280. številka. Ljubljana, četrtek 8. decembra. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKINAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-o jrersk e dežele /.h celo leto t»» gl., m pol leta 8 gU, za četrt leta 4 gl. — Za Ljublj ano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za en mcpec 1 gld. 10 ki. 2a pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za Četrt leta '2 gld. 60 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši ^gledališka stolba". OpravniŠtvo, na katero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hili.
Zaradi dmasnjega praznika izide prihodnji list v soboto.
V LJubljani, 7. decembra.
—.r,— Združena levica v našem državnem zboru napenja vse svoje moči, da bi mej narodi avstrijskimi zatrla še tisto malo zaupa-uja, katero uživa parlamenturizem mej nami. Te razsajajoče debate, katere so levičarji zadnje dni tako rekoč iz trte izvili, spominajo človeka nehote na krik in hrum, ki vlada v tistih znanih židovskih ulicah na Dunaji, kjer se lačni Semiti prepirajo za staro obleko in druge take malenkosti. To se pravi parlamentarizem ob glavo devati ter napravljati iz njega karikaturo, ki služi v posmeh vsakemu, ki ima le drobtinico resnosti v sebi! Na tak način, kakor debatirata dr. Jaques in Russ v državnem zboru, debatirati se sme k večjemu v kakej predmest-nej zbiralnici, kjer združeni delavci z vrčki in kupami napadajo policijske komisarje in mečejo na jasni zrak „govornike", s katerimi se ne zlagajo.
Sesije našega državnega zbora postajejo leto za letom daljše, a leto za letom je legis-latorično delovanje te zbornice počasnejše, okor-nejše in neukretnejše. Končno pritirali bodo ti levičarji stvar do tja, da bode slavni naš državni zbor nekak forum, kjer bodo ustavoverni židje svojo privatno čast branili ter pri vsakej najmanjšej priložnost' kričali, da so osobno raz žaljeni.
Poslanec Russ ima zaslugo, da je staknil v opravilnem redu državnega zbora določbo, s katero najobskurnejši poslanec lehko v vsakem trenutku primora visoko zbornico, da se ima njemu na ljubav razdeliti v posebne oddelke, da izvoli njemu na čast poseben odsek in da
3Cp^i 3l ^3 €^ 2bs m
Lov na tigra.
Rusko spisal A. Maksimo \. I.
Zasada na drevji. (Dalje)
Po nadzornikovej dispoziciji bili smo uže ob šestej uri pri Ivanu Trofimoviči, vsi oboroženi od nog do glave; vsak izmej nas vzel je seboj puško in revolver, a pismovodja vzel je še razen tega sekiro „za vsak slučaj", kakor se je on izrazil, ko smo ga vpraševali, čemu to orodje seboj jemlje.
Ivan Trofimovič bil je uže gotov. Senka napravil ga je tako, da ga je bilo veselo videti: na nogah dolge, lovske škornje, v katerih je Suhov večkrat hodil na močvirje za racami; topla, z zelenimi traki obšita, kratka lovska suknja bila je podvezana s širokim usnjenim
posluša o njegovej dragej osobi dva ali tri dni dolgočasno debato!
In odslej bodimo pripravljeni, da se bode dan za dnevom kak levičar čutil razžaljenega ter da bode s svojo osobno častjo zavrl za dva ali tri dni delovanje državnega zbora. Ali državna zbornica nij kriminalna okrajna sodnija! Naj se razžaljeni poslanci z „mečem" v roki po franeoskej navadi iščejo in pobijajo zunaj parlamenta; naj se nastavijo parlamentarni stražniki, ki bi renitentne poslance iz zbornice metali, naj se upelje parlamentarna ječa, kamor bi se brevi manu zapirali kričuči in parlamentarni randalerji; naj se napravi, kar se hoče, toliko je istina, da bode vsaka naprava boljša in modrejša od te, ki jo je zdaj iz najzadnjega kota zastarelega opravilnega reda izbrskal g. poslanec Russ. Ta poslanec upeljal je nevarno prakso in naš parlament je na najboljšej poti, da postane marijoneta v rokah tankoobčutnega krdelca v državnej zbornici sedečih in na vse grlo kričečih Izraelcev!
Desnici pa je nastala dolžnost, da nasvet uje tiste pripomočke, s katerimi bi se Russova iznajdba pokopala za večno, s katerimi bi se za vedno zabranilo ponavljanje takega, s parlamenta dostojnostjo v silnem nasprotji stoječega eksperimenta, kakor je bil eksperiment nemško-pemskega poslanca Russa, s katerim je padel po poslanci Pražaku, a hotel udariti ministra P raž a k a.
Ljubljanskega shoda naloga v so-cijalnem oziru.
—n. Vsi ljudje so jednaki v tem, da imajo isto človeško naravo, isti naravni zakon
pasom, izza katerega je grozno molel roč veli-1 kega staromodnega revolverja; čez pravo pleče j visela mu je bronasta prahovnica, čez levo pa mošnjica s kroglami in zamaški.
— A vaša puška, Ivan T rotimo v iS ? vprašal je Suhova nadzornik.
— Puško ima Senka, — on jo bodo nosil, a jaz vzamem za vsak slučaj dežnik: je nestanovitno vreme — dežilo bode.
In Suhov izvlekel je, pri vseobeem smehu, izza omare star, neizrečeno zaprašen dežnik.
— Senka ! kliknil je odločno Suhov. Krepek,  rudečelasi  Senka privalil se je
takoj v sobo in se vzravnal pri durih, držeč pri nogah dvocevno staro puško.
