Leto VII, Štev. 75
Ljubljana, četrtek i. aprila T926
Poštnina pavšallrana.	Dena 2 Din
д 1жН«Ј« ob 4. «jrtwj. ta
Stane raeaečno Din «S —; u inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5Л. Telefon Ster. 7», ponoči tud' štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpramIStvo: Ljubljana, Prešernove
ulica St 54. — Telefon St. 36.
loseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št 49»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček. zaroda » Ljub-)апа št 11.84s - Praha čislo 78.180. Wien, Nr, 105.141.
Ljubljana. 31. marca.
Kakor zelo zrel sad pada kombinacija Pašič-Radič. Dolgo se je stari Pašič branil družbe s Stjepanom Radičem kakor da je instinktivno čutil, da mu od te strani grozi konec politične karijere. A končno je Pašič. mesto da nehvaležno kombinacijo prepusti drugemu, pristal ter se pri tem ogrešil vrhu tega proti jasni pogodbi z SDS.
0. Pašič je vstopil v koalicijo z Radičem z moralno havarijo, ki je nj mogel nikdar povsem preboleti. Znal je, da mu Radič pripravlja zasedo, kakor jo je on pripravljal Radiču. Pašič je očividno vzel v račun misel, da odločitev izzove pred glasovanjem za budžet. a je na pol pota izgubil pogum. Kajti tedaj je bil mnogo jačji nego danes, ko ima krona možnost, da 5. maja zaključi zasedanje Narodne skupščine in se skupščina event. otvori šele 20. oktobra, na to pa se more tudi razpustiti.
Radič je. to se vsekakor že danes more reči, s svojim «ultimatom» nespretno postopal. Afero Rade Pašič — Dragiša Stojadinovič je poznal «e prej. Ni mu torej bilo treba izgledati, kakor da se je nanjo spomnil šele včeraj zvečer po vrnitvi iz avdijence. Tudi glede odgoditve skupščine na 5. maj je jasno, da je za to vsaj par ut prej vedeL Vrhu tega pa je celo po proglasitvi lzkla glasovanja o budžetu imel še časa. ko je opozicija debatirala na predsednikov predlog ln stavljala svoj predlog, da se orijentira, ali glasuje HSS za odgoditev. Radič je imel samo reči g. Subotiču, da bo HSS glasovala z opozicijo. Da bi bil g. Subctič sam skrbel, da vlada znova razpravlja in sklepa o tej stvari.
Ta dejstva, da je Radič šele pozneje postal »energičen» za prava skupščine in za razčiščenje afere Rade — Dragiša, jako slabi moralnost Radičevega koraka; kajti jasno ie, da je moralno ogorčenje g. Radiča nastopilo vsaj par ur prepozno. Takim «ogorčenjem» pač nI pripisovati iskrenosti, tem mani. ker je Radič še do včeraj pri vsaki priliki povdarjal svojo solidarnost s Pašiičem.
G. Radič je v beograjskem turnirju sicer otvoril igro v pozi pravičnika, a otvoril jo je taktično slabo. Vrhu tega je celo stvar zasukal tako, da je izzval utis kakor da je prinesel svoje ogorčenje naravnost iz avdijence. To je v vsakem slučaju nekorektnost, ki se mora osvetiti. in tudi g. Radič bo kmalu videl, da je najslabša poteza izgledati kot orodje drugih.
Naravno je. da ves naš politični svet razmišlja, kaj bo do polomu vlade Pašič—Radiîé. Najbolj na dlani bi bila nova kombinacija RR, a brez Pašiča in s tem najbrž tudi brez Radiča. Ali za to je potrebna pritrditev enega in drugega. O. Ninčiič more dobiti mandat z velikimi pooblastili, a brez Pašičevega vsaj tihega pristanka je razkol radikalne stranke neizbežen. Ta razkol je hipoma toliko usodnejši, ker je tudi Pašičev protagonist g. Jovanovič težko ranjen. Gospod NinčiČ bi morai iskati pomoč pri vsaj dveh opozicijskih grupah, kar pa je velikanska obtežitev. ki predstavlja zelo močnega človeka v sedlu in krepko, zdravo stranko . . .
S skrbfo se mora povdarjati, da stoji "aša država Dred težkimi notranjimi Dolitičnimi potresi. Bodoči tedni ne bodo lahka preizkušnja za oolitično zrelost naših voditeljev.
Ultimatum bosanskih radikalov
Beograd, 31. marca r. Dasi so bosauski in vojvodinski radikali glasoval, kompaktno za proračun, vendar pa so se pričeli na novo upirati. Bosanski radikali so imeli dopoldne sejo v kabinetu m.nistra dr. Sr-skiča ter »o ob tej priliki pooblačili posl. Branka Stakiča, naj sestavi spomenico, v kateri predvsem zahtevajo, na.j se reši vprašanje kolonizacije v Bosni in Hercegovini, v kolikor pa bi ne bilo za dobrovol]-ce mesta v Bosni in Hercegovini, naj se naselijo v Vojvodini. Nadalje zahtevajo uredba, pj kateri naj vsak dcbrovoljec dobi 150 m3 s-avbnega lesa. Posl. Krsta Ma-rič je dobi! nalogo izdelati zakonski načrt o odprav; trošarine na rakijo. Nadalje pozivajo ministra financ in trgovine, naj vpK-vata na Narodno banko, da bo dajala bosanskim trgovcem cenene kredite. Bosanski radikali so na dopoldanski konferend izrazi! tudi svoie nezadovoljstvo nad delom radičevcev ter pozivaj o radikalske ministre, naj zavzamejo energično stališče napram radičevcem. Od ministra javnih de! zahtevajo šest milijonov kredita za zgraditev in popravo ces« v Bosni tn Hercegovini. Bosanski radikali so zlasti nezadovoljni s St. Radičem, ker Je v proračunu črtal postavko za vzdrževanje 11 oso. šol v Bosni. Bosanske ministre to državne pcdtajn&e pozivajo, naj uvedejo jačjo akcij o v smislu teh zahtev. Ako te zahtev* ne bodo izpolnjene do Б. maja, se bodo bosanski radikalni poslanci ponovno sestal ter sklepali o nadaljnjih korakih hi bodo, kakor zatrjujejo, pozvali ministre bi drž. pfdtajnlie Iz Bosne, naj denrfsljaoirajo.
Otvoritev krize režima RR
Radič postavil ultimatum ter sporočil Pašiču pogojno demisijo ministrov HSS. — Zahteva sklicanje skupščine za 8. april in razpravo o korupcijski aîeri R. Pašiča. — Pašič odklanja ultimat? — Avdijence ^ dvoru. — Razburjenje v Beogradu.
kdo je ta »bomo«, ali vsa vlada ali sa-
Beograd, 31. marca, p. Koalicija radikalov in radičevcev je z današnjim dnem stopila v težko krizo, k! more že jutri roditi fatalne posledice.
Še sinoči po svoji avdijenci je imel St. Radič posvetovanja z nekaterimi svojimi zaupnimi prijatelji, med njim] z g. Predavcem, podpredsednikom HSS, ki je bil prispel v Beograd. Danes dopoldne ob 9. so se zbrali v Radičevem kabinetu voditelji HSS k dolgi konferenci, na kateri je podal Radič obširno poročilo o položaju ter stavil predloge, ki so bili soglasno sprejeti. Radič je postavil 8 zahtev, ki se nanašajo na razna aktualna vprašanja ter se tičejo večji del osebnih vprašanj. Glavna zahteva pa je ta, da se mora odgoditev Narodne skupščine razveljaviti. Parlament naj se sestane takoj po praznikih 8. aprila ter naj med drugim razpravlja tudi o interpelacijah SDS ter ostale opozicije radi afere Rade Pašiča. Ker je interpelacija SDS naslovljena tudi na Pašiča, naj Pašič sam zavzame stališče napram svojemu sinu. Sklenjeno ie bilo, da se te zahteve kot ultimatum HSS izročijo Pašiču ter se zahteva odgovor do jutri. Istočasno so navzoči ministri HSS pooblastili Radiča, da v njihovem imenu izroči Pašiču njihovo demisijo, ako bi ultimatum ostal brezuspešen.
Min. predsednik Pašič, ki je sinoči pozno v noč in danes dopoldne konfe-riral z nekaterimi radikalskimi prvaki, je sklical za 11. uro sejo min. sveta. Seja se je pričela šele nekaj pred 12., ker so šele takrat prispeli radičevski ministri. Trajala je do 1. ure in je bila prekinjena s tem, da se nadaljuje ob 5. popoldne.
Po tej seji je prišel k Pašiču predsednik skupščine Marko Trifkovič. Vaš dopisnik ga je vprašal ali se more po poslovniku sprejeti zahteva radičevcev, da se parlament skliče meseca aprila, ko ie parlament sam odgodll svoje seje do S. maja. G. Triikovič je bil izredno nervozen, kakor ga novinarji dosedaj niso videli ter je odrekel vsak odgovor. Tudi po svoji konferenci s Pašičem ni hotel dati novinarjem nobenega obvestila. Ko je Pašič odhajal iz predsedništva, so ga obkolili novinarji in ga vprašali, kaj bo in kdaj bo imela sejo Narodna skupščina, nakar je Pašič odgovoril: «To lahko čitale na tabli Narodne skupščine.» S tem je naglasi!, da se to ne more iz-premeniti ter da vztraja pri svojem stališču.
Popoldne ob 16. ie odšel Pašič v dvor ter. je ostal v avdijenci do 17. Bliskovito se je po mestu raznesla vest, da ie podal ostavko vlade, kar ne odgovarja dejstvom. Pač pa je, kakor vse kaže, Pašič najavil kralju, da so izbruhnile velike težave v vladi ter mu razložil svoie stališče.
Ves popoldan so konferirali radičevski ministri. Ko je imela ob 17. pričeti ministrska seja, ni bilo nobenega radi-čevca. Radič sam ie odšel v žensko društvo, kjer ie imel predavanje o ženskem pravu. Sele proti 19. se je s svojimi ministri pojavil v predsedništvu vlade. Medtem so se bili radikalski ministri deloma že odstranili. Radič je odšel v kabinet g. Pašiča, kjer je ostal kakih 5 minut. Najavil mu je pogojno demisijo ministrov in državnih podtajnikov HSS, ponovil zahteve ultimata ter sporočil, da pričakuje do jutri ob 19. dopoldne definitivnega odgovora.
Takoj nato je Radič odšel v dvor, kjer je ostal do 20.
Po sVoji avdijenci je izjavil novinarjem:
*Jaz sem Njegovemu Veličanstvu kralju natanko razložil naše zah'eve glede nadaljevanja dela Narodne skupščine. Mi smatramo, da mora skupščina delati. Je toliko stvari, ka'ere je treba reš!(i, evo gospoda n. pr. pred skupščino se poleg drugega važnega materijala nahaja tudi trgovinska pogodba z Avstrijo, pravočasno predložena v pretres in je potrebno, da jo takoj sprejmemo, tem prej, ker debata o njej ne more trajati delj kakor en do dva dni. Na ta način se bo naš narod okoristil za kakih 100 milijonov dinarjev. Vzemite samo ta primer, gospoda, pa boste videli, koliko nam je potreben ta zakon. Naši konjerejci v Medjimurju in drugod radi tega, ker nimamo trgovinske pogodbe z Avstrijo, morajo klati žrebeta, ker jih ne morejo prodati in nimajo hrane zanje. To je strašno obupno stanje. Mi smo izročili g. Pašiču pismene predloge glede nadaljevanja dela Narodne skupščine. To ni gospoda ukinjenje, temveč učvrščavanje politike sporazuma. Državni interes je, da skupščina dela. Jaz sem to izročil g. Pašiča in jutri dopoldne ob 10. bomo dobili od Pašiča odgovor ali pristane aH ne na naše zahteve. Ako tega ne sprejme, bomo podali demisijo.«
Vaš dopisnik je vprašal g. Radiča,
mo ministri HSS. Radič je odgovoril:
»Samo mi. Ne vem, kaj potem nameravajo radikalni ministri storiti, to je njihova stvar. Mi hočemo, da parlament dela, ne sme se preprečiti, da parlament razpravlja o interpelacijah, ki se nahajajo pred njim. Parlament mora biti v položaju, da more sprejeti stvarno kritiko. Tu gre za tri interpelacije aktualnega političnega značaja, to ni samo gospodarski, temveč tudi parlamentarni interes. Jaz sem to razložil kralju tako, da kralj sedaj pozna situacijo.«
Pri odhodu iz predsedništva vlade je Radič izjavil novinarjem: »Mi trdno vztrajamo na svojem stališču, da mora parlament delati neprekinjeno od 8. aprila do 1. avgusta s kratkimi presledki po štiri do pet dni na pravoslavne, muslimanske in katoliške praznike.« Na vprašanje vašega dopisnika, v čem je težišče situacije, je Radič odgovoril: »V pristanku g. Pašiča na naše zahteve, ker mi pri njih trdno vztrajamo.« Novinarji so vprašali Radiča, ali je Pašič podal ostavko, nakar je odgovoril: »Ne vem, bom še videl.«
Pozno zvečer je bil poklican h kralju minister notranjih del Boža Maksimovič.
Med poslanci, ki se nahajajo že v Beogradu, vlada velika živahnost, radikali so silno razburjeni, z mrzlično napetostjo pričakuje politična javnost dogodke jutrišnjega dne.
Značilna izjava posl. dr. Janjiča
Beograd, 31. marca. p. Posl. dr. Janjič iz» javlja v «Politiki» z ozirom na vesti, da bo poklican v vlado, sledeče: G. Pašič uživa polno poverenje kluba in od kateregakoli člana kluba bo zahteval sodelovanje v vla. di, nikdo mu tega ne bo odbil. Vsi postai» ci radikalskega kluba s? danes tia strani g. Pašiča, ki Je danes brez rivola in brez ka» terega se dajo poTifične kombinacije težko zamisliti. Smatram, da jc pozneje edino mogoč kot naslednik Pašiča g Ninčič, ki ima vse politične tn državniške sposobnosti za eventualnega šefa stranke».
Politično in osebno ozadje krize
Vzroki Radičeve ofenzive proti ašiču. — rašičeva obramba in protinapad. — Danes odločrkr dan. — Mogoče so povsem nepredvidene posledice.
Novi proračun sankcioniran
Beograd, 31. marca. r. Finančni minister dr. Stojadinovič je popoldne v avdijenci predložil kralju v podpis zakonski predloy proračuna, ki bo jutri objavljen v «Služb. Novinah» ter stopi istočasno v veljavo.
Občinske voiicvc v Dalmaciji
Beograd, 31. marca. r. Notranji minister Boža Maksimovič jc izjavil, da se bodo ob« činske volitve v Dalmaciji vršile 16. maja na podlagi zakona, ki je v veljavi za Slo« venijo in je bil razširjen tudi na Dalmacijo.
Doumergue poseti našo kraljevsko dvojico
Pariz, 31. marca. d. V poučenih krogih govore, da namerava predsednik republike Doumergue v kratkem oficijelno posetitl Beograd in vrniti obisk jugoslovenske kra. Ijevsk e dvojice.
Nemčija in preustroj Sveta Zveze narodov
Berlin, 31. marca. s. Državni kabinet ee je na svoji današnji seji bavil s sklepom Zveze narodov, ki ga je bil nedavno pred» ložil generalni tajnik Zveze nemški vladi in ki vabi Nemčijo, naj se udeleži posvetom vanj komisije, ki bo v kratkem proučevala vprašanje sestave Sveta, števila njegovih članov in postopanja pri njegovi volitvi. Na tej seji državnega kabineta sc je poka» zalo soglasno mišljenje, naj bi Nemčija so« delovala pri nadaljnih razpravah o teh pred metih. Sklepi o stvarnih podrobnostih so sc odgodili za prihodnjo sejo.
Novi indijski podkralj
London, 3!. marca p. Indijski podkralj lord Reed ng zapušča Indijo, ker poteče dne 3. aprila njegova služba. Njegov naslednik je lord Airvvin.
»Črni рарег« pcsetil nadškofa Šariča
Rim, 31. marca p. Sarajevskega nadškofa dr. Sariča, ki se sedaj mudi v Rtou, je posetll general Jezuitskega reda na njegovem stanovanju. Ta poset spravljajo poučeni krogi v zvezo z vprašanjem zavoda sv. Jeronima. Da upoštevajo cerkveni kro-gS nadšSoofa dr. Šariča, se vidi iz tega, da ga je pos er.il tako visok cerkveni dostojanstvenik L-ot Je jezuitski general, ki ga splošno Imenujejo tudi »črnega papeža*.
Prva potniška letalska proga v Italiji
Trst, 31. marca. s. Danes je bila otvorje» na redna poštna in potniška letalska pro» ga Trst»Benetke*MiIan«Turin. Vožnje po vsej progi traja 4 in jx>l ure. To je prva ita. lijanska potniška letalska proga.
Beograd, 30. marca p. Izjava, ki jo je dal g. Radič po svoji snočni avdijenci dopisniku »Jutra«, je vzbudila v vseh političnih krogih ogromno senzacijo. Ugotovljeno je, da je g. Radič včeraj pred glasovanjem o budžetu napram skupščinskemu podpredsedniku Subotiču sicer izrazil nekatere pomisleke proti odgoditvi Narodne skupščine do 5. maja, a je potem po konferenci z radikalskimi ministri na to odgoditev pristal ter so zanjo glasovali vsi radičevski poslanci. Preokret v Radičevem nazrranju je nastal torej tekom popoldneva odnosno večera in se navadno živahno komentirajo razlogi in vzroki te spremembe, ki ima svojo ost naravnost naperjeno proti Pašiču. s katerim se je Radič do včeraj stalno in opetovano še s posebnim pov-darkom solidariziral.
Že davi se je pokazalo, da je Radi* čeva izjava kar najdalekosežnejšega pomena. Ona odkriva najintimnejše intrige v vladi, ki grozijo imeti usodne, da katastrofalne posledice za današiji režim. Rad!č se je naenkrat oo.iavi! kot zaveznik Pašičevih nasprotnikov in se je pridružil onim, ki smatrajo, d?» je napočil odločilni trenutek, da se Pašiča zruši
Kakor se sedaj vidi, je bila cela akcija skrbno pripravliena in so jo znali do zadnjega prav dobro prikrivati Pašiču. Ali še preden je prišlo do odločilnih korakov, je bil Pašič obveščen. V političnih krogih se zatrjuje, da je to uslugo storil Pašiču posl. dr. Voja Janjič. ki je zadnje čase pripadal .Tovanovičevi skupini. Dr. Janjič je snoči obiskal Pašiča in gotovi politični krogi trdijo, da ga je podrobno obvestil o intrigah, ki se snujejo proti njemu tako, da je imel Pašič še časa pre" iti v protinapad, ki se sedai razvija.
Ofenziva proti Pašiču ima nesporno dva močna trumfa: zahtevo, da naj skupščina dela in pa knritpcij.sko afero
Po „razmatteotenju" Italije ...
Nočna seja velikega fašistovskega sveta. — Fašistovska reforma senata. — O volitvah v parlament se še dolgo ne bo govorilo ... — Novi fašistovski direktorij. — Soobtoženec v Matte-ottijevem procesu glavni upravni tajnik! — Tudi filozofija se
mora pofašistiti!
Rim, 31. marca. o. Snoči ob 22. se je pod nika. Ministrski predsednik Mussolini bo
Rade Pašiča, ki se je ne sme potlačiti, ima pa slabo točko, da morda podcenjuje Pašičevo pozicijo v radikalski stranki.
V toku današnjega dne je situacija dozorela do kritične točke. Radič je postavil ultimativne zahteve, podprl jih s formalno ponudbo dem'sije radi-čevskih ministrov ter je odrezal nasprotniku pot zavlačevanja s tem, da mu je postavil rok do jutri ob 10. dopoldne.
Izven spora je, da je s tem otverje-na kriza vlade. Kdo bo zmagovalec, o tem so mišljenja zelo različna in ni izključeno, da se dogodki razvijejo po vsem drugače nego pričakujejo i eni i drugi. Izjave g. Radiča so nocoj jako optimistične, a nič manj optimistično ne govorijo pašičevci, ki zatrjujejo, da je Pašič absoluten gospodar situacije v radikalskem klubu.
Zelo ugleden radikal, član vlade, je izjavil vašemu dopisniku: Ako St. Radič ostane pri svojih zahtevah, tudi mi ostanemo pri svojih, oa naj on izvaja konsek vence.
Zanimivo je, da se še nič ne vidi. kaj bi moglo slediti današnjemu režima. Vsekakor je sigurna stvar, da nobene vlade ne more sestaviti Ljuba Jovanovič, in da je njegov položaj v klubu, danes slabši, kakor sploh kdaj. Nocoj se je mnogo govorilo o verziji, ki smo jo že opetovano zabeležili, da bi mogel mandat za sestavo vlade biti poverjen dr. Ninčiču. Pašičevci pa trdijo, da dr. Ninčič ne bo smel ničesar storiti brez Pašiča Opazilo se je, da je dr. Janjič nocoj večkrat bil pri Pašiču in pri dr. Ninčiču. Ako zmaga Pašič, kar pašičevci verujejo, naglaša.io, da bo Pašič »šel do kraja i. Pašič igra igro za volilni mandat. Seveda kroži že danes nebroj verzij in kombinacij, ki pa so zaenkrat samo ugibanja. Jutri se bo videio morda jasneje.
predsedstvom Mussolinija sestal veliki fašistovski svet. Na prvem mestu dnevnega reda je bilo vprašanje reforme senata. Pri tem vprašanju je podal obširno ротосАо pravosodni minister Rooco.
Veliki fašistovski svet je sklenil, da ostane število senatorjev kakor doslej neomejeno. Senatorji se bodo delili v dve kategoriji v dosmrtne in začasne člane. Dosmrtne čl a ne senata bo imenoval kralj, začasne člane Pa bodo predlagali fašistovski sindikati ter jih bo potrdil kralj. Začasni senatorji morajo biti stari najmanj 40 let. Njihovi mandati bodo trajali devet let. Delavski sindikati bodo predlagali v senat toliko članov, kolikor jih predlagajo sindikati delodajalcev
Nato ie fašistovski svet razpravljal o gospodarskem In sindikalnem položaju. Ugodil prošnji fašist, zveze bančnih uradnikov da se ji dovoli lastili zastopnik v iašl-stovskem svetu. Mussolini je predložil svetu v odobritev resolucijo, ki obsoja vse one fašistovske poslance, ki propagirajo med ljudstvom, da se čimprej" razpišejo dr-žavnozborske volitve. Demisija Farinacoi-ia je bila sprejeta.
Za nove člane strankinega direktorija je fašistovski svet Imenoval kot glavnega strankinega tajnika Avgusta Turatlja, za podtajnike pa LeandTa Arplnatija, Alessan-dra Mechorrija, Renata Rizzija, Achilla Sta race. Za člane direktorija so bili imenovani Gerardo, Bonneli, Lare Magnott, Alberto Blanc in Maurlzio Maraviglia. Giovanni MarineJli. ki je bil v Matteottijevem procesu radi pomanjkanja dokazov oproščen, je bil imenovan za glavnega upravnega tal-
-SS-
ustaličil nov direktorij vpričo vseh glavnih fašistovskfli tajnikov Italije dne 7. aprila.
Mussolini je včeraj izjavil nekaterim poslancem glede parlamentarnih volitev nastopno: Ne razpišem volitev. O volitvah se še dolgo ne bo govorilo. Sedanje zakonodaj no zasedanje mora mnretl naravne smrti.
Rim, 31. marca. k. V razgovoru s poročevalcem lista »L* Impero« je poudarjal no vi generalni tajnik fašistovske stranke Tu-rati, da načelo nepopustljivosti do drugih strank še ni premagano, vendar pa ne stoji več v ospredju. Fašizem mora, kakor je izjavil Mussolini, biti nepopustljiv v prvi vrsti proti samemu sebi.
Milan, 31. татса. o. Dopoldne se ie v palači pravoslavne fakultete nadaljeval kon gres italijanskih filozofov. Profesor floren-tinske univerze De Starlo je predaval o pro blenru kulture tn svobode.
Proti njegovim Izvajanjem je nastopil fašist C ari mi, profesor prsanske univerze in jim podtaknil politično tendenco, radi česar je prišlo dfo burnih incidentov med zborovale!. Mestni župan, senator Mangi-agalli, ki je hkrati rektor milanske univerze, je radi tega dogodka poslal predsedniku kongresa MarttnelHju pismo, v katerem zahteva, da se takoj uldne nadalnje zborovanje na vseučilfških tleh. Kongres se Je nato po burnih protestih proti te) odredbi rektorja Mangtagalliia razšel.
Rim, 31. marca. o. Naučni minister Fede-le je poslal senatorju Mangiagalllju v Mila nu tole brzojavko: »Iskreno Vam čestitam, da ste na kongresu filozofov v Milanu poučili zbor oval ce, da se v Italiji re sme izrabljati znanost proti fašistovski vladi.«
Pogreb sestre pokojnega papeža Pija X.
e pi
., Ai
Rim, 31. marca. 1. Pred kratkim je stala sestra pokojnega papeža Pija X., Sarto, stara 76 let, operacijo, ki pa je imela za posledico komplikacije, ki so v ponde* Ijek povzročile njeno smrt. Ker je vedela, da se ji bliža zadnja ura, je poklicala k se« bi najbližje sorodnike, med njimi sestro in dva pravnuka, ter starega hišnega prijatelja msgr. Bressana, ki je bil evojčas tajnik nje* nega brata, ko je bil le«ta še kardinal in beneški patriarh. Pokojnice je bila ves čas pri svojem bratu in se je po njegovi smrti nastanila v bliiini cerkve sv. Petra, v pred« meetju Borgo, kjer je živela zelo skromno. Msgr. Bressan je oeebno sporočil papežu Pi» ju XI. smrt Ane Sarto, ki je sorodnikom takoj poročil svoje sožalje. Isto so storili tudi ministrski predsednik Mussolini in dru gj cerkveni in državni dostojanstveniki.
Pogreb ie bfl danes dopoldne ob velikan» sij udeležbi. Udeležili so se ga tudi števil» ai kardinali, prelati in drugi dostojanstve. HkL zastopniki vlade in mesta Rima ter
drugi. V cerkvi S. Spirito je imel msgr. Bressan mašo»zadušnico, nakar so truplo prepeljali na kolodvor. Minister Ciano je dal poseben vagon na razpolago, v katerem prepeljejo pokojnico z brzim vlakom v Riesse, kjer jo jx>lože v rodbinsko grobnico.
Velik vihar v Teksasu
Berlin, 31. marca. k. Kakor poroča «Acht« Uhr.Blatt» iz Houstona (Teksas), so veliki viharji napravili v Teksasu neprecenljivo škodo. Porušenih je 82 mlinov in približno 400 petrolejskih stolpov. Doslej je znano, da sta mrtvi dve osebi. Skoda znaša približa no milijon dolarjev.
