel. Ttakarai« lUpiUrjeve lice it. 2.
V administraciji prejeman valja: t	Rokopisi ie na vračajo, nefrankovana piana na vsprejemajo.
te «1» Uto 1» »Id., xa pol leta « ,14 » «etrt lata t »Id., » jedea me«* 1 »i«. f	Vredniitvo je v Se.enllklh elteah »t. 2, I., 17.
V Ljubljani na dom poeiljan valja 1 fld. 20 to. ve« na leto.	»*•»*«•
Poaanna »tevilke po 7 to.	Iahaia Vltk dan, iiraemii nedelje in praznike, ob pol 6. ari popoldne.
Vrodniitva tolefdn - itev. 74.
236.
V Ljubljani, v soboto 14. oktobra 1899.
Letnik XXVII
Pastirski list
knezoškofa Antona Bonaventure.
Presvetli knezoškof ljubljanski je izdal pastirski list, ki se jutri prečita po cerkvah ljubljanske Škofije. — List, kakor ga objavlja »Ljubljanski škofijski list«, se glasi: Vernikom.
Gotovo želite poizvedeti, kaj se je za naše katoliške zavode in za našo nameravano slovensko katoliško gimnazijo do sedaj storilo.
Prva stvar je potrebni denar. Na moj poziv Bte bili, hvala Bogu, koj pripravljeni toliko dajati, da pride na vsako osebo po dva novčiča na četrt leta. Dajati niso mogli siromaki, ki ničesar nimajo; njim Bog ne bo zameril, Baj vidi njihovo dobro voljo, in jim jo bo poplačal. Protivili so se pa nasprotniki dobre stvari same. Ko bi bili samo molčali in miloščino odrekli, bi jim nihče ne mogel zameriti. Toda kar naravnost so mi napovedali boj, rekoč, da če se mi res posreči, da dosežem, kar nameravam, potem bo zadobil liberalizem pri nas smrtno rano, in zato mi hočejo nasprotovati do skrajnosti. Iz srca jim odpuščam vse, kar so me grdili in žalili radi dela, ki mi ga nalaga moja dolžnost; prosim pa tudi Boga, da jim On odpuBti. Le žal mi je, da so res nekatere bolj omahljive vernike precej zbegali.
Toda, ljubi moji, Boga hvalim, ki mi je podelil milost, da ste Vi v ogromni večini za nameravane zavode zavzeti in navdušeni, in trdno zaupam, da premožniši od Vas bodo nadomestili, česar ne morejo dati resnični ubožci ali česar ne-čejo dati hudi nasprotniki naših skupn<h namer. Meni je nasprotovanje le še bolj odprlo oči, da še bolj jasno spoznavam, kako smo pravo zadeli; Vaša navdušena darežljivost pa mi vzdržuje pogum za težko delo. in velike Bkrbi.
LISTEK.
Tedenski izkaz o delovanju klerikalcev.
(Viri niso zamolčani.)
Poglejmo, kaj smo v tednu, ki se ravnokar nagiba koncu, delali mi črni klerikalci in kaj se je z nami godilo. Precej v uvodu že pa povejmo vir, iz katerega bodemo zajemali, ker mi nimamo navade, skrivati ali prikrivati virov, in ako karkoli si bodi ni naša duševna last, to tudi povemo odkrito. Naš vir je torej »Slov. Narod«, čist in neskaljen vir, saj sam pravi, da piše samo resnico, golo resnico.
Kolikor mogoče se bodemo vzdržali lastnih pristavkov in navajali bodemo besede vira. Le začnimo!
V ponedeljek 9. t. m. je v »katoliški gospodarski organizaciji začelo pokati«. Med tem pokanjem, ki se pa ni godilo v gospodarski organizaciji, marveč v možganih nekaterih same škodoželjnosti razvnetih naprednjakov, zvedeli smo, kar doslej živa duša ni vedela, najmanj pa prebivalci Kašlja, da ima Kašelj svojega lastnega duhovna, da ta »kašeljski duhovnik si je vtepel v glavo,
Veleslavna naša vlada se je s početka proti-vila pobiranju prineskov, boječ se, da se Vam bo prevelika sila delala, in možje pobiravci so v nekaterih okrajih morali precej trpeti. Sedaj pa je visoka vlada mojim željam ustregla in pobiralo se bo za zavode tako, kakor Vam bodo Vaši duhovni pastirji povedali.
Nikar ne bodite nevoljni, če Vas za miloščino prosim, in bom to prošnjo skozi več let ponavljal in trkal posebno na vrata premožnišib, da se me spominjajo v življenju, pa po možnosti tudi v svojih oporokah. Pred seboj imam list svetega Očeta na škofe v Braziliji. Iz tega vidim, kako sveti Oče priporočajo škofom, naj ustanove posebne zavode za mladeniče, o katerih je upati, da se posvete duhovskemu stanu, da se od mladih nog nauče nositi jarem Božji, da se od mladih nog vadijo v pravi pobožnosti in vodijo h krščanski popolnosti. Sveti Oče pravijo, da naj le-ti ne stanujejo skupaj z mladeniči, namenjenimi za po-Bvetne poklice, ampak naj imajo svoja posebna semenišča, v katerih naj se vzgajajo za duhovski stan, ker drugače bi utegnili svoj poklic izgubiti, ali pa v šolah pohujšani potem kot duhovniki biti sveti cerkvi ne na veselje, ampak na žalost. Za vzdrževanje pa priporočajo sveti Oče, naj se ustanove škofijski zakladi, in sicer po darežljivosti raznih dobrotnikov, ki naj nekoliko svojih dohodkov za take zaklade odločijo, posebno pa naj se jih spominjajo v oporokah. To priporočajo sveti Oče Brazilijancem, ki morajo že tako sami s svojimi prispevki vse svoje duhovnike vzdrževati.
Kaj ne, kako sveti Oče Brazilijancem prav to priporočajo, kar jaz Vas prosim. Tudi jaz mislim na dva zavoda: eden se bo imenoval semenišče in tu se bodo vzgajali prihodnji duhovniki, po-čenši od prvega gimnazijalnega razreda; drugi se bo imenoval konvikt, kjer se bodo vzgajali mla-
da mora tudi on imeti tako društvo, kakor Mau-ring, Havptman, Rudolf, Lavrenčič e tutti quanti in zato ga je ustanovil, vzlic vsem svarilom v našem listu („Narodu") in od strani naj inteligentnejših mož njegovega okoliša«. Današnji svet je sicer hudoben, ali to je pa ena najdebelejših 1— egend.
Kajneda, začetek je dober?
Torek 10. t. mes. je bil jako važen dan. Ta dan smo namreč »klerikalnega zmaja spustili z verige. V prihodnjih dneh bo divjal v družbi podivjanih farizejskih hlapcev od sela do sela ter vohal in stikal za svobodno mislečimi učitelji.« Dosedaj smo mislili, da je klerikalni zmaj uničen. Vsaj po zadnjih volitvah v mestni zastop ljubljanski je priobčil »Narod« sam iz peresa znanega fantazije polnega dolenjskega pesnika K. S a par stihov, v katerih je bilo povedano, da je uničen klerikalni zmaj. In to uničeno zver spustili smo v torek z verige in sedaj divja od sela do sela. Čudno življenjsko moč ima ta zmaj, liberalni volilci ga niso mogli umoriti, celo pesem K. S-ova mu ni mogla do živega; zopet divja!
Med tem, ko smo spuščali z verige zmaja, nam je »Narod« povedal nezaslišano novico, da so liberalni učitelji do sedaj zatirali »Rodoljuba«,
deniči za posvetne poklice, sicer strogo na temelju krščanstva in v duhu svete katol. cerkve, toda nekoliko bolj prosto, soglasno z njihovim posvetnim poklicem. Oboji bodo samo gimnazijo skupaj imeli in jo skupno obiskovali, drugače bodo popolnoma ločeni. Prosim Vas za pomoč, da se poslopja sezidajo in da se ustanovi škofijski zaklad za vzdržavanje. Kolikor bolj bo narastel zaklad, toliko več dijakov, posebno odmenjenih za duhovski stan, se bo sprejemalo brezplačno ali prav za nizko ceno. Ako Bog da, postavili se bodo prihodnje leto temelji zavodoma in gimnaziji.
Ali kaj pomaga zavod brez dobrih vzgojiteljev in učiteljev? Tudi za to sem poskrbel. Šest duhovnikov, in sicer prav dobrih, gre prve dni oktobra na Dunaj, eden pa v Gradec na visoke šole, kjer bodo večinoma na moje stroške ostali štiri leta, napravili vse skušnje in potem v naših zavodih, ki bodo do takrat dogotovljeni, začeli veselo na čast Božjo in Vašo korist delati. Tudi še vsaj dva druga duhovnika, ki imata deloma skušnje, deloma jih bosta pa do tistega časa napravila, bosta vstopila kot profesorja in vzgojitelja v naše zavode.
Na ta način si pomagajo škofje po vsem svetu. Na visokih šolah v posvetnih predmetih izučeni duhovni naj bodo živ dokaz, kako si vera in učenost, pobožno življenje in znanstveno po-dučevanje prav nič ne nasprotujejo. Oh kako nas mora vse srce boleti, ko se z nekim ponosom trdi, da naši slovenski naobraženi možje, naši slov. razumniki so v taboru one nesrečne stranke, katera v svojih časopisih in v vsem javnem svojem postopanju kaže prav posebno sovražnost do vsega, kar se imenuje katoliško. Hvali se v teh časopisih Luter Martin, hvali krivoverec Hus, hvali pagan-stvo, ne hvali se pa Gospod naš Jezus Kristus,
odslej pa da ga ne bodo več. To priobčujemo brez komentara, ker vsaka opazka bi tej vesti vzela tisto neprostovoljno komiko, ki jo tako zelo diči.
V sredo, 11. t. m., je torej klerikalni zmaj že divjal od sela do sela.
Pogrešamo pa v »Narodu« poročil, do kam je že prodrl. »Narod« nam je ta dan povedal, da smo »na vrhuncu«, namreč laži, in je to med drugim utemeljeval s tem, da je grozna laž, ako mi očitamo naprednim učiteljem, da hočejo »odpraviti krščanski nauk iz šol«. V ponedeljek pa je pisal učitelj A. K. v »Narodu«: »Delujmo na to, da se naboženstvo povrne tja, kjer mu je mesto, to je v cerkev; v šoli pa naj vlada veda!« Kak vrhunec pa je tako pisanje?
