nanannnl
m. sam.
v LhMM, i tnd, M. HKiibri
xui inu.
„Slovenski Narod* veljsi
v Ljubljani as dom dostavljen:                v npravnlitva prejensn: nelo leto.......K 24-—     celo leto.......K »—
co 1 ta petrt leta za mesec
12-— 2*-
SA lets trt leta na mesec
11 — 5 50 1*90
Dopisi naj se karikirajo. Rokopisi se ne vračajo.
DređniStvo: Knaflova ulica it. 5, (I. nadstropje na levo), telefon St. 34.
Izhaja vsak dan zvečer IzvzesasJ nedelje In praznike.
Inserat! vel)«. Jo: peterostopns netit vssts ss enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, zs trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih Inaerdjah po dogovora.
Uprsvnlitvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserat! itd. to je administrativne stvari.
——   Posamezna Številka velja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon it. 86.
.Slovenski Narod« velja po poitl: za Avstro-Ogrsko:                                " Nemčijo: celo leto.......K 25—     celo leto.......K 28*—
pol leta četrt leta na mesec
13-6-50 2*30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*—
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži zs odgovor dopisnica alt znamka UpravnlStvo: Knaflova ulica «. 5. (spodaj, dvorišče na levo),  telefon it 85«
KflJ PO 10?
V kranjskem uradnem listu j)Laibacher Zeitung« št. 271 iz dne 26. t. m. razpisano je mesto okrajnega sodnika in uradnega predstojnika v Postojni.Ta razpis, kateri je,kar je pri naših razmerah umevno, objavljen edino le v nemškem jeziku, glasi se v doslovnem slovenskem prevodu tako - le: rPraes. 2790 12/9.
Mesto okrajnega sodnika in sodnega predstojnika VIII. činovnega razreda pri e. kr. okrajnem sodišču v Postojni ali drugo mesto sodnega predstojnika ali okrajnega sodnika, katero bode tekom kompetence pri kakem drugem sodišču v okrožju sodnih dvorov Ljubljana, Novo me-Mo, Celje in Maribor prosto postalo. Prošnje uložiti je pri e. kr. deželno-^'Inem predsedništvu v Ljubljani do 8. decembra 1909.
C. kr. deželnega sodišča predsed-ništvo, dne 23. novembra 1909.«
Doslej se prosta mesta pri sodiščih graškega nadsodišča niso še no-benkrat na ta način razpisavala. Bilo je, kakor se morete prepričati iz raznih službenih razpisov v ljubljanski tetki, — vselej rečeno: »To in to
o je razpisano. Prosilci za to mesto, ali za ono, katero bode^vsled zasedanja tega mesta prosto postalo, naj ulože prošnje do tega in tega dne.« To besedilo se tudi popolnoma iema z določili členov II.. III.. IV
nega mesta več, še prositi jim je zabranjeno, — češ, vsaj ta mesta niso razpisana za vas.
In tako smo prišli tako daleč, da so slovenski sodni uradniki degra-dovani na državljane druge vrste!
Nasprotuo pa so pristopna Nemcem sodna mesta pri vseh sodiščih graškega nadsodišča. In če zna kak pristen ali nepristen nemški sodni uradnik le zloglasno kurzovsko slovenščino — in še to le za silo, dobi pred vsemi slovenskimi prosilci razpisano sodno mesto ali vsaj boljše nego Slovenec - uradnik. Zadnje prakticiralo se je itak že, vendar se pa doslej pri razpisu služb ni delal razloček.
Ako obvelja ta sedaj prvič uporabljeni način razpisanja sodniškega mesta, potem je koroška dežela za slovenske sodne uradnike izgubljena --jo smatrajo tedaj za nemško pokrajino, za nemško posest — in to hočejo s tem razpisom dejanjsko uveljaviti!
S tem razpisom pa, če bode obveljal, je dejanjski odpravljen člen II. osnovnega zakona, kateri pravi da so javni uradi pristopni vsem državljanom.
To je sistem Bicnerth - Hochen-burgerjevega ministrstva in delo Pittreichovo!
To je pa le začetek ponemčeval-j nega delovanja, kajti če bodo enkrat : dejansko izločili Koroško kot mešo-
to-le
vito pokrajino, če bodo začeli odda-in VI. temeljnega državnega zakona ! ->atl !f?na ™«*ta Po Koroškem samo dne 21. decembra 1867. št. 142 drž. j nemškim uradnikom, potem nam je
j v najkrajšem času pričakovati se no-j ve jezikovne naredbe, katere bodo i skušale skrčiti s'ovensko uradovanje '■ na minimum. Na vsak način pa gre j stremljenje na to, ponemčiti Koro-| ško ter jo proglasiti za nemško.
K temu postopanju ne moremo molčati! Zato poživljamo znova naše poslance, naj nastopijo proti temu postopanju in protestirajo v državnem zboru zoper to, da se izključujejo slovenski sodni uradniki od sodnih mest na Koroškem. Sedaj pa vemo, zakaj je Marekhl trdil, da se mora jezikovno vprašanje v alpskih deželah drugače rešiti, kakor pa na Češkem. Pozor tedaj naši zastopniki!
takona.
Na prvi pogled je ta razpis nedolžen — ali vendar ni; nasprotno > velikanskega pomena za vso našo bodočnost, ker nam jasno kaže, kam nemški Mihel taco moli. Skratka: Okrožja modnih dvorov v Ljubljani, Novem mestu.    Celju in Mariboru matrati je po tem razpisu kot taka, leže v sloven. ali v jezikovno me--^vitih pokrajinah,   nikakor pa ne okrožje sodnega   dvora v Ljubnem v Celovcu. Za nas pride pravzaprav le v pošte v   okrožje sodnega 'ivora v Celovcu. Slovenskim sodnim uradnikom je po vsebini tega razpisa »iz tega razpisa razvidimo, kako na-erava justična uprava v bodoče pokopati) v bodoče zaprta pot ne samo okrožje ljubenskega okrajnega so-^ča., ampak tudi v okrožje celovškega deželnega sodišča.
V teh okrožjih naj ne dobe v bo-loče slovenski sodni uradniki nobe-
Stud!] slovunslie 3fiodovfne - med Remci.
Ogromno razširjeni dnevnik »Miinchner Neueste Nachricbten« je
v   svoji   številki 533. prinesel preznačilno notico:
Da se je študij slovan. zgodovine tekom zadnjega desetletja v Nemčiji tako dvignil, treba z veseljem pozdraviti; a to ne samo v interesu ugleda nemške vede med slovanskim svetom, marveč tudi spričo vedno boij rastočega pomena, ki ga ima slovanstvo za osrednjo in zapadno Evropo ter iz tega izvirajoče nujnosti, da se učimo znanstveno spoznavati ta slovanski svet. Prvo ognjišče za študij slovanske zgodovine je bil »seminar za vztočno-evropsko zgodovino in zemljeznan-stvo«, ki ga je leta 1902 na berolin-skem vseučilišču ustanovil profesor Teodor S c h i e m a n in iz čegar srede je že izšla cela vrsta temeljitih del. Slične zavode sta ustanovila profesor Ivan Uebersberger na dunajskem vseučilišču (1908) in profesor Oton H 6 t z s c h na poznanjsk i akademiji (1909). Toda nedostajalo je znanstvenega glasila, ki bi rezultate slovanskega in neslovanskega izsledovanja na polju vztočnoevrop-ske zgodovine in zemljeznanstva nudilo neslovanskemu svetu, med ka terim je znanje slovanskih jezikov le v pičli meri razšr**eno. Takšno osrednje glasilo za proučavanje slovanske, ozir. vztočnoevropske zgodovine je — ob enem razvijajoč podrobni načrt prof. Leopold Gotz v Bonnu 1. 1904. zahteval v svoji knjigi »Kijevski samostan kot kulturno središče stare Rusije«1). In da bi se ta, za znanstveno gojitev slavistike nujna zahteva uresničila, se je omenjena četvorica učenjakov dogovorila z ruskima zgodovinarjema A. D a n i 1 e v s k i m v Peterburgu in L. L j u b o v i č e m v Varšavi, da s početkom prihodnjega leta začno izdajati »Časopis za vztočnoevropsko zgodovino«2), ki bo izhajal četrtletno. Ta časopis ima postati osrednje glasilo za raziskovanje slovanske, ozir. vztočnoevropske zgodovine in zemljeznanstva; sotrudniki pa mu bodo nemški, ruski,poljski, sploh slovanski in inozemski strokovnjaki. Tako naj ta časopis na torišču vztočnoevropske zgodovine in zemljeznanstva ustvari potrebno vez (nemškega) z znanstvenim izsledovanjem v Rusiji in na Poljskem, vez, ki je
1) Das Kiewer Hohlenkloster als Kulturzentrum Altrusslands.
3) Zeitschrift fiir osteuropaische Oeschicbte.
ffr. n-TT-n r,nr-Ti- m*
LISTEK.
V znamenja belih čepic.
Zgodba iz preteklega poletja.
Že dalj časa je kalilo nočni počitek in mir prebivalcem blizu tivolskih nasadov neko čudno petje, vriskanje in rjovenje, ki se je vsak večer razlegalo od tivolske hiše sera ali fa se premikalo po cesti izpod Rožniki v mesto. Ker ni hotelo biti tega rogoviljenja konec, se je ojunačilo par miroljubnih meščanov in dalo v •Slov. Narod« sledeči:
Glas iz občinstva. Neznani zlikovci, ki so pa znani, si preganjajo iolgčas svojih večerov na ta neprimerni način, da pretresajo ozračje pod Tivolijem z raznimi artikuliranimi in neartikuliranimi zvoki in sploh tnlijo prav po kanibalsko. Ali temu res ni mogoče priti v okomi Poživljamo 6lavni mestni magistrat, naj ukrene potrebno!
Več družinskih očetov in davkoplačevalcev.
Mislite, da je kaj pomagalo ? Res je poslala policija vsak večer stražnika, ki je kolovrati! tam okoli, toda ... I'a se ne da povedati kar tako na kratko, ker ta eela reč je v zvezi a Mimi Čepicami; poseči moramo torej v svoji povesti nekoliko nazaj.
Prišel sem ravno nič hudega sluteč z Dunaja na velike počitnice. Peljem se z električno v mesto in stojim zunaj na platformi, kar zagledam na Dunajski cesti svojega srečnejšega kolego doktorja Jožeta; na glavi mu sedi bela čepica. V svesti si svoje občno priznane lepote, mi prijazno salutira in me jovialno pozdravi: »Zivio Janez!«
S K je 6talo na čepici. 2 njim pa so stali tam na voglu še drugi prijatelji in doktorji istotako adjustirani.
Pred pošto pa me je čakalo novo presenečenje, tam so stali v slikoviti skupini moj najboljši prijatelj filozof Pipica, tovariš Maki, ki kar na ljubljanski univerzi študira, ž njim kolega Muki, Cep in mnogo druge nadebudne mladine — vsi v belih čepicah. »Zivio Janez!« mi napravijo vsi ovacijo in »stramm« salutirajo. Na kapah so imeli grb v slovenskih barvah in črke K L A. Spet nekak nov klub, sem si mislil, a kakšen, sem ugibal zaman. Vedno več ljudi, ne samo akademikov, ampak čisto navadnih plebejcev, me je srečavalo v belih čepicah. Tudi jaz sera bil že ves navdušen za to ljubljansko modo in trdno sklenil, da takoj vstopim v K L A,čeprav nisem vedel, kaj je to pravzaprav.
Komaj se doma dobro umijem in preoblečeni, že tečem na ulico, da dobim pojasnil. Kmalu istaknem tovariša J. U. C. Seškota,  ki mi na moje
vprašanje takoj s samozavestnim basom potrka na ramo: »Me prav veseli! Me prav veseli! Seveda te sprejmemo, saj sem jaz predsednik. Veš, to je klub ljubljanskih aeronavtov, jaz sem pa predsednik. Malo teško bo šlo, pa bom že jaz govoril zate v od-borovi seji. Saj sem jaz predsednik.« — Kaj pa čepica? To je glavna stvar!
»Cepiča se ti bo slavnostno izročila še danes zvečer, če boš priden.«
— Oh, saj bom, saj bom. »Seveda   bos   dal   za par Štefanov.«
— Oh prav rad, prav rad! Zvečer smo se res  vsi  zbrali v
društvenem lokalu pod Rožnikom. Bil je nepopisno krasen pogled na te snežnobele cepiče, le jaz revež sem bil še brez nje.
Takoj ko sem vstopil s predsednikom, mi je naredil klubov orkester na glavnike krasno sprejemno koračnico na ono znano:
»Pej no sm, pej no sm, de te n mav požgečkam!«
Bil je genljiv trenutek, solze Jo mi stopile v oči.
Nato otvori predsednik večer v krasnem kontrabasu; vsako besedo je pnstil se nekoliko časa doneti in se tako naslajal nad lastnimi zvoki.
Povdarjal je pomen in namen društva nekako takole:
»Slavni aber! Bodočnost človeštva, eo ipso torej tudi našega mi-
danes kratkomalo ni. In da je kaj takega mogoče, to je osvedočil slavnostni spis, ki ga je prof. Hotzsch objavil za šestdesetletnico Schieman-novo (»Doneski za rusko zgodovino«3). Neslovanskemu svetu je malone docela neznano polje, ki ga ima odkriti »Časopis za vztočnoevropsko zgodovino«; zato pa ustanovitev tega časopisa pomeni velik napredek v proučevanju slovanske, ozir. vztočnoevropske zgodovine, ki se mu obeta bogata bodočnost in ki postane plodonosno za širen krog interesentov. Dr. K. O.
Politični položaj.
»Slovanska Enota.«
Praga, 29. novembra. Poslanec LT držal je v Pardubicah govoril o političnem položaju in o stališču »Slov. Enote«, ozir. Cehov. Slovani stoje na svojem znanem stališču, da se z Bienerthom ne bodo več pogajali. Ne morejo se pa zadovoljiti samo z rekonstrukcijo kabineta, tem-
čil, da je bil Bergmann izključen iz češke agrarne zveze. Kmalu na to pa ga je demonstrativno sprejel za člana praški odbor agrarne stranke. Vsi poskusi, da bi agrarna zveza na Dunaju Bergmanna zopet sprejela, 60 se doslej izjalovili, ker nasprotuje temu Zazvorka.
Češki glas. Praga, 29. novembra. »Den«c priobčuje članek, najbrže izpod peresa dr. Kramara, v katerem razpravlja o situaciji. Med drugim so v članku sledeče besede: V prihodnjih dneh bo »Slov. Enota« primorana odločiti se. Nobena tajnost ni, da zastopamo radikalno stališče in gotovo bi bilo najboljše, če bi kar brez vseh nadaljnih pogajanj šli sedanjemu sistemu z najostrejšimi sredstvi nasproti, toda bila bi največja napaka, če bi ne hoteli ukloniti se večini v, »Slov. Enoti« in ne izprevideti, da se z daljšimi pogajanji lahko dosežejo zelo važni in dragoceni rezultati.Največja korist, ki bi se na ta način mogla doseči, bi bila pridobitev Poljakov za naše ideje, tako da
več   zahtevajo temeljito spremembo
sistema. Cas je že, da prenehajo se- j vprihodnje ne bodo več podpirali si-danje razmere, in zato se je češka   stema, ki ga ostali Slovani smatrajo
delegacija zavezala, da strmoglavi Bieneitha. Cehi bodo Bienertha poslali domov ter bodo preprečili, da pošlje Bienerth zbornico domov. Nujno treba je tudi, da se reši pereče jugoslovansko vprašanje.