— Če3a izvolite, vaše blagorodje?
— Ali je puška nabasana?
— Ne, nij, vase blagorodje.
— A kuko moreš biti tako lehkomiselnV pokaral ga je Ivan Trofimovič, mi gremo na tigra.
in isti konečni namen, a oni se razlikujejo in jeden drugega nadkriluljejo po spolu, po dolžnostih v družini, po duševnih in telesnih zmožnostih in po krajevnej legi. Vse te različnosti se pa spajajo v jednoto v društvu, katero do-seza svoj namen ne s tem, da bi dajalo vsem jednake pravice, ampak da vsakemu jednako varuje njegove naravne pravice. Ako društvo to rtela, se mora razvijati, ker nam je narava podelila razum iu ker nam ona spreminja okoliščine. Da pa društvo pri razvijanji ne zaide s prave poti, je narava položila mejo zgodovine in dobrih običajev. Zgodovinsko razvijanje je za društvo to, kar je regulator za parni stroj: ono priganja prenapete konservativne življe k delavnosti, da za narodnim razvitkom ne za-ostajejo in ustavlja prenapete napredne življe v prenaglem korakanji. Narod, ki pretrga svojo zgodovinsko kontinujiteto, neha biti isti narod, izgubi svojo narodnost.
Iz tega je razvidno, kako napačna je sta-roltopitnost, kakor jo nahnjemo zdaj posebno pri Kitajcih, veled katere se ne sme spremeniti ničesar, kar so predoamci ustanovili. Kajti s tem se človeški razum po jednej strani kuje v zvezde, ker se proglašajo nezmotljivim, po drugej se pa uničuje, ker bi zadostoval instinkt za slepo naeledovanje starih naredb. Še bolj napačen je pa radikalizem, ki zahteva, da se mora javni red v društvu vselej in precej spremeniti, kadar koli se nun) v teoriji ali praksi kaj boljšega ponuja. Prišlo bi s tem društvo v vrtinec dnevnih mnenj in časovnih zmot: temu bi sledilo aanikavanje obstoječega, hlepenje po novem, vedna revolucija in ljudstvo bi vouil /a nos vsak prvi Masauiello ali Cieeruaechio.
To sta dva pogubna ekstrema, resnica je
— Slušam, vaše blagorodje.
— Saj bodete Še lehko nabasali, Ivan Trofimovič, dejal j<i debeli pismovodja, ves vnet od nestrpljivosti, s tigrom boriti se.
— Ni', prosim, dovolite. Jakov Savič, jaz nabašem doma . . . Senka, nabaši puško, kliknil je Suhov vojaškim glasom.
Končno bila je puška nabasani in mi vzdignili smo se na pot; morali smo iti skoro skozi polovico mesta, in obračali smo na se vseobčo pozornost. Vsi, kakor je bilo videti, čudili so ee, kam namenila Be je ta raznobojna vojska, iu kako junaštvo hotela je izvršiti ? Šli smo poĐOBnO, z zavestjo svojega lastnega dostojanstva, nam zdelo se je, da je vsakemu znano, da gremo na tigra. Se celo dobrodušni, skromni Ivan Trotimovič mahal jo je nekako posebno možato, ter se vedno trudil iti z nami v nogo, kakor da je v tem zaključen uspeh podjetju.
— Ivan Trofimovič, kam pa ste se tako
v sredi. Obuvalo se mora ravnati po nogi; k kolikor bolj se noga razvija, toliko večje in v močnejše mora biti tudi obuvalo, nikdar se pa ne sme noga ravnati po obuvalu, tudi ne po J takem, katerega elegantnost in trpežnost bi T vsi hvalili in bi se nekaterih nog najbolj pri- n jemalo. Kakor je drevo v bitstvu vedno isto 1 drevo, naj raste deset ali sto let, tako tudi ' društvo. Ono mora ostati isto in se vender popoJnjevati t. j. razvijanje mora biti organično , in zgodovinsko. To je pravi napredek: ohra- c njevanje v razvijanji in razvijanje v ohra- j njevanji.
Premišljujoč  te  naravne  resnice, lehko razvidimo,   kako nalogo bi  imel   projektirani i ljubljanski shod slovenskih rodoljubov.   Razen t političnih vprašanj bi imel razmotrivati, kako I bi se dalo  najuspešneje   povzdigniti   blago- J Btanje našega naroda, pred vsem našega kmet-Bkega stanu.    Kksperimeutiranja  bi ne smel , priporočati,  kajti   eksperimentiralo   se jo v srednjem  veku,   ko  se je   za Hohenstaufov ] rimsko pravo k nam zavleklo, eksperimentiralo j se je uže dosti v zdanjem stoletji s tem, da se je v zgodovini in naravi angleškega naroda t razviti parlamentarizem prenesel celo na Ogr- i sko, da se je kmetu usilila šola, ki kakor odkritosrčno  in dobro piše  okrajni nadzornik prof. Drganec, ustreza vsemu, samo kmetu ne, i eksperimentiralo se je sploh na vseh popriščih tako, da se nam je nravno in gmotno blagostanje skoro zaeksperimentiralo.
Ljubljanski shod jo mora kreniti na pot, ki jo kaže narava našega kmetskega stanu. : Zategadelj mora preskrbeti, da se po natančnem in dobro urejenem preiskavanji spozna ta narava in spozuajo tudi ovire, ki jo v pravilnem razvijanji zadržujejo, iu spoznavši to, spoznala se bodo sama ob sebi tudi primerna zdravilna sredstva.
(Konec prih.) ,
Politični razgled.
^oirauie dežele.