Kratka krila v Grčiji zopet dovoljenal
Berlin, 31. marca. s. Kakor poročajo listi iz Aten, se je objavila policijska odredb», po kateri se razveljavlja dekret ministrske, ga predsednika Pangalosa, da je ženskam prepovedano nositi kratka krils
Interpelacija kluba SDS radi učiteljskih perse-kucij na Hrvatskem
Beograd, 31. marca. p. Samostojni demokratski klub j« danes predložil narodni skup ščini obširno interpelacijo na prosvetnega ministra Radiča zaradi preganjanja učkell-stva na Hrvatskem. Interpelacija pravi med drugim>:
Ustava določa, da ie naloga šol vzgajati mladino moralno in razvijati v njej državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpljivosti. Sedanji prosvetni minister se tega nikakor ne drži, temveč sistematično dela na plemenskem razedinje-nju in proglaša načelo, da morajo biti prt nas šole plemenske. V svrho tega razedi-njenja le začel minister prosvete strahovito preganjat! učitelje, zastopnike in nosilce narodnega m državnega edinstva v šoli in med prebivalstvom, hkrati pa tudi razganja in ubija njihovo prosvetno organizacijo, oko li katere so se bratski zbrali brez plemenske ali verske razlike. Prosvetni rr.tmster kot aktivni član vlade podpira in celo sodeluje pri plemenskih prosvetnih organizacijah učiteljev. Sokola itd Z delovanjem sedanjega prosvetnega ministra se ogrožava državljanska zavest nove mlade generacije. Smisel njegove prosvetne politike je, da s separatizmom zastrupi tudi mlade duše naše omladine in tako ogrožava našo narodno bodočnost, ki je odvisna od našega narodnega duhovnega spajanja in ujedinje-nja.
Na podlagi uradnih podatkov in poročil preganjanih šolskih nadzornikov in učiteljev ljudskih šol smo ugotovili, da je minister prosvete tekom treh mesecev sredi šolskega leta upokojil, odstavil ali premestil 28 šolskih nad-zornlkov ln 625 učiteljev. Razen gotovega dela šolnikov, ki so bili premeščeni na lastno prošnjo, gre po ogromni večini za člane Udruženja jugoslovenskih učiteljev, večinoma za ugledne narodne delavce, člane Jugoslovenskega Sokola, dobro voljce, protiavstrljske veleizdajalce in bor-oe za ustvaritev In ohranitev naše narodne države. Tako delovanje prosvetnega ministra moramo označiti v prvi vrsti kot destruktivno za ljudsko prosveto, razen tega
znači razmetavanje državnega denarja, ker gredo milijoni za upokojitve, premeščanja Itd. Ministrovo delovanje pa je tudi maščevalna strankarsko separatistična gonja pro ti narodno zavednim ljudem.
Prosvetni minister se pri preganjanju učiteljev tudi ne drži zakonitih določb, kakor da zanj ne veljajo. Z navadno brzojavko razrešava nadzornike in učitelje, jih s uspe« dira od službe m tako pušča čakati po cele mesece na nižja mesta premešča ukazne uradnike ' tudi brez kraljevega ukaza, uradnike višjih skupin kratkomalo preimenuje v nižje skupine. Tako postopanje Je v resnici brez primere v civiliziranem svetu. Postavlja se v nasprotstvo s pravnim redom v naši državi. Kaj takega je mogoče samo še v boljševtški Rusiji. In kaj takega počenja kraljevski minister z vednostjo in odobravanjem cele kraljevske vlade, ki je zato v potal meri odgovorna. To njeno odgovornost s tem Izrečno naglašamo.
Interpelacija navaja poedine konkretne primere, ki dokazujejo destruktivno delovanje prosvetnega ministra ter našteva veliko število slučalev In imen preganjan-cev, ki se z nezakonitostjo gmotno uničujejo.
Na mesta teh šolnikov se postavljajo najbolj znani separatistični strankarl, zajed-ničarji, republikanci, radičevci, ki so se že Izza prevrata odlikovali s sabotlraniem naše narodne države in vzgajajo mladino v protidržavnem in protldfnastičnem duhu ta ki so biti za časa Avstrije privilegirani zaradi raznih zaslug, ki so jih napravili Avstriji !n njeni dinastiji. Interpelacija navaja več takih primerov.
Interpelacija vprašuje končno prosvetnega ministra, kako opravičuje preganjanja učiteljstva, zvestega kralju in domovini, kako opravičuje svoje protiustavno tn proti zakonito maščevalno postopanje, H gre za uničenjem prosvetnih delavcev In sploh Hud ske prosvete in kako spravlja v sklad svoje dolžnosti kot ustavni minister z boljševiški-m| destruktivnimi metodami, ki jih pozna le še boljševlška Rusija.
-S33-
Obnovitev boja D Stojadinoviča proti R, Pašiču
Beograd, 31. marca. p. V današnji «Po. litffcl» odgovarja Dragiša Stojadinovič radikalnemu organu «Samoupravi», ki ga Je napadla radi tega, ker Je celo zadevo Iznese! v Javnost. V b rojem članku trdi, da Je o vseh protizakonitih dejanjih obvestil pravoCasno pristojna oblast va, toda ker nI v®e nič pomagalo, je pričel z obtožbami In fcarapanjo v Javnosti.
Kakor hitro sem izvedel, da Rade PaSi6 Je sedem let ne plača državi nobenih davkov, eem se o tem obrnil za informacije na davčn< итаЛ, da bi mogel napraviti primerne korake. Davčni urad pa ml Je od. govoril, da R. Pašič ne dolguje nobenih davkov. Se Istega dne sem podal davčnemu uradu prijavo dohodkov, katere Je R. PašIČ na sodnljl sam priznal ln za katere eem izvedel, da Jih je prejel kot nagrado za svoja posredovanja, šele čez tr| dni nato ee Je R. Pašič, о«1тИпо od kakega uradnika obveščen o moji prijavi, pojavil pri da/včnecm uradu in podal svojo prijavo. In davčna oblast je na osnovi te prijave oprostila R. Pašiča vsake kazni, dasl sedem let ni plačal davka in dasl je oško. doval državo za 30.000.000 dinarjev.
Poleg tega mi je davčna olblast zabra-nfla vsak vpogled v zadevne dokumente, češ, da je zadeva uradna tajnost. Poleg vsega pa R. Pa^ič še do danes n1 prijavil trgovski zbornici noben figa obrta, vsled česar po zakonu nima nobene pravice do kakršnegaikoll posredovanja.
«Samouprava» bo sama lahko presodila, ali obstoji režim R. Pašl5, ako premisli njegovo postopanje v zadevi rešenja ministrskega sveta o izplačilu 150.000.000 Din dr-žavnega dolga češkoslovaški tovarni A D. za popravljanje vogonov v Adamovu in o akta predsedništva vlade, s pomočjo kate. rega je prišel R. Pašič flo državnega čeka. glasečega se na 630.000 Din državnega denarja.
če se bo vse to hladno presodilo, potem odgovornost ns bo padla name. temveč na odličnejše osebnosti radikalne stranke, med katerimi zavzema vMno mesto predsednik radikalnega kluba žlvkovič. M R. PašWa brani in postaja s tem soodgovoren za njegova dejanja.
Napačno je. Izjavlja Stojadinovič, če «Samouprava» pravi, da nai čakam odločitve sodišča. Saj me Rade Pašič nI tožil niti radi ene mojih trditev, ki rem jih navedel v obtožbi. Sodišče o vseh teh pnellh tolfko časa ne more odločevati, dokler me R. Prišlč ne toži.
Citiral sem fakta, nadaljuje Sto1ad1novič tn objavil sem gotove državne dokumente, katere bi morala državna oblasrtva takoj dem an tirati, če niso resnični. To bi R. Pa. šiču pomagalo mnogo bolj, kot pa. da me to«.
,Iaz sem osebno, kot je razvidno tz obtožbe, obvestil predsednika vlade N. Pa. Hča o vsem nepravilnem postopanju njegovega stfna Kakor hitro sem Izvedel za nepravilno Izplačilo državnega čeka. glase-čega na 630.000 Din, sem napravil vse ko rr-ke. da zavarujem državni interes. Toda to nI ničesar pomagalo, ker oni. ki bi mo rali čuvati drïavnl Interes, so ga Izdali R3di te afere je goep. DavMovIČ kot pred. sednfk vlade tožil R. Pašiča. toda kal po ma-ca. ko nI bilo ne sodišča, ne zakona. Sodišče Je po enem letu kratkomalo vrnilo vse akte na zahtevo kabineta nvtnIstrskega predeedntka tetemu «v nadaljno postopanje. Ono Je leto dni držalo alkte pri sehi, potem pa Jih vrnilo očetu obtoženca!
Obs+oJI pri sodišču od R. PaStea podpisano priznanje, da Je prejel od Slavenske banke 4.000 000 Dfn nagrade za ueftige Trboveljski premosokopnl družbi To eo pred &od:ščem potrdili tudi ravnatelj Slaveoeke banke, kakor tudi pooblaščenec banke ta banka'sama. Naj ee preišče, kaj da »o pod. vzela pristojna oblastva, da se preprečijo ti nezakoniti poell.
Darujte za sokolski Tabor!
Politična premišljenja
(Dopis z dežele.)
Huda nam prede vsem skupaj. Mi demokratje smo od nekdaj bolj občutljivi in krepko se branimo proti davčnim krivicam. Zdaj pa celo klerikalni kmet začenja čutiti. In celo močno. Na vse strani se huduje in pritožuje.
Klerikalni vodje ga na vso moč tolažijo. A nič jim ne gre izpod rok. Enkrat so «krivi» Srbi. jutri dr. Žerjav. Samo da kmet ne bi zapazil, da se more on držati le onih. ki iih je volil. SLS ima od leta 1919. v rokah skoro vse do-slanske mandate in težko je kmetu reči, da so ti klerikalski poslanci dobro delali Danes začenja tudi klerikalski kmet uvidevati, da je slabim zdravnikom poveril svoje bolečine.
Kmetje maiejo z glavami in razmišljajo. kaj bi. Demokrati so jim naslikani, kakor pravi antikrist, vendar kmet čuti. da demokrati pošteno mislijo. Samo boji se še stopiti v ospredje, da duhovni ne uničijo.
Nekateri priporočajo bivšim klerikalcem vstop v radičevsko stranko. Zares so nekateri nekaj časa mislili na to, a 10 mesecev vlade Radiča ie prineslo strašno razočaranje. Prodal ie republiko. a pomnožil ie davke in tako zavozil. da je kmet najbolj zašel pod kolesa. Uprav z dežja pod kap so prišli tisti, ki so se hoteli odločiti za Radiča. Dobro ie povedal k. Žerjav, da Radiču dati Slovenijo in naše gospodarstvo v roke se pravi mačku zaupati — klobaso!
Kmet je zelo obupan in je mnogokje izgubil veselje do dela. Treba ga dvigniti. da še ni vseh dni konec. Res je. da leži. kakor si je postlal Postlal je namreč Slov ljudski stranki, sebe in svoje uboge kosti oa vrgel na trda tla. Čas je.
požene nezvesto in nepošteno svetovalko SLS. Dosti je hujskanja in sovraštva. Srbi. Hrvati. Slovenci, vsi stanovi morajo skup. da rešijo skupni dom.
Politične beležke
Boli in skeli jih!
»Slovenec* je nezad voljen z zborovanjem delegatov samost jne delavske strokovne Unije in Narodno-socijalne strokovne zveze. In prav ima. 2 njim se pr.če-nja nova era strok.vnega gibanja n-irod-nega delavstva, ki je, do sedaj razb to na nebroj strank in stranč.č, brezupno čakalo na uresničenje svojih uiprav čenih zahtev. Sedaj se je napredno delavstvo združilo k enomemu vodstvu vseh str .kovnih akcij, ker je prišlo do spoznanja, da »sloga jači, nesloga tlači«. Da pa vidi združeno napredno socijalno delavstvo svojega glavnega sovražnika v Marxovem in erna-cijonaliizmu n krščanskem socijalizmu, v tein je »Slovenec« zgrešil. Ne s vražnka, temveč nepotrebno trošenje delovne energije pri nas vidi napredno delavstvo v in-ternacijonalizmu in krščanskem socijalizmu. Surovo nasilje, katerega zagovarja Marx in materijaHsnično gledanje na svetovni raovoj še nI nikdar nicomur prineslo trajnih koristi. Da pa krščanskega socijaliama naše delavstvo ne smatra za resno, tega m« menda niti »Slovenec« resnično ne zameri. Da se je napredno delavstvo združilo, to klerikalce bol«, ta skeli jih, da so se združili na narodni napredno-socijalnl osnovi. Oni, ki se morajo pokoravaj Rimu, bi tudi okrog sebe najraje videli samo hlapce Rima. Toda slovensko delavstvo se je zavedati, da zabteva hlaeobit dt-
žave in delavskega stanu usmeritev strokovnega dela na rešitev naših domačih perečih vprašanj hreiz oizira na rdečo ln črno touernacijonalo.
Omalovaževanje duhovščine
»Domoljub« piše: »Svoj čas So libéral» Žerjavov e stranke, ko so bili še v vladi, dosegli, da župniki, ki Imajo manj ko 200 hiš v župniji ne dobijo noben.h dragmjsk.h doklad, to se pravi: nobene plače. S tem so Jutrovci in Domovmarji, ki naravnost strastno sovražijo vero in cerkev, hoteli uničit» male župnije, da bi potem lažje, ko ne bi bilo duhovnika, sejali v njih seme brezverstva ne nenravnosti.« Pred vsem konstaùramo, da se Je ravno samostojno demokratki klub svoječasno potegoval za zvišanje dragin jskih dekla d dufajvščinj tn da je določbo o župnijah z 200 doroovi vstavil v tozadevno odredbo tedanji radikalni minister ver na svojo roko, kar je tudi pozneje priznal v skupščni. Kar se pa tiče klerikalne irditve, da so sam. demokrati hoteli uničiti male župnije, ker bi brez draginjsikih doklad ne dobile duhovnika, pa je omalovaževanje duhovniškega poklica. Kako more »Domoljub« trditi, da bi male župnije ostale brez duhovnika, ako bi ne dobiva! dragintjske doklade, ali je obramba sv. katolške vere pred sam. demokratskim bTezversnvom in nenravnostjo odvisna samo od draginjsloh dokJad? Kristus je oznanjal pravo vero brez dravinjskih doklad, »Domoljub« pa prisoja slovenski duhovščini, da bi tega ne delala. To je res slabo mnenje škofovega tednika o slovenskih duhovnikih!
Katehetske plače
Prosvetni ministeT St. Radič je v proračunskih amandmajih vstavil določbo, da se kateheKom na ljudskih šolah ne izplačujejo odslej naprej nobene nagrade več. To je storil St. Radič, ki so mu z veliko vnemo pomagali na konja predvsem naši klerikalci, njegovi bivši zavezniki. Klerikalna politika je bila torej tako uspešna, da je celo duhovnikom, ki so bili doslej najmočnejša opora klerikalne stranke, odjedla posebne honorarje za poučevanje verouka v ljudskih šolah. Tega Sv. Pribičevič ni storil, pa so vendar klerikalci vprizorili divjo gonjo proti njemu v družbi 9i. Radiča, češ da je brezverec, da preganja katoliško cerkev in bog ve kaj še vse. Ni čudno, če danes zapuščajo klerikalno stranko tudi duhovniki:.
Začetek finančne debate v francoski zbornici
Herriot priporoča sprejem vladnih predlogov. — Komunistične demonstracije v parlamentu. — Zboljšan položaj za vlado. — Interpelacija o krvavih nedeljskih dogodkih.
n, Pariz,"31. marca.
Finančna debata, ki se je pričela včeraj popoldne v francoski poslanski zbornici. je ena najpomembnejših, kar jih je kdai slišala burbonska palača. Že šestkrat so se morali finančni predlogi iz-premeniti in najznamenitejše finančne glave kot Caillaux. Loucheur. Bonnet, so padle spričo skoro neizvedljivih sanacijskih poizkusov. Trenutno se zdi. da bo gibčni, korektni in simpatični Raoul Péret, ki šteje mnogo prijateljev, a nič osebnih nasprotnikov, imel več sreče kot njegov prednik, trmasti Paul Doumer.
Med strankami ie zavladala nekaka utrujenost. Dobro nado daje dejstvo, da se je voditelj socialističnih radikalov Herriot izrekel na frakcijski seji svoje stranke odločno za vladni finančni predlog. Upajo, da bo njegova avtoriteta prinesla vladi do 120 socialistično radikalnih glasov. Socijalisti niso napravili še nobenega sklepa. Smatra se. da bodo predvsem zahtevali spremembo državljanske takse v tem smislu, da od finančnega ministra predlagani davek zgubi značaj osebnega davka in se prilagodi sočijalističnim načelom. Zato naj se zviša najvišja taksa od 1000 na 18.000 frankov letno Socijalisti še, vedno odklanjajo zvišanje davka na poslovni promet. En del socijalistov je zato, da se stranka zdrži glasovanja, drugi pa nameravajo nastopiti proti vladi. Desnica ie za vlado nesigurna. vendar je upati, da se bo del poslancev absti-niral. medtem ko bodo nekateri celo glasovali za vlado. Toda presenečenja nikakor niso izključena.
Na včerajšnji seji ie govoril za poslancem Loucheurjeve skupine de Chappedelaineom. ki ie priporočal sprejem kompromisnega predloga, finančni minister Péret. Ta ie branil svoj načrt in je izjavil, da bi sleherno novo odlašanje izzvalo krizo, za katero ne bi mogla nobena viada prevzeti odgovornosti. Zvišanie davka na poslovni promet bo najmanj obremenilo trgovce in industrijce. Minister odklanja razne iz-preminjevalne predloge, ki so bili stavljeni v finančnem odboru in toplo poziva zbornico, naj ne razočara vlade.
Nato se ie večina prijavljenih govornikov odrekla besedi, nakar se ie pričela špecijalna debata o posameznih davkih. V tem trenutku sta prišla oba novoizvoljena komunistična ooslanra v zbornico. Komunisti so jima priredili burne ovaciie in so peli internacijonalo. Herriot je prekinil sejo Po zopetni otvoritvi je priredila desnica ostre pro-tidemonstraeiie. Žvižg in ropot ie bil tolik, da predsednik Herriot ni mogel govoriti. Nervoznost v zbornici je s tem incidentom zopet dosegla višek. Končno ie zbornica odgodila nadaljevanje finančne debate na drugi dan. na kar ie prišla na vrsto interpelacija predsednika «patriotske mladine» poslanca Taitingeria o krvavih nedeliskih dogodkih. Poslanec je vprašal notranjega ministra, kai misli ukreniti, da se sličnl dogodki ne ponove in da se kaznuje oni oolicist, ld je ubil s pendrekom mla-
Pravijo, da podgane zapuščajo ladjo, kadar se potaplja. Kadar je klerikalna bisaga prazna takrat tudi najbolj vneti klerikalci ne smanrajo za potrebno, da bi branili sv. vero v edino zve!čavtt klerikalni stranki. Kar Je klerikalna stranka sedala, to tudi ianje.
Klerikalci in Turki
»Slovenec« pravi, da so se Trnki posluževati! napram kristjanom političnih metod, kt so zelo slične metodam slovenskih svo-bodomislecev. »Slovenca seveda nič ne ovira, da se je klerikalna stranka vezala in se še veže kljub vsem svojim krščanskim etičnim in moralnim načelom v uporabljanju političnih metod z musliman. Seveda klerikalna morala je vedno »krščanska«, kadar upa na kakšen dobiček, pa naj ga potem dajo tudi — »Turki«.
S. Watson o Jugoslovenskem odboru
S. Watson o Jugoslovanskem odboru.
Gospod urednik, prosil b: Vas, da sprejmete v Vašem cenj. ltetsu sledeče vrste, ki so v zvezi z Vaéim referatom o »Novi Evropi« In članku Sea-ton Waïasona o Ju«f slovanskem odboru, priobčenem v »Jutru« od 19. marca 1926.
Referat trdi, da Seaton Watson »očita ostalim članom odbora, da so bili negblji-vi i neokretni v številnih slučajih, ko bi lahko izkoristili položaj v dobrob t naroda.« Moram priznati, da nisem našel ta očitek v članku Seaton Watsona. Tak očitek bi bil predvsem glede slovenskih članov odbora ravno od srrani Seatona Watsona povsem neosnovan, kajti nikdo ni bo!j oviral delo slovenskih članov v Londonu kot Seaton Watson sam. Ako bi šlo po volji tega Škota, nikdar ne bi kak Slovenec ob času svetovne vojne bil prestopil prag Foreign officea.
Angleži niso nikdar zasledovali s posebnim navdušenjem delo Slovencev v odboru Zgodovina bo v tem oziru edina pravična in obleci!vna. Pa kadar se pojavlja očitek o negibljivoet! in nedelavnosti, moram očitek odvračati z največjo ener-gf)>o.
Beograd, 36. marca 1926.
Vam udani
BogumH Vošnjak
cpoincimočeni minister s. r.
dega člana «patrijotske mladine».
Mesto Brianda. ki vodi začasno posle notranjega ministra med bolezenskim dopustom Malvyjevim, je odgovoril pravosodni minister Laval, da se je uvedla preiskava. Če se izkaže, da je policist ubil mladeniča, bo krivec primerno kaznovan. Incident je s tem poravnan.
Pariz, 31. marca. s. Zbornica je sprejela progresivni meščanski davek.
Socijalistična stranka je sklenila, da se bo vzdržala glasovanja v vseh primerih, ako bi vlada stavila vprašanje zaupnice. Isto stališče bo zavzela v vprašanju poslovnega davka.
. i
Težave v poljski vladi
Koalicijska vlada na Poljskem se nahaja v zelo kočljivem položaju. Bilo je na tem, da izbruhne ministrska kriza že takoj, vendar se je odložila čez velikonočne praznike, toda vzroki se niso odpravili in zelo mogoče je, da izbruhne tekom prihodnjega meseca.
Kritični stresljaji so se pojavili takoj, ko se je vrnil ministrski predsednik iz Ženeve. Njegova vnanja politika pred Zvezo narodov je našla soglasno priznanje od strani vladne koalicije, diference pa so se pojavile v vprašanjih finančnega in sploh gospodarskega področja in glede notranje politike. Nesoglasje z vladno smerjo prihaja iz tabora socijalnodemokratske stranke, ki tvori del vladne koalicije. Socijalistična stranka ie postavila pred ostale vladne stranke svoje zahteve z izjavo, da je od njih izpolnitve odvisno, ali ostanejo socijalisti v vladi ali ne. Socijalnodemokratske zahteve se tičejo n. pr. uradniških plač: zahtevajo, da se višina plač uredi po premakljivem indeksu, v skladu z gibanjem valute in cen. čemur pa se protivi finančni minister v bojazni, da bi bilo to opasno za stabilizacijo državnih financ. Dalje zahtevajo socijalisti. da se za vsako ceno uvede ravnovesje v budžetu. — Poljska izkazuje namreč zelo neugodno finančno stanje: leta 1925. je bilo pri vsoti 1975 milijonov zlotov celokupnih izdatkov 314 milijonov zlotov deficita. Za leto 1926. oa je po izjavi finančnega ministra pričakovati še večji primanjkljaj; v mesecu januarju in februarju znaša deficit 42 milijonov, a za april se pričakuje deficit 28 milijonov zlotov. Socijalni demokrati zahtevajo, da se dohodki zvišajo z zvišanjem davka na premoženje imo-vitejših slojev, s povišanjem dohodkov iz špirituoznega monopola, ne pa z odpuščanjem uradništva. dalje da se izdatki zmanjšajo z reformami v vojski, osobito pa z skrajšanjem vojaške službene dobe. dalie s primernimi reformami v upravnem aparatu, odpravi korupcije itd. Osobito ostro so socijalisti postavili zahtevo oo reaktivaciii maršala Pilsudskega. ki ima naravnost ul-timativen značaj.
Ministrski svet se je pečal s temi za-"îfvami. a ni prišel do definitlvnega zaključka. Za enkrat se ie dosegel začasni kompromis, da se vladi votira začasni proračun za mesec april, ministrski svet pa odloči v svoji seji do veliki noči. ah se socialistične zahteve sprejmejo a,J,xnf- A1L° iih vlada odkloni, tedaj je pričakovati da izvaja sociialnodemo-kratska stranka konsekvence ter izstopi iz vlade. S tem bi se otvorila kriza сакЖшжека ministrstva.
Istočasno je bilo vloženih na vlado več predlogov za reformo ustave, tako iz vrste vladnih kot opoziciionalnih strank. Reformne zahteve se tičejo položaja in moči predsednika republike. Števila poslancev v poslanski zbornici in v senatu, dalje senata samega in njega obstoja, volilnega reda. ki se tako preuredi, da se izločijo iz parlamenta majhne stranke itd.
Poljski vladi se obetajo sedaj za bližnjo bodočnost naloge, ki niso preveč lahke.
Izjalovljeni Mussoiinijevi načrti
Interesantno poročilo angleškega Usta.
d London, 30. marca.
»Daib Telegraph« razpravlja o pogajanjih za sklenitev zavezniške pogodbe med Francijo, Italijo in Jugoslavijo, ki je toliko kot propadla List pravi, da Mussolini siste matično dela na tem, da bi imel na vseh važnejših diplomatskih mestih v inozemstvu vsaj po enega direktnega zastopnika fašizma. S tem je tudi v zvezi sprememba italijanskega veleposlanika v Parizu.
»Daily Telegraph« potem obširno piše o Mussolinijevem načrtu, po katerem naj bi se sklenila z Jugoslavijo vojaška zveza. Ko je Briand zaznal za to italijansko na.nero, je delal na to, da se nameravana jugosloven sko-itaHjanska pogodba razširi v francosko -italijansko-jugoslovensko. Mussolini pa se je postavil na stališče, da je francoski pred log za Italijo nesprejemiljiv. Italija se ima boriti tudi s to težavo, da je predsednik jugoslovenske vlade Pašič opomnil svojega zunanjega ministra dr. Ninčiča kl se je odpeljal v Rim, naj bo Izredno previden. Jugoslavija je potem izjavila da more skleniti z Italijo le tako pogodbo, ki bi Jamčila medsebojno nenapadljivost m ki naj bi dobi la dopolnilo v posebni razsodiščni pogodbi po vzorcu Locarna. Mussolini je smatral, da ta predlog beograjske vlade nikakor ne po menja napredka v primeri z že obstoječo pogodbo o prijateljstvu In nevtralnosti med Italijo in Jugoslavijo in j« zato odklonil razpravljanje na tej podlagi. Vse to le dovedlo do tega da porazgovorl med Parizom, Rimom tn Beogradom niso Imeli ugodnega izi da. Stari Pašič je torej preprečil, da bi se Jugoslavija udeležila kakršnekoli proti Fran cUl naperjene kombinacije. Neuspeh beleži ta, kakor dostavlja »DaAy Telegraph«, tudi РтапсЦа in ItaUja, ku sta skušale skleniti podobno pogodbo z Rumunljo.
Pariz, 31. marca s. L' Ere Nouvelle« poroča te merodalnega vira da je Italijanski poslanik v Parizu baTon Avezzano prosil lz zdravstvenih razlogov za svoj odpoklic. List Izjavlja, da se mora iskati vzrok za to odločitev v novi polttlki italijanske vlade proti Vatikanu tn proti Evropi.