Kakor se čuje, bo imela »Slov. Enota« jutri sejo, na kateri bo sklepala o svoji taktiki. Nemci upajo, da bodo nujni predlogi rešeni ta teden, nakar se prične s prvim branjem proračunskega provizorija.
Razdor med češkimi agrarci?
Praga, 28. novembra. »Ven-kov« poroča: Izvrševal ni odbor češke agrarne stranke se bo v svoji prihodnji seji pečal z afero Bergmann-Zazvorka.
O vzrokih nasprotstva med poslancem Zazvorko in posl. Berg-mannom se čuje sledeče: Ta nasprotstva trajajo od dobe duela med Berg-mannom in grofom Sternbergom. Bergmann se je duel i ral kot rezervni častnik; pozneje pa se je izkazalo, da sploh nikdar ni bil rezervni častnik. Poslanec Bergmann je sicer takoj konstatirah da on sam nikdar ni trdil, da je rezervni častnik, in da je krivda sekundantov, če so to trdili, vendar je poslanec Zavorka povzro-
3) Beitrage zur osteuropaischen Geschichte.
sovražnega in protislovanskega. Gre le še za to odstraniti sedanji kabinet, ki že po svoji 6estavi sami pomenja provokacijo Slovanov. Na kak način — nam je vseeno, glavna stvar je in ostane odslovitev Bienerthovega kabineta, katerega se bodo Slovani s Avstriji še dolgo spominjali.
Volitev v Pragi.
Praga, 29. novembra. Vsled smrti mladočeškega deželnega poslanca Kaftana se je izpraznil mandat v okraju Hradčanv-Vvšehrad-Holešovice-Bubna. Pri današnji vo-litvi je bil izvoljen mladočeh Kafka,
Kriza na Ogrskem.
Položaj.
Budimpešta, 29. novembra* Nade na mirno rešitev krize so skoro popolnoma že izginile. To je razvidno iz tega, ker ne bo vladar sprejel nobenih političnih osebnosti v avdijen-ci. Vladar zastopa stališče, da mora sedanja vlada voditi posle brez vseh koncesij. Seveda za teh razmer ni govora niti o delegacijah, niti o proračunskem provizoriju. Vkljub vsemu temu se vzdržuje vest, da bo Justh v soboto pri vladarju sprejet v, avdijenci. Ker se je tudi govorilo, da bo Lukacs sprejel nalogo rešiti krizo, je izjavil, da mu ta naloga ni bila
lega naroda je v zraku. Francozi imajo svojega Bleriota in mnogo drugih zrakoplovcev, Nemci Eulenburga in Zeppelina, Angleži Wrighta, le mi Slovenci, da bi bili tako nazadnjaški in se ne bi zanimali za zračni šport t Nikakor! Ima sicer tudi ta naš mali, prezirani narod svojo specijalitet o, ki je nima nobeden drugi: ljubljanskega škofa Jegliča. Vendar pa ta mož za zračni šport danes še ne pride dovolj v poštev, čeprav So veliko obeta in bo gotovo še frčal, ako bog da.
Da ne zaostanemo torej za kulturnimi narodi, smo ustanovili K L A t j. klub ljubljanskih aeronavtov, ki si je stavil nalogo, da reši problem letanja po zraku na specialno naš, slovenski način. Kako, to je od borova tajnost; le toliko lahko razode-nem, da se v naših motorjih ne bo kuril smrdljivi bencin, ampak pristni dolenjski cviček. Zaenkrat vozi nas klnb svojo barko se po trdni zemlji, deloma pa je prenesel svoje delovanje že tudi na tivolski ribnik, s čemer amo že cilju bliže, še bliže mn bomo pozimi v plesni dvorani, na sanka- in drsališču. Tako se torej približujemo frčanjn po zraku z majhnimi, toda gotovimi koraki. Ce še ne frčimo popolnoma, pa še bomo frčali, bodisi na Dunaju, ▼ Pragi ali v Gradcu . . . Živelo frčanje in cviček!«
Gromovito odobravanje je sledilo  tem lepim   besedam.   Nato ee je
obrnil predsednik k meni in me ljubeznivo povabil naj stopim bliže, Bral mi je prisego, ki sem jo moral ponavljati za njim; prisegel sem pri beli čepici, da bom frčal vedno, na suhem, v vodi in v zraku, na kar mi je predsednik posadil čepico slavnostno na glavo. Orkester na glavnike pa je zaigral društveno himno:
»Džonkin kinamož vse se mu reži, tridrirititi!«
Bil sem ganjen do solz in nisem našel besed, da se dostojno zahva> lim.
Sledilo je posebno prijetno presenečenje v podobi operne scene, ki sta jo meni, novemu članu na čast pela tovariš Lazar Mihajlovič (sopran in prima bali eri na) in filozof Pipica (tenor in flavta). Orkester na glavnike je zaigral uverturo, dirigiral je sam g. J. U. C. predsednik. Kolega Lazar je ogrnil namizni prt krog sebe in cvili 1 tako pretresljivo, — predstavljal je ljubimko, ki čaka viteza prihajajočega iz vojne — da je bil celo orkester ganjen in vsled tega precej fušal. Nato je prišel vitez Pipica in začel ž njo rjoveti duet, da je bilo groza; kar mn pove ljubimka, da ne more biti njegova, ker oče ne pusti. Pipica zatuli* kakor zna le on, in jo prehode a kopjem (t. j. e palico), nato za bode še sebe; oba se valjata v prahu po tleh in končno po dolgem javkanju izdihneta evoji
poverjena in oa stoji popomonia na stališču, da ne more za sedaj aktivno poseči k politiko.
Bolgariji
Sofija, 29. novembra. Odposlanstvo sobranja je izročilo kralju adreso kot odgovor na prestol ni govor. Kralj je izrazil veselje nad napredkom Bolgarije.
Sobranje je včeraj dovršilo debato o protokolih glede neodvisnosti Bolgarije; s tem je torej tp vprašanje definitivno rešeno. Koncem debate se je celo sobranje spontano zahvalilo Rusiji. Ko se je prečital rusko-bolgarski protokol, je predlagal vodja opozicije Todorov, naj se vzame protokol brez debate na znanje, kar je bilo s klicem: živela Rusija«, soglasno sprejeto.
Romunsko.
Bukarešt. 29. novembru. Danes opoldne se je za prisotnosti kralja, prestolonaslednika, diplomatov itd. otvorilo tretje zasedanje parlamenta. Kralj je prečital prestolni nagovor, ki je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Portugalski brali.
Pariš, 29. novembra Pri svojem povratku iz Angleškega se je portugalski kralj Manuel ustavil tu. Njemu na čast je bila tu slavnostna gostija pri predsedniku republike. Predsednik Fallieres je napil kralju in Portugalski, zahvalil se mu je kralj.
Dopisi.
Iz dežele. V številki 46. »Domoljuba« je zapisano: »V vinarskem odseku je poročal sekcijski šef o nameravanem novem vinskem zakonu. Ta davek bi se raztegnil tudi na take, ki kupujejo pri vinogradnikih vino tia debelo. Ta davek bi se pobiral tako, da bi finančna straža izdala spomenico, ki bi se pridjala tovornemu listu, kupci bi pa potem plačali davek, ko prejmejo vino. Poslanci so se Izjavili, da niso proti temu«. Kako je to, da bodo poslanci kupljenemu vinu navalili nov davek? Zakaj ta davek ne bi plačevali vinogradniki, ki dobivajo lepe novce za svoja vina ? V državnem zboru je vlada nedavno predložila, da bo pogodbe uvedla med Ik u mu ni jo in Srbijo radi uvoza mesa in drugih živil. Kdo izmed poslancev je bil za to, kdo proti? Proti so bili poslanci »Slovanske Enote«! — Po teh pogodbah bi se /nižala neznosna draginja — i>o novem vinskem davku bo draginja še večja! In tako je glasovanje poslancev sploh, posebej jugoslovanskih in slovenskih poslancev? Na tak način slovenski poslanci kmetom niso na korist, nego v propast!
Iz Lokve na Krasu. Malo pozno, a z dobrim namenom naj Vam poročam danes o ustanovnem shodu podružnice sv. Cirila in Metoda za Lokev na Krasu in okolico. Dne 34. t. m. se je zbralo na našem starodavnem »Tabru« precejšnje število rodoljubnih src, ki so sklenili ustanoviti omenjeno podružnico. Sest ustanovnih članov in 28 letnih si je izvolilo sledeči odbor: Prvomestnikom jako delavni g. Iv. Frankovič, c kr. orožnik v p., njemu namestnica je dražestna gospica Milena Žagarjeva, učiteljica, blagajnica gospica. Mirni Muha z namestnikom Slavo jem Pra-protnik, tajnik g. nadučitelj Leopold Arko. kateremu je namestnica gospa Marija Petelin.     Delegat za glavno
skupščino je g. Ai. Bresčak, učitelj. Omenjati mi je pri tem, da je jako žalostno, da se dobe ljudje, ki imajo ves svoj prosti čas navadno vporab-ljati za svoje zabave, a kadar mu narod nudi delo, ki je le občekorist-no, se branijo z vsemi štirimi. Takih je mnogo povsod, a tudi pri nas — žalibože. Se kaj drugega! Kaj pa e. kr. okrajno glavarstvo v Sežani t Naj blagovoli isto tudi odgovoriti, dali se še ne dobi vseh potrebnih tiskovin v slovenskem jeziku ali vsaj milostno prvo nemško — potem italijansko — potem hottentotsko in dolgo dolgo po tem vsaj še slovensko. Ali se ne more izkazov za cepljenje kož izvršiti slovenski i Drugič še kaj več, danes samo to.
Iz Hotederšice.   Veleccnjeni g. urednik, sprejmite te-le vrstice sedaj še iz Hotederšice, prihodnjič Vam pišemo še iz kranjske Albanije, ker tako ime ji primerja sedaj žegnani dopisnik v »Lažiljubu«.    Prav res, to pot ste jo pa zadeli, po albansko ste nam biro zaračunali, po albansko jo pa mi po dvojno zvišani ceni ne plačamo; očeuaši so tudi albanski; drugod stane očenaš 10 v., ali Vas 20 v. Sploh mašne iu druge Vaše takse so vse prav albanske zaračunane. To, to denite enkrat v red, kaj se vedno zaletavate v liberalce; saj Vi ne bodete predrucračili nobenega.   Ako ste res kakšen namestnik   Božji, spolnujte saj v tem oziru božje zapovedi in postave, ter dajte nam   dobre zglede. Vi, ki se čutite v to poklicane. V listu nam očitata vedno, kakor da smo tolovaji, barabe, pijanci. Počasi, po-' časi Vi prijatelj Kristusov; te poiščite le v svojih vrstah ne   bode Vam težko jih dobiti.   Kdo pri nas toliko vina popije, kakor ravno Vi, toliko vina pripeljete vsako leto. da, ko bi imeli koncesijo, bi odprli lahko krčmo ?>pri črni suknji«. Skrbite, da obdržite svoje košmtne v hlevu, pazite da Vam kaferi ne pobegne, saj že gledajo čez zid. siti menda   Vaše »teč-ne« hrane. Odgovorili bi Vam lahko na vsa Vaša izzivanja tako,   da bi Vam zazvenelo po ušesih, ali škoda za prostor. Omenimo   naj   le de na kratko Va^e albanske   pridige, posebno 21. novembra, s katero ste prali Toneta iz Ljubljane. Hm, čudno, liberalci so spisali bukvice pa jih Škotu na hrbet pribili.joj   groza, gorje jim. Pa saj ve^te. da lonec   ne sme očitati kotiu. da je Cm, saj sta vendar oba taka.   Spominjamo se še dobio Vešega spraševanja   za velikonočno spoved; že takrat ste take klatili, kakor da bi znali na pamet sedanjo rdečo knjižico: o tej priliki se je govorilo, da se Vam »Werk« v glavi mesa.  Brosurie smo že precej dobili, ali moramo jih se naročiti, ker hoče vsaka tercijaika imeti   eno, seveda nu i kri vaj. Pri nas grozno radi beremo, kar nam škoi spiše, bodisi »list za pastirje«, ali rdeče bukvice. Ker pa je Hctedersica ravno ob cesti, svetujemo onim   potnikom,   ki berejo »Lažiljubu. naj le brez skrbi gredo skozi vas, saj   tista   pot, katere se ogibljemo tudi m:;   pelje nekoliko v stran do tiste hiše, v kateri 6tanuje črni albanec s svinjskim tolkačem.
X.
Dnevne vesti.
-'- Klerikalno delavstvo. V nedeljo so klerikalci priredili zborovanje svojega delavstva. Ni bilo nič posebnega to zborovanje, ne po številu udeležnikov in udeležnic. še manj pa po vsebini govorov. V Nemčiji se je klerikalcem posrečilo ustvariti precej močno delavsko stranko, ki sicer
plemeniti duši.   Ves   zbor poklekne okoli njiju in zapoje   tisto ganljivo: »Tle se špeglej, brumna duša, kader tebe tajfelj skuša.«
Nato pa še situaciji primerno:
-Zdej pa prov premislma
de borna mogel umreti
in prav milo zdihnma
k nebeškimu očeti,
de bi bi i zbran
na sodn dan
na desn stran,
de bi bli zbran
na sodn dan
na desn stran.«
To pesem sta tudi oba mrtveca pela z zborom vred, kar je gotovo no-vum, ki ga priporočamo voleoenje-nim gg. opernim komponistom v posnemanje.
Nato smo pa še peli in pili, da je bilo veselje, tudi od smrti vstala Lazar in Pipica sta pridno pomagala.
Lazar je še vprizoril in vodil /^Abrahama« in nas pripravil tako daleč, da smo nazadnje stali vsi v samih srajcah na mizi k nemalemu začudenju in morda celo pohujšanju natakarice, ki je vstopila tisti kritični trenutek.
Ko smo jo potem vozili proti mestu, je bilo vse naše. Tolkli smo s palicami po tlaku in drsali po rulo-jih, žvižgali marzeljezo in klubovo himno. Policaj se nas je očividno bal, kot hudič križa, le ponižno je opomnil:
»Kspudi, iz žvižga jnam se tu t nočn mir kali!«  Zaničljivo se mu
krohotaje smo se razšli na vse štiri kraje.
Maki in Muki r>ta pa še rogovili-la po mestu. Pa jima pride naproti drug policaj, ki je bil zelo olikan in vešč »novoslovenščine«; vprašal je namreč Mukija z največjo fineso:
»Ali smem prositi vaše častno ime .V
»»O, zakoga pa ne?«« se zadere ta po gorenjsko.   »»Jest sm Muki!««
»Kje pa blagovolite stanovati!«
»»Tam kt Maki,«« se odreže Muki.