V Ljubljani 7. decembra. Dunajsko občinstvo nij imelo še nikdar toliko veselja, kakor letos, kajti skoro vsak dan igrajo v državnom zboru levičarji povabljenim in nepovabljenim radovednežem kako komedijo, v katerej smešijo sami sebe. In zakaj delajo tako? Škandal hočejo imeti, škandal na vsak način. Naj le navedemo, kaj piše Plennerjev organ o zadnjih sejah: „Da, kazalo se je večkrat, da se bode boju duhov pridružil boj s pestmi". Iu kako žalostno rolo igrajo z vsako svojo interpelacijo; vlada odgovori jim stvarno na njihove interpelacije, po-
oborožili? vstavil je na jedenkrat Suhova njegov znanec, katerega je vsekako osupnila Suhova zunanjost,
— Na tigra, dejal je lakonično važno Ivan Trorimovič,  ter  korakal  ponosno mimo.
— Z dežnikom ?! kliknil je za njim znanec.
— Dežnik je za se, a tiger za se, zago-drnjal je razžaljivo Ivan T rofimovio.
Evo nas na kraji mesta: solnce se je ravnokar skrilo za obdajajoče nas holme, ter z lehka zlatilo njihove okrogle, obrnstene vrhe. Sledeči za nadzornikom, ki nam je kazal pot, prišli smo v precej gosto goščavo in jeli iti kakor gosi po krivej razritej stezi, v nekaterih krajih morali smo lezti čez palo drevje, prodirati hkozi gosto grmovje in divje trte. Pot bila je v najvišjej stopinji utrudljiva, posebno za debelega pismovodjo: on je hropel, sopel in dihal tako težko, kakor bi dva meha moke na hrbtu nosil.
Pred nekntenmi resnimi pregrajami pri-
kaže njihovo mizerijo. A to jih malo briga, vedno jim bolj raste greben, vedno bolj so predrzni, ker vlada njim nasproti vporablja preveč potrpežljivosti. In češki listi razmotrujoči zadnje seje državnega zbora, zahtevajo od vlade, naj odločno postopa, kajti: „S tem se ne vpliva na vlado, da se pobija, draži, grdi, marveč s tem se vpliva na njo, da se podpira. One vlade, katere bolj ljubijo pritisk, kakor podporo, nijso sploh nič vredne". (Eismarck.)
Ruski listi pišejo o odhodu grofa H.»l-noU> ja jako pohvalno, oni obžalujejo, da ne ostane dalje časa v Petrogradu, kjer je svojega vladarja tako vredno zastopal in mnogo pripomogel, da se je prijateljstvo mej Avstrijo in Rusijo povečalo.
Judovski nemški listi zagnali so strašan hrup o nemirih v Dalmaciji. Mi pa smo vedno trdili, da so to le pretiravanja, izvirajoča iz sovraštva do Slovanov. Zdaj tudi uže magjar ski listi pravijo, da nij posebnega upora, marveč, da ljudstvo voljno posluša pomirljive besede namestnikove in da se bode tudi uklonilo brambenemu zakonu.
Srbski cerkveni kongres izvolil je peštanskega škofa Sto j kovica za patrijarha. S tem je dobila ogrska vlada zopet zaušnico, kajti Stoj kovic je odločen Srb in je bil uže 1. 1874. patrijarhom izvoljen, a ogrska vlada nij te izvolitve hotela potrditi. Ali se bode zdaj mogla še braniti?
Vili&ii j<- olržttve. Iz IN'<r«m rada se zopet poroča, da misli Ignatijev odstopiti, ker se ne more dalje vzdržati v boji proti intrigam dvorjanov.
Glavni francoski organ Gambettiue vlade jel je uže pripravljati tla za reforme, osobito za revizijo ustave. Po tej reviziji se bodo osobito pravice senatove prav zelo pri-strigle, osobito pri dovoljevanji budgeta.
Dopisi.
■z Celja 2. decembra. [Izviren dop.J Tužna vest, dospevša dne 29. t. m. v Celje, da je najizbornejši naš vodja dr. Bleivveis umrl, je tudi nas kakor ves slovanski svet globoko presunila. V prvo zato, ker smo izgubili ne-utrudljivega neomahljivega boritelja za naše svetinje narodne, boritelja, ki je pod mogočno svoje krilo vzel nas vse Slovence. Milo se nam je moralo pa tudi storiti, ko smo se ob smrti očeta spominali na britkosti in nadloge, koje nam je bilo uže doživeti in ki nas tudi v bodočnosti, Bog zna, morda še v hujšej meri, čakajo. Na tem velikouemškem otoku Celjskem, obdanim samim slovenskim življem, nam je sveta dolžnost, zbirati se pod svojega naroda barjak, treba nam je pazljivim biti na vse strani, da nam tuji elementi puste drobtinico — ker kruha od njih pričakovati ne smemo.
hajal je Jakov Savlič v pravo obupnost; ne-kolikokrati uže hotel se je celo domov vrniti, no vselej odpovedni se je temu sklepu, kakor hitro se je nekoliko ločil od obče trope: vidno bal se je uže sedaj ostati sam v gozdu, ter napenjal vse svoje moči, samo da bi ne zaostal in si ohranil mesto prav v sredini partije. Viktor Aleksejič (beloobrvi činovnik) šel je z nadzornikom naprej in videti je bilo, da želi čim prej videti lopova. Jaz, Ivan Trorimovič in ISenka končavali smo procesijo. Ivan Trofimovič šel je previdno, molče, pazljivo ogledovaje vsak grmiček in vsako deblo: pričakoval je vidno, da zdaj p» zdaj izza drevesa poskoči besna pošast in ga zgrabi za njegov suhi, žilavi vrat . . . Prošlo je okolo četrt ure; prišli smo pod obok, spletene divje trte; krog nas vladal je težeči skrivnostni polumrak in ne menj skrivnostna tišina . . . Najedenkrat začuj e se v gošči silni tresk; nekdo lomil je SUhljad skoro vštric Ivana Tro-
Iz svetovne oble nas hočejo pomesti rekoč, da Slovenca nij, in da je vse le poslovenjen German!