Velikonočni pozdravi naših vojakov
Vesele veMkonoftne praznike žeJe svojim staršem, prijateljem ln znancem, vsem slovenskim dekletom In vsem čltateljem In «tateljlcam «Jutra»:
Slav. Brod, telezn&ka komanda: Kapilari: Rudolf Kolarič, Trbovlje;; Stanko Do-laac, Hraetnii; Martin Kovač, Zagorje; Joslip Oaebek, PoJJčane, Štefan Vezjak. Maribor; Ivan Čulk, Gomtlsko; JuraJ Komar, Dobova; redovi: Erneet Japeij, Stanko Brodnik, Bogdan H an, Josip Olup, Remž-gar, Otamar Habe. Vadnja.1, Ferdo Dekleva, Ivam Korošec, Franc Skrfet, Joelp Sever, Josip Volmuth, vsi kz LJubljane; Ivan Mo-lek, Vrhnika; Alojzij HlebS, S-tepanJa vas; Franc Grčar, Domžale; Helmut h Ceh, Tri ilč; Ivan Burgar, Anton AljanMC. Petar Pollčar, I Gorenjskega; Joetp Lulek, Rogaška Slatina; Martto Zgalln. Brežice; Franc Cučofk, Kostanjevica; Jože Dothiar, Alojzij Bogataj, Skofja Loka; Alojzij VI-dovtč, Ptuj: Leopold Knez, Ivan Vozel, Franjo Princ, Franjo Gačntk, Stanko <*e-hovta, Alojzij Hren, Aloj-zij Jelen. Vinko Žtbre, Hauptman, lz Trbovelj: Dragar Nan. de, Franjo Zupan, Hraetntk; SatenSek .Ta. kob. Zagorje; Rudolf Vovšaik. Josip Pes. sek, Maribor; Slavko Lebe, Hoče; Alojzij Levstik, LoéW potok.
Brčka v Bosni, vojaki Slovenci 2 pont, bat.: Ing. podnarednfk: Stanislav Zboger, LJubljana; redovi: Ivan Bohinc. Goriče; Primož Stare. Skaručna; Metod Mandelc, Radovljica; Franjo Zakovšek, Bevke. Alojzij BerčIS, Stara Loka: Ivan Petrič. Borovnica; Janez Berftlč. Stara Lolka; Udo. vlč Matija, Planina: Alojzij SraJ. Bloke: Balantič Vtnko, Glinja; Jan«î Krašovec.
Kamenlca. gojenci X. kurza žandar pod-oflclreke šole: Anton Cvetko. Friderik Ple-šovnfk, Rudolf Zabukovec, Miloš Naglič. losip Panšer, Jakob Rozman. Anton 5e-те(к. Franc Tonejec, Stanko Mtklave. Anton Tušek. Alojzij Pajek. Vinko Dolenšek Anton Grebene. Anton Krlžmanlč, Albin Ko-selj, Tomaž Kacujak. Ivan Marec, Jakob Kurnlk. Alojzij Cerkvenlk. Mirko Kotnik, Franc Brrnskele. Vekoalav Kavšek Martin Urbaje. DomiuBk Maoârol. Anton Voršič, loedrp Kopriva. Alojzij Tramšek. Blaž Schweintzer Joetp Potočnik, Josip Pang?r. šlč, Ludovlk Prtnčlč. Maks Osojr.iker. Ivan Zorziit. Ivan Jeglič Ivan Presek. Ignacij Vašek. Anton Perean. Tomo Tbovnik. Ivan Kušer. Frane Sedolšalt. .Temel Božič. Franc Kuhen. Avguštin Blamberger. Tadej Ver. nlg. Ivan Beten. Peter Goreoc. Alojzij Pe-teik. Anton Zupan. Maks .Tapelj. Franc Ser-lun. Stefan Jeiršln. Ivan Rozman. Karel Hlrsch, Alojzij Mihelaik Roman Weble Franc Ost.rug. Jernej Zdovc Lovro Var-i,.*„f ipo-a Anton <*oi->i. Ivan Posekar.
čuprlja v Srbiji, podnaredniki artillerlj-i!oriofiriT?ke šole- Zvon ko šteh. Trbov. 'je: Jakob Guček. Celje; Jakob Kapun, VeržeJ; Valentin Lendaro. 1лка pri Zidanem moGtu; Maks Medved. Radeče; Frane Çober Zidani most: Franjo Kola.r. Radeče; Joslip Lukančič, Zagradec; .Toelp Furlan'c, Novo mesto: Anton Bukovec. Koprivnik; Ivan Zale. CeHe: Rudolf Bajde. Celje: A», guet Pevec. Ptuj: Slavko Juršič. Oor. Kin-gota: Lulvfk Krčmar. Ljutomer: Josip ^е-lakovlč. Knževcl: Ivan Marčeta. Virer.-'Aléa; Ivan Rorak. VaraMin : Jakob Rodie* Pragersko- Avgust Frangeš, Pragersko) Srečko Koplč, Maribor; Antoc Marin Ljubljana Airton Lapuhu» Trbovlje; Frmn Jure, Store; MIlan Jureš Krlževcl pri Ljutomeru

Kaj bo po 1 novembru?
Stanovanjsko vprašanje stopa zopet v ospredje.
Stanovanjski zakon poteče dne 1. novembra 1926. Ze takoj po Božiču se je pokazala vznemirjenost Ln vedno večja živahnost tako pri stanovanjskih na-jemikih kakor tudi pri hišnih lastnikih. Tekom lanskega leta se je napravilo več poizkusov, da bi se obe stranki sporazumeli in s skupnim delom olajšali stanovanjsko krizo, ki je posebno PO večjih mestih še zelo težka. Predlagano je bilo. naj se organizacije stanovanjskih najemnikov in hišnih posestnikov zediniio v zahtevi, da se priznajo za gradnje novih, posebno majhnih in cenenih stanovanj, večje ugodnosti. V tem smislu so se tudi vršila nekakšna pogajanja za skupno akcijo. Toda. čim se ie pokazalo, da merodajni činitelji nikakor niso naklonjeni načrtu, da bi se dovolile gotove olajšave glede obdavčenja novih zgradb in kreditov, ie ostalo vse pri starem.
Stanovanjski najemniki in hišni posestniki sedaj odločno branijo svoje Interese in borba postaja ostrejša čim bolj se približuje usodni 1. november. Zastopniki najemniškili organizacij so že izvršili pri merodajnili mestih potrebne korake, da se zakon podaljša še za dve do štiri leta. Udružeme hišnih posestnikov je seveda temu odločno nasprotno. Minister za socijalno politiko je po neki izjavi že pripravil za ministrski svet predlog za podaljšanje sedanjega zakona, toda nekateri člani vlade so energično proti nadaljnemu omejevanju slobode zakupa. In zdi se, da bo imela akcija hišnih posestnikov uspeh. Najemniki naglašajo, da more imeti svobodno razpoloženje s stanovanji naravnost nedogledne posledice.
V zadnjih treh letih se število novih hiš ni povečalo niti za 20 odst. napram letom 1921. in 1922. Država ni storila prav nič za svoje nameščence, čeprav je že uradno obljubila, da bo predložila zakon o gradnji cenenih stanovanj za državne nameščence in ekonomski sla-bejše. Treba se je sicer seveda ozirati tudi na siromašnejše hišne lastnike, vendar pa nikakor ne gre, da bi se spravilo ogromno število državljanov, ki jih predstavljajo najemniki, nenadoma v silno težaven in naravnost nevaren položaj. Najemniki z vso upravičenostjo opozarjajo, da je celo Francija, kjer so razmere mnogo ugodnejše kakor pri nas. kljub temu ravno pred kratkim podaljšala stanovanjski zakon do leta 1931. Vrh tega je francoski zakon mnogo boliši za najemnike kakor pa naš stanovanjski zakon, ker dovoljuje svobodno razpoloženje le s stanovanji po kopališčih, letoviščih in okrepče-vališčih in morajo hišni posestniki takoj naznaniti vsako nezasedeno stanovanje, cene r>a po določeni kvoti javno razobesiti.
Bani: komisar Popovič, konoipist Egon Bayr, ZoTan Tome. Zvanlčnfld; Urban čičeva, Kolarjeva, Lozejeva, Pristavec, Kelemenc, Pogačni-kova, Zupančičeva, Majdič, Bo. nisova, Kotnikova in Sulič.
Premeščeni so: višji komisar pr! oddelku za socijalno politiko dr. Mrak kot podravnatelj statističnega oddelka v Zagrebu; Ak>}a;ja štebljeva in oficijal Mramor k drugim oddelkom v Ljubljano ln Vrhunčeva iz Kočevja v Ljubljano. Anton To mine Je imenovan za ekonoma Invalidskega doma v LJubljani.
Žrtev svojega poklica
Na skrajni naši severni meji, pri Trdko-vi v Prekmurju, je bil dne 21. marca pripravnik finančne kontrole, oddelek Marti-nje, šele 25 let stari Anton Jug, rodom iz
Redukcija pri ljubljanski oblastni upravi
Beograd, 31. marca Na podlagi novega proračuna so upokojeni: komceptni pripravnik Ivan S m r e-k a r pri sreskem poglavarstvu v LJubljani; Rajko Rit ma nič, kanclist pri sreskem poglavarstvu v Logatcu ; Henrik S e J-nost, kanclist pri sreskem poglavarstvu v Radovljici; adlurtkt Stlvan Pečenko, upravnik Invalidskega doma v Celju; Ma-kso Reš, Lvjze Jaku lin, kanclist pri Inšpekcij» dela, in sluge O r a d n i k, A ž-man ln Ml J14, vsi pri oddeJku za socijalno politiko.
iz državne službe so odpuščeni: Mihael B e 1 j a n, konceptnl pripravnik pri velikem županu v LJubljani; zvaničniki pri sreskih sanitetnih referentih: Martin Spunt v Kranju, Oton Ambrož v Krškem, Josta R a b i č v Novem mestu, Marijan J a m -šek v Kočevju, Franc Tom še v Brežicah; zvanlčnfce Marija Gantar v Laškem, Dragica Plrman v Ljubljani, Olga Grum v Litîjf, Albina MalenSek v Kamniku, Ivanka O o d I n a v Logatcu, M. S t a r i h a v Črnomlju to Maruška R e m 1 č pri oblastnem sanitetnem referenta pri velikem županu v Ljubljani. Pri oddelku za socijalno politiko v Ljub-
Razgorja prt slovenski Bistrici, zavratno ustreljen. Postal je žmev svojega poklica ln vestnega izvrševanja svoje službe. Ustrelil ga je namreč nepoznan tihotapec, kl ga še vedno niso izsledit. Očividno je po svojem zločinu pobegnil čez mejo na Madžarsko. Jug je težki poškodbi podlegel že naslednjega dne v bolnici v Murski Soboti. Pogreb simpatičnega mladeniča je bil nad vse veličasten. Udeležilo se ga Je skoro vse soboško uradništvo s sreskim poglavarjem na čelu, skoro polnoštevilno njegovi stanovski tovariši in veliko število občinstva. Pretresljiv je bil pogled na pokojnikove domače, k; so prihiteli, da se poslove od svojega sina oziroma brata. Vsi navzoči so globoko sočusi:vvali z jo-kajočo materjo, ki se kar ni mogla ločiti od groba svojega nesrečnega sina.
Občni zbor Trgovskega gremija v Mariboru
Maribor, ki je bil še pred vojno neznat_ no provincijalno mesto brez večjih preten-zij, se je kot važna jugoslovenska obmejna postojanka razvil v pomembno tržišče, ki mu gre v našem narodnem gospodarstvu vsa pažnja.
Razmah trgovine pa je rodil tudi mnogo novih nalog, ki zahtevajo ne le od mero-dajnih oblasti in drugih činiteljev, ampak tudi od trgovcev samih vso pozornost. Tega se v polni mer; zaveda zlasti trgovski gremij v Mariboru, ki je s svojim vzornim poslovanjem v znatni meri pripomogel, da so se gospodarske razmere pri nas kolikor •toliko ustalile in premagala kriza, ki je ogrožala zlasti gospodarsko življenje v Mariboru, kjer je biio treba, izvzemši nekaj tvrdk, večinoma, zlasti pri Slovencih, ustvariti šele trdne temelje.
V soboto se je vršil v Oambrinovi dvorani redni občni zbor trgovskega gremija, kl je bil razmeroma dobro obiskan in je podal nov dokaz, da je mariborsko trgovstvo v vseh gospodarskih vprašanjih solidarno ln v polni meri odobrava delovanje odbora z agilnlm predsednikom g. Weixlom na čelu.
Gremij Je izdal v svojem poslovanju v minulem leta obširno tiskano poslovno po-
ročilo, iz katerega posnemamo;
Koncem leta 1925 je itd gremij 440 samostojnih trgovcev, 33 družabnih tvrdk, 28 družb in zadrug, 223 branjevcev in sej-marjev, 4в0 nameščencev (ktot pripadnfleov gremija) ter 210 vajencev in praktekantov, skupno 1414 članov. Veliko nezadovoljstvo vzbuja v krogih pravih trgovcev naraščanje branjarij, ki je v lanskem letu znašalo kar 30 odstotkov. Obrtnih listov le bilo izdanih 123, odloženih pa 85. Kriza, k; lo preživlja trgovina, se zrcali tudi v nazadovanju števila nameščencev, ki Je v lanskem letu padlo od 643 na 480. Ker se Je v smislu sklepa lanskega občnega zbora število vajencev restringirab. je tudi v tem o®ru opaziti nazadovanje.
Trgovska nadaljevalna šola, ki Jo z znatno podporo države vzdržuje trg. gremij sam, je pokazala v minulem letu lepe uspehe. Vsi trije razredi so šteli 160 učencev. Odličnjake je trgovski gremij obdaroval s primernimi knjigami. Šolska knjižnica šteje 168 knjig. Značilno pa le dejstvo, da število učencev, ki znaša 76 odstotkov, pada. dočim število učenk (33 odstotkov) narašča. Po dosedanji statistiki sodeč, bo število učenk kmalu tako veliko, da bodo ženska pomočniška mesta prenapolnjena in brezposelnost trg. osobja še večja, kot le že sedai
O ustanovitvi in poslovanju bolniške blagajne samostojnih trgovcev smo že poročal; o priliki zadnjega zborovanja in Je občni zbor potrdil novi pravilnik in predlagani odbor s predsednikom g. Weixlom na čelu.
Vprašanje ustanovitve Zveze trg. «remijev v Mariboru, ki se je načelo na lanskem občnem zboru, se je uredilo o prliki občnega zbora zveze tako, da ostane do nadaljnjega nedeljena za vso Slovenijo s sedežem v Ljubljani, pač pa se vati predsednikom menjaje se zastopnik Ljubljane in Maribora. Na poslovanje Zveze se Je zasigural Mariboru večji vpliv kot doslej.
Krošnjarsitvo, ki se je zlasti v Mariboru v zadnjih letih radi bližine državne meje silno razpaslo, se je po večletnem boju gremija končno vendarle zatrlo in dosegla naredba, ki prepoveduje v obmejnem pasu vsako krošnjarjenje. S tem sta Maribor ln okolica za dogledno dobo rešena te nadloge.
Zgradba obmejnega kolodvora je za gospodarski razvoj Maribora zelo važna in se Je gremij akcije za uresničenje tega načrta z vso vnemo oprijeL Istočasno se Je zavzel tudi za ustanovitev osebnega in tovornega kolodvora na Teznu, ki Je z ozirom na razvoj tamošnje Industrijske kolonije nujno potreben.
Sklepanju trgovinskih pogodb s sosednimi državami, zlasti z najbližjo Avstrijo, je posvečal gremij vso pažnjo ter preko trgovinske zbornice in drugih oblasti zas o-pal interese mariborskih trgovcev. Zlasti Je skrbel gremij za kontrolo inozemskih potnikov in poostritev carinske kontrole potujočega občinstva, ker Je znano, da so zla_ sti takozvani boljši krogi kaj radi dobavljali obleko itd. v Gradcu ln Jo brez carine uvažali, kar je seveda občutno oškodovalo tukajšnje trgovce.
Železniške tarife in prometne razmere so zlasti z ozirom na zvezo z Mariborom tvorile posebno poglavle v poslovanju gremija. Koraki, ki jih je povzel trgovski gremij, so rodili povoljne uspehe. Izboljšana Je zveza s Prekmurjem, Gornjo Radgono tn Gradcem, kar predstavlja za trgovstvo veliko pridobitev. Tarifna reforma v splošnem zadovoljuje interese naše trgovine. Odprav'Jeno je lomljenje tarifov, razširjen Je slsuem uvoznih in izvoznih tarifov, .obstoječi nedostatke pa se bo skušalo po možnost: še odpraviti. Nakladalni hi razkladata! rok je po hudih bojih normaliziran in tudi vprašanje ležartae se je po-vcljno uredilo Med drugim Je gremij interveniral tud; v svrho pospešitve carinske manipulacije. Vzpostavitev avtomobilske zveze z okolico Je gremij z veseljem pozdravil in Jo bo v vsakem oziru podpiral.
Davčne zadeve so najtrši oreh ta glavno zlo v našem gospodarskem »vljenju. Gremij se Je trudil, da vsaj v poedinih davč-
msuAMiKB
DVOR
твгои frgv*7M<
Vel. ftetrtek, petek in soboto ie kino zaprt!
Vesele velikonočne piaznike Vam bo nudila najnovejša velika pustolovina
„MARKO'5
zmagovalec smrti. Prednaznanilo : „Zadnji dnevi Pompejev".
Nov izdelek ! — Novi Igralci I — Največji film sedanjosti1	'20S3 a
J'ACCUSE! Obtožujem.
Monumentalno francosko filmsko delo katerega predvajanje je v Zagrebu in Beogradu doseglo višek uspeha!	2053 a	Pride ¥ kina „Dvor".
nih zadevah doseže olajšanje, kar le deloma tud, uspc-lo, vendar pa je glavno vprašanje — izenačenje davkov — še vedno odprto. Kako zelo tlači davčno breme trgovino, znači dejstvo, da je bilo lansko leto napovedanih samo v Mariboru na stotine rubež'. Le z naporom skrajnih sil se Je izvršitev v mnogih občajih mngla preprečiti.
Kreditne zadeve so še vedno nepovolj-ne. Pr: Naiodn; banki se je trgovski kredit zelo znatno znižal. Visoka obrestna mera pri ostalih denarnih' zavodih onemogoča izrabo kredita.
Sodne razmere pri reševanju trgovskih sporov so skrajno nepovollne. Dočim so sodišča v Sloveniji preobložena, vladajo v ostalih pokrajinah' naravnost neznosne razmere tako. da si skoraj r.ihče ne upa več kreditirati izven Slovenije.
Med ostalimi akcijami trgovskega gremija le zlasti še treba naglasitf gospodarski sosvet pri velikem žttpanu, ki le bil usta, novljen v svrho proučevanja in ureditve trgovskega in obrtnega šolstva in drugih važnih gospodarskih vprašani.
Po nagovoru predsednika Wexla Je bilo sprejeto poročilo o delovanju odbora Gremija v minulem letu. Blagajniško poročilo Izkazuje koncem leta 1925 stanje 154 tisoč 712.90 Din. Ker Je bil g. Moiiorič, tajnik Trgovske zbornice v LJubljani zadržan, Je poslal zborovanju ob&rneiše pismo v katerem razmotrlva aktualna gospodarska vprašanja. Na predlog predsednika Weixla Je občni zbor Izrekel g. MoKoriču za njegovo uspešno delovanje v minulem letu svojo zahvalo fa priznanje. Proračun Trgovskega gremija za leto 1926, kl Izkazuje potrebščine v znesku 74.500 Din in za trgovsko nadaljevalno šolo 38.500 Din, Je bil soglasno sprejet.
O predlogih', kl so Jifi stavili člani v smislu pravil, se Je vršila daljša 'debata o delovnem času, oziroma o odpiranju ta zapiranju trgovin. Končno Je bil storjen sklep, da se odpirajo trgovine v Mariboru ob 7.30 zjutraj ta ostanejo z dveurnim odmorom opoldne odprte do 6. oziroma pol 7. zvečer. Glede praznovanja državnih ta neza-povedanih cerkvenih praznikov je bda daljša debata. Na temelju različnih predlogov je občni zbor sklenil, da se praznujejo vsi predpisani državni ta nenapovedani cerkveni prazniki, Izvzemši Joiefovo, velikonočni ponedeljek ta binkoàtne praznike tako, da bodo razen teh izjem trgovine odprte ves dan. Pravila bolniške blagajne samostojnih trgovcev, kakor tudi predlagata odbor so bili soglasno odobreni Pri slučajnostih se je raizviia živahna debaita o raznih aktualnih vprašanjih, o katerih so bili storleni primerni sklepi.
Umor 731etne starke
Celle, 31. татса
V nedeljo dopoldne Je prišla hčerka Marije Steiner, vdove posestnlce, v Kasezah pri Libojah, k dr. Bergmanmi, okrožnemu zdravniku v Žalcu, in zahtevala mrtvaški list za v soboto umrlo 73 lert staro občinsko revo Seelheimer, ki Je pri пЈТ stanovala. Ker pa Je dr. Bergmann bolan ta ga nadomestuje dr. Zoran Jošt, je Sel ta ▼ Griže ta si ogledal v tamkajšnji mrtvašnici mrliča. V«del Je, da manjka pokojnici skoraj polovica obraza. Ker Je bila stvar zelo sumljiva, je javil to takoj orožnikom.
Orožniki so takoj zaslišali Stetaerjevo, kl je potem izpovedala sledeče: »SeelheL mer je v noči od sobote na nedeljo umrla v hlevu, kjer je spala. Spravili smo truplo v soboto ta čuli pri njej kake dve uri. Ker pa smo bili zaspani, smo šli spat, a pustili smo okno odprto. Najbrže je prišla po noči mačka pri odprtem oknu v sobo in ob-grizla obraz pokojne. Ker je bil ta zagovor malo verjeten, so naznanili orožnik! zagonetni slučaj oblasti, И je odredila obdukcijo trupla. Sodna zdravnika sta ugotovila včeraj, da Je bila Seelheimer zadušena ta z ostrim orodjem udarjena po glavi. Bila Je sicer precej suha, a vsi njeni notranji organi so bili popolnoma zdravi.
Kulturni pret
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 1.: Zaprto. Petek, 2.: Zaprto. .Sobota, 3.: Zaprto.
Nedelja, 4.; oo 15.: «Kar hočete». Irr Ob
20.: «Hamlet». Izv. Pondeljek, 5.: ob 15.: «Deseti brat». Ljud* ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob
20.: «Pvgmalion». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Torek, 6. : Zaprto.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20. mt
Četrtek, 1.: Zaprto. Petek, 2.: Zaprto. Sobota, 3.: Zaprto.
Nedelja, 4.: ob pol 20.: «Manon». Gostov«» nje gospe Ade Poljakove. Irr.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 4.: ob 15.; «Cigani». (Znižane c» ne.) Ob 20.; «Grofica Marica». (Kuponi) Pondeljek, 5.: ob 15.: «Žlahtni meščan». (Znižane cene.) Ob 20.; «Evangeljnik». (Kuponi).
Velikonočni repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
V ljubljanski drami bo letošnja velikonočna nedelja Shakespearjeva nedelja. Po. poldne ob treh ee uprizori po daljšem premora ena njegovih najuapelejših komedij »Kar hočete», zvečer ob 8. pa bodo igrali prvič v tej sezoni «Hamleta», kl ga je naše občinstvo sprejelo izmed твећ Shakespeare JevJh tragedij z največjim zanimanjem. Zasedbi obeh del sta v celoti do malega teti kaikor v prejšnjih sezonah. V komediji «Kar hočete» izvajajo glavne uloge gospe Saričeva, Wintrova, Jnvanova ln gg. Rogoz. Kralj, RkrbtnSek, Peček ter šest. Ham leta Igra gosp. Rogoz. Oetale večje uloge pa eo v rokah gospe Marije Vere, Šarfčeve, ln gg. Skrbtoška, Lipah a, Gregorina, Peč-ka, Drenovca tn Levarja. Obe deli režlra goep. Sest. Na velikonočni pondeljek ob 3. popoldne bodo igrali v drami priljubljeno ljudsko igra «Deseti brat» z gosp. Levar-Jem r naslovili ulogi V njej nastopi kot Do-lef gosp. Danilo. Igra se vrši v novi pri. redbl, M se drži strogo Jurčičevega originala. Priredba ln režija sta delo direktorja gosp. Golle. Povsem nova, izredno okusna in prflrapna tnscenacija Je Izvršena po načrtih scenografa, akad. slikarja gosp. VnvDOtiča. Zvečer ob 8. leteča dne
se bo Izvajala vesela ln duhovita Shawova komedija «Pygmallon», ki nam kaže, kake preobrazi profesor Higgins navadno pocestno cvetllčarko v visoko damo. Razvoj priprostega dekleta, ki ga predstavlja pri nas ga. Nablocka, je ves prepleten z učinkovitimi zamteleki in nudi Obilo zabave. Prof. HIgginia igra gosp. Rogoz, originalnega smetarja Dovllttla goep Levar. Režlra gosp PugelJ. — V opernem gledališču bo gostovala na veliko nedeljo ob pol 8. uri zvečer v Massenetovl operi «Manon» gospa Ada Poljakova, pevka izrednih umetniških kvalitet ln svetovnega slovesa. Spe-eljelno Mauon je ena prvih njenih ulog ter Jo smatra sama umetnica za uspelejBo nego celo Butterfly. Pri zadnjem gostovanju je dosegla kot Manon tudi pr! naa posebno velik uspeh. De Grieuxa poje goep. Bano. vec. ki Je baS v tej ulogi prvovrsten, grofa naš prvak gosp. Betetto, Lescauta gosp. Mi trovlč, Bretlgnyja gosp. Janko. Retira ln dirigira direktor opere gosp. M. Polič. Na velîM pomdeljek oh 8. poipoMne se poje «Večni mornar». Izvajal se Je doslej pri nas vedno pred razprodano hlSo. Uprava srna. tra zato za svojo dolžnost da ga uprizori o velikonočnih praznikih ter nudi tako tudi lzveljubljanskeanu občinstvu ргШко, da se pripelje v Ljubljano in poaluSa to gran-dljozno Wagnerjevo delo, И Je med letošnjimi novitetami ljubljanske opere posebno uspelo. Naslovno nlogo poje naš odlični harltonist goep. Hoiodkov, Sento ga. Cale, tara, kl Je v tej ulogi Izredno dobra. Brfka
goep. Orlov ln Dalanda goep. Rumpelj. Retira gosp. šest, dirigira gosp. Bala tka. Opera se uprizori kot ljudska predstava po znižanih cenah. Zvečer istega dne Je re-priza operete «Grofica Marica». Naslovno ulogo poje ga. Poličeva, dirigira gosp. dr. Svara, retira gosp. Povhê.
Ibsen; John Gabriel Borkman
(K slnočnji premljerl v Ljubljani.)
Ga. Marija Vera nam prinaša vsako se-zono po eno Ibsenovo dramo. Snoči nam je uprizorila predzadnje Ibsenovo delo Iz leta 1896., tragedijo izgrešenega življenja, trage dljo brezupne starosti in talenta, M Je iz prevelike samozavesti zašel v zločin, tragedijo kapitalizma, brezsrčnega pohlepa po moči in denarju: Johna Gabrijela Borkma. na. Uprizorila Jo je Izvrstno do zadnje slike v gozdu: ta slika pa Je odpadla popolnoma, ker nismo — razen goep. Levarja — razumeli skoraj niti besede ln smo razločni v somraku jedva par senc.
Predstava Je bila v prvih treh dejanjih prav dobra in se Je pred vsemi odlikoval gosp. Levar v naslovni ulogi. Vse pri. znanje gre Se g. Mariji Veri za njeno Gul-hfldo in g. Janu za Erharda; prav dobri pa so bili tudi ostali Predstava je bila po maloštevilni publiki v prvih treh aktih sprejeta s toplim razumevanjem. Več o igri ia predstavi člza preje.	Fr. G.
