©* s~yu&lcQ..> —■ MO. 247 eriška Domovina f . ________ /IIVIERI€/IIIHHO IVIC IN SPIRIT OUAGC ONLY MORNHWNCWSMPCR CLEVELAND 8, O., TUESDAY MORNING. DECEMBER 20, 1949 LETO LI.— VOL. LL ! I 2L SLOVENIJE ' V TITOVINI se prehrana ve- katere je, ampak v drugi. Gla-dno bolj zbolj-šuje. Ta prehra-lvna naloga v vojski je, da po-na je v zadnjem času tako na- samezni politikomisarji vbijajo predovala, da so bili po poročilih iz Trsta v Mariboru pred kratkim teden dni brez kruha, moke, olja in mesa. PREMOGA NI. — S to novico so komunistične oblasti razveselile prebivalstvo po mestih, ko so jim sporočile, da ga bodo lahko dobili šele po Novem letu. Do tedaj pa lahko zmrzujejo v svojih nezakurjenih stanovanjih. POLOŽAJ V TITOVI VOJ SKI. — Oseba, ki je nedavno pribežala iz Titove Jugoslavije na zahod, nam je iz Evrope poslala poročilo o sedanjih razmerah doma. Med drugim popisuje stanje v sedanji jugoslov. vojski. Pravi, da je med titovimi generali več kominfonpcev, ki so se pa pravočasno potuhnili, še predno je prišlo do “čiščenja.” Titovcem je danes sumljiv že vsak “španski borec,” kot kominformovec. Da bi se rešili zapora, se na vso moč klanjajo Titu in mu prisegajo 3vojo zvestobo. Oportunistično je razpoložen tudi častniški zbor. V primeru kake spremembe si seveda mirno prešel na drugo stran, častniki so v večini nepismeni in nešolani in so dobilj sedanj^ 1 v TfAlTlfl npfin-j mam- j___________'Vati tečaje za nepi- smene in povrh tega še srednjo šolo. Vojaštvo ni komunistično in nanj titovi komunisti v slučaju kake vojne ne morejo računati. Titovci se tega zavedajo in so zato narodnosti v vsaki edi-nici močno mešane. Nihče od vojaških obveznikov tudi ne more služiti v vojski v republiki, iz vojakom v glavo komunistično ideologijo. V TITOVI KOMUNISTIČNI STRANKI JE ŠE POLNO KO-MINFORMOVCEV. — Spor med titom in kominformom je močno odjeknil v juigoslov. komunistični stranki. Ko je izbruhnilo na dan to nesoglasje v komunistični družini, je vodstvo komunistične stranke zapovedalo vsem svojim članom, da morajo dati pismeno izjavo o svoji zvestobi Titu. Mnogo komunistov, ki se niso vedeli, kako se bo spor razvijal, so čakali s tako izjavo, s katero bi morali obsoditi Moskvo. Tedaj je nastopila Ozna in začela z aretacijami. Kominform je pa takoj naročil svojim komunistom, da morajo vsi do zadnjega podati izjavo o svoji lojalnosti napram Titu. In tako sedaj ne vedo kdo je prav zanesljiv in kdo ne. Zato Ozna nadaljuje z novimi aretacijami vsevprek. Sovjetska vojna mornarica Rusija gradi 1000 podmornic in tri velike pomorske trdnjave. London, Anglija. — Poročila iz Moskve povedo, da Sovjetska Zveza gradi ogromno vojno bro-dovje. Predvsem so v gradbi tri bojne ladje po 35,000 ton. Vse so opremljene z aparaturo za streljanje z avtomatičnimi bombami na velike daljave. Sovjetska Zveza istotako gradi 1,000 podmornic izredne hitrosti. Dograjenih je že 360 podmornic in do konca tega leta je bilo določeno, da mora1 biti dokončanih 100 novih. Vseh tisoč podmornic mbra po načrtu biti dogo-tovljenih do konca leta 1951. Od teh bo 400 podmornic stati j o-niranih v vodah Daljnega Vzhoda, 300 pa v Baltiških morjih. Prosimo rešite nas v Ameriko Pod tem naslovom javljamo Se drugg mi Po drugi svetovni vojni, pravi Lalič, so Rusi odpravili celo vr- Božičniprogram! N« pozabite, padel v nemilost bo na Sovjeti uničujejo cele narode Belgrad, Jugoslavija. — Jugoslovanski profesor Radovan Lalič, ki je študiral v Rusiji, sedaj objavlja svoja dognanja ka- ------------ ko sovjeti uničujejo cele narode, zeta ip sestro Jobi no Ložer, v d»n, 26. decembra od 2:30 - 3:30 popoldne lep božični program na radijski postaji WERE. -----o—----- Iz raznih naselbin SHARON, Pa. — Dne 3. decembra je po enoletni bolezni umrl Joseph Malovich, star blizu 70 let, doma Iz škocjanske fare pri Vel. Laščah, v Ameriki od 1907, ves čas v* tej naselbini. Tukaj zapušča vnuka in več drugih sorodnikov. Žena je umrla pred dvema letoma. ROCK SPRINGS, Wyo. — Dne 28. nov. je n radi slepiča umrl Joseph Pirshih, star 57 let, doma iz Kamnika, Gorenjsko, v Ameriki 38 let. Tukaj zapušča ženo, dva sina in hfer, v starem kraju pa brata. BARBERTON, 0. — Dne 30. |nov. je umrl John'Mirtič, doma iz Sev, pošta Hinj^ pri Žužemberku. Tukaj zapušča brata Loj- sv. Štefana Poročila povedo, da tudi če ška pripravlja nov veleizdajalski proces. Clevelandu sestro Matildo Kastelic, v starem kra; u pa tudi se Tudi Ceh Klemenlis Washington ,. — Poročajo, da je tudi čehoslovaški zunanji minister Klementis padel v nemilost pri Sovjetski Zvezi. Klementis je star komunist. Ima pa nekaj grehov. Glavni je ta, da je med vojno delal z Beneše-vo vlado v izgnanstvu med drugo svetovno vojno. Bil je.takrat pozvan v Moskvo, pa ni šel, ampak ostal v Londonu. Sedaj, ko je čehoslovaška doživela poraz za porazom v Zvezi Narodov, smatrajo sovjetski gospodarji čehoslovaške, da je primeren čas, da se mu revanžirajo in ga odžagajo. Nekateri mu prerokujejo tako usodo kakršne je bil deležen Trajče Rostov v Bolgariji. Značilno je, da so bili med tem, ko je bil Klementis v New Yorku pri sejah Zveze Narodov, odstavljeni in tudi aretirani nekateri njegovi najzaup-nejši sodelavci. V New Yorku imajo “suhe” dneve New York. — V New Yorku V ledenem mrazu v gozdu štiri dni in noči V kraju Longview v državi Washington so otroci šli iskat božična drevesca. 16 letna de klica 3e je nehote ločila od skupine in zašla globoko v gozd. Skupina otrok se je vrnila brez dekleta Ruth Aberle nazaj v naselbino. Ker je le ni bilo domov, so organizirali iskanje. 600 ljudi je iskalo dan in noč štiri dni in noči. četrti dan jo je našel mlinar Charles Smith v pol podrti gozdni koči. Kar nič ni spregovorila, ko sta se zagledala. šele, ko sta šla proti domu in ji je ponudil sandwich, je rekla, da ne more jesti, ker je bila ves ta čas brez hrane. Materi je povedala svojo zgodbo. Zavedla se je šele kakor uro potem, ko je izgubila svoje tovariše, da ne zna poti nazaj domov, šla je dve uri dalje, opazila neko luč, ki pa je kasneje izginila. Potem je našla kočo in enostavno v njej čakala. Samo vodo je šla pit vsalk dan in 3e zopet vrnila v kočo. V gozdu je zmrzovalo. Deklica je potrpežljivo čakala, ker se je pri skavtih naučila, da je treba kar stati na enem mestu in se zavarovati proti mrazu in vlagi, če se človek izgubi v gozdu. To jo je rešilo. Bila je pa kakih deset milj od tistega prostora ki so ga naznačiii otroci, da so jo pogrešili in kjer so ---,---- ......... Mew lorn. — v mew lorau sto av onomni repu i in nji Charles Mo sec*ai ®te<*'i0 z vo(io- Na P°" c:, aa so jo pugrouu m *j<=i » MSTKiS1bEt. ™n«:4«. pobit »v —« *«*"Sd,‘'tK&TSSt ke! Balkar® Čerkeze, Inguse in pri delu v premogovniku'. Na- m Jernejo sunedm Deklica je kar zdrava. I. ’ ---v-.3c» ifinimrn ■ • I n r— N um, m-- lami z vesela strani, ssetmer -o- «* “J ----------- - * moskovski oblasti. Profesor Lalič tudi dokazuje, da Rudi povsod zahtevajo nasilno rusifikacijo vseh narodov, ki jim vladajo, •o CLOUDY Vremenski prerok pravi: (nič se ne ve brez ciganke) Oblačno in primeroma gorko danes: jutri gorkeje, toda proti večeru jutri bo bolj mrzlo. Tri na dan Oni dan sem gledal na vse tisoče božičnih drevesc, ki jih prodajajo na številnih praznih lotih, na gazolinskih postajah in kje ne in sem poskušal računati, koliko mogočnih smrek bi bilo čez 50 let samo od tistih, ki jih bodo zmetali na mestna smetišča. Bolgari so obesili enega glavnih komunistov, Rostov a. (Kakšna škoda, da niso vseh, kar jih je še). Spoznali so ga krivim izdajstva. Tekom obravnave je trdil, da ni kriv. Šele, ko je uvidel, da ne bo ušel veša-lom, je rekel, da je vse res, česar so ga dolžili. Nace, pa še ti eno povej, ker tn je bosa. • • * Milijonar Veeck, bivši predsednik clev. žogometnega krož-------- ka Indians, je zdaj sprejet v ka- z ženo. toliško cerkev. Sam je to želel. Radi tega ne bo izgubil nobene veljave v Ameriki, razen morda pri nekaterih “naših,” ki So in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 10316 Barrett Ave. Cleveland, Ohio. Na ta naslov naj tudi piše vsak, ki bi se za koga izmed navedenih zanimal. Lepo prosimo vse naše usmiljene ljudi naj ne gredo mimo te rubrike z mrzlim srcem. Vsak, ki bo ta imena bral, naj napravi trden sklep da bo pomagal vsaj enemu. Alojz Turk, roj. 1902 v žig-marice, Sodražica, kmet in drvar, z sinom 20 let. Alojz Turnšek, roj. 1901, kmet in zidar, (govori nemško, angleško). Ivan Tuta, roj. 1903 v Tolminu, mesar. Franc Urbančič, roj. 1890 fr Št. Vidu pri Stični, cestar, kmet. Ernest Uršič, roj. 1919 v Ljubljani, kmet, krojač, z ženo. Stanislav Uršič, roj. 1913 v Ravbija pri Gorici, delavce, z ženo in 13 letnim sinom. Marjan Valentinčič roj. 1926 v Podsabotin, kmet. Jože Verbič, roj. 1912 v Breški vasi pri Št. Jerneju, zidar. France Vesel, roj. 1911 v Globel pri Sodražici, krojač, kmet, ženo. Fridrik Vidmar, roj. 1909 v Mahovniku, Kočevje, zidar, rudar, sobni slikar, kmečki delavec, z ženo in triletno hčerko. An|ton Zupanlfič, roj. 1018 v Jezero, Trebnje, kmet. Ivan Vidmar, roj. 1920 Dol. Oslica, frizer. Danimir Vidmajer, roj. 1899 v Ljubljani, slikar, grafik, z ženo. Franc Virant, roj. 1918 Pri-lesje, Vel. Lašče, žagar, kmet, Iz Italije prihajajo naslednji Slovenci v USA Liga Katoliških Slovenskih * - Amerikancev je prejela obvesti- Je zelo lepa božična predstava. Dnfnwnnl/ lA aivnfo Mama mil lO “Peterčkove poslednje sanje” Ta igra, ki jo je ipriredilo društvo Sv. Jožefa št. 169 KSKJ v nedeljo zveč.er v dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. “narnaprej.” Anton Visočnik, roj. 1920, fotograf, (invalid brez ene roke). Franjo Višnar, roj. 1895 Dovjem pri Mojstrani, postaje-uačelnik, vrtnar, kmet, z ženo. lo, da so v naslednjem trnaspor-tu, ki je sedaj iz Italije na potu v USA, tile Slovenci: ki potujejo v Cleveland, O. in neposredno okolico: Teodor Kranjc, Rudolf in Bronislav Lukež, Dušan in Julijana Ušlakar, Marija Bavec, Ivanka Mihevc, Lojze Zorenč, Alojzij in Ana Čampa. Napovedano je, da pridejo v New York 21. decembra. Za njihovo pot do Clevelanda je oskrbljeno. Sponzorji bodo pravočasno obveščeni, kdaj naj gredo po svoje varovance na kolodvor. Francozi pred poljskim komunističnim sodiščem Varšava, Poljska. — Poljska komunistična vlada obtožuje Francijo, da je hotela organizirati sabotažo v poljskih rudnikih in industriji. Na zatožni klopi so štirje francoski državljani, ki so toženi, da so zbirali podatke o poljskem gospodarskem življenju, prometu in o poljski vojaški moči. Vsi zanikajo vsako krivdo in pravijo, da so saimo pošiljali poročila v okviru svoje uradne dolžonsti kot diplomatski in konzularni uradniki. Velika proslava Stalinovega rojstnega dne Berlin, Nemčija. — Tudi predsednik vzhodno nemške države pod sovjetskim režimom potuje v Moskvo na proslavo Peterček je sirota. Mama mu je umrla in očeta je vojska vzela. Bolan je in ubog v reji pri stari materi. Na sveti večer sanja. Sanja o mamiti, o kralju Matja- Kostova so obesili sanja o maimci, u iuoiju iu»i.ja- Sofija, Bolgarija. — Prej' ---. *— . , žu, kraljičini Alenki, o vojakih šnjega podpredsednika vlade imena dobival bitko za svobodo, .... . . _ . - Tr , I •!! 