Poštnina plačana v gotovini.
88.
r1•drž.sian.
V Ljubljani, dne 31. avgusta IS 29.
j1 * b 1 j a n a
Letnik XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
Ijnhljanske in mariborske oblasti
Vsebina:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*.
369. Uredba o ureditvi ministrstva za prosveto. Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 189 z dne 15. avgusta 1929.:
Ukazi Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. avgusta 1929.:
Odlikovani so na predlog ministra za promet: z redom Belega orla V. vrste: Ludvik Avgust, postajni načelnik v Ljubljani, glavni kolodvor.
Odlikovani so na predlog predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle:
V ljubljanski oblasti: z redom Belega orla V. vrste: ing. Lenarčič Josip, veleposestnik na Verdu; Kurent Alojzij, dekan v Leskovcu; V o du šok Gustav, šolski ravnatelj v p. in podžupan v Trbovljah; Gregorič Ivan, upravnik podružnice Narodne banke v Ljubljani; dr. Kramer Albert, minister v p. in novinar v Ljubljani; S k u b e c Rihard, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani; dr. Vidmar Milan, inženjer v Ljubljani;
z redom sv. Save I. vrste: ing. Ser ne c Dušan, univerzitetni profesor, minister v p. v Ljubljani;
z redom sv. Save II. vrste: dr. Pne Dinko, advokat in mestni načelnik v Ljubljani;
z redom sv. Save III. vrste: dr. Born Karel, veleposestnik pri Sv. Katarini; Hudovernik Aleksander, notar in predsednik notarske zbornice v Ljubljani; Pustoslemšek Rasto, novinar v Ljubljani;
z redom sv. Save IV. vrste: dr. Zdolšek Josip, advokat v Brežicah; dr. Jesenko Rok, advokat v Sevnici; Pernat Anton, župnik v Dobovi; Medvešek Janez, dekan v Vidmu; Pavlovčič Jakob, dekan v Dolenjem Suhorju; Škulj Karel, župnik v Dolenji vasi; dr. Raj h Štefan, advokat v Kočevju; Erker Ferdinand, dekan v Kočevju; Skubic Anton, dekan v Ribnici; Savnik Fran, lekarnar v Kranju; Detela Anton, veleposestnik v Preddvoru; B u k o v i c Henrik, župnik! v Mokronogu; dr. K r u 1 j č Fran, nadžupnik v Laškem; ing. K1 o c Jožko, ravnatelj premogovnika na Rečici (občina sv. Krištof); dr. Pr e mr o v Ivan, okrožni zdravnik v p. v Gradcu pri Litiji; dr. Kr e v el j Josip, notar v Litiji; dr. Zarnik Tomo, sreski zdravnik v Zagorju; Sitar Ignacij, duhovni svetnik in župnik v Zagorju; Juvane c Josip, dekan v Cerknici; Tavzes Fran, notar v Cerkovski vasi; Zabret Valentin, dekan v Št.Vidu nad Ljubljano; dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Verdu (občina Vrhnika); K e te Ivan, dekan na Vrhniki; Zakotnik Ivan, mestni tesarski mojster v Zgornji Šiški; Pešec Fran, dekan v Šmarju; Žibert Anton, nadučitelj v p. na Ježici; dr. Pavlič Ignacij, zdravnik v Kandiji; dr. Režek Josip, advokat v Novem mestu; duhovna svetnika in župnika: Ob-1 a k Janez na Bledu in Kastelic Anton na Jesenicah; dr. Kogoj Fran, zdravnik na Jesenicah; Šink Števo, notar v Škofji Loki; Šarabon Andrej, veletržec v Ljubljani: trgovca: Rohrmann Viktor in K o 11 m a n n Robert v Ljubljani; V o d -
n i k Alojzij, kamenosek v Ljubljani; Pollak Karel, rentnik v Ljubljani; A v s e n e k Ivan, industri-jec v Ljubljani; Colarič Martin, posestnik v Ljubljani; Sušnik Rihard, lekarnar v Ljubljani; Sušnik Ivan, kanonik v Ljubljani; dr. Žitko Stanko, advokat in predsednik Jugoslovanske orlovske zveze v Ljubljani; Endlicher Pavel, inženjer in posestnik v Ljubljani; dr. Kersnik Janko, ravnatelj Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico v Ljubljani; Luckmann Josip, posestnik v Ljubljani; zdravnika: dr. Demšar Jernej in dr. H ö g 1 e r Ivan v Ljubljani; advokata: doktor K r e j č i Viljem in dr. F o 11 i c h Oton v Ljubljani; dr. Dular Milan, ravnatelj velesejma v Ljubljani; dr. B o 1 č Ivan, ravnatelj zavarovalne družbe «Slavlje» v Ljubljani; dr. Merhar Alojzij, kanonik v Ljubljani; dr. Slokar Ivan, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani; Tosti Avgust, ravnatelj Kreditnega zavoda v Ljubljani; dr. Pretnar Janko, profesor v Ljubljani; dr. Šubic Milan, advokat v Ljubljani; Mlakar Janko, profesor v p. v Ljubljani; dr. Rant Alojzij, tajnik bančnega sindikata v Ljubljani; Zabret Fran, novinar v Ljubljani; K a j z e 1 j Bogumil, podravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani; inženjerji: dr. K r ä 1 Alojzij, Pavlin Josip in Šuklje Milan v Ljubljani;
z redom sv. Save V. vrste: posestniki in župani: Fabjančič Alojzij v Ančah, Pavlovič Ivan v Armeškem, Rožman Martin v Artičah in B a -Ion Ivan v Spodnji Sušici; Janežič Josip st., veleposestnik v Stari vasi (Bizeljsko); Frece Martin, posestnik; in trgovec v Stari vasi (Bizeljsko); Raktelj Rudolf, župnik v Bračni vasi; Krajnc Fran, posestnik in gostilničar v Presla-dolu; posestnika in župana: Radej Jožef na Blanci in S u p a n Ignacij v Brežicah; Lipej Fran, veletržec v Brežicah; J u r h a r Martin, župnik v Brežicah; posestniki in župani: Zevnik Ivan na Brezju (Bojsno); Jurman Andrej v Gabrju, Romih Mihael v Selah (Golobinjek) in Hotko Miha v Je-reslavcu; Kolenc Leopold, župnik v Kapelah; posestniki in župani: Kovačič Ivan v Ločah, L u b -šina Fran v Mihalovcu, Drugovič Fran v Mostecu in Bračun Jožef v Mrčnih selih; Toplak Jožef, župnik v Pišecah; R a u t e r Fran, posestnik in župan na Planini (srez Brežice); župnika: C e p u d e r Vladimir na Planini (srez Brežice) in Šoba Alojzij v Zdolah; Vran e tič Fran, posestnik in župan v Rajhenburgu; Kržišnik Ludo-vik, posestnik in trgovec v Rajhenburgu; posestniki in župani: Omerzu Jožef v Raztezu, Pinterič Fran v Rigoncah, Toporišič Fran v Solih (srez Brežice), Škoberne Josip v Dovškem in L a m -per Štefan v Sevnici; Doberšek Janez, župnik v Sevniči; Cimperšek Karel, posestnik in trgovec v Sevnici; Petan Anton, posestnik in župan v Sromljah; Pečnak Fran, župnik v Sromljah; posestniki in župani; Čučnik Ivan v Stolovniku, Božičnik Anton na Velikem kamenu (srez Brežice), Volčanšek Ivan na Brezini (Zakot) in Senica Josip v Trnovcu (Zabukovje); D o 11 a r Josip, posestnik; v Črnomlju; Fabjan Jožef, posestnik in urar v Črnomlju; Müller Karel, posestnik in trgovec v Črnomlju; Strugar Janko, posestnik; in kolar v Črnomlju; Štefanič Fran, po-
sestnik in trgovec v Dragatušu; Piletič Fran, posestnik in pečarski mojster v Gradcu; Štefan Ivan, posestnik in trgovec v Kotu (srez Črnomelj); G o -1 i a Ivan, župan v Metliki; Kopinič Julij, posestnik in gostilničar v Metliki; Guštin Milan, trgovec in posestnik v Metliki; W e i s s Fran, posestnik v Metliki; Ka p š Josip, posestnik in trgovec v Prelesju (Stari trg pri Kočevju); Jelenič Jožef, posestnik in mesar v Dolenjem Suhorju; Cvitkovič Miko, posestnik v Tribučah; Malič Pero, posestnik in gostilničar na Vinici; posestniki in župani: Z a m -Ijen Fran v Bistričici, Štrekar Janez v Blagovici in Konjar Fran v Viševku; Bernik Fran, župnik v Domžalah; Turk Matej, gostilničar v Domžalah; posestniki in župani: Janežič Fran v Domžalah; Ribič Fran na Podbrdu (Drtija), S e*n o ž etnik Ivan v Krivčevem, Osolnik Ivan v Podbregu, Ložar Fran v Ihanu in Gio-v a n e 11 i Ivan v Spodnjih Jaršah; K r a t n a r Fran, mestni župan v Kamniku; Koželj Maks, posestnik in slikar v Kamniku; Škof Ernest, posestnik v Kamniku; Sadnikar Josip, veterinarski nadzornik v p. in posestnik v Kamniku; Š t r c i n Janez, posestnik v Kaplji vasi (srez Kamnik); Brecelj-n i k Alojzij, župnik v Krašnji; posestniki in župani: Kosec Fran v Križu pri Komendi, Belehar Matevž v Lahovičah; Tavčar Fran v Loki pri Mengšu, Kališnik Josip v Potoku (Loke v Tuhinju), Capuder Peregrin v Lukovici (srez Kamnik), Gams Fran v Mekinjah, Lipar Peter v Malem Mengšu; Kušar Fran v Malem Mengšu; posestnika in župana: Seršen Fran na Gmajnici (Mlaka) in N o v a k Karel v Zajasovniku; Konjar Ulrik, nadučitelj v p. v Motniku; posestniki in župani: Novak Ferdinand v Vrhpolju (Nevlje), Jesenšek Ciril v Pečah, Pavlič Anton v Podgorju pri Kamniku, Mav Lovrenc v Imovici, Pavlin Ivan v Radomljah, Kočar Fran v Zagorici (Stranjo) in Pavlič Fran v Buču; M o š n i k Mihael, posestnik in bivši župan na Beli (Špitalič); Kralj Fran, mizar na Zavrhu (Trojane); posestniki in župani: Stele Josip v Tuhinjski Mlaki in K e r č Janez na Viru; Gubane Ivan, trgovec in župan v Vodicah; Štern Fran, posestnik in župan v Zalogu (srez Kamnik); Kranjc Jožef, župnik v Zlatem polju; K a j f e ž Jožef, posestnik in trgovec'v Novih selih; Pospišil Josip, posestnik in gostilničar v Dragi (srez Kočevje); Jurkovič Martin, gostilničar na Vrhu (Fara); Gliobe Jožef, župnik v Gotenici; Novak Ivan, mizar v Kočevju; Z u r 1 Ivan, industrijec v Kočevju; ing. Štiglic Fran, višji upravitelj šumske uprave v Kočevju; dr. R ö t h e 1 Jurij, zdravnik v Kočevju; Erker Rajmund, posestnik v Kočevju; Rus Ivan, industrijec na Hribu pri Koprivniku; Pravhar Josip, župnik na Taboru (Loški potok); Andolšek Fran, gostilničar v Karlovici; Burger Marko, posestnik in strojar v Ribnici; R u d o ž Anton, inženjer v Ribnici; tvorničarja Ivanc Evgen in Oberstar Josip v Sodražici; B a r t o 1 m o Ivan, župnik v p. v Spodnjem logu (srez Kočevje); Haberle Josip, posestnik in gostilničar v Starem logu (srez Kočevje); župnika: Eppich Jožef v Stari cerkvi in Krumpestar Fran pri Sv. Gregorju; J a n e š Anton, posestniki in župan v Srednji vasi (Trava); Ahac Josip, gostilničar na Turjaku; Adamič
