ZD9. steviTlia. f Ljubljani, t ponedeljek, 13. septembra 1915. XLVIII. Ido. • .Slovenski Narod* velja v Ljoblf anl na dom dostavljen: celo Ieio naprej » • » • K 24*— poi leta „ • . . • » 12'— četrt leta „ • • . • » 6-— na mesec - • • • • . 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , . . K 22*— pol leta „ m m m m četrt leta , . • . . na mesec - • • • • 11-— 5*50 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, fo-e&ii&tvo: Snailova olica ČL 5 (v pritličju levo,) feleftm &L 34» Ishafa vsak dan ive6er UviemAi nedelje In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvalcrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t Az Est« javlja iz Bukarešte: Listi priobčujejo brzojavke iz Petro-grada, da je car imenoval generala Ruskega za generalnega adjutanta. Na ta način je prikrito, da je general Ruskij faktično višji zapovednik cele ruske armade. Kot generalni adju-tant se bo general Ruskij vedno mudil v glavnem stanu. NOVA VEČINA V RUSKI DUMI IN KOALICIJA RUSKIH STRANK Pariz, 10. septembra. (Kor. ur.) »Temps« javlja iz Petrograda: Zmerne stranke ruske dume so ustanovile z liberalnimi elementi v državnem svetu parlamentarno skupino z naprednim programom. Ta skupina razpolaga v dumi z močno veČino, kateri pripadajo nacijonali-stični progresisti, centrum, oktobri-sti, progresisti ter kadeti, v državnem svetu pa centrum neodvisnih in akademična skupina. Po dvateden-skih pogajanjih je sprejela ta koalicija naslednji program: 1. sestavo koalicijske vlade, ki uživa zaupanje naroda; 2. obnovitev personala v gu-bernijalni upravi; 3. praktično udej-stvovanje politike, ki omogoči slož-nost ter odpravi spore med narodnostmi in razredi v državi; 4. osvoboditev onih, ki so bili kaznovani iz političnih ali verskih ozirov in katerim se morajo vrniti vsa prava; 5, takojišnjo diskusijo o avtonomiji Poljske; 6. odpravo utesnitve naseljevanja Zidov; 7. mirovno politiko napram Finski; 8. obnovitev malega ruskega delavskega časopisja; 9. obnovitev delavskih organizacij; 10. enakopravnost kmetov in 11. definitivno alkoholno prepoved. »Temps« izjavlja: Ustanovitev liberalnega bloka je značilna za razpoloženje v narodu. Rusija se hoče osvoboditi vseh spon, ki so dosedaj vezale del njenih sil. Ruska ministrska kriza. Listi poročajo, da je car pooblastil ministra zunanjih del, Sazonova, naj dementira vesti o napetosti med ruskim in francoskim zunanjim mini-sterstvom. Pariški podučeni krogi pa so vendar mnenja, da bo Sazonov žrtovan z drugimi, če že ne z vsemi sedanjimi ministri, da narede prostor ministrstvu iz meščanske inteligence. Dvorni krogi da hočejo takemu ministrstvu obesiti odgovornost za pogajanja z Japonsko. Petrograd, 12. septembra. (Kor. urad.) »Reč« javlja: Iz vladnih krogov se Čuje, da vlada odločno odklanja želje moskovskega in drugimi mestnih zastopstev, naj se ustanovi takormenovano ministrstvo zaupnikov in da je izreklo svoje nezadovoljstvo moskovski organizaciji, ki je nastopila s takimi željami. »Reč« grozi strankam desnice in njih časopisju z najhujšimi posledicami, če ne nehrajo nasprotovati liberalnim uredbam, ki so potrebne za obrambo dežele. V članku z napisom »Klic ob-upanja z dežele«, popisuje »Reč« silne ovire in zatiranja, ki jih mora prebivalstvo v provinci prenašati od strani vlade, zlasti svojevoljne ustavljanje časopisov. Zemstvom je naravnost prepovedano, razglašati javno vojne dogodke. London, 11. septembra. »Mor-ningposte javlja iz Petrograda: Delajo se veliki napori, da bi se minister-stvo Goremvkin drugače sestavile in povsem osvobodilo reakcijonarnih elementov. Ustanovila se je nova stranka, ki se imenuje »reformna stranka« in ki ima v dumi