Kaj pa delamo mi grozni klerikalci na vrhuncu? »Narod« odgovarja, da »obrezujemo gosja peresa«. To nedolžno opravilo »Narodu« ni všeč. Med tem, ko sedimo mi »na vrhuncu« in »obrezujemo gosja peresa«, pa, po trditvi »Naroda«, »črne sence švigajo okolo redakcije klerikalnega časopisja, kujejo verige in lance, spone in jarme, da bi ... . učiteljstvo in šolstvo upregli v klerikalni voz«. Sence, ki kujejo verige, lance, spone in jarme, te so nekaj vredne. Ko bi bil Ameii-
ampak delu njegovemu se silno nasprotuje. Ne gleda se na to, kar je sveta Jezusova cerkev po svojih duhovnikih, po svojih redovih moškega in ženskega spola, po dobrih posvetnih možeh in ženah tekom stoletij storila in še sedaj pred našimi očmi stori, ampak Btika se po vseh kotih, da se kaj slabega zasledi, kar se presukano in povečano z gnjusnimi psovkami slastno svetu oznanja. Da, tudi dobre, svete stvari pred svetom gnjusijo in blatijo. Čujte, samo en izgled.
Povabil sem gospode učitelje na Vaših šolah, naj pridejo prve dni septembra v Ljubljano, da se udeleže nalašč za nje prirejenih duhovnih vaj, da tudi oni v samoti malo bolj točno premislijo večnost in večne resnice, da opravijo dobro sveto izpoved, da okrepčani s podukom in z milostjo Božjo zopet iznova začnejo podučevati in vzgajati Vaše otroke. Oglasilo se je precej gg. učiteljev, pa so se tri dni v samoti duhovnih vaj udeležili. Tudi gdč. učiteljicam sem dal priliko za slične duhovne vaje. Ali ni to nekaj naravnega, kar se samo po sebi umeva ? Saj bodo samo oni učitelji Vaše otroke prav vzgojevali, ki se sami Boga boje, ki sami svoje krščanske dolžnosti izpolnu-jejo in v resnici po sveti veri žive. Učitelji pa, ki se Boga ne boje, ki krščanskih svojih dolžnosti ne izpolnjujejo, ampak Bogu in cerkvi nasprotne časnike berejo, pa morebiti tudi med Vami razširjajo, ter sebe in Vas ostrupljujejo, taki učitelji niso sposobni, da Vaše otroke prav vzgajajo, to je, da jih res vzgoje v strahu Božjem, v ljubezni do Jezusa, v pokorščini do svete cerkve, da jih vzgoje v duhu krščanskem, v duhu Jezusovem. Duhovne vaje naj bi pa ravno gg. učiteljem pomagale ne samo k temu, da rešijo svojo neumrljivo dušo, ampak tudi k temu, da bi mogli res pravi krščanski vzgojitelji biti. Kaj ne gg. učitelji in gdč. učiteljice bi se morali duhovnih vaj veseliti in ž njimi tudi vsi, ki jim otroke v šolo pošiljajo, ker jim bodo potem otroke prav z mirno vestjo mogli zaupati. Ali kaj se je zgodilo ? Naši slabi časopisi zato grde mene in ne prenehajo žaliti, grditi, zasramovati, kar naravnost preganjati onih dobrih učiteljev in učiteljic, ki so k duhovnim vajam prihiteli. Kaj ne, to je žalostno ! In taki časniki naj bi bili glasilo poštenih Slovencev? glasilo mož, ki hočejo veljati kot razumništvo med Slovenci ? mož, ki naj bi bili voditelji naši ?
Na noge torej, dragi moji katoliški Slovenci! Ne, ta pogubni duh se med Slovenci ne sme širiti, moramo ga z vso močjo zavračati. Kot posebno zdatno sredstvo bo razun drugih, o katerih Vam bom že še govoril, ravno naše semenišče, naš konvikt, . naša katoliška gimnazija, za katero se gre pripravljat omenjeno število mladih duhovnov na visoke šole. Priporočimo jih Materi Mariji presvetega rožnega venca, da ostanejo dobri duhovni, da postanejo pravi krščanski vzgojitelji Vaših sinov in branitelji krščanske znanosti, krščanske umetnosti, krščanskega življenja in sploh prave krščanske omike.
kanec Barnum, najbrihtnejši impresario, kar jih je bilo, še živ, ponudili bi mu te čudne sence, ki so prilezle na svitlo iz možganov »Narodovega« člankarja. Kazal bi jih strmečemu svetu, tako pa jih zamoremo po zaslugi občudovati samo mi nehvaležni klerikalci. Pa tudi nas zabavajo. Ali pojdimo dalje!
V	četrtek, 12. t. m., je še vedno zmaj na potovanju, ali »Narod« o tem potovanji ne poroča. Pač pa »Narod« poroča, da so se klerikalci »zvezali« z ministerskim predsednikom in deželnim predsednikom, in zelena zavist mu sije iz članka, da niso njega in njegovih klicali k taki namišljeni zvezi.
V	petek, 13. t. 'hi. Zmaj divja od sela do sela. To divjanje mora biti zelo blagodejno, ker »Narod« piše: »Tudi v najklerikalnejših kotičkih naše domovine se je začela tema umikati svetlobi«. Kaj se pa potem jezite, dragi »Narod«, in nam zabavljate, saj pravite, da ste prijatelji svetlobe ! ?
Danes, v soboto, 14. t. m., divja zmaj še vedno od sela do sela. In to pri slabem vremenu in mrazu! Kako trdna žival mora biti ta klerikalni zmaj.
Hlažari v hrvatskem Primorju.
XXVI.
Vkljub vsem sredstvom, katera Mažari uporabljajo, da potlačijo na Hrvatskem, a posebno še v hrvatskem Primorju hrvatsko idejo, se le-ta vedno lepše in bujneje razvija. Ni dolgo temu, ko smo pisali in nagovarjali reške Hrvate ravno v »Slovencu«, da si osnujejo javno svoje glasilo v hrvatskem jeziku, da spodbuja reško hrvatsko prebivalstvo k resnobnemu narodnemu delu, in glej na Sušaku krajjieke izhajata zdaj že dva dnevnika, ki širita hrvatsko zavest na samej Reki pa tudi po Primorju. S tem podjetjem so Hrvati* izpodbili delovanje italijanskega časopisja, ki se je prej širilo tudi med Hrvati, posebno na Reki. Tako so Hrvati osvojili vrlo trden sovražnikov ostrog, iz katerega se je poprej napadalo Hrvat-stvo brez obrambe. Zraven te osvojene trdnjave je treba osnovati pa še drugo, namreč politično društvo, ki naj bo osnovano na krščanskem temelju. Tako politično organizirani Hrvati morajo sčasoma zmagati tudi na Reki, kar je le vprašanje časa. Mažari to že slutijo ter tarnajo po svojih časopisih, da hrvatska ideja hitro napreduje ne samo v Primorju nego tudi na Reki ter opozarjajo merodajne kroge, da poskrbe, kako da ostane Reka v mažarskej oblasti. Tako je te dni silno tožil nam že poznati Garady, kako hr-vatstvo povsodi napreduje in vse požira, kakor morski pes, le Reka se še brani, toda tudi ta ni več varna pred to strašno živino, kajti sam reški guverner popušča Hrvatom ter jih hoče pridobiti zase, da more ž njimi nad vladati autonomistično stranko.
Guverner je po trditvi tega aopisuna Hrvatom celo obljubil, da jim bode dovolil hrvatsko šolo na Reki, kar je seveda vsakemu Mažaru nekaj nezaslišanega. Take predrznosti Mažari niso nikdar pričakovali od hrvatske strani. zatrjuje omenjeni Garady, da bi zahtevali na Reki hrvatske ljudske šole, ko vendar vsak Rečan govori le laški. A ravno to ni res, saj je vendar statistiški dokazano, da je pretežna večina reških prebivalcev hrvaškega rodu ter velika večina zna in govori hrvatski. O okolici ni treba niti govoriti, da je vsa hrvatska. ,
Mažaru in Nemcu sploh ne gre v glavo, zakaj se ne bi Slovani pomažarili in ponemčili, in zato silijo po čisto slovanskih krajih z mažar-skimi in nemškimi šolami na dan. Ce tudi ne verujemo, da bi reški guverner obetal Hrvatom na Reki hrvatsko šolo, vendar nas veseli, da se je to vprašanje spravilo na dnevni red Hrvati na Reki ne smejo prej mirovati, dokler ne dobe hrvatske šole, ker taka šola jim pripada tudi po državnih zakonih ter jo Mažari ne morejo zabra-niti drugače nego le s silo, kakor so to delali do dandanes. Ce so dobili Mažari mažarske šole v Zagrebu in v drugih mestih, kjer ni pravega mažarskega prebivalstva razen nekoliko uradnikov mažarskih, kako bi se mogla kratiti hrvatska šola reškim Hrvatom, ki so tukaj od starine jedini pravi prebivalci, dočim je Lah naseljen in ravno tako tudi Mažar.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. oktobra.
Clartjjev načrt za prihodnje dni. Načrti nove vlade za bližnjo parlamentarno dobo so večinoma zelo nejasni. Trditi se sme z gotovostjo le toliko, da se grof Clary na vso moč prizadeva izvršiti nalogo, katero je prevzel pri svojem nastopu in ki obstoji v tem, da se kolikor možno mirno izvrše volitve v delegacijo. Druzega novi mož za sedaj ne potrebuje. A že samo to mu provzroča obilo dela, ker treba pridobiti vsaj vse večje parlamentarne stranke, oziroma vsaj vse levičarske klube, ker pričakuje, da mu slovanski zastopniki ne bodo provzročali prevelikih preglavic, akoravno se jim zgodi kaka krivica a la brezpogojno razveljavljenje jezikovnih naredeb. Podrobneji načrt za bodočnost je pa razodel grof Clary, ako smemo vrjeti poročilom pruskih liBtov, nekemu nemškemu politiku. Izjavil mu je mej drugim, da odpravi brezpogojno vse jezikovne naredbe, mesto teh pa obljubi vlada, da bo predložila načrt novega jezikovnega zakona, o katerem pa dosedaj še ni prav nič razmišljala. S tem bo odstranjen kamen izpodtike in obstrukcija bo po-
nehala. Tudi o tem se vlada še ni odločila, ali izda zakon samo za Češko in Moravsko, ali za vse avstrijske dežele, gotovo pa je, da se bo v novem načrtu kar največ oziralo na materijelno opravičene zahteve Nemcev. Nadaljna njegova naloga obstoji v tem, da se izvedo volitve v delegacijo in, ako le mogoče, budgetni provizorij za prvo četrtletje prihodnjega leta. S tem bi bila njegova naloga rešena in pričetkom prihodnjega leta prevzame vladne posle zopet parlamentarno ministerstvo. Novi mož upa konečno, da mu ne bo potreba posegati po § 14, kar bi storil zelo nerad in le v največji sili. — Prihodnji parlamentarni kabinet bo po njegovem mnenju sestavljen iz tedaj obstoječe večine, najidealneja pa bi bila sostava iz Nemcev in Čehov, katera naroda stojita na vrhuncu kulture. Ako se tem pridruži še jeden poljski zastopnik, potem bodo v novi vladi zastopani trije največji narodi in ta sostava bo porok mirnega sodelovanja vseh avstrijskih narodov. — Tako si riše grof Clary načrt za bodočnost, toda prav lahko se zgodi, da bo Clary obračal, drugi bodo pa obrnili.