Fran, posestnik in gostilničar v Kneju; Hočevar Ivan, gostilničar v Velikih Laščah; Ramovš Jakob, župnik v Velikih Laščah; M urni k Andrej, posestnik in župan v Cerkljah (srez Kranj); Kern Ivan, posestnik in trgovec v Cerkljah (srez Kranj); Z m r z 1 i k a r Matevž, posestnik in Župan v Hrastju (srez Kranj); Offner Ivan, veleposestnik in trgovec na Jezerskem; Klemenčič Vinko, posestnik in župan v Koyoru; Holzhacker Fran, dentist v Kranju; Gorjanc Fran, posestnik in trgovec v Kranju; Pučnik Konrad, posestnik in krojač v Kranju; Ažman Fran, posestnik in mizar v Kranju; dr. Neubauer Robert, zdravnik na Golniku; T i r i n g a r Fran, posestnik in župan na Bregu (Mavčiče); posestnika in gostilničarja: Pavlin Alojzij v Podbrežju in P o v š n a r Jurij na Kokri; Zaplotnik Karel, posestnik in načelnik okrajnega cestnega odbora v Letencah; Zabret Ivan, posestnik in industrijec v Bobovku; Zu pa n c Ignacij, župnik v Predosljah; Burgar Josip, posestnik in župan v Hrašah (Smlednik); La zarini Henrik, veleposestnik pri Sv. Valburgi; Šarec Al’ojzij, župnik v Šmartnem pri Kranju; Bašar Fran, župan v Stražišču; Križnar Anton, posestnik in trgovec v Stražišču; An kol e Ivan, župan pri Sv. Ani; Pokorn Fran, župnik v Zgornji Besnici; Globočnik Fran, trgovec v Tržiču; R u e c h Karel, gostilničar v Tržiču; dr. Ahačič Kozma, industrijec v Tržiču; B o c a k Karel, kleparski mojster v Tržiču; župana: Jereb Ivan na Praprotni polici in Molj Fran v Vogljem; Markelj Anton, sedlarski mojster v Tržiču; posestnika in župana: D r -melj Alojzij v Boštanju in Kapi er Josip na Bučki; posestnika in gostilničarja: Selak Fran na Bučki in Kodrič Josip v Krški vasi; Račič Janez, posestnik! in župan v Župeči vasi; Tomazin Matej, kaplan v Cerkljah (srez Krško); posestnika in 1 župana: Baškovič Fran v Mrzlavi vasi in C o -1 1 a r i č Ivan v Orehovici; Bučar Lavoslav, posestnik in hotelir v Kostanjevici; R a b u s a Fran, posestnik in trgovec v Kostanjevici; Filipič Janez, župnik v Krškem; R u m p r e t Fran, posestnik in usnjar v Krškem; U r b a n i č Alfonz, posestnik in župan v Senušah; V a n i č Fran, usnjar v Krškem; Završnik Hubert, notar v Krškem; posestnika in gostilničarja: Deu Ivan in Majcen Fran v Mokronogu; S t r u p e h Anton, posestnik in župan v Slep-šeku; Haller Ivan, posestnik in gostilničar v Radečah, Jeglič Avgust, posestnik in čevljar v Radečah; Pogačnik Anton, posestnik in župan v Radečah; Sotlar Anton, posestnik in trgovec v Radečah; Pirc Fran, posestnik in župan v Zalokah; Šiško Alojzij, posestnik in gostilničar v Selih (Raka); J a n c Alojzij, posestnik in župan na Studencu (srez Krško); Štojs Fran, trgovec na Studencu (srez Krško); posestnika in župana: Medved Hinko pri Sv. Juriju pod Kumom in Unetič Martin na Vinjom vrhu (Sv. Križ pri Kostanjevici); A n -žič Jožef, župnik v Škocijanu; posestnika in župana: Marinčič Anton v Škocijanu in O b e r č Ivan v Osrečju; U 1 m Anton, veleposestnik na Kle-vevžu; Č r n i 1 e c Janez, župnik v Št. Janžu; Majcen Ignacij, posestnik in župan v Št. Janžu; Lesjak Anton, župnik v Št. Jerneju; Vide Fran, posestnik in župan v Žvabovem; Natlačen Peter, župnik v Št. Rupertu; posestniki in župani; Z u -p a n č i č Fran v Rakovniku (št. Rupert); Kobal Fran v Gabrijelah; Pangerčič Janez na Obrežju in Klemenčič Fran v Trebeljnem; Gnjezda Janez, župnik v Veliki dolini; Šmid Alojzij, veleposestnik v Jurkloštru; O solin Josip, veletržec v Jurkloštru; Tadina Ivan, mesar in hotelir v Laškem; S u p a n c Blaž, posestnik in brivec v Laškem, Kovač Peter, posestnik in župan na Račiči; Koron Fran, posestnik in mlinar v Loki pri Zidanem mostu; Juvančič Fran, posestnik in župan v Zidanem mostu; Topole Martin, posestnik in župan v Jagočah; Drnovšek Fran, posestnik in gostilničar pri Sv. Marjeti (Sv. Krištof); Weber Karel, posestnik in župan pri Sv. Lenartu nad Laškim; Sitter Ignacij, župan v Trbovljah; Malo-v r h Karel, poslovodja konsuma v Hrastniku; Ga-š p a r i č Jakob, župnik v Trbovljah; ing. H a m e r -1 a Janez, višji rudniški nadzorniki v Trbovljah; Berger Ivan, trgovec v Lokah; Kunej Josip, poštar v p. v Trbovljah; Sorčan Ivan, šolski upravitelj v p. v Trbovljah; Prašnikar Fran, rudar v p. v Trbovljah; Bregar Ivan, posestnik in gostilničar v Izlakah; posestniki in župani: Zupančič Josip v Velikih Cešnjicah, Št epi c Josip v Starem trgu (Dedni dol), Drnovšek Martin v Po-toški vasi in Z a v i r š e k Peter v Zavrtačah; S 1 a n c Fran, veleposestnik v Litiji; L e b i n g e r Hinko, trgovec in župan v Litiji; Tomazin Ferdinand, posestnik in ekonom v Šmartnem pri Litiji;
Drčar Ernest, posestnik in pek v Šmartnem pri Litiji; Hladnik Janez, župnik v Št. Vidu pri Stični; posestnika in župana: Lokar Karol na Vrhu pri Subračah in Kokalj Fran na Hribu (Velika vas); Zevnik Anton, notar v Višnji gori; Kori c k y Fran, posestnik in župan v Višnji gori; B i -r o 11 a G vidon, veleindustrij ec v Toplicah pri Zagorju; posestniki in župani; Grčar Albin v Zagorju, Kastelic Anton v Veliki Loki in Naglič Leopold na Selu (Žiri); Hafner Jernej, župnik v Starem trgu pri Rakeku; Kovač Karel, veleindu-strijec v Starem trgu pri Rakeku; Kr žič Ludovik, posestnik, gostilničar in župan v Nadlesku; posestnika in župana: Tre v en Ivan v Rovtah (srez Logatec) in Juvančič Anton na Rakeku; Žnidar-š i č Alojzij, posestnik in gostilničar v Ložu; Lapuh Josip, trgovec v Dolenjem Logatcu; Oblak Gabriel, veleindustrijec in župan v Cevici; R o n k o Ivan, posestnik in zidarski mojster v Cerknici; P r e m r o v Fran, posestnik in industrijec v Martinjaku; posestniki in župani; W e r 1 i Anton v Cerknici, Lenarčič Stanko v Novi vasi (Bloke) in Meden Anton v Begunjah pri Cerknici; posestnika in trgovca: Petrič Ivan v Borovnici in Velkavrh Fran na Brezovici; župniki: T o m e 1 j Anton na Črnučah, Müller Ivan pri Devici Mariji v Polju in Hauptman Peter na Dobrovi; posestnika in trgovca:	Trobec Jakob
v Kozarjah in Novak Anton v Stepanji vasi; posestnika in gostilničarja: Grad Ivan v Beriče-vem in Rus Ivan v Stranski vasi (Grosuplje), Peterlin Fran, posestnik in trgovec v Starem Apnu; Šušteršič Josip, posestnik in gostilničar v Se-ničici; Bohinec Ivan st., posestnik in trgovec v Preski pri Medvodah; K o c m u r Alojzij, ravnatelj Konsumnega društva v Vodmatu; Bitenc Ivan, ključaničar na Selu (Moste); Rahne Ivan, trgovec na Selu (Moste); Jeršin Karel, posestnik in gostilničar v Rudniku; Ogrin Ivan, posestnik in trgovec na Lavrici; Toni Fran, posestnik in gostilničar na Igu; P a 1 m e Josip, veleposestnik na Igu; Medved Ivan, posestnik in zidarski mojster v Tacnu; T r -š a n Alojzij, posestnik in trgovec v Tacnu; Perm e Josip, posestnik in gostilničar v Ponovi vasi; Petrovčič Jurij, mizarski mojster v Rožni dolini; o. Tavčar Teodor, župnik na Viču; Krapež Milko, urar v Rožni dolini; Furlan Fran, posestnik na Verdu pri Vrhniki; Verbič Josip, ravnatelj
hranilnice na Vrhniki; posestnika: Grom Tomaž na Stari Vrhniki in Opeka Andrej na Vrhniki; Ogrin Simon, akademični slikar na Vrhniki; Mihelčič Ivan, župnik v Zaplani; Mele Janez, posestnik v Veliki Ligojni; Poljšak Anton, župnijski ekspozit v Bevkah; Šušteršič Fran, posestnik in gostilničar v Zapužah pri Št. Vidu nad Ljubljano; G ö d e r e r Josip, upravnik veleposestva na Namer-šlju; Vidmar Anton, posestnik in gostilničar v Ambrusu; Zorko Florijan, veleposestnik v Družinski vasi; Koporc Fran, trgovec v Dobrničah; Novljan Ludovik, posestnik in gostilničar v Mirni poči; Zore Anton, župnik v Mirni peči; Perko Fran, posestnik v Novem mestu; O grič Filip, dentist v Novem mestu; Kastelic Edmund, trgovec v Kandiji; Furlan Alfonz, frančiškan v Novem mestu; dr. Cesnik Ivo, advokat v Novem mestu; R u d e ž Josip, veleposestnik na Tolstem vrhu; Fale s k i n i Rudolf, lastnik žage v Dolenji Straži; R a k o š e Ivan, posestnik in trgovec v Straži; župnika: Bartel Bertold v Vavti vasi in Žitnik Fran v Stopičah; Pečjak Adolf, posestnik in trgovec v Toplicah pri Novem mestu; Sitar Ignacij, posestnik in hotelir v Toplicah pri Novem mestu; Zupančič Josip, posestnik in usnjar v Trebnjem; Saje Alojzij, trgovec v Žabjeku (Velika Loka); P o v š e Henrik, župnik v Čatežu pod Zaplazom; Dereani Jakob, trgovec v Žužemberku; Porenta Anton, župnik v Hinjah; dr. Janežič Zvonimir, zobni zdravnik na Bledu, Mavrič Fran, posestnik in župan na Bohinjski Bistrici; Mencinger Alfonz, hotelir na Bohinjski Bistrici; Finžgar Ivan, posestnik in župan v Breznici pri Žirovnici; P a j) 1 o r Fran, posestnik in trgovec v Doslovčah; Klančnik Gregor, posestnik in župan v Mojstrani; Kozjek Jakob, trgovec na Dovjem; posestnika in župana: Zajc Jožef v Krnici in Cuf er Andrej na Jesenicah; Neumann Karol, kleparski mojster na Savi (Jesenice); dr. O b e r s n e 1 Maks, prokurist na Savi (Jesenice); Kren Heribert, zidarski mojster na Koroški Beli; dr. Grašič Ivan, notar v Kranjski gori; Lavtižar Jožef, posestnik in župan v Kranjski gori; Gašperšič Jožef, ravnatelj žeb-Ijarske zadruge v Kropi; Mulej Valentin, posestnik in trgovec na Lancovem; Kristan Alojzij, posestnik in tvorničar v Zapužah (Lesce); M a r č u n Ivan, posestnik in župan v Ljubnem; Pogačnik
Anton, posestnik in trgovec v Podnartu; š p e n d o v Anton, posestnik in župan v Spodnji Dobravi; Janc Florijan, posestnik in tvorničar v Radovljici; Mali Alojzij, posestnik in obrtnik v Radovljici; K a v a -1 a r Anton, posestnik in trgovec v Ratečah; K u -m e r d e j Valentin, posestnik, in župan v Ribnem; O 1 i f č i č Friderik, posestnik in trgovec na Bohinjski Beli; posestniki in župani: Sodja Jožef v Bohinjski Češnjici, Peternelj Janez na Gorenji Ze-tini, Jezeršek Janko na Fužinah (Oslica), D e -beljak Ivan na Visokem (Poljane) hi Šmid Fran v Selcah; Leben Jožko, posestnik in trgovec v Ševljah; Pfajfar Anton, župnik v Dražgošah; Luši na Fran, župan v Gostečem; Prohar Anton, posestnik in župan v Spodnji Sorici; Pintar Lovro, posestniki in gostilničar v Spodnji Sorici; Hafner Anton, trgovec in župan v Stari Loki; Mrak Matija, dekan v Stari Loki; Hafner Josip, mestni župan v Škofji Loki; Planina Lovro, posestnik in dežnikar v Škofji Loki; Potočnik Janko, trgovec in posestnik v Škofji Loki; Ž u ž o k Viktor, posestnik in pek v Škofji Loki; Uršič Fran, posestnik in župan v Hotovljah; J o 1 o v č an Fran, posestnik in trgovec v Gorenji vasi (Trata): Bernik Fran, posestnik in župan v Bodovljah: Ziherl Matevž, posestnik in gostilničar v Škofji Loki; Tavčar Pavel, mizarski mojster v Železnikih; Kregar Ivan, posestnik in pasar v Ljubljani: Jenko Avgust, posestnik in pek v Ljubljani; Lavrenčič Josip, posestnik v Ljubljani; Rakovec Ivan, upravitelj v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani; Kopač Jernej, posestnik in