Umazane psovke in grddnja so na dnevnem redu in vsak potepin, kakeršnih je po vseh občinah na škodo občinskim blagajnam dosta, ima pravico, poulične psovke metati po nas. Razdivjani nemčurji razsajajo po prusko-nemških shodih kričeč, da je nemštvo v nevarnosti in osobe puhlih glav si usojajo, pre-rešetavati slovstvo naše in grditi nam materinščino; po družbah gledajo čez ramena, če jim dohiti ušesa slovenska beseda, vrhu tega pa izdava j o listove, koji obsezajo poleg kriminalnih novostij le grdenje vlade in Slovencev. Ali tedaj nij silna potreba, da si podamo roke v ozko vez, da jo ne razrušijo sovragi, množeči se kakor pesek ob morskih obalih ?
Tesno se imamo skrč'ti pod slovansko zastavo ! Mi celjski Slovenci zaupanja polni in navdušenega srca zremo kvišku k možu, čegar vrednost nam je ravno sednj, ko nas je v tej solznej dolini ostavil dr. Bleivveis, nad vse! Mirnega sica smo, če mu gledamo v vedno prijazno čestitljivo obličje, če vemo, da smo pod njegovim krilom.
In ta mož redke cene je naš starosta dr. Štefan Hočevar!
Volneje in trdneje obstopimo ga in če se valovi, zaganjajoči se v nas in naš narod, še huje raztogote, če nas nasprotniki zvijačnim in divjim ravnanjem svojim napadajo po janičarskej šegi — odbiti nam jih bo moč, če se krepko držimo pod svojo zastavo.
Na gomili dr. Bleiweisa naj zadoni po vsem slovanskem svetu, da nečemo opešati v boji proti navalom nemškim, da smo jedini in da bodemo po vzgledu ranjcega branili svetinje milega nam naroda! —š —
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Denes zvečer igrali se bosta v tukajšnjem deželnem gledališči dve igri: „Karolčkova prva ljubezen", poslovenjena veseloigra v jednem dejanji in „V Ljubljano jo dajmo", izvirna veseloigra v 3 dejanjih. Nadejamo se, da se bode prav obilo občinstva zbralo v gledališči, ker sta igri prav mični.
— (Slovenske Matice) književni odsek se bo v soboto 10. decembra t. 1. posvetoval o knjigah za leto 1882. Vsi p. n. gospodje, ki so rokopise vzeli v pregled, so zato uljudno prošeni, da je pošljejo ali prinesejo tajništvu slovenske Matice.
■ fimoviča. Jaz stresel sem se nehote, snel s , pleč puško ter jel pazljivo gledati v grmovje.
■ Ivan Trofimovič skočil je od nevarnega kraja, ► kakor bi ga bilo kaj pičilo, ter r,e stegnil z • vsemi štirimi po razritej stezi.
— Tiger !!! Senka streljaj! kričal je on divjim, nečloveškim glasom.
— To je, ne izvolite vznemirjati se, vaše , blagorodje, — to je krava,   dejal je Senka
hladnokrvno, lejte, pomolila je gobec iz grma, da bi jo vrag, druzega ne, kakor vaše blago-i rodje je prestrašila, prokleto živinče!
— Da bi jo vrag drl, se je togotil Ivan Trofimovič,   pobiraje  se  na noge in snažeč
, svojo lovsko opravo, — kako me je pre-i strašila!
V tem trenutku pritekli so k nam ostali
i lovci.
— Kaj pa je, kaj se je zgodilo? vsipala ; so se razburjena vprašanja.
— I, kaj, njih blagorodje nijso spoznali
— (Odbor čitalnice ljubljanske) Bklenil je pri svojej seji, dne* 5. decembra, gospodu Antonu Nedvčdu, slovenskemu skladatelju, pismeno čestitati za odlikovanje, o katerem smo v našem listu uže govorili.
— (O najnovejšej zadrugi obrtnikov) dobajejo nam poročila, da stvar nij tako hudobna, kakor je videti prvi hip. Našim „socijal-demokratom" stopila je nasproti pametna opozicija, katera si hoče izbrati za načelnika modrega in narodnega moža (g. H.), katera zahteva, da naj se predrugačijo pravila, in da naj se iz pravil izpuste vse politične točke, tako da postane društvo v istini — obrtna zadruga, ne pa nepotrebna kričal-niča, kjer bi glasni »obrtniki" prodajali demokratično svojo mešanico. Mi želimo, da bi ta opozicija dospela do večine in javno izrekamo, da je zdaj narodnim obrtnikom nastala dolžnost, da s svojim pristopom k obrtnej zadrugi pomnože omenjeno opozicijo, da bodo potem za vedno pokopani slovenski komunardi, kojih v deželi nihče ne ljubi. Mi obrtne zadruge same nikdar pobijali nijsmo; pobijali smo samo principe, katere nam nekateri „bier-politiki" po dunajskih ali pariških idealih v Ljubljano pritihotapiti hote.