Takoj po konstataciji so odšli orožniki na posestvo Steinerjeve, preiskali vse prostore in našli v hlevu okrvavljeno sekiro in mlako krvi. Aretirali so Marijo Steiner, vdovo in posestnico v Kasezah, njenega 191etnega sina Josipa in Jos pa Kokolja, rudarja v Libojah. Kokolj je stanoval pri Sreinerjevi in je veljal kot njen ljubček. Seelheimer je bila občinska uboga in je stanovala pri Steinerjevi. Služila je pri hiši nad 20 leti ta spestovala vse otroke. Kakor govvrijo sosedje, se je zlasti Kokolj večkrat hudoval radi Seelheimerjeve in se enkrar izrazil: »Ta staro moramo spoti spraviti!«
Kaj ie bil vzrok hudodelstvu, se ne ve in bo to dognala šele preiskava. Žalostno je pač dejstvo, da se pri nas zgodijo umori včasih iz tako malenkostnih vzrokov. Ravno ta slučaj nam daje Jasno sliko o stanju kulture, zJastJ srčne, med našim ljudstvom.	—r.
etovia
IIMMIllinNtM
iHmnmnnN
Prima ševro
prima lak
Gin 169
□in 229
Drap ševro Dta 315-— Prima nubok Din 335— itd.
Nubok pariški (v vseh barvah) najboljše kvaliteto
Di» 199
И1ШШ|1И1Н||1Ш1НЖ1И1
Samo najboljša kvaliteta Zaloga Sevljev
Petovia
Dunajska cesta la
i
I A. Kane, Lfubifana S
■	И
■	priporoča svojo bogato izbero ■
1 Sinih površnikov S H ■
za gospode	si ■
po prav zmernih cenah, m
Velikonočne predstave v mariborskem gledališču. Da se omogoči najširšim slojem in zunanjemu občinstvu obisk mariborskega gledališča, bosta na velikonočno nedeljo in v pondeljek, obakrat ob treh popoldne, ljudski predstavi ob znižanih cenah. V nedeljo je na sporedu veseloigra «Cigani», na velikonočni pondeljek se uprizori velezabavna Molièrova komedija «žlahtni meščan». Ugodne zveze za zunanje goste. — V nedeljo zvečer se uprizori «Grofica Marica», v pondeljek zvečer pa se izvaja priljubljena in melodijozna ljudska opera «Evangeljnlk».
Statistika knflževnikov ▼ sovjetski Rusiji. Dasi je boljševiški režim na Ruskem imel za posledico odhod pretežnega števila Pisateljev v inozemstvo, dokazuie statistika, ki jo ie nedavno izgotovila sovjetska vlada, da živi sedai na Ruskem kakih 14 tisoč književnikov, katerim ie idinl poklic literarno udeistvovanie.
Španski praznik knjige. Španska knjiga preživlja menda še hujšo krizo kakor naša. Vlada je radi tega določila 7. oktober, Cer-ventesov rojstni dan, kot knjižni praznik, da reši »umirajočo knjižno trgovino«. Tega dne se bodo prodajale knjige v Španiji po znižanih cenah Prosvetno ministrstvo in magistrati so nakazaH obenem velike zneske za brezplačno razdelitev dobrega čtfva po vseh šolah: od ljudskih šol do univerz. Knjige dobe tudi vojaki v vojašnicah, na vojnih ladjah, v tovarnah Pa se bodo vršila lavna predavanja.
omace vesti
*	Kralj splitski sokolski žnpL Kralj Aleksander je splitski sokolski župi darov ai zastavo, ki jo te dni izroči 4upi poseben kraljev delegat. Blagoslovljeni e zastave bo združeno z vefiko sokolsko manifestacijo.
*	Naši vojaki na praškem sokolskem zletu. Češkoslovaško ministrstvo za narodno obrambo je pozvalo na letošnji sokolji zlet v Pragi tudi vojaške oddelke vseh zavezniških armad, da se udeleže sokolskih javnih vaj. Jugoslovenska sokolska zveza bo ministra vojne tn mornarice prosila, da se sor.ie oddelek naše vojske udeležiti рто-stih vojaških vaj na praškem zletu.
*	Polovična vožnja za sokolski zle* v Pra go. Minister saobračaja je dovolil polovično vozno ceno vsem članom JSS, ki namerava» na vst sokolski zlet v Prago. Za odhod velja vstopnica od 20. junija do 5. julija, za povratek pa od 27. Junija do 12. julija.
*	Konferenca ruskih demokratskih organizacij v Beogradu. V nedeljo se Je pričelo v prostorih Zemsikoga Saveza v Beogradu zasedanje vseh ruskih naprednih organiza cij v naši državi, od nacionalistov do republikanskih demokratov. Predsednik Alek-sej Ksjunin je pozavil k združenju vseh, ki se bore proti boljševikom in reakciji in naglašal, da se pojavlja po vseh znakih v Rusiji v vseh društvenih slojih velika aktiv nost, vsled česar je potrebno, da tudi ruska emigracija pazljivo spremlja dogodke, ki se razvijajo v Rusiji. Imenom donskih, kubanskih in kavkaških kozakov je pozivaj atamaa Vdovenko k čim tesnejšim stikom ruske emigracije, umrv. prof. Anjičkov Pa je poudarjal imenom zveze ruskih književnikov m novinarjev, da se ruski novinarji v inozemstvu bojujejo za svobodo vesti, govora m tiska. Končno je bil izvoljen odbor ujedinjenja ruskih emigrantskih organizacij pod predsedstvom uiti v. prof. Ksju-nina. Veliko navdušenje je izzval nastop za stopnika seljaške Rusije, Carika, ki je izjavil, da se more emigracija vrniti v domovino samo v zvezi z ruskim seljaštvom, ki edino nosi vso težo boja z boljševiki.
*	Iz Vodnikove družbe v Ljubljani. Vodstvo »Vodnikove družbe« sporoča vsem onim, ki so se potom dopisnic javili kot člana naj se javijo pri poverjeniku svojega kraja in tamkaj plačajo članarino v znesku Din 20. Sedaj imajo že vsi večji kraji po-verjeništva, katerih je dosedaj ustanovljenih že preko 300. Glede ustanovnine, ki zna ša za osebe Din 500, za društva in družbe pa Din 1000. sporočamo, da se lahko plača v petih obrokih tekom enega leta.
+ Važni ukrepi vlade za povzdigo tujske ga prometa. Po odloku ministrstva saobračaja veljajo od današnjega dne mnoge ugod nosti za potnike na naše Primorje. in v ostale naše kraje in sicer za domačine in za tujce. Posetnikom našega Primorja iz inozemstva je dovoljeno 50 odstotno znižanje redne tarife za celo leto, ako dokažejo, da so bili na našem Prtrr.orju najmanj 15 dni. Potniki kupijo pri odhodu celo vozno karto, ki je potem veljavna za brezplačen povratek. Potniki v ostala jiigoslovenska ozemlja pa vžrvajo sledeče ugodnosti: 25 odstotni popust ako potujejo posamezno, 50 odstotni a'ko potujejo v skupinah najmanj pet oseb. Potovati pa morajo najmanj 500 km v eni smeri na progah državnih železnic. Ako poštarje ne bi razpolagale z direktnimi karton skimi vstopnicami, se bodo izdajale bianko-karte direktno do zahtevane postaje, v slučaju prestopkov iz brzili v osebne vlake in obratno pa kombinirane bele karte. Sprevodniki se bodo pri povratku potnikov po potrdilih posameznih oblasti prepričali, ali je potnik v resnici prebil v naši državi 15 dni. sicer se mora doplačati diferenca. Te ugodnosti stopijo v veljavo z današnjim dnem za celo leto.
*	Promocija. Na ljubljanski urriverzj je bil predvčerajšnjim g. Viktor Korošec iz Ljubljane promoviran za doktorja prava, na zagrebški univerzi pa g. Maks K r e m ž a r iz Ljubljane, za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
*	Izpremembe v davčni službi. Višji davč ni upravitelj Ferdo Kocuvan doslej pri davč nem okrajnem oblastvu v Mariboru, je pri-deljen v službovanje mariborskemu davč-nen:iu uradu, pisarniški oficijal Oroslav Ra-kuša pa je od finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru premeščen k mariborskemu davčnemu okrajnemu oblastvu.
*	Upokojena sta dvorni svetnik Janko K r e m e š e k, šef političnega odseka in dvorni svetnik Ivan T e k a v č i č, šef samoupravnega odseka РП velikem županu v Ljubljani.
*	Upokojitev v poštni slnžbi. S poslednjim ukazom ministra pošte in brzojava sta med dragim upokojena poštna uradnika Fran Maiek v Celju in Vekoslav Pabst v Zagrebu.
*	Železniška konvencija med Jugoslavijo ln Bolgarijo. V prometnem ministrstvu je sestavljena posebna strokovna komisija, ki bo sklenila z Bolgarijo železniško konvencijo. Tozadevna pogajanja z bolgarskimi de legati se Drično dne 5. aprila.
*	Švicarska delegacija v Jugoslaviji. Predvčerajšnjim Je prispela v Zagreb švicarska delegacija, sestoječa iz desetero pro fesorjev in industrijalcev. Na kolodvoru so došlece pozdravili švicarski konzul, zastop trik mestne občine pi zastopnik hrvatske industrije. Delegacija ostane Par dni v Zagrebu, da si ogleda tamkajšnja industrijska podjetja, potem pa bo prepotovala Bosno. Dalmacijo in črno goro ter proučevala tam kajšnje gospodarske razmere.
po izvanredno nizkih cenah pri tvrdki
A. Prestar, Sv. Petro c. 14
*	Smrtna kosa. V Mariboru je umrla v torek zvečer v starosti 15 let gospica Lidija Mavrenčič. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne iz mestnega pokopališča na Po-brežju. — V Črnomlju je preminula včeraj gospa Herma L u k e ž i č, roj. Vyzourek, so proga srezkega šolskega nadzornika. Pogreb bo 2. aprila, ob 17. uri. — V Selcah je umri včeraj trgovec in posestnik, g. Fr. š 11 b a r. Pogreb bo v petek, ob 4. popoldne. Blag jim spomin, žalujočim naše iskre no sožalje!
*	Učiteljski maturanti (ke) iz leta 1921. se snidemo ob prvi petletnici danes 1. aprila v restavraciji pri »Roži« (gornji salon) ob pol 20. uri. Na željo se nam pridružijo tudi maturanti (ke) iz leta 1920. m sošolci (vojaki), ki so predčasno maturirali! Do to-variškega svidenja! — Slavko Mrovlje!
*	Sarajevski tiskarji zahtevajo od države zaščito proti državi Deputactja sarajevskih tiskarjev se je podala v Beograd, da se pritoži pri viadi zaradi težke krize, v kateri se nahaja sarajevska tfskarniška in dustrija. Člani deputacije bodo od ministra prosvete zahtevali naj se delo državne tiskarne v Sarajevu omeji na njen službeni in zakoniti delokrog in naj s prevzemanjem privatnih poslov v bodoče ne dela nelojalne konkurence ostalim tiskarnam.
*	Naše žene na kongresu sufragetk. Kakor poročajo beograjski listi, bodo tudi naše ženske organizacije poslale svojo delegacijo nea mednarodni kongres sufragekt v Parizu ki se bo vršil od 23. do 30. maja. Na kongresu bo zastopanih 36 držav.
*	Nov železniški vozni red. V mestni posvetovalnici na Sušaku se ie predvčerajšnjim pričela konferenca za določitev poletnega voznega reda. Konference se udeležujejo delegati prometnega ministrstva ter zastopniki oblastnih železniških direkcij. Novi vozni red stopi v veljavo dne 15. maja.
*	Otrok ne puste v šolo. ker jih potrebujejo doma. Z odobrenjem ministrsva pro svete bi se na Madaraških pristavah pri Somboru imelo zgraditi novo poslopje za osnovno šolo. V to svrho je veliki župan dovolil prispevek v znesku 100.000 dinarjev ter je šolskemu nadzorniku naročil, da prispevek osebno izroči županu in zbranim občinskim svetovalcem. Ti pa na veliko začudenje prispevka niso hoteli sprejeti, češ da ne morejo svojih otrok pošiljati v šolo, ker jih potrebujejo za domače delo; gradnja šole pa da je nepotrebna. Vkljub temu se pričakuje, da bodo poklicani faktorji osnovali šolo četudi proti volji madaraških prebivalcev.
nudi v krasni in najmodernejši izberi obleke, damske plašče, kostume najnovejših modelov tvrdka
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
*	Vprašanje Izselitve brezposelnih rudar jev v Francijo. Javnosti je znano, da je bilo v Trbovljah odpuščenih 1500 rudarjev, ki se jim zadnje čase pridružujejo še delavci iz drugih revirjev. Delavska zbornica si je na dela nalogo, da oskrbi natančno statistiko koliko reduciranjih rudarjev je še brez posla in kako je njihovo socijalno stanje, ter jim po možnosti najde zaposlitev v inozemstvu, v Franciji. Delavska zbornica je namreč zvedela potom Zveze iugoslovenskih rudarjev na Vestfalskem za več rudnCkov v Fran ciji, kjer bi se dalo zaposliti nad 1000 rudarjev. Izbrala je pot ankete: razposlala je na posamezne podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije vprašalne pole. ki vsebujejo 20 točk. na katere naj odgovore delavci, da dobi Delavska zbornica natančen pregled njihovega ekonomskega in socijainega položaja, fer števila onih, ki bi se hoteli izseliti. Nato bo sredi aprila odšla v Francijo potrebna komisija, da na licu mesta preštudira položaj v francoskih rudnikih in natančno ugotovi delovne pogoje za izseljence. Potom ankete apelira Delavska zbornica za lastno inicijativo delavstva in v njegovem interesu je, da se ie najvestneje udeleži.
*	Hotelske cene v Primorju. Mmistrstvo za trgovino m industrijo je v sporazumu z ministrstvom za socijalno politiko odredilo da se morajo hoteli v našem Primorju strogo ravnati po predpisanih maksimalnih cenah in da morajo tudi snagi v svojih obratih posvečati največjo oozjrnost.
*	Val toplote v Beogradu. V Beogradu nastopila predvčerajšnjim za sedanji letni čas izredna toplota. Termometer je kazal 22 stopinj Celzija nad ničlo. Ljudje na različne načine komentirajo ta nenavadni pojav.
*	Tragično srečanje na operacijski mizi.
Pri Beogradu so predvčerajšnjim potegnili Iz Save truplo dijakinje Milice Paunovič. ki je nedavno Izvršila samomor. Višek tragedije pa je bil v tem. da bi moral obdukc: jo izvršiti njen zaročnik. ki je zdravnik v beograjski splošni bolnici Ko je zdravnik spoznaj svojo mrtvo zaročnico, je dobil živčni napad in so ga morali odpeljati v bolnico, obdukcijo pa ie Izvršil potem drug zdravnik.
*	Smrtna nesreča. Iz Drnlša v Dalmaciji poročajo- V podstrešju sodnega poslopja se ie v soboto po nesrečnem slučaju ustrelil sodni pisar Joso Opara. Pregledoval je stara »corpora delrctU, med katerimi je bila tudi pištola-repetirka. Ker je ni mogel odpreti, jo je skušal odpreti s silo. Nenado ma je počil strel in krogla mu je prebita lobanjo. Ostal ie na mestu mrtev.
*	Nepreviden motoclkllst. V pondeljek pro ti večeru se je v Ptuju vsied prenagle vožnje z motornim kolesom zagnal v železniško zatvomico I. P. h Ormoža. K sreči je kolo motornega kolesa obtičalo v mreži, ki visi na zaporničnem brusu, sicer bi mo-
tocfklist z vso silo priletel v železno brano.
Zatvornica je znatno poškodovana, motoclkllst pa je dobil samo manjše praske »a obrazu.
+ Črne koze v Bana tu. V nekaterih krajih Banata so se pojavile črne koze. Obolelo je že znatno število oseb, ki se zdravijo de loma v domači oskrbi, deloma v bolnicah.
*	Krvav spopad med žandarji In vaškimi lantl V Kaštelu Novem pri Splitu je prišlo preteklo nedeljo do težkega spopada med orožniki in vaškimi fanti. Fanti so streljali na orožnike, nakar so orožniki otvorili živahen ogenj s svojimi puškami. Eden fan-tov je obležal mrtev.
*	Kamero v roke — za praznike! Pre-skrbite se pravočasno z foto materijalom. V drogeriji Saraitas, Ljubljana, Prešernova ulica 5 dobite vedno sveže plošče Lur.uer & Jongla, Agfa Hauff, Sigurd vseh mogočih znamk in veiikostij	436
*	Požar uničil hišo našemu rojaku v Ameriki. V mestecu Universal Pa. v Zedinje nih državah je nedavno izbruhnil požaT, ki je иререШ tudi hišo našemu rojaku Ivanu Vičiču. Škode ima nad 25.000 dolarjev.
*	Velik vlom v Ivanfkovclh. V noči od pondeljka na torek, okoli polnoči so vlomili v trgovino trgovca g. F. Webra v Ivanjkov cih. Odnesli so vse mamrfakturno blago do zadnje rute. Škode ie okoli 40.000 Din. Malo preje so vlomili v kakih 400 metrov oddaljeno mizarsko delavnico g. I. Jerebiča, kjer so odnesli razne pile in drugo, kar so rabili pri vlomu v trgovino. Zandanmeri-ja je pridno na delu, da dobi vlomilce, ki tokrat najbrže niso zelo oddaljeni.
*	Nevaren klatež. Po Sloveniji se klati že več mesecev izredno nevaren vlomilec in pohajalec, 27 letni Mirko Ličen rojen v Pcdgori pri Gorici in pristojen sedaj v Sp. Voličino, okraj Maribor. Ptiček se preživlja samo s tatvinami tn vlomi, ki iih hna na vesti že lepo število. Pretekle dni je vlomil
Znana, solidna trgovina izgotovljenih oblek za dame m gospode
ODnPnslAllif Mestni trg št 5, bo tudi v teh dneh s ОсГПС1|0\ЛС splošne preskrbe z oblačili omogočila cenj. rodbinam in poedincem, da si nabavijo o pravem času
na obroke in to brez povišanja cen
1814 a oblačila
v postajališče Trbonje pri Mutt Odpri je pi samo s pomočjo ponarejenih ključev in odnesel ročno blagajno z vsebino okrog 1000 Din. V isti noči je obiskal tudi čuvaja Martina Nabržino v Trbonjah ter rau ukradel več perila v vrednosti 600 Din. Dalje je Ličen tudi sumljiv, da se le splazil v noči na 19. t. m. v stanovanje Jerneja Nagliča v št. Vidu na Dolenjskem, kateremu je odnesel tudi nekaj obleke ter zalogo jestvin.
*	Ukraden zavoj s 705.000 Din. Kakor smo nedavno poročali, je bH na progi Kruše vac-Stalač iz poštnega vagona ukraden za vol z vsebino 705.000 dinarjev, ki Je bH namenjen poštni hranilnici v Beogradu. Tatvine sta bila nujno osumtJeea poštni priprav nfk Jovan Trajkovič ln kondukter Nastas Ignjatovič, ld sta vršila manipulacijo s pošiljkam! ambulantne pošte. Pri sodni obrav navi, ki se ie vršila v pondeljek v Aleksieou sta bfla obtoženca obsojena vsak na pet let težke ječe. Kje sta skrfla ukradeni denar, tudi pri obravnavi nista hotela povedati.
*	Avto se Je prevrnil * prepad. Trgovec Aleksander Dimitrijevlč te Vranje v Srbi» se le preteklo nedeljo z avtomobilom vozil fe Beograda v Zagreb. V bližini trga Našice se ie na ostrem ovinku avtomobil prevrni! ta padel v 20 metrov globok prepad. Šofer je ostal nepoškodovan, Dimttri-jeviču pa je bH zlomljen prsni koš. Prepeljali so ga v osješko bolnico.
ob 12. uri
zaključi oglasni oddelek sprejemanje inseratov za velikonočno številko »Jutra«. Z Malimi ogl >sl pa ob 5. uri popoldne. Vse one. Id hočejo izkoristiti visoko pridobitno moč »Jutrovih« velikonočnih oglasov. prosimo, da po možnosti že v dopoldanskih urah naročijo oglase, da nam s tem olajšajo delo in da se prepreči eventualna zamuda lista.
Oglase, ki jih bomo sprejeli tekom popoldneva, priobčimo le, ako bo
dopuščal čas In prostor.
Oglasni oddelek «Jutra» Prešernova uL 4. Telefon 492.

Danes
med 12. in 1. uro
bo cela Ljubljana
m za zl
Charlie Chaplin je losial iz svojega zlatega rudnika v Aljaski 15 000 ce.iinov, ki ih da tu s po ljubljanskih ulicah razdeli Elitni Kino Matica v svrho reklame in propagande za Chaplinov velefilm ,,Lov za zlatom''
Iz Ljubljane
o— Finančni delegat dr. Šavnik je službeno odpotoval v Beograd.
u— Preložitev žrebanja loterije. Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma v Šiški-Ljubljana VII. naznanja, da je prisiljeno žrebanje loterije vsled tehničnih ovir preložiti in sicer nepreklicno na l. november 1926. Vzrok je dejstvo, da vkljub dvakratnim opominom dve tretjini adresatov ni vrnilo niti srečk niti nakizalo protivrednosti. Nadalje je skoro istočasno priredil loterijo in žrebanje »Jugoslovenski Sokolski Savez«. Obračamo se ponovno do vseh sokolsko čutečih src. da z razprodajo srečk pripomorejo postaviti velikemu delavskemu predmestju Ljubljane lasten So kolski dom. Vsi. ki so od društva prejeli srečke v razprodajo, a jih do danes niso še plačali niti vrnili, se vljudno naprošajo, da eventuelni izkupiček takoj nakažejo.
u— Pogreb Ivane Marn roj. Jenko, se bo vršil danes ob 5. popoldne in ne ob 4. kakor je bilo javljeno v osmrtnici.	435
u— Našlo se ie potrdilo zlatarja I. Som-nitza. Dobi se v upravi »Jutra«, inseratm oddelek. Prešernova ulica 4.	434
u— Doš!a krasna izbira otroških obleke ln plaščkov. Bluze vedno najnovejše. Krišto fič-Bučai. Ljubljana, Stari trg.	95
u— Žive ščuke ln krape na veliki četrtek in petek pri tvrdki F. R. Kham, Miklošičeva cesta 8	423
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so brli prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 vlom 1 prestopek kal enja nočnega mrru. 1 popadljiv pes. 1 prestopek zglaševalnih predpisov. 1 neprijavljena nogometna tekma. 1 prestopek nedostojnega vedenja in 11 prestopkov cestnega policijskega reda.
u— Male tatvine. Na Kongresnem trgu je bil ukraden 27. t. m. Janezu Teglju iz Višnje gore 136 Din vreden dežnik. — Iz hodnika П državne realne gimnaz'-e je ukradel dne 26. t. m. dijaku Gvgenu Tule-ču neznan u-zmovič sivo zimsko suknjo vredno 1000 Din. V noči na pondeijek se le splazil v hlev hiše št. 1. v Trnovski ulici neznan postopač, ki ie odnesel hlapcu Vinku Podobniku več obleke m perila.
t»— Ponarejene znamke. Generalna direkcija posrednih davkov ie dobila pred kratkim od uprave državnih monopolov v Zagrebu obvestilo, da se ie našlo več komadov taksnih znamk po 50 Din za katere le ugotovljeno, da so falzifikati. Falzificirane znamke se razlikujejo od pravih sledeče-barva faLzifikatov je za trijanso jasnejša.
137
tom razloži posamezne carinske predpise. Gospodarski krogi pa so bili mnenja, da je naloga teh konferenc predvsem, da najdejo najprimernejši način carinskega poslovanja, odpravijo morebitne nedostatke in stavijo primerne predloge generalni direkciji. Tako ie pojmovala namen carinskih konferenc tudi širša Javnost. Ze na prvih konferencah so se pojavila v tem oziru nasprotstva, zla-stl še, ko so se pojavile pritožbe proti sa-«mrfjnemu postopanju posameznih carinskih uradnikov. V Mariboru so se menda vršile sploh samo tri take konference, nakar je stvar popolnoma zaspala, ne da bi bila prinesla le eno praktično vrednost. Vsled spremenjenih razmer pa se sedaj zopet ču-jejo glasovi, ki zahtevajo oiivljenJe teh kon ferenc, ki bi naj predvsem reševale vprašanja lokalnega ta manipirlacijskega značaja.
a— Brivnice ta danski česalo] saloni bo. do na veliko nedeljo zaprti, v ponedeljek pa odprti le dopoldne.
a— Olepševalno društvo za mesto Maribor je dalo podreti barako Pri treh ribnikih, ki je bila v popotaem razpadanju. Pručetek gradbe novega posJ-cpja je od'o-žen za tako dolgo, dokler ne bodo prinesla pogajanja d rušiva z občino definitivnega rezultata.
a— Nova socijalna ustanova. Mariborska občina bo ustanovila v mestu za mladino posebno stameo, kjer bo ostala deca, ki je brez nadzorstva, tako dolgo, da ji najdejo mesta v kale rodbini.
a— Nabavljataa zadruga državnih uslužbencev je imela v nedeljo, kot smo že kratko poročali, v Mariboru dobro obiskan občni zbor. Na njem je bilo prečitano poročilo revizorja Cennral. saveza uradni-Skih nabavljatnih zadrug g. Ferjančiča, ki je izredno laskavo omenil poslovanje nabavljanje zadruge mariborske in ugotovit njen velik napredek. Iz poročil uprave In nadzorstva povzemamo, da se je čisti dobiček razdelil v smislu pravil v fond za lasmi; dom, v rezervni fond, dobrotvorni in penzijskl fond ter 12% delež v blagu na zadružnike. Upravnemu odboru je bil podeljen absoiutorij, njegovemu predsedniku g. dr. Vidovlču še s pohvalo. V upravn: odbor, ki šteje 12 članov, so bili izžrebani gg. FUpič, poštar Ivnik, policijski uradnik Roje in g. Kutin v nadzorstvo pa učitelj z. Škof in bančni upravitelj g. Rcjko.
a— Avtomobilska nezgoda. Včeraj da-poldne s;a na ovinku Tržaške ceste trčila dva avtomobila, kj sta se precej poškodovala, dočim se šoferjema ni zgodil nič hudega. Voznika zvračata krivdo drug na drugega.