svečar v Ljubljani; Magolič Srečko, faktor tiskarne v Ljubljani: Bloudek Stanko, inženjer v Ljubljani; dr. P1 e s s Ivan, tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani; Krapež Fran, kavarnar v Ljubljani; Rebek Josip, ključaničar v Ljubljani; Sfiligoj Josip, upokojenec v Ljubljani; Korenčan Ivan. trgovec v Ljubljani; Praprotnik Simon, mizar v Ljubljani; Peterca Fran, posestnik v Ljubljani; V r b i n c Ivan, posestnik na Ilovici; Lovša Josip, kmetovalec v Ljubljani (Pot v Rakovo jelšo); C e n -č i Č Viktor, urednik v Ljubljani; Meden Viktor, trgovec v Ljubljani; Martinčič Avgust, ključaničar v Ljubljani; O lup Josip, trgovec v Ljubljani: Orehek Fran, ravnatelj Vzajemne posojilnice v Ljubljani; Boleč Anton, vrtnar na Grmačah; Štrukelj Josip, gozdar na Grmačah; K r u š i č Dragotin, livarniški mojster v Ljubljani; Vovk Fran, tkalec v Št. Jerneju; posestniki: Štrukelj Fran, Bele c Anton, Bernik Fran in Štrukelj Janez v Šentvidu nad Ljubljano; Tomšič Ivan, krojač na Verdu pri Vrhniki; Piletič Ignacij, lončar v Št. Jerneju; Peternel Gregor, posestnik in gostilničar v Poljanah nad Škofjo Loko; Jamar Vinko, trgovec v Poljanah nad Škofjo Loko; Berčič Janez, krojač v Stari Loki; Šmid Matej, posestnik in krojač v Stari Lokli; Šober Ivan, posestnik in čevljar v Škofji Loki; Pogačnik Fran, posestnik in mizar v Škofji Loki; čevljarja: Bohinc Urban in Čadež Pavel na Trati (Gorenja vas); Jelovšek Jernej, sedlarski mojster v Ljubljani; Kovič Ivan, klju-čaničar v Ljubljani; Kušar Ivan, čevljar na Ježici; S e v a r Anton, mizar na Ježici; .S e v a r Janez, posestnik na Ježici; Bajda Peter, krojač v Štopanji vasi; Medved Martin, sodar v Tacnu; Gašpe-r i n Ivan, ključaničar na Viču; Kozina Fran, pe-čarski mojster na Viču; Škarjevec Alojzij, krojač na Viču; Glatko Fran, zidar v Dobračevi: čevljarska mojstra: S t r 1 i č Matej in S t r 1 i č Ivan v Dobračevi; Krajec Viljem, mesar v Starem trgu; Matoh Fran, krojač v Mirni peči; Rozman Ivan, čevljarski mojster v Mirni peči; Zajc Anton, kovač v Mirni peči; Pavlin Alojzij, posestnik in gostilničar v Trebnjem; Jurca Josip, krojač v Radovljici; Š a f e r Karel, posestnik in trgovec v Dolenji vasi pri Ribnici; Prijatelj Anton, sobni slikar v Za-mostecu; posestnika in gostilničarja:	F a j d i g a
Rudolf in Lesar Fran v Zamostecu; W u c h s Matija, posestnik in trgovec v Koprivniku (srez Kočevje); Lacku or Jožef, posestnik, in gostilničar v Koprivniku (srez Kočevje); Wuchs Janez, posestnik in mesar v Koprivniku (srez Kočevje); Dular Josip, diplomiran eksportni akademik v Vavti vasi;
z zlato svetinjo za civilne zasluge: posestniki: Molan Jožef v Arnovih selih, Rob ek Jožef na Kladju (Blanca), Vidmar Jožef v Čanju, Koste v c Mihael v Podgorju (Pišece), Radej Josip v Dovškem, Stegenšek, Martin v Drožanju, Vrisk Miha na Ledini, Vi d m a r Fran v Vidmu. P o ž e k Jure v Gorenjcih, Pečarič Ivan v Curi-lah, Perušič Fran v Butoraju, Šavor Jurij v Vimolju, Škrinjar Ivan v Črešnjevcu (srez Črnomelj), Cerar Fran v Dobličah, Verderber Martin na Verdu (Dol), Maurin Peter v Dolenji Pod-
gori, Rogina Peter v Velikem Nerajcu, Guštin Ivan v Drašičih, Zupanič Juro v Gribljah, B o h t e Janez v Zastavi, Š u k 1 j e Janez v Dolenji Lokvici, Grahek Janez v Petrovi vasi, B r unsko 1 e Andrej na Planini (srez Črnomelj), Smuk Ivan v Mlakah (Podzemelj), Križan Jožef na Otoku (Podzemelj) in Kramarič Ivan na Radoviči; Lah Rudolf, mizar in posestnik v Mladici; S u hore p e c Jakob, posestnik v Otovcu; Panjan Peter, posestnik in gostilničar v Dragovanji vasi; posestniki: B e n e t i č Ivan na Goleku pri Vinici, T r e m -p u š Jurij na Vinici in Pečaver Josip v Stranski vasi (Semič); Rebolj Fran, organist in pogodbeni učitelj v Cešnjicah; Adamič Josip, posestnik in vrvar v Domžalah; Hvastja Andrej, trošarinski uradnik v p. v Kamniku; posestnika: Lap Anton v Kamniku in Pibernik Valentin v Suhadolah (srez Kamnik); Zupan Ivan, kmetovalec na Brezju (Mekinje); Hočevar Matevž, načelnik gasilnega društva v Trzinu; posestnika: Češarek Josip v Nemški vasi in Marinč Josip v Potoku (Fara); Lončar Ivan, preglednik finančne kontrole v p. v Kočevju; posestniki: Rus Josip v Travniku (Loški potok), Starec Fran na Polzelu (Lužarje), Novak Ivan v Ribnici, Grebenc Fran v Dolenjih lazah, 11 c Andrej v Goriči vasi, Kovačič Ivan v Sodražici, Pirc Fran v Žigmaricah in Stupica Fran v Sodražici; P o v š o Jakob st., gostilničar v Stari cerkvi; Pogorelc Anton, kovač na Podtaboru (Struge); Levstek Fran, čevljar v Sušju (Ribnica); Marolt Ivan, posestnik v Brinošici; G ö-derer Ivan, oskrbnik v Ortneku; posestniki: Strnad Janez na Cesti (Videm), Prelesnik Jakob v Zdenski vasi, Jaklič Jožef in Schleimer Alojzij v Cvišlerjih in Legat Jernej v Naklem; Sajovic Fran, posestnik in načelnik gasilnega društva v Gorenjem; Snoj Henrik, poslovodja v Tržiču; posestniki: Erjavec Alojzij v Radni, Železnik Fran v Mrtovcu (Boštanj); Marinček Anton v Župeči vasi, Rostohar Fran na Bregah, Škoda Janez v Drnovem, Š p i 1 e k Janez Pri Lipah, B r d i k Ivan in Kuhar Fran v Dobah, Banič Ivan v Sajevcah, Grebenc Anton na Brezju (Krško), Pirc Andrej na Ravnah, Pirc Fran v Veliki vasi (Krško), Puntar Andrej na Trški gori, Rostohar Josip na Gorenjem Pijavskem. Žar n Fran na Vrhuljah, Dolonšek Fran v Spodnjih Laknicah, U d o v č Alojzij v Malkovcu, Drnovšek Fran na Raki, Š r i b a r Alojzij v Ar-dru (Raka), Knez Martin pri Sv. Juriju pod Kumom, Colarič Andrej pri Sv. Križu (Kostanjevica), Č i n k o 1 e Anton v Dobruški vasi; R u č-man Jožef, rudar v Krmelju; posestniki: Hrovat Ivan na Gorenji Brezovici, R a t k o v i č Anton na Dolenji Brezovici, Robzelj Ivan v Št. Jakobu (Št. Jernej), Avsec Fran v Bistrici (Št. Rupert), Prijatelj Tomaž na Rakovniku (Št. Rupert), Poljanec Janez na Polju; Dolinar Fran, posestnik in gostilničar v Veliki dolini; kmetovalci: Babič Blaž v Dolu pri Hrastniku, Jurko Anton v Lahovem grabnu in Blatnik Jakob na Mrzlem polju (Jurkiošter); O b e r ž a n Miha, posestnik pri Sv. Petru (Loka pri Zidanem mostu); Kranjc Jurij, kmetovalec in podnačelnik hranilnice v Lahomšku; Lapornik Josip, kmetovalec v Ložah (Marija Gradec); posestaika: Petek Anton na Strmcu (Sv. Krištof) in Juteršek Matevž na Rečici (Sv. Krištof); Jazbec Ivan, rudarski mojster in Član občinske uprave v Hrastniku; posestniki in člani občinske uprave: Cestnik Alojzij v Knez-dolu, Gričar Martin v Pleskem, Goropevšek Josip v Trbovljah in Bauerheim Pavel v Hrastniku; K a j t n a Fran, občinski tajnik v Trbovljah; G r o s s a r Fran, občinski uradnik v Trbovljah; posestniki: Cencelj Fran v Lokah (Aržiše); Ravnikar Leopold v Spodnjih Aržišah, B a t i s Ivan na Konju, Strman Alojzij v Veliki Kostrevnici; Lampret Josip v Gabrju (Št. Vid pri Stični) in Kavčič Ivan v Žireh; Cankar Matija, mizar na Selu (Žiri); posestniki: Lah Gregor v Ložu, Bla-žon Josip na Planini (Št. Jošt), Švigelj Gašper v Dolu (Borovnica); Pirnat Anton, upokojenec v Borovnici; Novak Ignacij, posestnik v Vnanjih goricah; posestnika in gostilničarja: Gartroža Ivan v Spodnji Zadobrovi in Grad Fran v Zgornjem Kašlju; Dimnik Jakob, posestnik in obrtnik pri Devici Mariji v Polju; Rešek Fran, strojevodja v Vevčah; posestnika: P lesk o Josip v Kozarjah (Dobrova) in Trkov Janez v Zadvoru; Martinc Josip, posestnik in barvarski mojster na Fužinah (Dobrunje); posestniki; Babnik Fran na Selu pri Pancah, Ložar Fran v Bizoviku, Klemenčič Jožef v Podgori (Dol), Kokalj Jožef na Petelinjem (Dolsko), Košak Fran v Stranski vasi (Grosuplje), B a s t i č Ivan v Ljubgojini, Lončar Fran v Hor-
julju, R e m š k a r Ivan v Logu (Brezovica), Ahlin Vinko na Ježici, Dimnik Miha v Jaršah (Ježica), C v a j n a r Andrej v Preski (Medvode) in O r a ž e m Josip na Selu (Moste); Karpe Fran, kmetovalec v Mostah pri Ljubljani; Weithauser Matija, upokojenec v Vodmatu; posestniki: Koritnik Valentin v Brišah (Polhov gradeč), B o ž n a r Pavel na Pristavi (Polhov gradeč), Šuštar Martin v Kamniku (Preserje), Kovač Jakob v Preserju, Rogelj Josip v Dolu-Brezovici, Starc Janez v Predelali, Škerjanc Josip v Šmarju pod Ljubljano, Rožanec Valentin v Spodnjih Pirničah, Kogovšek Janez v Smrečju (št. Jošt), B e d e n č i č Anton v Bičju (Št. Jurij), Babnik Valentin na Glinici (Št.Vid), Pipan-Ivan in Matjan Josip v Viž-marjih), Knez Andrej na Viču, Tribuč Josip na Glincah in Novak Fran na Viču; poslovodji: Šušteršič Ivan na Verdu pri Vrhniki in Te-š a r Ivan na Vrhniki; Jezeršek Anton, usnjar na Vrhniki; posestniki: Arhar Jakob v Zapužah (Zgornja šiška); Železnik Fran na Gorenjem Golem, Perčič Alojzij v Želimljah, B e v e c Vinko v Beli cerkvi, Kužnik Fran v Podliscu, Mirtič Miha v Dvoru, Klinc Anton v Gorenjem polju, Kolenc Martin v Mirni; G r a n d 1 i č Ivan, tesar v Hrastju (Mirna peč); posestniki: Osolnik Anton st. v Muhoberu, Turk Anton v Bršljinu, Globel-n i k Anton v Bršljinu, Ozimek Jožef v Selah pri Žumberku in Brulc Fran na Hrušici (Šmihel-Sto-piče); Kulovec Ivan, gostilničar v Vavti vasi; posestniki: Bevc Ivan v Št. Petru pri Novem mestu, Poglajen Ignacij v Riglju (Toplice) in H u č Fran v Dolenjih Ponikvah; Urbančič Anton, gostilničar v Čatežu (Velika Loka); posestniki: Hrovat Ivan v Zagradcu, Pečjak Anton v Hinjah in Rus Fran v Zafari; Stupica Josip, posestnik in čevljar v Žužemberku; Resman Jožef, posestnik v Begunjah (Lesce); Plemelj Ivan, zidarski mojster na Bledu (Grad); Božič Jožef st., tvorniški mojster na Savi (Jesenice); posestniki: Klinar Pavel v Plavžu, Kobentar Matija na Hrušici (Jesenice) in Markeš Valentin na Savi (Jesenice); Sušnik Matija, uradnik na Savi (Jesenice); posestniki: Smolej Oton pri Sv. Križu (Jesenice), Ka-p u s Adolf v Kamni gorici in Noč Martin na Koroški Beli; Svetlin Jožef, uradnik Kranjski© industrijske družbe v Javorniku (Koroška Bela); Šo-1 a r Fran, posestnik v Kropi; I n g 1 i č Matija, posestnik in član občinske uprave v Srednji vasi (Poljane); posestniki: Nastran Fran na Martinjvrhu (Selca), Mesec Fran v Rovtah (Selca), Triler Gašper v