— (Glavne davkarije ljubljanske) prejšnje poslopje na Bregu hotela je prejšnja nemška vlada ljubljanskej hranilnici na ljubav prodati. A nikdo nij hotel toliko dati, kolikor je bilo to poslopje, kakor tudi poslopje finančne direkcije na Valvasorjevem trgu cenjeno. Uže 80 mislili, da se bosta obe poslopji prodali za vsako ceno, katero bode kdo za nji ponudil. A g. deželni predsednik \Vinkler je ravnal jako previdno in državi v korist. Okrajno glavarstvo ljubljansko je v hiši v Dolgej ulici, v jako nedostatnom kraji za taki urad plačevalo veliko najemnino. Popravilo se je poslopje finančne direkcije in denes ima okrajno glavarstvo ljubljansko na jako lepi m prostoru svoj urad in stroški za popravo se bodo z najemnino jednega leta,*, katera se je prej plačala, lehko poravnali. Isto tako je bilo zadnje mesece poslopje, kjer je bila prej c. kr. glavna davkarija na Bregu, po g. zidarskemu mojstru Filipu Zupančiči juko vkusuo, trajno in praktično popravljeno, in pretečeni teden preselili so se v to poslopje, nekateri oddelki deželne vlade, ki so prej v prvem nadstropji dr. Pon-graceve hiše na Turjuškem trgu plačevali jako visoko najemnino, katere dveletni zuesek bode poravnal  vse  stroške   poprave  poslopja na
Bregu. Tako naj bi vladni organi povsodi skrbeli za korist države in davkoplačevalcev!
— (Prašiče) izvažajo neprenehoma v jako mnogobrojnem številu iz Kranjske, posebno iz Dolenjske v nemške kraje. Zadnji petek 2. dec. in soboto 3. decembra odpeljali so jih skozi Ljubljano nad 800,
— (Pobegniti je skušal) zadnji petek v Ljubljani ob 6. uri zvečer, ko so ga bili ravno obsodili porotniki zaradi požiganja na 12 let težke ječe, Jaka Blaž, ko ga j'1 stražnik peljal na Žabjak. Na voglu poslopja deželne sodnije udri jo je proti Ljubljanici, baje misleč, da je uže pri Trubarjevih ulicah. A takoj so ga zopet ujeli.
— (Pogoiela so) zadnji ponedeljek ob 2. zjutraj gospodarska poslopja grada Krav-jeka, posestva g. Fortune. Grad se je obvaroval. Poslopja so bila zavarovana pri zavarovalnici „Riunione" v Trstu.
— (Pred porotniki) je bil tožen zaredi hudodelstva uboja dne 3. decembra France Ravnikar, 19 let stari lončar, doma na Potoku pri Komendu. Polomil je svojemu očimi, 40 let staremu Janezu Lahu 2G. oktobra t. 1. rebra tako, da je ta vsled tega umrl. Načelnik porotnikov, kateri so jednoglasno pritrdili vpra šonju, bil je g. O. Bamberg, ki je sklep porotnikov naznanil v slovenskem jeziku. Obsodila je sodnija zatoženca Ravnikarja na dve leti težke ječe. Pri tej obravnavi govorilo se je skoro samo slovensko. Tudi predsednik Kapretz resumiral je v slovenskem jeziku.
— (Mariborska čitalnica) vrlo napreduje, kajti zdaj šteje uže 80 udov. Vsako nedeljo ima Jour nxe* s primernim predavanjem. 13. nov. predaval je odbornik g. L. Gregoree „o meji slovenskih dežel1'; 20. novembra g. prof. Lavtar nekaj „0 svečavi" ; 4. dec. g. Fran Pod-krajšek „o Erazmu Luergerji". Ta večer je g. j odb. dr. L. Gregorec v jako ginljivem govoru omenjal velike zasluge umrlega očeta dr. Blei-weisa. Želeti bi bilo le še, da bi se slavni članovi čitalnice slovenske bolj zanimali, ter prihajali v obilnem številu k tem :ielo zabavnim „jour hxom". —z—.
— (Iz Ptuja) se nam piše: Dne 4. t. m. ustrelil se je stotnik Kirko tu nameste-nega pijonirskega bataljona. Uzrok samomora bile so prežalostne gmnotne razmere. Karakteristično je, da smo imeli v teku S dnij dva samomora v tako malem mestici, kot je naše Omenim naj še, da je bil mož Rumunec, kateri svojega naroda nikdar zatajeval nij.
— (Ušel) je iz Celovca mlad učenec na realki, sin tamošnje gostilni'arke, da ide po svetu, Bog ve kam. Priseka jo včeraj per pedes apostolorum v Ljubljano, a tu mu je uže pošel denar. Sam se je oglasil pri policiji, ter prosil da naj ga spravijo nazaj v Celovec.
— (Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) Izprašane učiteljske kan-didatinje: gdč. Sofija Podkrajsek, učiteljica v Vipavi, Julija Borovski, pri sv. Križi p. Turnu, Jovana Bohinjec, v Cerkljah na Gorenjskem, vse začasno. — Gospod Peter Pogačnik, do-sihmal v Volkem pri Kranji, učitelj v Radovljici (začasno); g. Jožet Sehmoianzer, izpraš. učit. kand., je III. učitelj v Žužemberku. — V Sorici je učitelj g. Leopold Pegau; g. nad-učitelj Karol Demšar iz Senožeč stalno upokojen. Gdč. Josefa Wessuer, i/.prnš. učit. kan • didatinja, je postala II. učiteljica v dekliškem sirotišči v Ljubljani.