Raznovrsten
118 a
perforacija močnejša, črtež državnega grba je izdelan precej surovo. V ostalem kaže jo vsi znaki, da so ti koliki ponarejeni v isti »tvornici« kakor faiziftkati po 10 ln 20 Din. Ponarejeni koleki krožijo tudi po Ljubljani
u— Ubegel vlomilec. Kakor znano, je policija aretovala v petek zjutraj v Komen-skega ulici večjo družbo organiziranih tatov in vlomilcev, ki so bili dolgo časa strah Ljubljane Dočim je bilo šest teh gadov hitro spravljenih v luknjo, pa se je vodji družbe, 24 letnemu Josipu Petriču, pristojnemu v Št. Jurij pri Grosupljem, posrečilo pobegniti. Petrič je Imel s seboj okrog 2000 Din, ki jih je ukradel pri Mencingerju Are-tovani vlomilci so priznali že skoro vse vlome ld so jih tzvršfli tekom časa v mestu; zdi se pa, da jih imajo na vesti tudi več na deželi. Na njihovem skrivališču so našli poleg drugih stvari tudi izpraznjene steklenice v kateri se je nahajala brusniška marmelada, vendar tatovi nočejo povedati iz katerega vloma izvira.
h Maribora
a— Občni zbor k. o. SDS v Maribora. V
torek zvečer se ie vršil v Narodnem domu občni zbor krajevnih organizacij SDS, obsto ječih iz treh gospodarskih in političnih društev. Občnemu zboru je prisostvovalo vrh tega lepo število ostalih somišljenikov. Obč. zbor je otvoril dr. Koderman, ki le takoj po da! besedo predsedniku mariborske oblastne organizacije SDS, dr. Lipoldu. Ta je uvodo ma obširno poročal o notranje-političnem položaju v državi ter o krepkem razmahu samostojno demokratske stranke po vstopu v opozicijo, kakor tudi o negativni bilan ci obeh vladajočih strank. Nato je obširno razpravlja! o političnih razmerah v Slove-vertiji. Samostojni demokrati izvršujejo po svojem delu gospodarski in prosvetni program. dočim trati SLS svoje moči in čas le za brezplodno avtonomistično propagando. Delo v Mariboru nahajajočfh se pristašev obeh vladnih strank, radikalov in ra-dičevcev. ie obstojalo dosedai le v številnih predlogih za premeščenie in persekuci-je uradništva. da zadoste na ta način ambi-cijoznosti posameznikov. Za kako gospodar sko delo se ti ljudje sploh ne brigajo m nočejo o tem tudi ničesar slišati Temu primerni so tudi njihovi uspehi. Koncem svoje ga govora se je dr. Lipold dotaknil tudi mariborske komunalne politike, kjei SDS zelo pozitivno sodeluje v interesu nacijonal ne stvari Maribora h referatov tajnika ln blagajnika posnemamo, da izvršujejo gospo darska in politična društva SOS po mestnih okrajih podrobno delo elo intenzivno in se živahno udejstvujejo tudi v komunalni politiki. Odbor k. o. SDS v Mariboru tvorijo delegati vseh treh gospodarskih ta poetičnih društev, demokratski občinski odborniki ta mariborski dani oblastnega odbora. Občni zbor je pokazal, da bo gibanje v kra-■evnih organizacijah letos vsekakor zelo uspešno.
»— Kaj Je s carinskim) konferencami?
Pred dvema letoma so uvedli na prizadevanje gospodarskih krogov na sedežih cari narnic tkzv. carinske konferenoe. katerih namen se Je v bistvu različno tolmačil. Carinsko uredništvo, ki Je bilo dolžno, da prisostvuje tem konferencam je zavzemalo - vsa! v Mariboru - stališče. da imajo te
konference samo značaj nekakih kurzov, na Ljabliana	Sv. Petra C. 35.
katerih naj carinsko uradniStvo Interesen- I ВШШШДШШХШШШ
pomladansko obleko
nudi naicenefe
JOS. ROM, ЦдМ)8ва. flîgHsangrova c. 3.
Novo došlo ■ "°r„1coeinvT5"ste,r
rokavice, ti cot in kožnate, bluze, športne in modne,	2018-a
svileni šali Din г.9—, kravate v lirasn izbi r, nr F & M. Rozman. Židovska uš 4
OOOOOOOCOCXXXXOnOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXKXXXXXXXXXXXXXXyinf^
Aufovožnis v Italijo
Obveščam cenj. občinstvo, da prevzemam • nfo-vožnie Tudi za Italijo	1822
PAVEL STELE, autotaksi
Poljanska cesta št. 3.	Telefon št. 942.
Ш popravo ji
t«
i
Vam oskrbi kar najhitreje špedjalna izdelovalnica „gojzerc" in drugih obutev
J. BRAJER, L ubГаиа
Breg štev. 1
Velika noč ie tu in da bodo potice
dobre, recite tih v posod*, kupljeni pri tvrdki z železnico
Stanko Florlančič *
Naši onstran granic
k— Propadanje Celovca, Celovški občin» «ki svet je sklenil po poteku letošnje sezo» ne zapreti mestno gledališče, radi umetni» ikega in materijalneg* propadanja. S tem pieneha delovati edina stalna pozornica na Koroškem.
p— V Ajdovščini je umrl g. Mirko Kavs, mag. pharm., star komaj 25 let. Naj počiva
▼ miru!
p— Finžgarjeva r Veriga» na indeksu. Preteklo nedeljo so hoteli vprizoriti v Vi* pavi Finžgarjevo dramo «Veriga». Modri policijski komisar Diaz v Gorici pa je pred stavo prepovedal, ker je drama po njego« vem mnenju irredentistična in protidržavna.
p— lz Kobariškega Kota se čujejo nove pritožbe, kako se seka vse, kar je podobno drevesu. Padajo orehi, črešnje, vse od kra» ja, mecesni, neizprosna sekira ne prizane» se ne drevju ne nasadu, kmalu bo gorovje golo. V Breginju je gospodarstvo v gozdo» vi tudi strašno.
p— Cesta iz Ajdovščine do Črnega vrha se popravlja. Goriška trgovsko«obrtna za» dri:ga je posredovala pri civilnem geniju v Gorici glede te ceste, ki je bila že zelo sla» ba, ker jo je pokvaril povišani promet in veliko deževje.
p— Fašist Jurman. Dne 21. decembra lan« skega leta po noči je bil v Tržiču ustreljen fašist Andrej Jurman. Ta fant, slovenskega rodu, je bil precej časa goreč komunist, po« tem pa ga je potegnil nase naraščajoči na» rini fašizem in Jurman je postal oster na« eprotnik svojim prejšnjim tovarišem. Ome« njeno noč so hodili mladi ljudje okoli po gostilnah in cestah. Na samem je počil strel
in zadet je bil Jurman. Takrat je šel mimo komunist Peter Fama. Tega je prijel ranje« ni Jurman in ruvtla sta se. V bolnici je Jur min umrl potem, ko so pripeljali pred nje» ga Famo in je baje izjavil, da je Fama mo« rilec. Ta se brani kakor tudi soobtoženi komunist Magretto. Po dolgi razpravi je bil Magretto oproščen, Fama pa obsojen na 13 let in 4 mesece zapora.
p— Požar. V Harijan v reški pokrajini je požar uničil gospodarska poslopja kmetov Josipa Cina, Frana in Alojzija Polha. Škode je 80.000 lir.
p— Na Vojskem nad Idrijo vprizori pred kratkim ustanovljeno društvo «Planinca» na velikončni pondeljek in belo nedeljo Krekovo igro «Tri sestre». Na Vojskem bo to prva prireditev po letu 1914.
To morate
.VOIKA" hoče pokazati za veliko noč svojo znano zmožnost, da prodaja najboljše, najmodernejše čevlje in nogavice najceneje! 2046 »
„V OIK A"
LJUBLJANA, nasproti Mestnega doma.
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čajr
Iz Celja
e— Ekshumacija in obdukcija. Ттирк) pred enim tednom od vojaške straže ustreljenega Karla Sredovnika je bilo včeraj v navzočnosti vojaške in civilne komisije ekshuimirano tn obducirano. Kaj je temu po vod, dosedaj ni znano.
e— Celjski denarni zavodi bodo na veliko •oboto, dne 3. aprila zaprti.
e— Celjske brivnlce bodo na velikonočno nedeljo zaprte, v pondeljek Pa od pol osmih do pol dvanajstih odprte.
e— Smrtna kosa. V Gradcu je umrl gosp. hran Pavčič, uradnik celjske cinkarne v «tarosti 52 let. Bil je vesten in delaven uradnik ter povsod spoštovan in priljubljen. Bolehal je že dalj časa na pljučih. Bolezen ti je nakopal za časa zadnje povodnji, ker je moral do pasu bresti vodo, da je p riše! domov. Blag mu spomini
e— Iz zdravniške službe. Minister za narodno zdravje je imenoval za zdravnika vo-lonterja 2- dr. .Josipa Oblaka. Prideljen je splošni javni bolnici v Celju.
e— Steklina na Bregu. Na Bregu pri Celju se ie pojavila pasja steklina. Oblast je dala pobiti vse pse ln razglasila pasji konto mac v obeh celjskih občinah.
e— Redukcija. Tclegrafičnfm potom je reduciran gospod Maks Reš, upravitelj invalidskega doma v Celju. Kakor se čirje, doleti ta sreča še marsikoga; da, sporazum in eeljaštvo ustvarja.
e— Cigane so prijeli. V celjske zapore so prignali celo družino cigana Josipa Ojur gjevida, 8 moških in 3 ženske. Prijeli so iih radi raznih tatvin in vlomov, katerih so osumljeni.
h. TrboveH
t— Težak položaj za pridobitne kroge. Po prevratu so pričeli prihajati z dežele tr» govci in obrtniki vseh strok v trboveljsko občino, ker so slišali, da so rudarski re» virji zlata kalifornijska polja. Evo par niz« ko cenjenih primerov: v zadnjih letih je zaznamovati porast pri šiviljah za 500 odst. pri trgovcih 300 odst, sedlarjih 300 odst., čevljarjih 200 odst., krojačih 220 odst., briv cih 150 odst., mizarjih 120 odst., gostilni« čarjih 150 odst., mesarjih 100 odst, klepar« jih 50 odst Precejšnje je število popolno» ma novih obrti, n. pr. klobučarske, kam« noseške, slikarske, prevozne, branjevske, plakaterske itd. Ker so se tekom časa raz» mere precej spremenile, so se neizogibno morale pokazati posledice. V zadnjih dveh letih je propadlo 5 trgovin in nekaj obrt« nikov. Menda ni kraja v naši državi, kjer bi se dajatve strankam na kredit tako razpa» sle kot v obeh naših revirjih, v Trbovljah in v Hrastniku. Radi redukcij rudarskega delavstva pa so pridobitni krogi še prav po» sebej prizadeti. Višek nevzdržnega «tanja povzroča še okolnost, da prihajajo sleherne planine dni podeželski obrtniki in šušmarji
Kaj je
i/T* ,
Џ /satftne
.ADEUNAPatt! чм|
Adeiioe Pafti
ve vsaka Pari aiika, pa tudi r nas vsaka lepa žena.
■^ek'enifica stane D n 30 — in se 'obiva v vseh le-'rnah, diogeri-ah in parfumeri-' t. Glav. zaloga • Jugoslavijo iai?reb, Gajeva ulica &
z nahrbtniki, košarami in kovčki ter odje» dajo zaslužek domačemu obrtništvu, ki ima tu visoke režijske stroške in ne more tudi iz raznih drugih ozirov konkurirati žnjimi. Skrajni čas je že, da napravi konec temu početju na eni strani pristojna oblast, na drugi pa obrtniki sami, ki bi se morali prav
v	teh časih okleniti svoje organizacije in po njej doseči remeduro sedanjega stanja.
t— Nova bran jati j a v Hrastniku. G. Ja. kob Knez je zaprosil komisijonalni ogled za barako v Sv. Lenartu 59, v kateri bo otvoril branjarijo. Okrajno glavarstvo v La» škem ga je odredilo v sredo 7. t. m., ob 13.30 na licu mesta.
t— Nov vinotoč v Trbovljah. Okrajno glavarstvo v Laškem je odredilo obrtno» oblastno obravnavo obratnega lokala za stoječe goste v Lokah 54 v pondeljek 19. aprila ob 17. popoldne. Obravnavo je za» prosil g. Nikola Tršič za g. Ivo Crnkoviča.
t— Hrastniška k. o. demokratske stranke se prav iskreno zahvaljuje svojim 137 vo« lilcem, ki so jo povzdignili s svojimi glaso»
vi	na mesto druge najmočnejše stranke v dolini. Videč zaupanje, se bo odbor orga» nizacije zavzemal še z večjo vnemo za svo» jc pristaše kakor se je doslej. Le naprej, pogumno naprej — na prvo mesto! K. O. demokratske stranke v Hrastniku.
t— Narodno strokovna zveza sklicuje za nocoj, v četrtek, 1. aprila, ob pol 8. zvečer v Sokolskem domu v Trbovljah sestanek vseh članov NSSZ in Unije. Na sestanku poroča zastopnik vodstva iz Ljubljane. Ra» di važnosti, pridite vsi in polnoštevilno.
t— Čudne stvari se dogajajo. V Trbov» liah in v Hrastniku kolportirajo nekatere delavske žene ilustrirane knjige z našlo» vom «Znamenja našega časa», v katerih opozarja neznani avtor na posamezne iz» povedi v sv. pismu in prerokuje skorajšnji konec sveta. Kolportirajo se pa tudi še dru» ge knjige nabožne vsebine, ki so zmožne ljudem glave še bolj zmešati, kakor jih mor da že imajo. Kakor smo poučeni, je oblast že več kolporterkam odvzela knjige, ker so jih prodajale, ne da bi bile za to upravi» čene.
Iz Prekmurja
Gledališka predstava v Murski Soboti. V sredo, 24. marca je priredilo tukajšnje so« kolsko društvo veseloigro «Rodoljub iz Amerike». K predstavi treba pripomniti zla sti dve razveseljivi dejstvi. Sodelovalo je namreč lepo število mladih domačih moči, kar treba z veseljem pozdraviti. Tudi ude» ležba je bila jako lepa. Vse torej kaže, da Sobočani radi obiskujejo gledališke predsta» ve. Sokolsko društvo bo gotovo posvečalo tudi tej panogi prosvetnega dela tudi za» naprej ono pozornost, ki ga po svoji važno» sti zasluži.
Pogreb finančnega pripravnika Juga, o če gar tragični smrti v zvestem izpolnjevanju težavnega poklica smo že poročali, se je vršil 25. marca ob 11. dopoldne v Murski Soboti. Udeležilo se ga je veliko število pokojnikovih tovarišev, predstavniki obla. sti in zastopniki uradov ter številno drugo občinstvo.
Učni red na ljudski Soli v M Soboti. Ker tukajšnja osnovna šola nima zadostnega števila učnih oseb, morajo imeti nekateri razredi pouk dopoldne, drugi pa popoldne. Do nedavna je bilo tako urejeno, da so višji razredi imeli dopoldanski, nižji razre» di pa popoldanski pouk. Sedaj pa se je uve» del drug red, da imajo nižji razredi pouk ob dopoldnevi h. Starši pa splošno želijo, da bi se zopet uvedel prvotni red, ker rabijo sta« rejše otroke popoldne za različna pomladan ska dela. Beležimo to željo starišev in upa« mo da se bo radi tehtnih razlogov tudi upo» števala.
Požar v M. Soboti. V pondeljek, 29. mar. ca, je izbruhnil požar v Mali Kaniži pri go. spej Sidoniji Novak. Vnela se je oslica sla» me, od perinia pa se je vnela tudi slama sosedu, posestniku Kalamaru. Radi silnega viharja je bil položaj skrajno nevaren, ven» dar pa se je gasilcem posrečilo, ogenj kma» lu udušitL
Vremensko
Meteorološki zatraa » Liubl;ani. 31. maira 1926
Vii p . barometra 308 B m
Kra	Cas	Serom.	Temser.	Rel. «la 8> • ®/o	Smet vetra in brzina v m	Obidi-nost 0—10	Vrsta p	adavine
opazovanja							od ooazDvan u	« mm do 1 ure
f	7	7584	11-0	85	mirno	9		o
1 Ljubljana . )	8	759-1	116	84	NNW 0.5	9		
(dvorec!	14	758 8	18-4	53	NE 6	8		
! 1	21	7H2-1	15-2	64	NE 1	10		
Zagreb . . .	8.	758 9	16-0	62	NNE 3	10		0
Beograd . . .	8.	7 7-7	17-0	48	ESE IJ	10		0
Sarajevo . . ,	8.	757 9	18-0	37	S 3	10		0
Skoplje . . .	8.	7624	14-0	76	WSW 0.5	8		0
Dubrovnik . .	7.	757-6	200	38	SE IJ	10		0
Praga ....	7.	761-6	80	—	NW 1.5	7		dež 2.0
Solnce vhaja ob 5 45. zahaja ob 18'26, luna vztiaja ob >035, zahaja ob 71.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Izpremenljivo. hladneje.
MIHA : Kam greš? PA V LIHA: Na lov za zlatom I MIHA: Kam neki? f A V LIHA: Po ljubljanskih ulicah! MIHA: Kako pa to? PAVLIHA : Elitn K no Mat ca razdeli danes po ljubljanskih ulicah med 12. in 1 uro v svrho propagande za Ciiarlie Chaulinov velefilm .Lov za ziatom' 15 000 komadov pravkar Ц prispelih Cekinov
Gospodarstvo
Službene objave LNP,
(Seja u. o. dne 24. III. 1926.)
L"godi se prošnjam v smislu § 10 spi. pr. JNS, da smejo nastopati v prij. in mednar. tekmah, sledečim igralcem: Smoljan in Je« senko (oba SK Slavija), A. Splichal (SK Ili» rija) in Erih Wistan (SD Rapid, Maribor.)
Na dopis SK Slavije št. 43«26 z dne 20. III. se bo odgovorilo pismenim potom. Isto časno se ji sporoča, da je u. o. z ozirom na njen slab gmotni položaj in na nesrečen slučaj njenega igr. g. Uršiča votiral podpo« ro v znesku 500 Din.
Vzame se na znanje dopis SK. Mure z dne 16. III. 1926.
SD Rapid (Maribor) se sporoča z ozirom na njegov dopis z dne 11. III., da se pro« šnji glede bratov gg. Lôschnigg in igč. Cer« četa ne more ugoditi.
Z ozirom na prošnjo SK Ilirije, predlože« no po podpreds. LNP. se dovoljuje igraču Zanklu nastopanje v prijateljskih in med» narodnih tekmah.
Pozivljejo se ponovno in v zadnjič vsi oni klubi, ki še niso vrnili verifikacijskih listin (seznam igralcev), da store to do 8. aprila. Klub, ki se ne bo pokoril temu po« zivu, bo občutno kaznovan.
Sporoča se vsem klubom LNP«a, da sta izostali v propozicijah za podsavezni pre» hodni pokal v točki 5., četrta vrsta, besedi «ali prijateljskih». S tem se pravilno do« polnjujejo navedene propozicije. Tajnik I.
Sturm (Gradec) : Ilirija
V nedeljo in pondeljek ob 15.30, igrišče Ilirije.
Tekmi med SK Ilirijo in graškim Stur» mom, ki se vršita na velikonočno nedeljo in pondeljek na igrišču Ilirije, sta prvi med» narodni prireditvi letošnje nogometne se« zone v Ljubljani. Sturm, prvak avstrijsko Štajerske, predstavlja najboljše amatersko moštvo Avstrije. Proti Iliriji je obvezan nastopiti s svojim najmočnejšim moštvom, ki je 25. m. m. igralo neodločno z zagreb» škim prvakom Gradjanskim ŠK. (2 :2). V letošnjem prvenstvu Štajerske vodi s 7 toč» kami pred GAK, naslednjim klubom v ta» beli. Med drugim je dosegel lepe rezultate proti dunajskim prvorazrednim profesijo« nalnim klubom: proti Slovanu 1 : 1, Admi» ri 1 : ï, Wackerju 3 : 1, Sportklubu 3 : 1. Z uspehom je zaključil turnejo v Nemčiji in Holandski, na kateri je igral proti Aache nu 3 :2, Rômondu 5 : 2, Kergrade 4 : 0 in proti Rasenspieler (Koln) 4 : 4 Gostova» nje Sturma bo prineslo torej ljubljanski športni publiki predvidoma lep športni uži» tek. Za prvaka LNP SK Ilirijo pomenita obe tekmi prvo težjo preizkušnjo z zuna« njim moštvom v letošnji sezoni; moštvo bo gotovo storilo vse, da doseže dober rezul» tat. Lansko gostovanje Sturma v Ljubljani je končalo prvi dan s 3 : 1 za Ilirijo, drugi j elu?e za napredek v živinoreji dan z 2 : 1 za Sturm.	'' ' darskem živlienta snloh etpA
Letošnje tekme Hajduka
Splitski Hajduk se pogaja za letošnjo se« zono za več tekem zunanjih klubov v Spli» j tu ter za eno daljše gostovanje v inozem« ! stvu. Pri pogajanjih z dunajskimi klubi so j se pokazale radi finančnih vprašanj precej» j šnje težkoče, ker so ti klubi precej dragi, i Radi tega bodo igrala v Splitu večinoma j italijanska moštva, ki so za polovico cenej« ša kot dunajska, češkoslovaška in budim« j peštanska. Za Veliko noč bi morala igrati j v Splitu reprezentanca Rima proti repre» j zentanci Splitskega podsaveza, ki bi jo j tvoril kompletni Hajduk. Ta tekma je od« godena na kasneje. Napoljska reprezentan« ca bo igrala v Splitu o Binkoštih. Za Veliko noč se pogaja Hajduk s prvorazrednim klu« bom Brescia. Ako ta pogajanja ne bodo uspela, bo igral s prvakom drugega razreda Trcviso. Graški Sturm je moral svoje gostovanje radi prvenstvenih tekem odpove» dati. Nadalje je dobil Hajduk ponudbe od Moravske Slavije, od Slavije iz Košic ter od dunajskega kluba First. Tudi avstrijski amaterski prvak IDonaufeld želi priti v Split, vendar pa zahteva, da se mu garanti» ra še za tri do štiri igre v Jugoslaviji. Prvo razredni budimj>eštanski klub «33» se ponu» j a za Split za 2., 23. ali 29. maja. Sofijsly klub Levski je pozval Hajduka na gosto« vanje maja ali junija meseca. Hajduk je odgovoril, da pride koncem maja. Ob tej priliki bo posetil tudi Bukarešto ter igral z Juventusom.
Hajdukova turneja v Pariz je odgodena na poznejši čas.
Kakor vsako leto odide Hajduk o Božiču na večjo turnejo in sicer v Južno Ameriko. Tozadevna pogajanja z nogometnimi udm» ženji raznih držav Amerike potekajo zelo ugodno.
Licencovanje v slovenjgraškem srezn
Zedo jasno sliko o tukajšnjih gospodarskih in narodno - kulturnih razmerah nam je pokazalo letošnje licenciranje. Veliki župan mariborske oblast! je bil Izdal strog nalog, da se v vsej oblasti dosledno ter radikalno Izvede osnovna akcija za zboljšanje in povzdigo zaradi povojnih razmer zaostale živinoreje. Opiraje se na načelo, da je plemenjak začetek in konec vse živinoreje. sta se potom občinskih predstojni-štev in orožništva odredila natančen popis in evidenca vseh bikov v okraju. Na podlagi teh skrbno zbranih podatkov se je le. tos Izvedlo licenciranje, ki nam je dalo Jasno sliko o plemenskem materijalu v p rezu in tudi smernice za bodoče delo. Dana nam je bila možnost, da smo si ogledali in ocenili živino iz vseh. tudi najbolj od. daljenih delov steza.
Licenciranje v slovenJgTaškem sodnem okraja se je vršilo 23 t. m. dopoldne v št. llju pod Turjakom, pojpoldne v Slovenj, gradcu. Kljub najslabšemu zimskemu vremenu Je bil letos prigon trikrat večji kakor druga leta Razstavilo se je 94 nad eno let.o starih bikov.
Kakovost Je bila т splošnem slaba — za slovenj graški okraj razmeroma zelo slaba — vendar je bila absolutno nekoliko boljša kakor Inni. Lteemciramje nikakor nI pričalo o nekdanjem slovesu slovenjgraške marijadvorske goveje pasme. Samo par po. sestnlkov je ostalo zvestih tradiciji naše nekdaj slovite živinoreje.
Za prigon prvovrstnih in drugovrstnih plemenjakov so bili odllkova.nl ln je bila priznana nagrada naslednjim posestnikom: I. Parthu Iz št. Janža, Poplču - Vošniku iz Fort gore rn Pran eu Lobetu iz Slovengrad-ca (Blkorejska zadruga v Slovesnjgradcul.
Materija! ostalih posestnikov je bil v splošnem slabši in deloma celo zanikrn.
Letošnje licenciranje v sodnem okraju Slovenjgradec je pokazalo, da predvojno ugodno stanje tukalšnje govedoreje ni b*!o povsem naravno, da večinoma ni temeljilo na gospodarski zavednosti, na ljubezni in smislu za napredno gospodarenje, ampak da se je pretežno vzdrževalo potom visokih državnih podpor lin potom uvoza tujega blaga. Reakcija zaradi spremenjenih razmer tn zaradi Skromnega pritoka državnih podpor ni izostala. Da M se kaj napravilo !'z lastnega nagiba, je v tukajšnjem okolišu zaenkrat težko pričakovati.
v
* *
Licenclrenje т SoStajnju J« v primeri z liceneiramjem v Slovenjgradcu poteklo zelo zadovoljivo. Prigon je bil zelo velik. Raz stavilo se je nad 50 nad eno leto starih bikov. Od teh se Je razen devetih licencl-railo vse. Blago Je bilo j>rvovrstno. Bil je tudi povsod vzoren resi ln se je vse delo lahko vršilo gladko. Tozadevna zasluga gre predvsem vestnemu orožništvu.
Prve to druge nagrade v iznosu 500 ln 400 Din za lieencirame htke so dobili: I. Leveč iz št. Jajiža, I. Blagottošek iz šo-štaaijske okolice, J. Vrablč lz St. Florjana, I. TaJnSefe lz št. Andraža to A. Primožič iz šmartna Ob Paki, Potnimo in deloma lepe nagrade so prejeli visi ostali posestniki.
Izredno ugoden rezultat ličen clranja v Soštamjskem okraju je pripisati naravni razumnosti in živahnosti domačega ljudstva, ki stori vse za napredek in kaže v tem pogledu posebno naglo razumevanje ter stalno budno zanimanje. Zelo velike za.
in v gospodarskem živijenjoi sploh gredo v Soštanj-skem okraju okrajnemu zastopu ln domači inteligenci ki je v stalnem stiku z пато-dom in prireja daljše večmesečne tečaje za kmečko ljudstvo, kakor n. pr. v št Пји pri Velenju, Velenju, šmartnem ob Paki itd. Izredno razumevanje za dobro gospodarsko stvar kaže — kakor vedno — načelnik tukajšnjega okrajnega zastopa gosp. Skaza. ki je spričo ugodnega rezultata li-cenctranja votiral za nagrado posestnikom premirane živine blizu 10.000 Din.
Licenciranje ee je ob splošni zadovoljno. sti ljudstva zaključilo z bodrllnlm nagovorom srezkega poglavarja gosp. Viherja in referenta gosp. Zupamca, ki Je v imenu velikega župa.na Izrazil javno pohvalo nad se. damjimi uspehi živinoreje v šoštanjskem okraju.	F. W.
Tržna coročila
SK. Ilirije nogometna sekcija. Danes, v četrtek trening 1. moštva ob 17. uri. II. sku» pina ima trening jutri v petek od 16.30 da. Ije. V času velikonočnih šolskih počitnic se vrše treningi za dijake in juniorje ob ugodnem vremenu tudi vsako dopoldne ob 10. uri. — Načelnik.
ASK. Primorje (Nogom. sekcija.) Da» nes v četrtek ob 20.30 seja sekcijskega od« bora. Istotam ob istem času seja Uprave sp. prostorov. — Tajnik.
ASK. Primorje. Jutri, v četrtek seja upravnega odbora v prisotnosti načelnikov ob 19. uri v društvenem tajništvu. — Pred« sednik.
Mednarodne smuSke tekme se vršijo od 4. do 6. aprila v Zakopanih na Poljskem. Dosedaj so se poleg poljskih priglasili če» škoslovaški, avstrijski, madžarski in nemški smučarji.
Mednarodni lahkoatletski savez (Inter« national Athletic Association) bo imel le« tos svoj kongres v Scheweningen. in sicer od 5. do 8. avgusta. Na tem kongresu bo zastopanih približno 30 držav.