1__J »n I« WO •< H TYI1 W1 lfa Vi 17- in palčkih in gozdnem možu, o meglici krasotici, o Ježuščku in njegovih angelih. Končno prikliče mamico, da ga odpelje k Ježuščku. Igralci so se potrudili in 'srečno podali svoje vloge. Malega Peterčka so ljudje kar občudovali, da se je svojo dolgo in težko vlogo tako odlično nauči. Ljudstvo je napolnilo dvorano in bilo zelo zadivoljno, da je videlo to novo predstavo. naj bi po pripravah bil najslavnejši dan v povojni zgodovini Rusije. z vesele vodo, ker se niso kopali ali se tudi ne zjutraj umili. Veseli so otroci, ker jih mame manj nadlegujejo z vodo. Nekateri so si privoščili par vrčev piva več, da bi ne pili vode. Brivci v petek niso brili, da bi tudi oni prispevali in glave si ne moreš umiti v brivnici. Tudi vojaki se v petek niso obrili. Kosmata brada se jim je štela v posebno zaslugo. Trajče Rostova so obesili komaj 40 ur potem, ko je bila razglašena smrtna obsodba proti njemu. S posebnim zakonom so odredili, da Rostov in njegovi obsojeni tovariši nimajo nikake pritožbe proti obsodbi. LISTNICA UREDNIŠTVA Zadnje dni 30 nas pridni do pisniki tako založili z raznimi dopisi in članki, da ne vidimo iz njih. Prišlo bo na vrsto po redu, kakor smo prejeli, zato prosimo potrpljenja. Obnova nemške vojske prepovedana Bonn, Nemčija. — Zapadne zavezniške sile so prepovedale obnovitev nemške vojske v kakršnikoli obliki. Prepovedane so tudi organizacije, ki bi uvajale vojaške vežbe mladine sli dajale mladini vojaški pouk. Prepovedano je vse kar bi bilo podobno prejšnjim nacističnim orga- predvideva tudi dosmrtno ječo. Celo V3e veteranske organized je so prepovedane. Jogjakarta, Indonezija. — Za prvega predsednika zvezne republike Indonezije je bil izviljeri Dr. Soekarno, ki je bil že doslej predsednik na Javi in delu Sumatre. Pred letom dni so ga Nizozemci zaprli, ko so uprizorili svojo policijsko akcijo na otokih. Sedaj se mož seli v palačo nizozemskega visokega komisarja. 70 milijonski narod nove države, ki postane neodvisna 26. decembra, je s klicem njegovega Razne drobne norice Is Clevelanda in te okolice Voiiilo iz Floride— Iz Tampa, Florida, pošilja družina Matt Perlin v3em svojim prijateljem iskrena božična voščila. Ob 30-dnevnici— V sredo ob 7 bo darovana v cerkvi Brezmadež. Spočetja maša za pok. Jennie Dodich ob priliki 30dnevnice njene smrti. Obiftk štorklje— Pri družini Mr. in Mrs. Raymond Zupančič, 1197 E. 74. St. se je oglsaila na 15. dec. tetka štorklja in jim prinesla zalo hčerko prvorojenko, Materino dekliško ime je bilo La Verne Calkins iz Huntsburg, O. Mr. in Mrs'. Lawrence Zupančič iz 6628 Schaefer Ave. sta s tem postala že sedmič stari ata in stara mama, pa vselej samo dekletom. Hej, kje so pa fantje? Maša za 30-dnevnico— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi 3v. Križa maša za pok. Victorio Jarm ob priliki 30-dne-vnice njene smrti. Voščilo iz Barbertona— Vesel božič in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem po širnem svetu Peter Golobič iz Barbertona, Ohio. sedaj ga je pa v 15 minutah izvolil za predsednika. Star je 49 let. Nova vlada v Avstraliji Canberra, Avstralia. — Avstralski novi mini3terski predsednik Menzie je sestavil vlado iz 14 zastopnikov liberalne stranke in 5 zastopnikov kmetske stranke. Podpredsednik vlade in finančni minister je šef kmetske stranke William Fadden, zunanji minister je liberalec Percy C. Spender. Listi označujejo novo vlado kot močno in konservativno. Tajništvo SND na St. Clair zvečer v spodnji dvorani ! K zahvali— K zahvali za pok. Antonom Eisenhardt se dodatno naznanja, da se želi družina zahvaliti za darovane sv. maše Mrs. Agnes Kompare ter Mr. in Mrs. Anton Mroski iz Vermilliin, O. Molitev nocoj— Nocoj bodo molili rožni venec ob 7:30 pri Mrs. Pikš na 1176 E. 71. St. Božičnica drevesa— Lepa božična drevesa kupite po zmerni ceni na 7023 St. Clair Ave., nasproti 71. ceste. Lou Schuster in Jimmy Meglich vam ga na željo pripeljeta tudi na dom. Nov odbor— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. je izvolilo za leto I960 sledeči odbor: pred.sedtnik Jože Grdina, podpr. Ivana Zalar, tajnica .Theresa Lach, 13110 Crosšburn Ave., blagajničarka Mary T. Hosta, zapisnikarica Josephine Weiss, nadzorniki Frank J. Lach ml., + “Kadar miš ve, da je ma- Josephine Weiss in Anna Pal-čejc pred luknjo, ne bo prišla čič. Zastopnika za J. N. Dom Poizvedovalni kolifek Kdor kaj ve ali je še živ in kje živi John Renčelj, ki je stanoval celih 23 let na 1401 Vine Ave. S. W. Canton, Ohio, naj bo tako dober, da to sporoči našemu uredništvu. ven. V takem slučaju je treba storiti nekaj, da se miška otrese svoje bojazni in nezaupanja. Maček mora proč od luknje!” Partijski glavar Koren v romanu “Jutro brez sonca.” Razne najnovejše svetovne vesti SOFIJA, BOLGARIJA. — Volitve na Bolgarskem niso prinesle nikakega presenečenja. Kakor so komunisti napovedavali, tako se je zgodilo. Vladna komunistična fronta je dobila skoro 100% vseh glasov. Tako je “volil” tudi Hitler. Tudi Hitler je na-povedaval take volilne izide. Mussolini je bil pa nekoliko boljši. • • • HAMBURG, NEMČIJA. — Nacistični feldmaršal von Mann-bno prejšnjim nacističnim orga- stein je bil pred zavezniškim vojnim sodiščem obsojen na 18 let nizacijam. Kdor bo član kakih ječe, ker je zagrešil 18 vojnih zločinov. Sodišče ga je sicer opro-prepovedanih organizacij, bo stilo, da bi bil sam odredil masovno pobijanje judov, ugotovilo pa Frank J. Lach ml. in Ivana Zalar, zastavonoša Frank Lach st. Zdravnika dr. Jos. L. Modic in dr. Frank J. Kern. Društvo je kakor že večkrat prej tudi sedaj prispevalo za Katoliško ligo. ootuie v Moskvo na proslavo nrepoveaanm organizacij, ^ — ----------- —- — f " , ... , Stalinovega rojstnega dne, ki kaznovan po posebni postavi, ki je, da je von Mannstem kot komandant na Krimu odredil, da so ® ^ ... . « * .v j_____r__ u;ii wiiolri vniaVi stroliiim hroa ohfirvdhu dn. SO mor&li Rusi delftti JC, ............... —------------------ bili ruski vojaki streljani brez obsodbe, da so morali Rusi delati med vojno ko prisilni delavci, da so bili neki ruski politični komisarji streljani in da je odredil streljanje talcev med vojno. SLOVENSKI IZGNANCI 80 81 REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! Če ste v zadregi za božično dtrLL svojcu ali prijatelju, pomnite, da je lepa knjiga darilo trajne vrednosti. Roman JUTRO BREZ SONCA reži Vaš problem. Knjiga ni k izredno zanimiva, temveč tudi po zunanjosti kot ustvarjena za takšno darilo. Kupite jo lahko v našem uradu. Ameriška Domovina 1 \1 I ||»C“/lU-»IOU (JAMB DEBCVCC. editor) 1111 Si CUlr Aw. ^ ^ CjweMml l Ohio DECEMBER SUN MON TXJt WED THU FHI EAT I 2 3 4 5 6 7 8 9 lo ii i2 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 262728293031 njouCninj- Za Zed. države »8.60 na leto; za pol leta »6.00; m četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh sa dežele izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »6.00, za S mesece »3.50. SUBSCRIPTION RATBS United States »8.60 per year; »6.00 tat 6 months; »8.00 far 8 months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. »6 for 6 months, $3.60 for 3 months. Entered as second-class matter January 8th 1808, at the Peat Office at Cleveland. Ohio, under the ASt of March 3rd 181».______________________________ No. ŽJ48 Tues., Dec. 20,1949 Titove “zasluge” Pero pove, da je bil glavni Titov zvezni oficir z Nemci sedanji “tudi-general” Leko Ran^ovic. Pero pove, da je Kardelj imel poseben sporazum s fašisti in Nemci — nacisti v Sloveniji. Zaradi teh sporazumov se je Tito vselej “rešil” kadarkoli je bil njegov glavni stan napaden. Vselej je obležalo mrtvih nešteto navdušenih partizanov, le Tita nikdar Nemci niso zajeli. Pero pove, da je bila igra tako dogovorjena. Pero pravi dobesedno, da je Tito tako izdajalsko vodil celo akcijo proti Nemcem, da sploh nikoli niso mogli razviti nikake resne borbe, kaj šele, da bj podvzeli kako akcijo za osvoboditev Jugoslavije. To so več ali manj stvari ki smo jih z raznih strani že slišali. So stvari, ki so bile že ponovno dokazane. So stvari, ki so jih opazovalci že med vojsko ugotavljali in ponavljali, pa jim nihče ni verjel, ker je bilo takrat na ukaz Moskve treba napraviti Tita za junaka. Sedaj tudi na tisti strani prodira resnica. Upajmo, da tudi amerikanski časnikarji sedaj vidijo tudi še kaj drugega v Titovini kot le to kar potem zapišejo v naših časopisih. Če bi videli in opazili le to kar zapišejo, bi to bilo preslabo izpričevalo zanje. Upamo, da bodo tudi oni ob svojem času povedali kaj o zločinih, ki jih počenja Tito sedaj, ko se poteguje za naše dolarje. Upamo, da resnico vedo tudi vsi naši diplomati in državniki. Kajti gorje če ne. Če bi je ne vedeli in uvaževali, je Jugoslavija le Lončarjeva njiva, z Judeževimi srebrnki plačana in za pokopališče zločincev namenjena. J M moralne strune kakor farizej, čeprav B. drugače *oro gotovo ne bi niti z očesom trenil pri či-tanju najbolj spolzkega ’francoskega’ romana. Ampak katoličani nismo tako neumni, da bi šli na tako prozorne limanice. Katoličan." • • • Poleg navedenih je padlo na Boštjančičev račun še nekaj tako krepkih, da si jih ne upam ponoviti v tisku, ker se bojim, da bi se vtgai papir. Rezultat je torej prav zado- za 'pogoste obiske v bolezni. Išči