Virmašah, Dolenc Fran v Stari Loki, Sušnik Avgust v Škofji Loki, Strle Tomaž v Starem trgu pri Rakeku in Gr o š e 1 j Pavel v Do-bračevi; Primožič Valentin, delavec v| Dobra-čevi; posestniki: Oblak Jožef in Oblak Fran v Dobračevi, Ambrožič Anton v Planini, Pirnat Ivan in S e ž u n Hinko v Starem trgu pri Rakeku, Pečelin Matevž v Žireh; M o j š k e r c Janez, zidar v Bizoviku; delavci: Pečnik Fran, H e m 1 e r Fran in Hvastja Ivan na Ježici; posestniki: Jeromen Matej in S k er lep Josip na Ježici, Zupan Fran in Novak Fran v Mostah pri Ljubljani; Sirnik Fran, zidar v Tacnu; Snoj Ivan, posestnik v Tacnu; Čizman Mihael, tvorniški delavec v Tacnu; K r u š i č Alojzij, posestnik v Tacnu; tobačni delavci: Keber Jernej, Omahen Ignacij in Korošec Maks na Viču-Glincah in Š t a j e r Fran na Verdu pri Vrhniki; posestniki: Menard Fran v Št. Vidu nad Ljubljano, Kušar Fran na Ježici, Mak še Oroslav v Mirni peči, Kastelic Janez v Trebnjem in Skala Jožef v Št. Jerneju; Zalokar Fran, mlinar v Št. Jerneju; Žagar Jožef, posestnik v Šenčurju; Krajnik Fran, okrajni cestar v Šenčurju; posestniki: Kloboves Janez v Poljanah nad Škofjo Loko, Krmelj Matej, Vidmar Jožef, Vilfan Jožef, Vilfan Janez in R a v-n i h a r Janez v Stari Loki; K a n d i ž Fran, delavec v Škofji Loki; Osredkar Fran, pismonoša na Trati (Gorenja vas); Fortuna Janez, mlinar na Trati (Gorenja vas); Bogataj Miha, delavec na Trati (Gorenja vas); posestnika: Šraj Fran in Gantar Janez na Trati (Gorenja vas); Go j Fran, pismonoša v Železnikih; Pust Rudolf, posestnik v Dolu pri Hrastniku; rudarja: Križaj Anton in Benoteto Peregrin v Hrastniku; Ferčnik Jakob, državni poduradnik v Laškem. Jenčič Rudolf, poštni poduradnik v Loki pri Zidanem mostu; Lavrenčič Karel, vratar tobačne tvornice v Ljubljani; Šušteršič Fran, delovodja v tobačni tvornici v Ljubljani; Slapar Blaž, delavec v tobačni tvornici v Ljubljani; Kovič Jožef, šolski sluga v Spodnji šiški; posestnika: Pristov Fran in Š i 1 e r Fran na Breznici; Rabič Janez, delavec na Koroški Beli; posestniki: Janko Jožef in Os-
valt Janez v Ratečah, Arh Fran v Srednji vasi, Hočevar Ivan v Zamostecu in Tschinkel Ivan in Greis Jožef v Stari cerkvi;
s srebrno svetinjo za civilne zasluge: posestniki: Kržan Fran v Globokem, Gregorevčič Fran v Malem vrhu (Globoko), S o t o š e k Fran v Gorici (srez Brežice), Šetinc Fran v Št. Lenartu (Zakot), Božič Josip v Podgorju (Zabukovje), Št er k Mihael v Sodevcah, Ogulin Janko v Vrtači (Semič), Špehar Matija v Daljnih njivah, P u stotnik Fran v Zgornjih lokah, Seršen Štefan v Depali vasi, Kuhar Ivan v Dobu, C a d Anton v Dragomlju, Š u š t e r Anton v Preserju, Kern Josip v Klancu, Klopčič Jakob v Krtini št. 25, Sušnik Anton v Podjelšah, Šušteršič Avgust v Malem Mengšu, J e n č i č Milan v Velikem Mengšu, Bergant Janez v Krašnji, Pogačar Janez v Nasovčah, Resnik Janez v Trebelnem, Močnik Alojzij v Selu (Podhruška), J e r e t i n a Valentin v Vrhovlju pri Rafolčah, Ručigaj Jožef v Dobenem, Birk Lovrenc v Spodnjih Kosezah, V a v p e -t i č Alojzij v Šmarci, Špenko Fran v Bukovci, Preša Janez v Repnjah, Š k r j a n c Jernej v Volčjem potoku, Berlec Alojzij v Zgornjem Tuhinju, Pavlin Janez v Potoku (Županje njive), Osterman Matija v Banjiloki, Weber Ivan v Borovcu, Gladitsch Matija v Brigi, Gasparitsch Ernest v Črnem potoku (srez Kočevje); Pakiž Fran v Danah, Kaplan Ivan v Prigorici, Gornik Ivan v Janežah, Lovšin Anton v Jurjeviči, Rauch Peter v Knežji lipi, Z d r a v i č Ivan v Kočah, Erker Jožef v Kočevski Reki, Samec Matija v Kompoljah, Z d r a v i č Fran v Dolgi vasi, Plut Jožef v Mali gori (srez Kočevje), Putre Ivan v Turkovi dragi, Vardjan Fran v Škrilju, Cetinski Ivan v Moravi, Kovač Janez v Selu (Osilnica), V e r t n i k Alojzij v Osilnici, Strnad Jožef v Podgorici (Podgora), G1 i e b e Fran v Kukovem in T e k a v e c Alojzij v Gradišču (Rob); Hau liček, Jožef, gozdar v Krvavi peči; posestniki: Repič Fran v Zgornjem Berniku, G o Ima-j e r Anton v Kovoru, Uranič Anton in P1 a j b e s Miha v Križah, Novak Josip v Jami (Mavčiče), Ropret Anton in Zarnik Fran v Šenčurju, Jeko v e c Janez v Lužah (Šenčur), P o v š e Josip v Svibnem, Starina Anton v Jagnjenici, Pavlovič Jožef v Bušeči vasi, Rupar Ivan v Zburah, Miklič Josip v Ornuški vasi, S in ur Josip v Drečjem vrhu (Trebelno), Kutnar Alojzij v Zabor-štu (Bukovica, srez Litija), Kastelic Janez v Sadu. Dolanc Anton v Spodnjem Jelenju, Erjavec Josip v Podsmreki (Draga), Kavšek Ignacij v Velikem črnelu, Draksler Fran v Gradišču (srez Litija); Brezovec Ignacij na Hudem (srez Litija), Sešlar Josip v Lipovci (Kandrše), Zupančič Rudolf v Kolovratu, Pirc Rudolf v Rovah (Ko-tredež); Godec Anton v Mali Dolgi nogi, Boršt-n i k Josip v Vidmu, Škufca Josip v Velikih vrheh (Krka), Č o ž Josip v Leskovcu, Zaman Anton v Jablaniških lazah, Drnovšek Fran v Dolenjem Hotiču in Simončič Leopold v Št. Juriju (Litija); Š t i b e r n i k Martin, posestnik in zidarski mojster v Lučah (Litija); posestniki; Kotar Janez v Gabrovki (Moravče), Resnik Janez v Moravčah, Erjavec Alojzij v Velikih Kompoljah, Perpar Fran v Pokojnici, Vidic Fran v Polici (srez Litija). T r e 1 c Fran v Novi gori (Polšnik), Petrič Fran v Podmilu, Strmole Fran v Gorenjih Praprečah, Oven Ludovik v Radohovi vasi, Jeraj Ignacij v Stehanji vasi, Grabnar Josip v Završniku (Šent-lambert), B e j a Ivan v Selcah (Št. Lambert), Končar Peter v Koških Poljanah, Koprivnikar Fran v Štangarskifi Poljanah, S t r m -1 j a n Tit v Mačkovcu (Vače), Grilc Janez v Kleniku, R e t a r Fran v Velikih Pecah, Čebular Josip v Bregu (Veliki gaber), Sever Josip v Zagorici (Litija), Debevc Fran v Begunjah pri Cerknici, Lužar Fran v Novi vasi (Bloke), 0 r a ž e n Mihael v Runarskem, Zigmund Jožef v Žirovnici (Cerknica), B r a n i s e 1 j Josip, Lovko Anton in O toni č a r Ivan v Cerknici, Albreht Ivan v Hotedršici, Jurca Ivan v Jakovici, Puntar Ivan na Uncu, Kavčič Ivan v Gadobolu (Rovte), Škrbec Janez st. v Danah pri Varhu, Š e p e c Janez v Gorenjem Jezeru, Štrukelj Fran v Bečajah, Makovec Andrej v Rudolfovem, Zajc Ivan v Dobračevi, Koželj Fran v Mačkovcu (Dvor), Š p e n -dal Anton v Biški vasi, R o r m a n Fran v Slatniku, J u r š i č Jožef v Dolžu, Žafran Ivan v Gotni vasi, Bevc Ivan v Kiju (Št. Peter), Arh Fran na Bohinjski Bistrici, Poklukar Janez v Krnici in Žumer Dominik v Spodnjih gorjah; Š r a n c Janko, tvorniški delavec na Savi (Jesenice); posestniki: Valjavec Fran v Lešah, Pahor Florijan na Brezjah (Mošnje), Resman Ivan v Gorici (Moš-
nje), Kleindienst Ivan v Predtrgu, Arh Janez in Korošec Ivan v Bohinjski Češnjici in Slabe Jakob v Podjelovem brdu; Eržen Jurij, kmetovalec v Leskovici (Oslica); Vodnik Martin, posestnik na Trati (Gorenja vas).
*
Odlikovan je na predlog predsednika ministrskega Sveta, ministra za notranje posle:
z redom sv. Save IV. vrste: Kus Ivan, župan na Bledu.
(Imena odlikovancev v mariborski oblasti se Še priobčijo.)
. T •> ri V f4ffäSf
Uredbe osrednje vlade.
.	/tulil e
369.
Na podstavi drugega odstavka člena 5. v zakonu o vrhovni državni upravi p v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta predpisujem to-le
Uredbo
o ureditvi ministrstva za prosveto.41
Člen 1.
Razdelitev oddelkov na odseke in razdelke (referate).
Ministrstvo za prosveto se deli na tri oddelke: na obči oddelek,'na oddelek za srednji pouk in na oddelek za osnovni pouk.
Člen 2.
Obči oddelek se deli: na ministrov kabinet, na administrativni odsek (prvi odsek), na odsek za višji pouk in znanstvene naprave (drugi odsek), na odsek za umetnost in književnost (tretji odsek), na pravni odsek (četrti odsek), na zadužbinški odsek (peti odsek), na računsko - ekonomski odsek (šešti odsek), na odselk za prosvetno statistiko (sedmi odsek) in na odsek za prosvetna podjetja (osmi odsek).
Člen 3.
Ministrov kabinet sprejema vloge, pritožbo in vso ostalo službeno korespondenco, poslano ministru samemu, ter opravlja vse ostale posle, ki mu jih odkäztlje minister V delo. Kabinet ima svoj vložni zapisnik in svoj posebni arhiv.
Člen 4.
V pristojnost administrativnega odseka spadajo:
1.) izdelovanje zakonskih načrtov, uredb in pravilnikov o organizaciji in delovanju v ministrstvu za prosveto in oblastnih prosvetnih oddelkih; 2.) reguliranje osebnih razmerij uslužbencev ministrstva za prosveto in oblastnih prosvetnih oddelkov: a) postavitve, premestitve, odpustitve, prevedbe na drugo služjbo; b) napredovanja; c) odsotstva in bolovanja; č) kazniva dejanja; d) ocenitve; 3.) nadzorstvo nad vsem tem osebjem; 4.) reguliranje pokojnin in odločanje o pokojninskih akontacijah za vse naprave pod občnim oddelkom; 5.) evidenca osebja ministrstva za prosveto in oblastnih prosvetnih oddelkov; 6.) uslužbenski listi vsega osebja ministrstva za prosveto in onih naprav, ki spadajo pod obči oddelek; 7.) nadzorstvo nad pisarno za reševanje aktov v občem oddelku; 8.) razpisi občega značaja; 9.) nadzorstvo nad vsemi nabavami in zahtevki v območju ministrstva za prosveto; 10.) vsa odlikovanja za uslužbence onih naprav, ki spadajo pod obči oddelek, in odlikovanja za inozemce; 11.) tajništvo glavnega prosvetnega svete; 12.) «Prosvetni glasnik»; 13.) knjižnica ministrstva za prosveto in nadzorstvo nad skladiščem odkupljenih knjig; 14.) kulturno-prosvetno in šolske zveze z inozemstvom (kongresi, znanstvena potovanja, mednarodne razstave in proslave itd.); 15.) skrb za izobražanje našega naroda v tujih državah in 16.) proučevanje predlogov za sestavo proračunov centralnega urada in oblastnih prosvetnih oddelkov.
Člen 5.
Pod odsek za višji pouk in znanstvene naprave spadajo: 1.) vso univerzo s fakultetama v Skoplju in Subotici; 2,) ekonomsko-komercialna visoka šola v Zagrebu; 3.) višje pedagoško šole; 4.) akademije znanosti; 5.) specialne znanstvene naprave (oceanografski institut, ornitološki zavod, geološki insti- *
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvate i Slovenaca z dne 31. julija 1929., št. 176/LXXIV.
tut itd.); 6.) državni arhivi; 7.) narodne in univerzitetno knjižnice.