Simmering v Parizu. Včeraj v sredo je I . = Pogajanja za trgovinsko pogodbo med dunajski klub Simmering porazil v drugi i Jugoslavijo in Albanijo. Iz Beograda po-fcekmi pariški klub Red Star s 4 : Q	I ročajo, da bo albanska delegacija za ekle-
Novosadska blagovna borza (31. marca). Pšenica: baška. 77 kg, 2 %. 2 vagona 290. Ječmen: baiški, pomladni, 66—67 kg.
1	vagon 170. Turščica: baška. okrug Novi Sad. 5 vagonov 112.50— baška, za aipril, 2 vagona 115; sremska. pariteta In-djija, Б vagonov 11Î.50; sremaka, za april,
2	% kasa. 10 vagonov 119. Moka: baška, «2», 1 va^on 405. Tendenca nespremenjena.
Zagrebški tedenski sejem (31. t m.). Do. gom srednji. In to v glavnem prvovrstna kakovost. Zaradi bližajočih se velikonočnih praznikov je bilo povpraševanje le za lokalno potrebo veliko. Kljub temu so cene nazadovale za 15 do 50 par kg. Za Nemčijo je btl kupljen vagon svinj in za Italijo več partij svinj in goveje živine. Cene za kg žive teže: voli I. 9.75—10.50 (iz jemno 10.75—11.25), II. 8.50—9, III. 7.50—S. bosanski I. 10—10.50 (izjemno 11). П 9.50, krave I. 8—9, II. 5—6 50, IU. 3—4.50. lune!
I.	10—11. II 9—10. junioe I. 8—9, II. 6 do 7.50, teleta 7—10, svimje, domače, mesne
II.50—13	pitane 13—14, (domače, zaklane 15—16. sremske. zaklane 15—17), prasei do 1 leta 11—12.50 Din. Krma: seno I. 100 do 125, II. 75. stisnjeno 100. detelja 125—162. otava 125—150, slama 60—100 Din za 100 kilogramov.
Dunajski svinjekl sejem (30. t. m.). Do-gon 13.668 svinj. Od tega iz Jugoslavije 1449. Cene po poskočile za do 25 grošev pri kg. Za kg žive teže nottrajo: debele svinje I. 2.30—2 40, srednjetežfte 2.10—2.25. kmečke 1.90—2.25. stare 1.90—2.05, mesne 1.90 do 2.30 §Hinga.
Dunajska borza za kmetijske produkte (30. t. m.) Popolnoma brez poslov Insol-venca rannersdorfskega parnega mlina je tvorila središče razmotrivanj ln je vplivala deprlmirajoče na kupčijo. Nottrajo vključno blagovnoprometn! davek brez carine ia 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40.25—40 75. madžarska potiska 43.60 do 46; rž: marchfeldska 26 75—27.25; tur. Sčica: 19.75—20 75; oves: doma« 27.75 do 28.75.
panje o trgovinski pogodbi i našo državo odpotovala danes lz Tirane v Beograd. Predsednik albanske delegacije je Kolmi-da.
= Znižanje obrestne mere v Avstriji. Ge-
neralni svet Avstrijske narodne banke je glede na stalno denarno likvidnost sklenil znižati z včeraj Sniin dnevom obrestno mero od 8 na 7.5 %.
= Stanje posevkov v naši državi je bilo po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode v prvi polovici marca Splošno stanje ozimnega In jarega žita med dobrim In zelo dobrim. Stanje živine povoljno Krme dovolj razen v ra.ški oblasti, kjer je primanjkuje Ponekod se je jx>javila svinjska kuga.
= Pogajanja za sklenitev železniške kon. vencije med našo državo in Bolgarsko. Iz Beograda poročajo: V prometnem ministr stvu je imenovana posebna komisija stro. kovnjakov. ki ima skleniti z Bolgarsko že. lezniško konvencijo.Zadevna konferenca se bo vršila 5. in 6 aprila t. 1. Kraj sestanka še ni določen Uredil se bo s to konvencijo celokupen naš obmejni železniški promet z Bolgarsko.
= «Vestnik Ljubljanskega velesejma».
III. številka. Je ravnokar izšla in se te dni razpošilja interesentom. Kdor je ne bi prejel, naj jo zahteva od uprave velesejma. Na razpolago so tudi lične pisemske za klopne znamke, katere se zamorejo nalep Ijati na vse poštne pošiljke.
= Katastrofalni padec belgijskega fran. ka. Z neverjetno brzino se belgijski frank bliža usodi francoskega franka, s katerim sta že svoječasno delila prilično enako usodo. Zlasti predvčerajšnjim je deviza Brusel.1 na mednarodnem trgu zabeležila močan padec, in sicer kar za 5 odstotkov svoje vred nosti v enem dnevu.
31. marca.
Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: Investicijsko 73 d n 76, Vojna škoda 288—293 (288), zastavni ln komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—204, Ljubljanska kreditna 190—0, Merkantllna 102—0, Praštediona 865—872, Slavenska 49—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 100—104, Trbovlje 356—362, Vevče 100—0, Nihag 0—34, Stavbna 60 do 70, šeStr 110—0. — Blago: les: hrastovi boule 27, 34, 41, 60, 80 mm, od 2 do 5.30 m. fco Sušak 2 vagona 1500—1500 (15001; deske — smreka, jelka, 20 mm. I., II.. III. 4 m, fco meja via Postojna 1 vagon 560 do 560 (560) ; bukovi hladi, gladki, od 30 cm prem. naprej to 3 m dol. naprej, fco meja 375—0; premog: same ponudbe; nespremenjeno; poljski pridelki: turščica, času primerno suha, fco vagon nakl. postaja, 1 vagon, zaključeno 117: druge samo v glavnem nespremenjene ponudbe; grad benl materi jal: nespremenjeno.
ZAQREB, Tržišče bančnih papirjev precej mrtvo, še bolj so zanemarjene industrijske vrednote. Vojna škoda čvrstejša. Promptno blago se je trgovalo po 293.5 do 294.Б. Za maj se je Iskalo po 299. — D i-n a r Je v Cnrihu malo oslabel. Mednarodno je čvrstejša deviza na Italijo, dočim je Pariz slabši. V Zagrebu je bila tendenca v devizah malo čvrstejša. Tečaji so poskočili Narodna banka je intervenirala Skupni promet je znašal 6.8 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj 800.9—804.9. ček isto, Berlin 1352.5—1356 5, Italija izplačilo 228—229.2. ček isto, London izplačilo 276.14—277.34, ček 276.138—277.33S New York ček 56.7—57, Pariz 194—196. Pra ga 168.2—169.2, ček 168.184—169 184, Švica 1093.6—1097.6. ček 1093.547—1097.547: valute: dolar 56.125—56 42 in pol: efekti: bančni: Eskomptna 118—118.5. Kredit, na Zagreb 114—116. Hipo 66—66.5. Jugo 98 do 99. Praštediona 870—872.5, Slavenska 50 do 51, Narodna 3900—4025: industrijski: Dubrovačka 380—395, Outmann 280—28.". Slavonija 42—43, Trbovlje 370—380 Vevče 100—0; državni: investicijsko 75—76, agn>! ne 44 44.5. Vojna škoda, promptna 293.5 do 294. april 296—297, maj 298.5—300
BEOGRAD. Devize- Dunaj 802—802.5. Berlin 1354—1354.5, Budimpešta 0.07975 dn 0.07985, Bukarešta 23.5—23.9 Italija 2?S.< do 228.45, London 276.55—276.65, New York 56.82—56.83, Pariz 198—199 Praga 168.55—168.6. Švica 1094.75—1095.
CURIH. Beograd 9.135. Berlin 123.65. New York 519.25. London 25 2475. Pariz t* Milan 20 89, Praga 15.3875. Budimpešta 0.00727375. Bukarešta 2.14, Sofija 3.74. Du naj 73.25.
TRST. Devize: Beograd 43.70—43.85. Dunaj 350—353, Praga 73.60—73.85. Par;z 85.75—8S.25 London 120.82—120 92. New York 24.77—24 S7, Curih 478—480 V a ! n te: dimarji: 43.30—43.75. dolarji 24.70 do 24.85, 20 zlatih frankov 93—97, zlata lira 479.22.
DUNAJ. Devize: Beograd 12 4450 do 12.4850, Berlin 168.30—168.80 Budimneš-a 99—99.30, Bukarešta 2.9150—2.9350. lx>ndo,i 34.3725—34.4725, Milan 28.42—28.52. New-York 706.75—709.25, Pariz 24.46—24.56. Pra ga 20.9350—21.0150. Sofija 5.0950—5.135^. Varšava 87.20—87.60, Curih 136.10—136.6o! Valute: dinarji 12.41 — 12 47. dolarji 706.10—710.10
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.525 v Berlinu 7.387, v Londonu (po poldne) 276. v New Yorku (30 t. m po borzi) 1.76 in četrt.
Nailepie in naiceneiče
dobite pri tvrdki A. PRESSAS Sv. Petra cesta 14. Na drobno 1 2010' Na debelo!
je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamkr (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor »«rje pari dragih. Oobiv»io m v nrodalsles»

Z Z1V
Nebo ¥ aprilu
Solnčna površina je zadnje čase zelo agilna. Njeno gibanje se kaže v številnih in velikih solnčnih pegah, kar povzroča magnetične viharje in polarni sijaj na zemlji. Od začetka leta je bilo na solncu že pet peg. ki so se videle s prostim očesom skozi zakajeno steklo. Ves februar so divjali v mnogih krajih strašni magnetični viharji. Samo od 6. do 9. februarja je solnce mirovalo, tako da so tudi magnetični viharji utihnili. Posebno močni pa so bili magnetični viharji od 23. do 25. februarja. Nebo je bilo v tem času pokrito z gostimi oblaki, tako da polarnega sijaja nismo mogli videti. Tudi v marcu, osobito 5. in 9. marca so divjali magnetični viharji. Oba dni so opazovali v nekaterili krajih Srednje Evrope zgodaj zvečer polarni sijaj.
Solnce se v aprilu naglo dviga nad ekvator. Njegova deklinacija znaša 1. aprila opoldne 4° 20'. 1. maja opoldne pa že 14° 55'. takoo da se zviša lega solnca v aprilu za 10° 35'. Solnce stopi začetkom pomladi v znamenje Ovna ter pride 20. aprila ob 21. uri 36 minut v znamenje Bika. (Glej priloženo sliko in pojasnilo!) Dan v aprilu rapidno narašča, 1. aprila traja 12 ur 50 minut. 1. maja pa že 14 ur 34 minut, tako da se podaljša v aprilu za 1 uro in 44 minut. Zemlja se sedaj neprestano oddaljuje od solnca in zato se krči tudi očesni kot. pod katerim vidimo solnčni kolobar., 1. aprila meri ta kot 32'33", 1. maja pa 31*48".
Luna. Glavne lunine faze bodo: zadnji krajec 5. aprila ob 21. uri in 50 minut, mlaj 12. aprila ob 13. uri 56 minut. prvi krajec 20. aprila ob 0,23 minut. ščip ali polna luna pa 28. aprila ob 1. uri 17 minut. Luna bo najbližje zemlji dne 10. aprila ob 4. uri. ko bomo videli njen premer pod očesnim kotom 32'53". Najdalje od zemlje bo 20. aprila pred polnočjo, ko bo znašal njen dozdevni premer 29'35". Lege lune glede na ekvator bodo v aprilu naslednje: Od začetka aprila se luna niža in doseže najnižjo lego 5. aprila ob 15. (deklinacija 32° 5') Nato se vrača in prekorači ekvator dne 11. aprila ob 12. ter doseže najvišjo lego nad ekvatorjem 18. aprila ob 14.) deklinacija 22° 12'). Potem se zopet vrača in prekorači ekvator 26. aprila ob 1. Najnižjo lego pod ekvatorjem doseže 2. maja.
Planeti. Merkur bo najdalje zapadno od solnca 28. aprila. Njegova oddaljenost iznaša 27° 4'. Kljub temu pa se vidi lepo tudi s prostim očesom kot ju-
tranjica. in sicer pred solnčnim vzhodom, ker je znatno nižji od solnca in ostane nizko nad obzorjem Vzhaja tik pred solnčnim vzhodom.
Venera je še vedno svetla jutranjica in vzhaja začetkom aprila ob 4., koncem pa že ob 3. zjutraj. Najdaljeo od solnca bo 18. aprila, in sicer za 46° 16' proti zapadu. V daljnogledu se vidi kot srp. čigar razsvetljeni del je obrnjen protj solncu (na vzhodni strani), torej kakor luna ob zadnjem krajcu. Širina razsvetljenega dela se polagoma veča zato pa se dozdevni premer krči. Sredi aprila iznaša dozdevni premer Venere 25° 4'.
Mars gre skozi sozvezdje Kozoroga, vzhaja zjutraj približno ob 2. uri pred solnčnim vzhodom. V daljnogledu se vidi kot kolobarček z majhnim premerom (od 6" do 7"), tako da za opazovanja sedaj še ni primeren čas.
Jupiter je tudi v sozvezdju Kozoroga, vzhodno od Marsa, s katerim bo 23. aiprila v koniunkciji Vzha.ia početkom aprila ob 4.. koncem pa že pred 3. uro zjutraj. Njegov dozdevni premer znaša 33'8" (sredi aprila). Za opazovanje Jupitra sedaj ni primeren čas.
Saturn je sedai v sozvezdju Tehtnice, na povratku. Vzhaja začetkom aprila po 22. uri, koncem meseca pa že po 20., tako da ga bomo videli vso noč. Polarni premer tega planeta se vidi sredi aprila pod očesnim kotom 16'5". Znane Sa-turnove obroče vidimo kot elipso, čije osi merita 4Г5" in 16'4". Za opazovanje Saturna je sedaj najprimernejši čas. V maihnem daljnoaledu se vidi zelo lepo njegov spremljevalec Titan, ker je ocl planeta zelo oddaljen. Titanove elo-gance bodo: zapadna 8. aprila ob 3., vzhodna 15. aprila ob 22. in zopet zapadna ob polnoči med 23. in 24. aprilom.
Urana, ki ie bil 16. marca v konjunk-ciii s solncem, tudi v aprilu ne bomo videli.
Neptun je še vedno v sozvezdju Leva zapadno od stalnice Régula. Takoj zvečer je visoko nad obzorjem in zahaja proti jutru, tako da ga vidimo skoro vso noč, toda samo z daljnogledom.
Kometi. Zvezdoslovce zanima zadnji čas najbolj Ensorjev komet, ki ie bil lani odkrit zadnji izmed 11 kometov. Po njegovi svetlobi in poti, ki so jo opazovali na južni poluti, so zvezdoslovci sklepali, da bomo videli ta komet v Evropi v marcu tudi s prostim očesom. Žal je Ensorjev komet več čas slabo razsvetljen, da ga ne vidimo. Vzrok je najbrž ta, da se je zelo razširil in se je
s tem njegova svetloba zmanjšala Tndi z daljnogledom ga je težko najti Pač se pa da njegova lega ugotoviti foto-grafičmm potom. Letos odkrita kometa sta periodična. To sta Tuttlejev (1926 a) !n Blathwytov (1926 b) komet. Vidimo ja lahko samo z astronomičnim daljnogledom.
Meteorji. Pomemben roj meteorjev so v aprilu takozvane Liride, ki se pojavijo med 19. in 24. aprilom. Njihov radijant je na meji med Herkulom in Liro. Ta roj je bil nekdaj zelo bogat, kar se da sklepati iz poročil starih kitajskih letopiscev. V sedanjih časih ie v njem razmeroma malo meteorjev
Lega zvezdnega firmamenta 1. aprila ob 22. uri, 16. aprila ob 21. uri in 30. aprila ob 20. uri je razvidna iz priložene slike in pojasnila.
Pojasnilo.
Sozvezdja so zvezana med seboj s pikčastnimi črtami, označena pa s številkami. črke so okrajšave lastnih imen poedinih zvezd, odnosno sozvezdij. Da-itum luninih faz ie pod luno. puščica pa ;aže smer lunine poti.
Z — zenit, 1. Mala medvedica, G — polarna zvezda, 2. Velika medvedica, 3. Zmaj, 4. Bootes, A — Arktur, 5. Severna krona. 6. Herkules, 7. Lira. W — Wega, 8. Cefeus, 9. Labud. D — De-neb. 10. Kasiopeja, 11. Andromeda. M
—	Mega — v sozvezdju Andromeda, 12. Perzeus, 14. Kočijaž, C —■ Cepella. 15. Bik, Pl. — Plejade. A. — Aldebaran. 17. Orion, R — Riegel, 18. Dvojčki. C
—	Kastor, P — Pollux, 19 Mali pes. P — Prokyon, 20. Veliki pes. S — Sinus. 21. Belouška, 22. Lev, R — Regu-lus, 23. Devica. Sp — Špika, 24. Krokar, 25. Berenikini lasje. 26. Tehtnica. 27. Kača.
Slika zvezdnega firmamenta velja samo za april. V zenitu vidimo Veliko Medvedico in Malega Leva, proti severu ie Mala Medvedica in Cefeus, na severovzhodu Zmaj in Lira. na vzhodu Hrti, Bootes. Krona. Herkules in Kača, na jugovzhodu Berenikini lasje. Devica in vzhajajoča Tehtnica, na jugu Veliki Lev, Hydra in Pokal, na iugozapadu Rak, Mali Pes, Dvojčki in zahajajoči Orion. na zapadu Kočjiaž in Bik, na se-verozapadu Perseus. Kasiopeja in Andromeda.
General Averescu
novi rumunski ministrski predsednik
Od mnogih dobavnic
za perilo in moška oblačila je najcenejša tvrdka Drago Schwab,
Ljubljana. Do sobote pri perilu 15% in pri oblačilih 20% popusta.
X Niagara ogrožena. Inženjerji so pre« iskali bregove slovitih slapov Niagare v Ameriki, največjih na svetu, kjer pada re« ka sv. Lovrenca 49 metrov globoko in ugo« tovili, da je voda polagoma izpodjedla ka» menje in tako spravila krasno pokrajino v nevarnost, da se podre. S tem bi Niagara zgubila svojo privlačnost, ker bi slapovi najbrže potem ubrali drugo pot. Vlada bo dala potrebne zneske na razpolago, da se obrežje Niagare podpre.
V nedeljo 4. aprila 1926
ob pol 11. predpoldne se vrši velika mladinska reklamna in propagandna pred. stava senzacijonalnega velefilma
LOV ZA ZLATOM
po enotni ceni 5 Din brez obzira na vrsto sedežev.
» » аштшт • * «н» ♦ » «ма» • • «ааш • • «M • • «нв • • тшшштт ♦ • «вш • ♦ *шштт • • тттт • •	• •	• • и^и»
Pri tej predstavi svira naš kompletni umetniški orkester. Predprodaja vstopnic v soboto 3. aprila od 10. do pol 1. in v nedeljo od pol 10. naprej. — Dvorana se od» pre točno ob 10. uri. — Redne predstave pri znižanih cenah ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Preskri-i-e si vstopnice v predprodaji, ker je povpraševanje že sedaj na»
ravnost ogromno.
Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. □ ЈшаарппаасррраааардопааааРпааааааараоаатттпгттгтотхЕ
Bilanca turnirja na Semmeringu
1 9 2 6. Marec	c C ca B	C	cz B -a	> O u	o > O ca л	C "c; tn p	o СЛ cc IM ea		2 u	5 W >	TO ■O >> v	C? -o >> ce		TI	o tn -a	CJ ■C .u		O Jt
7. — 30.	"G3 'a. m	< -o	> i- ■u	E H z	H -o	15 3 X	H ki	"S	e O	o G C3 —>	H •o	> •o	"ra >-	M ° ~ = E ra O X Q		s -5	o tn o X	>o 0 b
Spielmann	T	'/2	1	1	1	0	42	'/.	1	1	1	1	1	1/2	1/2	7*	l	13
dr. Aljehin	'/2	U	0	0	1	1	1	1	1	1/2	1	'/2	1	0 1 1		1	1	121/2
dr. Vidmar	0	1	r	1	1	1/2	0	1	1/2	1	1	v,	1	1 1/2 1		'/2	1/2	12
Niemcovič	0	1	0	n	1/2	1 1	1/2	1	0	1	Чг	1	1	1 V* 1/2		1	1	111/2
dr. Tartakower	0	0	0	42	i		1	0	1	1	1	1	'/2	1 1 1		1	1	ll»/2
Rubinstein	1 1	0	'/2	0	•/2	r	v,	1	1	0	'/2	0	1	'/2 1 1/2		1	1	10
dr. Tarrasch	42	0	1	'/s	0	1/2	n	1	0	0	0	i	'/,	1 1 1		1	1	10
Retti	1/2	0	0	0	1	0	0	3	1	1	1	0	4i	1 1 »/2		1	1	94t
Griinfeld	0	0	1/2	1	0	0	1	0	s	0	'/2	v*	1	1 1 1		l/t	1	9
Janovski	0	1/2	0	0	0	1	1	0	1	e		0	4,	0 1	1	1	1	8«/2
dr. Treybai	0	0	0	1/2	0	1/2	1	0	'/2	1/2	m	1	1	1 0	1	Vi	V»	8
dr. Vayda	0	1/2	1/2	0	0	1	0	1	1/2	1	0	m	0	1/2 1/2 V»		1/1	1	7«/»
Yates	0	0	0	0	4*	0	1/2	Чг	0	1/2	0	1	■a	1/2 '/» 1		1	1	•f l
Gilg	1/2	1	0	0	0	4t	0	0	0	1	0	1/2	■/2	r 1/	2 0	v»	1	6
Kmoch	0	0	1/2	1/2	0	0	0	0	0	0	1	'/t	1/2	1/2 1 1		'/»	1	6
Davidson	1/2	0	0	1/2	0	»/2	0	1/2	0	0	0	V«	0	1 0 n		1	1	5«/2
dr. Michel	1/2	0	1/2	0	0	0	0	0	Va	0	1/2	42	0	1/2 1/2 0		e	1	4«/2
Roselli	0	0	1/2	0	0	0	0	0	0	0	1/2	0	0	0 0 0		0	U	1
Maurice Renard:
Prvi april
Starec se je boječe približal in s tresočo roko privzdignil klobuk.
—	Oprostite, gospa, ali niste vi... tako rekoč ... gospodična Evlalija, kaj ne? ....
—	Gospod Adolf!
—	Kar zdelo se mi je ... Takoj sem vas spoznal, gospica Lalija. Toda tako dolgo je žc od tedaj...
Drobna starka se je poskusila smejati, da bi skrila ginjenost in radrego.
—	Ali... vam gre dobro, gospa?
—	Jaz nisem gospa, gospod Adolf...
—	Ah, je dejal.
In jo je pogledal, kako je zardela.
—	Trideset in pet let se že nisva videla, je povzel. Zdaj bom že sedemdeset in dve. In vi, gospodična Lalija? šestdeset dve, če sc dobro spominjam ...
—	Vam je še moja starost v spominu, gospod Adolf!
Ne da bi odgovoril, je nadaljeval:
—	Zapustil sem Chalons»sur«Oise devet, desetega leta, meseca aprila...
—	Spominjam se, je dejala starka.
_ Tudi vi se spominjate, tudi vt? Ne bi
verjel.
—	Dobro mi je še v spominu, gospod Adolf... Saj je vaš odhod presenetil vse. Gospodarji so vas tako radi imeli! Bili ste vzoren blagajnik! In «Združene Galerije», V iikšno dobro podjetje!
—	Da, gospodična Lalija, dobro podjetje, to je res... Poslej nisem našel podobnega.
—	Jaz sem ostala tam do lani. To se pra« vi vse svoje življenje.
—	V oddelku za drobno razprodajo, go« spodična Lalija?
—	V oddelku za drobno razprodajo, go« spod Adolf.
—	In druge gospodične od takrat: Izabe« la. Lucijana, Marta?
—	Oh, vse so poročene! Družinske mate» re, babice!... Marta se je omožila z gospo« dom Fromembertom vašim naslednikom.
—	To je bila tiste čase vesela druščina.
Gospodična Evlalija se je otožno nasmeh
nila:
—	Da, bile so veseljačice.
—	Srčkane! Dobrovoljne!
—	Da ..., je rekla, zamišljena.
—	Ampak vi tudi, gospodična Lalija!
—	Oh, ne, gospod Adolf. Zelo ste lju« beznjivi. Se vedno ste isti. Ampak jaz ni» sem nikdar bila lepa, no, no, to vem. Celo v polni mladosti, ko ste me poznali vi, ni« sem imela ničesar, da bi mogla ugajati. Bi» la sem slabotna, nerodna, nesamostojna; nedostajalo mi je nastopa in koketnosti... Ah, saj so se dekleta dovolj norčevala iz mene!
—	Ali je mogoče?
—	Saj jim tega ne zamerim. Bile so mla» de, norčave: ni razsodnosti in usmiljenja niso imele ... če bi vam povedala, gospod Adolf, kakšne porednosti so uganjale z me» roj!... Seveda samo za smeh, za zabavo! Ampak, saj veste, tudi to boli, muči... Ne» umnice!... Vsak dan sem dobivala takrat sladostrastna ljubavna pisma. Podpisana eo
bila od Velikega Turčina — kakor smo re» kali nekemu tovarišu — ali od komija — raznašalca, saj se še spominjate tistega idi» jota, ki je škilil?... Končno so bile to sa» me burke paglavk...
—	Seveda, gospodična Lalija.
—	Da, ampak jaz sem bila preveč grda. Pa sem zato jokala, kadar sem bila sama..
—	Gospodična Lalija! Vi, grdi!
—	In potem so mi nekega dne, vidite, go« spod Aaolf, napravile neko zadevo ... Po» siale so mi'pismo, uprav... Pomislite, da so na nekakšen način posnele vašo pisavo.
—	Ni mogoče!... In potem?
—	Nekega jutra — da, gospod Adolf — mi je pismonoša prinesel pismo na mod« rem papirju. Najprej sem mislila, da je res od vas...
«Gospodična, preboječ sem, da bi vam upal osebno povedati, kar neprenehoma po« navija moje srce. Toda silno vas ljubimi Če vam moja ljubezen ni protivna, pridite nocoj na promenado. Izkažite mi to milost. Ob osmih bom pri kiosku za glasbo...»
—	Kako, gospodična Lalija? Vi znate to pismo... to pismo... na pamet?
—	Da, gospod Adolf, na pamet, tako se reče. Danes vam to lahko povem, ko sva oba stara in ko je življenje že za nama... To pismo... še vedno hranim. Pa če je bilo tudi ponarejeno, vseeno sem ga rada brala!
—	Gospodična Lalija!
—	Trenutek sem mislila, da je resnično.. Taka sreča me je preplavila, da sem si zde« 1& skoro lepa!... Toda, ko sem dvignila oči, sem opazila koledar... Kazal ie pivi
Mednarodni šahovski turnir na Semme« ringu, ki je trajal od 7. do 30. marca, je to» rej končan. Po sestavi reprezentantov sicer n' bil tako močan, kakor lanski veliki tur« nir v Moskvi, katerega sta se udeležila tu« di svetovna prvaka Capablanca in dr. La» sker ter velemojster Bogoljubov, vendar pa ga je nadkriljeval po srditosti borbe in se more vsekakor prištevati med turnirje prve ga razreda. Turnir je posebno znamenit tu» di radi tega, ker predstavlja nekako spoji« tev klasične šole s hipermoderno. Glavni predstavniki klasične šole, n. pr. dr. Vidmar in Spielmann sta se z velikim uspehom po» služevala tudi novih sistemov, kar je bilo opaziti posebno v številnih indijskih obram bah dr. Vidmarja. Ravno tako se je tudi Aljehin samo enkrat poslužil svoje zname« nite po njem imenovane obrambe, kar je tudi dokaz, da je postal zmernejši in pre« vdarnejši.