Clary in Bilinski sta dva avstrijska državnika, s katerima se »vodilni« list v Avstriji, dunajska Židinja iz Fichtegasse v sedanjih dneh najraje peča. V zadnjem času posvečuje jima kar cele uvodnike ter pretehtuje vse nju dobre in slabo lastnosti. In vendar, kolik razloček mej tema dvema državnikoma po besedah »N. Fr. Presae«! Prvi, grof Clary, je najljubezniveji človek pod soln-cem, katerega treba objeti v vso prisrčnostjo, kajti Avstrija dosedaj ni imela parlamentarnega kabineta, ki bi tako iskreno občeval s parlamentom, kakor sedanje neparlamentarno ministerstvo. Novi mož ima vse najboljše lastnosti, on si je osvojil celo — njo, liberalno tetko, brez katere v Avstriji ni mogoče vladati, in ona ga nikdar več ne izpusti. — Uboga Clary in Koerber! — Vse drugačen »izdajica« pa je vitez Bilinski. Ta »nesrečnik« je bil svojedobno finančni minister v »naši« deželi, a si ni hotel nakloniti — njene ljubezni. Bil je tako naiven, da je hotel vladati brez sodelovanja »N. Fr. Presse«, sedaj pa še tako nepreviden, da se je celo v poletnih mesecih osmelil študirati jezikovno vprašanje in sedaj že tudi izdelal načrt jezikovnega zakona. Zasluženi kazni mož ne odide, tembolj ker je največja nevarnost, da poBtane naslednik grofa Claryja. Proč toraj z njim, proč z njegovim načrtom.
JNizozemei in vojska v Južni Afriki. V raznih delih nizozemskega kraljestva se pojavlja te dni povsem umljivo gibanje v prid sorodnim Burom v Južni Afriki. Na vseh koncih in krajih se prirejajo shodi, na katerih se ljudstvu pojaanuje krivično nasilstvo kramarskih Angležev. Tudi vlada sama je povsem na strani pogumnega a zatiranega naroda in je celo poskusila s posredovanjem, toda aktivno ne sme poseči v to zadevo, ker se boji angleške mornarice. Kazati se mora popolno nevtralno in akoravno nerada mora dušiti preveliko navdušenje prebivalstva za interese Burov. Vojni minister Elaud je izdal celo strogo povelje, naj se noben nizozemski častnik nikar ne udeleži južno-afriške vojske. Pri tem delu pomaga tudi sama ustava, glasom katere se sme nizozemski podanik le z vladnim dovoljenjem udeležiti kake zunanje vojske, sicer izgubi za vedno vse državljanske pravice. Umevno, da vlada v tem slučaju ne bo dajala potrebnih dovoljenj. Vkljub temu pa protiangleško gibanje noče utihniti in van Houten je ravno te dni po vsem kraljestvu razposlal več tisoč izvodov okrožnic, v kateri po-zivlje Nizozemce, naj odrinejo v Afriko ter se s svojimi rojaki bore proti Angliji, kateri naj tudi domača vlada napove vojsko. Tako daleč sicer ne pride, ker bodo zmagali trezni elementi, vendar pa to gibanje jasno dokazuje, kako nevitežki postopajo angleški kramarji.
Angleži v Južni Afriki. Kdor je v zadnjem času iz angleških listov zajemal poročila o položaju v Južni Afriki, se gotovo ne more na-čuditi »drznim« transvalskim kmetom, kako so mogli pričeti te dni vojsko z »miroljubnimi« Angleži. V poslednjih dveh mesecih namreč skoro ni minul dan, da bi ne bil zagotavljal ta ali oni angleški državnik, od vojvode doli do kakega državnega tajnika ali tudi poslanca, da se prepir poravna mirnim potom in da Anglija o vojski niti ne sanja. Kako se je še pred malo dnevi širokoustil vojvoda devonshirski in za njim Camp-
Priloga 236. štev. »Slovenca" dn6 14=. oktobra 1899.
beli ter Morley, ki sta še 7. t. m. zagotavljala, da so vrata mirnim pogajanjem Se vedno na stežaj odprta, in vendar je bilo že tedaj vse pripravljeno za vojsko z Buri, ki so »nevsprejemljivi civilizacijo in kulturo«. Že pred 7. oktobrom je bil izgotovljen vojni načrt, pozvani pod orožje rozervniki raznih letnikov, in ko je vojvoda de-vonshirski 9. t. m. zagotavljal, da je mnogo nade na mirno rešitev spornega vprašanja, tedaj je parnik »Guelph« dovedel prvih 414 zabojev streliva v delagoaški zaliv. V besedah so se kazali Angleži največje prijatelje, v dejanju pa zagrizene nasprotniku kmečke republike. Molčala sta le lorda Sali8bury in Rosebery ter z njima konservativci, ki so imeli v rokah celo tajno akcijo. Sedaj pa, ko se je pričela vojska in lepe besede več ne morejo voditi za nos evropske javnosti, sedaj bobnajo Angleži ▼ svet, da se je morala pričeti vojska iz »etičnih razlogov«, ker Buri niso hoteli vprejeti »prijateljskih« nasvetov angleške vlade, ker so bili gluhi in slepi za »svobodo, kulturo in napredek«. No, Kriigerju in njegovim je dobro poznata ta angleška kultura, on dobro ve, da je samo transvalsko zlato simbol toli povdarjanega napredka in civilizacije. Polastiti se zlatih rudnikov in vsuinjiti Bi krepke in pogumne Bure je seveda tudi misija, katero bi Angleži radi izvedli, upajmo pa s Kriigerjem vred, da bo tudi nad Južno Afriko vzšlo solnce svobode, kakor je izlo nad sedaj svobodnimi državami severne Amerike, ki sedaj po veliki večini simpatizuje s transvalekimi Buri.
Tedenski koledar.
Nedelja, 15. oktobra: 21. pobink., Tere-lija d., evang.: Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. — Ponedeljek, 16. oktobra: Gal op. — Torek, 17. oktobra: Hedviga vd. — Sreda, 18. oktobra: Luka evang. — Četrtek, 19. oktobra: Peter Alkant sp. — Petek, 20. oktobra: Janez Kant. sp. — Sobota, 21. oktobra: Uršula dev. — Solnce izide 20. oktobra ob 6. uri 30 minut, zaide pa ob 4. uri 59 minut. — Lunin spre min: Ščip 18. oktobra ob 11. uri 3 min. po noči. — M u a i c a sacra v nedeljo 15. oktobra: V stolni cerkvi pontifikalna maša ob 10. uri: Instrumentalna maša »in honorem s. Luciae«, zl. dr. Fr. Witt, graduale A. Foerster, ofertorij G. E. Stehle. — V mestni cerkvi sv. Jakoba vel. maša ob 9. uri: Missa in honorem Beatae Mariae Vir-ginis v G moli, zl. J. bchvveitzer, graduale »Lo-cus iste«, zložil C A. Leitner, ofertorij »Domine Deu8«, zl. J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. oktobra.
(»Narodova« polemika) »Narod« od četrtka piše: »Slovenec« pogreva v včerajšni številki svojo trditev, da dobiva »Neue Freie Presse« iz našega uredništva informacije o slovenskih razmerah in da je celo član našega uredništva dobil v Gorico brzojavni poziv, poročati za »N. Fr. Presse«. »Slovenec nam bo gotovo hvaležen, če mu damo priliko, da to pred sodiščem dokaže. Ker nam pisatelj »Slovenčeve« notice ni znan, se hočemo držati glavnega urednika tega duhovniškega lista. Gosp. Andrej Kalan, dostojanstvenik svete rimsko-katoliške cerkve in glavni urednik »Slovenca« ! če ste Vi včeraj^no notico v »Slovenca« spisali, ali če je z Vašo vednostjo prišla v list, sploh če Vi prevzamete za njo odgovornost, potem Vam rečemo : Vi ste se s to notico nesramno zlagali. Trditev, da dobiva »N. F. Presse« iz našega uredništva informacije o slovenskih razmerah, in da je član našega ured ništva dobil v Gorico brzojavni poziv, pcročati za »N. Fr. Presse«, je podla in infamna laž. Mi smo Vas s tem osebno razžalili in prosimo in p o zivljemo Vas, da nas tožite, in da nastopite dokaz resnice. Če imate le iskro poštenja v sebi, se bodete temu pozivu odzvali«. — Na ta način polemike tako le odgovarjamo: »Narod« od sobote dne 7. okt. govoreč o razmerah konsumnega društva v Kašlju pravi, da g. knezoškof, »ustanovitve tega društva ni hotel preprečiti, dasi bi bil to lahko storil, saj je še pred ustanovitvijo društva bil v Kašlju in se n a-ančno prepričal o razmerah in o
»veliki potrebi« takega zavoda na katoliški podlagi«; dalje »Narod« od pon-deljka 9. okt. pogreva svoje trditve glede kon-kurza v kašeljskem konsumnem društvu ter pravi, da si je kašeljski duhovnik vtepel v v glavo, da mora tudi on imeti tako društvo, da se je ta duhovnik, ko je prišla kritična ura, pravočasno umaknil ter prepustil zapeljane kmete njihovi usodi, i k o d i, sramoti in ječi.« »Narod« nam bo gotovo hvaležen, če mu damo priliko, da to pred sodiščem dokaže. Ker nam pisatelj »Narodovega« članka z dne 9. okt. in »Narodove« notice dne 7. okt. ni znan, se hočemo držati glavnega urednika lega liberalnega lista. Gosp. dr. Ivan Tavčar, vodja slovensko-nemške liberalne politične zveze na Kranjskem in glavni urednik »Slov. Naroda« ! Ce Bte Vi prej omenjeni članek in notico v »Narodu« spisali, ali Če je z Vašo vednostjo prišla v list, sploh če Vi prevzamete zanju odgovornost, potem Vam rečemo: Vi ste se s temi trditvami nesramno zlagali. Trditev, da g. knezoškof ustanovitve kašeljskega društva ni hotel preprečiti, da je bil g. knezoškof pred ustanovitvijo društva v Kašlju, ter da se je natančno prepričal o ondotnih razmerah; dalje da si je kašeljski duhovnik vtepel v glavo, da hoče imeti tako društvo, ter da se je ta duhovnik ob kritični uri pravočasno umaknil in prepustil zapeljane kmete njihovi usodi, škodi, sramoti in ječi: te trditve so podle in infamne laži. Mi smo Vas s tem osebno razžalili in prosimo in poziv-ljemo Vas, da nas tožite, in da nastopite dokaz resnice, če imate le iskro poštenja v sebi, se bodete temu pozivu odzvali! — Gosp. dr. Ivan Tavčar, ako Vam ugaja taka po-lemika, dobro Vam teknila, braniti se bomo že vedeli!