v industrijo. To pa ni ta-Hvala društvu Mir št. 10 ko lahko. Le malokateremu se volj iv. 1 UU-M-Aj Komunistično glasilo “Iseljenička Riječ”, ki se je tudi postavilo v protititovske vrste, objavlja kaj vse je Tito “na-cijonaliziral” v Jugoslaviji za svoje osebno blagorodje. Kar zanimivo je brati te ugotovitve. Za Titovo gospodinjstvo so jugoslovanske oblasti kon-fiscirale veliko kmetijo pri Batajnici pri Beogradu. Posestvo je bilo poprej last pekega Nemca, ki je izginil. Na posestvu so med vojno redili po 2000 prešičev. Tudi sedaj, ko je posestvo konfiscirano, delajo na njem Nemci, ki so na prisilnem delu, da uprava skoro nič ne stane. Za Titove kleti so konfiscirali velik vinograd v Čorta-novcib-v Vojvodini, ki je bil lastnina prejšnjega kraljevskega namestnika Stankoviča. Tega moža je seveda komunistična sodnija obsodila in mu zaplenila vse premoženje. Ali Tito je uporabljal vinograd že poprej, ko sodba še ni bila izrečena in je bil Stankovič samo v preiskovalnem zaporu. Za Titove weekend partije je konfiscirano veliko posestvo v Vršcu. Tito uporablja tudi bivše kraljevo posestvo pri Smederevu. Za Tita se upravlja in mu je na razpolago bivše kraljevo lovišče v Kamniški Bistrici v Sloveniji, lovišče Snežnik pri Postojni, lovišče Sv. Ana nad Tržičem, ki so ga konfiscirali bivšemu baronu Bornu, lovišče Polaj med Bačko Pa-lanko in Obrenovcem, lovišče in dvorec na Belju v Bački. Za Titovo stanovanje služijo naslednja konfiscirana poslopja: Beli Dvor na Bledu, vila na Bledu, ki je bila last pokojnega kralja Aleksandra, vila v Somboru, grad Brdo pri Kranju, ki je bil zasebna last princa Pavla, vila na otoku Lapad, vila v Kraljeviči, vila Istranka v Opatiji, ki so jo v ta namen vzeli nekemu madžarskem industrijalcu, vila na Tuškanjcu v Zagrebu, vila v Rumunjski ulici v Beogradu, bivše letno kraljevo bivališče Miločer pri Dubrovniku, bivše kraljevo posestvo Han Pijesak, bivše kraljevo letno biva-Išče v Budvi, razkošna vila na brijonskih otokih, bivši kraljevi dvor in bivši Beli dvor kneza Pavla v Beogradu. V vseh teh posestvih, vilah in dvorih je bil seveda kon-fisciran tudi ves inventar in vse pohištvo. Ker pohištvo ni bilo dovolj luksuzno za proletarskega maršala, so morali iz državnih sredstev nabaviti novo pohištvo, ki so ga največ nakradli po celi državi. Na državne stroške so se izvršile dragocene preureditve teh poslopij in iz državnih sredstev se krije vsa uprava, ki ni majhna, ker poleg vsega ogromnega upravnega osebja vsa poslopja neprestano čuvajo močne čete najzaupnejšega vojaštva, da se jugoslovanski diktator more pojaviti kadar hoče v vsakem teh svojih skrivališč, ker se vedno boji zalezovanja in zasledovanja svojh sovražnikov. On namreč dobro ve kolika je njegova priljubljenost med ljudmi. Kadar nastane v družini prepir prihajajo posebne zanimivosti na dan. To je prav v veliki meri res sedaj, ko se prepirajo “tovariši.” Moskovski in belgrajski radijo se trudita, da bi nametala čim več blata na posamezne komunistične poglavarje. Človek ne ve kaj je resnica in koliko je laži. Ali gornje vesti o Titovem luksuznem življenju so resnične. Samo poprej, ko so o tem govorili samo ubogi jugosloven-ski državljani in titovi “reakcijonarni” nasprotniki v svobodnem svetu, nihče med “proletarci” ni hotel verjeti. Sedaj menda, ko Moskva pove še več kot je kdaj kak reakci-jonarec povedal, svetovna komunistična skupnost sprejema te vesti kot dogotovljeno resnico. Pod solncem tovariškega prepira zraste tudi marsi-kaka politična resnica. Tako ponavlja llija Ehrenburg že znano dejstvo, da je Tito v svojih prvih mesecih po vojni pobil 574,000 političnih nasprotnikov do prvih volitev v ti-toslaviji. Mija pove, da je sam prepotoval Jugoslavijo, da je bil povsod med tovariši lepo sprejet in kot zaupen človek dobil prve in najzanesljivejše informacije. Tale bo menda resnična. Kajti prvič jo je llija zapisal takrat, ko je Tita še slavil kot najboljšega in najbolj neustrašenega pravovernega komunističnega revolucijonarja in istotako piše llija sedaj, ko Tita napada, da je zašel na stranska pota. Bivši Titov general — lajtnant Pero Popivoda je sedaj v Moskvi. Od tam pošilja Titu pozdrave vsak dan preko moskovske radijske postaje. Ta mož, ki je bil med revolucijo ves čas s Titom in torej že mora vedeti kaj in kako je takrat bilo, pravi, da Titova vojska ni bila nikoli nič vredna. Ta general pravi, da Tito ni niti v najmanjši meri osvobodil Jugoslavije, da je osvobojenje Jugoslavije izključno zasluga in zadeva rdeče sovjetske vojske. Pero pove, da Titova vojska ni mogla in ni smela nikoli izvojevati nobene zrna-,, ge nad Nemci, kajti Tito je imel ves čas revolucije sporazum z nacisti. BESEDA IZ NARODA ! imumnumuH runu *i itn t**t«*i 11 n i f i ****** Opazke in pripombe Cleveland, O. — Kdor hrepeni po blatu, ga povsod najde! Tega pregovora sem se nehote spomnil, ko sem strmel nad farizejstvom, tercijalskim ogorčenjem in falotskim podtikanjem nečistih namenov, ki strme iz Boštjančičeve “ocene” romana “Jutro brez sonca,” ki je zagledala luč dneva v E. z dne 8. decembra. V svojem življenju sem videl nešteto književnih ocen, ampak tako neumno - hudobne in tako smešne in nepoštene obenem se pa res ne spominjam v-našem tisku! Iz dveh, čisto človeških in niti najmanj pohotnih lju-bavnih pfizorov, v katerih bi tak zločin zasluži tako kruto kazen! (Pa Milan jo je še dobro izvozil; jaz sem se bala, da mu bodo dali štrik, kakor marsikomu drugemu!). V ‘gnilih demokracijah’ se kaj takega še za prestopek ne smatra! Nasprotno — pri nas je to pravica! Tudi to sem potuhtala, da je zadrfje poglavje neusmiljena satira na ‘ljudska sodišča’ in da je bil pisateljev namen pokazati, da pri teh ‘sodnijah’ nimajo sodniki nobene besede, temveč je prosekutor kot zastopnik ‘partije’ tisti, ki zaslišuje, sklepa o obtoženčevi krivdi in narekuje obsodbo. Mislila sem, da je vse to dovolj jasno povedano, da bi moralo razumeti vsako tele. Pa vidim, da sem se pri uredniku zarjavele device E. .....’ -------. ureaniKu zarjavele aevice r, -*K- °*"”4. Zadnjič sem zapisal, vzemi človeku Boga, pa človek sam sebe postavi v oltar. Poglejte komuniste! V Sovjetiji so postavili vero pod kap, izbrisali Boga iz svojih knjig, potem pa spremenili Lenina v — svetnika, njegov grob na Rdečem trgu pa v božjepotno svetišče. — Isto so storili zdaj s truplom umrlega bolgarskega diktatorja Dimitrova, ki so ga tudi balzamirali ter položili v krsto s steklenim pokrovom, ki jo bodo postavili v mavzolej, kamor se mu bodo hodili klanjat komunistični romarji. . . Tako nelogičen je komunizem! “Vera je opij!” vpije, potem pa naganja množice, da romajo k malikom, ki jih je sam postavil. Najnovejša taka božja pot je grobnica Jurija Dimitrova v Sofiji na Bolgarskem. Dol z Bogom! Gor z bogovi! “Vera je opij!” SDZ, uradnikom in članom za poslane cvetlice v bolnišnico. Nadalje se iskreno zahvalim vsem, ki so nam bili v pomoč, ko je prišel kritičen čas — smrt. Iskrena zahvala vsem prijateljem, ki ste ga prišli po-kporit, ko je ležal na mrtvaškem odru. Iskrena hvala vsem, ki ste poklonili vence ter mu talko izkazali zadnjo čast. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mirni ipokoj duše ranj-kega. Iskrena hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba s svojimi avtomobili in tako dali priliko še mnogim drugim, da je bila udeležba tako velika. Za vse, kar ste storili zanj v bolezni in ob smrti, sem vam iz srca hvaležna, Jospehinq Gliha, soproga, Louis Jr., sin in družina. Na decembrski seji društva France Prešeren, št. 17 SDZ je padlo nekaj pikrih na račun Čitalnice SND, češ, da “ni narodna in nepristranska kulturna ustanova, za kakršno se o-glaša, temveč prav politično pristranska organizacija.” Kritika je bila podkrepljena z ugotovitvijo, da na primer čitalnica odklanja Molkovo “Svobodno srce, ustvari ta človek pohujšanje prve vrste in proglasi roman za pomografično delo, ki bi ne smelo priti v roke mladini pod 18. letom! Sodeč po njegovi nesveti jezi in hinavskem ogorčenju, se v književnosti ne bi smel zaključiti noben ljubezenski prizor s poljubom, ne da bi sledile (vsaj v čitateljevi domišljiji) ostudne spolne orgije in pregrešno brozganje po blatu najnižjih človeških strasti! “Morda*mož sodi sain po sebi,” je menil sosed Miha, ki pozna svet in ljudi, čeprav ni hodil ne v črne niti v rdeče šo-ie. “Kar na prešiče se spomni, Peter. Stiskanje po blatu jim je v slast, zato ga vedno iščejo.” Kar je skoro pomilovanja vredno, je pa to, da vzlic temu, da je porabil skoro celo stran prostora, ni niti pogodil jedra romana, dasi je kot na dlani. Ko pa je imel oči samo za “pohujšanje.” Pa kaj — če ga veseli, tako se slačiti pred vsemi, pa naj se. Dober tek! Založba in prodajalci romana “Jutro brez sonca” pa mu dolgujejo zahvalo, ker je s svojim moronskim napadom vzbudil zanimanje zanj tudi pri svojih čitateljih, ki bi te sicer ne zmenili zanj.. Po pošti in telefonu so prišle naslednje opazke: “Jaz sem s kmetov in visokih šol nisem nikdar od znotraj videla, pa sem vseeno pogrunta-la, za kaj gre v romanu ‘Jutro brez sonca.’ Čisto jasno je, da ni važno, da so Milan in njegovi sodrugi sklenili ‘zaroto’ proti komunistični vladi in kako so to izvršili, temveč je važno to, da se v današnji Jugoslaviji smatra za zločin, če nekdo napiše nedolžen politični proglas in razširja na skrivaj takšen ča- “Roman šeni prebral do zadnje besedice. Čeprav se ne strinjam z njegovo filozofijo in satiro, moram reči, da nisem našel v njem nič pohujšljivega ali umazanega. Kazno je, da se je moralo uredniku Boštjančiču blesti. — L. B„ E. 75 st.” “Boštjančič se ‘pohujšuje in oči zavija kakor debeloglavi hišni maček pod dimnikom polnim klobas, ki ne more do njih. Jaz nimam najmanjšega strahu, da bi tisti prizori, ki ga tako neznansko razburjaj'o, po-hujšali našo sedemnajstletno Roziko in bi te knjige prav za gvišen ne skrivala pred njo, če bi jo le hotela brati, Kaj pa je tako hudga in pregrešnega, če se zaljubljeni ljudje poljubu jejo in če se jim pri tem malo v glavi vrti? — Mrs. M.” “Jaz bi rad vedel, v kateri 'beznici’ je dobil Ivan B. inspiracijo za tisto dolgo klobaso o romanu Jutro brez sonca. Z žo-vom K. sva na delu v šapi ugotovila, da se je moral večkrat oddahniti in da je morala biti pijača vsaj 86% proof. — A. Steel Wire.” “B. mora biti zelo neizkušen, če še ne ve, da zadostuje čisto navaden poljub, da postane zaljubljena kri vroča in da vzame vsaj nekaj minut tudi po najbolj nedolžnem poljubu, da se razgreta kri pomiri! Za umazane je vse umazano. — Tončka.” “Prav vam je! Zakaj pa "pošiljate čuvstveno nedozorelim ijudem romane, v katerih se zaljubljenci — strah in groza! — c«Io poljubujejol — Joe S.” “če je B. tako v skrbeh za moralno zdravje svojih bravcev, zakaj ni tedaj citiral iz romana, kaj pravita Milanov tovariš Tomaž Samec in njegova mati o veri in o Bogu? Ah, ti progresivni pobeljeni grobovi! — Pri-jatej odkritosti.” Besedo,” dočim razpošilja društvom titovske partizanske pesmarice, 'katere ji je preskrbel najnovejši titovski kulturni priganjač Zvonko A. Novak. Društvo je sklenilo, zaenkrat ostati včlanjeno pri čitalnici, s pridržkom, da prihodnjič ne bo obnovilo članarine, ako ne postane čitalnica v resnici nepristranska narodna ustanova. Slovenci v Franciji Če ne štejemo samo moških, ampak tudi žene in otroke, je v Franciji še ,10 do 12 tisoč Slovencev. Tri četrtine jih je zaposlenih v rudnikih in tovarnah, ena tretjna jih dela pri kmetih in v golzdovih. Pred in tudi med vojno nas je bilo več, v zadnjih letih se je pa marsikdo vrnil v domovino. Pot je bila brezplačna ravno tako tudi prevoz hišne oprave, hrepenenje po rojstnem kraju veliko, vrhu tega ipa še močna propaganda. Tako se je naše število skrčilo. Odšli so; danes bi se radi vrnili nazaj, pa ni mogoče. Je pač resničen pregovor, ki'pravi, da je boljši vrabec v roki kakor golob na strehi. Zaslužek je različen. Rudarji imajo najtežje delo, njih življenje je v vedni nevarnosti; so pa razmeroma najbolje plačani. Najslabše zaslužijo delavci na kmetijah, zato vse ti- posreči, da dobi dovoljenje za iapremembo poklica. Kulturno smo Slovenci na precej visoki stopnji. Povsod, kjer biva večje število naših, so pevska, godbena in dramat-ska društva. Tudi knjižnice i-mamo in časopise vseh vrst. Ameriško Domovino, Ave Marijo in Svobodno Slovenijo čitamo z zanimanjem in velikim veseljem. V verskem oziru je nekoliko bolje kot je bilo prva leta po vojni. Začeli smo uvidevati, da res zastonj zida hišo, kdor jo zida brez božjega blagoslova. Manjka nam pa slovenskih duhovnikov. Trije so med nami: Monseigneur Župančič v Lie-vin-u (Pas de Calais)), preč. gospod Grims v Merlebachu (Lorraine) in preč. gospod Čretnik v Parizu. Delajo in pomagajo kar jim je mogoče, a vsega ne zmorejo. Tako sem vam v krltkem nekoliko opisal naše razmere; o priliki se bom še kaj oglasil. Lepo pozdravljamo vse naše rojake v Severni, in Južni A-meriki ter vas zahvaljujemo za pomoč, ki jo izkalzujete nam in Slovencem v domovini. Jankovič J. Odmevi iz Titovine ali gorke iz “raja” __ Mnd WATCHES Naj se nihče ne vara in sodi po njihovem današnjem pisanju, da so se sopotniški kapitani pri SNP in Sansu spreobrnili in obrnili hrbet Stalinovi vesoljni komunistični cerkvi. Samo kujajo se, ker je poglavar komunistične cerkve tako trdo stopil na prste njihovemu miljencu, hostarskemu maršalu Titiču. Samo to jih jezi. Drugače pa nimajo ne pri Prosveti ali Proletarcu niti pri šentkler-ski E. nobene ostre besede za komunistične strahovlade od Kitajske pa do Albanije. In njihova najbolj goreča želja je, da bi batjuška Stalin čim prej spet odprl duri in srce izgubljenemu sinu Titu, da bi potem lahko spet oba povzdigovali do neba. Je treba poznati to tovarišijo! • * • Uvodnike, kakršen je bil oni o volitvah v Avstraliji in Novi Zelandiji v A.D. od 15. dec., je treba pozdraviti. Bil je vseskozi stvaren, pregleden, trezen in pošten; tako. da bi mu tudi noben razsoden socialist ne mogel oporekati. Taki uvodniki so listu in uredniku v čast. Peter Kopriva, •o V Titovino je prispela inozemska komisija proučevat gospodarsko stanje med prebivalstvom na deželi. Ustavila se je na določenem mestu, kamor so prišli seljaki v opankah, vsi raztrgani in beda se jim je razodevala na obrazu. Tito je razlagal inozemcem, da so to ljudje, ki “prostovoljno” stradajo; vse, kar imajo, oddajo “prostovoljno” državi, “prostovoljno” garajo od zore do mraka in se dajo tudi "prostovoljno” zapreti v ječo, kadar se pregrešijo. — Tedaj se je na pozorišču pojavil možak z velikim trebuhom in rejenim obrazom; bil je lepo obut in čedno oblečen, iprav kakor pripadniki tuje države. Inozemci so o-pazili razliko ter si pričeli namigovati. “No, kdo si pa ti?” ga je vprašal naposled član komisije. — “Seljak, Mo pa drugi,” je debel uhar skoro drr zno odgovoril. “Zapisan sem v komunistično partijo.” — “A-ha!” Inozemcem se je pričelo svitati. “Tedaj so ti seljaki — ljudje nižje vrste?”—“Seveda,” je naglasil, “to so naši pripravniki za sužnje.” most honored name in watchmaking. Priči include federal Tar Zahvala Cleveland, O. — Tem potom se želim javno zahvaliti vsem sosedom in prijateljem, ki ste mojega pokojnega soproga, Louis Gliha, tako pogosto ob- ---------- iskovali v času njegove dolge “Zarjavela devica bi očividno boiozni v bolnišnici in doma. . A i . ... ... IttUOUja > *HA. —J -- .J-Ajv. ' ‘WW VV..AV...W y llilOAZiVi UVHA— ,-opLs kakršen je na primer Mol- rada nahujskala katoličane pro- 'Hvala vsem društvenim bratom, kov list Svobodna beseda; in da ti pisatelju. Zato brenka na j, katerih društvom je spadal, FRANK ČERNE JEWELRY CO. 6412 St. dair Ave. GREEN EAGLE STAMPS Open every night till 9:00 P.M. AU1NOMUO AGINCV WATCHES ft VERJAMETE AL PA NE “Kdo je vaš družinski zdravnik?” vpraša fant svojega prijatelja na poti iz šole. “Veš, tega ti pa ne vem povedati,” mu odgovori ta. “Kako ne? Ali ne veš njegovega imena?” “Da, dr. Petelin je ‘bil nekoč naš družinski zdravnik, ampak dandanes hodi pa mati k specialistu za oči, oče k specialistu za želodec, moja sestra hodi k specialistu za grlo, brat hodi k specialistu za pljuča, mene pa zdravi kiropraktor.” A' “Glej, glej, če ni to Jože Fr-žmaga!” vzklikne zdravnik dr. Bimbo, ko uzre svojega nekdanjega bolnika. “Prav veseli me, da vas zopet vidim. Kako se pa kaj počutite? Ste zdravi?” “Počakajte, gospod doktor, povejte mi najprej, če boste kaj računali, ako vam odgovorim na vaše vprašanje?” bi rad vedel Jože. ] KANADSKA Ameriška Domovi ima AIVIERICAIII-HOIVIF AMCRICAN IN ŠPIRIT FORCK3N IN UNOUAM ONLY SIOVINIAN Za hip smo ill pogledal Si v Kanado (Nadaljevanje) “Zdaj pa na Fern!” je komandirala Dolenčeva Anica, ko smo se vsedli po dobri večerji v avto in sem jalz razlagal cenjeni skupščini: zdaj pa kamor hočete, samo domov ne! par sta dobila, da vodita gospod darstvo in vzela na stanovanje in hrano kakih 14 fantov. Fantje so veseli, da so skupaj in da imajo kolikor mogoče domačo hrano, ženska je zadovoljna, ker nekaj zasluži s kuhanjem in pranjem, njen mož tudi, ker pomaga in gospodarja, ki sta kupila hišo, sta zadovoljna, ker dobita ti, če sodimo po medklicih," pove svoje prijazno mnenje še bolj prijazna Kanadčanka. “Kaj se ne bo!” priznam, “saj- je napasena in napojena do sa- ------Mš "božje blagodejnosti. Vrhu tega Še nahajam v zelo prijetni družbi in zraven še v kanadski deželi, kjer so ljudje od sile prijazni in postrežljivi. Sem slišal, da ste ukazali: na Fern! Kaj pa fakih mater, ki go imele bordar-|^ je. Da ne vem, nisem smel izdati, ker bi trpela moja šarža kot urednik, ki mora vse vedeti, to se pravi; ljudje pričakujejo to od njih. Ako urednik ne ve natančno, kaj bi rekel, se izmaže v negotovem stavku, kakor se je perica iz Bizovika, ki je prala samcu v Ljubljani, katerega bi bila rada vzela. Ko jo je vprašal nekoč za račun, je malo pomislila in nazadnje pomenjlivo rekla: “če bo kaj, ne bo nič! če ne bo pa nič, bo pa petnajst grošev!” Nekako na tak način sem prijazni Borovničanki pojasnil: “Tisti, ki' so prvi prišli do postelj, so polegli, drugi so šli pa najbrže v salune in tam čakali, da se je doma prevedrilo. Seveda, lahko je pa tudi mogoče, da so šli v salune vsi skupaj in so si postelje za nekaj ur oddahnile. Veste res pa je, da so naše slovenske gospodinje prvih naseljencev zelo veliko trpele. Na- Prošnja iz Italije Quebec, Canada. — Vljudno prosim cenjeno uredništvo, če ot.jBuvov .v..™ bi bilo mogoče priobčiti v naš vadno so imele same kopico;priijubljeni list Ameriško Do-Otrok, zraven pa še ducat ali kaj movino prošnjo č. g. Dobrška, i__j___________________i. l._ . . v *• “Menišija se zadovoljno poču- 'z najemnino obresti in na kapi- tal za svoj denar, vrhu tega imata pa še zavest, da sta pomagala slovenskim fantom, da ne letajo okrog in iščejo draga stanovanja in hrano, ki je niso vajeni. Pohvalil sem sistem in povedal, da so naši prvi naseljenci v Zed. državah delali prav na ta način. Oženjeni so vzeli na stanovanje in hrano fante ali “bordarje” in nekaj zaslužili s je to, ali je morda kakšna vzpe- tem. Bil je tak drenj za stano-tina, kakor je ljubljanski grad, vanja, da so bile postelje oku-Golovec, šmarna gora, sv. Kata- pirane ponoči in podnevi. Po-rina, sv. Jošt, ali kaj podobne-' dnevi so na njih spali tisti, ki ga?” bi rad pojasnila od gdč. so delali ponoči, ponoči so pa Anice, ko se avto udobno zible spali oni, ki so delali podnevi.” po lepo razsvetljeni ulici mesta1 Anica menda ni povsem ver-Toronta. 