Vljudni policaj pa je kar usta odprl in ostal kakor pribit, ta dva sta jo pa odžvižgala naprej.
Iz tega je tudi razvidno, zakaj se je čulo vsak večer pod Tivolijem menežarijsko tak nje (glavni krivec je bil seve Pipica s svojim levjim glasom) in zakaj noben policaj ni nič opravil proti tej silni organizaciji. Bal se, jih je namreč vsak tako, da je že zbežal, komaj jih je začul od daleč. Tako je strahoval K L A, klub ljubljanskih aeronavtov vso Ljubljano in jo bo še, ako nam bog da zdravje.
Ko zaželene spet kostanji v parku in zapojo ščinkovei po vejah, pa se pojavijo tudi spet naši dični slovenski fantje v belih čepicah in spet bomo frčali iz mesta pod Rožnik, izpod Rožnika v mesto nazaj. Živio zračni sport! Živelo frčanje na suhem, v vodi in v zraku! Nad vse pa bele čepice!
Na zdrrr! Janez Zgaga«
v   primeri s aocijainimi demoaraU
nič ne Staje, ki je pa pri volitvah dobra pomoč klerikalcem. Toda klerikalci v Nemčiji se za to nimajo zahvaliti svojemu socijalnomu programu ali sploh političnim načelom, marveč samo in edino antagonizmu med katoličani in med protestanti. Na Francoskem, na Italijanskem in v Avstriji pa takega verskega nasprotja ni iu vsled tega klerikalci vrnile vsemu prizadevanju niso mogli v teh deželah nikjer ustvariti večje delavske stranke. Le poglejmo na Dunaj. Dočim so tam socijalni de-mokratje mogočna stranka, je delavska organizacija krščanskih socijal-cev prava karikatura. Tudi pri nas Slovencih nimu klerikalec pri delavstvu nič sreče. Več kot petnajst let že rogovili dr. Krek, a uspeh njegovih prizadevanj je minimalen. Ne gre in ne gre. Že zaradi tega ne, ker se pri vsaki priliki pokaže, kako klerikalci delavstvo varajo. Spomniti se je treba le volilne reforme za deželni zbor in spomniti se je treba klerikalnega načrta za reformo mestnega volilnega reda ljubljanskega. Će kdaj, so klerikalci tu imeli priložnost dokazati, da nimajo namena delavstvo samo izkoriščati, marveč da hočejo delavstvu dati nekaj politične moči, da bo moglo dejansko uplivati na mestno upravo. A klerikalci tega niso storili. Za volilno reformo ljubljansko so izdelal načrt, po katerem ne bo delavstvo imelo nobene veljave in bo vse delavstvo stlačeno v volilni razred, v katerem bodo imeli meščanje ogromno večino. Da stranka, ki tako postopa, ki delavstvo tako vara, ne more imeti pri razumnih in mislečih delavcih zaupanja, to je pač naravno. Ker pa so tudi dandanes še resnične Schillerjeve besede: »Verstand ist stets bei wen'-gen mir gewesen«, se dobi seveda tudi med delavci še vedno nekaj ljudi, ki capljajo za klerikalci. Enim se to dobro obrestuje, drugi pa sploh nič ne mislijo. S takimi elementi so klerikalci uprizorili svoj nedeljski shod. Še toliko še prirediteljem ni zdelo vredno, da bi bili poskrbeli za kurjavo. Naročili so jo pač, a ker je niso plačali, klerikalcem pa tudi njih lastni ljudje nič ne zaupajo, za to je bila dvorana nezakurjena in so ljudje trumoma bežali s shoda. Zamudili niso ničesar, kajti tisti, ki so vztrajali do konca, zatrjujejo soglasno, da še niso kmalu slišali takega duševnega uboštva. Najbolje je napravil dr. Šusteršič. Časih je mož pravi mefisto in se zna iz svojih lastnih pristašev norca delati. Zborovale« nedeljskega shoda je dr. Šusteršič skoro brutalnoeiiiično »potegnil«, pripovedujoč jim, da ima oča Gostinčar v državnem zboru velikanski ugled. Naivni poslušalci so to smatrali za golo resnico in so kar cmakali zadovoljstva, gori okrog predsedništva pa so razumeli hudomušni usmev na Šusteršičevih ustnicah in so si šepetali na ušesa: »Prokleto je žleht«.
-h Inspiciranje prof. Jarca. Gorostasni slučaj, da je prišel prof. Jarc v družbi z nekim vinskim bratcem, ki sploh pri uradnih opravkih deželnega odbornika v deželni bolnici nič opraviti nima, inspicirat deželno bolnico, je v vseh zdravniških krogih vzbudilo ogorčenje. x\fera še nikakor ni končana in imelo bo brez dvoma to posledico, da bo prof. Jarc v prihodnje svoja krokanja zaključeval s tem, da j>ojde v posteljo, ne pa na tak način inspicirat deželne zavode. Ker je pa prof. Jarc v »Slovencu« svoje breztaktno postopanje predstavljal kot uradno gorečnost in z zadovoljstvom spravil zaupnico, ki so mu jo votirali ižanski čestilci je-ruša. bodi povedano, da prof. Jarc sploh še nikoli ni resno inspiciral bolnice. Bi! je doslej dvakrat v bolnici. Prvič jo je inspiciral na ta način, da je šel po sobah in jo kar mogoče hitro odkuril. Drugič je pa s svojim sokrokarjem ponoči nekoliko rogo-vilil po kor'dorih in potem zopet odšel. Ta dejstva pojasnjujejo zadostno, kakšna je uradna gorečnost prof. Jarca.
+ Klerikalni poslanec Drobnič kot žaljivec in razžaljene**. France Drobnič, ki je po milosti klerikalne stranke postal nesposoben zastopnik Notranjske v deželnem zboru, je nekaj časa sem tudi župan v svoji domači občini. Mož. ki je sicer po milosti drugih, ne vsled svojih sposobnosti splezal do dostojanstva župana in deželnega poslanca, se seveda čuti silno mogočnega in da kaj rad to svojo »dostojanstvo« občutiti svojim soobčanom. Pred kakimi tremi tedni je prišel Drobnič nadzorovat cesto k sv. Trojici ter naletel tam na naprednjaka Štefana Kovačiča. V razgovoru je jel zabavljati na prejšnjega podžupana Palčiča, češ, da je pač jemal denar za popravilo občinske ceste, ni pa izvršil teh popravil. Kovačič se je seveda zavzel za Palčiča ter zavrnil odločno Drobničeva neosnovana očitanja. To seveda Drobniču, ki se smatra za takšnega gospoda v občini, da mn ne sme nihče ugovarjati, ni bilo po volji. Kakor petelin na gnoju ee je razkoračil ter jel kri-
čati: »aao pa si ti, m mi upaš ugovarjati. Ali ves, kdo sem jaz?« Ko-vačič je mirno odgovoril: »I kajpada vem. Pri hiši se pravi po domače pri Mramorju, a ljudje ti tudi pravijo »kravji mešetar«. Ta mirni odgovor je Drobnica spravil popolnoma iz ravnotežja, da je jel kakor besen kričati: »Slepar, lump, brezverec, večjega osla ni na svetu, kakor si ti.« In bil bi se Kovačiča celo dejansko lotil, ako bi se le-ta ne bil umaknil abesne-lemu možakarju. — Par dni kasneje pa je dobil Kovačič obvestilo, da ga bo Drobnič tožil radi razžaljenja časti. Kovačič se tega obvestila ni ustrašil, misleč: ako Drobnič toži mene, bom pa tudi jaz vložil proti njemu tožbo, saj imam več vzroka biti razžaljen kakor on. Napotil se je v Ljubljano k odvetniku, a tu je izvedel, da bi bila tožba proti Drobniču brezuspešna, ker je le-ta kot deželni poslanec — imun. Ako se je torej hotel izogniti velikih stroškov, ki bi jih povzročila obravnava z dvema odvetnikoma v Ložu, se je moral skušati poravnati. A kaj je storil Drobnič, v svesti si, da se njemu za njegove žalitve ne more priti do živega? Po svojem odvetniku dr. Peganu je sporočil, da odstopi od tožbe samo pod pog-jjem, ako Kovačič plača za cesto pri sv. Trojici 100 K, za katoliško izobraževalno društvo na Blokah 50 K in za stroške 18 K 85 v, torej skupaj 168 K 85 v. Ne vemo, ali se je poravnava med Drobničem in Kovačičem sklenila, to pa vemo, da kaže ]x>isto-panje proti Kovačiču tako Drobnica, kakor njegovega zastopnika dr. Pegami v zelo, zelo čudni luči. Drobnič je najmanj toliko kriv kakor Kovačič, a ker je Drobnič v srečnem položaju, da se mu radi njegovih žalitev ne more lahko priti do živega, je nastavil svojemu nasprotniku nož na prsa, grozeč mu: »Ali mi daš, kar zahtevam od tebe, ali pa ti sunem noz v prsa!« Ali se katoliški mož dr. Pegan ne zaveda, da je tako postopanje, ako se ga sodi tudi s strogo stvarnega stališča, naravnost nemoralno? Sicer pa dokazuje to postopanje še nekaj drugega. Klerikalci vedno hlinijo velikansko ljubezen do kmeta. Dejajnje, ki sta ga zagrešila Drobnič in Pegan proti kmetu Kova-čiču. pa izpričuje, da je ta klerikalna ljubezen do kmeta samo pesek v oči. Ako se namreč- kmet slepo ne pokori klerikalcem, so takoj pripravljeni ga odre t i do kosti.
+ Kolegijalnost ljubljanskih klerikalnih učiteljev — Slomška r-jev. »Slovenec«, štev. 270, prinaša kot krinka nekega Slomškarja iz Ljubljane izbruh njega fanatizma, notico: »Kolegijalnost naprednih ljubljanskih učiteljev«. Odkril bi rad nagoto, zato mu pomagamo! — Hu-domušnež celo predbaciva Ganglu, da on uči učiteljstvo sociologije. Škoda, da imamo v zgodovini sociologije imeni Spcncerja in Comteja, ker sicer bi še postavili »Slovenčevega« notičarja na njih mesto; škoda tudi, da ima zgodovina socializma zabeležene ideje Marsa, ker sicer bi prišel not i čar na tem polju do veljave . . . Pač ni Sloniškar sociolog, a še manj socialist in bi bilo prav na mestu, da bi vstopil v Ganglovo šolo in se poučil vsaj v osnovnih pojmih teh stremljenj. Je pač smola in tako na svetu, da hoče človek včasi s frazo dati blesk notici in pokazati svojo inteligenco, a pokaže — svojo igno-ranco! — Borba za kruh, je pač žalostna med učiteljstvom, a merodaj-ni faktorji naprednega učiteljstva lahko odvrnejo od sebe krivdo, da bi oni zanesli v to politiko. Znan nam je slučaj, da je napreden voditelj ugodil na obrtni nad. šoli nekemu Slomškarju celo v toliko, da mu je na neugodnost naprednih kolegov premenil ure po njegovej želji. Znan nam je pa slučaj, da je klerikalni vodja dal zaslužek na obrtno nad. šoli, — proti razpisu višje oblasti — celo Slomškarju, ki ni ud dotične šole, samo da je od jedel zaslužek naprednim domačim kolegom. O toleranci nam pač več ne govorite! — »Od gospoda na magistratu, ki se imenuje »učiteljski bav.-bav«, doli do zadnjega liberalnega suplenta« pa pač ni bilo vse pokonci radi dotičnih »Slomškarjev«, ampak je to povzročil vse drug slučaj: Klerikalni prvak Slomškarjev jo uporabil nad ubogim mu podrejenim suplentom ves pritisk, da ga pridobi za-se. Ni šlo! Ko ni bilo več upanja, ga je pa podlo denuncira! pri merodajnih faktorjih, jih napačno informiral, da bi suplenta spravil ob zaslužek in eksistenco. Molčimo danes raje o gnusnih sredstvih, ki jih je izrabljal, kajti sram nas je, da bi javnost izvedela, kake propalice se nahajajo v učiteljskem stanu, sram nas je lastnih stanovskih kolegov, ker smo bili mnenja, da se da, sklepajoč po njih dobrikavem vedenju, z njimi pošteno živeti.— O inventarju strokovno-nadaljevalne Šole, kar je krivda nereda na realki, naj člankar molči, ker sicer izpregovo-rimo o redu njegovih uradnih poročil še kaj več in raspravljamo tudi lahko o temi: »Ali je puščati pri telovadbi otroke brez nadzorstva t« — Prodno ae pečamo s »spomenico«, naj
ml
j«
?