(Zveza z Nemci se bode nadaljevala!) Današnji »Slov. List« piše: »če kdo misli, da je Tav-čaijeva nemškutarska stranka le slučajno sklenila zvezo z Nemci, se moti. Zopet je »Narod« podal dokaz, da je to program njegove klike. V članku, v katerem očita dr. Šusteršiču, da je napravil ali-janco z grofom Claryjem, in da bode katoliško-narodna stranka na Kranjskem vsled tega dobivala od vlade podpore, piše tako : »V najvažnejših javnih zastopstvih na Kranjskem, v deželnem zboru in drugih korporacijah je veljava klerikalne stranke padla pod nič, in skrbeli bomo, da ostane v tem položaju, in t a n a š a s k r b n e b o br e z vspeha." V kranjskem deželnem zboru je slovenskih liberalnih poslancev manj, kakor kato-liško-narodnih. Po zvezi z Nemci pa je klerikalna stranka padla na nič in »Narodovci« bodo skrbeli, da ostane v tem položaju. Pribijamo!!« — Res škandal je in za gotov krog slovenske inteligence značilno, da si upa dr Tavčar v članku, s katerim nam očita izdajsko alijanco z grofom Claryjem, zapisati tako samoizpoved. Stranka, ki tako javno govori in dela, je izdajska. Kar je dr. Susteršič odgovoril Claryju, bi isto dr. Tavčar, ko bi bil povabljen, devotno storil. Dr. Šustersič se je izjavil, da smo solidarni z desnico, in to je za vsakega mislečega politika dovolj.
(Poziv tovarišem — sotrudnikom »Slovenskega Naroda«.) V 233. štev. »Slov. Naroda« z dne 11. oktobra 1899. ste med dnevnimi vestmi v beležki »Nekaj o trideseterih« pisali med drugim: »Jeden onih vrlih mož je šel v lemenat, da bi dobil službo v lepem kraju blizu Kranja, potem bo pokazal fige klerikalcem in liberalcem, drugi, da bi dobil dobro službo nekje na Dolenjskem, tretji, da bi se vsedel na gorko blizu Šmarne gore, četrti, da mu je dal fajmošter službo orga-nista, peti, da bi dobil Metelkovo ustanovo in zopet drugi, da bo ložje »štemal« dekleta itd. To bo bili res zelo sebični nameni, ako so tudi resnični!! Ker se je podpisani udeležil letos duhovnih vaj, je dolžan svoji časti, dobremu imenu svojih tovarišev in slovenski javnosti, da se izve resnic a. Zato pozivljamtovariša, ki je napisal to beležko, da v prihodnjem listu »Slov. Naroda« ali kjerkoli navede imena tistih učiteljev, katerim podtika one sebične in sramotne namene, | ter svojo izjavo tudi podpiše. Ker je
v »Narodu« na videz zavestno pisal in še pristavil : »Mi liberalni učitelji smo pač odkritosrč-nejši in lahko rečem boljši ljudje!« mu ne bode težko stopiti s tako izjavo in svojim imenom v javnost. Zahtevam, da se tozgodi, davemo potem posamezniki odgovarjati; zahtevam tudi ime dotičnega p i s a 1 c a, d a v e m o a 1 i imamo opraviti r e s z u č i t e Ij e m tovarišem!	FrancJaklič, učitelj.
(Slovensko gledališče.) Pred razprodano hišo se je včeraj vprizoril Weberjev »Čarostrelec« z docela novim osobjem. Izvzemši gospoda režiserja N o 11 i j a so bile vse druge uloge v rokah novih močij. Naravno, da se zanima občinstvo za nove predstavljalce, ki mu jih je naklonila za letos intendanca. Uspeh včerajšne predstave kaže, da so našli novi pevci simpatije in priznanje. Operni pevki gospici Carneri in Noemi sta prav dobri, vsaka je svoje posebne vrste. Prvo diči sijajen glas, kateri pride v vsaki legi do blesteče veljave, druga pa druži s simpatično prikaznijo vsa svojstva, s katerimi se more prikupiti kot pevka lahkotnega, prisrčnega glasu. Prvič je nastopil ruski basist g. Pestkovski in pridobil si je mahoma ugled znamenitega pevca. Razsežen obseg njegovega mogočnega glasu imponiral je ne manj kakor lahkota in znamenita rutina rabe glasovnega materiala. Tenorist g. L e b e d a je tudi našel svoje prijatelje, našel je priznanje pri odprti sceni, kar privoščimo prav radi mlademu začetniku, vedoči, da ga vsako priznanje le osrči in mu ojači glas. Pod vodstvom gospoda kapelnika Benišeka je našla takim načinom opera prav lepo uprizoritev, orkester in zbor sta bila vseskozi marljiva in točna.
(»Društvo za krščansko umetnost«) je imelo sinoči 12. okt. sejo. Ker smo še na dolgu s poročilom zadnjih dveh sej, hočemo na kratko omeniti, kaj se je razpravljalo. 1. Govorilo se je o popravah in o razširjevanju cerkva; ali naj se ozira na staro ali ne, ali na vso stavbo ali le na posamezne dele; ali naj se v slučaju, da se nova zgradi, pusti stara, ali naj se tik stare zida nova ali na bolj oddaljenem kraju. Načeloma se vsi strinjajo, naj se nova cerkev zgradi, če ni kak del posebno znamenit in važen n. pr. presbiterij, zvonik. Poprava navadno več stane kakor nova zgradba. V praksi se je pa treba ravnati po razmerah kraja in jemati ozir na mnogotere težkoče.
2.	Razgovor o knjižnici »Ucber die Zirschriften«.
3.	Načrt za Vel. Poljane pri Ribnici se odobri, prav tako za Cerklje pri Krškem z nekaterimi nasveti za pročelje radi zvonikov. 4. Č. g. M. Poljaku, župniku v Ajdovcu, se izreče zahvala za star križev pot in dva kipa. 5. Načrt za novo cerkev v Kočevju se odobri privatno radi nujnosti. 6. Opozarja ee na razgovor o tmporah, ali naj bi se vpeljale ali ne. 7. Priporoča se pripravna knjižica: Relig. Sinnspruche zu Inschriften auf Kirchengebaude und kirchl. Gegenstiinde Dr. Andr. Schmid. Kempsen 1899. Stane 3 marke. — V sinočni seji je pokazal ravnatelj Subic kip sv. Ane z Marijo in Jezuščkom, ki ga je izprosil za muzej na Trati. Kip je po svoji obliki zanimivo delo iz 1. 1518 in radi skupine redek na Kranjskem. Nato je pričel župnik Sitar daljšo razpravo o cerkvenih stavbah, ki si jih je ogledal zadnjo dobo. V uvodu omenja, da se važne stavbe navadno prepovršno opisujejo, celo mera ni vselej natančno navedena. On hoče popisati stavbe bolj na drobno. Zgodovinarji naši na pr. Dimitz slikajo dobo od leta 1450 — 15-30 temno. Po krivici. Nikdar se ni po Kranjskem toliko zidalo nego v tej dobi. Skoro vse gotiške cerkve pri nas so iz te dobe To je dokaz, da so bili ljudje verni, navdušeni in goreči. Drugače je bilo v protestantski dobi od leta 1530—16U0 V tej dobi se na tem polju ni nič storilo. Boljši časi so prišli s škofom Hrenom in ob Valvasorjevi dobi. Ker se je cvet renesance pričel ob protestantovski dobi, je bil ta cvet pri nas zamorjen, in nimamo nobene cerkve iz tiste dobe. Govoriti pa hoče o vseh zlogih nepristranski, ker so vsi upravičeni. Po tem uvodu začne razpravo o cerkvi sv. Petra nad Begunjami na Gorenjskem. Zgradba je gotiška brez romanskih spominov, kakor se je včasih že pisalo. Znamenite so tudi slike ohranjene na steni evangelijske strani. — Po natančni razpravi predsednik kan. Smrekar
zahvali poročevavca in sejo sklene. V ogled so se dali še načrti za novo cerkev na Bledu. Izdelali so jih: baron Schmidt, Avanzo, Fiala in Jeblinger (dva). Razprava o teh bo prihodnjič.
(Državua podpora.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo za gradnjo škarpo ob kamniški Bistrici pri Biščah 150 gld., ter za nadaljno gradnjo 765 gld. državne podpore.
(V Št. Vidu un Dolenjskem) jutri presv. knez in škof slovesno cerkveno vmesti novega župnika g. Vidergarja.
(Premeščen) je davčni praktikant gospod Al. M a z g o n iz Novega mesta v Škofjo Loko.
(Jeranova dijaška miza.) Za polovico meseca septembra, odkar so se pričele šole, je bilo plačati 150 gld. in sicer 90 gld. 89 kr. za hrano v ljudski kuhinji, ostalo pa za stanovanje, hrano na stanovanji in za šolske potrebe. — Tudi letos imamo dijakov 125, za katere nam treba skrbeti; mnogo smo jih morali odkloniti, ker nismo upali naložiti si bremena, katerega bi ne zmagovali. Nabralo se je namreč darov mej počitnicami le okoli 200 gld in to je naš fond, s katerim smo začeli in s katerim bo pokrit konečni letni račun, ki je do sedaj znašal vsako leto povprek okoli 2800 gld. — Zato prosimo prijatelje šolske mladine, da nas radovoljno podpirajo; želimo posebno da bi se krog dobrotnikov razširil, vzlasti bi nam bilo vstreženo, ko bi dobili kaj dobrih ljudij, ki bi nam redno vsak mesec naklonili kakeršno-koli podporo. — Troški za posameznega dijaka znašajo pri naši mizi ocl 1 gld. 50 kr. do 3 gld. 60 kr. na mesec. Dobili smo nekaj dobrotnikov, ki so nam obljubili na mesec pošiljati podporo za jednega dijaka V pričetku leta prosimo s svojimi dijaki Boga: Daj nam danes naš vsakdanji kruh! — Darovi naj se pošiljajo kanoniku A. Kalan-u v Ljubljano.