Posli tega odseka so: obči, personalni in materialni. Med obče posle spadajo: a) izdelo-vanje ali odobravanje zakonskih načrtov, uredb in pravilnikov za napravč, ki spadajo pod ta odsek; odobravanje izpremomb v sedanjih zakonih in uredbah; b) sprejemanje in proučevanje poročil o delovanju v poedinib šolah in znanstvenih napravah; čj odobravanje novih 'stolic (katedrov); č) urejanje univerzitetnih taks; d) skrb za sprejeme inozemskih znanstvenih dijaških ekskurzij; e) evidenca dijaških društev; f) ustanove za dijake in subvencije za niih naprave (djjašte kuhinje, dijaški domovi, podporna društva itd.);1 m e d p er s o n ä 1 n e posle s'p a d a j o: a)'urejanje osebnih razmerij vseh uslužbencev zgoraj omenjenih naprav; 'b) evhjenea osebja; mod materialpe posle spadajo: a) proučevanje predlogov za sestavo proračunov vseh naprav tega odseka; b) proučevanje vlog za naknadne in izredne kredite; c)' skrb za stanje zgradb;' zidanje novih zgradb za naprave (ega odseka; adaptacije, popravila', najemmrie,' zavarovanje zoper ogenj in zoper druge škode; č) evidenca v številu in stanju univerzitetnih fondov in zadužbin.
Člen 6.
Pod odsek za umetnost, književnost in narodne muzeje spadajo: 1.) vsa gledališča, 2.) šole za gledališke igralce; 3.) glasbene Šole in akademije; 4.) umetniške šole in akademije;' 5.) vse ostale umetniške naprave in šole, državne in privatne; 6.) vsi muzeji.
V področje tega odseka spadajo: a) vse, kar se tiče nadzorstva nad gorenjimi napravami; izdelovanje zakonskih predlogov, uredb in pravilnikov, kolikor je treba z njimi podpirati in ščititi književnike in umetnike tor organizirati in regulirati delovanje pri napravah tega odseka; c) vse personalije, ki se nanašajo na osebje teh naprav; c) evidenca književnikov, umetnikov kakor tudi književničkih in umetniških društev; d) skrb za pravilno stanje sedanjih zgradb za spredaj omenjene naprave in skrb za zidanje novih; e) razstave domačih umetnikov v državi in v inozemstvu; f) nadzorstvo nad vsemi umetniškimi izvajanji v državi in v inozemstvu; g) nadzorstvo nad filmi in filmskimi reprodukcijami, sporazumno z drugimi ministrstvi; h) sestavljanje predlogov za razdeljevanje subvencij med naprave in društva za umetnost in književnost; podpiranje siromašnih umetnikov, književnikov, njih vdov in sirot; i) odkupovanje umetniških del domačih in inozemskih umetnikov; j) podeljevanje ustanov siromašnim književnikom in nadarjenim učencem umetniških šol; k) proučevanje predlogov za sestavo proračuna, kolikor so nanaša na napravo tega odseka; 1) odobravanje projektov za postavljanje javnih spomenikov; m) nadzorstvo nad umetniškimi starinami; n) organiziranje predavanj o umetnosti Ln književnosti; o) podpiranje arheoloških raziskovanj in umetniških restavracij; p) razpisovanje književ-niških in umetniških natečajev; r) skrb za zbiranje narodnih melodij in narodnih motivov; s) nadzorstvo nad pravilnim uporabljanjem zakona o avtorskih pravicah; š) skrb za zbiranje podatkov o razvoju umetnosti pri nas in v inozemstvu; t) Aadzor-stvo nad privatnimi izdajami za pouk o umetnosti kakor tudi nadzorstvo nad umetniškimi reprodukcijami in razpečavanjem likov vladarskega doma, državnega grba In umetniških del, ki so državna svojina; u) vse' ostalo, kar se nanaša na pospeševanje umetnosti in književnosti.
Člen 7.
Med posle pravnega odseka spadajo: 1.) oddajanje pravnega mnenja v stvareh Šolske uprave in organizacije; 2.) sporni posli, pritožbe, sklepanje pogodb; 3.) disciplinsko postopanje, izvzemši kazniva dejanja učencev; 4.) vsi ostali predmeti pravnega značaja, kolikor ne spadajo v področje poedinih oddelkov; 5.) reševanje predmetov, ki so v zvezi z odredbami mednarodnih pogodb (manjšinske šole, zaščita avtorskih pravic itd.); 6.) interministerialna zakonodajna korespondenca; 7.) odgovori državnemu svetu na pritožbe glavne kontrole, vedno sporazumno s šefi dotičnih odsekov.
Člen 8.
V področje zadužbinskega odseka spadajo: 1.) vsi posli, ki se nanašajo na zadužbine in prosvetne fonde, zlasti skrb, da se ukoriščajo fondi za namene po želji zapustnikov; 3.) evidenca o dejanskem stanju fondov in zadužbin, njih historiat; 3.) nadzorstvo nad fondi in upravljanje zadužbinskih imovin in vrednostnih papirjev; 4.) čuvanje legatov in oporoč-
nih pisem; 5.) pravna obramba v vseh spornih vprašanjih, ki se tičejo prosvetnih fondov in zadužbin; 6.) porazdeljevanje podpore iz poedinih fondov po njih namenu; 7.) vzdrževanje dolžnega spoštljivega spomina vsem prosvetnim dobrotnikom.
Člen. 9.
Računsko - ekonomski odsek ima štiri razdelke:
a)	razdelek za obči oddelek; b) razdelek za srednji pouk; c) razdelek za osnovni pouk; č) ekonomat;
V področje tega odseka spadajo: l.j' sestavljanje predlogov državnega proračuna dohodkov in razhodkov za resort ministrstva za prosveto in v zvezi s tem: a) izdelovanje vseh odločb in navodil o sestavi proračuna, ki pri-iiajajo od pristojnih višjih oblastev, in reševanje spisov, ki sh v zvezi s tem; b) voditev posebne evidence o podatkih za sestavo proračuna, ki mu jih pošiljajo v vsem letu poedini ödseki; c) skrb za to, da poedini odseki res pošiljajo podatke pod b); č) izdelovanje proračuna ministrstva za prosveto, obrazložitev k predlogu proračuna, specialni okspozeji; d) pripravljanje predlogov za finančni zakon; 2.) i z -v r š c v a n j e odobrenega proračuna, zahtevanje naknadnih in jzrednih kreditov in v zvezi s tem: a) obdelovanje vseh spisov pristojnih višjih oblastev, ki se nanašajo na izvrševanje državnega proračuna; b) oitvarjanje kreditov po odobrenem proračunu; c) evidenca o otvorjenih kreditih; č) v sporazumu s šefi poedinih odsekov pripravljanje odločb o potrebnih viremontih; d) pravočasno obvetšča-nje odsekov o izčrpanosti poedinih partij in pozicij, odnosno o nezadostnem dotiranju, in v zvezi s tem pripravljanje predlogov za naknadne kredite iz proračunske rezerve; e) izdelovanje predlogov za izredne kredite; f) voditev evidence o trošenju vseh rednih osebnih in materialnih kreditov kakor tudi o trošenju naknadnih in izrednih kreditov za materialne potrebe; evidenca o vseh proračunskih opera-cijah vobče; g) skrb, da se pred koncem proračunskega leta pravočasno angažirajo krediti, potrebni za materialne razhodke, in da se v zakonskem roku izdajajo nalogi za njih otvarjanje; 3.) vsi ekonomski posli, in sicer; a) izdelovanje plačilnih seznamkov za osebje ministrstva za prosveto;
b)	zalaganje vseh pisarn ministrstva za prosveto s potrebnim pisarniškim materialom; c) skrb za vse druge potrebne nabave; 6) skrb za zgradbe ministrstva za prosveto, za pravilnost električne in vodovodne instalacije in za vse predmete, ki so v zgradbah; d) evidenca o potrošku nabavljenega materiala in skrb, da se izvaja varčevanje; ‘e) voditev predpisanih knjig in inventarja; f) nabavljanje kuriva, skrb za razsvetljavo; g) izplačevanje računov za ministrstvo za prosveto; h) nadzorstvo nad Čistoto in redom v vseh zgradbah vrhovnega prosvetnega urada; i) nadzorstvo nad celokupnim služabništvom; j) sprejemanje in evidenca denarnih pošiljk; 4.) likvidacija potnih in selitvenih računov; 5.) zavarovanje zgradb ministrstva za prosveto zoper ogenj; 6.) vzdrževanje zveze z računovodstvenim odsekom.
Člen 10.
Odsek za prosvetno statistiko se deli na tri razdelke: 1.) na razdelek za višji pouk, znanstvene naprave in umetniške šole; 2.) na razdelek za srednji pouk; 3.) na razdelek za osnovni pouk.
Med posle odseka za prosvetno statistiko spadajo: 1.) statistika šol, učiteljev in učencev; 2.) statistika državnih in privatnih prosvetnih naprav; 3.) statistika o izobrazbi v državi; 4.) vsi drugi posli, ki zahtevajo statistično obdelavo. 8 tem v zvezi izdeluje odsek za statistiko grafikone, ki naj predstavljajo razna gibanja v pouku, in kartograme, ki prikazujejo porazdelitev šol po poedinih krajinah države. Odsek mora pripravljati poleg tega potrebne podatke Društvu narodov v Ženevi kakor tudi ostalim mednarodnim napravam o stanju prosvete v naši državi ter jih pošiljati občemu odseku. Odsek mora naposled po proračunski možnosti izdati vsako leto «Prosvetno statistiko» ter dajati obči državni statistiki vse potrebne podatke in vsa potrebna obvestila.
Člen 11.
Odsek za prosvetna podjetja ima dva razdelka: a) razdelek za državne tiskarne, b) razdelek za izdajanje učnih knjig.
V področje tega odseka spadajo ti - le posli'-1.) državne tiskarne: a) vsa personalna vprašanja razvrščenega osebja v državnih tiskarnah; b) nadzorstvo nad poslovanjem v državnih tiskarnah; c) zbiranje podatkov za izdelavo proračunov teh naprav; č) skrb za stenje sedanjih in zidanje novih zgradb za potrebe državnih tiskarn; d) nadzorstvo nad urejevanjem in administracijo «Službenih Nevin»; 2.) iz-
dajanje učnih knjig: a) razpisovanje natečajev za učne knjige srednjih in osnovnih šol; b) na-gTada piscem učnih knjig; c) skrb za tehnično izdelavo in ceno učnih knjig; č) izdajanje risank, vadnic in raznih obrazcev za šolske potrebe; d) preskušanje vseh računov, ki se nanašajo na to podjetje; e) izdelava proračuna razhodkov in dohodkov te naprave; f) pripravljanje predlogov za porazdelitev čistega dohodka.
Člen 12.
Pod obči oddelek spada tudi arhiv ministrstva za prosveto. Arhiv vrši vse posle glede vpisovanja, združevanja registriranja in ekspedicije spisov. Vodi kontrolpik tujih številk. Sprejem^, in odpravlja denarne pošiljke. Podaja načelnikpip ppedinih oddelkov mesečno poročilo o številu spisov, rešenih in nerešenih po odsekih. Arhiv se deli na tri razdelke: 1.) na arhiv občega oddelka, 2.) na arhiv srednjega pouka in 3.) na arhiv osnovnega pouka. Arhivar občega oddelka je obeneip šef celokupnega arhiva ter je odgovoren za to, da se pravilno opravljajo vsi arhivski posli. Njemu je neposredno podrejeno vse ostalo arhivsko osebje, katero mora nadzirati in ki mora poslovati po njegovih nalogih in navodilih. Načelniki poedinih oddelkov odrejajo osebe, ki naj vodijo zaupni arhiv.
Člen 13.
Pod oddelek za srednji pouk spadajo srednje šole, učiteljišča, bpgosjpvnice in šerijatske šole. Ta oddelek se deli na administrativno-personalni odsek (deveti odsek) in na učni odsek (deseti odsek).
Člen 14.
V	področje admjnistrativno-personalnega odseka spadajo: 1.) administrativni posli: a) izvajanje šolskih zakonov in nadzorstvo nad njih uporabljanjem; b) otvarjanje novih šol; c) pisarna za obdelovanje spisov v oddelku za srednji pouk; č) evidenca o profesorskih društvih, dijaških združbah in organizacijah (ferialna zveza itd.); d) evidenca osebja; e) tiskanje letnih poročil; f) preskušanje učiteljskih kvalifikacij; g) pripravljanje sprejemov inozemskim učiteljskim in dijaškim ekskurzijam; h) uporabljanje šolskih prostorov v izvenšolske namene; i) podpiranje koristnih akcij po srednji šoli; j) vprašanje šolnine; k)! duplikati in triplikati izpričeval; 1) skrb za pravilno stanje šolskih zgradb, za adaptacije, popravila in za zidanje novih zgradb; m) proučevanje predlogov za izdelavo državnega proračuna, kolikor gre za srednje šole, učiteljišča, bogoslovnice in šprijatske šole; n) šolska saniteta in higiena; o) evidenca o pobrani šolnini; 2.) p e r s o -nalniposlha) postavitve, premestitve, napredovanja, upokojitve; b) odsotstva in bolovanja; c) kazniva dejanja učiteljev; č) zbiranje podatkov za oce-njanje učiteljev; d) pripravljanje predlogov za odlikovanja učiteljev; e) uslužbenski listi celokupnega osebja vseh šol, ki spadajo pod ta oddelek.