00
ne
§re
sol
st"1
jo ■Ai
&
tko
g
eVJ
j
ini s k *n ms in
pr r
oj< i
ko ni
n
dr
ov ,
ise sni ns i <
ni
dn dn
oj'
ibi
110
lip zs
di
o
tu
bi
ns
^>ji
m
povemo,   oa govori v »Slovencu« iz
spomenice citirani odstavek popol noma v smislu razpisa, ki je prišel na vodstva strok. nad. šol. Drugič mo ramo omeniti, da proti uvedbi vem uka na teh šolah nismo nastopali in naj se nas nalašč ne razumeva napet no. Kje je pa tu ono načelo, ki ga ta ko radi citirate »Slomškarji«; saj tu vendar neoženjeni katehet odje eno uro in z njo zaslužek oženjenemu revnemu učiteju! Kje je bilo tu vaše humanitarno srcef Z upeljavo vero uka pa odpade na teh šolah tudi ena ura strokovnih predmetov in se ško duje gojencu na njegovi strokovni izobrazbi. Vsakdo mora biti proti takemu atentatu, če 6e zaveda, da jc cilj strokovnih šol — strokovna ne obrazba. — Ce je že »Slomškarju, toliko ležeče na tem, »da se ubogega tovariša z družino, ki nima nikakeg-; postranskega zaslužka, ne prikrajša za nekaj ur«, zakaj ni na to opozoril svojega kler. »šefa«, ki si je pole? vodstva strok. nad. šol vzel na njej tudi nekaj ur pouka in ima postran ski zaslužek. tudi na »Slov. trgovski šoli«, kar ni storil nobeden izmed na prednih voditeljev strok. nad. šol. Morebiti mu je bil to »šport« k posestvu, ki ga ima tu v Ljubljani?! »Noben naših soeijev ne bi bil zmožen kaj takega!« — Ce bi le te postranske ure odstopil onima reveže ma, pa bi imela obadva še preveč: saj ga tako menda ovirajo pri vodstvenih poslih — Socius: mari ni suplent tudi človek? Kolikor je nam znano, ima pravico službo učitelja na trg. gremijalni šoli potrditi ali zavrniti gremij trgovcev v Ljubljani, da pa s tem odpade »Slov.« piscu vse-kaka pravica sumničiti in izražati svoje pomisleke nad tem. Ce bi si pa pisec upa dvomiti o zmožnosti in točnosti v izpolnjevanju njune stanovske dolžnosti, naj bode v svesti, da v kolikor pisec teh vrstic pozna prizadeta tovariša, nju strokovno neobraz-bo in nju voljo, da sta bolj zmožna v vsem, kakor je »Slov.« dopisnik zmožen pisanja notic, iz kojih se strast in zmedenost vidi vsepovsod. Revež sam ne ve, nad kom bi se znesel! Sicer pa, če mu je že ravno toliko ležeče na onem zaslužku, naj se lo oglasi pri dotičnih tovariših, nam sta znana kot zelo miroljubna in usmiljena človeka, gotovo mu odstopita ta zaslužek, če ne radi drugega, radi tega, da se ne bode kdo zaletaval vl*ai njiju in radi njiju uganjal »fovšijo.. ad — Da bi bilo pa to sredstvo, da se odvrne vse Slom škarje od Ljubljane, o tem dvomimo, ker v kolikor mi poznamo značaje in prepričanje mlajših tovarišev, ne prodajajo oni svojega prepričanja za skodelico le če! Ni ga prodal prizadeti tovariš, ko mn je ponujal nem. okrajni šol, nadzornik dobro službo — pod pogojem, da zataji svoj narod; ni ga prodal, ko mu je ponujal klerikalni šol. vodja, tudi dobro službo — pod pogojem, da po stane »bolj krščanski učitelj« in da to svoje krščanstvo kaže očitno — le javno — s svetolilin-stvom, s tem da bode pred vsemi (čujte) — klečal pri maši. Notranj«' prepričanje m je pa egalno. Ni se dal zapeljati od terizujočih sredstev, ker on loči: sredstvo cd sredstva! — Ca-veaut consules! Častne so izjeme, a: »Ker ste trkali, sc vam je odprlo!«
-+■ Klerikalna ljubezen do kmeta. V Leskovcu v ptujskem okraju na Štajerskem so klerikalci pred leti ustanovili konsumno društvo. Zadela ga je ista usoda, kakor vse klerikalne konsume: po par letih je propadel ter bil primoran napovedati likvidacijo. Likvidator je bil uradnik klerikalne »Zadružne zveze« Alojzij Pele, ki je uredil vse tako, da je moral ves primanjkljaj plačati posestnik Jakob Vrankar. Primanjkljaj je znašal okrog 8000 K. Ta primanjkljaj je pokrila klerikalna »Zadružna zveza«, ki pa je obenem nastopila pot tožbe proti Jakobu Vrankar ju. ki je imel posestvo vredno nad 10.000 kron. »Zadružna zveza« se ni ozirala na nobene prošnje in je danes na javni dražbi dala prodati Vrankav-jevo posestvo. Tako klerikalci gospodarsko rešujejo kmeta. Najprvo zapeljejo kmeta v razna spekulacijska podjetja, poteni mu pa zavijejo vrat in ga pošljejo po svetu s trebuhom za kruhom. Gori navedeni zgled naj služi slovenskim kmetom v svarilo, da se ne bodo več dali izrabljati klerikalcem !
+ Imenovanje deželnega glavarja na Goriškem se bo izvršilo * najkrajšem Času. Ni dvoma, da bo imenovan zopet dr. Pajer, star sovražnik goriških Slovencev, pa zvest zaveznik dr. Gregorčiča. Klub laskih liberalnih poslancev se je zavzel z« to imenovanje z vso vnemo in vladi tudi pretil z obstrukcijo, ako bi ne imenovala Pajerja za deželnega glavarja. Da goriški napredni Slovenci ne sprejmejo z radostjo Pajei-jevega imenovanja, je umevno sanio po sebi. Cel slovenski del Goriške bi moral protestirati proti temu imenovanju. Podglavar bo zopet PajerjevK* zaveznik dr. Anton Gregorčič. L
+ Shod za slovensko šolstvo * Gorici. V nedeljo se je vršil v »Trgovskem domu« v Gorici jako dobro
U
Uf »01
m
tč.
in č s tai
se ]
(n rsi
1 1 bč: rii ru
L1 & 1
ta al ta I««
lli irj n
Fi
H
ft
al in
M
■to
k
ti
E or
Pr ti n Si ve it« si 0
u
&b *z el ai
«
»d je bil sklical iz vi še valni odbor
odno-napredne stranke. Vabila
je odzvalo obilno Število mestnih vencev ter iz bližnje okolice; zavrni so bili vsi sloji, prisotno je i   tudi narodno ženstvo v prav ein   številu.     Predsedoval je dr. jest Dereani, govorila sta de-ji poslanec A. G a b rš č e k in dr. rel P o d g o r n i k. Sprejela se je olucija„ ki vsebuje vse že znane teve glede ljudskega in srednjega tva. Govorniki so povdarjali po-oo potrebo, da se Lahi sporazu-jo s Slovenci ter se začno skupno liti proti nevarni nemški invaziji. ;i so zaslepljeni dandanašnji, ali d časom so bili drugega mnenja :o je še pred 40 leti takratni vod-croriški župan dr. Rismondo, za-val v deželnem zboru goriškem, se   otvorijo   slovenske in laške dnje šole,   ker da ni niti sence nštva na Goriškem, srednje šole vendar le nemške. Kazalo se kako se nam izgubljajo dijaki na dnjih šolah prav vsled sistema in nekega jezika. V prvi razred sred-h šol jih vstopi dosti, ali koliko jih pravi maturo? Zahtevalo se je talij se potom zakonodaje določi ojezičnost goriške dežele: sloven-: in laški jezik naj imata veljavo, . »r jima gre, nemščina, ki ni dc-jezik. se nikjer ne pripoznava. izalo se je shodu, kako skrbi vlada nemške otroke pri nas; v Gorici pržuje nemške šole za Nemce, ne pnci, nc Lahi pa nimajo takih \akorsnih bi potrebovali. Nekaj jebnega na so vadnice   v Gorici. 03 obstoji štirirazredua deška slo-r-ko-nemska. vadnica, štirirazred-ka italijansko-nemška vadni-obeh je od III. razreda dalje I ni jezik nemški; potem je osemraz-dna dekliška vadnica in štiriraz-nemška vadnica. Ta ima tudi fira ravnatelja ter je uzorna šo-i   Nemce, kakoršne nimajo ne ihi ne Slovenci. Govorniki so želi : go   polivale.     Občinstvo   se je slo v nadi, da taki shodi morajo liti uspehe. Reso!učijo se je izro-deželnemu   poslancu A. Gabr-f)n r-tc-ri v^e, kar naročeno, da 'iil slovenski glas o potrebi slo-r-kih šol na Goriškem na vseh pri-b mestih.
Iz politične službe. Narednik branskega    polka št. 27, gosp. Slana, je imenovan za c. kr.
5<in<'tra kancciista.
Slovensko deželno gledališče
obijani. Danes   zvečer   se poje
- v ^ezoni in sicer za nepar-• .ite Offenbachova fantastična E3 »Hoffmannovc pripovedke« z
Lvovo, *ro. Nordgartcrv-o, g. Fia-tr. Patočko v glavnih ulogah. — rtpk se igra dramska noviteta . - prvič izvrstna   burka »Pe-fr.-f možje!<', ki sta jo spisala znana :r-n najefektnejših    nemških burk -igel in J. Horst.   Glavno ulogo cde. Kandkrjova. Predstava se s\ za par- abonente. Po literarnih lah  bo velezabavna, zelo lahka r*sela burka naše smeh ljubeče istvo gotovo zanimala.   — Ker *-di v nedeljo zvečer več narodnih tev olbigatne Miklavževe veče-'?>arie nedeljska večerna predsta->*r se nadomesti tekom sezone.
- Komorni večer. Dne 1. decem-bo prvi komorni večer »Glasbene
ob osmih zvečer v mali dvo-Naronnega doma« z nastopnim <]<»m: 1. Borodin: Kvartet d-dur. _ro moderato — Scherzo — Noc-n — Finale .2. a)  Sokolov: »Ve-3 sarja«. b) Rimskij - Korzakov: ja«. c)   Gročsfcrinov: »Jetnik«, gospa Julija Markuccijeva. 3. rvachni.-ininov:   »Preludium«. b) a - Balakirev: »Škrjanček«. c) instein: »Tarantela«.   Na klavir gospica Vida Prelcsnikova. 4. ijnov: Novelletes.   Alla spagnu-OrientaJe — lnterludium in mo-antico — Valse.   Vstopnina po 2 ni pri blagajn i.
Telovadno društvo »Sokol« v
uMjan] vabi svojo člane in prljana Miklavžev veder, ki se vrši aHeljo, dne 5. decembra 1909, v -'treni telovadnici   v »Narodnem
m«, s sodelovanjem orkestra renske filharmonije«. Spored: 1.
top sv. Miklavža s sijajnim tvom in nebeško glorijo ob 6.
zvečer.    2.    Slovesna obdaritev
nih otrok. 'S. Orkestralni koneert 'venske filharmonije od 8. ure r do polnoči. 4. Slovesna obda-pv odraslih   ob   10.   uri zvečer.
r>nina: za odrasle brez raziike po Wn., za vsakega otroka (do 14. le-
hroz razlike po 20 vin. — Odbor ibljanskega »Sokola«.
Miklavžev večer. Kakor vsako -o, tako je tudi letos iz posebne pri-znosti prevzela gospa Sešarkova v i^nburgovih ulicah prejemanje ril za Sokolov Miklavžev večer v orodnem domu«. Darila naj bodo v inih omotih povezana z vrvico in j bodo opremljena z razločno in tančno pisanim krstnim in rod-ftskein imenom na vidnem mestu, f se bode letos vršilo obdarovanje alih in odraslih ločeno, naj bi agonijo darovalci to poleg imena ozna-
čiti in aioer za male s številko 6, m
odrasle e številko 10.
— Pevski in zabavni večer priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo, dne 12. decembra v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Ti »Slavcevi« zanavni večeri so bili vsako leto prijetnega družinskega značaja, kateri so vselej privabili obilo društvenih prijateljev in članov. Tudi prihodi*ji večer bode obsegal najraznovrstnejši spored čeških, hrvatskih in slovenskih skladb in sicer solonastopov, čvetero in osme-rospevov in celega pevskega zbora ter klavirja in komičnih prizorov. Vstopnina bode prosta in je vsakdo dobrodošel.
^— Predavanje, ki ga je včeraj zvečer v Mestnem domu imel g. dr. Bogumil Vošnak >>0 francoski gospodarski politiki v Iliriji« je bilo prav dobro obiskano. Gospod predavatelj je razvil prav obširno sliko gospodarskega delovanja Francozov v Iliriji, nečal so je podrobno z njih gospodarskimi načrti, skratka odprl je s svojim prodavanjem polje, na katerem se doslej pri nas šo ni mojre raziskava!o. Prav veselo znamenje je, da se v zadnjem času v Ljubljani j toliko predava, In skoro vedno prrd dobro obiskano dvorano. Kar je pred loti bilo skoro nemogoče, se danes razume samo ob sebi.
— »Iz jugoslovanske lirike«. Na Prešernove pesmi v srbskem provodu so so uedalje naročili: gdč. Jclica Zemljano v a , učiteljica na Iga; g. Sava Š i j a č k i pri tvrdki A. Per-sche v Ljubljani, in g. Viljem K u -k e c . tehnik v F ragi. — Prvih 20 naročnikov je knjigo ž* dobilo; ostali naročniki jo dobe, čim d os p o na novo naročeni izvodi i" Belgrada. Nadaljuj namočila sprejema urednik Rast o Pustoslemšek v Ljubljani.
— »Slovenec« dela reklamo v uredniškem delu za uajzagrizenej-šega nemškatarja DrotVn^ka, ki je lastnik prodajalen K. Mi klane Stritarjevih ulicah, »Pri škofu« na Pogača rje vem tr<ru in »Pri Miklav-cu« v Medeni ulici, in sicer ob pr:liki nesreč?, ki je zadela slovenskega trgovca Ivana Mi kl a ven. Brez komentarja!
— Deželna /veza g-nstli&ičarskiti zadrug. Ustanovni občni zbor to zveze bo v četetek, dne 2. decembra 1909 ob 10. uri dopoldne, v mali dvorani »Mestnega doraa* v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in rjoročilo nacelstva o pripravljalnih delih; 2. volitev odbora; 3. proračun in določitev lopnil: prispevkov; 4. ua-tisk normalnih pravil za grstilničar-ske zadruge; 5. razprava v zadevi kuharskih tečajev; (i. resolucije proti točenju pod vejo, iu proti prodajanju ž.&ranja piva in vina v stekleni-cah; 7. o zvezinem časniku kot strokovnem glasilu; ?. raznoterosti. — V zadružnem organiziranju so zvez^ v dosego stanovskih pravic in koristi najvažnejši faktor. A' gostilnicarski ohrti je neznano veliko zadev, ki s^; morajo odpraviti in na bolje obrniti. To vse bo mogoče le potc>m zadrug in nadalje potom zvezo doseči. Opozorite se tedaj, iesra sodelovanja v vsakem oziru udeleževati se in na ta občni zbor na vsak način, če ne več, vsaj cneora zastopnika odposlati.