Oskrbništvo Jeranove dijaške mize.
Ljubljana, 14 oktobra 1899
(Učiteljsko mesto v Kolovratu) je podeljeno začasnemu učitelju Jos. Prijatelj v Svibnem.
(Slovensko planinsko društvo.) Današnji zabavni večer se je na nedoločen čas preložil, ker je predavatelj g. Ivan Hribar nenadoma obolel.
(Na pazinski gimnaziji) so ustanovili vspo-rednico. Okrajno glavarstvo je dovolilo, da so vzeli klopi iz ljudske šole.
(Učitelji — pozor!) Pod tem naslovom piše »Narod« : Klerikalnega zmaja so spustili z verige. V prihodnih dneh bo divjal v družbi podivjanih farizejskih hlapcev od sela do sela ter vohal in stikal za Vami, svobodno mislečimi učitelji. Njihovo orožje bo pobožna laž, obrekovanje, hujskanje in farizejsko zavijanje resnice. Kot sove za svojim plenom, prežali bodo v Vaše službovanje, vtikali svoje dolge sumljive nosove tudi v Vaše zasebno in tiho družinsko življenje. V teh hudih dneh ohranite mirno kri, postopajte taktno, bodite celi možje v šoli in zunaj šole, da Vam nihče ne more blizo, ostanite zvesti svojemu prepričanju, ne vstrašite se nikogar in povejte resnico vsakemu v brk. O preganjanju od stranij nahujskanih tolp zbirajte materijal, da si poiščemo zadoščenja ter prosimo naše šolske oblastnije, da čuvajo nas in naš ugled«. — Grozna zver ta zmaj; vse drugo je res, kar je »Narod« tu zapisal, le to ni res, da bi bil to klerikalen zmaj, ampak liberalen ter da ga niso še le sedaj spustili z verige, marveč da že dolgo divja po naši domovini. Kot dokaz zato navedemo le one ostudne psovke, s katerimi se obkladajo po »Narodu« učitelji in učiteljice, ki so se vdeležili duh. vaj. Prečitajte v današnjem listu poziv učitelja gosp. Jakliča in prepričali se boste, kako divja, kako voha in stika ta liberalni zmaj, kako preži kot sova za svojim plenom. Kako dela liberalni zmaj z duhovni, o tem niti ne govorimo ; vsaka številka „Naroda" in „Rodoljuba" je jasen dokaz zato. Stika se — piše Presvetli v svojem pastirskem listu — po vseh kotih, da se kaj slabega zasledi, kar se presukano in povečano z gnjusnimi psovkami slastno oznanja svetu.
(»Gorica«,) glasilo političnega društva »Sloge« na Goriškem, prične drugi teden izhajati dvakrat na teden, v torek in petek; naročnina do novega leta ostane 1 gld. 20 kr., zanaprej pa po 5 gld. na leto. — Tiska se v goriški »Narodni tiskarni«, ki se je naselila 1. oktobra v ulici Vetturini šte vilka 9.
(Za slovensko zavarovalnico) so se jako simpatično izrekli »Primorski List«, »Slov. Gospodar«,
sosebno jasno pa pove svoje mnenje današnja »Domovina« : »Taka zavarovalnica je nujno potrebna. Narodnogospodarska organizacija na Kranjskem vse prepočasi napreduje. Slovenski denar v slovenske domače zavode I Potem bo tudi dobiček doma ostal!«
(Židje in banka »Slavija«.) Glede na svojo v 232 številki z dne 10. t. m med dnevnimi novicami pod zaglavjem »Debela laž na židovski podlagi« priobčeno, po publikacijah Rudolfa Vrbe posneto trditev, da »je v naši .rodoljubni' zavarovalnici ,Slaviji' polno Židov« prosim Vas, sklicuje se na § 19 tiskovnega zakona za sprejem na slednjega popravka: V vzajemno zavarovalnej banki »Slaviji« ni ne v ravnateljstvu, ne v upravnem svetu in ne v uradništvu — v centrali in pri podružnicah — niti jednega Žida. — V Ljubljani, dne 11. oktobra 1899. — S spoštovanjem Iv. Hribar, ravnatelj »Slavije«.
Opomba uredništva. Lani je pisal Vrba: »Ravno tako je v naši ,rodoljubni" zavarovalnici ,Slaviji- polno Židov«. Letos pa piše Hribar, da ni nobenega Žida. Mi moramo verjeti Vrbi, ki je to trdil v znanstveni knjigi, in če verujemo sedaj še Hribarju, nastane vprašanje: Kam je pa izginilo »vse polno Židov« v jednem letu iz Slavije? Mogoče je dvoje: 1. Ali so židje zapustili hipoma »Slavijo«, ali pa 2. so se skrili v njej za imeni čeških »rodoljubov«, ker se njih češenj ne sme javno pokazati? Prvo se nam ne zdi verjetno, ker »Slavija« svojim ljudem nese prelepe dobičke, torej moramo, ako hočemo verovati Vrbi in Hribarju. trditi drugo! Sploh nam pa gospod Hribar ne more zameriti, če bolj verujemo nepristranskemu socijologu Vrbi, nego pa zastopniku banke, če govori — za svojo banko.
(Župnijsko preskušajo v Gorici) sla te dni napravila gg. Val. Pipan, vikar na Srednjem, in Karol Maghet, kaplan v Ločniku.
(Odbor društva »Sloge« v Gorici) je sklenil, da naj slovenska državna poslanca ostaneta pri desnici, ki pa naj bi podpirala goriških Slovencev zahteve, ki so v prvi vrsti: slovenska mestna šola v Gorici, državna podpora za učiteljstvo in pre-osnova trgovske in obrtniške zbornice.
(»Bauerntag« v Velikovci}.) Poroča se nam: Dosti znani baron Rokitansky je dobil od našega »bauernbunda« važno nalogo, da pobija v Velikovcu slovenske kmete. Zgodilo se bo to v nedeljo 22. t. m. in g baron bode govoričil o »biindlerische Bauernpartei und katholisehe Volks-partei«. Kakšna bode vsebina govoru, si lahko mislimo že sedaj. Pomagati mu ima nalogo drž. poslanec Cernik. Zanimivo je zopet, da uradna »Celovčanka« zopet vestno naznanja t;i shod, dočim o katoliških in slovenskih shodih molči kakor grob.
(.Hier" ali „tukaj" ?) Iz Komna se poroča, da se preje niso izpodtikali, ako so rezervisti na kontrolnem shodu odzivali se s »tukaj«. Lrtos pa je drugače. Dne 12. t. m. je Jos. Furlan zaklical »tukaj«, a častnik ga je dal zapreti.
(Proč od Gradca!) Tako kličejo spodnješta-jerski Slovenci, ker Nemci v Gradcu popolnoma prezirajo Slovence. Že 100 let prosijo Slovenci za uravnavo Pesnice in mnogo časa za uravnavo Sotle, a ne zgodi se nič. Za uravnavo hudournikov na Gor. Štajerskem pa imajo dovolj denarja. Dežela Nemcem gradi ceste, podpira gledališča, jahališča, drsališča, Slovencem pa no dovolijo niti ene meščanske šole. Z deželnim denarjem podpirajo nemške dijake in nameščajo v službe tuje Nemce, slovenske kmete pa silijo, da bi nemški gospodi gladila pota. Zato žele Slovenci, da se ločijo od Nemcev.
(Iz Celja) se poroča, da je g. J. Reisner imenovan suplentom na tamošnji nemsko-slovenski gimnaziji. — Celjski policaj J. Kunst je bil obsojen na tri dni zapora, ker je ob zadnjih izgredih z besedami razžalil neko damo.
(Na ptnjski gimnaziji) je v šestih razredih 176 dijakov, dobri dve tretjini je Slovencev, vendar pa se učenci vzgajajo v nemško nacijo-nalnem duhu.
(V Sevnici) se je kot občinski zdravnik nastanil domačin dr. Viktor Gregorič.
(Vojaški novinec — umetni skakač.) Te dni peljal se je neki vojaški novinec iz Škofje Loke po drž. železnici v Ljubljano. Ko je vlak prihajal proti ljubljanskemu kolodvoru, začelo je novincu
prihqati mrzlo pri srcu, grozne misli so ga prevladale — odprl je kupe, vrgel najprej svoj kovček na železniški tir, potem pa še sam skočil iz ku-peja. A smrt ga ni marala. Ostal je nepoškodovan. Ko je opazil to dejstvo, pobral je kovček in bežal kolikor so ga nosile noge. V bližini stoječi paznik je tekel za njim, a ga ni mogel ujeti.
(Biskup Strossmajer) je daroval za pazinsko gimnazijo 1000 gld., za spomenik pokojnemu kanoniku Fr. Račkemu pa 5000 gld.
(Preosnova plač železniških uslužbencev) se izvrši vsekako do konca tekočega leta.
(Zanimivega odgouca) imajo danes v prostorih mestne policije ljubljanske. Jakob Teresievic je njegovo ime. Krepak, visok mož je. Kdor ga vidi, ne veruje, da ima 102 leti na hrbtu, prisodil bi mu k večjemu 70 križev. Vidi in sliši izborno. Mož je tesar in je potoval po Rumuniji, Rusiji, bojeval se je že proti Avstriji, sedaj se vrača iz Jeruzalema, kjer je hotel dobiti pri ondotnih cerkvenih stavbah kaj tesarskega dela. Iz Galaca so ga poslali po odgonu v Ljubljano, od tu ga pa pošljejo v njegov rodni kraj Lvov, katerega ni videl že 80 let. Čudno bode gledal neznane ljudi v svoji domovini, še bolj pa menda ljudje njega.
(Utopljenko) našli so pe d Črnučami na Savskem obrežju in je pokopana na Črnučah. Utopljenka je morala biti že dalje časa v vodi, ker je telo v zelo slabem stanju; po starosti utegne imeti ne veliko čez 20 let.
(Ogenj) je včeraj pokončal hlev s pritlikami posestniku Fr. Štrukelj v Pečah. Zažgali so otroci. Sreča v nesreči je, da se je bil pogorelec pred tremi dnevi zavaroval za 200 gld. Škode pa ima nad 300 gld.