večino. Stranka ima že tak vpliv, da je mini-sterstvo določilo pet svojih članov, ki se bodo pogajali z voditelji te stranke. Če zmaga reformna stranka s svojimi željami, postane namesto Goremykina ministerski predsednik Krivošein. Predstojnik organizacije zemstev, knez Lesov, naj postane ministrski predsednik, moskovski župan Kozvalov trgovinski minister in Singarev finančni minister. Kodanj, 11. septembra. Iz Petrograda javlja »Berlinske Tidende«. da je bil zbran ministrski svet v namen, da določi svoje stališče napram delavskemu programu dume, ki so ga sklenile napredne stranke. Med ministrskim svetom in med voditelji 209. ste% „SLOVENSKI NaKOO-, one 13. septembra 1916. Stran 3. večine se bodo v najkrajšem času vršila pogajanja. Trdi se odločno, da je glede nekaterih vprašanj že doseženo sporazumljenje, da pa vzdržuje veČina dume zahteve glede temeljite reorganizacije vlade. Vodstvo imata petrograjski in moskovski župan. London, 11. septembra. »Daily Telegraph« poroča iz Petrograda o konferenci ministrov z zastopnik: bloku pripadajočih strank dume: Konferenca je bila jako razburjena in je trajala do polnoči. Ministri sami so bili različnih mnenj. Končno je zmagalo spravljivo mišljenje. Ministri so obljubili, da sporoče želje bloka na višje mesto. Vsekako se ni bati, da bi notranja kriza omejila eneržijo v vojevanju. Blok sam zahteva v prvi vrsti krepke]še nadaljevanje vojne. Rusija in Japonska. Nemški listi poročajo: Ruska posebna komisija, poslana na Japonsko, je pooblaščena, se samc?fojno pogajati o vseh odstopih Rusije v Aziji in Japonski vse dovoliti,kar Rusije ne izključi popolnoma iz vzhod-nje Azije in iz Kitajske. Finančno vprašanje se naj z japonskimi tako uredi, da prevzame japonska vlada jamstvo za plačilo in izda jamstvene nakaznice. Rusija stori zato Japonski koncesije v Mongoliji. ZAPADNO BOJIŠČE. BOJ Z MINAMI V CHAMPAGNI. BOMBE NA LONDON. Beroiin, 12. septembra. (Kor. u.) VVolfiov urad poroča: Veliki glavni stan dne 12. septembra. Zapadno bojišče. Na večjem delu fronte živahno delovanje artiljerije. Uspešne raz-strelitve v Champagni in v Argonah so povzročile v francoskih jarkih močne poškodbe. Sovražni letalci so bombardiral Ostende. Škode niso povzročili in nlkdo ni bil ranjen. Ponoči smo bombardirali londonske doke ter njihovo okolico z vidnim uspehom. SOBOTNO URADNO POROČILO Beroiin, 11. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. Zapadno bojišče. Na Ifartmannsweilerkopfu smo i obdržali dne 9. septembra zavzete jarke nasproti francoskemu napadu. Vrhovno armadno vndstvo. * Nova francoska armada. Angleško Časopisje naznanja, da so organizirali Francozi posebno »vzhodno armado«, katere vrhovne poveljstvo je izročeno generalu Pau. Zamorski bataljoni. London, 11. septembra. Reuter-fev urad javlja iz Pretorije: Angleška je sprejela ponudbo južnoafriške vlade, postaviti infanterijske bataljone zamorcev iz Kaplan di je. Angleške izgube. ? London, 12. septembra. Včerajšnja lista izgub izkazuje imena 41 oficirjev in 2604 mož. Nove angleške čete. Pariz, 11. septembra. Listi javljajo iz Londona, da so angleške Čete iz Guvane dospele na Angleško in da bodo v kratkem poslane k angleški armadi na fronto. Žrtve Zeppelinov. Pariz, 11. septembra. »Exzel-siori« javlja, da je bilo pri napadih Zeppelinov na Angleško od 19. januarja 97 ljudi ubitih in 72 ranjenih. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. Madrid, 11. septembra. »Agence Havas«: V petek dopoldne je bilo v Mozaronu izkrcanih 28 pomorščakov angleškega parnika »Aleksander* (2500 ton), ki ga je v četrtek nemški podmorski Čoln 62 milj od Kapa Palos (provinca Murzia) potopil. Marsellle, 10. septembra. Francoski tovorni parnik »Ande« je bil na potu iz Marseilla v Oran torpediran. Moštvo je bilo rešeno in v Oranu izkrcano. Beroiin, 11. septembra. »BerH-ner Tagblatt« javlja: Nemški podmorski čoln je potopil pri otoku Črar-dos v Egejskem morju angleško trgovsko ladjo. 