Zmagovalec turnirja je R. Spielmann, ka kor smo žc včeraj poročali. Med turnirjem posebno spočetka ni vzbujal posebne po* zornosti, ker sta dolgo vodila Niemcovič in Tartakower in je bilo glavno zanimanje osredotočeno okoli obeh favoritov dr. Alje« hina in dr. Vidmarja. Ta dva sta imela v prvi polovici turnirja nenavadno nesrečen start. Sele v drugi polovici sta nastopila v vsej formi in se z občudovanja vredno ener» gijo in virtuozno igro afirmirala na prvih mestih. Spielmann je v 14 kolu naenkrat prebil jez vodečih in sc postavil na čelo. Porazil je dr. Vidmarja, dr. Tartakowerja in Niemcoviča. Le pri dr Vidmarju je imel nekoliko sreče, ker je dr. Vidmar po nepo» trebnem izgubil figuro, sicer pa je Spicl» mannov uspeh povsem zaslužen in zelo lep. Spielmanr je stalen turnirski igralec z me« njajočim uspehom. Izhaja iz one šahovske eneracije, ki se je 1. 1905. pojavila na ša» ovski pozornici z blestečimi imeni: Ru» binstein, dr. Bernstein, dr. Vidmar in OI» df-ih Duras. Od teh velemojstrov se razli» kuje po riskantni napadalni ig. i in zlasti po tem, da za otvoritve prav rad uporablja različne gambite. Prvi večji uspeh je dose» gel na velikem turnirju v Petrogradu leta 1905., kjer se je plasiral takoj za dr. La» skerjem in Rubinsteinom. Na gambitnem
april.. Tedaj sem izprevidela, da gre spet za prevaro. Marta, Izabela in Lucijana bi se pri kiosku skrile za drevesa. Oprezaie bi na moj prihod, zabavale bi se z mojim pričakovanjem, z mojo bojaznijo, potem pa bi planile name in kričale: «Prvi april! Po ptičje mleko si prišla! Prvi april!»
—	In... radi tega niste prišli tisti večer na promenado, gospodična Lalija?
—	Na srečo! In delala sem se, ko da ne bi bila ničesar prejela. Zakaj, če bi bila govorila o tem pismu, ki bila gotovo joka» Ia pred drugimi... One niso vedele ...
—	Ampak, gospodična Lalija, saj sem jaz pisal tisto modro pismol Do noči sem vas čakal tistikrat. In če sem potem zapustil kraj...
Gospodična Evlalija je postala vsa bleda pod sivimi lasmi. Gledala je svoje grčave roke.
—	Ne, nc, je rekla. To je bil prvi april. Vi ste dobri, gospod Adolf, ampak, glejte, zdaj bi bilo še bolj žalostno, če bi se bila zmotila... Nikar ne lazite, lepo vas pro» sim!
—	Prisegam vam, Lalija...
—	Nikar mi ne delajte žalosti, gospod Adolf. Stara sva. Prepozno bi bilo... No, to je bil prvi april. Kaj ne?
Upiral je vanjo svoje uboge, uvele oči in na jok, mu je šlo. Njiju premrli roki sta se nerodno sklenili. Gospod Adolf je kot pod vtisom usode sklonil glavo in še» petal:
—	Da, moja Lalija... da... bilo je., kakor vi pravite.	(p. Клј.)
turnirju v Opatiji 1. 1912. je bil prvi in je briljiral s celo vrsto prvovrstnih partij. Po vojni se je udeležil mnogo turnirjev, toda s slabejšim uspehom, kar dokazuje, da je sicer prvovrsten igralec, ne spada pa v vr« sto onih velemojstrov, ki jih moremo po stalnosti njihovih uspehov smatrati za raz« red zase. Na turnirju v Marijanskih Lažnih lansko leto se je plasiral na sedmem, v Ba» den»Badnu pa šele na 12 mestu. Lep uspeh pa je dosegel na letošnjem Trebisch m emo« rial»turnirju na Dunaju, kjer je bil prvi.
Drugi zmagovalec je ruski velemojster Aleksander Aljehin. Kljub nesrečnemu star tu se je kmalu opomogel, dobil partijo za partijo in postal končno tekmovalec za pr« vo nagrado. Aljehin je mojster prvega re» da. Smatrati ga je močnejšim oa Bogolju« bova in razpolaga tudi z večjo sigurnostjo, kakor njegov veliki rojak. Naravnost nad» človeško energijo je pokazal proti koncu turnirja, kjer je imel opraviti z najhujšimi nasprotniki. Kljub temu, da je brez dvoma mnogo močnejši od Spielmanna, je vendar ta uspeh zanj časten, ker ga ni podpirala sreča. Odigral je več sijajnih partij, od ka« terih zasluži posebno pohvalo ona z Ru« binsteinom, ki je ena najlepših partij sem» merinškega turnirja.
Tretji je naš velemojster»amateur, dr. Vidmar. V prvi polovici ttirnirja ga je ovi» ral močan bronhijalni katar, da ni mogel razviti vseh svojih sil, sicer bi bil nedvom« no on ne samo moraličen, temveč tudi de» janski zmagovaLc na turnirju. Porazil je namreč po okrevanju vse svoje najmočnej« še konkurente, r ed drugimi tudi slovitega Aljehina. Poudarjati moramo, da je poseb« no v drugi polovici turnirja razvil dr. Vid» mar tako visoko formo igranja, kakor še nikdar doslej. Njegove partije z Retijem, Tartakowcrjem, Niemcovičem in Aljehi« nom so pravi biseri v šahovski literaturi. Iz njih sc namreč razodeva ona skrivnost« na, suverena sila, ki je lastna samo še sve« tovnima prvakoma dr. Laskerju in Capa« blanci. Dr. Vidmar je edini velemojster« amateur na svet i in tve ri kot tak pravza» prav kategorijo zase. Po kvaliteti partij, ki so bile igrane na Semmeringu, se je poka« zal nedvomno kot najboljši igralec na tem turnirju.
Na četrtem in petem mestu sta se plaši« rala dr. Tartakower in Niemcovič, očeta hipermodernih, ki pa sta morala po prvih uspehih kapitulirati pred zmernimi repre« zentanti klasične šole.
Srednje dobro je igral na tem turnirju Akiba Rubinstein, ki je imel v nekaterih partijah očividno smolo. Izvrstno pa se )в držal stari dr. Tarrasch, ki je kljub svojim 63. letom dosegel krasen uspeh. Njegove partije se še vedno odlikujejo po oni jasni Ingiki, ki mu jc lastna še iz prejšnjih bolj« ših let. Partijo proti dr. Vidmarju jc igral odlično. Le njegova visoka starost ga je ovi» rala, da še marsikateremu ni zlomil hrbte« niče. Hipermodcrnist Reti je žrtev svojega fanatizma. Ta odlični kombinator nikdar in pod nobenim pogoji ne odstopi od svojih principov. Smatrati ga je za igralca prve« ga reda. z globokimi, morda celo pregiobo« kimi zasnuiki. Nesrečno se je boril tudi Griinfeld, ki je bil očividno utrujen od pred kratkim končanega Trebischsturnirja na Dunaju, kjer je bil drugi.
Med nacijonalnimi reprezentanti se je š« najbolje afirmiral Čehoslovak dr. Trevbal, dočim Anglež Yates, Holandec Davidson, Švicar dr. Michel in Dunajčan Kmoch niso dosegli posebnih uspehov. Precej dobro pa sc je držal madžarski mojster dr. Vavaa, dočim se je italijanskemu mojstru Roselli« iu posrečihi doseči samo dvi remisa, vse druge partije pa je gladko izgubil.
Piiaie !i Jiiosi tirali
Staroslav:
Gostilne v stari Ljubljani ^
V predželezniski dobi je bilo živahno življenje v obcestnih ostajališčih. Vozniki so zapijali ogromne svote in krč-marjem se je dobro godita. Kakšne prizore so povzročali ,je opisal Jernej Lenček v koledarju »Slov. Romarju« za leto 1858 (dr. Priiatelj »Izza kongresa« 502) v pesmi »Stongrajtar -c falot«. »Štongrajtarji« so bili hlapci vozniki, ki so jih najemali »šafarji« za vožnjo parizarjev. Cujmo, kako nam predstavlja Lenček »štongrajtarja«. Pravi, da za vodo ni maral, le vince je piL Ko se je bEžal krčmi, je pokaJ tako zelo, da je vse, kar je bilo pri hiši, na-kvišku šlo. Nasproti mu hiti in pozdravlja ga vse; sam birt se mu bliža in spregat mu gre. Oblastno se je vedel nato v gostilna. Za mizo se vsede kot žlahten gospod, se vsede mogočno, prihodnji falot. Pri jedi vinca poliček dobi in pije ga naglo; pa birtu gorje, če ni dosti močno. Tudi birtinja mu streže, kar more in zna, in kakor gospodu kosilce ravna. Gosposka jedila mu slastno diše, pečenka, piščanca, ko-puni, domačih jedil pa «štongrajtar» ne je. Pa naj bo le majhno «faJena» kaj jed, koj «šimfa» im birt je stokrat preklet. Zgodilo se je velikrat. da je pometal z mize jedi, in po hiši razsajal, ko birt je pobiral čepinje izpod nog. Po nemško, po laško, madžarsko je klel, da birta in birtinjo hudič naj bi vzel. Še huje je «stongrajtar» v hlevu ravnal in svojo prevzetnost do vrha dognal. Neusmiljeno je pretepal živino. Štangrajtarski ošabnosti je konec naredila otvoritev železnice iz Ljubljane v Trst leta 1857.
Trakterije.
V slovarju stare ljubljanske šiprahe Je zavzemala veljavno mesto sploh znana beseda: traktament (trahta-ment), s katero so označali Ljubljančani veliko, bogato gostijo. Manj v rabi je bila nji sorodna beseda: trakter,
trêter (fr. traiteur), pomenjajoča gostilničarja, ki z jedjo in pijačo traktira in postreza goste. Trakterji so bili ali stalni ali za gotove slučaje najeti. Najemala so jih večinoma društva, n. pr. Kazinsko, Meščansko strelsko društvo. Ravnateljstvo poslednjega je razpisalo leta 1834. oskrbo točilnega in hranilnega posla proti jamčevini. (LZg 1834). Traflcterju je bila naloga streči strelcem o njihovih vajah na strelišču in gostom na veselicah, ki so se tam prirejale. Tudi v stanovski Reduti je bil zlasti predp ustom o maškeradah potreben traikter. Dne 20. okt. 1844 je odprl tamkaj treterijo Andrej Nenig, ki je obetal v otvoritvenem naznanilu, da bo stregel z dobrimi jedili in pijačami, kolikor mu bo moči (LZg 1844). Ko so priredili dne 20. jan. 1847 v Reduti maskarado v prid otroškemu zavetišču pri Sv. Florijanu. so najeli za tistflcrat, ker ni bilo stalnega trakterja, baha-
Gostilna »Prešernov hram« v Rožni ulici.
birta Antona Huberja, da je izvrševal ob rečeni priliki gostilniški posel (LZg 1847).
Stara šemtpeterska vojašnica je imela traikterja — leta 1840. se omenja «traiteur» Anton Schan (LZg 1840) — aH marketendarja (po staroljubljansko mektajnaria). V bolnici na Dunajski cesti je deloval leta 1790. trakter Martin Krobat.
Napijanje.
Ko so vladale v ljubljanskih gostilnah pravkar opisane razmere, je še živela na kmetih popolnoma vdomačena, a tudi v predmestnih gostilnah znana razvada nabijanja. Napijanje ni bilo pivcu v korist. Prvi sopivec mu je bil skoro vedno krčmar, ki si je prinesel s pijačo, gostu namenjeno, kozarec in si ga nalil. Tako je imel krčmar dvojni dobiček, ker je pil na gostov račun. Kadar je stopil v gostilniško sobo kak znanec, mu je gost napil, poklical ga je po imenu in povabil: Pojdi pit! Polno kupico s steklenico vred je postavil pre-denj. Prišlec je pil na dobro zdravje; potem pa je moral dotočiti iz steklenice in vrniti kozarec napijalcu ali ga izročiti drugemu znanemu pivcu. Nehi-gijenično napijanje je imelo tudi moralno stran. Večkrat sta se na ta način spravila dva, ki sta bila razprta. Prijazno ponujena in zaužita božja kapljica ju je pomirila. Zgodilo se je pa tudi, da je bil na/poj odklonjen, kar je povzročilo prepir ali celo pretep. Kako so se označevali krčmarji Ln Imenovale gostilne? S tujim laškim ali nemškim imenom so naši predniki klicali krčmarja ali gostilničarja. 2e Trubar omenja «ošter-ja» in Dalmatin «ošterice» in «ošte-rijo». Ta beseda se čuje še dandanes med ljudstvom. Ima jo tudi narodna pesem:
Kaj oštirji delajo? Delajo taiko: Na mizo vince nostjo, da fantje kron'ce trosijo. Laške «oštarije» še ni izpodrinila domača gostilna ali krčma, ki sta obe
Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din 5'-%
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t •—. Najmanjši t ne»»k Din 10-—%
iis
Vulkanizlra
vse viste g o m i j » para» vulkanizacija P Škafar » Ljubljani. Rimska nest» 11
270
Štampilje
Izdeluje S Petan v Mari-boru, nasproti givanega kolodvora.	71-a
Pekarija
M vzame ▼ najem v mestu al! na ilefeli. Izve ee pri «Propaganda», reklam, dru-Iba z o. z. v Ljubljani, Selenburgova 7/П.	8051
ШШШ
Vsak intellgent
v Mežiški io Dravski doU-ni ter okrajih Blovenjgra-deo in Soitanj lahke zbolj-ia eksistenco • posredovanjem livijenskih zavarovan" — 1 sredo visoka provizija: Ponudbe na naslov: Poitni predal 6, Prevalje. 70M
Žagarja ln mlinarja
pridnega In zanesljivega, srednje starosti, iščem sa takojšen nastop. Plača po dogovora. — Ivan Resnlk, Laiko.	Ш
Pletilke
Sprejme se pletilka smolna vseh krojev in nogavic kot delovodkinja — Istotam se I i б e več dobro Izurjenih pletilk za nogavice - Ponudbe na upravo «Jutra» pod Iitro «Dobro Izurjene».
7761
Kuharica
pridna in poštena, stara od SO—a« let, katera je zmožna samostojno kuhati in druga hišna dela opravljati, se sprejme na gostilno in mesarijo. Ponudbe pod značko «Samostojna kuharica 15» na upravo «Jutra». 7946
m
Danes i
5. ure
popoldne, sprejema oglasili oddelek «Jutra» v Prešernovi ulici št 4 oglase za velikonočno številko «Jutra»
"•4Î4S
■.it'
УКТ : T.;?.	rv :':CÏÏ?
•icSotea" Postranski zaslužek
primeren za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 Din. — «Propaganda», reklamna družba z o. z. v Ljubljani, lelenburgova uUca it. 7/П.
Zastopniki
■a razpečevanje Švicarskega sira se sprejmejo v vsakem kraju pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe pod «Sir» tu «Propaganda», reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Selenburgova ulica it. 7/П.
7834
Natakarica
začetnica, stara 15—18 let, se sprejme v boljii hotej ta deželi. Hrana in stanovanje v hiši Dobi nekaj plače. Ponudbe na upravo ■Jutra» pod «Začetnica 14» 7694
Natakarica
sposobna za vsa hišna dela. se sprejme. Prednost Imajo sirote, čeprav začetnice. Gostilna in mesarija Goijar, Dravlje pri Ljubljani.	8025
Dekle
marljivo in pošteno, z dobrimi spričevali, za vsa hišna dela. ki zna tudi kuhati. dobi stalno mesto. Ponudbe na naslov: Emil ffirschl, Novska, Slavonija.
8041
Zastopnike
M mesto I-jubljano, Celje lo Novo mesto, Išče velika domača zavarovalnica. — Ponudbe poslati na: Ljubljana, postni predal It. 4.
808»
Damam, gospodom
•e nudi lep zaslužek z raz-pečavanjem parfumerije. — Potreben kapital 200 Din ta 7zorce. — Pismene ponudbe Pod «Postranski zasluiek» t» «Propaganda», dr. s o.
v Ljubljani. Seienburgo-»» T/U.	7831
'žšželo? Trgovski pomočnik
mlad, želi mesta v trgovini mešane stroke, kjerkoli — Naslov pove nprava «Jutra» pod illro «Marljiv 20».
7986
Stenograflnja
in strojepiska. vešča tudi drugih pisamlgkih del, išče mesta. Nastopi lahlco takoj. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod iifro «Kontoristinja 19». 8012
Kontoristinja
zmožna vseh pisarniških del, išče službe. Ceniene dopise na upravo «Jutra» d Šifro «Samostojna 50».
7994
Pisalni stroj
Ideal ali Underwood, nov ali le malo rabljen, kupimo takoj. Ceno In naslov se javi na V. Bizjak & drug, RogaSka Slatina. 79S3
Špecerijske stelaže
kompletne s pulti, dobro ohranjene in posodo za petrolej «Patent», kupim — Ponudbe na naslov: F. Renier, Podčetrtek. 7761
Kdo ima naprodaj vse letnike revije
«Naši zapiski»
— Ponudbe na uredništvo «Jutra».	7991
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Cerne, juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica S 64
Okrogel les
hrastov, jesenov in orehov kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Maribor, Tatten-bachova ulica.	8009
Kupim starine
in stare moške obleke po najboljših cenah. Dopisnica zadostuje. Jurečič, Ljubljana, GaUusovo nabrežje St. 31.	8048
Korespondeiitiiija
slovenskega, nemškega in francoskega jezika, dobro Izurjena, z večletno prakso, iiče mesta Prevzame tudi na dom prevode v francoščino. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Veetna 26».	7999
Okasionska veliko- ( nočna prodaja! !
Mladenič
absolvent nižje gimnazije, hiter strojetipkar. iiče kakršnokoli služLo. Gre tudi za potnika. — D. Strucl, Konjice.	8044
POi
PREMOG — ČEBIN
Wolfova 1Л1 Telefon: 56.
481/1
Do 3. aprila prodajam vse čevlje 10—20 % ceneje. — Izvolite se prepričati I —
Alcks. Oblat, St. Pe. tra cesta 18. 7911
Lep lovski voz
Kočijo
liapoi pokrito in en g i k proda po ugodni ceni Pavel faedej, Javornik.	8007
2 perzijski preprogi
antičen porcelan itd. se proda. Naslov pove uprava «Jutra».	7965
2000 znamk
a albumom prodam. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod «Znamke».	8046
Semenski krompir
lep, zdrav, zbran, beli, razpošilja samo na vagone franko vsaka postaja v Sloveniji kg po 1*15 Din Jos. Hartmana nasl. V. Sbil, Vel. Lašče. 7977
Stavbno parcelo
prvovrstno, v obsegu cirka 3000 m', na najlepiem kraju na Mirju prodamo, eventualno tri parcele po približno 1000 m1, in sicer najvišjemu ponudniku. Pismene ali ustne ponudbe je poslati do 10 aprila t. 1. «Čebelarskemu druitvu Slovenijo» v Ljubljani roke ravnatelju Mesarju, Jugoslovanska knjigarna, I. nadstropje), ki di tudi vse podrobne informacije. 7612
Njiva, ozir. stavbna parcela
v obsegu 7995 m', se proda zelo ugodno. Naslov pove uprava «Jutra».	7956
Trgovski lokal
s skladiičem in stanovanjem v mestu, se takoj odda. Ponudbe pod značko «Trgovski lokal 4012» na upravo «Jutra».	8018
Lokal
Izložbo išče v Ljubljani Stefanovič, Zarnikova ulica it. 9/Ц.	8057
Dva gospoda
se sprejmeta na stanovanje s 1. aprilom v Florijanski ulici 13/1, levo.	7974
Zdrave čebule
nekaj 1000 kg nudi proti takojšnjemu naročilu do 500 kg à Г50. nad 500 kg à 1'40 Din Jos. Lah. Moška-njei	7895
Gospodična
se sprejme v vso oskrbo v
sredini mesta. Naslov pove uprava «Jutra»	7972
ln napol pokrito dvovpret- i Sobno Ul kuhinjsko Pozor, TCSnl kupci!
no kočijo, vse v dobrem i	„ , . .	_ ,
»	•	.	-	\ опелло i im«m « u " — 1..
stanju, poceni proda Janko Sumi, Lesce.	7680
opravo
s posodo prodam v Mariboru, Meijska cesta št. 93/1,
8052
Tovorno dvigalo i	____
t^,tenMfTransmfsijsk^ aH Starinska kredenca
Vestna prodaialka
sprejme mesto v trgovini z mešanim blagom. aH v Špecerijskem oddelku, najraje v dobro idočem kraju. Nastopi takoj Naslov v upravi «Jutra» pod značko «veetna prodajalka». 8010
Žeiezninar
strokovnjak — mnogoletni starejši izkuienec, popolnoma zanesljiva In verzirana moč, želi stalno mesto kot komisijonar, potnik, skladiščnik ali delovodja detajlnega oddelka, za čimprejšnji nastop. Cenjena vprašanja pod «Resna moč 869» na upravo «Jutra».	7958
Pisalne stroje
Remington-StOwer in druge	poi
prodam po ugodni ceni. — ______
Dopise na upravo «Jutra»	" " ""
pod «I. O F.» Reflektanti	AvtO
na deželi naj pošljejo na-	Švicarski, prispel iz gene-
m ralmko «	ralne reparatute, 4sedežen.
'976	15 0Pt 8e TPie,i družinskih
------------razmer poceni proda. —
u, , , , , ,	Poizve se v drogeriii «Sa-
Mizarskl Stroj	nitas», Ljubljana, Preier-
(Abrichtmaschine) prvovrsten	nova 5. £'>06 fabrikat in
teže, za transmisijski ali motorni pogon, se proda. Louis XVI, krasna, brez-Dopise na upravo «Jutra» hibna, se ceno proda na ""Л «Priložnost». 6840 Erjavčevi cesti 16, pritličje
8031
Prodajalka
dobra moč, z večletno prakso, zmožna zastopati tudi Jefa, iiče nameetttve •a takoj. — Ponudb« ped «Zanesljiva 16» na upravo «JutTa».	8029
Uradnik
35 let star, oienjen, na slovensko, srbohrv., nemlko in orrsko, prej knjigovodja, blagajnik, uprav, skladišča. lite kakrlnokoll ia kjerkoli službo. Gre tudi za potnika, nadzornika itd. Ponudbe na uprav« «Jutra» pod iifro «Samostojen g7,.
S PS6^^,;ft0ol0rproda M^erna Spalnica
A. Amann, Tržič. 7755	iz čeSnjevega lesa. jedilnica -----------is orehovega lesa, kompletna kuhinjska oprava, se radi Smoking	selitve ceno proda. Naslov popolnoma nov, se proda.	P°Te «Jo«™». 7633 Naslov pove uprava «Jutra»	---—_
Znamke
lepo zbirko ugodno prodam Naslov pove uprava «Jutra»
8034
Kolo
moSko, se proda na Blei-weisovi cesti St. 3/II. desno — Ljubljana. 8086
7892
Fotoaparat
- , ...	t X 11, dobro ohranjen,
Po telo nizki ceni ln pod v, e и I potrebščinami, se j agedn ml pogoji se proda. Naslov pove uprava proda nerabljen, skoro po- «Jntra».	7995
rilnoma v novem stanja
tonski	j--—
tovorni avto ! Dekoracljski divan
tnamke «Bons» Pismene se proda v Kosezah 5t. S3. ponudbe na spravo «Jutra» Zg. Slika. 8027 pod «D. S. 85».	7670 __
cn	i « is. Postelja
50 vagonov klanih (T*l«nwtt) kompletna, sk» bukovlh drv	•• Р'«л». -
« рпиГа p. ceni Dtn 17JS0 ,	«P™
fraako vagon. Sekana no I	"""
MU v oktobru 1996. Doba-
" ^ шУ- " i Belokranjske pirhe smrekovih tramov ÊXXf^
Mule* p«v« uprava «Jmira» tas b Dobri«, Prelomov»;
8014 <U)k, Stari trg. md
Pomarančne lupine
sube. vsako množino ku-
guje Pojasnila daje Anton lanc sinova. Židovska ti I 116
Železna postelja
sloiljiva, niska аП viija, se takoj kupi. Naslov je pustiti v upravi «Jutra».
8011
Naprodaj imam v Karlov-cu 600 ш' stavbiiča blizu kolodvora, na lepi tovarui-iki cesti. V mestu je kra-se električni pogon Dalje prodam lokomohilo 8 HP in mlatilnico, velikost bobna 100 — potem bencin-motor IG HP, stabilen; bencin-motor 12 HP, stabilen; bencin-motor 8 HP. na kolesih in eirkularno žago, dvo-stroko za napravo dog. — Kupci naj se potrudijo na lice mesta: Karlovac, Ba-nija 66, Marija K r e f I.
7486
Bled!!!
Elegantna, fino opremljena vila fnajkrasnejga. centralna lepa) proda ali zamenja se (prosto stanovanje, veliko mesto, tudi inozemstva). Pisma pod «Milin» na upravo «Jutra» 8002
Distingviran gospod
ki prihaja parkrat na mesec po trgovskih poslih v Ljubljano, iSče lepo opremljeno, mirno sobo s posebnim vhodom s stopnjic in elektr. razsvetljavo — po možnosti s telefonom. Ponudbe na upravo «Jutra» pod iifro «SveUo in čisto».
7719
Opremljena sobica
čista in zračna, s celo oskrbo, se Išče za takoj na 3 mesece pri boljši družini v Ljubljani. Ponudbe z navedbo plače oa naslov: V Weixl. knjigarna, Maribor.
7967
Velik turist, hotel
na Gorenjskem — moderno opremljen, z vrtom, nasadom in lepimi gospodarskimi poslopji, se vsled bolez-
ni poceni proda, por! Šifro «Planina» v «Jutra».
Vpraiati npr 7959
Otroški voziček
u sedeti, kupim takoj. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Voziček».
8020
Poljsko peč
(Peldschmied) kupim. Ponudbe s ceno na upravo «Jutra» pod «Nujno 30».