— (Hrvatske knjige.) Dragoljub, naj -boljši koledar hrvatski, katerega izdaje G j. Stj. Deželic uže XIX. leto, prišel je nedavno v Zagrebu za 1882. leto na svitlo ter prinaša jako mnogo zabavnega in poučnega berila, katerega so največ spisali znani pisatelji hrvatski, kakor J. E. Tomie, dr. Lorković, Lj. Vokotinovič, prof. Klaić, Lopašić in dr. Dobiva se po 1 gld. v knjigarni Mučnjaka in Sanftlebna v Zagrebu — Tretji zvezek velikega akademijskega „rječnika" (str.  481 — 720), katerega ureduje neumorni akademik dr, Gj. Daničić, prišel je te dni na svitlo. Ta zvezek nadaljuj«; besedo „bogat", a  završuje z besedo  „buka". —  ~>8. knjiga akademijskega „Rada" (str. 230 in   l tabela, cena 1. gld. 50 kr.), ki je te dni zagledala beli dan, poleg mnogovrstne znanstvene tvarine od raznih pisateljev   hrvatskih,  objavlja tudi jezikoslovno   razpravo   prof. dr*t 1 Gnitleria: „Prilozi k hrvatskoj gramatici i glasoviu."
„Ljubljanski Zvon/1 — (Srbske knjige.) V založbi bratov Jovanovičev  v Paučevu  izšle  bo  v posebnih treh knjižicah skupine narodnih pesuij o vojvodah Jakšieib,   Sibinjanu Janku in Banoviči Strahonji.   Cena vsakej knjižici ji; 15 kr. — Ravno ista knjigarna vabi na naročho knjige BNiz  srbskih   pripovijedaka",  katere je mej srbskim narodom po Boki, Črnej Gori in Hercegovini nabral starina Vuk vitez Vrčević, zaradi svojega karakterističnega zloga in jezika najpriljubljenejši   pisatelj   srbski.   Knjiga 22 tiskanih pul obsežna bode stala 1 gld. Prido-
krave — in prestrašili so se malo, objasnil je Senka, ter brisal z rokavom pomazane hlače svojega gospoda.
— Eee . . . ek, rekel je očitajo nadzornik, kako morete tako kričati: s takim krikom bo3te še tigra preplašili.
—• Nehote zakričiš, kadar se ti kaj takega iz grmovja pokaže, iagodrnjal je zmešano Ivan Trofimovič, ter togotno zagnal kamen v kravo.
Ta je pobežala v goščo . . .
Vzdignili Brno se na daljšo pot; gošča jela je počasi postajati bolj redka ni nazadnje dospeli smo na majbeno plimjavo, zarasteno z visoko, sočno travo.
— Tukaj! dejal je nadzornik tiho in pokazal z roko na silno pomečkano in s krvjo zamazano travo.
— Kje sta pa konja? vprašal sem jaz.
— Jeden bil je zadavljen na tem-le kraji, a tiger zavlekel ga je potem za ono-le drevje, drugi pa leži kakih dvajset korakov od tod.
Nečete-li pogledati, gospoda, kako spretno jih je poklal?
V tesnej gruči /zdignili smo se za nadzornikom in čez trenutek zagledali krasnega, sivega žrebca, ležečega na travi; sodeč po visoko privzdignenej glavi, po naprej iztegne-nima prednjima in nazaj vrženima zadnjima nogama, bil je zadavljen na polnem diru. Na zatilniku in na levem pleči videli so se globoki Bledi tigrovih krempljev: na vsakej strani vratu zijali sta grozoviti rani. — Nij bilo težko predstaviti si, kako je zver skočila na zatilnik konju v polnem diru, ter z jednim mogočnim popadom svojih groznih zob hipoma ustavila hitri beg od strahu omedlelega konja. Ko je končal z jedno žrtvo, vrgel se je tiger na zbegano kobilo — z jednim popadom razdrobil jej vrat, ter jo vlekel na skrivni kraj, za kup na tleh ležeče boste. Kobila bila je uže skoro popolnem požrta. Žrebec bil je še nedotaknen in lehko se je sklepalo, da bode zver prišla takoj prvo noč na svoj zaklani plen.   Te na-
vade tigrove poslužujejo se tudi pogosto domači lovci v svojo korist.
No, najbolj strastni nedeljski lovci hočejo vselej videti tigra z lastnimi svojimi očmi, ubiti ga lastnoročno, da bi se potem mogli pobahati s svojo hrabrostjo. Prav za prav pa pri načinu lova nedeljskih lovcev nij treba nikake hrabrosti, ampak samo potrpljenja, presedeti nekoliko ur na drevji in pričakovati zver. Taki nedeljski lovci bili smo tudi mi; nihče izmej nas še uikoli tigra na svobodi nij videl, a vsakemu prišla je želja, videti ga in vsaj jeden-krat počiti po njem iz puške.
Prišli smo uže pri nastopu somraka na določeni kraj; treba bilo je Čim prej poiskati na drevji prostora, več ali menj pripravnega, treba bilo je razstaviti se po strategičnih pozicijah. Okolo zadavljenih konjev, dvajset do trideset korakov proč od njih t?talo je nekoliko dobov in orehov, res ne preveč visokih in košatih, no dovelj pripravnih za pomeščenje jednega ali dveh levcev. (Dalje prih.)
jana jej bode tudi'slika Vrčevića. — V Novem Sadu je prišel na svitlo „Letopis Matice Srp ske" knjiga 126., zvezek II., ki prinaša mnogovrstno zabavno in poučno gradivo. — „Matica Srpska" priznala je 500 gld. nagrade tragediji „Pero Segedinac", katero je spisal znaui pisatelj srbski dr. Laza K os tir.