18 mož posadke se Je rešilo na Kreto. Utekla ladja. Pariz, 11. septembra, »Journal« javlja iz Madrida: Pasažirji angleškega poštnega parnika »Descado«, j ki je peljal zlato iz Liverpoola v Bu- j enos Aires, pripovedujejo, da je pri ; Brestu podmorski čoln to ladjo dve i uri preganjal. »Descado« Je povečal I svojo hitrost, vozil sem in tja in z brzostrelnimi topovi streljal na podmorski čoln. Ta je brez uspeha sprožil dva torpeda na ladjo. Dve angleški križarki sta pozneje podmorski čoln pregnali. * Angleški ministri za nadaljevanje vojne. Glasilo delavske stranke »Inde-pendent« je razposlalo okrožnico na vse merodajne osebnosti, naj povedo svoje mnenje o izjavi municijskega ministra Lloyd Georgea, da se nobenemu Angležu niti sanjalo ne bo o miru, dokler bo en nemški vojak na francoskih ali na belgijskih tleh. Zdaj je začel imenovani list priobčevati odgovore na svoje vprašanje. Edvarc Grev, lord Landsdowne, lord Creve. Artur Henderson in lord Churchill so vsi odločno pritrdili izjavi Lloyd Georgea. Proti miru. London, 11. septembra. Shod zastopnikov strokovnih organizacij v Bristolju je z veliko večino odklonil resolucijo za mir. Boj za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 11. septembra. »Agence Telegr. Milli«. Glavni stan javlja: Dardanelska fronta Blizu Anaforte je naša artiljerija na desnem krilu uničila več sovražnikovih municijskih shramb. Na levem krilu je naša artiljerija z jako dobrim uspehom bombardirala sovražne strelske jarke. Pri Ari Burnu se ni včeraj nič posebnega zgodilo. Pri Sedil Bahru so dne 9. septembra dve sovražni križarki in ena terpedovka na podlagi balonskih opazovanj obstreljevale več naših pozicij, a brez uspeha. Sicer nič posebnega. Angleži zlorabljajo slej kakor prej znamenje »Rdečega križa«. Pri Messtantepeju in pri Anaforti puste svoje vojake delati z bajoneti tik ambulančnih postaj, dasi ni tod nikakih vojaških prememb. vozijo z ambulančnimi vozovi neprestano transporte na bojno linijo, dasi imajo Angleži mnogo bolniških ladij, vihrajo zastave »Rdečega križa« na raznih točkah, zlasti na tistih krajih obrežja Kemiklik. ki so ugodni za izkrcanje. Pred Dardanelami. Iz Aten javljajo: Glasom zasebnih poročil, se nadaljuje zbiranje vojaštva pred Dardanelami. Mudros je že dober teden velikanski tabor. Zdaj ie tam 115.000 mož, med njimi 70.000 francoskih linijskih vojakov S temi oiačenji je armada pomnožena na 315.000 mož. Za izpopolnitev čet in nadomestilo izgub pride še 150.000 mož, ki jih postavi Francija sama. Zbor francoskih letalcev za Dardanele. Preko Curiha javljajo, da sestavljajo v Franciji poseben francoski letalski zbor za Dardanele. Ta zbor bo štel 400 aeroplanov. Kuga in legar na Galipoliju. »Frankfurter Zeitung« javlja, dr so zanesle indijske čete kugo na Ga-lipoli. Tam razsaja tudi legar. Uspeh pri Dardanelah ni daleč? Podtajnik v angleškem minister -stvu zunanjih del. Robert Cecil, je imel v Crovdonu javen govor, v katerem je rekel, da ni nikjer znamenja, zaradi katerega bi se smelo dvomiti o končni zmagi četverozveze. Tudi je rekel, da uspeh ob Dardanelah zanesliivo ni daleč. BOJI V INDIJI. London, 10. septembra. (Kor urad.) Indijski urad javlja: Vsled nemirov v pokrajini Mohmand na severo - zapadni meji, je prišlo dne 5. septembra nad 10.000 Mohmandci in našimi do boja. Trdovratni sovražnik je bil nazaj vržen. Trije angleški oficirji in štirje vojaki so mrtvi, 53 jih je ranjemh in dva po&icŠana. fn-djcev je bilo 31 ubitih in 4 ranjeni. Četverozveza in Perzija. Iz Petrograda poročajo: Ruski in angleški poslanik izročita perzijski vladi zahteve četverozveze, ki se tičejo mednarodne politike Perzije. Sovraštvo proti Angležem in Rusom narašča, v kabinetu pa sledi kriza krizi. Angleži so zasedli že dne 8. avgusta perzijsko pristanišče Bušir. Carigrad, 10. septembra. Iz Bagdada javljajo: Ruski in angleški konzul v Karmanšahu, ki sta pobegnila v Hama dan, sta bila vračaje se v Karmamšak pri Kergajevju napadena. Vnel se je boj, v katerem je bilo več Članov karavane ubitih. Konzula sta utekla. V bližini Abdana je prišlo do boja med Angleži in domaČim. Angleži so imeli baje 200 mrtvih. Ruske sile so iz Aserbejdžana bežale v smeri na Hoj. Sovražnosti proti Rusom m Angležem se v celi Perziji množe. Pral rtoMlo u talkam Položaj na Balkanu sicer še ni razjasnjen in zlasti nam manjkajo oficijelne vesti, ki bi potrjevale odločilno dejstvo definitivnega bolgarsko-turškega sporazuma. Kakor kažejo poročila iz Rima, Četverozveza še ni obupala in ta teden bo izročila bolgarski vladi novo noto, ki naj tvori podlago definitivnemu sporazumu med balkanskimi državami. Isto poročilo nam tudi potrjuje, da je Srbija morala končno akceptirati vse predloge entente in da ie četverozveza tudi Grško toliko omehčala, da je Venizelos odobril korak svojega srbskega zaveznika. Italijanski listi pa nam istočasno povedo, v čem da obstoji velikanska diferenca med načrti četverozveze in voljo Bolgarije. Četverozveza, oziroma Srbija je pripravljena izročiti Makedonijo, ako napove Bolgarija Turčiji vojno, toda Bolgarija je pripravljena plačati makedonske koncesije le z obljubo svoje nadaljne nevtralnosti. To je tako bistven razloček, da ga pač tudi vse nove note četverozveze ne bodo premostile. Dunajski politični krogi presojajo položaj povsem mirno in trezno ter pravijo: Dokler bolgarsko-turška ententa ni oficijelno razglašena, se še ne da govoriti, da se je Bolgarija javno in definitivno postavila na stran centralnih držav. Sicer pa to tudi ni glavna točka celega balkanskega položaja. Vprašanje je namreč, ali se je četverozvezi posrečilo ustvariti podlage za novo balkansko zvezo, koalicijo balkanskih držav, ki bi bila naperjena proti Turčiji, oziroma proti nam? Na to vprašanje se da popolnoma zanesljivo odgovoriti z javnim n e. Ustanovitev balkanske zveze se ententi ni posrečila in vse kaže, da se ji tudi v bodoče ne bo posrečila. Vse tozadevne načrte in diplomatične vozle je raz-sekal meč naših armad in jih bo raz-sekal tudi v bodoče. Sonnino o položaju na Balkanu. Iz Rima poročajo 10. septembra: V včerajšnjem ministrskem svetu je poročal zunanji minister Sonnino tudi o položaju na Balkanu. Izjavil je, da je dospel diplomatični položaj do svoje kulm inu joče faze. Srbija je s sogiasom Grškem akceptirala predloge Četverozveze, četudi s pridržki in pogoji, radi katerih bodo potrebna nova diplomatična pogajanja z Bolgarijo, ki naj v zvezi z novo noto, ki jo izroči četverozveza prihodnji (torej tekoči, op. ur.) teden v Sofiji, ustvarijo podlago definitivnega dogovora z Bolgarijo. Kakor javlja »Stampa«, je Sonnino nadalje povedal, da zahteva Bolgarija takojšnjo izročitev makedonskega ozemlja, za kar obljublja ostati nevtralna. Srbija pa stavlja pogoj, da napove Bolgarija Turčiji vojno. Pesimizem italijanskega časopisja. »Kolnische Ztg.