— Akcija gostilničarjev   za na- j kun lastne pivovarne.   Osrednji   Oil- 1 bor gostilničarjev za   nakup   lastne j pivovarne je razposlal vsem gostilni- j čarj^in na Kranjskem sledečo okrož- j nico: »Iz naslednjih    vrst   razvid'te, ! da stopamo danes pred Vas   z   jako i važno zadevo, zatorej   Vas prosimo največje pozornosti. Ko se je 1. K>07. j zaarna.l    pivovarna r     milijonar    po J sklenjenem kart^hi na    ubogo rajo gostilničarjev, da mu hoče podražiti pivo in odvzeti vse ugodnosti v postrežbi ter mu ne   dovolili nobenih odstotkov tudi če bi plačeval    v Gotovini, se je \zdismilo   vse go?tilni-čarstvo po Slovenskem in tudi drugod, ter na takrat prirejenem gostH-niearskem kongresu v Ljubljani odločno protestiralo proti temu nasilju. Oša.bni niilijf^iarji se za to niso menili mnetro, hiteli so v kartel zavezati tudi vse druge manjše   pivovarne j po Slovenskem, katerim je sieer pre- | tila poguba. Pivo so podraži]] in go- j stilničar mora plačati tudi vsako steklenico naj mu jo ubiie kdorkoli. Pola aroma bodo od ura v ili tudi dosedanje priboHške, kakor   lerl. ledenike itd. A niiliionariu p^vovarnarjn v*,e to še ne zadostuje: preooca^i se mu množe milijoni zalo   kuhano vodo. Slovence mora   ;ra.Tati   v nemških kremrktfih pa      ven: tako je sklenil nemški kapitalizem, ki dela zdH^ema
z neko o svet ožel in ostjo na to. Ustanovila se ie družba   »T'nion« iz samih nemških pivovarnišk^h mocrot-cev. katere so slovenski šulii napravili ošabno bogate. Ta družba kupu-cedai pivovarne po Slovenskem. Zakaj jih kupuje, ne bo težko uganiti, cof ovo ne zaio. da bi potem proda-jala Slovencem nivo ceneje. — P.0^" | niTa je že tri. med njimi eno naiveč-jo na Kran^kem in se ?>ogaja tudi še j za dmore. Da preti iz *e^a dejanja go- ! stilničars.tvu na Krsniskem tak ob-/ jem, no katerem mu bodo krr^ti prka-le, ako se ne umakne pravočasno te-
mi molohn — je jmmo. To so spre-
videli tovariši gostilničarji v Ljubljani kot na deželi in so sklicfii zaradi tega dne 8. oktobra t. 1. v hotel »Ilirija« v Ljubljani sestanek, ki so se ga udeležili vsi povabljeni iz cele Kranjske. Na tem sestanku se je razmotrivala ta stvar, in prišlo je soglasno do sklepa, delovati na to, da se gostilničarji na Kranjskem osamosvojijo. Naj se osnuje zadruga za vso Kranjsko in naj se kupi primerna večja pivovarna, ki bo mogla zadostovati vseni zahtevam tako glede množine kakor tudi glede kakovosti piva. Izvolil se je odbor sestojec iz 20 člane v, t. j. 5 za Notranjsko 5 za Gorenjsko, 5 za Dolenjsko in 5 za Ljubljano. Ta odbor je v svoji seji dne 27. oktobra razinotriral še natančneje ter prišel do zaključka, da je le ena pivovarna na Kranjskem tako velika, ki bi mogla zadostovati že sedaj večjim zahtevam in bi se jo po potrebi moglo razširiti na vse strani, ta je mengeška pivovarna. Izvolil se je odsek 5 članov, kateri naj se za to zadevo kar najbolj zavzame in jo temeljito premišljuje. Ti gospodje so si te dni ogledali pivovarno z vsem iio-sestvom vred ter soglašajo vsi v tem, da je prix>oročait nakup te pivovarne. Ako se pa hoče kaj kupiti se mora imeti denarja. Da bo osrednji odbor vedel ali ma bo omogočeno se pričeti pogajati za nakup, je sklenil razposlati vprmčnlne pole, da izve, koliko deležev bi kupiti naši tovariši. Da bedo tudi manj premožni lahko pristopili kot čhmi se določajo deleži po 100 K. Vljudno \ a m prosimo, da tozadevno storite vse, kar more storiti marljivi obrtnik. Navelniki zadrug naj to stvar članom dobro pojasnijo in predložijo vsakemu poedinemu vprasr.no pc-lo v podpis. Kjer ni zadrug, naj skličej.- zaupniki sestanke ali shode v ta namen; enako naj s:to-re i ud i ugledni posamezni gost ilni-čarji, katerim dopošljemo U> okrožnico in nabiralne pole. Razdelite okrožnice med tovariše. Vsak naj stori svojo dolžnost ter nabira podpise. Ta akcija mora biti izvršena v 11 dneh. Pole je vrniti na nasr.v gostilni carske zadruge v Ljubljani. Pivovarna z velikimi posestvi in zalogami vrpid fcr> veljala okrog enega milijona. XihČo ne more kaj zgubiti, ker je vsa vrednost tu, nasprotno čini več deležev bo kdo vzel tem večji dobiček bo imel. Vsak udeleženec pa bo lahko s ponorom dejal, da r";-i pivo svoje pivovarne in dela vendar enkrat sebi na korist ne vedno za tujca. Torej živahno na noge!<.
— Tisti oblastni gospod, ki v skladišču na državnem kolodvciTi neče sprejemati od slovenslHh tvrd k pet-kronskih tolarjev, sliši ua ime Un-;^er. Mož je na glasu kot. za-^vi^rim nemškotar, ki bi rad v žlici vode potopil vse, kar je slovenskega. £s to je nasproti slovenskim strankam do skrajnosti surov in jih šikanira, kjer le more. Slovenske hlapce in vajence, ki prihajajo po blago v skladišče, obklada dan za tlnftvom s psovkami: »Kalb, Eseh Trottel, Tepp« itd. Da ni napram slovenskim, njemu podložnim uslužbencem nič manj ljubezniv, r.e razume samo ob sobi. Ker nam v zadnjem času neprestano nri-bajajo priiožbe od najrazličnejših strank proti razmeram v skladišču na državnem kolodvoru, smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo že-lezniško Diiraro na poste/panje bla-gajnika V-;rrerja ter pričakujemo z vso gotovostjo, da se ira bo na primeren način poučiio, kako ima postopati s str m kam i. Vemo, da je Unger izna^ditelj lepega imena »Schonaa« za Šiško, dvomimo pa, da bi bila ta nje/rova zasluga tako velika, da bi smel v uradu počenjati, kar bi se njemu ljubilo.
— Za domobranske rezervne častnike in podčastnike. Vojaška oblast poživlja vse one rezervne častnike in podčastnike, ki bi hoteli orožne vaje napraviti z avtomohilom ali motornim kolesom, da to najpoznej-še rlo 30. decembra t. 1. javijo pri svojem okrajnem nadaljevalnem poveljaištvu. V objavi je naznaniti tip motorja, kakor tudi sterilno sposobnost vozila. Nadalje je naznaniii spada li šofer k domobranski rezervi ali k stalni vojni. Pripominja se, da domobranski erar plača vse stroške za transport vozil, oskrbo za šoferja ter 30 K za avtomobil, 6 K pa za motorno kolo dnevne odškodnine.
— Tistim, ki plaču?ejo vojaško takso. Po zakonu z dne 10. februarja 1907. drž. zak. št. 40 so morajo vsi vojaško-taksni obvezanci do prestanka svoje vojaško-taksne obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče. Oprostilo od osebnega dohodninskega davka ali od službene nadome-stilne takse, ki ga je radi svojega 1200 K ne presegajočega dohodka ali iz drugih razlogov pričakovati ali ki je v prejšnjem letu nastopilo, ne oprosti od dolžnosti zglasitve. — Zglasitev se sme izvršiti pismeno aH pa ustno. Pismena zglasitev se zgodi tako, da se pošljeta na občino dva, po vseh rubrikah s čitljivo pisavo
t
in resnično popolnjen* zglaftevalna
formularja.   Zglasevalni formularji se dobivajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu in pri občinskem predstoj-ništvu (pri mestnem   magistratu v Ljubljani)   brezplačno. Pošiljatve zglasitev v kraljevinah in deželah, zastopanih v   državnem   zboru, so poštnine proste. — Zglasevalni formularji so urejeni tako, da se zganejo in adresirajo ter brez pismenega zavoja oddajo na pošto.   — Ustne zglasitve vpiše občina v oba zglaše-valna formularja. — Zglasitve, ki se izvrše s posredovanjem tretje osebe, ne odvežejo tistega, ki se je dolžan zglasiti, od odgovornosti za izpolnitev njemu naložene zaveznosti. — Tistim, ki so se dolžni zglasiti, pa predpisane zglasitve ne izvrše v bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti denarna kazen do 50 K. Voja-ško-taksni   obvezanci,   ki   v svojih zglasitvah vedoma zakrivijo zamol-čitve ali neresnične napovedi, zapadejo — v kolikor dejanje ne utemelji j učina, ki ga je po občnem kazenskem j zakonu kaznovati kot kažnjivo deja-I nje — denarnim kaznim do 500 K I in ob posebno obtesfcijočih okolišči-i nah do 1000 K. Kadar denarnih kazni ni mogoče izterjati, so izpremene 1 v zaporne kazni. — Vrhutega jo poli-| tičnemu oblast v u dano na prosto vo-j Ijo, da takrat, kadar se zglasitev ne j izvrši pravočasno ali kadar se izvr-; ši nepopolno na podstavi znanih po-I dat kov ali podatkov, ki se uradoma doženo, takoj določi vojaško takso.
Odhod nadsvetnika Višnikarja Iz Ribnice,   Celih 25 let je bil nad-7 svetnik    Višnikar    načelnik   c. kr. j okrajnega sodišča v Ribnici. Po 36-; letnem službovanju je šel v pokoj in j se s 1. decembrom preselil v Ljub-i ljano.    Za časa svojega   bivanja v j Ribnici je bil tudi državni in deželni [ poslanec.   Četudi se pod duhovskim vodstvom   stoječi del prebivalstva ribniškega okraja ni v jemal s poli-j tičnirn delovanjem nadsvetnika Viš-I nikarja, v enem je vse prebivalstvo ■ ne glede na politične struje edino: j da je bil nadsvetnik Višnikar uzoren j sodnik, ki si je za ribniški okraj pridobil neveni ji vih zaslug. Storil je ! mnopro več,    kakor je bila njegova J dolžnost.    Ves okraj pozna njegovo j veliko skrb za nedoletne otroke in si-l rote in ves okraj ve, s kako vnemo \ je vodno skfifial stranke izlepa porav-j nati, da jim prihrani stroške in za-j mudo časa. Nadsvetnik ni bil prebi-I valstva samo sodnik, nego tudi svetovalec v važnih privatnih in javnih I stvareh. Njegova soba je bila vsakemu vsak čas   odprta,   ker se ni držal uradnih ur, nego je bil ljudem vedno na razpolaganje. Pri obravnavah je nadsvetnik Višnikar dosegel čudovito muogo poravnav, posebno pri nluTuflatnih in lastninskih pravdah.   Kolikrat se loti kmet zaradi .^0 K pravde, ki ga končno velja celo do 500 K. Nadsvetnik Višnikar je s svojimi   poravnavami strankam ribniškega okraja tekom časa gotovo prihranil svojih 200.000 K in zatrl v kali mnogo jeze in sovraštva, rešil mnogim imetje in obstanek. Tega se zaveda vse prebivalstvo in hoče nad-svetniku Višnikarju svojo hvaležnost tudi   izkazati.   V četrtek so župani ribniškega okraja izrekli nadsvetni-• ku Višnikarju svojo zahvalo. Med ogovorom je nadsvetniku Višnikarju kanila solza iz očesa in v&i župani so dobili rosne oči . . . Bil je to gin-ljiv prizor. V sredo zvečer bo odhod-nica. Župani so to razglasili po svojih občinali in vse, mlado in staro, revno in bogato, se pripravlja, da pokaže gospodu nadsvetniku pri njegovem odhodu spoštovanje in hvaležnost.
Umor na Begunjšici.   Iz Begunj nam   pišejo o umoru Jakoba Rožiča to-le:  Tukaj se je zgubil dne 23. septembra t. I.   Jakob Rožič, tukajšnji 201etni posestnik.   Šel je na Begunj-šico po kosilno orodje, ki ga je rabil par tednov prej pri spravljanju sena. J Šel je in ni ga bilo več nazaj. Ljudje j so s prva mislili, da je kam odpotoval,   a ko se le ni vrnil, so ga začeli iskati po Begunjšici in po sosednjih gozdih. Toda najti ni bilo nobenega sledu.   Okrajno glavarstvo  je nato ukazalo novo reši?no akcijo. Preiskali so še enkrat   vse   gorovje  ob Begunjšici.   Tudi   ta   akcija ni imela vspeha in zdelo se je, da ne bo mogo-! če dognati, kam je izginil Rožič. A I pregovor pravi:   Nič ni tako skrito, j da bi ne bilo  kdaj očito.  Tako se je { zgodilo tudi v tem slučaju. Oblasti se i je namreč javila priča,   katere izpo-j ved je postavila skrivnostni slučaj v jasno luč. Ta priča je pravnik Šink. Ta je bil 24. septembra v Vilfanovi koči »Sov. planinskega  društva« na Begunjšici. Tu se je sešel z Rožičem, ki je imel flobertovo puško.  Šla sta S kakih šest metrov  po Begunjšici po j lovu barona Friderika Borna. Tukaj sta nekaj  časa stala na sakli in uži-! vala krasen razgled, ki se nudi s Be-I gunjšice.   Jakob Rožič   je zapazil ! krasno planinko ter splezal po pečev-ju, da jo utrga.   V tem   trenotku je počila puška kakih 150 korakov ni-žie. Kmglja je frčala mimo glave g. Sinka, ki se je prestrašen zgradil na
tla. Nato je strel počil drugič in Jakob Rožič se je prekucnil po BjBČevju in je padel v globočino. G. Bink je opazil spodaj Bornovega lovca, ki je puško nameril nanj. G. Sink je planil po konci ter bežal preko skalovja po Begunjšici proti Zelenici in odtod domov. Ker je menil, da je bil Rožic samo lahko ranjen, je o dogodku molčal in se par dni kasneje napotil na Dunaj, kjer je končal svoje juri-dične študije. Prišedši na Dunaj, je g. Šink zvesto prebiral slovenske časopise, ki bi kaj poročali o ustreljenem ali ranjenem Jakobu Rožiču. Ker pa ni bilo o Rožiču nobene vesti v listih, je mislil, da je ta le lahko ranjen, zato ni dalje govoril o stvaru Ko pa je sedaj po preteku dveh mesecev čital, da Jakoba Rožiča ni nikjer, je takoj naznanil okrajnemu glavarstvu v Radovljici svoj doživljaj meseca septembra na Begunjšici. To je takoj stvar oddalo okrajnemu sodišču, ki je takoj odredilo strogo preiskavo. Dne 28. t. m. je bil komisonalni ogled na mestu uboja. Baron Bornovega lovca Eisenparta je sodišče dalo aretirati in ga pripeljati na lice mesta. Lovec je 6icer obstal, da je streljal na Rožiča in Sinka, ni pa hotel povedati usodnega kraja, marveč se je trudil komisijo izvabiti daleč s kraja umora na drugo stran. Ker pa je Šink točno označil okolico, kjer je bil Rožič ustreljen, se komisija ni dala speljali na led. Kmalu nato so našli J. Rožiča mrtvega — brez glave. Truplo so pripeljali v Begunje. Tjakaj je prišla tudi komisija z morilcem Eisenpartom. Ljudstvo je bilo silno ogorčeno. Dajalo je duška svojemu ogorčenju v izrazih, ki jih tu radi državnega pravdnika niti navesti ne moremo. O teku preiskave bomo še poročali.
Imenovanje. Rudarski svetnik Josip Koršič v Idriji je imenovan za nadsvetnika.
Celjski   okrajni   glavar baron Miiiler postal je namtvstniški svetnik Govorilo se je dosti, da bode premeščen v Maribor. A tam ga ne marajo. — Miiiler ostajie v Celju.
Znani župnik Fr. Zdolsek v Št. Juriju ob Taboru, katerega smo se v svojem listu že parkrat spomnili, odlikovan je z zlatim zaslužnim križcem s krono. — Mož jc že več let načelnik okrajnemu za&topu vranskemu in upa biti to še — nadalje. Seve odlikovanje mu bode, kakor vse kaže, tudi pomoglo v to. Ali se mar varamo?!
Ravnatelj gimnazije v Ptuju, dr. Andrej Gubo, ki je svojčas bival več let kot profesor v Celju ter se oveko-večil s svojo famozno, v velenem-škern duhu spisano »Zgodovino celjskega mesta«, šel je v pokoj, ki g^. misli preživeti v Gradcu. -— Naslednik postal mu je ptujski profesor dr. S c h 6 b i n g e r , ki vsakogar bolj mara, nego — Slovenca. Tu pač lahko rečemo: ;>Es kommt selten vas Beseres nach!«
Po avstrijsko. Rogaški okraj na Štajerskem je imel do nedavna slovenskega živinozdravnika. Ker je lahko občeval s kmeti, so ga prestavili; na njegovo mesto pa so poslali Nemca, ki ne razume nobene slovenske besede. Kadar ga kam pokličejo, mu morajo vselej preskrbeti tolmača. Ker je dovolj slovenskih živino-zdravnikov, si ne moremo drugega misliti, kakor da avstrijska uprava nalašč šikanira Slovence.