„Ljubljanski Zvonu.
— („Veliko bratstvo") zove se nova komedija Aleksandra grofa Fedra (sina), ka tero so nedavno prestavljali v Varšavi. Poljska kritika se jako pohvalo izjavlja o tem novem delu genijalnega poljskega dramaturga. — Z manjšo hvalo omenjajo se „Sosedje", komedija od Mih. Baluckega, jednega najboljših pisateljev veselih iger poljskih. Predmet omenjenej komediji je volitvena borba in ž njo združeno kortesevanje v Galiciji. — Ali ne bi se našel omenjenima komedijama slovensk prelagatelj?
„Ljubljanski Zvon"
— (Archiv ftlr Heimatkunde.) Pod tem naslovom izdajal bode gospod Fran Šumi, v Ljubljani, Kongresni trg št. 13, stare listine in pisma, nekako v istej podobi, kakor so izhajale nekdaj objave kranjskega historičnega društva. Prva pola je ravnokar izšla ter ob-seza marsikaj zanimljivega, mej drugim tudi originalno pismo Trubarjevo, ki baje do zdaj še nij bilo objavljeno. Podjetje je hvalevredno in priporočamo ga vsem prijateljem domače zgodovine. Naročnina znaša za jedno polo 30 kr. ter se naj pošilja (skupaj za 6 pol) izdavatelja v Ljubljano.
Deželno gledališče v Ljubljani. V Četrtek 8. deoembra 1881.
Karolčkova prva ljubezen.
Veseloigra v 1 dejanji, poslovenil Val. P reši r en. «>soj:k:C
Benjamin, kapitalist — — — — gospod Sršen. Berta, njegova hči — — — — gspdč. M. Nigrinova. Erazem Pavlovič, mlad slikar — gospod Danilo. Kamilo, veliki posestnik   — — gospod Hudorovič. Karolček, njegov sin   — — — gspdč. <L Nigrinova. Uršika, Benjaminova dekla    — gospa Gutnikova.
Potem:
V Ljubljano jo dajmo!
Izvirna vesela igra v 3 dejanjih. Spisal J. Ogrinec. OSOBE:
Gašper Srebrin, malomcščan in
vinski trgovec —--— — gospod Kajzelj.
Rotija, njegova žena   — — — gspdč. (i. Nigrinova. Marijcu, njijna hči   — — — — gBpdč. M. Nigrinova.
Mirko Snoj, doktor pravoBlovja gospod Danilo. Pavle, hlapec — — — — — — gospod Sršen.
Neža, dekla — — — — — — gospa Gutnikova.
Svatje, — Prvo  in tretje dejanj*' se vrši  v nekem
malem mestu na Kranjskem, drago v Ljubljani.
Vstopnina kakor po navadi«
Kasa se odpre oh f/i     uri. — Začotek  ob  7. uri '/.večer.
Tujci :
7. decembra:
Dri Slonu ■ Sehauta iz Dolenjskega. — Torse iz Trsta. — Jerman iz Loža. — Ziinuioruiaun iz Črnomlja. — Kauders iz Zagreba. — \Voidor iz Drago. —
Pri Malici: Stern, Gliick, Tbeodor, llauchcu-moycr z Dunaja. — Koppstein iz Siotbka, — Ran-zinger iz Kočevja.
Tržne cent?
v Ljubljani 7. decembra t. 1.
Pšenica hektoliter 9 gld. 18 kr.; — rež G gld 37 kr.; — ječmen 4 gld. 87 kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — »jda 4 gld. 87 kr.; — proso 4 gld. 87 kr.;
— koruza 5 gld. 80 kr.; — krompir 100 kilogramov i)i gl. 77 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. BO kr.; masla kilogram — gld. 96 kr.; mast — gld. 82 kr.; — Špeh frišen — gld. 66 kr.; špeh povojen — gld. 70 kr.;
— jajce po 3 kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram f)'i kr.: — teletnine !>4 kr.; — Bvinjskc meso 54 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.;
— slamo 1 gld. 87 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 gld.      kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
Dunajska borza 7. decembra.
i Izvirno telegratično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   .   .   77 gld. 40 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    ...   78 w   20 ,
Zlata renta.........93 „   95 ,
1860 drž. posojilo.....133 „   80 „
Akcije narodne banko..... 839 „ „
Kreditne akcije....... 367 „50 „
London..........118 ,„   70 „
Srebro..........— - „   — „
Napol.    ..........     9 ,   41 »/i .
C. kr. cekini........o n   58 „
Državuf mu ke.......58 „   — „
Za prodajalnieo z mešanim blagom na deželi išče se
učenec ali praktikant.
Natančneje se izve prt g. Ant. Krisper|i v
Ljubljani. (602—3)
Cvet zoper trganje,
po dr. Malici,
je odločno najboljia zdrarilo zoper protin ter irumr/i . m. i rganjm po udih, bolečine v /.»••• • i ter živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trgunjo, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se urno ,.riW»« zoper trganje po tir. Malici" m zraven BU\)e-či*n miniraj, m . 1 steklen'oa BO kr., pra veifa prodaje samo      (335—11)
rkarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczvja
na Mestnem trgu it. i v Ljubljani.