'jela moji razlagi, ker ni nikoli “Kakšna vzpetina je Fern,” prav vedela, če mislim zares ali mi oponaša Anica. “To je ulica za špas. Sva bila šele prvič sku-s tem imenom, kjer se je naseli- paj in se me lo precej naših slovenskih fan- rajtam. Hotela je vedeti. tov. Tam se zdaj največ zbira- “Kako je bilo pa v soboto m ^ ^ ^ g. izbra_ mo Slovenci in zato vselej slišis, nedeljo, ko so bili oboji doma. ^ ^ svojo drug0 domo_ \i kadar vprašaš: kam pa? — na Nekoliko sen\tJl1 v za vino» je zamišljeno povedala *' Fern! ■ • rr;e:-TT tdL šTp ^ Anica, Rekel sem ji, da je>ko Potem nam je Anica pojasni- kajti tisto se je K°d‘'° 8e najboljše in da imajo v Kanadi la da sta se dva fanta opogu- mojim prihodom v Ameriko m n ^ tepo priliko mila, preštela svoje prihranke, sem samo slišal od naših sloven- J, bodočnosti, ker Slovencem m Slovenkam v Kanadi sporočamo, da lahko naroča novi roman, ki je pravkar izšel izpod peresa Ivana Jontssa — “JUTRO BREZ SONCA” — pri gdč. Anici Dolenčevi, Ontario Hospital, New Toronto, Ont. I stota ko opozarjamo, da ima še nekaj izvodov Jeremija Kalinovih »ČRNIH MAS” na zalogi. Naj ne bo Slovenca in Slovenke, ki ne bi imela teh dveh resnično lepih knjig. dite prepričani, da vo Vaša živ-Ijenska pot vesela, posuta s cvetjem božje milosti, ki Vas bo spremljala v našo pravo domovino.” Rev. Ivan Dobriek. uum v Zgoraj navedeno prošnjo sem slovenskega srca. prejela iz Italije, od č. g. Dobr- J e Dopisi in drugo bordarjev. Pa še takrat, ko ni bilo elektrike po hišah, niti plina v kuhinjah, da so morale kuriti z drvmi.” “Ali jim možje niso nič pomagali?” je jezikala poredna Anica, kakor je bilo pričakovati od ženskega spola. “Seveda so, pa mislim, da vsi ne!” tolmačim, kakor sem slišal. ‘ Nekateri so pomagali in opravili vsaj pol dela okrog doma, ki me prosi za pomoč našim sobratom v italijanskih taboriščih. Prošnja je sledeča: uaruom au pnopcvi, “Nujna zadeva me vleče k pi- ^ po svoji Koii. sanju, da Vam izrazim svojo ................ prošnjo. Taborišče v Graglias-co je IRO zaprla in sedzj se ba-vim z begunci v južni Italiji. Pri ' in VOtSJ 7 * “'-““i'« o ssseusmsss da se jih Bog usmili. Delali so, naši pionirji, delali, molili in šparali. Prva skrb vsake družine je bila, da si je kupila hišico, če je bilo le zdravje in zadovoljnost, pa si je vsaka slovenska družina prej ali slej kupila svojo hišo. Ako greste danes po Clevelandu, boste že po hišah poznali, katere so slovenske. Vse v trdnem stanju, lepo barvane in če je le ped zemlje, je tam tudi vrtiček. Druge narod- ozdraveli in emigrirali. Poleg vsega pa je še zdravniška oskrba zelo površna, hrana slaba in pomankljiva ter slabo pripravljena. Božič se bliža, rad bi za ta praznik ljubezni preskrbel tem revežem vsaj malo priboljška, da bi za par trenutkov pozabili na svojo bol in gorje. “Obrnem se zatq.v tem oziru na Vas, ker Vas poznam in vem, da ste dobrosrčna ter usmiljena in zato boste gotovo z veseljem nosti zelo obrajtajo naše ljudi, priskočila na pomoč najbednej- Ia šele prvič sku- ^ gQ y lošnem pridni jn pri_ se m privadila, „ jazni. “No, nekako tako bomo po- Vsem naročnikom in čitateljem, kakor tudi vsem sotrudnikom Ameriške Domovine in končno vsem rojakom, ki so razkropljeni širom Kanade, Amerike, Argentine, Avstrije, Nemčije, Italije, Avstralije in Anglije, želim blagoslovljene božične praznike z željo, da božje Dete razlije svoj sveto-nočni blagoslov na vse in jim podeli Mir, tisti mir, ki ga svet ne more dati Z iskreno zahvalo vsem dosedanjim naročnikom in sodelavcem, združim odkritosrčno željo, naj bi božična blagovest prešinila vsa srca in jih napolnila z božjim mirom tudi v novem letu 1950. zadovoljne bodočnosti, ker Kanada je šele v povojih, dočim so Zed. države že natrpane in vsega site! Povedala mi je, da se delo zares še precej lahko dobi, posebno tukaj v Torontu. Tisti, ki so podpisali pogodbo za 9 ali več mesecev na farmah, ali pri železnici ali v gozdovih, zdaj prihajajo v Toronto in vsak dobi delo. Naše ljudi imajo radi, ker so dobri delavci. “Poglejte, tamle v tisto ulico bomo zavili, to je Fern,” je rekla Anica našemi; vomiku, naj zavije v stransko ulico. Kako so nas tam sprejeli, pa prihodnjič. —Afriška plemena govorijo do 700 različnih jezikov. v molitvah spomin j ali vseh dragih tam trpečih — predvsem bomo prosili Njega, da bi zvezda sreče kot nekdaj v Betlehemu že skoraj v dragi domovini zasijala ... Pridi zvezda naša, pridi Zlata zvezda srečnih dni! Vsem Slovencem in Slovenkam izven naše drage domovine, predvsem našemu prevzvi-šnemu dr. Gregoriju Rožmanu, dr. Miha Kreku, g. uredniku itd. vsem raztresenim širom sveta do najbolj pozabljenega, želimo -Uovoljne božične praznike ter blagoslova in sreč. polno novo leto! Novorojeni nam vsem daj izpolnitev vseh ška, katerega mislim, da večina izmed nas pozna iz begunskega življenja v Avstriji ter pozneje v Turinu in Grugliasco, ko je mnogim, premnogim izmed nas podelil božji blagoslov pred odhodom v našo sedanjo domovino. Prosim rojake in rojakinje, naj ne prezrejo te prošnje, temveč pomagajo našim trpečim bratom in sestram bolehnim, kateri prosijo pomoči in usmiljenja od nas. Vsak naj dobro premisli na preteklost, na taboriščne “dobrote,” katere smo vsi pokusili, eni več drugi manj, vendar pa vem, da so in še trpijo begunci v Italiji bolj kot pa v Nemčiji in Avstriji, ker tam ni druge oskrbe ali organizacije kot IRO. Zato ponovno prosim vse naše rojake širom Kanade naj uslišijo klic trpečih ter jim pomagajo s kakšnim majhnim darilom ali prispevkom, namreč za može in sinove, da bi jim Bog podelil zmago nad brez-božniki. Med tem, ku so bili ljudje skriti po kleteh, pa so partizani ropali in požigali. — Pri Hribarjevih so odvedli vso živino, vsa živila in hlev pa zažgali. Ko so šli mimo kletnega okna, jim je na uho udarila glasna molitev rožnega venca. — Vdrli so v klet. Gospodarja so na mestu ustrelili, osemnajstletno hčer Anico pa so hoteli odgnati s seboj. Upirala se jim je, vendar ni nič pomagalo. Privezali so jo k lipi pred hišo. Toda v svojem srcu je še z večjo gorečnostjo molila in prosila Novorojenega, naj podeli zmago domobrancem ter tako otme njo in vso vas gotove pogube. Do skrajnosti izmučeni fantje so se pripravljali na odločilni napad. Ko je padla povelje, so se jim kolikor mogoče približali. Nato pa je zagrmel iz grl taval sneg v obliki drobnih zve- fantov mogočni — Jurriilššš1. zdic. Za vasjo pa se je vzpe- Vsled velike bližine se je vnela njala v hrib dolga vrsta tem- j borba z noži, ročnimi granata-nih postav. . šli so skoraj ne- mi in samokresi. Deset minut Simona Erker, Malvina Žnidaršič. ♦ ♦ ♦ Bonč Mrak je legal na samotno gorsko vasico. Lahno je nale- 3lišno, le sneg jim je ostro škripal pod okovanimi čevlji. Kolona je zavila na levo proti Trebanjskemu vrhu. Vsi so nekam zamišljeno, skoraj podzavestno hodili. Vsak je mislil na svoj dom, na svoje drage. Sveti večer je danes. — vas je bila zavzeta! Mirko, ki je bil vse skozi v prvi vrsti, se je kakor blazen, poln navdušenja in hrepenenja, da bi zopet po dolgem času objel svoje dekle, zaletel proti hiši, kjer je stanovala. V naslednjem hipu je obstal kakor oka- Med prvimi v vrsti je korakal menel. Pred lipo je ležada Vsak lahko razume, da sem tudi jaz begunka in da ne morem sama toliko žrtvovati, da bi vsem bolnikom v italijanskih zastaven fant. V srcu mu je vstajala misel kakor upor. Takoj se zdrzne in zdi se mu, kakor bi grešil. Da, tudi na sveti večer je pripravljen darovati svoje mlado življenje za Boga, za svoj narod, za svojo ljubo slovensko zemljo. Zdelo se mu .......°---------------- VSem DOiniKOm V lUUljamum tem delu sem prišel v stik z naj- teb(>tišak pomagala. Vsak pri-bednejšimi med begunci — z gpev^ prosimi pošljite na moj jetičnimi bolniki, ki bolehajo in MitaI New Toronto, Ontario Za vse informacije, kar se tiče naseljevanja v Kanado, pošiljanje denarja ali paketov v Stari kraj, državljanstvo, potne vize in liste, parobrodne vozne listke ali z« avijon, se obrnite z vso zanesljivostjo na EUftOPA PUBLIC SERVICE BUREAU lastnik: DR. ALEKSANDER GRIN bivši advokat iz Belgrada Yon ge Street Toronto, Canada |dr. Franc Kozin, ki je splošno upoštevan tako pri predstojnikih kot pri pacijervtih. Vendar se je nekoč lepo izrazil če bi bi--Ja rešena* domovina: “Ako bi ■ me hoteli za winnipeskega župana, bi se vrnil v domovino, raje v zadnjo gorsko vasico.” Tako nam je mati domovina .vsem ostala pri srcu! Tem ,bolj bomo v mislih okrog nje {vasovali v božičnih dneh ter se ti vas. Zopet in zopet so se čuli udarci ure: ena. dve, tri štiri, pet. . . Borba je traju^.Via-lje. Zmaga je bila še v«no neodločena — dosegla je svoj Višek. čeprav so bili partizani vi trikratni premoči, vendar niso' mogli pognati domobrancev v. beg in zavzeti njih tabor. V vasi so se ljudje preplašeno, stiskali v kleteh in molili. Mn-| lili so novorojeno Dete. Molili w9 CuftOt Miy Uh fcmrtm Im Mi My «*•>, >wii*a 2* £2TeSL*2iS3i Amer«sm Dohomm " 1 i r i K 'Ji ii gl 11 n-fr——- lu um umno. amtor) 1117 8t Ctalr tn. Hlndmon OU« Cterdmd i. Ohio tlBMOMpfrtartMr«. Bun«M»«t afliawi Pero pove, da je bil glavni Titov zvezni oficir z Nemci sedanji “tudi-general” Leko Ran(covic. Pero pove, da je Kardelj imel poseben sporazum s fašisti in Nemci — nacisti v Sloveniji. Zaradi teh sporazumov se je Tito vselej "rešil” kadarkoli je bil njegov glavni stan napaden. Vselej je obležalo mrtvih nešteto navdušenih partizanov, le Tita nikdar Nemci niso zajeli. Pero pove, da je bila igra tako dogovorjena. Pero pravi dobesedno, da je Tito tako izdajalsko vodil celo akcijo proti Nemcem, da sploh nikoli niso mogli ____id. j ___I/«; /To Ki nnriv7pli Ir a L: n DECEMBER SUN MON TU ki WED THU FR I SAT « 2 3 4 5 6 7 8 9 io ii i2 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 izven Zed. držav |10.00 na leto. Za pol leta |6.00, ca 8 nmce $8.50. SUBSCRIPTION RATES United State# $8.50 p« year; $5.00 for 6 months; $8.00 far 8 months. Canada and all other countries outside United State* $10 per year. $6 for 8 months, $8 JO for 8 month*. Entered u •eoond.claei matter January 9th ISOS, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1871.______________________________ No. g48 Tues., Dec. 20, 1949 revu. moralne strune kakor farizej, čeprav B. drugače skoro gotovo ne bi niti z očesom trenil pri či-tanju najbolj spolzkega 'francoskega’ romana. Ampak katoličani nismo tako neumni, da bi šli na tako prozorne limanice. Katoličan.” * • • Poleg navedenih je padlo na Boštjančičev račun še nekaj tako krepkih, da si jih ne upam ponoviti v tisku, ker se bojim, da hi se vtgai papir. Rezultat je torej prav zado- za pogoste obiske v bolezni. Išči v industrijo. To pa ni ta-Hvala društvu Mir št. 10 ko lahko. Le malokateremu se naročnin/ Za Zed. država $8150 na leto; za pol lata $6.00; za četrt leta -------- r............ - -r --- .. . r $3,00. razviti nikake resne borbe, kaj šele, da bi podvzeli kako Za Kanado in »ploh ta dežele akcijo za osvoboditev Jugoslavije. — ».j •>-*—. 11 ono — ln+n j0 so ve£ ajj manj stvari ki smo jih z raznih strani že slišali. So stvari, ki so bile že ponovno dokazane. So stvari, ki so jih opazovalci že med vojsko ugotavljali in ponavljali, pa jim nihče ni verjel, ker je bilo takrat na ukaz Moskve freba napraviti Tita za junaka. Sedaj tudi na tisti strani prodira resnica. Upajmo, da tudi amerikanski časnikarji sedaj vidijo tudi še kaj drugega v Titovini kot le to kar potem zapišejo v naših časopisih. Če bi videli in opazili le to kar zapišejo, bi to bilo preslabo izpričevalo zanje. Upamo, da bodo tudi oni ob svojem času povedali kaj o zločinih, ki jih počenja Tito sedaj, ko se poteguje za naše dolarje. Upamo, da resnico ve- - - - - - . - - , . do tudi vsi naši diplomati in državniki. Kajti gorje če ne. rpremenih Lenina v * Če bi je ne vedeli in uvaževali, je Jugoslavija le Lončarje- ka- njegov grob na _ „.„1__j.: „i„x__„„ vu Da v bozjepotno svetišče. — volj iv. * * * Zadnjič sem zapisal, vzemi človeku Boga, pa človek sam sebe postavi v oltar. Poglejte komuniste! V Sovjetiji so postavili vero pod kap, izbrisali Boga iz svojih knjig, potem pa Titove “zasluge” Komunistično glasilo “Iseljenička Riječ”, ki se je tudi postavilo v protititovske vrste, objavlja kaj vse je Tito “nacionaliziral” v Jugoslaviji za svoje osebno blagorodje. Kar zanimivo je brati te ugotovitve. Za Titovo gospodinjstvo so jugoslovanske oblasti kon-fiscirale veliko kmetijo pri Batajnici pri Beogradu. Posestvo je bilo poprej last nekega Nemca, ki je izginil. Na posestvu so med vojno redili po 2000 prešičev. Tudi sedaj, ko je posestvo konfiscirano, delajo na njem Nemci, ki so na prisilnem delu, da uprava skoro nič ne stane. Za Titove kleti so konfiscirali velik vinograd v Čorta-novcih v Vojvodini, ki je bil lastnina prejšnjega kraljevske-' ga namestnika Stankoviča. Tega moža je seveda komunistična sodnija obsodila in mu zaplenila vse premoženje. Ali Tito je uporabljal vinograd že poprej, ko sodba še ni bila izrečena in je bil Stankovič samo v preiskovalnem zaporu. Za Titove weekend partije je konfiscirarTO-veliko posestvo v Vršcu. Tito uporablja tudi bivše kraljevo posestvo pri Smede-u. Za Tita se upravlja in mu je na razpolago bivše kraljevo lovišče v Kamniški Bistrici v Sloveniji, lovišče Snežnik pri Postojni, lovišče Sv. Ana nad Tržičem, ki so ga konfiscirali bivšemu baronu Bornu, lovišče Polaj med Bačko Pa-lanko in Obrenovcem, lovišče in dvorec na Belju v Bački. ~Zu~Tttovo stanovanje služijo naslednja konfiscirana poslopja: Beli Dvor na Bledu, vila na Bledu, ki je bila last pokojnega kralja Aleksandra, vila v Somboru, grad Brdo pri Kranju, ki je bil zasebna last princa Pavla, vila na otoku Lapad, vila v Kraljeviči, vila Istranka v Opatiji, ki so jo v ta namen vzeli nekemu madžarskem industrijalcu, vila na Tuškanjcu v Zagrebu, vila v Rumunjski ulici v Beogradu, bivše letno kraljevo bivališče Miločer pri Dubrovniku, bivše kraljevo posestvo Han Pijesak, bivše kraljevo letno biva-lšče v Budvi, razkošna vila na brijonskih otokih, bivši-kraljevi dvor in bivši Beli dvor kneza Pavla v Beogradu. V vseh teh posestvih, vilah in dvorih je bil seveda kon-fisciran tudi ves inventar in vse pohištvo. Ker pohištvo ni bilo dovolj luksuzno za proletarskega maršala, so morali iz državnih sredstev nabaviti novo pohištvo, ki so ga največ nakradli po celi državi. Na državne stroške so se izvršile dragocene preureditve teh poslopij in iz državnih sredstev se krije vsa uprava, ki ni majhna, ker poleg vsega ogromnega upravnega osebja vsa poslopja neprestano čuvajo močne čete najzaupnejšega vojaštva, da se jugoslovanski diktator more pojaviti kadar hoče v vsakem teh svojih skrivališč, ker se vedno boji zalezovanja in zasledovanja svojh sovražnikov. On namreč dqbro ve kolika je njegova priljubljenost med ljudmi. Kadar nastane v družini prepir prihajajo posebne zanimivosti na dan. To je prav v veliki meri res sedaj, ko se prepirajo “tovariši.” Moskovski in belgrajski radijo se trudita, da bi nametala čim več blata na posamezne komunistične poglavarje. Človek ne ve kaj je resnica in koliko je laži. Ali gornje vesti o Titovem luksuznem življenju so resnične. Samo poprej, ko so o tem govorili samo ubogi jugosloven-ski državljani in titovi “reakcijonarni” nasprotniki v svobodnem svetu, nihče med “proletarci” ni hotel verjeti. Sedaj menda, ko Moskva pove še več kot je kdaj kak reakci-jonarec povedal, svetovna komunistična skupnost sprejema te vesti kot dogotovljeno resnico. Pod soincem tovariškega prepira zraste tudi marsi-kaka politična resnica. Tako ponavlja llija Ehrenburg že znano dejstvo, da je Tito v svojih prvih mesecih po vojni pobil 574,000 političnih nasprotnikov do prvih volitev v Ti-toslaviji. Mija pove, da je sam prepotoval Jugoslavijo, da je bil povsod med tovariši lepo sprejet in kot zaupen človek dobil prve in najzanesljivejše informacije. Tale bo menda resnična. Kajti prvič jo je llija zapisal takrat, ko je Tita še slavil kot najboljšega in najbolj neustrašenega pravovernega komunističnega revolucijonarja in istotako piše llija sedaj. ko Tita napada, da je zašel na stranska pota. Bivši Titov general — lajtnant Pero Popivoda je sedaj v Moskvi. Od tam pošilja Titu pozdrave vsak dan preko moskovske radijske postaje. Ta mož, ki je bil med revolucijo ves čas s Titom in torej že mora vedeti kaj in kako je takrat bilo, pravi, da Titova vojska ni bila nikoli nič vredna. Ta general pravi, da Tito ni niti v najmanjši meri osvobodil Jugoslavije, da je osvobojen je Jugoslavije izključno za sluga in zadeva rdeče sovjetske vojske. Pero pove, da Titova vojska ni mogla in ni smela nikoli izvojevati nobene zmage nad Nemci, kajti Tito je imel ves čas revolucije sporazum z tiacisfi. CM jv II v V VUvll Ul HbVT mi) JV J T *7 f va njiva, z Judeževimi srebrnici plačana in za pokopališče' zločincev namenjena. I*WWWt*l t'M1111H4H14 H H***** 1111111 »»**; , BESEDA IZ NARODA iWlHIIIDMl U>HH*WWW*HIHWWWM 111111 ****** Opazke in pripombe Cleveland, O. — Kdor hrepeni po blatu, ga povsod najde! Tega pregovora sera se nehote spomnil, ko sem strmel nad farizejstvom, tercijalskim ogorčenjem in falotskim podtikanjem nečistih namenov, ki strme iz Boštjančičeve “ocene” romana “Jutro brez sonca,” ki je zagledala luč dneva v E. z dne 8. decembra. ’"’V svojem življenju sem videl nešteto književnih ocen, ampak, tako neumno - hudobne in tako smešne in nepoštene obenem se pa res ne spominjam v našem tisku! Iz dveh čisto človeških in niti najmanj pohotnih lju-bavnih pjrizorov, v katerih bi našel greh in blato samo tisti, ki ima obojega' polhi) misel in srce, ustvari ta človek pohujšanje prve vrste in proglasi roman za pornografično delo, ki bi ne smelo priti v roke mladini pod 18. letom! Sodeč po njegovi nesveti jezi in hinavskem ogorčenju, se v književnosti ne bi smel zaključiti noben ljubezenski prizor s poljubom, Nne da bi sledile (vsaj v čitateljevi domišljiji) ostud- tak zločin zasluži tako kruto kazen! (Pa Milan jo je še dobro izvozil; jaz sem se 'bala, da mu bodo dali štrik, kakor marsikomu drugemu!). V ‘gnilih demokracijah’ se kaj takega še za prestopek ne smatra! Nasprotno — pri nas je to pravica! Tudi to sem potuhtala, da je zadnje poglavje neusmiljena satira na ‘ljudska sodišča’ in da je bil pisateljev namen poka- gu pa v božjepotno svetišče. — Isto so storili zdaj s truplom umrlega bolgarskega diktatorja Dimitrova, ki so ga tudi balzamirali ter položili v krsto s steklenim pokrovom, ki jo bodo postavili v mavzolej, kamor se mu bodo hodili klanjat komunistični romarji. . . Tako nelogičen je komunizem! “Vera je opij!” vpije, potem pa naganja množice, da romajo k malikom, ki jih je sam postavil. Najnovejša taka božja pot je grobnica Jurija Dimitrova v Sofiji na Bolgarskem. Dol z Bogom! Gor z bogovi! “Vera je opij!” SDZ, uradnikom in članom za poslane cvetlice v bolnišnico. Nadalje se iskreno zahvalim vsem, ki so nam bili v pomoč, ko je prišel kritičen čas — smrt. Iskrena zahvala vsem prijateljem, ki ste ga prišli po-kporit, ko je ležal na mrtvaškem odru. Iskrena hvala vsem, ki ste poklonili vence ter mu tako izkazali zadnjo čast. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mirni,pokoj duše ranj-kega. Iskrena hvala vsem, ki ste se udeležili ipogreba s svojimi avtomobili in tako dali priliko še mnogim drugim, da je bila udeležba tako velika. Za vse, kar ste storili zanj v bolezni in, ob smrti, sem vam iz srca hvaležna, Jospehing Gliha, soproga, Louis Jr., sin in družina. Na decembrski France Prešeren, seji društva št. 17 SDZ k-™—-j-- -----------— r ranče rreseren, ih. h zati, da pri teh ‘sodnijah’ nima- jg padlo neicaj pikrih na račun •J r> on/Jnilri' nrJiono Kouorla f PITI- - . ____ v v i II.. • — _ pregrešno naj nižjih se- ki ni ne spolne orgije in brozganje po blatu človeških strasti! “Morda»mož sodi sam po bi,” je menil sosed Miha, pozna svet in ljudi, čeprav hodil ne v črne niti v rdeče šole. “Kar na prešiče se spomni, Peter. Stiskanje po blštu jim je v slast, zato ga vedno iščejo.’ Kar je skoro pomilovanja vredno, je pa to, da vzlic temu, da je porabil skoro celo stran prostora, ni niti pogodil jedra romana, dasi je kot na dlani. Ko pa je imel oči samo za “pohujšanje.” Pa kaj — če ga veseli, tako se slačiti pred vsemi, pa naj se. Dober tek! Založba in prodajalci romana “Jutro brez sonca” pa mu dolgujejo zahvalo, ker je s svojim moronskim na padom vzbudil zanimanje zanj tudi pri svojih čitateljih, ki bi se sicer ne zmenili zanj.. prišle jo sodniki nobene besede, temveč je prosekutor kot zastopnik ‘partije’ tisti, ki zaslišuje, sklepa o obtoženčevi krivdi in narekuje obsodbo. Mislila sem, da je vse to dovolj jasno povedano, da bi moralo razumeti vsako tele. Pa vidim, da sem se pri uredniku zarjavele device E. zmotila. — Jf. K. Coliinwood.” “Roman sem prebral do zadnje besedice, čeprav se ne strinjam z njegovo filozofijo in satiro, moram reči, da nisem našel v njem nič pohujšljivega ali umazanega. Kazno je, da se je moralo uredniku Boštjančiču blesti. — L. B„ E. 75 st.” “Boštjančič se pohujšuje in oči zavija kakor debeloglavi hišni maček pod dimnikom polnim klobas, ki ne more do njih. Jaz nimam najmanjšega strahu, da bi tisti prizori, ki ga tako neznansko razburjajo, po-hujšali našo sedemnajstletno Roziko in bi te knjige prav za gvišen ne skrivala pred njo, če bi jo le hotela brati Kaj pa je tako hudga in pregrešnega, če se zaljubljeni ljudje poljubuje-jo in če se jim pri tem malo v glavi vrti? — Mrs. M.” “Jaz bi rad vedel, v kateri ‘beznici’ je dobil Ivan B. inspi racijo za tisto dolgo klobaso o romanu Jutro brez sonca. Z žo-vom K. sva na delu v šapi ugotovila, da se je moral večkrat oddahniti in da je morala biti pijača vsaj 86% proof. — A. Steel Wire.” “B. mora biti zelo neizkušen, če še ne ve, da zadostuje čisto navaden poljub, da postane zaljubljena kri vroča in da vzame vsaj nekaj minut tudi po najbolj nedolžnem poljubu, da se razgreta kri pomiri! Za umazane je vse umazano. — Tončka.” “Prav vam je! Zakaj pa pošiljate čuvstveno nedozorelim ljudem romane, v katerih se zaljubljenci — strah in groza! — c«lo poljubujejoi — Joe S.” “Če je B. tako v skrbeh za moralno zdravje svojih bravcev, zakaj ni tedaj citiral iz romana, kaj pravita Milanov tovariš Tomaž Samec in njegova mati o veri in o Bogu? Ah, ti progresivni pobeljeni grobovi! — Pri-jatej odkritosti.” Čitalnice SND, češ, da “ni narodna in nepristranska kulturna ustanova, za kakršno se o-glaša, temveč prav politično pristranska organizacija.” Kritika je bila podkrepljena z ugotovitvijo, da na primer čitalnica odklanja Molkovo “Svobodno Besedo,” dočim razpošilja društvom titovske partizanske pes- ■ marke, katere ji je preskrbel najnovejši titovski kulturni priganjač Zvonko A. Novak. Društvo je sklenilo, zaenkrat ostati včlanjeno pri čitalnici, s pridržkom, da prihodnjič ne bo obnovilo članarine, ako ne postane čitalnica v resnici nepristranska narodna ustanova. • « • Naj se nihče ne vara in sodi po njihovem današnjem pisanju, da so se sopotniški kapitani pri SNP in Sansu spreobrnili in obrnili hrbet Stalinovi vesoljni komunistični cerkvi. Samo kujajo se, ker je poglavar komunistične cerkve tako trdo\stopil na prste njihovemu miljene*^ hostarskemu maršalu Titiču. /Samo to jih jezi. Dru gače pp nimajo ne pri Prosveti ali Proletarcu niti pri šentkler ski E. nobene ostre besede za komunistične strahovlade od Kitajske pa do Albanije. In njihova najbolj goreča želja je, da bi batjuška Stalin čim prej spet odprl duri in srce izgubljenemu sinu Titu, da bi potem lahko spet oba povzdigovali do neba. Je treba poznati to tovarišijo! • • • Uvodnike, kakršen je bil oni o volitvah v Avstraliji in Novi Zelandiji v A.D. od 15. dec., je treba pozdraviti. Bil je vseskozi stvaren, pregleden, trezen in pošten; tako, da bi mu tudi noJ ben razsoden socialist ne mogel oporekati. Taki uvodniki so listu in uredniku v čast. Peter Kopriva. Slovenci v Franciji Če ne štejemo samo moških, ampak tudi žene in otroke, je v Franciji še 10 do 12 tisoč Slovencev. Tri četrtine jih je zaposlenih v. rudnikih in tovarnah, ena tretjna jih dela pri kmetih in v gozdovih. Pred in tudi med vdjno nas je bilo več, v zadnjih letih se je pa marsikdo vrnil v domovino. Pot je bila brezplačna ravno tako tudi prevoz hišne oprave, hrepenenje po rojstnem kraju veliko, vrhu tega pa še močna propaganda. Tako se je naše število skrčilo. Odšli so; danes bi se radi vrnili nazaj, pa ni mogoče. Je pač resničen pregovor, ki'pravi, da je boljši vrabec v roki kakor golob na strehi. Zaslužek je različen. Rudarji imajo najtežje delo, njih življenje je v vedni nevarnosti; so pa razmeroma najbolje plačani. Najslabše zaslužijo delavci na kmetijah, zato vse ti- posreči, da dobi dovoljenje za izpremembo poklica. Kulturno smo Slovenci na precej visoki stopnji. Povsod, kjer biva večje število naših, so pevska, godbena in dramat-ska društva. Tudi knjižnice i-mamo in časopise vseh vrst. Arne riško D o m o vi n o, Ave Marijo in Svobodno Slovenijo čitamo z zanimanjem in velikim veseljem. V verskem oziru je nekoliko bolje kot je bilo prva leta po vojni. Začeli smo uvidevati, da res zastonj zida hišo, kdor jo zida brez božjega blagoslova. Manjka nam pa slovenskih duhovnikov. Trije so med nami: Monseigneur Zupančič v Lie-vin-u (Pas de Calais)), preč. gospod Grims v Merlebachu (Lorraine) in preč. gospod Čretnik v Parizu. Delajo in pomagajo kar jim je mogoče, a vsega ne zmorejo. Tako sem vam v krftkem nekoliko opisal naše razmere; o priliki se bom še kaj oglasil. Lepo pozdravljamo vse naše rojake v 'Severni in Južni A-meriki ter vas zahvaljujemo za pomoč, ki jo izkazujete nam in Slovencem v domovini. Jankovič J. Odmevi iz Titovine ali “raja” Po pošti in telefonu naslednje opazke: “Jaz sem s kmetov in visokih šol nisem nikdar od znotraj videla, pa sem vseeno pogrunta-la, za kaj gre v romanu ‘Jutro brez sonca.’ Cisto jasno je, da ni važno, da so Milan in njegovi sodrugi sklenili ‘zaroto’ proti komunistični vladi in kako so to izvršili, temveč je važno to, da se v današnji Jugoslaviji smatra za zločin, če nekdo napiše nedolžen politični proglas in razširja na skrivaj takšen časopis kakršen je na primer MoU kov list Svobodna beseda; in da ti pisatelju. Zato brenka na j, katerih društvom je spadal, Zahvala Cleveland, O. — Tem potom želim javno zahvaliti vsem sosedom in prijateljem, ki ste mojega pokojnega soproga, Louis Gliha, tako pogosto obiskovali v času njegove dolge “Zarjavela devica bi očividno ;b0ldzni v bolnišnici in doma. rada nahujskala katoličane pro-’Hvala vsem društvenim bratom, Mnd WATCHES V Titovino je prispela inozemska komisija proučevat gospodarsko stanje med prebivalstvom na deželi. Ustavila se je na določenem mestu, kamor so prišli seljaki v opankah, vsi raztrgani in beda se jim je razodevala na obrazu. Tito je razlagal inozemcem, da so to ljudje, ki “prostovoljno” strada-1 jo; vse, kar imajo, oddajo “prostovoljno” državi, “prostovoljno” garajo od zore do mraka in se dajo tudi “prostovoljno” zapreti v ječo, kadar se pregrešijo. — Tedaj se je na pozorišču pojavil možak z velikim trebuhom in rejenim obrazom; bil je lepo obut in čedno oblečen, prav kakor pripadniki tuje države. Inozemci so o-pazili razliko ter si pričeli namigovati. “No, kdo si pa ti?” ga je vprašal naposled član komisije. — “Seljak, kdo pa drugi,” je debeluhar skoro drr zno odgovoril. “Zapisan sem v komunistično partijo.” — “A-ha!” Inozemcem se je pričelo svitati. “Tedaj so ti seljaki — ljudje nižje vrste?”—“Seveda,” je naglasil, “to so naši pripravniki za sužnje.” 1 proud you be to give one of these magnificent watches; it'* a gift of yean of happiness and pride. Longines-Wittnauer is the most honored nome in watch* making. Prim include filvalJor FRANK (ERNE JEWELRY (0. 6412 St. Clair Ave. GREEN EAGLE STAMPS Open every night till 9:00 P.M. authorized agency WATCHES ČE AL PA NE “Kdo je vaš družinski zdravnik?” vpraša fant svojega prijatelja na poti iz šole. “Veš, tega ti pa ne vem povedati,” mu odgovori ta. . “Kako ne? Ali ne veš njegovega imena?” “Da, dr. Petelin je bil nekoč naš družinski zdravnik, ampak dandanes hodi pa mati k specialistu za oči, oče k specialistu za želodec, moja sestra hodi k specialistu za grlo, brat hodi k specialistu za pljuča, mene pa zdravi kiropraktor.” A “Glej, glej, če ni to Jože Fr-žmaga!” vzklikne zdravnik dr. Bimbo, ko uzre svojega nekdanjega bolnika. “Prav veseli me, da vas zopet vidim. Kako se pa kaj počutite? Ste zdravi?” “Počakajte, gospod doktor, povejte mi najprej, če boste kaj računali, ako vam odgovorim na vaše vprašanje?” bi rad vedel Jože. r r a KANADSKA Q12X* «... S Ameriška Domovina *mimic-Aiii-HOMr AMERICAN IN »PIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWIPAMR v molitvah spominjali vseh dragih tam trpečih — predvsem bomo prosili Njega, da bi zvezda sreče kot nekdaj v Betlehemu že skoraj v dragi domovini zasijala .. . Pridi zvezda naša, pridi Zlata Zvezda srečnih NAŠIM NAROČNIKOM PO ŠIRNI KANADI POŠILJA UREDNIŠTVO AMERIŠKE DOMOVINE m ISKRENA^VOŠČILA K SVETIM BOŽIČNIM PRAZNIKOM TER ŽELJE DA BI JIM NOVO LETO PRINESLO VSO SREČO IN ZADOVOLJNOST žel Za hip smo ili pogledat Si T v Kanado bkih mater, ki so imele bordar-1 £ je. Da ne vem, nisem smel izdati, ker bi trpela moja šaria kot urednik, ki mora vse vedeti, to se pravi: ljudje pričakujejo to od njih. Ako urednik ne ve natančno, kaj bi rekel, se izmaže v negotovem stavku, kakor se je perica iz Bizovika, ki je prala samcu v Ljubljani, katerega bi bila rada vzela. Ko jo je vprašal nekoč za račun, je malo po-f mislila in nazadnje pomenjlivoj rekla: “Ce bo kaj, ne bo niči j Ce ne bo pa nič, bo pa petnajsti grošev!” Nekako na tak način sem pri-1 jazlii Borovničanki pojasnil: “Tisti, kf so prvi prišli do postelj, so polegli, drugi so šli pa najbrže v salune in tam čakali, da se je doma prevedrilo. Seveda, lahko je pa tudi mogoče, da so šli v salune vsi skupaj in so si postelje za nekaj ur oddahnile. Veste, res pa je, da so naše slovenske gospodinje prvih na v Kanadi »poročamo, da lahko naroča novi roman, ki je pravkar nšei izpod peresa Ivana Jontaza — “JUTRO BREZ SONCA” — pri gdč. Anici Dolančevi, Ontario Hospital, New Toronto, Ont. Istotako opozarjamo, da ima ie nekaj izvodov Jeremija Kalinovih “ČRNIH MAŠ” na zalogi. Naj ne bo Slovenca in Slovenke, ki ne bi imela teh dveh resnično lepih knjig. dite prepričani, da vo Vaša živ-ljenska pot vesela, posuta s cvetjem božje milosti, ki Vas bo spremljala v našo pravo domovino.” Rev. Ivan Dobršek. Dopisi la drugo za može in sinove, da bi jim Bog podelil zmago nad brez-božniki. Med tem, ko so bili ljudje skriti po kleteh, pa so partizani ropali in požigali. — Pri Hribarjevih so odvedli vso živino, vsa živila in hlev pa za- dni! Vsem Slovencem in Slovenkam izven naše drage domovine, predvsem našemu prevzvi-šnemu dr. Gregoriju Rožmanu, dr. Miha Kreku, g. uredniku itd. vsem raztresenim širom sveta do najbolj pozabljenega, želimo zadovoljne božične praznike ter blagoslova in sreče polno novo leto! Novorojeni nam vsem daj izpolnitev vseh nan Zgoraj navedeno prošnjo sem d(>farih ^ 8lovenakega srca. I. TfuIyyq rvz-l r* o in Klm Žp VPOTlft ne- Ss» se je nekoč lepo izrazil če bi bi-ila rešenat domovina: “Ako bi Jme hoteli za ivinnipeškega župana, bi se vrnil v domovino, raje v zadnjo gorsko vasico.” Tako nam je mati domovina |vsem ostala pri srcu! Tem .bolj bomo v mislih okrog nje if vasovali v božičnih dneh ter se lje. Zmaga je bila že vedno neodločena — dosegla je svoj vi-j šek. čeprav so bili partizani v, trikratni premoči, vendar niso j mogli pognati domobrancev v j beg in zavzeti njih tabor. V vasi so se ljudje