Imenovan je za šolskega svetnika bivši vodja nemško-slov. gimnazijskih razredov v Celju, g. Ivan Liesskonntk.
Pevsko in glasbeno društvo t Gorici (podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani) priredi v dvorani »Trgovskega doma« v soboto, dne 4. in v nedeljo, dne 5. decembra t. 1. dva koncerta, na katerih sodelujeta gosp. Fr. Ondrieek, c. kr. komorni virtuoz na gosli, ter gosp. Josip Fa-mera, virtuoz na klavir. Pevske točke proizvaja zbor »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici. Zborovodja gosp. Josip Michl. Začetek vsaki-krat ob 8. zvečer. Konec okoli 10. Predpodaja sedežev v trgovini gosp. A. GabrŠčeka v »Trgovskem domu«. Blagajna se odpre na dan koncerta ob 7. zvečer.
Neznani Trst. Pod tem naslovom sem te dni pročitala podlistek v »Slov. Narodu«, kjer je bilo citati, da je gospa Ponikvar ustanoviteljica zavoda Sv. Nikolaja, kar pa ni res. Gospa P. je sicer predsednica, in sicer vrla predsednica, a ustanoviteljica je Marija Skrinjar, ki je več let vodila zavod nesebično požrtvovalno in navdušeno. Lo s težkim srcem m žalostno dušo ločila se je vsled hude bolezni, ki si jo je nakopala baš v zavodu, od svojega ljubljenega otroka Sv. Nikolaja. — Resnicoljub k a.
Med rokoborci v Trstu je prišlo v nedeljo zopet do razburljivih prizorov. Anglež Belling je s tako silo vrgel Belgijca Steursa izven borilnega prostora, da jo brez zavesti obležal. Spravili so ga za kulise, kjer ga je zdravnik zopet obudil v življenje.
Jugoslovansko društvo v Egiptn. V Aleksandriji  so  osnovali tamkaj 1 živeči Hrvatje, Srbi, Slovenci in Bol-
mri skupno društvo, ki so jo krstili *Jrife*lavii*«. Kamen ta*a it?uaa»e jo: 1. da zbira svoje elaae na »bona* vanja in zabave in da jih poučuj« bodki e Čitanjem časopisov ali a pr«r davan ji; 2. da ne glede na vero in politiko skrbi za intelektualni razvoj svojih članov; 3. da snuje take ustanove, ki so sposobne, da moralno in materialno dvignejo vse Jugoslovane v Egiptu; 4. da preskrbi j uje svojim članom službe v industriji, trgovini in v drugih strokah; 5. da pospešuje trgovinske zveze med Jugoslovani in ostalimi slovanskimi pokrajinami; 6. da daje pojasnila glede trgovine; 7. da preskrbijuje zaupanja vrednim obrtnikom, i>odjetnikam in trgovcem potrebna denarna sredstva in 8. da snuje ljudske in obrtne šole ter analfabetske tečaje. Društvo si utemelji svojo knjižnico, ustanovi ljudsko kuhinjo za revne člane, kupi zemljišče za pokopališče in zgradi cerkev za katolike in pravoslavne, v kateri pa se mora božja služba opravljati vstaroslovenskem jeziku, končno pa si društvo ustanovi tudi svoj list. Duhovniki in uradniki raznih držav smejo pač biti člani, ne smejo pa biti odborniki. Društvo se ne sme podvreči patronatu nobene države in podpore od držav sme sprejemati samo ,ako se dado brezpogojno. Ako se društvo raziđe, se društveno premoženje porabi v narodne namene v onih krajih slovanskega juga, ki so najbolj izpostavljeni tujemu navalu. — Bratom v Kgiptu želimo najboljši uspeh pri započetem plemenitem in pametnem delu!
Zrakoplovec Bleriot v Ljubljani. OH srede do vključno petka bo videti v kinematografu »Pathe« na Dunajski cesti prvi polet slavnega francoskega zrakoplovea Bleriota preko morske ožine La Manche iz Oalaisa v Dover. Ta projekcija je pravi triurni' kinematografske umetnosti, zato priporočamo vsakomur, da ne zamudi prilike si jo ogledati, zlasti ker je na sporedu še druga prav tako interesantna točka »Tajinstvena roka«, projekcija, ki predstavlja dejanje in nehanje tajne družbe, ki so jo leta 1883. odkrili v Cadixu na Španske ni.
Ogenj v sobi. Včeraj okoli pol 4. popoldne je založnik »Mengiškega piva« g. Fr. Hofferl opazil, da v njegovem stanovanju v Slomškovi ulici št. 27 gori. Tlele so pred pečjo nahajajoče se preproge, naslanjača in blazina. Na lice mesta je takoj došel oddelek prostovoljnega rešilneg-a in gasilnega društva, ki pa ni stopil v akcijo, ker so bili že ogenj ?>ogasili domači. Ogenj je bil nastal najbrže vsled tega, ker jo sfrčala iz peči kaka iskra na prej navedene objekte in jih zapalila. G. Hofferl ima kakih 100 K škode in je bil zavarovan.
Aretovana je bila včeraj na Bla-rije Terezije cesti 25!eina Terezija K en d ova iz Čezsoee pri Gorici, katera je zasledovana zaradi goljufivih dolgov. Kendovo so izročili c. kr. deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 285 Hrvatov, Maeedoncev in Slovencev, «34 Hrvatov se je povrnilo pa na Reko.
Izgubljeno in najdeno. Ga. Julija Kantova je izgubila ročno torbico v kateri je imela denarnico z manjšo vsoto denarja, kjuče, prstane in dolgo srebrno verižice, katero je našel čevljarski pomočnik Mihael Šeliga ter jo oddal pri magistratu. — Železniški uslužbenec Franc Pujzder je našel kratko srebrno verižico. — Šivilja k. Marija Pa jer jeva je našla štiri slike.
Mim stvari.
* Avstrijski vojaški zrakoplov. Avstrija je vedno in povsod zadnja, je rekel že cesar Napoleon 1. Vedno caplja za dragimi. Kdaj imajo že Francija, Angleška. Italija in celo Španska svoje vojaške zrakoplove. Avstrija ga ni imela. Sicer je vojna uprava semintja spuščala kake balončke, a to so bili sami poskusi in nič več. Zdaj naposled so spravili skupaj resničen vojaški zrakoplov. Krstil so ga na ime >,Parseval«, menda ker imajo v Bero 1 inu zrakoplov takega imena in je potrebno pri vsaki priliki pokazati odvisnost Avstrije od Beroliua. Novi zrako-plav, ki prevozi na uro povprek 40 kilometrov, se je včeraj na Dunaju javno pokazal. Plaval je nad Dunajem, obkroževal cesarski dvorec in Štefanov stolp in končno srečno dospel na suho zemljo.
* Kdo je zastrupijevalec. Afera s ciankalijevimi piiulami najbrže še ne bo tako kmalu [»ojasnjena, kakor se je mislilo, ko so prijeli nad poročnika Hofrichterja v Lincu. Proti Hofrichterju je sicer zelo mnogo in to važnih indicij, toda te vendarle niso take, da bi mogle služiti kot dokazi. Hofriehter dosledno in energično taji vsako krivdo; tudi njegova rodbina je trdno prepričana o njegovi nedolžnosti. Preiskava se seveda nadaljuje, ker se dosedaj predvsem še ni moglo konstatirati, kje bi bil Hofriehter dobil   tako veliko mno-
žino eiankalija, Ce Hofriehter ne bo pfizMl, m t* M*M**» vlekla nvecei dolge, ker h*#» marali vse iadieije kontrolirati de naJ4roH~ nejftih detajlov. Od premija, ki jo je razpisalo vajno ministrstvo, daHe 1000 K policijski afeatje, ki se peta* vedovali na Dunaju in v Lineu.
* Nesreča prt sankanj«. Is fctut-garta se poroča, da je včeraj uradnik Priedrick pri sankanju zadel on peko drevo in je na mestu obležal mrtev; dva njegova prijatelja, ki sta se s uji m sankala, sta ranjena. To je še šesta teška nezgoda pri letošnjem sankanju v Btutgartu.
* Gospa Htelnhoil prosi v pariških listih, da bi se javnost bolj zavzela za to, da se pride na sled morilcem njenega moža in njene matere. Kakor zatrjuje Steinheilova, ima zbranih že precej podatkov, ki se nanašajo na skrivnostni umor.
* Škandalna afera v Budimpešti. Budimpešta ima zopet novo ne-čeduo afero. V hotelu »Pri labodu« je uajel včeraj zvečer sobo eleganten gospod ■ elegantno deklico, in se je podpisal v knjigo kot oče s hčerko. Vratar pa je gledal skozi luknjico ključavnice v sobo in je videl take stvari, da je takoj poklical detektiva. Elegantni gospod se je legitimiral nato kot posestnik Koloman Rozsa in je izpovedal, da je dekle hčerka neke perice, ki jo je njemu za odkupnino izročila, da jo vzgoji za met reso nekemu bogatemu obože-vatelju. Ker je mati vedno dobivala svojo rento, ni videl Rozsa v celi stvari nič nepostavnega. Oblast je otroka izročila ligi za varstvo otrok, čedno mater so zaprli, elegantni gospod pa je ostal — na svobodi.
* Avstrijski   »protektorii«. Že
pred 90 leti je zatrjeval dunajski inženir Kress, da zna leteti po zraku. Dokazati svoje trditve ni mogel, ker mu je primanjkovalo glavne stvari, denarja. Uspehi francoskih, amerikanskih in nemških zrakoplovcev so opozorili predstavitelje avstrijske misli na dejstvo, da Avstrijci capljajo vedno zadaj za drugimi narodi. To spoznanje je provzroČilo, da so se dunajski odiičnjaki po 30 letih zopet spomnili inženirja Kressa. Izdali so spomladi oklic, v katerem je med drugim rečeno: »Naprava inženirja Kressa stane mnogo manj, nego letalni stroji. Ni potreba ni kak i h milijonov, zadostuje 200.000 K. Radodarni in premožni avstrijski patrijoti naj bi čim preje zložili potrebno vsoto, da se omogoči inženirju Kre*>su pokazati, kaj zmore Avstrijec v zrakoplovstvu.« Oklic so podpisali: grof Pallaviccini, grof Latour, grof Clam - Gal las, grof Fiirstenberg, grof Kinskv, baron Albert Roth-schild, A rt ur Krupp, Anton Dreher in še več drugih avstrijskih grofov in kapitalistov, med njimi celo neki knez. Na njihov oklic pa prispevki niso leteli skupaj, kakor so leteli ti »protektorji«. Vsled tega so izdali pred kratkim nov oklic, v katerem se že skiicujejo na radodarnost širokih mas, ter rote to »maso«, da naj vendar naglo vy>ošlje svoje prispevke, da bo mogoče napraviti inženirju Kressu svoj letalni aparat vsaj še pred svojo smrtjo. — Res čudno, da teh ljudi, ki razpolagajo z milijoni, ni prav nič sram, beračiti za borih 20O.000 krone pri širokiii masah.
* Bivši sultan Abdti' Hamid se je posvetil rezbarstvu. Pravijo, da mu to bolj krajša čas, n^go njegove lepe ženice. Zdaj izdeluje veliko leseno hišo. Predstavljala lw. bivšo njegovo palačo v Carigradu.
* O Cooku je nedavno govoril v newyorškem znanstvenem »Patria-kluhu« profesor dr. Parker. Njegova odkritja o Cooku so bila za navzoče člane prava senzacija. Profesor je pravil o ekspediciji, katere se je sam udeležil leta 1897 s Cookom na goro 2Jac - Kinley v Severni Ameriki. Na goro nista prišla niti on, niti Cook. Fotografirala sta neke griče 30 kilometrov od Mac - Kinleva. Seveda se je pozneje čudil, ko je Cook dotične griče razstavljal in opisoval kot najvišje vrhove Mac - Kinleva. Ker je mislil, da vw Cookovi glavi ni vse v redu, je o stvari molčal. Bilo bi pa zanj nečastno, ako bi še dalje molčal. Ce je bil Cook na severnem tečaju, tega on ne ve; ve pa, da je varal javnost takrat, ko je zatrjeval, da je bil na Mac - Kinlevu.
* Neprijeten gost. V nekem hotelu v Brodi h se je nastanil neki okrog 24letni Rus. Hotelir je zahteval, da se vpiše v knjigo za tujce, nakar je Rus pokazal hotelirju revolver. Ta je seveda zbežal ter poklical stražnike. Ko so ti prišli, je pričel Rus v sobi streljati. Ker se stražniki niso upali v sobo, so poklicali vojake, pa tudi ti so raje zunaj čakali, kakor da bi šli dražit divjega Rusa. Naenkrat se je slišal iz sobe silen pok. Sipe v oknih so zažvenketale ter se zdrobile. Nato so vdrli vojaki v sobo. Rus je ležal na tleh s krvavo glavo in brez zavesti. Čez nekaj dni je umrl. Pri njem so našli anarhistične spise v ruskem jeziku.
* Ogrski grof v Bvsiji aretira«. Pred kakimi štirimi meseci se je na-
potil ogrstki grof Anton Karelvi s
**ffe, e<|fcet)ar je ngrnavavai priti v BeJOške *orj*. Pf»ve*i) ja ttajtpr in tudi nekaj drugik makih vek. Ha« daj so m* pri tfevem Oiornijtvaia,
Ser se izteka reka Bi*p v Viale, za-enili ladjo, njega in njegove spre? mljevalee pa zaprli.
* Tevar*a*|* fialler oksajepa, Une 6. junij« lanskega leta je nastala v skladišču bratov ftudolfa in Franca Hailer v Ot tak ringu eksplozija, ki je sahtevala veš mladih življenj, V skladišču ae je nahajala ve* lika množina celuloida, ki se jake rad uname. Ker sta brata Sailer posvečala premalo pažnje svojemu skladišču, sta bila obsojena radi pre-greška zoper varnost življenja in sicer Rudolf Sailer na pet, Franc Sailer na štiri mesece teške ječe, oba pa v povračilo 800 K zavarovalnici zoper nezgode.
IZPKi SOflnuL
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Tatvina« Pri lesnem trgovcu Kraestu Hiengu na Rakeku je za delavca služil 51 letni Matija Stržaj. Moža je pa poštenost minula, kajti v mesecih julij n, avgustu in začetkom septembra t. 1. je izmaknil svojemu gospodarju iz zaprtega denarnega predala v večkratnih ugrabkib H3b* kron 33 v, kar sam priznava. Od tega denarja je dal svoji ženi Mariji 200 kron ,da jih nalozi v hranilnico, 110 kron 40 v je pa dal, da je za nje kupila opravo in perila. Poelovodja Janez Rajt je imel takoj sum na obdolženca, ker so mu delavci pravili, da jako potratno živi, kajti nakupil si je obleke, zlatnine, plačal nekaj dolgov in tudi po gostilnah je dobro trosil. Obdolženka Marija Stržaj taji vsako sokrivdo. Glede denarja pravi, da si ga je prihranila od svoje dote, končno pa le priznava, da ga ji je dai mož. Pri hišni preiskavi po orožnikih je letela k svojemu očetu, in ga prosila, naj pove orožnikom, da ji je pred kratkim časom izplačal doto. Orožniki so pri hišni preiskavi našli tudi železno kladivo s Črkami M. G., ki je bilo last Matije Gabrenje. O tem kladivu pa pravi Matija Stržaj, da so ga lansko leto popu stili pri njem vojaki, kar pa ni res.