(Morilec Boštijana Žvaua.) Umora sumljivega gostilničarja Ravnika so danes zjutraj uklenjenega peljali na Gorenjsko, davso ga ondi konfrontirali z raznimi pričami in da je bil ondi navzočen pri raztelesenju svoje žrtve. Ravnik je bil na kolodvoru ves bled, vendar se je delal zelo veselega. Ljudem se je smejal. Ko je stopil iz voza, zaviti je hotel proti Kolovorskim ulicam, a orožnik ga je poučil, da ondi nima prav ničesar več iskati. Ravnik trdovratno taji, vendar mu to ne bode dosti pomagalo, ker je mestna policija z energičnim, hitrim delom pod vodstvom g. svetnika Podgorška zbrala mnogo obtežujočega materijala. Mestna policija je takoj poizvedela, da je Žvan popival v sredo pri wFigabirtu". in stražnik Čerin je takoj šel k Ravniku poizvedovat. Ravnik mu je dejal, da sta bila z Žvanom pri rFigabirtu" skupaj v večji družbi, dočim je res, da sta bila sama. Ravnik je trdil, da se je potem Žvan s po-poludanskim vlakom sam odpeljal na Gorenjsko, mnogo prič pa je videlo Ravnika, da je vstopil ob 4. uri v Šiški na gorenjski vlak. V Otočah sta z Žvanom izpila 3'/» litra vina ter potem šla čez Dobravo proti Kamni gorici. Da izvede Ravnik svoje grozno dejanje, imel je 2'/» ure časa, ako je hotel biti zvečer že v Ljubljani. In res je bil zvečer zopet v Ljubljani. Žena mu je očitala, da ga ni nikdar domov, in Ravnik je bil napram ženi zelo razburjen. Ravnik je hotel podati svoj alibi ter je trdil, da je bil ob pol 5. uri skupaj z nekim postreščkom, ki pa trdi, da je bilo to ob pol 3. uri popoludne. Obdolženi je trdil, da je nedolžen, ker je po noči bil doma, a mestna policija je pojasnila, da za svoj zločin ni rabil noči. Ko je stražnik Čerin odšel od Ravnika, letel je Ravnik h kondukterju Jugovicu, ki ga ni poznal, in izpraševal tega, ako ga je videl v Podnartu vstopiti v železniški voz. Jugovic ni vedel, kaj hoče s tom čudnim vprašanjem neznan mož pri njem. MImaš kaj denarja?" vprašal je Ravnik Ju-govica, potem mu je pa dal deset goldinarjev, z zahtevo, naj mu da 5 goldinarjev nazaj in naj ne pove, da ga je videl na Gorenjskem. Ako bode Jugovic pri konfrontaciji Ravnika spoznal, bode za Ravnika to zelo obtežilno. Preiskovalni sodnik ima danes na Gorenjskem tudi lokalni ogled in primerja pot čez Otoče, ako je Ravnik mogel v tako kratkem času izvršiti dejanje. Omeniti je, da je bila gostilničarka gospa Borštnikova usodnega dne z Ravnikom skupaj opoludne in popoludne. Zjutraj so jo videli ž njim v gostilni pri »fajmoštru«. Ravnik je bil z Žvanom dobro znan, ker je Ravnik doma iz Bohinjske Bele, Žvan je pa imel posestvo v Gorjah. Ravnik se je tudi večkrat vozil v Trst, kjer jo tudi moral imeti čudne špekulacije. Nedavno je hotel izvabiti v
"Tivolski gozd neko natakarico, o kateri je vedel, da ima 200 gld. denarja pri sebi. Zvedel je to, ko je sedel v kuhinji pri Koslerju in je natakarica kazala v kuhinji denar.
(MuiVh pjM/.or) zgodil se je včeraj popoludne na Emonski a sli. Zblaznel je sedar M. L. in letal po ulici. Po t sitem naporu so nesrečneža vjeli in ga odvedli na (!• m.
(Nogo udroliil) ai je včeraj dopoldne tesar Jože Potok h r iz Ilovice. Stavil je stopnjice in mu je tram tako m-rodno padel na nogo, da se je zgodila nesreča.
*
* *
(»Jaiius«), vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju. Nj. tksc. g. nadoskrbnik Janez pl. Chlumecky je sklical sporazumno z vodstvenim Bvetovalstvom izvanredni občni zbor na po nedeljek, dne 6. novembra 1899 ob 10. uri dopoldne, v koncertno dvorano etablissementa Ro-nacher, vhod I., Schellinggasse st. 4. Na dnevnem redu so vsi predlogi, ki so jih stavili nekateri društventki, ki zahtevajo, da se statut spremeni.
(Strašna vremenska nezgoda) Iz Italije se poroča, da je bil 8. t. mes. v zalivu Salerno tako gro/,en vihar, da je ruval s koreninami drevesa in podiral hiše. Dež je dvanajst ur neprenehoma lil. Potoki so narastli s tako silo, da je voda porušila mostove, železnice, ceste in cele vasi. Mnogo družin je utonilo. — Tudi v Sarajevu so .imeli 8. t. m. velik vihar. Na Trebevicu je palo snega 10 cm. visoko.
(Vlak v prepadu) Blizu Belegagrada je ko-mornski osebni vlak skočil s tira ter se zaletel v globok prepad Stroj in večina vozov je potrtih, mnogo potnikov je težko poškodovanih. Nesreča
ee je dogodila, ker je vlak vozil prehitro.
* *
*
(Sejmi po Slovenskem od 16. do 21. oktobra.) NaKranjBkem: 16. v Kamniku, Idriji, Kočevju in pri Sv. Roku pri Mokronogu; 18. v Lukovcu, Postojni, Radohovi vasi, Sorici in v Boh. Bistrici; 19. v Trnovem na Notr.; 21. v Dovskem, Cerkljah, Lescah, Žubni, Jagnenci, Kranju in Žireh.
—	Na slovenskem Štajerskem: Iti. na Planini; 18. v Mozirju, Podsredi. Trbovl|ali in Vojniku; 21. v Mariboru, S -vnici, pri Sv. Petru pod Hundabergom iri v Celju. — N<t Koroškem: 16 v Pontifi.-lnu. Treliižu in Dobrli vasi; 18. v Gutštanju, pri Sv. H :mi iu v Mdštatu; 20. v Blatugradu in Gmintu ; 21. v Kutarčah in v Črni pri Pliberku. — Na Primorskem: 16. v Palmi, Padovi, v Ajdovščini in Trevizu; 20. pri Sv. Antonu poleg Kopra; 21. v Cerknah.
Današnjej -številki priložen je Zimski vozni red, veljaven od 1. oktobra 1899 do 1. maja 19U0, kojega poklanjata cenjenim našim naročnikom domači tvrdki Gričar & Mejač, zaloga narejene obleke, in pa M. Ph Milan Leustek, lastnik Deželne lekarne pri Mariji Pomagaj, oba v Ljubljani. Pri naročilih naj blagovole cenjeni listovi čitatelji uvaževati imenovani zanesljivi in postrežljivi tvrdki.
Društva.
(Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) napravi v nedeljo dne 15. oktobra t. 1. ob 3. uri popoludne shod v gostilni pri Vedeniku v Ribnici, občina in fara st. Peter pri Voli kovcu s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. — 2. O zadružnem skladišču v Sinčivasi. Poroča Val. Podgorc. — 3. O našem šolskem vprašanju. — 4. Razni govori in nasveti.
Darovi.
Za Joranovo dijaško mizo: Gospod M. Saje, župnik v Štangi, 2 gld. — Gosp. J. Abram, administrator v Košani, 5 gld. — Neimenovan 1 gld. 50 kr. — Gdč. Pregeljnova 3 gld — Gospod M. O. 1 gld. — Kanonik Tom. Kajdiž 10 gld.
—	G. Gašper Kotnik, župan v Prevojah, 1 gld.
—	Po nadžupniku v Konjicah svetla kneginja Ma tilda Windiscligraotzova 5 gld.
B )g plačaj!
Telefonska m brzojavna poročila
Dunaj, 14. oktobra. Cesar je potrdil načrt zakona, ki dovoljuje dunajski občini najeti 30 milijonov kron posojila.
Dunaj, 14. oktobra. Govori se, da se delegaciji snideta v drugi polovici novembra.
Celje, 14. oktobra. V zadnji seji obč. zastopa je trg pred kolodvorom dobil ime „Bismarkplatz". (Sedaj je Celje rešeno!)
Brno, 14. oktobra. Pri kontrolnem shodu v Napajedlu se je rezervist Matula oglasil „Zde" namesto ^.Hier" in dobil 10 dni zapora.
Stokholm, 14. oktobra. Zunanji minister grof Dougliis je vložil ostavko, katero je kralj tudi vsprejel ter poveril začasno vodstvo zunanjega ministerstva državnemu ministru Bostromu.
Vojska v Južni Afriki.
Prvi dan po oficijelni napovedi vojske so storili Buri dva važna koraka, na katera Angleži gotovo niso računali. Prekoračili so mejo Beču-ana dežele ter pri Maribogo, 40 angl. milj južno od Mafekinga. pretrgali brzojavno zvezo ter pri Vryburgu zasedli železniško progo, jedino angl. zvezo za severni del Transvala. Še bolj so pa bili Angleži presenečeni, ko so jim Buri vzeli postajo Alhertina mej Harrismithom in van Ree-nenom ter se polastili 80 železniških voz s strelivom in živežem. Še le potem dogodku in potem ko so Buri zaprli pot vsem železnicam, so za-stražili Angleži najvažnejo železniško točko do Aar, kjer se križajo železnice iz Kapstadta, Port Alfreda in East Londona. Prva dva čina sta za Bure velike važnosti, le žal da so prepozno začeli in se tako dolgo dali slepiti od zvitih Angležev.
Angleški agent Greene, o katerem so angleški listi poročali, da so ga Buri ubili, se je 11. t. m. poslovil od predsednika Krtigerja ter naslednji dan zvečer ndp. tj val i i Pretorije.
Mej drugimi dogodki je Angleže nemalo iz-nenadil tudi sklep, da bode država Oranje popolno jedino postopala s Transvalci. akoravno je sklenila s poslednjimi samo defenzivno pogodbo
London, 14. oktobra. Iz Bloemfonteina poročajo: Predsednik Oranje države je izdal proklamaeijo, v kateri poživlja državljane, naj pomagajo republiki - posestrimi proti predrznemu nasprotniku. Angležem se naroča, naj do danes zvečer ob 6. uri ostavijo deželo. Izjeme se dovoljujejo le v izrednih slučajih.