Naložilne in spekulacijske kupčije
v \s<'i» cmnhinactjah se po prijazno ree*nih in «1 isli rel no po originalni li hur/.ili oskrbe ])o Imućno) hi*l administracije „Čelike*' (llalmai), Dunaj, Schottenring 15. (620—11)
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepiesežijo izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in uopresežno zoper no-slast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, naplhnenje kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno In slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), /.oper krč v želodoi, pre-obloženje želodca z jedjo    aH    pijačo, Črve, Koper bolezni na vranici, jetrah in /<»pcr zlato žilo. Grluviiai SBa.lOfl?&t Lekar C. Itr«€lj> Kreinsior, Moravsko. Jedna sklcnica z navodilom, kako se rabi, stane i«Sjr  ./.» f. i: "fJC
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na otmajskej cesti;
lekarna Josip Svoboda, na 1'reširnoveni trgu. V Novem mestu: lekarna Doni. Ki/./, oli: lekarna J o s. llergmann. V V o-Stolni: Anton Leban. V (lonci: lekarna A. i'lc (i i r o u c o 1 i. V Ajdovščini: lekarna Mich, G uglielmo. Celjo: lekar J. Kupfe r-Bclunied-. Kranj: lekar Drag, Sav ni k; K t in ni k: lekar Josip Močnik.
'04F~ SVćirltev! Ker se v zadnjom času naš izdelek posnendje in ponareja, zato pro« simo, naj se kupnje san|o v zgoraj navedenih zalogah "in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljico za želodec morajo imeti v sklenico vtlsnene besede: Bohte Rfaria« zeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apo-theker, sklcnica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božjo, mora biti poleg te podobe utis-neno Bodnijsko spravljeno varHtveno ziin-uieiij«' in zavoj mora' biti zapečaten l našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovani izdelovalo!
in prodajalci. (487—16)
Dr. Pattlsonova
vata proti protinu
takoj zmanjša in hitro ozdravi    (579—5)
protin in revmatizem
vsake vrste, kakor: obrazne, prsne, vratne in zobne bolečine, protin v glavi, rokah ali v kolenih, trganje
po udih, bolečine v hrbtu ali na ledji. V zavitkih po 70 kr. in polzavitkih po 40 kr. so dobi pri Trnkoczvjl, lekarna „pri samorogu" v Ljubljani.
kri
čaj,
to jako vplivno zdravilno sredstvo iz dobrih, nedražilnih, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja prebavljalni aparat.
Mm posiadkorjenc kri čistilne kvgljico
(škatljlca po 30 in 50 kr.) (624—6) so najbolj renomirano, najcenejše, pripravnejše sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, revmi in podagri, proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpalmenju. Najboljše blato odpravljajoče sredstvo za žene in otroke. Pravi so oni preparati, ki nosijo firmo centralno zalogo: i.c U ii i n» ,,|»ri obeliska** v Celovel. Zaloga v Ljubljani: V. Trnkoczv; v Postojni: A. Leban: v Kranji: K. Šavnik; v Logatci: AL Skala; v Z a g o r j i: A. Mihelič; v S e m 1 i n u: J. Straub.
Zadnje vabilo gred srečkanjem
k udeležitvi dobitnih šans velike, od hambur-škega mesta garantovane denarne loterije, v ka-terej se mora
9 milijonov 140.340 mark
v teku nekaj mesecev gotovo dobiti.
Novi, v 7 oddelkov urejeni igralni načrt ima mej 100.000 lozi r.o.sno dohilk. in sicer oziroma
3 1 4 7 1 23
a m a m. a m. a m. a m. a m. a m. a m. a m. a m. a m.
3 dob. a m. 8000 a m. 6000
400.000 dr*, mark,
posebno pa 1 dob. a m. 250.000 150.000 100.000
60.000
50.000 40.000 110.000 25.000 20.000 15.000 12.000
to.ooo
a m. a m. a m. a m. a m. a m. :'i ni. a m. a m. a m.
5000 4000 8000 2000 1500 1200 1000 500 300 138
3 55 5
109 212 10 9
533 1074 K-0 29115
itd. itd. Prvo žrebanje je uradno nepreklicno na
dan 14. in 15. decembra 1881
določeno in stane
celi orig. loz le 6 mark, ali gl. 3.50 av. bank. pol orig. loza le 3 marke, ali „ 1.75 „ „ četrt „ „ l »/i n »H 90 kr- n » ter se ti oil države garantovani uriginalni lozi proti posiljatvi svote v gotovini ali po nakaznici, ali pa nroti povzetju zneska v najoddalje-nejie kraje banko ia/.pošiljajo. Manjšo svote morejo se pripošlati tuđi v pismenih markah.
Ilina Sieinileeker je v kratkem času svojim interesentom izplačala velike dobitke pO " mark IfeS.OOO, HO.OOO , več po ItO.OOO. »O.OOO« lO.OOO itd. in je s tem pripomogla k sreči  mnogovrstnih rodbin.
Uloge bo \ primeril velikim dobitkom Jako neznatne ter se mora le priporočati, da se je-denkrat sreča poskusi.
Vsak udeležence dobi pri naročbi uradni načrt, iz katerega se razvida razdeljenje dobitkov iu dotičnih razredov, kakor tudi ulo^e, in po vziligovanji dobiti; oticjalni listek vzdigne-nib številk.
Dobitki se izplačujejo točno pod državnim poroštvom ter se morejo na direktno vposlanje ali na Seli o interesentov i mojimi zvezami na vseh v»ejih tržiščih Avstrije izplačati.
Naročila naj se povratno zaupno pošljejo na trdno Mturo tvnlko
Josef Steindecker,
Bank & VVechselgeschaft, Hamburg.
1». N. JoMef Nteimleeker —
poznata kot solidna in reelna — ne potrebuje posebnih reklam; te zato izostanejo, nakar bo čestito občinstvo opozarja. (604—10)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r m i č.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
41155