Porotniki so spoznali Matijo Stržaja za krivega hudodelstva tatvine in sodišče ga je obsodilo v štiriletno teško ječo. Njegova žena je bila oproščena   soudeležbe pri tatvini.
Telefonsko in Brzolnvnn porotno.
Baron  Schwarz poklican  na Dunaj radi Škofa Jegliča.
Dunaj, 30. novembra. Iz najvero-dostojnejšega vira |>oročajo, da je vlada poklicala kranjskega deželne* ga predsednika barona Scbwarza na Dunaj, da poroča o aferi škofa dr. Antona Jegliča in o kranjskem deželnem zboru. Kombinacija, da bi bil Schwarz poklican na Dunaj radi imenovanja jugoslovanskega ministra, jc brez podlage.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 30. novembra. Poslanska zbornica je danes pričela razpravljati o treh nujnih predlogih, ki so jih vložili poslanci Durrieh, Kalina in Toniaček. Predlogi se tičejo narodnostnih manjšinskih šol. Zbornica je malodanc prazna. Prihodnja seja ho jutri.
Jan grer Harrach.
Dunaj, 130. novembra. Bolezen grofa Jana Harracha se je preokre-nila na bolje, da se je nadejati, da popolnoma okreva.
Afera o tiankalijevih piluLah.
Dunaj, 30. novembra. Stotnik-avditor Jaroslav Kunz je danes znova zaslišal nad poročnika Hofrichter-ja. Hofriehter vztraja z vso odločnostjo pri svoji trditvi, da ni v prav nobeni zvezi s poeiljatvijo ciankali-jevih pilul.
Dunaj, 30. novembra Današnja »Arbeiter Zeitung« priobčuje inter-view s Hofrich ter je v o ženo, ki je seveda popolnoma prepričana o nedolžnosti svojega mo|a. Med drugim pravi gospa, da jc imel njen mož eno uro pred aretacijo pred sabo revolver in da bi »e bil gotovo ustrelil, ako bi bil kriv; v tem slučaju bi ga sama prosila, d« bi tudi njo ustrelil. Hofriehter nj šel po svoji inicijativi na Dunaj, nego na njeno prigovarjanje; prišedši pa Dunaj pa se ni ganil nikamor is njene družbe. Po zatrdilu gospe je Hofriehter izredno naobražen in je vešč tudi češkega, hrvatskega, bolgarskega in turškega jezika.
Bolgarski peaianlk Wto— v Rtmn in »gleveaskl Narodu. Beigrmd, 30. novembra. »Politi* ka« je reproducirala izjavo »Slovenskega Naroda«, v kateri se vzdržuje vest, da je bolgarski poslanik Bitov v Bimn rieje—kn govoril
t piten domen in Selena o tajnih poga-
JeaJMi m*4 iriMfe te >a|fffahe V>
aneksiji Bosne |J| 0#reegoviae. % eeiroin mi *e imjftv* je pasle} poslanik Kisov »Pelitik!« i* Sima terle brzojavko; »Nisem m#gel govoriti z ni-kamnr • stvareh, ki niso obstojale. Risova (Vkijub tej izjavi gospoda poslanika vzdržujemo v celoti svojo vest, ki smo je priobčili v članku »Tajna pogajanja med Srbijo in Bolgarske po aneksiji Bosne« in bome v podkrepilo avejik trditev navedli sveječaane datum razgovora in ime dotične osebe, a katero se je g. Bizev razgovarjal. Opomba uredništva,)
»Srbsko planinske društvo«.
ftelf rad, 30. novembra- Pravkar ustanovljeno »Srbsko planinsko društvo« šteje že nad 300 članov. Odbor se je konstituiral tako - le: I. 2ujo-vič, naučni minister, predsednik; dr. S. Radovanovič, vseočiliški profesor in Gj. Dimitrijevie, podpredsednika; prof. Mile Pavlović ip teji. B. Mojsi-lovič, tajnike; M. Petrovič, bančni uradnik, pa blagajnik.
Smrt cesaric nega brata.
Monakovo, 30. novembra. Danes ponoči ob dveh je umrl vojvoda Teodor bavarski, brat pokojne avstrijske cesarice Elizabete. Pokojnik je dosegel razmeroma visoko starost 71 let.
Pariški elektriki.
Pariš, 30. novembra. Portugalski kralj Manuel je sinoči posetil opero. To priliko so elektriški uslužbenci izrabili, da so izsilili povišanje plač za 25 odstotkov.
Slovenci! (Majalo! Ksm&t za Trcfaijci Minul
Izvid g. dr. Božidarja vit K o g ere r j a, c. kr. pri mar i ja
na Dunaju. Gdu. J. Serravallo
v Trstu.
Z Vašim izdelkom Serrmvallovim kina-vinom z železom sem imel prav dobre izkušnje ia priporočam njegovo rabo v primernih slučaji.
Na Dunaju, 13. oktobra 1907.
Dr. Kogerer.
Gosp. Petrič, le brž domov!!
■SHi Mala Pepca je močno prehlajena in mi-lostna gospa so v veliki skrbi. — No, I le idite, pridem takoj za Vami. Pa po-H^n čakajte — vzemite vseeno v lekarni ali ^^^H drogeriji dve Skatljici sodenskih mine-M    I ralnih pastilj, pa samo Favevih phst-P^^J nih, čujte? Ce je samo prehlajenje, pa gt    I ga s pastiljami do jutri odpravimo, če ^^^V je pa kaj več bodo pa sodenice tudi J^mmM 4°^° storile, dokler ne pride zdravnik. H Škatljica stane K 1 '25. — Generalno I zastopstvo za Avstro-Ogrsko ; W. Tli.
Guntzert, Wieti IV/1, Grosse Neugasse 17.
Umrli so v Ljubljani:
Dne  27. novembra: Alfred Schwings-nakl, kotlar 33 let. Kolodvorska alica 28. V daielal bolnici:
Dae 26.  novembra:   Matija Krašnja, branjevec 73 let.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 30. novembra 1909. Tor ml n.
Pšenica za april   1910    .  . ^a 56 kg 1383
Plenici za oktober 1910 . , za 50 kg 1171
Rž za april 1910..... za 60 kg 1001
Kuruža ;a maj 1910    .   .   . za 50 kg   6 68
Oves za april IttlO .   .   .   . 2a 50 kg 752 Efektiv. 5 vin. ceneje.
MeteorolosKno porotno.
Viftina Mi mtim m-2.     Sre«iJ tntw\ tlak 73** m.
9 1	Ces vmaja	■etri t mm		Vetrovi	Nebo
29. ■	2 pop. 0. zv	7364 737 1	—27 —55	brezvetr. p	jasno nt Sla
JO.	7. m%	7361	—70	*	megleno
Zalivala.
Oti tako nenadni, preialostni iz-mfy\ afiega ljubega, na&o^ngu brata in strica, gospoda 4403
Hirala UwioidHlla
nam je dosje toliko dokazov odkritosrčnega sožalja, da se čutimo dolžni za to in za daioveno lepe vence ter za obilno spremstvo ob pogrebu vsem ljubim prijateljem in znancem izreći najodkritejšo, najprearčnejlo zalivalo.
V Ljubljani, 29. novembra 1909.
se ceno odda.
Vprašanja na upravništvo „Sloverb Naroda" pod „Prihranitev toka". ^
It
Jas Speciflkutn osobo die TutserEulo:^
Ob« spisa 90 vinarjev,
Ivanetizh, Ljubljana, poste restar
Oddafo se
lepi loka
sa prodajalno ali gostilno
Vpraša naj se v upravmštvu »Slovel skega Naroda«.
Srednla včerajšnja temperatura —52*, aorm. 0*7*. Padavina v ?4 urah 0O mm.
Knjigovodj
in   korasponđent, stenograf
StroJepiseCp vešč sl^venšćme tn ne Ščine, z dolgoletnimi izpričevali, i& službe.
Ponudbe pod „A. Z.11 na upr
»Slov. Naroda«.
Ženitna poni
V svrho ženitve iščetn gospodično, ki veselje !e za dom. Nekaj aote bi bilo 2e a ni pogoj. 4
Le resne ponudbe   s  polnim naslov
Sjrejenia uprav. „Slovr Naroda" pod f1Ddi o 5. deeambra t. L
Tajnost se garantira z moško č atno neaedo.
s 3 sobami in pritifclinami, v novi bi
sa odda takoj ali s februarja
Poizvedbe   na   Poli&*i3ki Cft
it 82 v LJubljani, pritličje dem
Kontoris
z večletno prakso, zmožen slovenske« in nemškega jezika v govora in Savi, kakor tudi nemške stenograf)
in strojepisja, želi premoaiti služI
Nastop z novim leio.n.
Ponudbe pod jfT, 105" na upraj »Slov. Naroda«. 43i
Zaupno mesto.
Sot
blagajnik
* prejme večje podjetje s t« lanu
len 1S10 bolj odrastlega moškega Zahteva se zanesljivost v vsak« ozira, biti  mora dober računar in ložiti primerno varščino.
Ponudbe pod Hzaupno mesi
na uprav. »Slov. Naroda«. 4
111
I
in 9tufiA 4*m&t*iA dati/,  Upe, tta/tiove/šc
iiiii 1 iiiMiilifliftiili-iiii'-"i
31138092
Slov. tvrdke
Čevljarne:
Združeni čevljarji44
Tgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulice Ste v. 14.
Gostilne In restavracije:
Avguštin Zajec
restavraoija, Sodnijske ulice Štev. 6.
Galanterijsko blago:
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poganska cesta Štev. 12.
Knjigarne:
Narodna knjigarna
ueloga papirja, Šolskih iu drugih knjig Ljubljana, Prešernova ulioa št. 7.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galaut. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31.
Knjigoveznice:
Knjrgoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulioe, II. nadstropje.
Lekarne:
M. Ph. Josip Čižm&f
lekarna „pri Zlatem orlu",
Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaj", Resljeva oesta, (pcleg jubileju, mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Manniaktnr^o blage:
Janko Češnik
„pri Česn ku"
trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice  Ljubljana  Lmgarjeve ulice.
J. Kostevc
modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra
cesta št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe.
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7.
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina na debelo, Frencovc nabrežje.
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Souvanova hiša.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg štev. 23.
Modno in mešano blago:
Matej Orehek
trgovina z mešanim blagom,
zalega modemih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg.
A- Šinkovic dediči
modna trgovina,
Mestni tr*j Štev. 19
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blag m za otroke damo in gospode, pri „Solncu" za vedo.
Perilo«
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učil išče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
'jubijanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Obrtno pomožno društvo .
r. 3. z o. z. K m grelni trg 4 sprejemi.iU3lUii.ne vloge in daje posojila.
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija, Stari trg št 21.
Špecerijsko blago s
Josip Boltar
trgovina a mešanim blagom, Florijanske ulioe It. 17.
Urai-fl ln zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgovec e zlatnino in arebrnino Ljubljana, Jurčičev trg it. 8.
Usnje:
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, _ Prešernove ulice.
Vezenine Itd.:
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioa štev. B.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
ovetliČni salon pod Trančo, vrtnarija Karlevska cesta it. 2.
Zastopstva!
Jakob Bončar
lastnik valjčnega mlina v Domžalah. Vegove ulice štev. 6
Jakob Bončar
lastnik valjčnega mlina v Domžalah. Vegove ulice štev. 6
Železnlssbe trgovine:
Valentin Golob
trgovina z železnino in kuhirjjskimi predmeti,   Mestni trg štev. 10.
Ključavničarji:
Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Francovo nabrežje štev. 9.
Slikarji:
Filip Pristou
slikar specialno le za napise in grbe
Prešernove ulice £t. 50.
Bazne tvrdke: Ivan INJ. Adamič
prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine,
Sv. Petri cesta št. 38.
M. Drenik Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in voženje zastav, kchon vsakovrstne druge vezenine itd.
M Franzl
mehani^uo pletenje na stroj, Privez it<?v. 10,
Brala Hlavka
izdelovatelj kirurgičnih in otropedičnih predmetov in b&ncUž, Prešernove ulica.
G. F. Jur&sek
ugi&ševaloo glasovirjev, Sv. Petra cesta štev. 62 al.
Fran Kollmann
zaloga porcelana in steklenine Mestni trg.
Lavrenčič & Domicclj
nas!. Karel Megl>č
žitna trgovina, Dunajska cesta Št 33.
Fr. Sevčik
puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulioe itev. 8.
Josip Škerlj
spedioijsko podjetje Dunajska oest it. 29
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Dunajska cesta stav. 29.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice it 4 Stari trg it 4._
Fr. P^rkelj
plakater, reklamno podjetje in snaženje stanovanj in okenj Šelenburgova ulica št 6.
Josip Košroerl
I Ljbljana, prporoča svoje izborne iu drože (kvas)
Miklavževa
Radi prevelike zaloge prodajam konfekcijo mM go«
»letke ln deMlee po tovarniški ceni.
božična prodaja! a. LUKić,Pred stetgo».
Odvetnik
4406
dr. Ivan Tavčar
se |e preselil
v prelo dr. Hribarj
v Sodne ulico št 2.
V Spodnji Šiški sta naprodaj
2 lepi
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4195
star 14 do 16 let, s primerno izobrazbo, se sprejme takoj v trgovino
z mešam tu blagom J. Pre*naT| trgovec na Bleda. 4302
Proda se
9 jM
hiša na
led
I Zelo važno za trgovec in obrtnike! |
Hisa je popolnoma nova s 4 SO*
bami, kuhinjo, Js&iiao sftrarabo
I in kletjo.   Pripravna je posebno za S obrinike. 4322 Naslov v uprav. »Slov. Naroda«.
s>
I
trn
S9 &
Ker imam Se precejšno zalogo
i«
Ište so
r
za leto 1910
in je sedaj skrajni čas, <\       h vsakdo nabavi, k*»r bode gotovo v najkrajšem času zalo-.;  . ošta in se Vam tukaj nudi zelo ugodna  prilika, zahtevajte VZOrce, katere radevolje pošiljam na ogled. — Z velespoštovanjem
Fr. Iglic, Ljubljana,
Mestni trg št 11.
prod
e
m I
•s
M
o
&
•s
j v trgovino z mešanim blar/^m, stara I od 25 let naprej. Znati mora sIOVOUSl-IO
' in nemško. 4390
Pisrra naj se pošiljajo na upravništvo j »Slov. Naroda« pod „pr0dajalk2."
i V Knninu na Goriškem ob glavni cesti se proda
© v
4350
ensoadst
lil
I IS1 Na debelo in drobno!