London, 14. oktobra. Reuterjev urad poroča iz Ladysrnitha, da so vojne čete iz Oranje države na prelazu Ti ni va prekoračile mejo. Konjeniški predstraži se je pridružilo 70 lovcev na konjih.
Kapstadt, 14. oktobra. Pri Mafekingu so Buri napadli železniški vlak ter ga razbili. Ubitih je 15 angleških vojakov.
DTJrban, 14. oktobra. Večje število Burov je preko Laingsneka prodrlo v Natal.
Lorenzo-Marques, 14. oktobra. Po železnici je došlo 10.000 Kafrov. katere s parnikom prepeljejo v pokrajino Limbobo.
Protlnastl in za revmatlzmom trpeči čutijo največje olajšanje po rabi Zoltanovega mazila, ki je edino sredstvo da prav kmalo popolnoma ozdravijo cel6 taki protinasti, ki trpč za to boleznijo že 15 do 20 let. Na tisoče zahvalnic je prejel za taka ozdravljenja lekarnar in dvorni založnik Zoltan v Budimpešti, ki to ma/, lo prodaja steklenico po 1 gld.
Hude bolezni , koje se navadno izcimijo iz dozdevno povsem neškodljivih želodčnih težkoč, preprečijo se popolnoma s pravočasno rabo Itosovega balzama za želodec. Pravi se dobiva v vseh tukajšnjih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragnerja v Pragi 111-204. Glej inseratl	3
Tfntvlr/siJ Je izvr,"tno sredstvo za Učenje sobnih ±XlipiU>Vl tal. Isto odstranja ln preprečuje lepljivost llčenlh desk Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERIa v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila po povzetju. 2?8 1 12-7
Umrli so:
12.	oktobra. Rajko Sušnik, učenec, 8 let, Marije Terezije cesta 9, plučnica
13.	oktobra. Marija Valenčič, hišnikova hči, 16 let, Semenišče ulice 4, srčna hiba.
V bolnišnici:
11. oktobra. Fran Oswald, dninar, 58 let, vsled raka. — Ivan Kne, kajžar, 41 let, peritonitis perforation.
Cena žitu na dunajski	borzi
dn6 13. oktobra 1899.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen . . . gl. 8 47 do	gl.	8 49
» » pomlad . . » 8'77 »	»	8 78
Rž za jesen.....» 6'93 »	»	6 94
» » pomlad .... » 7'31 »	»	7 32
Turšica za oktober ...» 5-72 »	»	5 74
» » maj-junij. . » 541 »	»	542
Oves za jesen .... » 5-30 »	»»	5*32
» » pomlad ... » 5 69 »	»	5*70
Meteorologifino porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m., sreinji zračni tlak 7360 mm.
Caa opazovanja
Stanje barometra v mm.
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
31 „•
» ■ I i*:
dež
13|9.zvečer| ,30 4 ..I 7 zjutraj I 736 6 i%\ 2 popol. I "37 1 Srednja včerajšnja temperatura 12 4°, normale: 109'.
13'2 i sl. jug
7 3 I sr jvzh. I oblačno I ® 11-2 | » del. obla.\.l
791 4-4
v krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
daje Fani Komar, oblast, koncis učni zavod v Ljubljani S* Petra cesta 26.
BV Modni salon.
Sprejemajo se gospodične tudi na hrano in stanovanje.
S.
K
£
jO O
a S
i- ce « □
T .2 —
9? « * a 3 "
u> -a ~
a) n
s
z?*
31
M
naravna
atkalična kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(i.) 20 41
in
pri protinu. želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo.
Najboljša dijetetična in osvežujeta pijača.
i/, vire k . Giesshubi Sauerbrunn,
želez- postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko.
Vsestransko jako pohvaljena
.Vzgoja in omika aii izvir sreče'
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe iu druge blažiti in prav olikati), se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld 90 kr.. ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenolču na Dunaju, III., Heger-gasae Nr. 15., X. Stook, Th. 12.	717 21-8
Založnik, ozir. prodajalec ji voljan nerazrezauo in čisto knjigo v treh dneh tudi nazaj vzeti in denar povrniti.
fižol, želod, razno žito in druge deželne
pridelke	815 3-3
kupuje po najvišje.! ceni
Ivan Majdič v Kranju.
s^Kdor hoce^^m
svoje pridelke najugodnejše prodati ali v mojem skladišču shraniti, ali tudi kakoršnokoli blago nakupiti, obrne naj se zaupljivo na mene. Preskrbiin točno in za majhno provizijo.	772 6—4
Alojzij Grebene
avtor, javna tehtnica in komisijonalna trgovina v Trstu ulica Torrente 30 — 32.
Izvrstna, naravna hrvaška
WI HB Šft
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22, 23, 24. 25, 26 liter iz let 1895, 1896. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 60—16
I Zobozdravnik 832 " jjj
| A?g, Sikragif jjj
jlj se je vrnil in zopet ordinuje
tt y hotelu pri Maliču (Hotel Stadt Wien). K
Največjo zalogo
V> izdelanih ■« J& ■*<» R>n I Ka	od črnega
švedskega sijenita in granita lastnega izdelka, kakor tudi san-r« R> ■» A M|><»a>i<*n *	n-:* rJrv
od najboljših in najlepših marmorov priporoča p. n. obč.nstvu po najnižji c e n i	794 6-6
kamnoseški mojster v Ljubljani, Beseljeva oesta it 26.
Dobiva se povsod,
906 (36-36)
Najbolje ln najceneje sredstvo za Čiščenje zob.
Moka
iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju
oddaje se po eugroa-cenah 269 44 31 ▼ plombiranih vrečloah po 10 in 25 kil v prodajalnlol
Maksa Domicelj-a
v Ljubljani, Rimska cesta, visi vis Gorupovim hišam.
Dostavljanje na dom brezplačno.
Plombe originalne mlinske.
Moka oddaje se tudi ▼ vrečah po 50, 85 in 100 kil.
Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.
1 <3c
>a S!
S
N i
Redka prhožnost za nakup pohištva.
mizarski pohištveni obrt
v Ljubljani 650 22-11 na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
vsakovrstnega likanega in politiranega pohištva.
gld. 5s 7 5J, 10•-, I2-, 14-.
Garniture, divane, madrace
7, 14, do 40 gld.,
madrace na peresih
8, 9 gld.,
dratene madrace
7 gld.,
pulte za masne knjige
itd. itd.	gld. 10—, 15 —, 17--
Naročila se točno izvršujejo. IW Cenllulk s podobami zastonj iu franko. 1
Redka priložnost za nakup pohištva
Zoper protin in
revmatizem
je najboljše, najgotovejše in gotovo učinkujoče sredstvo
Zoltan-ovo protinsko in revmatično mazilo.
Cena za steklenico 1 gld.
v lekarni
dvornega založnika Bčla Zoltan, Budimpešta, V.
Tiaoči zahvalnih plaem in aprlčal potrjuje, da to čudovito mazilo najatarejil in najtrdovratnejil protin in revmatizem, oel6 takrat, če toplloo ne pomagajo,
v nekaterih dnšh popolnoma in gotovo ozdravi.
Ako se naprej pošlje 1 gld. 30 kr., dojde zdravilo franko.	796 10-2

JANUS", vzajemna zavarovalnica na Dunaju.
V smislu § 27. pravil z dne 1. oktobra 1885 sklical je Nj. ekscelenca gospod nadkurator sporazumno z ravnateljskim svetom na dan 6. novembra 1899 ob 10. uri dopoludne v koncertni dvorani pri Ronacherju. vhod I., Schellinggasse štev. 4, I. nadstropje, izvanredni občni zbor vzajemno-zavarovalne družbe »Janus« na Dunaju.
Dnevni red:
Sklepanje o raznih preminjevalnih predlog h nekaterih članov k pravilom, sklenjenim v rednem občnem zboru z dne 26 maja 1899 (vključno onih sprememb, katere je visoko c kr. ministerstvo notranjih zadev z ukazom z dne 12 julija 1899, št 23 201, odredilo in katere je ravnateljski svet na podlagi mu v zgoraj omenjenem občnem zboru danega pooblastila sprejeli.
Po § 26 pravil z dne 1. oktobra 1885 se smejo udeležiti občnega zbora vsi za glasovanje upravičeni členi, ki se udeleže osebno ter se legitimujejo z vstopnico. Vstopnice, katere izdaja zavod, se izročajo v zadnjih 14 dneh pred občnim zborom vsakomur, kdor se izkaže, da je Se člen.
Glasovno in aktivno volilno pravico ima vsak samoupraven člen moškega spola, pri jurističnih osebah, korporacijah in javnih zavod h pa njih pooblaščeni zastopnik, ako dotični člen te od konca zadnjega minulega upravnega leta (§ 15) pripada zavodu. Samoupravni členi ženskega spola smejo izvrševati svojo glasovno in aktivne volilno pravico, ako so isto-prej naznanili, s;cer ne osebno, pač pa po druzih členih moSkega spola, katerim pa je treba v to svrho posebnega pooblastila. V svojem in v takem paoblastiluem imenu sme člen oddati kvečjemu 10 glasov.
G asovna in volilna pravica se izvršuje v razmeri zavarovalne udeležbe, in sicer imajo v visokosti
do všle\ši	gld. 1.000 kap.tala ali gld. 100	rente zavarovani član 1 glas,	'
od gld 1.001 do vštevši „ 5.000 „ „ „ 101 do 500 „ „	„ 2 glasova,
.. fi-001 „ „ „ 10 000 „ „ „ 601 „ 1.000 „ „	„ 3 glasove,
., „ 10.001 „ ,. „ 20.0u0 „ „ „ 1.001 „ 2.000 „ ,.	„ 4 glasove,
od tu nadalje daje vsaki previšek na kaDitalu od gld. 1 do gld. 10.000 ali na renti od gld. 1 do gld. 1000 po jeden nadaljni glas, in sicer dokler se ne doseže najvišje število 10 glasov.
Brez vstopnice ni dovoljena udeležba pri občnem zboru.
Preminjevalni predlogi, katere so stavili častiti člani, kakor tudi v rednem občnem zboru dn6 26. maja 1899 sklenjeni od vis. ministerstva notranjih zadev z odlokom z dn6 12. julija 1899, št. 23.201, modificirani štatut se b >do p. n. členom, ako to zahtevalo, od 23. oktobra 1899 naprej, to je, 14 dni) pred izvanrednim občnim zborom, razposlali brez stroškov in se jih more vrhu tega od tega dne naprej dobiti pri centrali na Dunaju in pri vseh podružnicah.	826 1—1
Dunaj, meseca oktobra 1899.
Ravnateljski svet.