Člen 15.
Učni odsek ima štiri razdelke: 1.) razdelek za srednje šole, 2.) razdelek za učiteljišča, 3.) razdelek za bogoslovnice in šerijatske šole, 4.) razdelek za dijaška vprašanja.
V	področje tega odseka spadajo: a) vsi posli pedagoško-didaktičnoga značaja; b) izdelovanje učnih načrtov in programov; c) izdelovanje instrukcij za učitelje in nadzorstvene šolske organe; č) instruktivna šolska inspekcija; d) nadzorstvo nad poslovanjem v oddelkih s tujim učnim jezikom; e) odobravanje vzporednih in ukinjanje nepotrebnih oddelkov; f) vsa vprašanja o učnih knjigah in učilih za šole pod tem odsekom; g) zbiranje, urejanje in proučevanje podatkov, ki se nanašajo na razmere teh šol v državi in v inozemstvu; b) vzdrževanje zveze z vsemi korporacijami šolskih strokovnjakov in z vsemi napravami, ki se zanimajo za pouk na srednjih šolah, učiteljiščih, v bogoslovnicah in šerijat-skih šolah; i) proučevanje poročil nadzorstvenih organov, kolikor se nanašajo na pouk; j) skrb za izdelovanje vadnic in risank za učence teh šol; k) razpored predmetov v šolah; 1) zbiranje in urejanje materiala za zgodovino srednjih šol, ki so pod tem odsekom; m) evidenca o knjigah in časopisih, v katerih se obravnavajo vprašanja pouka na srednjih Šolah, učiteljiščih in v bogoslovnicah; n) skrb za Šolske knjižnice in kabinete; o) ustanavljanje komisij za profesorske in praktične učiteljsko izpite; p) skrb za prirejanje šolskih razstav; r) skrb za izdelavo in izenačitev šolske terminologije in nomenklature za vse predmete; s) organizacija dijaških ekskurzij; š) ustanove in podpore učencem srednjih
šol, učiteljišč in bogoslovnic; t) nadzorstvo nad dijaškimi internati; u) kazniva dejanja učencev; izpiti učencev, odobravanje vpisa učencem; v) vse ostalo, kar se nanaša na pospeševanje pouka v teh šolah.
Člen 16.
Pod oddelek za osnovni pouk spadajo: otroški vrtci, narodne šole, zavodi za slabonadarjepo deco, nadaljevalne šole, meščanske šole in organizacija narodnega izobražanja. Oddelek inja trj odseke: administrativno - personalni (enajsti) odsek, učni (dvanajsti) odsek in odsek za narodno izobražanje (trinajsti) odsek.
Člen 17.
V	področje administrativno-personalnega odseka spadajo: 1.) administrativni posli: a) izvajanje šolskih zakonov in nadzorstvo nad njih uporabljanjem; b) pisarna za obdelovanje spisov v oddelku za osnovni pouk.; c) evidenca o učiteljskih in pedagoških društvih; č) evidenca osebja; d) preskušanje učiteljskih kvalifikacij; e) uporabljanje šolskih prostorov v izvenšolske namene; f) pripravljanje sprejemov inozemskim učiteljskim ekskurzijam;
g)	podpiranje koristnih akcij po osnovnih šolah;
h)	skrb za pravilno stanje šolskih zgradb, za adaptacije in popravila; i) iniciativa za zidanje novih šolskih zgradb; j) proučevanje predlogov za izdelavo državnega proračuna, kolikor gre za šole tega odseka; k) šolska saniteta in higiena; 1) porazdeljevanje subvencij za zidanje novih zgradb; m) občinska, mestna, sreska in oblastna uprava glede uči-tejskih beneficij in glede opremljanja in vzdrževanja šol; n) šolski vrtovi, šolske glavnice in kuhinje;
2.) personalni posli: a) postavitve, premestitve, napredovanja, upokojitve; b) odsotstva in bolovanja; c) kazniva dejanja učiteljev; č) zbiranje podatkov za ocenjanje učiteljev; d) pripravljanje predlogov za odlikovanja učiteljev in sreskih šolskih nadzornikov; e) uslužbenski listi celokupnega osebja vseh šol, ki spadajo pod ta oddelek.
*	Ölen 18.
Učni odsek ima pet razdelkov: 1.) razdelek za otroške vrtce, 2.) razdelek za narodne šole, 3.) razdelek za nadaljevalne in meščanske šole, 4.) razdelek za manjšinske šole, 5.) razdelek za slabonadarjeno deco.
V	področje tega odseka spadajo: a) vsi posli pe-dagoško-didaktičnega značaja; b) izdelovanje učnih načrtov in programov; c) izdelovanje instrukcij za učitelje in nadzorstvene šolske organe; č) instruktivna šolska inspekcija; d) nadzorstvo nad delovanjem v šolah in oddelkih s tujim učnim jezikom; e) odobravanje novih in ukinjanje nepotrebnih oddelkov; f) vsa vprašanja o učnih knjigah in učilih za šole pod tem oddelkom; g) skrb za obliko in izdelavo vadnic in risank za učence teh šol; h) zbiranje, urejanje in proučevanje podatkov, ki se nanašajo na domače in inozemske razmere v teh šolah; i) vzdrževanje zveze z vsemi korporacijami šolskih strokovnjakov in vsemi napravami, ki se zanimajo za pouk, v šolah te vrste; j) proučevanje poročil nadzorstvenih organov, kolikor se nanašajo na pouk; k) evidenca o knjigah in časopisih, v katerih se obravnavajo vprašanja pouka v teh šolah; 1) zbiranje in urejanje materiala za zgodovino šol, ki spadajo pod ta oddelek; nx) skrb za zalaganje šolskih knjižnic; n) proučevanje vseh vprašanj, ki se nanašajo na manjšinske šole; o) odobravanje knjig za nagrado učencem; p) ročno delo v teh šolah; r) vse ostalo, kar se nanaša na pospeševanje pouka v šolah te vrste.
Člen 19.
V	področje odseka za narodno izobražanje spadajo: 1.) analfabetski tečaji; 2.) poljudna predavanja za širše sloje prebivalstva, zlasti iz higiene; 3.) skrb za ustanavljanje prosvetnih domov, narodnih knjižnic in čitalnic, pevskih in sokolskih društev; 4.) vzdrževanje zveze z vsemi društvi in napravami, ki delujejo za narodno izobražanje in za združevanje delovanja vseh teh društev in naprav; 5.) vzdrževanje zveze in sodelovanja z drugimi ministrstvi, kolikor se tičejo njih posli narodnega izobražanja; 6.) skrb za otvarjanje in pospeševanje gospodinjskih šol in tečajev; '?.) skrb za poljudna filmska in radiofonska prikazovanja; 8.) pripravljanje prikladnih predstav; 9.) evidenca o predavanjih na ljudskih univerzah; 10.) vse ostalo, kar jo v zvezi z narodnim izobražanjem.
Člen 20.
Uprava in nadzorstvo. Upravo in nadzorstvo nad vsemi šolami in prosvetno umetniškimi napravami vrši ministrstvo neposredno in po svojih
podrejenjl} organih: 1.) oblastnih prosvetnih inšpektorjih, ki so obenem referenti velikih županov za prosvetno stroko (člena 18. in 37. zakona o notranji upravi); 2.) oblastnih šolskih nadzornikih) in
3.) sreskih šolskih nadzornikih, ki so obenem referenti sreskih načelnikov za šolska vprašanja (člen 48. zakona o notranji upravi). Minister za prosveto snie postaviti pod nadzorstvo enega inšpektorja, odnosno oblastnega ali sreskega šolskega nadzornika, tudi šole, ki so v območju druge oblasti, odnosno drugega sreza, če to zahtevajo komunikacijske zveze ali drugi razlogi.
Natančnejše odredbe o področju oblastnih in sreskih prosvetnih organov se določijo s posebnim pravilnikom v zvezi z zakonom o notranji upravi in v zvevi s specialnimi prosvetnimi zakoni, ki urejajo delovanje pri poedinih prosvetnih napravah.
»Wiyfcj.wiwny«iwwu,.~mMu.> —~ ^ < '"«v- ■ .
-"»V'*’"*»''-''- «a»	- F—vn»»"'	.. -v J.-or-, u
Člen 21.
Vrste in število položajev. Ministrstvo za prosveto ima: 1 pomočnika, 3 načelnike, 16 inšpektorjev, 14 referentov (I. Jcategorije), 30 pomožnih referentov (JI. kategorije), 9 tajnikov (I. kategorije), 9 pisarjev (I. kategorije), 12 pomožnih tajnikov (II. kategorije), 54 pomožnih pisarjev (II. kategorije), 3 arhivarje, 52 arhivskih uradnikov, 8 Statistikov, 1 ekonoma, 6 knjigovodij, 2 blagajnika, 19 zvaničnikov, 35 zvaničnikov-dnevničarjev, 25 služite! jev (razvrščenih po uradniškem zakonu), 2? slu-žiteljev-dnevničarjev; izven ministrstva pri oblastih in srezih: 33 oblastnih prosvetnih inšpektorjev, 33 oblastnih šolskih nadzornikov in 339 sreskih šolskih nadzornikov.
Člen 22.
Kvalifikapija osebja. Za načelnike občega oddelka in oddelka za srednji pouk sp postavljajo v prvi vrsti inšpektorji ministrstva za prosveto in insppktqrji oblastnih prosvetnih Oddelkov z najmanj dvema letoma inšpektorske službe, potem direktorji gimnazij in učiteljišč z najmanj dvema letoma direktorske slnžbe. Za načelnika oddelka za osnovni pouk se smejo postaviti vse spredaj omenjene osebe, če imajo fakultetno filozofsko - pedagoško izobrazbo. Za načelnika občega oddelka se sme postaviti oseba s fakultetno izobrazbo in s 14 leti efektivne državne službe.
Za odsekovne šefe se postavljajo v prvi vrsti inšpektorji ministrstva za prosveto in inšpektorji oblastnih prosvetnih oddelkov z najmanj enim letom inšpektorske službe, potom direktorji gimnazij in učiteljišč z najmanj enim letom direktorske službe. Za šefa učnega odseka v oddelku za osnovni pouk se smejo postaviti spredaj omenjene osebe, če imajo fakultetno filozofsko-pedagoško izobrazbo.
Za šefa pravnega in zadužbipskega odseka smejo biti postavljene osebe s pogoji za predsednika sodišča prve stopnje ali osebe, ki so dovršile pravno fakulteto, opravile sodniško - advokatski izpit in imajo 14 let efektivne državne službe.
Za šefa odseka za umetnost in književnost sme biti postavljena oseba, ki se odlikuje poleg dovršene fakultete in opravljenega državnega izpita, s posebnim znanjem o umetnosti.
Šef odseka za narodno izobražanje sme postati samo oseba s fakultetno izobrazbo in opravljenim državnim izpitom, ki je pokazala uspeh v delovanju za narodno izobražanje.
Šefi proračunskih odsekov kakor tudi šefi odsekov za prosvetne oddelke smejo postati osebe s kvalifikacijo za uradnika II. kategorije.
Inšpektorji občega oddelka in oddelka za srednji pouk in oblastni prosvetni inšpektorji smejo postati direktorji in profesorji srednjih in strokovnih šol z opravljenim profesorskim izpitom in s 14 leti efektivne državne službe.
Za inšpektorja v oddelku za osnovni pouk smejo biti postavljene osebe, ki imajo fakultetno filozofsko-pedagoško izobrazbo, opravljen profesorski izpit in 14 let efektivne državne služba
Referent v občem oddelku in v oddelku za srednji pouk smo postati profesor srednje šole in srednje strokovne šole kakor tudi tajnik ministrstva za prosveto z dovršeno fakulteto, opravljenim državnim izpitom in z 12 (eti efektivne državne službe. Referenti oddelka za ospovni pouk smejo postati profesorji srednje šple ali srednje strokovne šole s filozofsko-pedagoško skupino predmetov, če imajo 10 let šolske službe; tajniki ministrstva za prosveto s kvalifikacijo oblastnih in sreskih šolskih nadzornikov, če imajo 12 lot efektivne državne službe, izmed katerih morajo biti najmanj tri tajniška; učitelji, ki izpolnjujejo pogoje za šolske nadzornike, če imajo najmanj 15 let učiteljske službe. Pravni
referent sme postati oseba z dovrSeno pravno fakulteto, opravljenim državnim izpitom in z 12 leti efektivne državne službe.
Za tajnike smejo biti postavljene osebe, ki so dovršile fakulteto in opravile državni izpit, za tajnika oddelka za osnovni pouk pa tudi osebe, ki imajo pogoje za šolskega nadzornika.
Ostali uradniki in uslužbenci morajo imeti kvalifikacijo po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Oblastni, odnosno sreski šolski nadzornik sme postati oseba, ki izpolnjuje pogoje za to zvanje po predpisih zakona o narodnih šolah.
Člen 23.
Razpored osebja in delovanja. Minister za prosveto odreja z naredbo, kdo načeluj po-edinim oddelkom in odsekom, in razporeja ostalo osebje ministrstva po poedinih oddelkih in odsekih.