8024
Enonadstropna hiša
novozidana. polizdelana. na prometnem kraju sredi trga, pripravna za trgovino ali obrt. agodno naprodaj — Pojasnila daje županstvo Rajhenburg.	7704
Posestvo
obstoječe Iz nove Mi«, hleva, z lepim vrtom, njiv Je ca S ha. blizu Sentjan-Skega premogokopa. se proda za 6000 Din. Vpraia-ejo na spravo «Jutra» pod «Posestvo 100».	6016
Stanovanje
3, event 2 večjih sob. kuhinje in pritiklin, išče trgovec, poročen, brez otrok, ' rt*"iini	ч stari ali
novi hiši za takoj aji pa do eptembra Cena in drugo po dogovoru Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Jesen 1926». 7S90
Prazna soba
lepa, separlrana, na šolnino stran, s električno razsvetljavo, se odda Naslov v upravi «Jutra». 8019
Dva gospoda
se sprejmeta s 1. aprilom na stanovanje v Florijanski ulici 13/L levo.	7974
Dopisi
DOL. LOQATEC. V našem sokolskem društvu se sedaj na vseh poljih iako pridno in marljuvo dela. Odkar imamo nov odbor, kojerou načeluje energični br. siaro-sta dr. Papež, imajo vsi člani večje veselje do dela. Naš pridni gospodar Tone De-gleria skrbi za olepšavo doma. V kratkem času bo dokončana terasa pred impozant-nim domom, sadijo se drevesa za drevored in park ter popravlja pat. Načelnik n na_ čelnica pridno vadita in pripravljata telovadce za javni naistop. ki bo meseca junija. Baje nastopijo s prostimi vajami tudi starejšr. člani, katerih je 10—12 ter so stari večinoma od 40 do 60 let. Telovadijo redno in pridno, kar naj služi v vzgled nekaterim mlajšim članom, ki se za telovadbo ne brigajo. Dramatični odsek priredi dne 10. aprila ob 8. zvečer ter 11. aprila ob 3. popoldne narodno igro »Legijonarji«. Vsi igralci nastopijo v novih kostumih, ka-кеге bo dala na razpolago Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Igra bo dobro naštu-dlrana, za kar skrb: naš agilni režiser br. Pero Pire. Pevske točke bn spremljal orkester.
JESENICE. Tukajšnja podružnica Jugo-slovenske Matice ima v sredo dne 7. aprila swj letni občn zbor v risalnici osnovne šole na Jesenicah. Začetek ob 8. zvečer. Spored običajen. Vsi člani kakor tudi prijatelji Matičnega dela prisrčno vabljeni.
POLJCANE. Narodno glasbeno društvo »Zvon« priredi na velikonočni ponedeljek v svojs dvorani Govekarjevo igro »Legijonarji«. Občinstvo se naproša, da s pravočasno preskrbi vstopnice, ki so v pred-prodaji pri g. M. Šumiru v Poljčanah in L. Fišingerju v Peklu.
ST. PAVEL PRI PREBOLDU. Po dolgi in mučni bolezni naj se zapustil dne 30. marca za vedno naš vobče priljubljeni župan ln načelnik kraj. šol. sveta, posestnik g. Franc Kač iz St Lovrenca, star komaj 46 let. Bil Je vojni invalid, tihega, mirnega in odkritosrčnega značaja; zato Je bil splr._ šno priljubljen in spoštovan. Za procvit domače občine šentpavelske si je pridob 1 ■■■■■■■■■■■■»■■■■sus J obilo zaslug, da ga mora ohraniti vsak ob-
V restavraciji D0d |an V lrva,ežnem spominu. B .di mu lahka
_ _ ,	domača žemljica, preostalim pa naše iskre
„SkalCO no sožalje! Mestni trg št 11. SREDIŠČE OB DRAVI. Finžgarjeva dra. se ločijo pristna tet pi- ,,Razvalina »^Јепја, ki jo je v nede. tna vina. Preko ulice ^8- L m- v®r'zôr'l Sokol, je uspe i a zelo Din 1- cenejše. Vsako dobro. Brat Vtttori v glavni vlogi Urha je sredo, sobolo in nedeljo bil kot po navadi dober, zamisèil se je od 20. do 24. ure salon popolnoma v položaj starega ž«anjarja, Ie ski koncert. Ob nede v onem prizoru, kjer izve, da hčerka pije, Ijah od 9. do 13. ure he nekoliko pretiraval. Sestra Praprotniko. zajtrkovalm koncert^ v vIag, UaSke nj zaoetajala M Vitto-
rijem, isno brat Vesenjak v vloigi Martina in brait Jurjaševič v vlogi Ferjana. Brata Prazna soba [ Vennigerbotza pa moramo še posebno po-
iSčl™« ukojR°sUik°mei"	da ™ аМ enkrat zabredel v doma-
PonudZbe na upravo ^ntri Inarečje. Omeniti moramo pohvalno ko-pod «Soinčna». 799»|stume, ki so bili primerni po edinim prizorom. Pred vprizoritvijo nam Je podal rav_ Stanovanje I natelj Kosi kratko sliko Ftaž«arjevega življenja ln njegovega slovstvenega delo-prevzame tudi mesto hiini- vanja ner pojasni! vsebino igre. Obisk bi
SÏ" ka7*podobnega^ Zmožen МJ^0 b°USL Na toČn0St V Prihajanju k le poučevati in vodit) g0d- Predstavam pa se naše občinstvo bržkone
RudoU	b° M а™<*Ш
C, ^	MALA NEDELJA. Narodno Miurno dru-
štvo priredi s sodelovanjem dijaStva na Zakonski par I velikonočni ponedeljek točno ob 3. popol-brez otrok, išče stanovanje v društvenem domu zabavo pod na_ 1 Ljubljani ali okolici. — siovom »Popoldne smeha«. Na sporedu so poT«Stan\\;LTm£tri> Itarke- žaljivi nastopi .kupieti. Vse priia-79981 telje razvedrila od blizu in daleč vabimo
vtameljeni v staroslovenščini (gostiini-ta, gos tilnik; gostinnica, gostinnik" krčbnik, krčmnik, krčmovati — Miklošič, Lex.) Beseda «oštairiija» ni le živela v ustih navadnega ljudstva, nego tudi v knjižni rabi. Iz protestantovske se je preselila v katoliško knjigo. V perikopnem slovstvu je bila domača v 17. in 18. stoletju. Ofhterja navaja o. Hipolit leta 1715. V Poblinovem Malem besedifhu (1781) ni oštarije, nego: kerzhma, kerzliimar, kerzhmariza, kerzh-marishe, a v knjigi Kmetam sa potrebo (1789) rabi Pohlin «oshtaryo». V Guts-manovem slovarju (1789) so nanizana štiri sinonima : kerzhma, taberna, olhta-ria, gofhtaria. potem: kerzhmar, taber-nazh, tabernauz, goihtar. Vodnik omenja v «Lublaniskih Novizah» (1797) ofhtarije Wildenman na plazi. V Japljevem Sv. pismu se nahaja ofhter, ofhtaria; a purist Ravtiihar (Sgodbe sv. pisma 1816) je tema tujkama slovo dal in pisal; go-ftiniza, goftinzhar. Po njem je posneta: goftniza — goftnik v Listih in ev. leta 1820. Leta 1833. se je prikazala v Listih in ev.: goftivniza — gostivnik; menda je takrat prvikrat stopila v rabo ta beseda. Murkov slovar (1833) je še nima, nego: oftharija, kerzhma, taberna — poslednja opremljena s križcem kot nepravslovenska beseda. Tudi «taberna», «tabernati» je italijanska izposojenka. Še bolj pa sta vkoreninjena nemški «birt» in «birtinja». Stari Ljubljančani so za označevanje gostilen jemali sploh v rabo nemške sipakedranke, ki še sedaj niso popolnoma izimrle n. pr. Bidelmon, Elefont (okrajšano: Lafont), Vajsen-volf, Krajcbirt Kajzerbirt Snodelbirt i. t. d.
Kakor drugod so bile v Ljubljani zaznamovane gostilne s smrekovimi vršički ali z oblanjem. Smrečje je bilo zmak vinotoča, strugotine pa so naznanjale, da se toči v krčmi pivo. Trtna mladika, ovita okrog smrečine. je vabila v jeseni na mošt.
(Dalje prihodnjič)
Dva gospoda
iščeta priprosto sobo s 2 posteljama. Ponudbe t navedbo cene na upr. «Jutra» pod Šifro «Sobica 9». 8047
Oddam sobo
veliko prazno in majhno opremljeno. Obe eeparirani. Naslov pove nprava «Jutra» 8037
k prav obilni udeležbi.
Opremljena soba
se odda na Sv. Petra cesti j it. 56.	8038
Gospodična
se sprejme kot sostanovalka na stanovanje in hrano. — Naslov pove uprava «Jutra»
8039
«ULJI
za Veliko noč od 50 Din naprej
20°|o popusta
Prešernova ulica 9
na dvorišču
I. CABMAN.
Prerokovanje
Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, obrnite se na znamenitega egipt grafolo-ga kateri Vam pove bo- UpeljaVO knjigOVOd dočnost Dobil sem mnogo „, „ _ „ . zahvalnih pisem iz raznih Stva, IZVenSodne
Revizije, bilance, organizacijo uprave,
Opremljena soba
r. električno razsvetljavo, se takoj odda v Gosposki
ulici St. 10/1.	8083
2000 Din nagrade
onemu, kdor preskrb'. mirni stranki brez otrok stanovanje 3 sob in pritiklin, za takoj ali pozneje.— Ponudbe na upravo Jutra» pod značko
Nagrada St 8016».
8016
mest, ki sem jib poseti! Evropi — Naslov stanova nja: Ben Ali. hotel «Soča», -oba 16 — Stranke sprejemam od 9.—1. in od 2.-8 ure — tudi ob praznikih 7883
Absolvent
trgovske iole želi znanja z gospodično. Naslov pove uprava «Jutra».	8021
Orkestrijon
velik, lep, z elektr. pogonom (Streichorcheeter) in druge lepe godbsne avtomate na utet ali elektriko odda zaradi pomanjkanja prostut» «koraj
zastonj A. RASBERGER,
zaloga gramofonov in ploii LJubljana, TavSarjeva (Sodna) ulica K.	7*76
2 psa ptlčarja
1 teto stara, prvovrstna hii-ua in osebna čuvaja, prodam. Naslov pere uprava
«№»»,	mi
poravnave
trgovskih, ohrtnib in indu strijskih podjetij oskrbujemo točno, kulantno in zajamčeno tajno. Vpraianja pod «Koncesijoairani revizijski bureau» na upravo «Jutra»	W8
Kam o Veliki noči? V Rimske Toplice
Otvoritev bazena, dobra kuhinja in stanovanja, garala, zmerne cene 8005
Gostilna in mesarija Goljar v Dravljah
se priporoča za obilen obisk o velikonočnih praznikih. Izbore» vina in fina iunka na razpolago	8026
V podpletenje
sprejema nogavice tvrdka A. Kaesig, Židovska ulica.
7996
Grajska klet
Ljubljana. Mestni trg it. 13
tuèi
pristna pitna vina
za velikonočne praznike po znižanih cenah Črno po 10. belo po 11, rdeče po 13 in flao belo (močno) po 15 Din Ikv.	7866
Zadruga sobo - črkoslikarjev in pleskarjev
obvešča, da se je priglasiti k preiskušnji do 15. aprila pri načelstvu. Načelstvo.
802»
Morsko kopališče Strugnano pri Trstu
hotel s penzijo vila Tarti-ni, krasna, mirna lega, ležeča ob morju, lastna ko-pclj. veliki parki, izborna kuhinja, studenčnica, zmerne cene. Občuje se tudi slovenski. — Pojasnila daje: Jalovec Olga. Strugnano.
6707
Abonente
se sprejme na dobro domačo hrano v bližini pošte s 1 aprilom 1926 Izve se pri ' «Propaganda», reklamna dr. z o. z., Ljubljana, Selenburgova 7/П. 8050
ISče se
Imitai* alt
za francosko in laSko kuhinjo Pogoj: mesečna plača, na procente ali tudi mesečna plača in procenti, istotako sta potrebni
4ve natakarici
proti mesečni plači in napitnini. Ponudbo je poslati na naslov: Inženier V Po-povid, restavracija «Splen-jlor», Vrnjačka Banja. Srbija.	1970*
Gaston Leroux:
Prikazen v Operi
m.
Gg. Debienne in Poligny navedeta prvikrat in na skrivaj gospodoma Annandu Moncharminu in Firminu Richardu, resnični in tajinstveni vzrok svojega odhoda iz Narodne glasbene akademije.
Med tem časom se je vršila poslovilna slovesnost. Povedal sem, da sta to sijajno svečanost priredila za svojo odhodnico gg. Debienne in Polingy, ki sta hotela, kot pravimo danes, umreti v lepoti.
Pri izvedbi tega vzornega in obenem pogrebnega programa jima je pomagalo vse, kar v Parizu kaj pomeni v družbi in umetnosti.
Ves ta svet se je bil zbral v plesni dvorani, kjer je pričakovala Sorellijeva s čašo šampanjca v roki in z malim naučenim govorom na koncu jezika oba ravnatelja v ostavki. Za njo so se drenjale mlade in stare družice iz baletnega zbora. Nekatere so se tiho pogovarjale o dogodkih dneva, druge pa so se sporazumevale z diskretnimi znamenji z brbljavo gnečo prijateljev, ki je obkrožala buffet.
Nekaj plesalk je že obleklo svoja promenadna oblačila; večina pa je še vedno imela lahka koprenasta krila. Vse so seveda mislile, da se morajo držati okolnostim primerno. Edino mala Jammes, ki je v brezskrbnosti svojih petnajstih pomladi — o srečna leta! — menda že pozabila na fantoma in na smrt Jožefa Buqueta, ni jeniala čebljati, čenčati, skakljati in zbijati šal, tako da jo je Sorellijeva vsa nestrpna strogo pokarala, ko sta se gg. Debienne in Poligny pokazala na stopnicah plesne dvorane.
Vsi so opazili, da sta kazala gospoda odstopivša ravnatelja vesel obraz, kar se na deželi ne bi zdelo nikomur naravno, kar pa je bilo v Parizu sprejeto kot znamenje zelo dobrega okusa. Nikdar ne bo Prižan, kdor se ni naučil prikrivati svojih bolečin in žalosti s krinko veselja in z dolgočasjem ali nebrižnostjo svoje radosti. Ce veste, da je vaš prijatelj v nadlogah, ne skušajte ga tolažiti, ker vam bo dejal, da ie že potolažen: Če pa ga doleti sreča, mu nikar ne čestitajte, zakaj sreča se mu zdi tako naravna, da se bo čudil,
če mu govorite o njej.
V Parizu ste vedno na maškeradi in dva taka »poznavalca« kot gg. Debienne in Poligny si gotovo ne bi izbrala plesne dvorane, da pokažeta svojo žalost, ki je bila resnična. In že sta se nekam pretirano smehljala Sorellijevi, ki je začela deklamirati svoj »po-klon«, ko je vzklik te male neumnice Jammes stri nasmešek gospodov ravnateljev na tako grob način, da se je obličje tuge in strahu, ki je bilo pod njim, razodelo vsem očem:
»Fantom Opere!«
Jammes je bruhnila ti besedi z nepopisno grozo in njen prst je kazal v množici frakov lice, ki ie bilo tako bledo, tako čmerno in tako grdo s svojimi globokimi črnimi votlinami pod obrvmi, da je ta mrtvaška glava hipoma dosegla naravnost blazen uspeh.
»Fantom Opere! Fantom Opere-«
Vse se je smejalo in prerivalo. Vsakdo je hotel ponuditi pijače fantomu Opere. Ta pa je izginil! Izmuznil se je bil skozi gnečo in zastonj so ga iskali, med tem ko sta dva priletna gospoda skušala umiriti malo Jammes in je Giry kričala kot pav.
Sorellijeva je besnela, ker ni mogla dokončati govora. Qg. Debienne in Poligny sta jo objela, zahvalila in sta pobegnila tako naglo kot fantom sam. Nihče se temu ni čudil, ker so vedeli, da ju čaka enaka ceremonija v gornjem nadstropju, v pevski dvorani in da bosta navsezadnje sprejela svoje intimne prijatelje v velikem preddvoru ravnateljskega kabineta, kje rje bila pripravljena cela večerja.
Zares ju najdemo kasneje tu v družbi z novima ravnateljema gg. Moncharminom in Firminom Richardom. Jedva sta poznala svoja naslednika, vendar sta ju zasula s kopico ljubeznjivosti, na katere st» ta odgovarjala s tiločerimi pokloni. Tako so oni povabljenci, ki so se bali, da bo večer čemeren, takoj zopet pokazali vzradoščene obraze. Večerja je bila skoro vesela in ko je nastopila prilika za napitnice, se je gospod vladni komisar izkazal posebnega veščaka, vezaje slavo preteklosti z uspehi bodočnosti, tako da je kmal uzavladala največja prisrčnost med gosti. Predaja raznateljske oblasti se je izvršila prejšnji večer na najpriprostejši način in vprašanja, ki jih je bilo še rešiti med staro in novo upravo, so bila odpravljena pod predsedstvom vladnega komisarja v tako veliki vzajemni želji za sporazumom, da se tega znamenitega večera v resnici nihče ni mogel čuditi štirim smehljajočim raznateljskim obrazom.
Gg. Debienne in Poligny sta bila že izročila gg. Armandu Mocharminu in Firminu Richardu oba majcena vetriha, ki sta odpirala vsa vrata v Narodni glasbeni akademiji — več tisoč po številu. Sedaj so si ta ključka ravno podajali iz rok v roke kot predmet splošne radovednosti, ko je pozornost nekaterih gostov prekinil nenadni pojav onega tajinstvenega bledega in fantastičnega lica z vdrtimi očmi, ki se je bilo že preje prikazalo v plesni dvorani in ga je mala Jammes bila sprejela z vzklikom Fantom Opere!«
Ta čudak je sedel na koncu mize kot najnaravnejši gost. samo jedel in pil ni.
Tisti, ki so ga v začetku gledali smehljaje, so hitro obrnili glave proč, tako pogrebne misli je vzbudila hipoma ta prikazen. Nihče ni maral pogrevati šale iz plesne dvorane, nihče ni kriknil: »Glejte ga, fantoma Opere!«
Ta ni črhnil besedice in lastni sosedje ne bi mogli povedati, kdaj je prav za prav prisedel; vsakdo pa je menil, da mrtveci ne bi mogli kazati bolj mrliškega lica, če bi se kdaj vračali k omizju živih. Prijatelji gg. Firmina Richarda in Armanda Moncharmina so mislili, da je konščeni gost intimus gg. Debiennea in Dolignyja, prijatelji teh dveh pa so menili, da je ta mrtvec iz družbe gg. Richarda in Moncharmina. Zato ga nihče ni izpraševal za pojasnilo in nobena nevšečna opazka, nobena neokusna šala ni grozila temu gostu iz onstran groba. Nekateri posetniki, ki so čuli bajko o fantomu in so poznali opis, kakršnega je dal o njem nadstrojnik — za smrt Jožefa Buqueta dotelj še niso zvedeli — so si rekli pri sebi, da bi mogel človek na koncu mize docela veljati za žvio realizacijo osebe, ki se je rodila po njihovem mnenju v neozdravljivem praznoverju opernega osobja. Po legendi fantom ni imel nosu, ta oseba pa ga je imela. Toda g. Mancharin trdi v svojih »Spominih«, da je bil nos tega gosta prozoren: »Njegov nos,« tako pravi, »je bil dolg, tenak in prozoren.« Opomnim naj, da je bil ta nos morda sploh nepristen. G. Moncharmin je prav lahko imel za prozorno, kar se je le bleščalo. Vsakdo ve, da znanost izdeluje divne ponarejene nosove za tiste, ki jim ga narava ni dodelila ali pa so bili obenj pri kaki operaciji. Sicer pa kdo ve, ali ie prišel fantom na gostijo ravnateljev to noč res nepovabljen? In moremo li biti gotovi, da je to bil v resnici fantom Opere? Kdo si upa trditi? Če govorim o tem pripetljaju, tega ne delam za to, ker bi hotel v drugič prepričati bralca, da je bil fantom zmožen take čudovite predrznosti, temveč zato. ker je stvar čisto mogoča.
da Je ivrdka B. VSSELINGVSC i dr. v Mariboru za praznike znižala cene za 20 /o in uvedia novost, da vrne denar začetkom maja nazaj za blago. ki se re kupilo pr; nas meseca aprila 1.1. Kateri dnevi so določeni v to, ie je to strankam Se sporočilo, zato shranite kopije blokov naša blagajne, da jih pcsneje vaoiljeie. Poglejte si našo zalogo, niste obvezani, da kupite!	ms <
da si nabavite za Velikonočne praznike po nadvse ugodni ceni lepe in trpežne spomladanske obleke, površnike ter oblekce za otroke. — Krasna in velika izbira, priznana trpežnost in brezkonkurenčne cene. Odjemalci deležni posebnih nagrad. 2022 a
Konfekcijska tovarna FRAN ЂЋЋШЛА & CIE,, Ljubljana.
Detajlna prodajalna Erjavčeva cesta 2	izkoristite priliko:
prašek za pecivo, vanilin sladkor
Priporoča sc
Edino pravi in zanesljivi.
L. Mškuš
LJUBLJANA, Mestni trg 15
izdelovatelj dežnikov
Na drobno!	Na debelo 1
Zaloga sprehajalnih palic
Stari dežniki se nancio oreobisîeia.
««♦»♦»♦«««««♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦«♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦t
[ parfumcrija „Strmeli" i
îjubljana - pod franco 1. f
Mehkih drv
Jelovih, smrekovih, lipovih in stičnih za kurjavo, potrebujemo ^ečje količine,-;
Telefon 980
-ХУУ V* ITI »ЧОГ» *■» v K " ,
pisalni stroj je dosegel svetovni sloves nad 2 OOO.Oi 0 strojev v prometu in rabi
Zastopstvo: LUDVIG BARAGA, LJUBLJANA
Selenburgova ul. 6
11 27 a	Telefon У80
kiûbake
in slamnike v veliki izberi, dobro blago nizke cene trudi modni salon
LJUBLJANA
Židovska ulica št. 3
Stuchh]»Mo$ke I
►	na razpolago onemu kdor pre-	t
►	skrbi stranki brez otrok stanova-	|
►	nje 2-4 sob s pretiklinami za takoi	f
►	'o'udbe na upravo Jut a pod ,Tato: 2°.'	»
►	£
D.ocilnûer ie najboljš , a
Ponudbe z navedbo količine ter cene za ve-gon od kg 10.000 prosimo na naslov :
Friedmann i Sterk, Zagrsiï, SîarcBVïÉey trs lia. j
Za jugoslovanski patent štev. 1327 od 1. junija 1915 na: „Uredjaj za pro» hsvadjanje električnih titraja" — (Einrichtung zur Erzeugung elektrischei Schwingungen) se iščeio kupci a! odjemalci licenc.
Cenjene ponudbe na ing. Milan Suklje
Ljubljana. Selenburgova »lica 7/1	2050a
w . »
motorno kolo
brez vibracije je najboljši dvocilinder. BABU-gume. — Lastna poprav! jalnica — Najnovejši model EW, 1926. 3.5/10 HP, kompl. — Cena franko Zagreb Din 16.500 -Zastopstvo za SHS
Ing.BADOVINAC i HIEIDER
ZAGREB, Sslošinskijeva 9. 1772a
«■пмнннванввжкаевгавшммр
Za Veliko noč
priporoča veliko izbiro različnih ločno 1670-a	izdelanih in tovarniških
= cevllew =
po najnižjih cenah 'rgovina
ANGELA GORSfc, L.ubliano, -ter .rfl i5 ■■■нввпваанн!
RAZPIS.
Županstvo mestne občine Črnomelj bode dne 8. aprila 1926 ob 1 uri popoldan v občinski pisarni oddalo na javni dražbi
zgradbo betonske škarpe v dolžini
25 m in visoiini 5 m
preračunjeno z materijalom vred na Din 70.000. Delo se bode oddalo brez mateiijala. Načrti so vsakomur do dneva licitacije med uradnimi urami v občinski pisarni na vpogled.	i<«2.a
Mastno žBDanstvr, iraomzli, Ш 21 marca m.
- pristne vinske kapiice —
naj se potrudi v restavracijo - hotel IBIKLIÊ,
Kolodvorska ul. 43, kjer se točijo najboljša in najcenejša štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, kakor tudi bizeljec, rizling, burgundec, mu škateljc, cviček, opollo itd. Priznano dobra kuhinja. V novi veliki dvorani 'Radio* na ■ ' ia O.	is7<> a
aparati m potrebščine po nizkih cenah v zalogi
drogeriia ANTON KANC sinova,
Ljubljana, Židovska ulica štev. 1.
Aparati v trgovini na ogled! — Zahtevajte cenik
za ostale potrebščine.
143-a
2045 a
Naznanjamo tužno vest, da je danes ob 8. uri zjutraj preminul po dolgotrajni bolezni naš nadvse liubljenl soprog, oče, stari oče in stric, gospod
Franc Šliber
trgovec in posestnik
Pogreb predragega pokojnika bo v petek 2. aprila ob 4. uri popoldan. SELCE, dne 31. marca 1926.
Franja Šliber, soproga. — Franc Sliber, «in. — Ana Lov&in, Marija Jeglič, Julka Šliber, hčere, in ostali sorodniki.
II il
pli: : liiiiiiiiiiji!; ; i§.; ^ i i li iiliii ! i d i :: ■$£§ t'
1 I 1
priporoča
Ш
Ipi '\j!!(i i
w'
I it
ifcV*; '.'.i-
Ljubljana
sedaj Selenburgova ulica 1.
1429 .1
c ♦
JI
Večje podjetje v industrijskem kraju Gorenjske sprejme
Sodelovanje zaželjeno, stanovanje na razpolago. Ponudbe pod „INDUSTRIJA" na upravo „Jutra*, 19c8a
H
Вгег posebne?» ohvp«til*
V tugi in bolesti javljamo vsem dragim so-odnikom, prijateljem in znancem, da nam je neizprosna smrt ugrabila nepričakovano dne 31. t. m. našo drago in nad vse ljubljeno soprogo, hčerko, sestro, svakinjo, in teto gospo
Hermo Lukežič
roj. Vyzourek
soprogo sreskega šolskega nadzornika
Pogreb naše blage in nepozabne bo v Črnomlju, dne 2. aprila ob 17. uri
Spavaj sladko ljubljena Herma in snivaj večno o sreči, ki si jo uživala med nami tako kratek čas.
Črnomelj, dne 31. marca 1926.
Gustav Lukežič, sreski šol. nadzornik, soprog —
And Vyzourek, mati — Žalujoče rodbine: Kavčnikova, KramolčevA, 2048s	Vizjakova.
soBOBOBOBoaaaoaoacDisaBOBOio
Uradom In pridobitnim krogom S
priporočamo	0
2 Priredil s pojasnili in navodili gener. direkcije posred- 0 n njih davkov opremil dr. Fr. Stegenšek, uradnik delegacije n - ministrstva financ. — S poštnino vred velja Din 68'—. £
0
0	Naroča se pri
0 Knjigarni Tiskovne zadruge
v Ljubljani.
0
0	* -4—4—«	o
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
v LJUBLJANI
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
vseli kakovosti, т celita Tagonib po originalnih cenab premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja ln razpetava aa debelo
Hicssmski premog in koks
vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstal češkoslovaški Ia angleški koks za livarne Ia domačo npo-rabo, kovaški premog, irai premog ia brikete
naslov: Prometni zavod za premog, 1 l v ličili
Miklošičeva cesta Stev. 15/1.	70
Podeželske odre
opozarjamo
na veseloigro v enem dejanju (4 osebe)
Za predpust izdana. (Cena 15 Din). (V istem „Odru" je še enodejanka: ,Bogatin in smrt).
Knjigarna Tiskovne zadruge v L!ub!jan<.
v neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka in sestra, gospodična
Lidija Mavrenčiš
v torek, dne 30. marca ob 9. uri zvečer v starosti 15 let, po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspaia.
Pogreb naše nepozabne pokojnice se vrši, dne 1. aprila i -26 ob 4 uri popoldne iz mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Frančiškansk: cerkvi, dne 6. aprila ob ob pol 9. uri Maribor, 31. marca 1926.
Josip in Josipina Mavrenčiž,
stariši.	2054 ;
Aleksander in Bruna,
brata.
Ureinie dr. Albert Kraoer. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiakamarja Fran Jexeràek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani