RUSKA USTAVA PREMENJENA Molotov je govoril 43 mfaut in potl:riurni debati je zborni-«•11 odobrila ustavne premembe iu >i**sedi_ !o predloga «*<• imeli na svojih lirzah. Xa predlog predsednika ML haila L Kalin i na je najvišji >ovj<'t izvolil Nikolaja Šever-nika za prvega podpredsedni-ka prezidija USSR, nakar je bil odgoden sine die. Medtem, ko je premier .Josip (Stalin v zadnji vrsti na odru, je Molotov podal splošni cbri- vladnega novega načrta, ki je, kot j* rekel, posledica ]H>-litirnt-iTa i» kulturne,sra razvoja u^tavni-li sovjetskih republik in ki j** bil izdelan v namenu, da sovjetska unija kot eelota o-krepi. Molotov pa ni podal posa-iuezni.li točk načrta, rekoč, da 1k) vzelo še preeej vaša. predno bo načrt podrobno izdelan. Zii-fotpniki naroda -*o .Molo-tova [»ogosto prekinili z-^rorno-vitim ploskanjem in posebno, ko je r«kel, da je vojna rodila silno mo&no proti-Hitlcrjevo koalicijo, kateri so na čeln Sovjetska unija, Amrlija in iZdmi-■/•'tte države, eije vojaškega in političnega pomena za vse demokratske narode ni mogoče preceniti. Med glasnim ploskanjem je "Molotov izjavil, da sta konferenci v Moskvi in Teheranu TiajvW* pripomogli razvoju in o-krepitvi proti-Hitlerjcvi koali-eije. S |xiij0«0m je Molotov izvajal, k i ko -.ta sovjetska unija in njena armada, ki sta sest;u vlj-ni /. mnogih narodnosti, prene-1 vso vojno težo ter sta )>o«ta!i »uocejši kot kdaj poprej. R»-k«l je: **t'elo Hitler more videti, kako nespametne so 'bile njegove namere glede razkola med na. rodi v IT. a S. R.M Velik aplavz je pozdravil tudi njegovo napoved, da bo rdeča armada kmalu osvobodila sovjetske baltske republike in ti je uro vo izjavo, da se rd«ča armada borila do popolne zmage. Molotov je rekel, da bo vsaka ostema republika imela svojo vojsko in vnanje zastopstvo. ho M-daj sta bila ta dve komisar jata izključno vse-linijska. Rekel je, tla je predlog nova zmaga za LcnmJStalino-vo narodno |K)litiko in logična posledica rasti in napredka n-stavnih republik. Ruski najvšji sovjet je pozno sinoči soglasno sprejel predlog vnanjega komisarja Vja-čes ava M. Molotova, da se napravijo večje premembe v sovjetskem ustavnem sistemu po katerem bo vsaka izmed 16 republik imela svojo lastno armado in svoje lastne zastopnike pri tujih vladah. Rdeča armada na estonski meji Leningradska armada generala Leonida A Gorova je po vročih bojih po ulicah zavzela močno trdnjavo Kingisepp, ostali oddelki njegove armade pa prodirajo dalje borisea, kjer so Lilli mučeni, ker so bili vsi člani podtalnih organizacij. l*red kratkim je bil tekom zavezniškega zračnega napada »lbit profesor Stovanoff, ki je bil ■steflier opozicije profii naci-jem naklonjeni vladi ter je bil oilkcnem vodja Ljudske bolgar-ske stranke. Nedolgo pred svojo preiano smrtjo je napravil v fparlamentu drzen govor, v katerem je izjavil-, da tfio Nemčija poražena ter da iIk) položaj Bols^jrsejal je, da NVmč;,ja dokmje Bolgariji 18 bilionov Jevov (l»olgarska valuta) kar bo pomeirilo popol^n finančni polom v deželi po vojni, kajti Nemčija teh dolgov ne nikdar plačala, ker bo poražena. V Rumuniji so Gestapovci zadnji teden aretirali večje število 'intelejcualcev. med njimi profesorja teološke univerze v Bukarešti. V Jugoslaviji naciji sploh ne morejo kontrolirati širjenja podtalneira gibanja. Vsi njEh tozadevni ]K>iskusi so se jim izjalovili. V slednjem mestu, trum in naselju Jugoslavije se pojavljajo neprestano letaki, ki pozivajo prebivalce, naj se pridružijo osvobodilni armadi "Rita. Nemški vojaki morajo kar naprej trgati raz sten in zJidov plakate, toda vedno se spet po-javijo no\'i. Nemški teror mi zaustavil ljudskega gibanja za osvobojenje. V svoji jezi so naciji požigali vasi po Sloveniji! in ostali Jugoslaviji ter mučili in pobijali vse prebivalstvo od kraja, celo otročičke v materinem naročju, toda volje do odpora s tem niso zlomili, pač pa -so jo celo pokrepili, ker se je ■želji po osvolt>ojenju pridružila se želja po maščevanju. Balkansko civilno prebivalstvo dela skrivne načrte za ovrženje nacijev Ankara. ^J. jan. — I\> vsem Balkanu ima nae>ij.ska tajna polieija polne roke dela vsled naglo nttraščajočega števila partizanov in tajni*1* k u-ga lii-zacij jHKitalaiega gibanja. iSvet sliši dnevno vesti o junaškem 'bojevanju partizanov proti vpaduikn, toda malo pa je znanega o aktivnostih, ki jih vodi slednji moški, ženska in otrok v Bolgariji, Jugoslaviji iu Grčiji, kot tudi v Kumuirfji. Da osvobodijo aLi {»omagajo <>_ svoboditi svoje dežele izpod nacijskega janiia, se ti ljudje poslužujejo vseh mogočnili tajnih načinov ea organiziranje odpora, ki bo končno vrgel racije iz okupfiranWi dežel. oče seljakov radi tega, ker no dajali živež partizanom. — Mnogo farmacevtov je že bilo obeše^nih, kor so skrivali v svojih kleteh tiskarske stroje na katerih so se tiskali patrijotiični painfleti in časopisi. A:ko naciji misilijo. da imajo v uradnih ljudeh, ki so ostali na svojih ntestih, uslužne sodelavec, se zelo motlijo, kajti znano je, da je mnogoteri izmed njih član podtalne organizacije. Tudi policija iii vsa na strani na. eijev in celo nekateri goivcr-nerji provinc so člani podtalnega gibanja ali tajnih organizacij za iztiranje sovražnika iz dežele. Pred nedokro je -Gesta]>o zaprl vse policijske komisarje v bolgarskih mestih Plovdiv in Varna iu pred nekaj dnevi je bil poslan v koncentracijsko taborišče jroverner mesta Sofije, ki je prestolnica Bolgarije. Enako >o bili poslani v koncentracijska taborisV-a trije dr« iri llnjlirarski governerjL Agen-tje Heinricfaa Himmlerja so piJ' jeli nekatere visoke uradnike bolgarske armaite. Nebi bolgarski gh^dališki ravnatelj, ki se mu je posrečilo uiti v nevtralno deželo, je povedal. da ,so bili vsi njegovi i-gralci in igralke postreljeni ali pa vrženi v koncentracijska ta- Francozi se moralo seliti Vinliyski radio je naročil prelii valovni ob sr»xlozeu>-ki o-ball, da se takoj preselijo v notranjost Francije, kdorkoli ni neobhodno potreben na svojem me 8 tu. Gandhi j evo ženo zadela kap Uradno poročilo iz Bombaja v Indiji naznanja, da je ženo (Mohaolitike antisemitizma. Štirideset tisoč teh pregnancev je bilo odvedenih 'iz njihovih domov v pod-karpaski Ku-t^iji in poslaniii na Poljsko. — I'odrkarpatska Rusija je iine najvzbodnejSe čeboslov aš k e province, katero so okupirali Manlzari. Petindvajset tisoč Židov iz Matl-žarske same pa je bilo «Zr ročen Hi nemški oblast i, ki bo sVrbela za deportacijo — tako zagotavljajo te vesti. Madžari so d aLi temu preganjanju posebno ime: 4'Ukrepi proti nezaželjenim tujcem." — Madžarski Ži<|je, ki fpn-ipadiajo rodbinam živeSm na Madžarskem že od leta 1852, in U plačujejo davke že najnmng od leta 1872, so izvzeti Ruski merilci prekoračili nemško frontno črto, da so se udeležili sestanka Vrhovnega sovjetskega sveta Večje število članov Vrhovnega sveta Sovjetov je za sovražnikovo vojno črto, toda to j ill ni zadržalo, da bi se ne u-deležili seje tega sveta, ki se je vršila te dni v Moskvi. Na edino gerilcem znan način so srečno prekorači Li nemško frontno linijo in dospeli v Moskvo, kjer so iz ostalimi člani Vrhovnega sovjeta ra zmot rival i o predložen ill problemih in podali svoja poročila ter se podali na-za j na svoje postojanke, kjer so meti ljudstvom poznani kot vodje partizanskega ali gerii-skega gibanja, ki dela Nemcem na ruski fronti toliko preglavice. Nemci «o razpisali na vsakega od teb članov Vrhovnega sovjetskega sveta visoko nagrado, toda niso dobili niti e-nega v svoje roke. proti Estonski na 10 m dolgi fronti ter so dospeli do Kei-kina, komaj eno miljo od Estonske. Zapadli i rob Keikina je oddaljen od estonske meje komaj 300 jandov. Mogoče so prednje straže rdeče armade že prekoračile mejo. Včeraj so Raisi osvobodili nad 50 mest, trgov in vasi, ravno ob prvi obletnici nemškega velikega poraza pri Stalimrra_ du. Moskovski radio poroča, da je bilo v včerajšnjih "lwxiih ubitih najmanj 2000 Nemcev, ko je general- Govorov zavzel Kim-gisepp. IX/bil je tudi 'bogat vojni plen. N;i južni leningradski fronti je armada generala Mereckova osvoJIhnUI;! nad 40 obljudenih krajev in zavzela Torošino ter se približala važnemu železniškemu križišču Bateskaji. V svojem prodiranju proti Estoniji Rusi obkoljujejo veliko nemško armado v predelu, ki se razteza SO milj vzhodno od Len i n jrra d—Lusra—Pskov železnice. ^ Južno krilo Mereekove armade je prekoračilo T>ugo in zasedlo Knjaževo goro. Boji na Pacifiku Močno ameriško vojno bro-dovje, največje, ki je brio še kdai zbrano, prodira od se. vera in juga proti Kwajalein attollu na Marskallovih otokih. Otok so že bombardirali aeroplani in so ga obstreljevali topovi z bojnih ladij. Po zadnjih poroqVih so ae ameriške čete že izkrcale na otoku. Ameriške bojne ladje so sedaj v vodah, kjer so dose-daj križarile samo japonske bojne ladje. In Amerikanci samo žele, da se srečajo z japonskim brodovjem. "IZVESTJA" DOLŽIJO PAPEŽA FAŠIZMA Sovjetski vladni Ust **Izve-stja'' pravi, da je vatikanska vnanja politika razočarala katoličane po celem svetu in si je nakopala sovraštvo in zaničevanje italjanskega naroda, ker podpira fašizem. "Izvestja" pravijo, da je Vatikan obljubil svojo podporo fraliiam&emu fašizmu, ko je bil v februarju 1029 sklenjen late ran ski konkordat. ''Vatikan sedaj mora prenašati posledice, ker je odobril italjansko osvojitev Abesinije in sedaj spravlja sadove razpada italjanskega afriškega cesarstva," pravijo "Izvestja'\ Dalje pravi list, da je Vatikan igral žalostno vlogo v Hitlerjevi in Mussolinijevi »pustolovščini v tšpanski državljanski vojni. Značilno za Vatikan je tudi, da je molčal, iko je v ju-nijm 1940 Italija zadala Franciji sunek v linbet in je bil prvi j ki je priznal Petainovo vlado v Vichvju. Vatikan je podpiral fašistične države in je o-dobraval uničevanje dmgib držav. Jugoslovanska fronta Tito poroča o partizanskih ofenzivah BERLIN V PLAMENIH Kot politična in vojaška pre-stolica bo Berlin kmalu končan. V nedeljo (ponoči so zopet angleški bombniki vrgli nanj 1680 ton bomb in že tretjič v štirih -zaporednih ndčeb. Ko so v nedeljo ponoči letalci prile teli nad Berlin, .so videli, da je še gorel od napada v Četrtek. In kot pravi neko poročilo iz Stockliolma, je bil Berlin že četrtič napaden v pondeljek ponoči, kajti telefonska zveza med Stočkholmom in Berlinom je bi la tekom napada v nedeljo po noči pretrgana, v pondeljek je ,bila za nekaj ur zopet zvezana, pozneje tpa zoi>et pretrsrana. Tudi vse nemške radijske po staje so v pondeljek večer molčale. kar vse pomeni, jo 1'il Berlin napaden. V četrtek, petek in nedeljo ponoči je padlo na Berlin ."XiiK> ton bomb. Od 18. iioveu/bra, kf» t>o zavezniški aeroplani pričeli k svojimi velikimi zračnimi na padi na Berlin v namenu, da £ra poplnoma porušijo, je že padlo na mesto nad 24,000 ton bomb. Z napada v nedeljo ponoči ni vrnilo angleškib bonibni« kov. London, 31. jan. — Kot se gla*i današnje jx>ročilo maršala Tita so v teku tri partizanske ofenzive proti Nemcem na jugoslovanskem ozemlju iu kot vsa znamenja kažejo, se je TV_ tovim četam posrečilo zajeziti dovoz zalog nacijskim četam, ki branijo Banjaluko v vzinwlni Bosni. Poročilo maršala Tita navaja, da se vrše posebno liudi 'l>o-ji v južnovizliotliiein predelu ( rne gore ter v vzhodni Bosni, kot tudi v severni IIiTatekl. Manjši partizanski oddelki so pretrgali na več krajih železniško progo med Zagrebom in Belgra^lom ter so iztirali tri sovražne vlake. Ob severnem hrvaškem obrežju prodira nemška kolona najbrž naprej od Senja, katerega so morali partizani pretekli teden pustiti sovražniku. Nemci gkušaao po tej poti doseči stik s svojimi silami, ki držijo pre-delje Re-ke, ki leži 35 milj proti severu od Senja. Tito naznanja, da so edinice njegove 11. divTi-zi je pognale v beg nemško ko-i lono vzhodno od fcraja Novi, katkib dvanajst milj nad Se. njem. ¥ Berlinski radio navedel visoke izgube partizanov Novinarska agenciaja United Press je zabeležila včeraj v New Vorku poročilo berlinskega radija, katero navaja, da so partizani maršala Tita zgubili tekom Hiteča decembra in januarja 23,(»36 mož ter da je osvobodilna vojska v sled teh številnih izgub tako oslabljena, da n» treba Nemcem v mnogih predel jih niti nastavljati svojega vojaštva, ker skrbe krajevne samo-obranubne organiza eije za red. Kraji, kjer imajo Nemci tako domačo lokalno pomoč med prebivalstvom niso bili označeni, kakor tudi niso bile imenovane organizacije, ki za nacije same vzdržujejo red, da morejo tako nemški vojaki uspešneje pobijati patri jot je, ki se bore za osvobojenje domovine. Ameriške izgube Urad 'za vojne informacoije v Washingtonu je naznanil, da znašajo dosedanje ameriške izgube na vseh frontah 146,18G. V tem številu so tudi vključeni ameriški vojaki, katere so .Ta-ponci pomorili po padcu Ba-taana in Oorriga<}arja. Izgube so sledeče: 33,153 mrtvih, 40.518 ranjenih, 33,<»17 poarrešanih in 220,898 ujetih. POTVARJANJE RESNICE O KONFERENCI VSESLOVANSKEGA KONGRESA V PITTSBURGH!) NVw York. — Takoj po zaključeni konferenci Ameriškega vsesliovaabskega kongresa v PHtsiburghu, Pa., je bilo <*pa'/iiti v tisiku napačne vesti o sklepih tega zborovanja, katerega so se udeležili gla^iyi odborniki t ►•i- delegat je večjih £iLt»vansikili skupin in organizacij. Iz tajniškega n-lfada-Jc bila {Kxlana izjava v "kafteri je pctnovlje^io to, kar sie je zaključilo ozar. sprejelo in odobrilo na zborovanju. L?čri>ki sledijo: 44Bratje in sestre Slovani: Pozivamo vas, da se združite v m strnete vse svoje sile ter pri" s-pevate svoj delež k vojnemu naporu v tem 'končnem in odločilnem trenotku vojne. iS to j-te trdno za boljšo bodočnost vsega človeštva s tem, da podpirate v vseh ozirili zaključke dosežene v Teheranu, kakor tudi našega neustrašenega predsednika. V čim trdnejši slogi podpirajte njegove smernice in njegovo vodstvo v tem odločilnem letu vojne in splošnih volitev. 44Kongres tudi odobrava izredno in veliko delo, ki ga vrši Združeni odbor južno-slovan-škili Amerikancev pod vodstvom Louis Adamiča in Zlat-ko Balokoviča. Zbližanje in združenje demokratičnih sil med ameriškimi Slovenci, Srbi, Hrvati, Bolgari in Maeedonci pomeni ojačanje sloge med a-meriwkimi Slovani v splošnem ter pokrepitev našega skupne-era vojnega napora in sloge, ki jo zahteva od nas sedanji eas. "Ijouis Adami^. je bij r|idi Rvojega delovanja napad an v reaikcijonarnem tisku in nekatere omembe enega naših odbornikov «o bile hitro potvor-jene in porabljene v svrbo o-pravi«eila teh napadov, kar naj bi delalo v javnosti vtis, da se budi Vse-slovaaki kongres me Naša armada je izvežbala 100,799 pilotov Port Won h, Tex. — Ameriška -zračna, sila j«- objavila do-zdaj tajne statistike glede ve-žbanja pilotov za največjo zračno silo na svetu, katera šteje 53daj 2,300,000 izvežibanih mož in častnikov. Uradno poročilo naglasa, da je to prvič, da je vežbafaia komanda smela objaviti seznani izvežibanega moštva in častni kov z dovoljenjem vojnega oddelka. Kot. je razvidno lz podanih številk, je v zračni armadi Zdr. držav 100,799 pilotov, 20,066 bombardirjev, 18,805 navigatorjev, 107/318 letalskih topni-čarjev in 55,891 mo-ž, ki tvorijo protizračne obrambne ter druge slične posadke, vključivši tebni»čarje raianili vrst. Z ji vey.-banjc zračne mo«ške sile s«^ u-porablja okrog '3,000 letal vseh vrst. Me«d piloti je 444 ženskiih pilotk. Izgubljeni Izraelci V vojalSki 1l>oluici v Atlantic Oitv se nahaja Sgt. HjTnan S. Stone iz Dorchester, Mass. — Rtone, ki je služil v armadi na /Daljnem iztoku, pripoveduje: da je v severni Indiji v moha-medanski provinci Sind našel <4iz^r*lbljene,, Žide, ki tam žive že ve<č sto let-. Na tem kraju živi okoli 20.000 -zidov, ki so .sredi mohamedanskega sveta o-branili le z majbmmt izpre-menKbami svojo voro in obred e. Podprite napad! — Kupujte bonds 4, YPjnega posojila. strinja z delovanjem Louisa Adamiča. 44Konferenca v Pittabnrghu je pozdravila ljudsko gibanje v Jugoalaviji ter Narodno Osvobodilno armado poti vodstvom maršala Tita, kakor tudi p rovi-zorično vlada dr. Ivana Ribar-ja ter je izjavila, da smatra »arodno gibanje v Jugoslaviji za simbol demokratske sloge med tamošnjimi ljudstvi, ki so r vzgled vsem okupiranim de- klam Evrope. 4 4 Sodni'k Blair Onntber, o- krajni sodnik v Pittsiburgliu, je & am izjavil tekom konference, ko je govoril o poljski zadevi, da čuti, da bi morali nekateri reakcijonarni člani poljske zamejile vlade resign i rati ker bi to zelo koristilo rešitvi poljskega problema. Dejal je, da -upa da bo ta problem rešen v bodočih trideset dneh. 44 Kongres se je tudi izrekel za vse ljudstvu koristne predloge v našem kongresu in za odpravo Smitli-Connallv zakona ter iza znani Oreen-Lucas predlog, po katerem bi imeli nasi vojaki preko morja zagotovilo, da (bodo mogli voliti v letošnjih splošnih ozir. predsedniških volitvah. Na slovanske volilce s« je apeliralo, naj volijo samo one kandidate, ki podpirajo naše ameriške smernice za izvojevanje zmage in trajnega miru," mMMk GLAS NARODA rJ^f. If^'lVV^ pi«ž«no. HI Usi stovenslčlti 'delaveorv Ameriki. ^VV^WIs 1 ** ^ ^ —^—Ii_Kwrtmi m 8mnd Clmm Mmttm flipftw gth lf4» at the Pmt Offltrn at Weir fark, N. t, mmde* AH ti C—t Mirtfc W. lfflf. Ht jH^ I No. 2:1 — A, 23 NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 2, 1944 — SREDA, 2. FEBRUARJA, 1944 VOLUME LIL LETNIK LIT. TfrWl «W» AM MrvfilM« k. N»W VOU AVEBXE8DAV, FEBRUARY 2. 1944 9STAN0TUEN L U9I Iz urada Slovenskega ameriškega - narodnega sveta- 3935 W 26th St. Chicago 23 HI Rojake prosiQio, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma C A Ji A D I A h , POSTAL MONEY ORDER, &Ko je vam le priročno HI w I RAZGLEDNIH w Piše Anna P. Krasna SOVJETSKA AVTOKOMIJA DRAŽI ANGLIJO Smjet-ka vlada j«.- sklicala zborovanje Najvišjega >ovjet-'j v-ta ;»1 i parlamenta* ki b<» razpravljal o premembi u_ ' e. V. H. tvi prrUajajo iiz Mo>kv»\ javljajo, da Im na ioni • i o \ a h j u stava p rcme njena v glavnem s tem namenom, • , am«-' rm nTUi'dikam v Zvezi Sovjetskih Sivh ;iii,i ohlsi-t irlede < ItranrU' in vnanjih zadev. V nou m»\ jeUkt v bule je dali v>«'iii republikam popolno " um ; .. lastno miiu>trs1vu in vsaka »ml>lika ho mogla :i' vmmjo | m ti' k t» | n » svojih |M»t in svoji volji. Vm' . i/gleda na prvi jmgled Jako n-dolžno in dokazuje, e sovjetska vlada kjreuiti na po|Hjinoina demokratično V;viija in Amvrika pa- vidia v t<*j potezi lo ka J več. kot pa ■ »• ■"« Ijavijeiije de mokracije v Z\(*zi >ovjelskih ro„ 1»'u-i.ia itamrei- In«-«- > tem juri i »ovojnih posvetovanjih i -i* «j< »kral ^kiioi deželami ime'i vet" j i in močnejši i^la-. s ' u:. da ho sovjetska vlada svojim IG republikam dovo. i.'- : je utK i-. bodo imele te republike pri raznih • •v 1*« /ii-topn-ke, ki jih i>oe svoj-- republike samo jh> enega zastopnika pri • i . vladi ni tavtio tako pri irted/iarodnih posvetovanjih in »Uit jam jih. s> ta Ko jM.Jit i• -ri•» preuredijo 1m» sovjetska Rusija daleč uad-i nila Anglijo - 11 j -lini; - -timi doininiji, katerih vsaki ima i ' la-tne .♦-to^uiike v prestol iei raznih držav. Po prvi 1'vni voji i j»o tj dom in i.j i zahtevali, da imajo svoje zastopnike . r<>wi konferenci in lo {*» velikem nasprotovanju >1* d_ tn ! his-eul?. Tedaj -o tej zahtevi nasprotovali tudi ame-'i d* i* gati na mirovni koni'ereicei. N ti.uno «• »il '»vjetski vuanji komisar Yja«V>lav M. M«. ■ v i i '_'i\'i>r)i z nekim angi<*škim diplomatom, kateremu j«* ' ' -vojt veliko zanimanj«* za organizacijo angleškega eom_ ! < • " ha in je tudi prejel unUmčua pojasnila, zlasti gh*de i •]• <> v Moskvi, kakor -r »! angleškega eommomvealtha v Londonu. I'riko l»o Rusija s svojiuji še>tnaj-tuui nvtouoinnimi r-pu.li« m imela pri lnjih vladah ^estiuijst zastopnikov, ki liodo I v na »i.ii j m i, j t i ko v smeri, k je najbolj primerna za njiho. "publiko, pri vsem tem pa bodo delovali tako. kakor je •olj u««»dno /a n v>.iki mednarodni koulerenci največjo moč. Takemc zastopstvu sovjetske unije se *x> s« veda An-lija rf ir. toda ho niorahi vslreči ruski zahtevi, ali pa ■ ala aina oj n^titi svoje doseilauje zastopstvo po svojih do 'tujih flV.^jlo^ vnanj« komisarja Molotova za prememho n_ 'ave. i a ko dn IhhIo sovjetske rejnrtilike avtonomne, je -inoei preiej na jvišji soviet. — Op. nr. t "SLOVANOVA" SEJA B,4j pustega — saj za mene — ni kot društvena seja in .m-zlasti eitanje zapisnika zadnje seje. -rl\(iaj te dhide tak dolu. vas, da se ti prične zdelmrj in si samo želiš, da bilo že \ se-i^a kouee. Itjda s čitanjeni zapisnika se prava seja ni nit; }>ričcla, temveč se je samo zad_ nja seja po-relu. Dra pa ni niti pogreta jed, še manj pa je prijetna pometa zadnja seja. t itatel jem pa ne mislim po_ dali zapisnika zadnje letne Je preteklo nedeljo, ker s- jim ne maram zamerit:. Sporočiti hočem samo, kako -nio -e imeli in zabava i i. J)a. zabavali smo S • ill hi bile pri vseh društvih take seje, hi se jih elani "poL noštevilno vde leže vali. 1'radni posli so bili kaj kmalu končani, kajti pri "Slovanu" v Brookhnu, so fantje, /.i se med s^boj kar najboljš«-razumejo in med njimi ni no_ heneiia na-protja in nobenega zaihuvljaea. Zato pa ^f jji t n_
  • 44. Izvoljen j- bi! z lekordno na.irlieo, kajti nek il'iiii je pn»d.lau:a I. ostar:^ stari odbor, v-i člani s»> predlog soglasno podpirali, lanski odhorjiiki pa -o rekli "ja" in volitve odbora -o bile končate-, Vsakemu elann »p je na obrazu videlo, da je 'bil z i/idon volitev zadovoljen. < lb k<»neti seje mi je Ludvik Mae v imenu "Slovana" z; moj rojstni dan poklonil uali. valno pi io in svičnik / beseda, mi: "Sprejmi ta dar. da bo-bol j«1 note pi^ii I!" Hvala, tovariši, /a tako iej in po|N»lnoma nepriV-akovat dar Xaj omeiiiin. da je nekak* sredi seje pr;še| v dvoiano Mr Xvonko No v a k. k- je prišvl j; CMiieaira in je v \V\v Vf War In. formation. Mr. Xovak j»- ju-e« leti in menda št. neka: pi«-živel v Xe\v Vorku in I»as:-1 r. Mu ■ j- s,, n-kaj fw>vedal eesar nikomur «lrmr»-nm ni bi . znano, da j.- bil Mr. Xovak pivi zapisnikar na ustanov-'tven ^eji "Slovana" pred ^iu leti. T« je bil v resnir-i i/vanreden sin. da je na to sejo prišel zapisnikar ustanovitvene sCjL.. 1 *ied leti je tedaj Mr. Xo, \ak pisal zapisnik prve "Slo_ vanove" - t/1 rej obhaja !•*-tos "Slovan" svojo *><). oblet n eo. SKlenili smo, da bomo 1 obletnieo enkrat jeseni kar naj bolj slovesno obhajali. Po seji pa se je pričela prav «»rijet na družinska zabava, kajti celo leto se člani mu-.'i jo s pevskimi vajami, na zabavah, ko se drugi lepo za'havajo. pa so p«'Vei navadno vsi zaposleni, tako da od zabave res nimaj-i drugega, kot delo in samo delo. Pravilna je tedaj * Slova-liova" navada, da svojim ela nom. napravi tudi nekaj veselja, ne pa da 'bi od njih zahteval samo delo in izgubo čaa bi !»ile s.-, j i udi tako d«». b|-e, kot lepe izgledajo." Pa naši želji je bilo v polni meri /.r doščeno. se posebno, ker m< jih spremljali p<» grlu s ;i~|.» repo. Ves ča^ je vladalo med 1 vzočimi z.elo veselo razpoložt nje in l»ila je v resniei prisrčn. zabava, ^koda. da bo treba zo pet ono leto čakati na tako. Jaz sem se držal svoje st.-i navade, da ^-m že zgodaj o šel. drni:'i pa. kakor sem pozi: izvedel, so se zabavali še < polnoč. R lo je zares n^kai v-^eh in prijetnega ::i sem ve-el. sem "Slovanov" član. - - P Hude. BUY UNITED STATES WAR SAVINGS STAMPS ZAVEZNIKI 16 MILJ OD RIMA Aiiierikanei cr, navzlic silo-vitemu nemškemu odj>oru pro drli dalje in vdrli v predmestje Cisterne, ki je najvažnejše nemško oporišče južno od Ri. nui. A* Cisterni sc križata Via Appia in obrežna železnica. Skozi mesto so £le velikanske zalog*^ za nemško armado na jugu. Kftt pravi l'nite v^lno sitiMiii mile _ Frank Smrčka 1'uirl je ]m» »lotjri in uiueni I»ol»'ziji in previden s s\elimi zakrameii i i, mimo v r;«i*pudii zaspal due deeeiubra 19]::. Pt^n*b s<> je vr-CU tine SI. dm-mbra iui k;tluliško iH»ko}»ali5TT v Kane. Pa. Rojen je 1»i I na feb'iu pri Pragi. Na leiu mestu s«* prav i»ri-rOno zahvalim \ st.[u, ki st«- j;a ol»i skali v Mezni in <»l> mrtvaškem urlru. Prisr&ia livala r«em tisliiii. ki ste darovali za krasne %-emi> in iiiMlfctu krstr: vsem. ki sle mu darovali za maš«-, kakor .TVem, kj st<» s.- vdHcr.ili lK«jrreha iti dali avtomobile in su spm„jli k vct-iu-inn poiHtku. ftr enkrat lepa hvala rsera in za vse. karkoli ste mi dobrega storili \ »i moji veliki in-srfH-i iu izgubi ljubljenega soprtira. še enkrat lejwi hvala vs«'in sku|>aj. 1'i dni^i in uejiozubljeni. Jnieivaj v miru. in naj Ti sveti v«ru;i In«*. Žalujoča soprc^'a : . , . * " ntlffiEs«MRteA rate ' • James t Itv. Pa. NajKoljiio Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JfSfej E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 38,600 Premoženje $6,300 0(50 00 SOLVENTNOST K. s. K JKI>S«»TE ZNAŠA 127.24?r C* \H>t*k d«J»ro sebi in iv«Jim drefiai, fav&ruj m pri n&jboljii, p« itrni in nadsolrrntni podporni oricanlzarlji, KRANJSKO 8L0VEN SKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer se lahko nmnM Mnrtoilnr. run« paHk«db«, «pcr»riK proti kolrxni in ourmofloctt K « K. JKUNOTA ^rojcM moike ki iraške U. 4* •». •troke p» takoj po rnjatru in «a 1«. leta pod nojr okrilj«. K. S. K: JKONOTA izdaja n«jmodfmej^r \r*» r^Hiflk.t, mt> dimi« dob« md teftt.it do I5.M.H '.»• JI "»♦-!• .J » , , K. 8. K. JEDNOTA Je prara mati rdor In alrot. Ce Ae niti Man ali flanira te mogoCne In hocate katolike« podporne orraniTaeOe. po »rudi ae In prlntopi takoj. " " ..... Za pojannila o zavaro%alnini in za rne druge pudroknuntl •e okrnite na tthuTii !kf hi brtdniee ^rtjrt^lh drnAtev ' K. 8* K.- fMaote, an pa aa: i . "i_ . » ..t._ t GLASNI J31363 No. Chicago Street, URAD Joliei, Illinois -------- —■- •— «■ —_============================ 7"" ' mmmmommmmmmmm ' mmmmmm^mmiS^i^^imieSmmSmSmB^ - GLAS NARODA" __(VOICK »T THE PEOPLE*'_ •«r«atf aa« PMMai bp W»oi»l> PUHOilig Company, <▲ OorponOoa) ^raafe Sakaor. Pnddmt) Tpn Hado. Troaamor; Joaaph Izpaha, Boa. mm «0 irlaM at tfeo ampwatlim and addramaa of aboro nffla—i; 310 WEST Ittto STRMET. NEW TOBX 11, N. T. |: 51st Year "Olaa Naroda" ta t«eoed erery day caz«*pt Htturdaya. Hundari and HoUdaja. 8otwrtpt1«ia Yetriy |7. Advortlaement on Agreement. A A CEJJLt LKTQ VKUA LIST ZA '.DKUŽFVB DKŽAVK IN KANADO: $7.-— i ZA POL LETA tSJiO; ZA ČnETHT LETA $2.—._ ! t- apeli t a na v-e Amerikance, vanja vonjih Uondov vsakdo kupi še en 1 Kiini tekoin U. Kiinipajije. 8AXS apelira na v.-o svoje eia ne in din^e aloven.ske Aineri-l ikaner, da sc odzovejo klicu domovi::«;* t-. : -v/h't-ski Iviwiji v njeae-n. velikanskem nnporu. da -tre htl»-fenieo Hitlerjevi evropski trd njari. Cim voe te poimV-! prej mejo zavezniiii otl Amerike, tem manj se bo treba l>oiit"; na-ri'ii lastnim ameriškim vojakom j" tofliko več življenj T»o ohrai'jenih Tn ee .")■• m.>iro:'o vojaku odkupiti njo^ovo > i v I i«» nje v dolarjih, ki kn)«t.-o vo.:»;i materia!, tedaj jo paj kampanji. Pomnožitev našega članstva Poi oeila naših podružnic iz razliiiiih na>ell>ni ir- ^eeji t'i-a a ne n i pritet ver elanov j in imeti več podružni?. T'as za pristop je s« daj. Med nami je mnogo sbnpatičarjev in zasro-vornikov političnega }»ro2"ra-ma. k; -a SAVS vr^i. Toda •'.•uho ^impatiziiat'i in crovoiiti o našem delil ne zadostuje. O-boje treba realizirati - tem, da vsakdo teh poslane aktiven član lokalne p<»driržnie< : če po-.dnižnioe rti. naj ustanovi, če pa razmeie tudi trne «!or»u--čajo. teak tak člaij lx> prejel iz matin SANSa člansko karto, ki ho - iiz ki za dokaz aktivnosti. Xe brnelo bi biti Slovenca, niti Slovenk", katera bi ne mosria do-k.Lzati svoieira članstva, (^lan-^"ka kai ta je dokaz udejsivo-v.-uija v SANiŠovcm delu. Med nami je »e veliko oseb, ki se grozno postavljajo s svojim zanimanjem za SA2CS, ga hvalijo ali grajajo, materialno pa ni-o .še ničesar storili zanj. V rajta v SAXiS so odprta vsem ki soglašajo z njegovim pro-irrainoinl < 'lanska karta pa je iz-kazilo vašega soglaišanja. Nove podružnice Nove podružnice so se ustanovile ali bodo kmalu ustanovljene v Iarzerne. Pa., v Repu-l.lie. Pn.. v fJreensburtr, Pa., in v Lorain. Ohio. Prve ti i bodo pod pokroviteljstvom društev NXPJ. četrto pa bo<(o tvorila skinpn;i slovenska društva v Lorainu. Društva v drugih naselb-nah >o vabljena, da jim slede Naše aktivnosti iPotli užiiica -t. 4j v Collins-woodu sklieu je javen shotl v s!ov. De]. Dotit v nedejo diif* o. maiea. Za arovomike so vali 1 jeni Rt bi n Kristan. Louis A-damič. Maletič, Drenovac in drniri. Podrobnosti bodo objavljene ka-*ne.je. \ CJirard. < >hio. k«' tamošnja liodrnžniea Št. 79 pripravlja za slio«l enkrat me-eoa maren. Tajnik* Frank Rezek je izrazil zeljo članstva, da nastojjita K*ristau in Adamič. Xa tem slirxln btwlo lahko -odelovali na^i rojaki iz Sliarona in oko-You nu*-town a. T»e>senierja AVarrena in »Iniirih naselbin. SANS in JPO Xekatero 2fi. januarja so za ta me. sef- bili prejeti sledeči piispev ki: Skupne podružnice SAX^n in postojanke JPO v Chieagu c so i>oalale $o85.38, katera * ta predstavlja cisti pieostanek in darove, nabrane na shodu 8. 1 januarja. Sestra Jennie Koren J je poslala $10,.00 katere so da- i rova le Fannie Blažie ($5) An- i Ige'la Pemie in Jennie Koren \ (sf=!i vsaka) in Alary Cervenka ($1). iJfrugi večji prispevki < 'so: Collin wood (4S> $250,00; j 'fSharon, Pa. (:i0) $100.00; (li- , | raid, (K (7!)) $25.00: Brooklyn 1 x. Y. (d[t) $42.50; Los Angeles, i Oni. (fiT) $24.25. Poleg tega . >o po>iale prispevke š».: We>i j Vliquippa. Pa. $10.75; Union- , to\vi«. Pa. $14.50; St. Txjujs. Mo $<>.50: Bridgeport, O. $1439: Kenieror. AYyo, $7.0t^; Fair- 1 port Harbor, O. $9.00 (poslano 1 i P" dni.ari podpredsed. SANSii j , Marie Prisland). AValsenburg. j Of do. $5.00; Xew York. X- Y. 1 <*4) $^50; Ohieauo (25 fede- ■ leija SXPJ) $10.00; Brooklyn < ^S00, Hostetter, Pa. $8.*00J in Pmblo, Colo (Oeii SXPJ) : $5.00. I Federacija angetško poslu.jo čih društev SXPJ za zapadno1: Ptnnsylvanijo je po tajniku. James Megliehu poslala $30.00.|. Tu napredna skiBpina tu roje-I ne mhnline je na svoji letni se-J I ji izrazila polno zaupanje v j jS.'.X|Si»vo delo in želela, da fre( jt'» delo tudi v isti smeri nada-i I ju je. Sestra Agnn Za loka r izl Cleveland. Ohio, članica Šir-j ši Lra oflbora, je SAXSu podarila vsoto $44.00. Mrs Katarina Pfei for iz Xew Yorka je po Ani K asni izročila naši blagajni $5.00. Tz Kanade (Port Hope. Ont ) pa j»- j>o Proletar-<*u po>lal naš»»mu svetu na'^ rojak \fath Zobec. Xa obi>ku v Chicagu pri -vojiii dveh hčerah se ie Mrs. Frank Kapel iz Clevelauda spomnila tudi SAXS-i in pri Izvršnem tajniku pust'ila $5.00. — Vsem iskrena hvala. Shod SAXSa v Pit i >burghii dne 22. januarja -e ob obilni, udeletbi jako usp»*šin» završil. Vršil se ]»od pokrovitelj-' stvom SAXSa, JPO in Federa-1 eije društev SXPJ. Podrob-| lit fsi poročila sleciijo h. ožjih virov. j Zvezni blagajnik Morgenthaii je v.-vojem govoru ob otvorit-Jvi kampanje za četrto vojno posojilo ]>o%ir drugih olvan->ke p.utizane ki se tako junaško borijo proti sovražnikom. Omeni! ni nobene druge odpornosti v Jugoslaviji, niti ne zamejne vlade v Kairu. Xew York Tiuvos komentira o tem. da je to omenjanje menda urad no ^tališče ameriške vlade z n-r/:ira. dr ima Jugoslavija sedaj tfdve" vladi. Mirko G Kuhel. izvrŠTii tajnik. Sest mlltohov filmskih Sal Mr. Atterhy ,eden izmed A-meričanov, ki se preživljajo brez dela. si je izmislil malo nenavadno zbirano strast- Že leto dni z/bira dovtipe, in sieer >aano taik>hie, ki se dogajajo v krogih ameriške filmske proizvodnje aiii pa Jlb v teh vsaj pripovedujejo. Njegova velika qeta zbiralcev inu je dobavila doslej nad nest milijonov do-vtipov te vrste. Kartoteka, ki i'i jo je omislil za te dovtipe. je torej zelo obsežna. Gradivo je urejeno po vsebinskih frodročfih, na primer 44tali?ea,, "zaljubijencV "kuharska, n-j nvtnost . mladih gospodinj"' itd. Saimio dovtipov v zvezi s. taščo je v Atterbvjevi karto-J teki 7000. )' •IMjIg NAKOPA" - WKW TOKK WEDNESDAY; FEBRUARY 2,1944 fWANOVUTN L ANGLEŽINAM UGAJA KANADSKA HRANA SANI NA PROPELER V severnih okrožjih Skandinavije in Ru-ije, kjer je le malo železnic, so sani na konjsko ali jelen jo vprego še vdeno najobičajnejšo vozilo. Motor-jna vozila se dado uporabljati j le nekoliko mesecev v letu, ta-|ko da prebivalci teh krajev ni-l>o razvajeni, kar sc tiče brzin. Norveški inženir Kvndai pa je zgradil sedaj vozilo, ki ho ves promet v severnih deželnli nemara preobrnilo. To vozilo ,ima karoserijo iz no ve ara trde-'ga a'luminija ki je odpornejši od je-kia. Na zunaj je podobno avtomobilu in ima p« t sode-j zev. Namesto na kolesih, pa ;sin;fr na dveh parih jeklenih i -muc: Ek-t Aozi.iski motor v jzadniem delu v ozn n>ognnju > d vek ril ni propeler, ki je zavarovan 7 jeklenimi žicami, krmilo je zvezano sprednjim pa som nmiči. Notranjost vozi-•l;i se -In kuriti. Poskusne voz j nje sr, se obnesle velo dobro. V. bremenom 500 kg so se le sani na propeler tudi na težkem ofcemlju, ki je bilo visoko za--nežono. in preko močnih strmin. premikale s srednjo brzino 70 do RO km ho uro. ! M %Mjll+r <4r«lrtf r slovenske pesmi: 3LOVENSKA LIRA1 "AMERIŠKA V PESMARICI Poduknlr« — nmtkl ihor i bari- ton »a mo*pevom 1. Puirtrav — rrv-tkt *hor t. tahko noč — molki »tor 4. Otirlkl ivon — metanl »bor ft Pomlad n»ka — m^Aanl »bor, ■ bariton wmoafwvmn • l.ln I. — *a wlo »p*T«, molki In m«iam lbor l.irjt II. — u mtinnl sbor • Aliantakl odmovt — km molki In tomkl il>>r i bariton n-BHti^fimi t KanUU »«t i«ilnw II« — molki »bor 1« h«hM — u un^iH-v«, HMte.nl ■bor In •Dremlje v an (liaorlra II PmIri S* — au Mmoaptft, moteni «bor In tpremljrvnnj« iteMTlra ali orgoi CENA SAMO** 60 centov KOMAD T« M kMrrrtnr |W ■■! u mMU In ibare, katere Je octa*- bll In v —wtMM izdal MATEJ L. HOLMAR, organi«* ia pewovodja pri mr. Vido, Omilili OhU. tf n. Karuttte to aMrfco pri: KNJIHAUI1 SLOVEN IC PUBL COMPANY 216 West 18th Street New York IX. N. Y. NOVA IZDAJA Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vitega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naroči te pri: "GLASU NABOBS *V 216 18th Street, New Tort 11. N. Y. Ker ravno pošljem naročnino za ILst *'Gla- Naroda" sem sklenil, da napišem svoj prvi dopis za list. katerega naročnik sem zadnjih 10 let. Sem ' pač eaen izmed tistih, da rajni k'itani. kot pa pišem. List mi 11zelo ugaja, ker je nestrankarski, kar pomeni veliko, poseb-iiio v današnjih valovitih ča-'tsih- TVukbol j j«- zanimiv, od-jkar ^ii 11 rodu je nas tr/J. rojak ■|!U domačin. Njegovi nauki mi ■jm* danes mnogo koristijo.. Kot •jnjegov učenec v sta:i domovini, sem se večkrat hudova! na njega — ti-to doho namreč bil 1 sere' pogosto deležen »kolečega "leskove:? ali bn-zovtjja i na." Voekrat eitam. da se uVedni- 1 lei časopisov h udu jejo :n urijo dopisnike, kako pisati, kje po--•1 a vir i vejice, pike itd. Veš kaj, gos-nod urednik? Popravil si mi nešteto domačih šolskih nalog in upam. da mi bode£ toliko naklonV-n tndi sedaj, da popravi- ali izpiliŠ moj dopis.1 da bode vrtalen, da -e obeloda-| ni. k;:jti v nasprotnem prime-t-u bi lahko zapihal, kakor str me naučili. takega >e kazeni javnosti. •Tried e novi p domačo fronte ne j t voder., opisoval. To prepn-piščam drugim poročevalcem. ' KanaiSski gozdovi -o natrpano ( iiolni razne divjačine. Ameri-kanski lovei nam eelo.zavidajo : ker s'» naha iamo v boirati deželi - njakov. musov. medvedov. k! en o v. fazanov itd. Vsa-' ^ ko leto "Temo v lov v veeii skn Povrnemo vedno z cilnje? i lenom roiraeev in ra i- to^rn ea-tne^n ^ mM i l.-ol eden izi»;e Pre»kle na vrtu Oj. Muricka, i>f^IjaJ * KarC-ira Mladi kaplane * Gremo uu Štajersko Štaj«rLs * Ilappy Polka Če na tujem * Slovenian I>anol s plaulu« * Kadar boš ti van»lrat St-1 I^ZVEZEK#10 SLOVENSKIH PESMI za piano-Jiarmoniko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. 216 vV. 18th Street Xevv York 11. N. Y. V knjigi je natan&jo t«'pisano ži»" Ijenje poMiiueznili živali, Živerih na suhem, v morju in v traku, tako j iz življenja divjih živali, kar fun ilomdaj m* ui bilt* znano. Prvotno je liilo nameravano to veliko delo iziluti v iK-lili knjigah, lotla le -leilnjie iz>la v eni Kitni knjigi, ki i«t pri vsem svojem skriVnjn prinaša POPOLNI POPIS ŽIVI..1K VJA AM K arSKE DiVJAČINK. Knjigo ho z užitkom bral lover, ker uavaja in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; fanner, ker so popisane Živali, ki na polji? koristijo ali škodujejo ter «»le»l-njič ribič, ker s-- v knjigi n;»-t4'te VSR 1UBK. KI ŽIVK V AMKitl^KlH VODAH. Polejj f»o]Jaduega ;>op1sn in pri|>ove-•lovjmja vsebuje knjiga SMK tografij) ; 6 slik v naravnih barvali v velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige je 9 * fi infer. Knjiga opisuje sesa vre. ptire, ribe, kale in ziiali. ki sn ra\»otako na «eni kot v vfNli doma. - Vezana je v mo^no phtirio 7. /bitimi črkami. : - ' V AXdl.KsrlM v; Cena $3."'° \uroeite pri KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST X8th STREEI New York 11, N Y S O \ A T' T REKORDI Nove slovenske plošče! Jerry W. Koprivšek m njegov orkester M-V.,-- Wfd-lillR 1N»Ik:i i \e 1"mi Sie Ti (>« ' pii iiiluna iiiMre!«* U".«biiriK Wait z Slovenski W:iJtz Pojo R up nick sestre M&SK-pIeep ■ Mat' jmtii-o Marine — r-i»|Vn 5 T r.—T.-r'^i liki« — (Htlk^t Na plriliinr.ih—v;j]«"ek Lepe Melodije Duquesne University Tambuncji Orkester Mf.7.1 — Na M;uijatite, tn-lKa Kje moje roy.l.i- MariOka pesla—polk^ Jerry Koprivšek in orkester MT.75—Tert-zinka ]io!ka Na planliuah—valček Za tozadevni cenik In cene plošč »e obrnite na JOHN MARSICH, Inc. 463 W. 42 n d ST.. NEW YORK Molitveniki lllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllHIII v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . - Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne. Slovenski: RAJSKI GLASOVI Velikost 3x4 in SloVenic Publishing Company216 w 18th st • Npw Tork 11 ■■ i Poročila tz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo 81ovenci KANADA PROTI CENTRALIZIRANI POLITIKI iiH-ihi.-tt-fMim^a mirn. Vzliv- tlojstm, tla j<» zmt-KjmiiuIm v 25 'elih dvakrat \ vojni, ki j<> hiln e\Topska in /ji katero ni l»il;i v nolirneni o-zi'Mi mlsrovornn. k»*r ni ime';i nf»lN»n«',Lra »»nravkn */. lonei « i io it fn#itiko. ki je dovclla «lo |»t-\<* in iliosre -vf-tovne voj-P . vhlilll »»^Tidiln vcnltto p»ri-t»rida tivoiro^o -kl«'-l «ti mir l»Tt'7 ^nranlziranL*» e«*ntr:i!mrano i»olitirno uiori Vmiir. vsaj pretežna v rina ;'ii 1>!J;, l>?/k(»in' Tirof7 vsnkefnn M-vnniu v t.iko rw»litikn. ! Wulnn 1'iavn o -nvornicali iiMi»"-it*-iv:». k: i«' ]»ila lxxlnna en-1 twkai «lm vi. kaze knk< n n- zor :ili nairih piwladtiie irl«*-«!<• t«"»a v tirala n *<*) v ministr-,'kili k rodili. kajt: \ "-zjavi j«': na"1 jun ,1»! uarljjinont t<> ,k« in 1 kr>T»f»^a' zaM-jlania fwTo- bril kanadsko sodelovanje v vzpostavi mednarodne orgarni-zacije .katera Hi zagotovila in jaiifAila narodno varnost po-toiu un-dnar-era<-ije lK«l»ata o M>d«Jt*-anjiu v tem snii^ln l»o najbrž sukala o-kroir v p rajanja, «V ne l>i morda kiKii^erativni ^la« v doloe-l)ah ^rt'i iiic hi oliranirlK- za )>ri-tari-ki' dežele ozinoina države kot celoto, kompromitiral položaj Kanado v onem Sir^c-tn >od<>1ovamju. ki tronotno io ni-ina nol»enc določene obliko niti proorrama. razen nekega olu i-a ki je bil podan v Moskvi ob "ril i ki sestanka vnanjili nrini- V>ioi;akor ho o stvari šo iro-voril premier ^raokenzie Kin? kot tinli vodje procresiveev konservativcev in opozicije kar ho nedvomno debate o co"t »•tvari povohalo in ho torej o tem pihalo in 2rm*orilo. GiUivm, — IA>rd Halifax, ki ji prod kratkiui držal jyovor v loronte, namignil, da je pri -m 1 r-is ko U) treliH misliti na \>. «la IhkIo jxKaimzne dr lave ♦uitan-ke državne zveze pre-»/••le r.a «voja pW»<"a sv*oj de-< ž odirovom«>sti obliko- •tnja \ nanje |*olttikf> in smer-c tor organiziranj*' «lmpiio laiobe. Ta njegnva omemba • nnrnkrat razvnela duhov*' i povzn^ila /ivaiine debate. :kr:fvh menda ni bi o v de-'••li nekaj časa. V rotovib kroyrib so jo smatralo. da j** hi!« (n-Io prevev t*- j m debatiranja in nekateri potit "'eni voilitelji strank s<» so tako razvneli. dokaj h /ko posedi v razprave o tej ra«levi, ker -o s«- izražali pre-\ -r pristian^o ali strankarsko. Vprašanje, ki je na tre-j ba vz 'ti v pretres in -lo od nekaterih strani, kot kone#ro n nanjo l^ondona. oziroma Ion-, domskega mnenja, toda iz ZJid-rnili \isti od fantka j pa je raz-' vidno, tla je bilo to le eno od -tevila naziranj, o katerih l»o-«fo 'tito*ali razpravljati in odlo-it' in n is trsk i predsedniki do-liniiev. ko 1m;<1o prišli skupaj ' bondon enkrat v meseen »ri-Hu. < v je t«*mii re- tako. ledajj '••mara v^a racr\*netort ni bila n v no taktna, a je pa vseeno r'< kazala. «bi j** sulošno mnenje ■ r»protno oontraliz;u*iji ^K»liti <> /eze britanskih dr/a\ Ta lr- e«.» 1 rali/aoi ja lahko pri lila Kanado, da t »i pota dospeli dve nevesti kitnad-skili vojakov v Ailgliji in ena se je ustanovila pri ^oji tašči ter tuci že podala svoje nuie-1 nje o b\oji novi domovini in por-ebiio o kanadski liraid, ki ?e ji najbolj dopade. "Odkar .-cm dospela v Kanado, kar vedno jem," je rek-' la ndada nevesta smeje. Pove-' dala je tudi, da kraj ni napravil posebno dobrega vtisa na-' njo, ko je prvič pogledala nanj,' toda pozneje se ji je pri ljubil. | kakor tudi ljudje, ki se ji zde bolj vljudni in prijazni nego na Amrleškem. 4iV Londonu sem bila tekom najhujših bomlinili nae jHX'iitiiu tukaj, ko vem. da ne Ik> priletela rxl ni-feoder not* na bomha " l>ejala je tudi, »la >o se L011-doneai.i tekom najhujših na-padov nuuij bali bomh kot sedaj. k«« so napadi IkvIj redki., Živci >o jim zdaj Imlj občutljivi, ker so imeli priliko, da so sprostili od vodne najx tosti. ki je bila neizogibna za easa skoro vsakodnevnega zračnega, napattlanja. . Olede hiane je deja'a. da, Kanadčani ne vedo, kako so' srečni, ker jim ni treba josti j vodno <*ne in iste brane. Ona je naravnost vzradoseeua, da more >e>ti k mizi. na katero njena tašča pripravi okusna jedila, o kakršnih v Angliji £e davno ni več sledu, ker vsesra primanjkuje. <^noedje — je rekla — stane v Londonu i>et dolarjtfv funt in drnpo sadje se prodaja po Visokih conali. kadar na r%z-polairo. domače sadje Je iz-jema. kadar je na trgn. Potrata ipa^rja se ji je zdela naravnost stra«naB Doma. je rekla, se spravi vrak kočeek papirja in v trirovinah zavijajo le malokatero reč. Tndi ako kirpi ženska ali inioski oH^ko za 50 dolarjev, jo mora ne>ti domov nrtzavito. Za groceri-jo morajo imeti ženske košarice ali torbe in slično. . , Pre-nega masla dobi vsaka • i>seba po dve unči tedensko: ! J al ju dve unči čaja in štiii unče slanine ter za en šiilhig'. (okio^ 24 centov) nuesa na teden, ALieka dobi vsaka oseba . l>o pol litra tedensko. Limon. L>reliov, rezin in t"Jičnili dobrot il^ kakor tudi ne sladoleda. Ljudje živijo največ od zelenjave in kupujejo pred/vsemi klo babice in jetra ter slično n*eso Ja dobe več za tisti silling na teden. Toplota v hišah po Kanadi jo miuči, kea- doma na Angleškem ni kuiiva za gietje domov in je v večina dtaiiovih l>olj nii*zio kot toplo. O potovanju je ndada ne ve-. >ta katere iiimž je sedaj v Itali-j ji z ang^iei^ko, oziroiim kanad-, -ko a ima do, dejala, da jtl bilo nekoliko dolgo in enkrat so na-'« teli na hudo nevihto na morju ter >o bidi vsi veseli, ko so končno pri vozili v pristan. O kanadskih dekletih je dejala, da ?o zelt> lepo in modno ohh čene — amrleška dekleta se morajo zadovoljiti s tenn, kar morejo tlohiti v trgovinah ua inlinerke. ZNAKI POMLADI V SEVERNI KANADI Kot poroča severokamidskj li-st iz Kirkhiud Lake, so letele v januarju preko tamošnjega predelja divje gosi in so skaklja1! po golih tratah robini, ki so navadno oznanjevalci ]>riLo da «peniOadi- Par gospodinj .ie pit prinesdo v uredništvo lista prave pomladne metuljčke, ki so se naenkrat pojavili in so jih žen-1 ske hitro ujele, misleč da se s?ro za kake velike molje, ki bi žrli obleko, toda se je izkazalo, da molji nimajo rumenih kril s črnim robom in lepilni tipalkami. V uredništvu ?o vzlic vsem tem znakom pomladi odločili, da pomladi se ne bo, pae pa bo pritisnila zima. ki -se jo tekoan janua-rja malo bolj milo draa-la ter s tem najbrž .prevarila oznanilee Vesne, ki bodo svojo prevaro bridko obžalovali — če uredniki kaj vedo. NEVESTE KANADSKIH VOJAKOV SO PRIŠLE Ottawa. — Vee sto angleških nevest kanadskih vojaikov je dospele v Kanado, da se naselijo na svojih novih domovih in pričakajo svojih ženinov ki so prišli z njimi v domojvino. toda bodo -morali seveda služiti do konca vojme v vodnih silah dežele, radi cesar bodo morale neveste ostati same in se prilagoditi novim krajem in ljudem kot bodo najboljše ve- rlolo ir» amnio ' SlovancL v DianadL SREČNI KANADSKI LOVCI Tone odstrelil. Končno so strokovnjaki ugotovili, da je T hila puška nepoštena, namreč. T krivo je nosila, gotovo je bila||( -'tara. Ratli prevarane zvesto- j. )»e je lan t puško enostavno', prodal- | Seveda vsak čitateij si lahko' po -vejo misli ali tolmači to-,' ztiilovnost. Ako sem objekti- v von, sjik'Vi zapišem da jo biia | Tonetova puška iziabijena. \1 Verjetno, da jo je rabil sam j1 Krištšof KoTunub. ko je o*lkri-!f val za raAVno Ameriko leta ^ zasluži! vivjo mer j lovskega i5 149*2 Kljub tenm je nas Tom ' junaštva kot io imajo zapisa no arnerikanTski lovci. j5 Arinulo loto -f->tn čital v Pn>-{< -veti. da je Anton Valontlnčie ' .7 TTe^t Middlesex. Pa. povabil 1 clevelandske lovce v lov na zaj " r*r. katere so baje streljali na ^ njego\ i fanni. Gotovo, da iz,1 razloga, da so prihranili na ; izstrelkih, za katere je danda- , nos veliko pomanjkanje, J< iz- , kušeni in premeteni lovec An- s ton Valentinčič zelo pametno 1 ukrenil Knostavno je večjo , množino domaeili zajcev privezal okrog po gozdu za grmi- , če v je. tla so Čakali slavnih strelcev iz Clervelanda. Zelo modro delo! Amerikanoi so ''smartT' ljudje, "and that's all!" Vedno >e k:y naučimo, izkušnje človeka tudi izmodrijo. Kar Ialiko rečem in -vetujem Tonetu Štninsibelju je to: *Ka-dar -i Uotieš kupil novo pnšk-o. predvsem pazi. tla bode imela j ravno cev. Ako je cev ukriv Ijt na na puški, jo edino lahko rabi-, kadar streljaš okoli hriba. Ooi.i-* so mi je nategnil, gotovo tla bi pozabil končati, da m»e ne opomni boljša polovica j dr. ima vsaka stvar nekakšen, konec Stari ljudje so včasih, dejali: T>a za prv*ie, kakor je tudi moj dopis, so vedno oprosti Listu želim mnogo zvestih čitateljev. Lovcem tudi. ame-rikanskim pa obilnega plena prihodnjo sezono. "Bivišemn u-čitelju — uredniku, najlepši pozdrnv! Anton Smrke, Sudbury. On t. Pati. (Hvala za pozdrave! — TT.) ANEKDOTA Sla\ni fizik Ampere je bil vzor raast rešenega profesorja. rPako si je hotel nekoč med predavanjem obrisati nos. Bil ;e |ki tako zatopl.jen v predmet. ki ga je dentonstriral ob tabli, da je prijel mokro goboj in se vanjo vsiekniJ. ŽENITNA PONUDBA V svi-ho ^'i lit ve se želim seznaniti z rojakinjo, ki je dobrega sr<*a in ima veselje do za- 1 konskega življenja. Imam premoženje vredno $14,<>fS0. Katera resno misli, naj piše na naslov: "Kanadčan", c. of Ghus Naroda, 216 W. 18th St., New York, X. Y._2—2, 3 Trikrat jo .je pobil na tla V Salem. Mass., je John M. t'onnis trikrat pobil na tla svojo ž« no B;io. In ker jo jt* mož po^»ral samo dvakrat, je ž'*_ ua šla tožit za lU< xna » Knjiga vsetHije 11« -trani in jr aknuM v plain,, tr/aim. _ «kor<» neverjetno jr. «1» j* m»e<**> lak« ivi>ii»n, I . s. Tr n -ur v [KNJIGARNA Slovenie Publishing 216 West i8th Street Company New York City Andrej Ternovc Spisal Ivan Albreht Ona M centa« Balad« in romance 3. izdaja — A. Aškerc Cena M centa« Ko smo sli v morje bridkosti Spisal Rev. R Zakrajfes Knjiga pripoveduj«, kako Je Hitler nastavljal llmanlc* to aanjke ln pripravljal "a»rup~ ■a Jnsoaluvaue tn ujthovo drla vo ie dolgo prej kot lo Je napadel. Knjiga je r 207 atraaL platnu veča na lo Ima Cena $2.— Bolgarski biser Povest — Spisal Slutnje Spisal Ivan Alt»w»ht itoj JeletlC 50 centov Cena 50c Živi izviri SptMal Ivjtn MHti^ Knjiga Je arojevniten pojav » stovenokJ knjlZevTiooti. kajit » » nji Je ▼ trinajstih dolgih glavjlh oplMinih trlnajxt n-lnv slovenskega D»ri*l« od ilnvnlti p)Mkov t utan-ra nlnvanttvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani v platna vezano $1- •teM drftarljanl naj naraHja kajttiea — "HAW TO RKTOMR A CTTIZKN Of* THE UNVTKD 8TATKH" V tej knjigi so vse pojasnila la sakonl aa aaseljenea. Državljanski priročnik (V alovenWlnl) Knjižica daje poljndna navodila, kako postati umerlAkl državljan. POUČNI SPISI Pohorske poti Spisal Janko (J laser Cena 50c Angleško Slovensko Berilo (F. J Keru • — Vmn* knjlca t>na S^-— Domači živinozdravnik • Spisal Fr. Dular.— Trdo vez. Cena -•"><> Mlekarstvo >i|>Ni)l Anrt* l'"rr S Bilkami W>N tlMiil Knllta M ml*-karte tn farm^rj*- v •|iti»Sii»>m Obrtno knjigovodstvo «?r»n| no — Knjlira J* na m»n )*•>!■ v prvi »r«i| aa utar-hnn. um**tnn In »trojno kijii^v- r»r v o ter |cl*-iu iIIti rnt»n rm tt _ Alts* narofite k nji m, prtlntlte k nir*-filn II. 8. i roma Canadian Money Order is amenjenn avnta. Manj«* arote, lahko paftljet* v U. 8. tnamkah pa Z. oziroma S rente. zakriČati nisi utegnil, Še pomisliti nisi mogel na lok, zakaj ' oko pod nebom je že p!ul kragulj z najlepšo goiobico v kri-1 i krempljih. In ta'ko se je zgodilo z njo.. Svarun je pri-' Ts zasede je planil Tunjuš na njrvo med deklice, Tdeča ot je fifotala, 'kriki so nama umrli v grlih, on pa je izgi-; — kragulj, ropar, jezdec na konju in na tisoč besih. O,' .M orana!" Rado je bledel ob povesti, ustnice je stiskal, da je bežala Inja kapfja krvi iz njih, prsti so se (krivilli in se stiskali v -t, na rokah so se podi lita*vajoc gibale močne, vmbokle m :šice. "Kaj bi storili vi, ki me obsojate, kaj?" "Za njim!" je rignil s sklankm glasom Rado. "Za njim! Ti bi £el za Hunom vrtoglavi nviadec, ver-m, Toda sel bi bi! v pogibel. Kje je konj. -ki bi do-irel Tunjdša? Kje imaš tovarišev, ikot j:h je imel on? i Ki copotnii z nogo ob tla, da bi prilepi iz zemije kakor ■ • iz luknje, če potrkal nanjo? O}, mladiči, ljubezni lačni, v i polni, kra.ka je vaša modrost in ne seže daleč preko rune kite lepega deklica. Tudi Radovan bi bil jezdil za njim bi žarela le taka igrica upanja, kot jo da slab k-Tcmen, če triš z jeklom nanj. Ali ni je bfo. Zato sem ostal *in jokal tiho in gTeiiftco žalostjo in nnislil iv svoji ^ari modrosti na ristne ukane. Na bogov?, da s«m. nedolžen! A za nedolž--t taki pogledi od vas. tako iplaeilG!" "Ne žaluj Radovan! Govori o ukanah! Prej pa te-izni roženico, ki ti jo nudi tvoj sin!" Iztok je dotočil do roba in podal godcu.. "Ne tbi! Na bogov o. da bi raiši od žeje pivkal kakor oa, ko pa omočil ustnice sredi krivih sodnikov ob pijači. 2 tvojo be^odo pa verujem, da so me varali va.-^i pogledi." Izrpil je nagfo, v lice ir.u je zapkilo nekaj krvi. Nato se tlvignil s ploha, vzravnal staro telo in iiarekel svečano, s ]iojoČmi glasom. "Ni tvoja stvar nnoja ukana! Zato je ne zve nihče, do-r se ne zgodi. Povem vam pa, da sem prisegel vsak dan i k rat in vsako noč ipo trikrat sveto prisego Svetovi tu, vse-Inemu, Peronu, vsemogočnemu in Vesni in Devani; Rado-n otme Ljubinieo ali pade v naročje Mora ni, ob cesti na vrezni zemlji. Tako srni prisegel, talco se zgodi!" V taveu je za k; pelo čudovito življenje, o T-i so s»e ihu b3i>-1 • ; i-z dvignjenih prsi it kipela moč, iz stisnjenih pesti i je ičala odločnost in iz hropet-ih dihov je žarela hrabrost in! v dušenje. Vsi so se zavze'i, po v>eh 1'cih se je laztrtčilo •-TfMlca nekaj ve navzkriž or od viharja pov-kan gc/sd. (''udna oiuotica ta?ešin v vet. Tgorora n bilo med njimi. Ena misel je \la«lala.' den no ^klopali. je bil t>k1ep dozorel: | "Nad Hune!" Večina je želela, da se odpo«'ije vojska en dan in potem • ari vsa če* Donavo nad Tunjuša. Temu je ugovarjal Irtok. Vojak skoz in skoz, ki je po-: ti red pa lat inoev, se je zgražal, kadar je posedal v dolino. **To je drhal," je pomislil, "ne vojaki!" Zato je ugwarjal in pr» pričeval tako dolgo, da se je zl»or d in pritegnil njeamvemn nasvetu. Poverili so mu oblast, si itbere le najbrdj^e ljudi, drugi naj s* vrnejo na svoje «!«M!iove. Ko je bil sklep dognar in posvetovanje zaključeno, se po-' i med njrmi na suhem hunskevn kenju, kakor so jih nekaj -rabili v -bitki, star Hun. » , ^ ^ j« »preletel gnev in jad-. Sprejel: so ga mrki po- i d i, namrSene obrvi, zgi bančena čela. j "Kakor sm (prisegel, tako se zgodi!" Jezdec je izpregovoril. Po vseh lfcih se je prikazala ' 'ploet, iz vseh u^t ie hkrati zadonel vzklik začudenja. i Jezdec pa je okrenil krnja; zamahiril je čop rdečih las ob lanri, strecle so se kocine kosovskih hlač in — Hun se je za-< vil po 'bndu iec gradišča, Zt)orovak;i ^o mu dvignili roke v pozdrav, glasni klici • ira spremili in mu profili srečo bogov na pot. Jezdec, Ravan se ni ozrl- Zamahnil je s ffl-unko po zraku, se sklonil iij« na vrat in pognal v skok po dolini. i "Oj ukane! Oj ukane," je £lo od ust do ust med zboro \ ilci, ki so zrli za godcem "Kdo ga prepozna? Bogovi z' jinn! Ctrvaj ga Svetovi t!" Hredi dopoldneva se je razgibalo imliavlji»če krog tabora, k or luči so švigali med umazano rjavo in sivo tolpo slerrw toka in Slovenov n Bkanca. Krog poldneva se je že lo- 1 I o in razkrojilo valovje naroda. Po zraku je ki,pelo od bo- ! vitih vzklikov: "Nad Kune! Nad Hune!" 1 ŠHSTNA.»frnO POOLAVJE. . ! Radi zmage žejna kri je vojaka hotela še tisti večer od- ' ' n»ti skozi sotesko od gradišča proti Donavi.. Iztok je imel 1 do ti posla, d* je zabrar.i! rakbrzdanemru h?udowrniku divji 1 ] hod Da si je izoral najboljše bojevnike, bi se ne bili 1 i klonili, da niso posedli vmes staresine in velel narodu naj bo ] '1 "S? pokoren Iztoku — poveljniku. Polagoma se je vojska 1 rila. Stare^ne so se vo^iivljali in se vračali na svoja se-a. Drhal je vzklikajoč ;n plesajec ginila v lesovih. Pro- \ t ? večera je stalo v dolini krog tisoč vojšeakov. Vodila jih i h oziia roka posameznih Slovenov, ki so dolgo vi sto let < rakali za bizantinskimi prmpori. k&tok je velel porazdeliti ■ 'r.ed nje vse hnnske in antske konje. Karkoli je bilo okfie- j pov in rtleniov, w so si nadeli. Tako ;e imel okrog ešta poroča, da se je začelo (preiskovanje stanovanj v soboto ponoči ob enajstih, ter trajalo 12 ur. (Predno je stvar za če'a, je zagrebški radio objavil policijski ddkret, ki je prepovedal vsemu prebivalstvu hrvaške pie-stolnioe, neglede na njih narodnost, iti na ulico, do preklica. Okna so marala biti zaprta. Istočasno so vstaške čete zasedle nrse ulice in javna poslopja — imele so povelje takoj streljati, ako bi se kdo! predrznil, da prestopi določibe' tega (policijskega dekreta. Te-' Oefonske :c prestolnice. Mnogi Planot' te jugo-slovanske osvobodimo armade so se na skrivaj pritihotapili vi prestolnico. j: Policijsko akcijo je vo~vojo največjo nevarnost za letala.. i — i TRI RUSSKUE Idevušei ! "Tri ruska dekleta", ki jo j predstavljajo v filmu v Palaee Theatre na Broa«» za'-'id*^ S'tin^-. ^R-lo vam jib pa more žiro*" Učinkovit poskus. 0-7»od prof»»\ bika pa omami. * Takoj nato ie prl«e! z roko preblizu konduktorja. elektrie ni t<.k ga je stresel tako močno, da j'* padel. Dijaki so se močno prestraši. Kmalu pa je profesor odprl oči in komaj -li-no rek 1: "Saj n» preveč hudo. le omamilo me je!" KADAR LEŽE LED NA LETALA Razi i«*ni so \~zroki. d;i se zač-n.- nabirati h-d na raznih delili letala l*e s«- sjiusti it*rzio le talo iz velikih vLvn v navaden deže\-ni oblak, se začne nabirati — podobno, kakor nastane poledica, če dežuje na mrzle asfaltno cesto — tanka enako me: na ledena plast na v«eh d» -lih letala. To*ia najsi bo letalo tako mrzlo, vendar ni njegova gmota zmožna sprejeti vase toliko mraza in zato ni ta vrsta poledice za letalo nevarna. •Poleg te. ne preveč nevarne vr=te po'edice pride do zares nevarnega nabiranja ledu samo v oblakih, kjer vodne kapljice niso kljub temperaturi nižje od toeke mraza, ker je nianjk&lo zamrzl jenih jeder,, zmrznejo te vodne kapljice, ko pridejo v doti ko z letalom na krilnem nosu.. krmilih, prsih trupa, oglednih oknih in drugih naprej štrlečih in iz letala visečih delih. Tako je nastala poledica na inkenovanih mestih. Te neznatne iedene mase hu Jo povečajo težo letala, poleg tega pa tnpijo aerodinamične vrl me letala, ker se močno spremenijo profili nosilnih plo %kev in knrnil.. To poslab&mje letalnihh lastnosti mora pasti prav do meje možnosti letanja. [Pofledi ca tako onesposobi kr-mča in vzame letalu možnost; manevriranja, Če pa zamaši led ^»podnje odprtine leta'la, pa ne-' tiajo c?elo\Tati instrumenti, ki so vaižni za kontrolo poleta, I Kaj moremo ukreniti, da se' azognrmo hudim zaledenit-' vami, Predfvsem morejo nuditi, lobra vremenska opazovanja :n vremenske napovedi posa-} tnteznemu pilotu ali oddelku letali dragocene in prav točne' podatke o manjših po!edenit-| fenih conah, katere se dajo oflb e4eti. To preprečevanje zale-j lenitve pa mora vsekakor od-' -eei, ce nastanejo nenadne mot 111 je ah 1 »a «"-e ne moremo polet •premenili, ali pa celo opusti •|ti. Zu te pran* nogoste prinu-r Pa mora imeti letalo protizal« ♦I i t vene naprave.. Xajpogost^jfwe se uporabU dose0 napeljal V7aIoM kri!nt"_ra na-n gimiiju ,ste cevi. ki se v normalni let-tesno prilegajo profilu. Če s sedaj začne nabirati na kril nem nosu led lahko te cevi na pjhnemo in se tako led odhi Ta naprava pa žal. ne nu di popolno zaščite, ker ne mo retiK* vseh delno- let:*'a z njo o prem i ti, gum i j pa postane ^ časom krhek in r\y.poka., na 1 kar naprava lahko odpove. ; Nadaljnje mehanične razle ditve moremo namestiti na m ]Mih v obliki brisalcev šip, k jih napajamo z alkoholom. Ki inične razledenitve uporablja nio tako, da zmižamo z dodat kom rlkohola zmrz'isee vode kar se da s pridom napraviti proti zaledenitvam profilov ali pa namažemo letalo s primerni mi pastami, ki ne pustijo, da bi se/'ed ali voda prijela letala Te paste pa voda kaj kmalu spere in tako zmanjša njihove vrednost. Nojuč-inkovftejši fn najvarnejši način zaščite nudi toplota- Delom, ki so nevarnosti najboli izpostavljeni, kakor so krila in krmila, dovajamo toliko toplote, kolikor jo odvzameta zunamji zrak in voda. Tako Obdržimo ogrožene dele letala tudi v zaledenitvenih conah na temperaturi nad stopnjo mraza in preprečimo nabiranje ledu Toploto za zaščito teh delov nam dajejo motorji ali pa po-seJbne peci. Druge dele in aparate pa grejemo z dek!triko. Žeti leratki primeri nam kažejo, da moremo danes izdelovati takšna letala, ki morejo letati ceflo v najhujših zaledit-venih conah, ne da bi bila o-