Pomočnik ministra za prosveto izdaja odločbe in podpisuje spise v mejah ministrove pooblastitve. Sporazumno z načelniki skrbi za notranjo ureditev in organizacijo delovanja v resortu ministrstva za prosveto, potem za idejno soglasnost in enotno administrativno postopanje v vseh oddelkih ter vodi v zvezi s tem evidenco o vseh načelnih odločbah. Sestavlja obči ekspozč k predlogu proračuna ministrstva za prosveto, pri čemer navaja glavne poteze prosvetne politike.
Načelniki nadzirajo celokupno delovanje v svojih oddelkih ter podpisujejo vse razpise in predmete važnejše vsebine kakor tudi odločbe in korespondenco v mejah'danih pooblastitev. Neposredno jim smejo referirati samo šefi poedinih odsekov ali za to odrejeni inšpektorji in referenti, ki ne smejo podajati neposredno ne ustnih ne pismenih referatov bodisi ministru, bodisi njegovemu pomočniku, razen na njiju osebno zahtevo. Načelniki izdajajo odločbe o odsotstvu in bolovanju za neposredno podrejeno osebje. Šefi odsekov so odgov'orni, vsak za delovanje v svojem odseku, vsak poedini uradnik pa je osebno odgovoren za delo, ki se mu poveri.
Prehodne odredbe.
Člen 24.
V prvih dveh letih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, sme postati načelnik oddelka za osnovni pouk tudi profesor, ki ima fakultetno filozofsko-pedagoško izobrazbo, opravljeni profesorski izpit in 14 let efektivne državne službe ter se je pri tem odlikoval z delovanjem v svoji stroki.
valuto, proti dinarju, nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuto:
1 napoleondor.................Din 218—
1 zlata turška lira 1 angleški funt .
1 dolar ....
1 kanadski dolar
247—
276-20
56-85
56-55
1 zlata nemška marka .	. .		13-56
1 zlati zlot		>	6-40
1 avstrijski šiling		>	8—
1 belg		>	7-92
1 pongö 		»	9-94
100 francoskih frankov . . .		222.80
100 švicarskih frankov . . . .	»	1095-70
100 italijanskih lir			298—
100 nizozemskih goldinarjev . .		2280—
100 romunskih lejev		*	34—
100 boilgarskih levov		»	41—
100 danskih kron		»	1513—
100 švedskih kron			1522—
100 norveških kron			1514—
100 pezet		»	835—
100 drahem 		»	73-50
100 češkoslovaških kron . . .	>	168-50
Ti kurzi veljajo za čas od dne 1.	do	dne 30e
septembra 1929.
Po teh kurzih smejo sprejemati državne blagajne kovano zlato — napoleondore in zlate turške lire —, ko se plačujejo davki in drugi državni dohodki.
Po teh kurzih se pobirajo tudi luške takse.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 23. avgusta 1929.; D. R. br. 143.051.
Razglasi velikega žopana ljubljanske oblasti.
0. br. 2210/1.
Razglas.
Člen 25.
Uradniki ministrstva za prosveto, ki so se na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, že zatekli v službi ministrstva za prosveto, smejo obdržati položaje, na katerih so se zatekli, najsi nimajo za te položaje kvalifikacije, predpisane s to uredbo. Za njih nadaljnje napredovanje veljajo predpisi uradniškega zakona.
Člen 26.
Končna odredba. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Takrat prestane veljati uredba z dne 3. septembra 1919.,* izpremenjena in dopolnjena z ukazom z dne 11. februarja 1920.
V Beogradu, dne 26. julija 1929.;
P. br. 12.778.
Minister za prosveto:
Bož. Ž. Maksimovič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto,
za čas od dne 1. do vštetega dne 30. septembra 1929.**
Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je določil gospod minister za finance z odločbo D. R. br. 143.051 z dno 23. avgusta 1929., ker se menjava vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko
* Uradni list z dne 16. septembra 1919., št. 654/ /147.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 27. avgusta 1929., št. 199.
borznega senzala za lesno stroko. Imenovani so dne 7. avgusta t. 1. pri velikem županu ljubljanske oblasti prisegli v tem svojstvu po členu 66. trgovinskega zakona.
V	Ljubljani, dne 23. avgusta 1929.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti;
dr. Andrejka s. r.
S. br. 2583/1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto dnevničarja, ki bo opravljal zvaničniško dolžnost pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani proti mesečni nagradi do največ 1200 dinarjev.
Svojeročno spisane in pravilno kolkovane prošnje je vložiti osebno najkesneje do dne 18. septembra 192 9. v sekretariatu velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani.
Prošnjam je treba priložiti: krstni list, domovnico, nravstveno izpričevalo, izpričevalo o šolski izobrazbi in dosedanjem poklicu kakor tudi uradno-zdravniško izpričevalo.
V	Ljubljani, dne 24. avgusta 1929.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
Vet. št. 590.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 19. do dne 25. avgusta 1929.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Mehurčasti izpuščaj goved.
Kočevje: Struge (Tržič, Lipa, Pri cerkvi in Rap-Ijevo po 1 dvorec, Paka 2 dvorca, Podtabor 3 dvorci).
Svinjska kuga.
Brežice: Mostec (Mostec 4 dvorci), Zakot (Černe 1 dvorec), Sevnica (Orehovo in Šmarje po 1 dvorec). Kamnik; Domžale (Stob 1 dvorec), Zalog (Zalog 1 dvorec). Litija: Gorenja vas (Veliko Črnelo 1 dvorec), Krka (Krška vas 1 dvorec). Novo mesto: Orehovica (Dolnje Mokro polje 1 dvorec), Trebnje (Lu-kovek 2 dvorca, Dolenji Podboršt 1 dvorec), Žužemberk (Žužemberk 1 dvorec in Ratje 3 dvorci), Šmihel-Stopiče (Boričevo 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kamnik; Ihan (Mala Loka 1 dvorec), Špilalič (Bela 1 dvorec, Zgornji Okrog 2 dvorca). Kočevje: Ribnica (Hrovača 1 dvorec). Litija: Aržiše (Krače
1	dvorec), Polšnik (Mala goba 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Borovnica (Dole 1 dvorec), Devica Marija v Polju (Zgornji Kašelj 1 dvorec), Dobrunje (Za-voglje 1 dvorec), Iška Loka (Matena 1 dvorec), Hor-julj (Horjulj in Vrzdenec po 1 dvorec), Vrhnika (Blatna Brezovica 1 dvorec), Šmarje (Gojniče 1 dvorec). Logatec: Dolenji Logatec (Dolenji Logatec
2	dvorca, Čevica 1 dvorec), Gorenji Logatec (Gorenja vas 1 dvorec), Rovte (Rovte in Žiberše po 1 dvorec). Novo mesto: Novo mesto (Kandija 1 dvorec).
V Ljubljani, dne 28. avgusta 1929.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Černe Fran s. r.
L. št. 602.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. avgusta 1929.
Srez	Ostalih j	Na novo obolelih I	Ozdra- velih	•s I	1	 Ostalih v oskrbi
Skop Brežice		ina tiluznih b 4	1	1		olezni. 1	1	3
Kočevje			1			1
Kranj		1				1
Krško		1				1
Logatec			1 1			1
Ljubljana, srez . .	i	I			1
Ljubljana, mesto .	2				2
! Novo mesto .	4		2		2
Radovljica ....	2	1			3
Skupaj .	15	1 4	3	1	15
Griža. — Črnomelj	]		Dvsenteria. 2 1 .			2
Kranj		.	1	.	.	1 1
Skupaj .		3		•	3
Škrla Kamnik		tinka. 1	— Scar	atina.		1
Kočevje		1		i		
Kranj		4	1			5
Krško		3		3		
Laško 		7	3	2		8
Litija			5			5
Ljubljana, srez . .	3	1			4
Ljubljana, mesto .	5				5
1 Novo mesto . . .	6				6
1 Radovljica ....	1	i	.		2
Skupaj .	31	ii	6		36 j
Ošpice. — Brežice	|	2		Morbilli. . 1 2		•	
Davicn	— biphteria et Cronp.				
Kamnik			1	<		1
j Kranj		3		3		
Ljubljana, srez . .	4				4
j Ljubljana, mesto .	7	1			8
j Novo mesto . . .	.	1	.		1
Skupaj . j	14	3	3	• 1	14
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Radovljica . . . . |	5 1	. 1	•	.	5
Še Brežice		u. - E 1	rysipel	as.		1
Kranj		.	i			1
1 Radovljica ....	1	.	.	.	1
Skupaj .	2	1	•	•	3
Krčevita odrevenelost -			- Tetanus.		
i Novo mesto . . . |	• 1	1 1	. 1	1 1	.
Vnetje hrbteničnega mozga. — Poliomyelitis acuta.					
Logatec	|	1 1	. - 1	• 1	• 1	1
V Ljubljani, dne 26. avgusta 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
L. br. 578 in 579.
izprememba v seznamku zdravnikov« vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
V imenik' zdravniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani sta bila vpisana dr. Lunaček Slava, rojena Kristan, zdravnica šolsko poliklinike v Ljubljani, in dr. K o 1 b e r t Josip, sreski sanitetni referent v Brežicah.
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. br. 31/29.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 15. do dne 21. avgnsta 1929.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica.					
Murska Sobota . . j	1		. I	. I	1
Ptuj	1	8	.	8	.	
Skupaj . j	9	•	8 1	• 1	1
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje		3		1		2
Dolnja Lendava. .	1	•			1
Konjice		2	•			2
Maribor, desni breg	1	•			1
Maribor, levi breg .	1	.			1
Maribor, mesto . .	.	1			1
Prevalje		1	.			1
Ptuj		3				3
Šmarje pri Jelšah .	3	,			3
Skupaj .	15	1	1	.	15
škrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		4	2	3		3
Celje, mesto . . .	2	2	,		4
Čakovec 		1	1	#		2
Dolnja Lendava. .	2	.	' .		2
Gornji grad . . .	7	1	5		3
Konjice		1	.	•		1
Ljutomer		5	,	.		5
Maribor, desni breg	3	1	2		2
Murska Sobota . .	3	,	2		1
Ptuj		6	.	.		6
Slovenjgradec. . .	11	3	1	i	12
Šmarje pri Jelšah .	1		.	.	1
Skupaj .	46	10	13	1 i	1 42
Ošpice. -		- Morbilli.			
Celje		1 4	1 -	1 2	1 •	1 2
Davica.	— Diphteria et Group.				
Celje		1				1
Čakovec 		1	.	•	i	,
Murska Sobota . .		2		#	2
Šmarje pri Jelšah .	4	.	1	.	3
Skupaj .	1 6	1 2	1 1	i	6
Celje .... Gornji grad . Maribor, desni breg Maribor, levi breg Murska Sobota . Slovenjgradec. .
Šen. — Erysipelas. 1
1
1
1
1
1
1
I 1
Vranični prisad.
Čakovec: Podturen (Podturen 1 dvorec). Maribor, desni breg: Hošnica (Spodnja Brožnica 1 d.vo-rec). Prelog: Dekanovec (Novakoveo 2 dvorca), Mala Subotica (Držimurec 3 dvorci), Prelog (Prelog 1 dvorec). Ptuj: Slovenja vas (Gerečja vas 1 dvorec).
Šuštave c.
Gornji grad: Nova Štifta (Nova Štifta 1 pašnik).
Svinjska kuga.
Čakovec: Čakovec, trg (Putjani 3 dvorci), Sveti Martin na Muri (Marof 3 dvorci), Strahoninec (Poto-vec 1 dvorec). Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 12 dvorcev). Ljutomer: Lukavci (Lukavci 17 dvorcev). Maribor, desni breg: Lobnica (Lobnica 1 dvorec), Orehova vas (Hotinja vas in Orehova vas po
1	dvorec). Prelog: Draškovec (Oporovec 3 dvorci), Sv. Juraj na Trnju (Sv. Juraj na Trnju 1 dvorec). Prevalje; Vuzenica (Vuzenica 1 dvorec). Slovenjgradec: Topolščica (Topolščica 1 dvorec), Vrhe (Gmajna 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Celje: Celje, okolica (Zagrad 1 dvorec), Šmartno v Rožni dolini (Loče 1 dvorec). Čakovec: Mursko Središče (Mursko Središče 3 dvorci), Gornji Mihalje-vac (Gornji Mihaljevac 3 dvorci). Dolnja Lendava: Dobrovnik (Dobrovnik 7 dvorcev), Lipa (Lipa 5 dvorcev), Turnišče (Turnišče 4 dvorci). Šmarje pri Jelšah: Podsreda (Podsreda 1 dvorec), Rogatec (Ceste
2	dvorca), Sladka gora (Požanska vas 2 dvorca)
V Mariboru, dne 26. avgusta 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Popravek.
V dražbenem oklicu E 583/29—10 okrajnega sodišča v Novem mestu (Uradni list 86 z dne 24. avgusta 1929., str. 675) naj se glasi pravilno, da bo dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Golobinjek, vi. št. 105 in 107, dne 16. septembra 1929. ob dese t i h (ne: ob devetih).
Razglasi sodišč iu sodnih oblaste».
Preds. 807—4/29—1.	3—1
Natečaj za sodnike.
Na podstavi člena 13. zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. in člena 1. uredbe o natečaju za sodnike okrajnih, okrožnih in trgovinskih sodišč se razpisuje natečaj za popolnitev treli izpraznjenih mest sodnikov okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani (po Janši Josipu, Lajovicu Antonu in drju. Kondi Jakobu).