Dr. Rose-jev talm Praško domače mazilo
za ielodeo
Il lekarne B. FltA(*\FJft v Pragi
je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja
želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po poiti 20 kr. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in h 1 a d f. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več.
S
varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka.

Glavna zaloga:
lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu", c. kr. dvor. založiteljica, v Pragi,
struna, vogal Spornerjeve ulice.
pf Se vsak dan razpošilja.
V LJubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer, ter
v vseh drugih lekarnah Avstro - Ogerske.	760 26—3
I:
768 3-3
Oton
Fettich - Fr ankheim
možki in ženski friser JL* j ub lj a lia
3Eg	-fepg š"fe@v- IT-
Strokovnjak
v zmi vanj i glave
izdeluje
vsa lasna dela.
Kite v vseh barvah v zalogi.
se kupujejo*
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani,
Sv.Petra coHta^t.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniSke obleke
iz trpežnega in solidnega
blaga po nizkih cenuh. Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 68 'HBS^ElffljSKSS
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane cene!
"Trljeri (čistilni inji za Ji to v natamrni izvršitvi. Sušilnice za sadje »n zelenjavo. — Škropiluloe proti peronosperi, zboljšani se-.tav Venrio^rov. — Mlattlnloe mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino ln sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznioe, katere se jako lahko goniio. po z^lo zmernih cenah. — Stl-■Skalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
G. HELLER na Dunaju,
II/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki se iščejo. 287 20-19
Ivan Škerjanec, gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice st. 6, priporoča
kranjske klobase
lastnega izdelka
iz zanesljivo prašičjega mesa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 gld. in višjo po pošti proti povzetju.
Vsak ponedeljek in petek večer, ter torek in soboto zjutral dobe se sveže kranjske klobase za pečenje, prekajene pa vsak dan v gostilni kjer se toči pristno, naravno vino 743 6- 6
Ovinjene (weingrtlne) sode
različne, majhne in velike, stare ia nove
p r o daj a
J. Buggenig,
sodarski mojster, *3o 3-1 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani.
to CD
	
	
	
ggjpL. Mikusch^SS|	
pSAh tovarna dežnikov, JSffiSJ	
B||ffl Ljubljana, Mestni trg 15. ^HH||§	
II I IMSIIJ
dvorni založnik Nj. svetosti
papeža LeonaXIII.
lekarnar „prl angela" v LJubl jani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analr.e odličnih strokovnjakov, kateri so v
železnatem vinu
'eha-oarja Pioooll-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino žele,.a, so najboM*" spričevalo ter dajejo največje poroštvo njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
NaroČila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 69
Ker opustim trgovino
z umetnimi cvetlicami, venci, šopki itd.
prodajam vso zalogo svojo
globoko pod tovarniško ceno.
Posebno prodajalce tacega blaga opozarjam na to ugodno priliko.
S spoštovanjem se priporočam
776 3-3
V. Elsner
v Ljubljani, Medarske ulice.
K sezoni
K sezoni
M
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in muniolje, posebno pa opozarjam na
»sr* troccviae pu^ke -»b
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjera
FRAN SEVOlK e.s 20-13 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
Josip Kastelic,
krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4
priporoča se prečast. duhovgčinini v izdelovanje vsakovrstne

posebno
P
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem blrete, clngulum in vsako-vr-tne šomisete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naroČilo v največjo zadovoljnost prečast'tih naročnikov. S'av. p. n. občinstvu priporočam svojo dobi o urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke n pspofle li lutki
po najnovejšem kroju, natančno po meri. Zunanja naročila točna. — Cene primerno nizke. 619 31-20
Št. 33378.
Razglas.
811 2-2
Da se prepreči zamaševanje javnih in pa onih stranskih kanalov, ki odvajajo deževnico od odtočnih cevij, odreja podpisani mestni magistrat sledeče:
Pri odtočnih ceveh napravljati je pri vsakem poslopji in ob zidu posebne jame s kotlom za nabiranje peska in druzih po ceveh s strehe prihajajočih smetij. Jame morajo biti iz portlandskega betona z gladkim ometom ter morajo imeti okrogel prerez 30 cm svetlobe in pa kotel, ki bode segal 50 cm pod dno odvodnega kanala.
Pokrivati je te jame z železnim vrhu hodnika vzidanim pokrovom, ki se ob stalni železni osi od sredine vrti. Tudi pri dvoriščih, s katerih se odpeljava voda po hišnih kanalih proti glavnim cestnim kanalom, napravljati je pod požiralnike jednake odprtinam dotičnih požiralnikov primerne jame s kotli.
Hišni gospodarji obvezani so imenovane jame ter pokrove v dobrem stanu vzdrževati. Snaženje jam ob javnih hodnikih preskrboval bode mestni magistrat, one na dvoriščih morali bodo pa hišni gospodarji pravočasno ob svojih troških snažiti.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 29. septembra 1899.
Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje. prte <t.d
sploh vse. kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke in vsa popravilu. — Izdeluje ročno I11 pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prciastita gospode prosim, da se lilagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjain se priporoča 250 62-32
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v LJubljani, TVolfove ulioe 4.
SkS&aAilo«
I)a se v prihodnje pri povpraševanju po moji osebi odstranijo vse neprilikc, usojam si slavnemu občinstvu, preč. duhovščini in drugim naročnikom svojih del najuljudneje naznaniti, da sem se dne 16. septembra t. 1. z delavnico vred preselil iz Poštnih ulio štev. 7 na
prtirabeii mt. flfl~m
v hišo č. gosp. Medveda.
Ob jednem prosim najudineje vse dozdanje naročnike, naj mi ostanejo tudi zanaprej zvesti, ter jih zagotavljam, da jim bom vselej kar najsolidneje in ceneje postregel, ker mi je tu na razpolago večja in pripravnejša delavnica.
7. najodličnejšim spoštovanjem
JFranjo Ks. Tončic, podobar in pomlatar.
Kamnik, dnfi 3. oktobra 1899.	£07 4—3
.r	^-.r rs -r.r »-.r.	*-,r. »*,r	-'.r	-»-.r
^vi-v.v.v .v i V > „ v > J^J^ J^ J^ J^ .v

Naznanjam s tem, da se je otvorila
moja druga prodajalnica na drobno
v Filipovem dvorcu v Spitalskih ulicah.
Ista je špecijalni oddelek moje dosedanje trgovine na drobno in se je oskrbela s popolnoma novo, dobro asortirano zalogo blaga.
Najuljudneje vabim svoje eestite odjemalce, da posetijo to mojo novo prodajalnico.
816 3-3
J. C. Mayer.

'/s*	'j^	' 'j> Ja\t*J> 'Js* '
Med. univ. dr. J. Geiger
v Ljiit>lj»iii,
Prečne ulice št. 2, II. nadstropje,
ordinira od 10. do 11. ure predpoldne in od 1do 2 '/i nre popoldne.	823 3-2

m
li p
H
Solidna trgovina.
P. n.
Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi priporočata za jesensko in zimsko sezono v
Cešnik&Milavec
¥ Ljubljani,
Špitalske (langarjeve) ulice svojo popolnoma novo založeno trgovino najlepših
*r novosti j ^m
in veliko izbero
Blaga za žensfie in mošRe oBfefie.
a®
m
I
il^ilnMrll Ozorci se razpošiljajo brezplačno po pošti.
S!
■jfi^ " Moja notarska pisarna ne nahaja se več na
ts
|| iviujči uoinrMKH pisarna ne na M ževniškem (Valvazorjevem) trgu, temveč
M na cffiimsfii cesti štev. Z, $
M I. nadstropje, nasproti gostilni Lojzeta Zajoa. ^
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899.
^	Ivan Plantan, ft
^ V, w	° kl' n°tar'
H iz raznovstnih marmi II cijalnih načrtih in pc II nizke, izvršitev naro(
Vincencij
t lijubljanl, Slomšek o ve ulice štev. 9 nasproti mestni elektrarni
se priporofia velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in slavnemu p. n. občinstvu v naročila na razna strokovno natančno izvršena
cerkvena umetna in stavbinska dela
po poljubnih načrtih in narisih. — Ob priliki bližajočega se praznika Vseh svetnikov priporoča ob enem svojo Izborno zalogo
, nagrobnih spominkov ,
.---------ih marmor ev. Vsprejema pa tudi naročila na izvršitev istih po spe- i
in poljubnih slogih. — Cene so delu in blagu primerno zel6 ! naročenih del točna in trpežna.	769 10—8
H.
fc'4
ss
Narisi so na razpolago.
1
■
I
Telefon štev, 135. Kupnje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kur za.
Pri dei. kot trg. sodišču protokollrana
9BAHK1 Maks Veršec'
v LJUBLJANI.
Postni čekovni promet štev. 847 533. SreSke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro - konto),
obresti od dn<S do dn6 po 4l/i %• Poštno - hranllnlčne polotnloeso na razpolago.
I> u n a j s k a borza.
Dne 13. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....98	gld. —	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....97	»	80	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......116	»	15	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 98	»	05	•
Ogerska zlata renta 4°/0.......114	»	95	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	93	»	90	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	902	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............862	»	90	»
London vista...........120	>	85	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	68	»	97'/«»
20 mark............11	»	77	»
20 frankov (napoleondor)...... 9	»	67",»
Italijanski bankovci........44	»	50	»
C. kr. cekini.......... 6	»	70	»
Oni 13. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . .	171 gld. 50 kr
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	153 » 75
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98 » 05
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137 » 50
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	126 » 50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	1C8
Posojilo goriškega mesta.......112
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—
Zastavna pisma av. osr. zem,- kred. banke 4°/0	96 Prijoritetne obveznice državne železnice . .
» » južne železnice 3°/0 .	163 » 60
» » južne železnice 5°/0 .	117 » 50
»_» dolenjskih železnic 4°/,,	99 » 60
Kreditne srečke, 100 gld......195 gld	—
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	155	»	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	>	55
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	»	—
Salmove srečke, 40 gld........81	»	60
St. Gendis srečke, 40 gld.......82	»	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......62	»	—
Ljubljanske srečke.........23	►	25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	148	»	50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t v.	3100	»	—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	421	*	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	69	»	75
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	100	»	—
Montanska družba avstr. plan.....271	»	25
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	189	»	25
Papirnih rubljev 100 ..............127	.	87
kr.
.iMMMBHiHHHHHI^Bi
JBJT Nakup ls prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naroill na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E B C II K
I., Mfollzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2.
66
JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in Hnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vBeh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovauja pri popolni varnosti ST naloženih glavnic,
m