4249
Dr. Dralleja
vijolična malatina
Sok iz glicerina in mrd>i.  Punica K —"80 »n K 1"50.
Se ne masti I
Idealno negovalo za kožo Čudovitega učinka. Pomaga takoj in napravi kožo žametnomehko. Snažno in praktično t porabi.
Proti hrapavim in razpokanim rokam!
Dobiva se povsod.
Tvorniaka zaloga
Dobiva sc povsod.
M. Hoffmann & Ko., Dečin na L
oktob:
C. kr. avstrijske državne železnice
Izvleček iz voznega reda.
OAno« 1* M«Mtaae tel.)
/•OS zjutraj. Osebni viak v smeri: Triič, jesecice, Trbif, Beljak, jui. ic!.. Gorico, dr*. Žel.. Trst, c. kr. drž. 2el., Beljak (čez Podroščico), Olofec.
7*M zjutraj. Osebni vlak ? smeri: Grosuplje, RndolfoTO, Stralo-Toplice, Kočevje.
e*2S dopclitno. Osebni Tlak ▼ smeri: Jesenice, Beljak, (čes Podre ftč<co), Celovec, Prago, »razdane, Berlia
if^O dopoldno. Osebni vlak t smeri: Tržič, ledenice, Trbiž, Beijak, jn2. žel, Gorico, dri iel.Trst. c. kr. dri. iel., Beljak, (Čez Podroftčieo), Celovec.
112 pepoldn«. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
•«n« popoldn*. Osebni vlak v smeri: Triič,
Jesenice, Trbii, Beljak, jui iel., Gorico.
dri. iel., Trst, c kr. dri. Iel., Beljak, (čes
rodroiico), Celovec •-aS zvoOor.  Osebni Tlak v smeri: Triič,
Stenice, Trbii,   Beljak,  (čes PodroŠčico), lovec, Prago, D ral dane, Berlin.
7*4© sveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, StrsJa-Toplice, Kočevje.
in penedl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, jui. iel., Gorico, dri. iel.. Trst, c. kr. dri. iel.. Beljak, jui. iel, (čes Podrcač co) Prafo, Draidane, Berila.
ta Mmnlfaa« (drte
I zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. pepoMnei Osebni vlak f-iO avdtftee: Osebni vlak v
ll
Prilsod v Llnbl|ano Qnene železnica
7*12 zjutraj t Osebni vlak is Berlina, Draidaa Prage, Beljaka, jui. iel, Trbiia, Jesenic, Gorice. Trsta, Tržiča.
••02 zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. 11*23 dopoldne:   Osebni vlak is Berlina Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, jui. iel. čes Podroščico in Trbii, Gorice, dii. že!, Jesenic, Tržiča.
2*09 popoldne:  Osebni  vlak iz Kočevja,
Straie-Toplic, Rudolfavega, Grosuplja. 4-15 popoldne. Osebni vlak is Beljaka, jul iel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro* žico), Gorice, dri. iel,, Trsta c kr. dri iel., Jesenic, Tržiča. ••49 sveoev: Osebni vlak is Berlina, DnuV dan. Prage, Gslovca, Beljaka, (čes Podro Sčico), Jeseaic ••42 zveosr: Osebni vlak it Beljaka, M iel., Trbiia, Celovca, Beljaka (čes Podro Sčico), Trsta, c. kr. dri. iel., Gorice, dri. ioL, Jesenic, TriBča.
SX>7 zveOer: Osebni vlak is Kočevja, Straie-Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. ll*OS ponoči x Osebni vlak is Trbiia, Celovca Beljaka (čes Podroščico), Trsta, c kr. dri iel.. Gorice, drl iel., Jesenic.
v kateri je dobro idoča gOStllM« Pri hiši je njiva, veliko dv©?2ŠČ8 n prostorna klet} ki bi bila pripravna za zalogo vina ali piva. CMpre se lahko tudi kaka druga trgovina, ki bi brez dvoma dobro nrsla SlOTCDCi, ne Za-
na-dita te prilike!
Pojasnila za prodajo daje Janko Garvasy nadučitelj na slovenski šoli v Krminu.
Vsak
3S2C
čefr
in vsako
vso noč edps^to
mm mm „i
a|nnHansj (driavsM CV4.0 zjutraj i Osebni vlak is Kamnika. K>-M dopoldne t Osebni vlak is
'i Osebni vlak is Kamnika
železniško
Najvljudneje -e priporočata Viktor in Marija Izlakar.
Mi prilika za nakan!
P. n.
Pod ugodnimi pr-goji sem pooblaščen, da vso tvomiško za;ogo nastopnih serij prodam samo po povzetju ali če sc pošlje denar naprej. Vzorci se ne oddajo, pač pa se neugajajoče vzame nazaj. — Kupon 30—35 m obsega: 110 cm široko damsko fclago »Peptta« (najmanj 5 metrov dolgo), eefir, flanela, barhent za spodnjo obleko, oksoford, kanafas, tkanine »obtnstveno varovano«,
potiskani ctfirji. — Ves kupon s tane 13 IL — /.epni robci od K —60 do 10 K tucat beli ali barvasti. Platnene brisače od K 4 50 do K 10— tucat. Garniture od 5 K do 10 K. 4372
Oton Bekera, c. kr. finančne straie nadpreglednlk v p. Tvornička zaloga št V. Nachod, Češko.
Sukno
3219
In modno Maso za ouieke
Karel Kom
trama za suni
v Humpolcu
_
615
15
p
Ciril in Metodov iol
V zifftUl po 10, 20, 36, SO hi 70 vh. sm
ki se preda i a v prid ŠrmiMm OMIi Dobiva ee povsod. I Glavna zaloga pri Prvi fjlOT. »OlOfji taja fal
v Ljubljani, Rožna ulioa fttev. 41.
ji—ir„ii=»
Prevzetje gostilne.
ne
Vljudno naznanjam, da sem prevzela — ker
obstoji več
gostilno v bivši meščanski vojaščnici
ob Oradaslcl, Cerkvene nlloe M (preje Mlhelič)
kjer bodem točila dobra naravna vina ln vedno sveže prvo. Izvrstna kuhinja na
razpolago.
Zahvaljujem se za  prijazno podpore „pH Cenkarju" in se priporočani za naklonjenost rudi na sedanjem novem mestu. Z odličnim spoštovanjem
4358
Rosa Krivio, fMtflaieuta.
ini h -"=
Št 36.395
Razglas.
4957
V smisla § 37 občimlreen red* z* dH&elno stolno me«to Ljubljano se jamo naznanja, da so proračuni o dohodUh ia loto 19101
l. mestnega zaklada; l. mostnega nboinega zaklada | 3 zaklada meščanske Imovine; 4. ustanovnega zaklada; 5 mestne elektrarne;
mostnega loterijskega zaklada; amortizačnega zaklada mest-
6 7.
nega loterijskega posojila |
8 mestnega vodovoda m
9 mestne klavnice
sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni, in fiear:
od 27. novembra do 10. decembra 1909
na vpogled, da vsakdo lahko navede tvoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 25. novembra 1909.
Županov namestnik: VOttčtna 1. r.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu in gg. gostilničarjem vljudno naznanjam, da sem otvorU
Mino z vinom no debelo
f SpodrU Sliki na Hnlki cestf Itn. 117 (loles lotili Jml
Dobijo se: belo lstrlfansko vino, muskatelec, črni teran
ter sploh več vrst dobrega in pristnega vina. — Cene zelo nizke, postrežba točna. — Vljudno se priporoča
4395    Franc Milanovii, tam i im i sjm len
Št. 36.537.
Razglas.
Podpirani mestni magistrat naznanja s tem, da se bode s sklepom občinskega sveta z dne 19. juaija 1909 novo ustanovljena
me;tno zastavljalnica
v Prečni ulici 2 otvoru« 1. decembra 1909.
V zastavo se sprejemajo:
a i zlatnina, srebrnima, dragi kamni, kovine, obleka, perilo ia drnjo:
h) oni Javni vrednostni papirji, ki imajo pupilarao varnost v smislu zako.a.
Obrestna mera posojil
na dragocenosti znaša ta čas ........ tO odstekov na loto,
na efekta, obleko, perilo.........8     „      „ „
na vrednostne papirje..........§     „      n n
sobota
Uradni dnevi za stranke so: ponedeljek, torek« petek ln
od 8. do 12. dopoldne.
Pravila, poslovnik ia dražbeni red mestne zastavljalnic* se dobiva v ormdnih prostorih.
Slostni magistrat ljubljanski
dne 24. novembra 1909.
Žnpan: Ivan Hribar 1. r.
VtJod pomanjkanja snaaja m ieli apoena tj s resnim m mesom ienitve ugleden, 96 let star mladenič, dostojno zunanjosti s samostojno v mestu dobro vpeljano višje vrste obrtjo, s pridao, irohraieno go>pico staro od 18—26 let. ki bi imela veselje 4» prometa, ter primeroma 30000 kron prt motenja.
Resne ponudbe s sliko, ki se vrne. anj se blagovolijo poslati do 10 decembra 1909 pod sfro „Oakar 010" na upravnistvo »SI«»v. Naroda«. 4301
e
3e==ie
j
umetni in trg. vrtnar
rjubtjua, JColezijskc nL 16
se priporoča za
naaasUtov vrtov, parkov In balkonov. — Velika Izbira ovotoemk In listnatih rastlin,
rzlmnjocih evo tile krasna evetliens ►▼ia, koniforo,  ©vatli ©a m okna In balkona.
Izvršuje Šopke, vence in bukete
za razne prilike.
Belo suaetnisko okasno Ia no
1542
lMa s netlicami iti
ItnUi mm a«i*to Utr. 1.
un.
— ^
fristal kraajsld
lancnooljnali /irnež
Oljnate barve
v p#se)slloak po %. 1 k« tasti v vaoflh
fasadne barve
a k2e, p vzordh.
Slikarski vzorci
a papir a tara.
taki
■rbtai aagleSU a vozove, a pokBrva ta a pote
Steklarski klej
0*0 Prt!
prsiikmi.no aa|ool|sL
prve
vrste
fcrbolinej JUavec (gips)
a poftobarje ta a stavbe
Čopiči
210
loaučejp izdelka za z&arje ta a vsako obrt
priporoča
yWol| Jfanptmaa
» OiliDuL
olUlCVIJIC CtllmCI
INDRA-TEA
najboljši in najfinejši čaj.
3773
1157
fino izdelane suknje, kratki in dolgi kožuhi,
moderno obleke od 24 K naprej, angleške obleke lastn. izdelka, posamezne hlače, fini deski plašči, krasni kostumi za dečke
v velikanski izbiri. . -    . ,
Stalne, na vsakem predmeta označene cene.  JCScuIlB, UDlcOjjKD
Velikanska zaloga blaga za naročila po meri.
Podružnica
St. 8961/V. u.
4387
Poziv
vojaški taksi zavezanim osebam, naj se zglase.
Po zakonu z dne 10. februarja 1907 1. (drž. zak. št 30) se morajo vse vojaški taksi zavezane osebe dotlej. Ha prestane njihova dolžnost vojaške takse,
gflasUl v«ako trto v mescu Januarju na tisti občini, v kateri imajo od 1. dno Januarja t 1. svojo bivališče.
Oprost te v osebne dohodnine ali nadomestilne takse za službo, ki se pričakuje ali ki je nastopila v prejšnjem letu zaradi tega, ker dohodek ne presega 1200 K, ali iz drug h vzrokov, ne odvezuje dolžnosti zglasiti se.
Zgladiti se je moči ali pismeno ali ustno.
Pismene zglasitve se morajo opraviti tako, da se vpoŠljeta občini dva v vseh razpredelkih z razločno pisavo popolno in resnično izpolnjena zgla«itna obrazca.  Zplasilni  obrazci 6e dobivajo  brezplačno pri  mestnem vojaškem
oradu v „Mestnem domu", I. nadstropje. ZglasHa se vposujajo v kralje
viuah in deželah, zastupanih v državnem zboru, poštnine prosto.
Zglasilni obrazci so tako urejeni, da se lahko, zloženi in naslovljeni, oddajo na poŠto, ne da bi se uporabil poseben ovitek.
Ustne zglasitve vpisuje občina v oba zglasilna obrazca.
Zglasitve, ki se podajo po kakem posredniku, ne odvezujejo zg1asilneg&%* zavezanca odgovornost za izpolnjevanje naložene mu dolžnosti.
Zglasilnim zavezancem, ki predpisane zglasitve ne podajo pravočasno aH ki jo podajo v bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži do 50 K denarne kazni. Vojaški tak m zavezane osebe, ki v svojih zglasilih vedoma kaj za-molče ali se zakrivijo neresničnih napovedi, zapadejo, ako dejanje ne usnuje nčina kaznjivega dejanja, ki se naj kaznuje po občem kazenskem zakonu — denarnim kaznim do 500 K, če so dane posebne obtežilne okolnosti, do 1000 K. Naložene denarne kazni se izpremene v zaporne kazni, ako se ne dado iztcr.ati.
Vrhu tega je tedaj, če se zglasitev ni podala pravočasno ali če se je podala nepopolno, pol tičnemu oblastvu dano na voljo na podstavi znanih podatkov ali pa takih, ki se poizvedo uradoma, brez obotavljanja prirediti vojaško takso.
Mostni magistrat v Ljubljani
dne 24. novembra 1909.
Žnpan: Ivan Hribar.
jfa najmje povelje Njegovega tj^fc ces. in kr. apostol. Veličanstva
XXVil. c. kr. državna loterija
za sknpne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji oblastveno dovoljena, obsega 18.386 dobitkov v gotovini v sVnpntm znesku 514.800 JC.
Slavni dobitek znala
ZOO.0001™
Žreban]e bo nepraktično 16. decembra 1909.
Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije u Jtonajn lil., Vor&cre Zoliamtssrrasse 7, v loterijah, trafikah pri davčnih, poštnih, brzojavu h in želeinlikU irifch, v menjalnicah itd.; igralni načrti za kupce srečk zastonj.
Srečke se pošljejo poštnine prosto.
412« L b. lomitlslni-do      ranateijmo (oddelek iti m
Laški kurzi.
Podpisani Ima io BOstaf UT med
dnevom in pa peoedelirk ur četrtek sveder od 7 do 9. na razpolago*
Inform»oje se n«»be v^aki ć*s v
/ostavrao&jl g. Zafoa ▼ Sodnllakl
allci.
4383
JL Šlboalk.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
O.lnISka iImhIm K 0,000d000. StrH»rj«V« SiliO« Ma)v. S. h.*.rwl fo.S aSO^MM kron.
PeeVasalee v s^Efeta, Celovca, Trsta Ia Sarajeva.
Sprejema vloge n saJiSct in na tetoS rabi ter ft jB^L^^ .4 oiratnjc fi ist vasi po Bsta is |2 kO
Xnpnje In prodaji srefte in vrcdiostu papirje vseh vrst
po licvnea kun.
JsdajatelJ in odgoreroi nrsdaik Bssts Pastoslsstisav
LsstBiM im tisk »Ntrods* tktsrssi.
3302
HD
54