Prošnje, opremljene po členu 3. gorenje uredbe, naj se predlože po službeni poti ministrstvu pravde v 25 dneh po objavi tega natečaja v «{Službenih No-vinah». Prošnje se smejo glasiti v podrejeni vrsti tudi na eventualno izpraznjena mesta in naj se vlagajo pri predsedništvu deželnega sodišča v Ljubljani.
Natečaj je objavljen v «Službenih Novinah» št, 196 z dne 23. avgusta 1929.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 26. avgusta 1929.
1497 Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
626.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Avtodelavnica, družba z o. z. Obratni predmet: obratovanje mehanske delavnice za vse vrste vozil, popravila avtomobilov, motociklov in biciklov, motornih čolnov in aero-planov in vseh vrst strojev; izvrševanje vsakovrstnih elektrotehničnih naprav nizke napetosti, specialno glede na avtomobile, motorje in avtomobilsko naprave in dotična popravila, izdelovanje priklopnih sedežev in priklopnih voz za motorje, avtomobile in traktorje, kompletnih karoserij, čolnov in njih razpečavanje; osebni in tovorni promet z avtomobili, avtoomuibusi, motocikli, bicikli, motornimi čolni, aeroplani in izposojanje omenjenih vozil. — Družba sme ustanavljati podružnice v tuzemstvu.
Družbena pogodba z dne 21. junija 1929., posl. št. 7829.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 80.500 Din; nanjo je vplačanih v gotovini 500 Din.
Poslovodji: Žužek Oskar v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 11, in Bartol Ivan na Viču-Glincah, cesta L, št. 6.
Družbo zastopata in njeno firmo podpisujeta ali poslovodji ali pa en poslovodja skupno z enim prokuristom, le-ta vedno s pristavkom «p. p.», tako, da pristavljata njenemu napisanemu, natisnjenemu ali štampiljiranemu besedilu skupno svojeročno svoji znamenji.
Družbena pogodba ima to-le določilo: Družbenik Žužek Oskar je prinesel v družbo stvarno vlogo (apport), sestoječo iz raznih strojev, orodja, materiala in inventarja, po posebnem inventarju ocenjeno na 80.000 Din.
Ljubljana, dne 8. avgusta 1929.
(Firm. 1000/29 — Rg C IV 45/1.)
Skupaj
Krčevita odrevenelost — Tetanus
Ljutomer........|	.	|	1	|	.	|
V Mariboru, dne 24. avgusta 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. br. 591/34.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti x dne 26. avgnsta 1929.
Opomba: Imena sedežev sroskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Preds. 739—4/29—1.	3—1
Razpis.
Odda se mesto j e t n i š k e g a paznika pri okrožnem sodišču v Novem mestu, prav tako so oddado vsa druga mesta, ki bi so izpraznila med razpisom ali zaradi njega.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne
3 0. septembra 192 9. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, razen onih, ki prosijo za premestitev, morajo dokazati, da so dovršili najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne šole. Sicer pa se opozarjajo prosilci na člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ki določa, kako morajo biti kompetenčne prošnjo sestavljene in s katerimi prilogami opremljene.
Ker se oddado tudi mesta, ki se morda izpraznijo po objavi natečaja ali po premestitvi, naj navedejo prosilci v svojih prošnjah izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu
dne 27. avgusta 1929.
627.	Sedež: Besedilo
Ljubljana.
firme: Ing. Gustav
Zemanek & Ko.,
družba z omejeno zavozo, podjetje za projektiranje in gradbo vodovodov ter centralnih kurjav, Ljubljana.
Obratni predmet: projektiranje in izvrševanje vodovodov in centralnih kurjav, nakupovanje in prodajanje vseh predmetov, potrebnih za vodovodne in kurilne naprave, strojev, strojnih delov kakor tudi kakršnihkoli strojnih obratovalnih naprav sploh.
Družbena pogodba z dne 8. junija 1929., opr. št. 1994.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Osnovna glavnica znaša 50.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: ing. Zemanek Gustav, podjetnik v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 10.
Družbo zastopa in njeno firmo podpisuje poslovodja tako, da postavlja pod njeno od kogarkoli napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svoje ime.
Ljubljana, dne 25. junija 1920.
• (Firm. 937/29 — Rg CIV 43/1.)
628.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Svečarna Pax, Kopač & Stele,
družba z o. z.
Obratni predmet: Družba
a)	ustanovi in obratuje podjetje za izdelovanje sveč in drugih sorodnih izdelkov;
b)	trguje s temi izdelki m sirovinami na debelo in na drobno, nadalje z medom;
c)	nakupuje in obratuje podjetja sorodne stroke ali se udeležuje pri takih podjetjih.
Družbena pogodba z dne 31. maja 1929., posl. št. 13.181.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 100.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje: Markež Alojzij, ekonom škofovih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano; Kopač Jernej, posestnik in svečar v Ljubljani, Celovška cesta št. 14; Stele Janko, posestnik in svečar v Kamniku.
Družbo zastopata in njeno firmo podpisujeta skupno po dva poslovodji tako, da postavljata svoja podpisa pod njeno napisano ali natisnjeno besedilo. Ljubljana, dne 25. junija 1929.
(Firm. 936/29 — Rg CIV 44/L)
629.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Loli», družba z omejeno zavezo v Mariboru.
Obratni predmet: izdelovanje in prodajanje obutve vsake vrste.
Družbena pogodba z dne 21. februarja 1929., posl. št. 2395.
Osnovna glavnica znaša 20.000 Din; nanjo je vplačanih v gotovini 10.000 Din.
Poslovodja: Rožman Franc, čevljarski mojster v Pobrežju pri Mariboru.
Za zastopanje je upravičen en poslovodja.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje poslovodja s pristavkom svojega imena.
Maribor, dne 1. avgusta 1929.
(Firm. 740/29 — Rg CII 47/1.)
IT. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
630.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Jugo-Auto, družba z o. z.:
Izbrisal se je poslovodja Jurkovič Ivan. Ljubljana, dne 28. junija 1929.
(Firm. 986/29 — Rg CI 151/16.)
631.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Obnova», gradbena družba z o. z. v Ljubljani:
Izbrisal se je poslovodja dr. Šverljuga Stanko. Ljubljana, dne 24. junija 1929.
(Firm. 953/29 — Rg CI 119/14.)
632.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Petovia», usnjarska industrija, d. d.:
Izbrisal se je upravni svetnik dr. Falkensamer Ferdinand; vpisal pa se je upravni svetnik dr. Grau Herbert, prokurist družbe: «Humanic», Leder- und Schuh-A.-G., Wien.
Ljubljana, dne 25. junija 1929.
(Firm. 920/29 — Rg B I 172/22.)
633.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Filip Rubel, družba z o. z.:
Po sklepu občnega zbora z dne 13. junija 1929. se je družba razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: Filip Rubel, družba z o. z. v likvidaciji.
Likvidator: Bonač Franc v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 2.
Izbrisal se je poslovodja Rubel Filip. Ljubljana, dne 25. junija 1929.
(Firm. 952/29 — Rg CIII 198/3.)
634.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firmo: «Textilia», trgovska in industrijska delniška družba:
Izredni občni zbor z dne 3. decembra 1928. je sklenil in veliki župan ljubljanske oblasti je na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1928., br. 9890/11, potrdil izpremembo § 6. družbenih pravil kot posebni dodatek k družbenim pravilom.
Na podstavi tega sklepa občnega zbora z dne 3. decembra 1928. se je znižala osnovna delniška glavnica 3,000.000 Din za 2,700.000 Din na 300.000 Din od nominalne vrednosti 400 K na 10 Din tako, da so se delnice znižale in žigosale; torej je razdeljena sedanja delniška glavnica 300.000 Din na 30.000 delnic po 10 Din, ki se. glase na prinosnika in so v gotovini vplačane.
Ljubljana, dne 28. junija 1929.
(Firm. 984/29 — Rg B II 33/31.)
635.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Uranus» tovarna pločevinastih in kovinastih izdelkov, družba z o. z.:	.
Po sklepu občnega zbora z dne 13. junija 1929. je prešla družba v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: «Uranus», tovarna pločevinastih in kovinastih izdelkov, družba z o. z. v likvidaciji.
Likvidator: Zaloker Maks, trgovec in posestnik v Ljubljani, Krakovski nasip št. 26.
Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani.
Likvidator podpisuje za firmo tako, da pristavlja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu svojeročno svoje ime. Ljubljana, dne 28. junija 1929.
(Firm. 985/29 — Rg CII 175/9.)
636.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Zadružne mlekarne, d. d. v Ljubljani:
Izbrisal se jo upravni svetnik Žaren Franc; vpisal pa se je upravni svetnik dr. Basaj Joža v Ljubljani.
Ljubljana, dne 28. junija 1929.
(Firm. 987/29 — Rg B H 130/8.)
637.	Sedež: Ljutomer.
Besedilo firme: Marko Rosenberg.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki:
Besedilo firme odslej: Marko Rosenberg, veletrgovina, vlasnik Milan Sessler, Ljutomer.
Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim blagom.
Izbrisal se je dosedanji imetnik Rosenberg Marko; vpisal pa se je sedanji imetnik Sessler Milan, trgovec v Ljutomeru.
Podpis firme: Imetnik podpisuje firmo tako, da pristavlja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu svoje ime in svoj priimek.
Maribor, dne 8. avgusta 1929.
(Firm. 692/29 — Rg Posam. I 162/13.)
IH. Izbrisala se je nastopna firma:
638.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Kolizej — Oprema stanovanj,
družba z o. z. v likvidaciji:
Ker je likvidacija končana.
Ljubljana, dne 24. junija 1929.
(Firm. 964/29 — Rg CII 90/14.)
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Št. 8294/11.	1527 2—2
Razpis dobave.
Podpisana direkcija nabavi dne 16. septembra 19 2 9.:
4000 m gole bakrene žice 16 mm2 prereza,
2000 m gole bakrene žice 25 mm2 prereza,
2000 m gole bakrene žice 10 mm2 prereza,
200 izolatorjev Nr. 8 z oporami za les,
100 izolatorjev Nr. 9 z ravnimi oporami za NP 8, in
200 sponk za žico (Krallenklemmen) za 16 mm2. Ponudbe naj se predlože najkesneje do dne 16. septembra 1929. do 11. ure.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 26. avgusta 1929.
Št. 8419/H.	1542 2-1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija nabavi dne 16. septembra 19 2 9.:
460 m kablov za slabotni tok,
900 pritrdilnih spojk,
50 uvodnih izolatorjev,
20 uvodnih zaščitnih telefonskih naprav in 300 izolatorjev z oporami in
5000 m silicijsko-hromove žice.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri njej.
Ponudbe je opremiti s kolkom za 5 Din ter jih predložiti najkesneje do dne 16. septembra 1929. dopoldne.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 29. avgusta 1929.
Št. 8418/H.	1543
Razpis dobave.
Podpisana direkcija razpisuje dobavo 4 ročnih gasilnih aparatov in 4 rezervnih polnitev.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri njej. Ponudbe je opremiti s kolkom za 5 Din.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 29. avgusta 1929.
Opr. št. 29/29—46—1.	1544
Razpis.
Podpisani urad razpisuje službo pogodbe-negazdravnikaza splošno prakso za zdravniški okoliš Sevnico s sedežem istotam proti letnemu honorarju 16.500 Din. Honorar se določi po pogodbi vsako leto glede na število dodeljenega članstva.
Svojeročno spisane prošnje je treba opremiti z rojstnim in domovinskim listom, s potrdili o dosedanjem službovanju, o vpisu v imenik zdravniške zbornice, o dovolitvi za izvrševanje privatne prakse in z zdravniškim izpričevalom.
Prošnje naj se vlože pri podpisanem uradu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, do vštetega dne 2 8. septembra 192 9. do 12. ure. Kesneje došle prošnje se ne bodo vpo-števale.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 28. avgusta 1929.
1536 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 22. avgusta 1929.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga.................... 353,492.872-17
Posojila........................... 1.595,175.357-25
Račun za odkup kronskih novčanic 1.006,884.588-47
Račun začasne zamene................. 227,866.326-79
Dolg države........................ 2.999,855.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . • 2.138,377.163-— Saldo raznih računov................. 718,325.595-90
p^j ^	tr.v/vi/jt/I V», vc/'I
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000-—
Rezervni fond........................... 11,742.197-40
Novčanice v obtoku................... 5.335,930.105-—
Državni račun začasne zamene . .	227,866.326-79
Terjatve države po raznih računih 219,754.970-82
Razne obveznosti....................... 993,250.304-57
Terjatve države za zastavljene domene ............................... 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde................... 83,055.870-—-
9.039,976.937-58
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Razne objave.
Vabilo na I. izredni okčni zbor,
ki ga bo imela
Zveza Agrarnih Zajednic za Slovenijo,
r. z. z n. z. v Mariboru,
v nedeljo dne 15. septembra 1929. ob desetih v Čakovcu v prostorih restavracije «Pri kolodvoru».
Dnevni red:
1.	) Sklepanje o nakupu nepremičnin zveze in o
postavitvi zadružnega doma.	1537
2.	) SMajnosti. _________ Up[avn. ^
1530	Objava.
Izgubil sem odhodnico okoliško deške osnovne šole v Celju iz leta 1923. na ime: Vanovšek Albin iz Celja.
Proglašam jo za neveljavni^.
Vanovšek Albin s. r., delavec v Gabrju pri Celjn.
— Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.