preplašeno, stiskali v kleteh in molili. Mo-| lili so novorojeno Dete. Molili \ s&SSs* NEM* J Strašen človdk, ta general von Moltke, suh in trd, z gladkim obrazom kemika ali matematika, ki dobiva bitke v svoji delavnici z algabrajskimi formulama! Njemu je bilo do tega, da .pokaže takoj v začetku, kako dobro pozna položaj francoske armade; nobenih živil, nobenega streljiva, demorali-zacija in nered, popolna nemo-gočost, prodreti želetani obroč, s katerim je oklenjena, dočim zavzemajo nemške armade' najmočnješe postojanke in morejo zapaliti mesto v dveh urah. Mrzlo je narekoval svojo zahtevo: vsa francoska armada z orožjem in potrebščinami vred naj se vda. Bismarck s svojim obrazom dobrodušne doge ga je le podpiral. Od tistega hipa dalje je general de Wimlpffen napel vse svoje moči, da bi ovrgel te pogoje, najtrše, kar so jih kdaj napožili kaki poraženi armadi. Govoril je o njeni nesreči, o junaštvu vojakov, o tem, kako nevarno je tirati ponosen narod do skrajnega obupa; cele tri ure je pretil, prosil ter govoril z obupno in krasno zgovornostjo, Izahtievaje, da naj se zadovolje s tem, da internirajo premagance v notranjščini Francije ali makar v Alžiru; toda edino, kar so naposled dovolili, je bilo to, da se morejo tisti častniki, ki se pismeno in s častno besedo zavežejo, da ne bodo več služili, vrniti domov. Nazadinje so mo-■ ‘ rStr-mMmti' ■prmm-de-drugega dne ob desetih dopoldne. ,Ako do te ure pogoji ne bi bili sprejeti, bi pruske baterije zopet otvorile ogenj in za-palile mesto. “To je nezmiselno!” je vzkliknil Delaherche, “mesta, ki ni storilo ničesar, vendar ne smejo zažgati!” Štabni (zdravnik je spravil njegovo razburjenost do vrhunca, ko mu jepovedal, da so offieirji, ki jih je pravkar videl v hotelu “De 1’Europe", govorili o splošnem izpadu še pred jutranjo zarjo. Odkar so bile nemške zahteve znane, se je pojavilo silno razburjenje, in vsak se je osmeljeval do najnezmožnejših načrtov. Niti misel, da ne bi bilo pošteno, poslužiti se teme in kršiti premirje, ni plašila nikogar. Snovali so docela brezmiselne naklepe: da bi zopet poizkusili marš na Carignan, s pomočjo črne nočne teme, sre- ostal tako v gosti noži, izgubljen v meglenem brezzvezdnem nebu, obdan s toliko grozo, da se mu je ježil najmanjši las na životu. Ob jutranji zori se je Maurice prebudil na kanapeju. Bil je ves razbit; ni se ganil, oči uiprte v šipe, ki jih je bledi polmrak razsvetljeval z belkast j o lučjo. Gnusni spomini o včerajšnji bitki, o begu in o di skozi Bavarce, z nenadnim vsej nesreči so ga oblili v ostri napadom 'zopet privojevali II- jasnosti prebujenja. Spet je ly-sko planoto in osvobodili videl vse do najmanjše podrob- Meziersko cesto; ali pa da bi nosti, in strašno je trpel zaradi se z neustavljivim pogonom v enem skoku vrgli na belgijska tla. Drugi spet, po pravici re poraza, ki je s svojim odmevom prodiral tift do korenin njegovega bitja, kakor da ga čeno, niso dejali ničesar, čute- je sam zakrivil. Premišljal je či neizogibno usodo poraza; vse bi bili sprejeli, vse podpisali, samo da s srečnim vlzkli-kom olajšanja pozdravijo konec. “Lahko noč!” je sklenil Bo-uroche. “Skušal bom spati par ur, zelo sem potreben.” Ko je bil Delahreche sam, ga je kar dušilo. Kaj ? Ali je res, da se hočejo zopet spopasti, zažgati Sedan in ga porušiti do tal? To bi bilo neizogibno, strašna usoda bi se gotovo izvršila, kakor hitro bi stalo solnce dovolj visoko nad griči, da sveti grozotam moritve. Mehansko se je vzpel še enkrat po strmih stopnicah na podstrešje in je bil zopet med dimniki na robu ,o2ke terase, ki je razgledavala mesto. A tisto uro je ležalo tam gori vse v popolni temi, v brezkončnem planj u morja z velikimi, mračnimi valovi, kjer skraja ni bilo mogoče razločiti ničesar. Nato so se najprej izločile pred njim nejasne mase tovarniških poslopij, ki jih je spoznal: strojarna, vretenar-ne, sušilnice in skladišča; in pogled na to silno gručo poslopij, ki je bila njegov ponos in njegovo bogatsvo, je vzbur-li i)jagovo-d«&t-»-goeutj*» zlo, razbiral je sebe samega in začutil, da se mu je njegova zmožnost, mučiti samega sebe, še poostrila. Ali ni bil prvi kdorkoli, otrok svojega časa, nedvomno človek sijajne na-obražbe, toda popolnoma neveden v vseh rečeh, ki bi jih bil moral vedeti, pri tem .pa domišljav do zaslepljenosti, pokvarjen z nestrpnim gladom po uživanju in z lažnivo srečo cesarjevega gospodstva? Nato so 1. 1780., eden junakov Velike armade, eden zma-galceiv pri Waterloo, pri Wa-gramu in Friedlandu; njegov oče, rojenfl. 1810., ki je zašel v birokracijo, majhen uradnik srednje vrste, davkar v Chene-Populeux-u, kjer se je izmučil; on sam, rojen 1. 1841., vzgojen za gospoda, advokat, zmožen naj hujših neumnosti in najveejega navdušenja, premagan pri Sedanu, v katastrofi, o keteri je čutil, da je ogromna jn da ipomeni konec celega sveta. To pokvarjen je rodbine, ki je kazalo, kako more biti Francija, zmagovita z dedi, poražena v njihovih vnukih, mu je trlo srce, kakor vodi rodbinska bolezen, ki se je polagoma shujšala, do neizogibne, usode-polne katastrofe ,kadar bije njena ura. V zmagi bi se bil čutil tako hrabrega in zmagoslavnega! V porazu pa se je izročal svoji žensko nervozni slabosti, temu brezmejnemu obupu, v katerem mu je ugašal vesoljni svet. Ničesar ni več ostajalo, Francija je bila mrtva. Ihtenje ga je zadušilo, sklenil je roke in našel spet jecljanje svojih otroških molitev: “Moj Bog, vzemi me vendar k sebi . . Moj Bog, odreši vendar vse te reveže, ki tr.pe ,i ) Jean, 'ki je ležal na tleh, zavit v svojo odejo, se je premaknil; nazadnje se je ves začuden vzravnal; “Kaj pa ti je, fant? Ali si bolan?” Ko je zaznal, da tarna zaradi težkih misli, je dejal z očetovskim glasom: Glej no, kaj pa ti je? Ali je treba tako žalovati za pra- zen nič?” “Ah”, je vzkliknil Maurice, “zdaj je vse pri vragu. Lahko se pripravimo na to, da postanemo Prusi!” Ko se je tovariš, trmasta, neuka glava, začudil, mu je skušal razložiti izčrpanost francoske pasme in nejno ugonob- ljcnje pod neizogibnim valom nove krvi. Toda kmet je trdovratno odmajal z glavo, da ne sprejema teh razlogov. (Dalje prihodnjič.) ----------------o ------ HALI OGLASI Lepa božična drevesa! Izberite si ga pri nas, ki jih imamo prav po vaši želji. Pripeljemo ga tudi na dom, ako želite. Še priporočava Lou Shuster in Jimmy Meglieh 7023 St. Clair Ave. nasproti 71. ceste. (249) Garažo išče Iščem garažo v bližini SND na St. Clair Ave. Kdor bi jo oddal naj to sporoči oskrbniku SND, ali pokliče UT 1-6518. (248) Da, pridružite se tudi vi številnim, ki imajo božične hranilne klube na naši banki. Izberite si vsoto za tedenska odplačila in koncem novembra 1950 boste prejeli od banke gotovo vsoto za razne namene. Božični klubi pričnejo 1. decembra in se končajo 15. novembra nastopnega leta. Ne zamudite in stopite 1 banko! The Norih American Bank (o. 6131 St. Clair Ave. 15619 Waterloo Rd. ’ 3496 E. 93rd SL do samega sebe, če je pomislil, da v malo urah ne ostane nič razen ipepela. Njegovi 'pogledi so se dvignili proti obzorju, vsenaokrog po tem ogromnem črnem prostoru, kjer je 'spala ipretnja jutrišnjega dne. Na jugu, v okolici Bazeilles-a, so begali drobni plamenčki nad' hišami, zrušenimi v svoji žerjavici, dočim je proti severu tista pristava ob garenn-skem gozdu, kjer je zvečer izbruhnil požar, še vedno gorela in barvala drevesa z rdečim svitom, kakor da so oblita s krvjo. Ndbenih drugih ognjev ni bilo videti; razen teh dveh plamenov je zijalo zgolj neizmerno brezdno, po katerem je vejala groza osamljenih glasov. Tam spodaj, morda milje daleč, morda na obkopih, je nekdo plakal. Zaman se je trudil prodreti zastor in videti Liry, Marfee ter baterije fre-noiške in wadelincourtške, ta obroč bronastih zveri, ki jih je v duhu videl ležati z iztegnjenim vratom in široko odprtimi žreli. Ko je obrnil poglede spet naokoli po mestu, je zaslišal njegovo tesnobno sope nje. To ni bilo samo slabo spanje vojakov, ki so se zgrudili po cestah, in zamolklo tresketanje tega kupa ljudi, živali in topov. Kar se mu je zdelo, da sliši, je bila straha polna brezspanjost meščanov, njegovih sosedov, ki v drgetu mrzlice in v morečem pričakovanju dneva z njim vred niso mogli spati. Vsi so pač vedeli, da predaja ni podpisana, vsi so šteli uie in trepetali ob misli, da jim, če je ne podpišejo, ne preostane drugega kakor zlesti Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Thomas Flower Shop CVETLICE za vae prilika Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15500 Waterloo Rd.—IV 3200 IGRAČKE Imava vsakovrstne igračke in okraske za božična drevesca, kakor tudi druga darila. Ravno tako potrebščine za hišo in dom, kakor: Automatic Toasters, Food Mixers, Heating Pads, Electric Ironers vse izdelke, Electric Hair Dryers, Electric Drills, Electric Sanders and Drill, Electric Heaters, ------------”SI5TSSr“|tiWdi(d«“ LIL JEDNOTA »prejema medte ta Jenske od II. de It. Mal. •Voke pa lakaj ne rojstva In de 1S^ leta ped e»a|e okrilja. , K. S. K. JEDNOTA lodaja aajmodernejie tnale eerURkate »edanja dete ad BM.M da Uma. K. S. K. JIDNOTA Je prava mati vdev la atrat. Ca le nlal Uae ali Hanina te mocotoe In konte katallike podporne orfaalaaeije. aa trudi ee in pristani tekel. Za pa jasnila a savarovanja fn sa vse draze podrobnosti se »brnite aa aradnike h) Vadnic« krajevnih dradtev L S a ledSMda, a* Bar GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, I1L kleti, kjer poginejo, zdrobljeni in zazidani pod razvali nami. Zdelo se mu je, da se dviga iz Voyardske ulice obupen glas, ki sredi med naglim rožljanj: m orožja kliče: “Morilci. morilci!” Sklonil se je in FRANK ČERNE JEWELRY CO. 6412 St. Clair Ave. GREEN EAGLE STAMPS Open every night till 9:00 P.M. VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. ČE KUPUJETE ALI PRODAJATE zemljišče ali trgovino, se zglasite pri nas Tisovec Realty Realtor 1366 Marquette Rd. ENdciott 4936 (Tue.— -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 1811S NEFF ROAD S prijateljskimi pozdravi okrašeno božično drevo. — Božične vošilne kartice služijo prav dobro kot okras za božično drevesce, kot nam kaže gornja slika. Nfih živa barva se kaj lepo odraža od temno-zelenega ozadja božičnega drevesca. G. WHISKERS 7