« javlja: Upanja na ugoden uspeh diplomatičnih prizadevanj četverozveze na Balkanu gi-nevajo v Italiji čedalje bolj. Spoznanje, da se je to prizadevanje v najvažnejših točkah izjalovilo, se vse bolj širi. Na Bolgarijo že nihče več ne upa. »Corriere della sera« pravi, naj četverozveza prepusti Bolgarijo njeni usodi, in naj z vsemi močmi podpira Srbijo. Tudi atensko poročilo v »Secolo« priporoča, naj se o položaju na Balkanu ne misli dobro. Malo je upanja, da bi Romunija vmes posegla. Se nobenega dejstva ni, ki bi opravičevalo mnenje, da se ustanovi nova balkanska zveza na korist četverozveze. Vesti o balkanski konferenci. Pariški »Matin« poroča iz Soluna: Venizelosu se je posrečilo pridobiti Srbijo, Bolgarijo in Romunijo za balkansko konferenco, ki se naj vrši prihodnje dni v Solunu. Na konferenco pridejo vsi 4 ministrski predsedniki v spremstvu zastopnikov svojih generalnih štabov. (?) Stališče Bolgarije. »Kolnische Ztg.« javlja: Bolgarskim občinam je bila poslana brošura, ki razpravlja o možnosti, da bo Bolgarija in gospodarskih in političnih ozrrov prisiljena opustiti svojo nevtralnost. Brošura dokazuje, da se bo morala Bolgarija v tem slučaju postaviti na _ stran centralnih držav. Vojaške priprave v Bolgariji Iz Sofije poročajo: V Bolgariji se nahajajoči Makedonci so bili pozvani k vojaškim vajam in sicer oni, ki so že služili pri vojakih na 13 dni, oni, ki še niso služili pa na 45 dni. V častniški šoli Je bik) imenovano 450 gojencev predčasno za častnike. Dedeagač — blokiran? Iz Bukarešte javljajo: Tukajšnje angleško poslaništvo je obvestilo ro- munskega trgovinskega ministra, da se bo odslej iz Angleške poslano blago vozilo na Romunsko izključno čez Solun. To obvestilo vzbuja toliko večjo pozornost, ker se je doslej tako blago vozilo čez bolgarski pristan Dedeagač. Zdi se, da hočejo Angleži Dedeagač blokirati. Bolgarsko poročilo o tajni rusko-srbskl pogodbi. Sofijska »Kambana« javlja: Srbske obljube in koncesije so storjene le na videz, kajti med Srbijo in Rusijo obstoja tajna pogodba, ki obljublja Srbiji po vojni ne le integriteto sedanjega njenega ozemlja, temveč tudi Solun in kos zapadne Bolgarije. Črnogorsko ministerstvo. »Agencia Stephani« javlja iz Ce-tinja: Za ministerskega predsednika je imenovan general Vukotič, ki je namesto odstopivšega ministra Petra Plamenca prevzel tudi ministerstve zunanjih del. Namesto dosedanjega finančnega ministra Rista Popoviča pride Mirko Miuškovič. Kriza je nastala vsled nasprotij med ministrom zunanjih del in med finančnim ministrom. Srbski oficirji na črnogorski fronti. »Agencia Stephani« javlja iz Ce-tinja: »Trije višji srbski oficirji, poslani na razpolaganje črnogorskemu višjemu poveljniku, so dospeli sem in so bili poslani k vojaštvu, ki stoji na bosanski fronti. Pritisk četverozveze na Grško. Budimpešta, 11. septembra. »Magvarorszag« poroča : »Secolo« javlja iz Aten: Atenski diplomatični krogi se nadejajo, da bo Grška izstopila iz nevtralnosti ter se pridružita ententi. Politika Grške. Budimpeštanski »A Nap« javlja: Srbska vlada je v zadnjih dneh opetovano opominjala grško vlado na srbsko - grško pogodbo in je zlasti izjavila, da je sam v zaupanju na to pogodbo zavrnila zahtevane odstope Bolgarski. Venizelos pa je odgovoril, da Grška z ozirom na premenjeni položaj ne more več opustiti svoje politike nevtralnosti. Budimpeštanska »Politika Hira-do« javlja: »Agence Information« poroča, da je četverozveza, dovolivši Grški posojilo 200 milijonov, ustvarila novo podlago za pogajanja z Grško, katere novo politično orijentacijo je vsak čas pričakovati. Grška in Italija. >Gazetta del Popolo« objavlja razgovor svojega atenskega poročevalca Foe z ministrskim predsednikom Vem'zeios<^m. Venizelos je dejal, da žurnalistu Foi ne more sedaj ničesar novedati. pač pa hoče reči Italijanu Foi, da bo skrbel za obnovitev starega medsebojnega zaupanja med Italijo in Grško ter upa, da se bodo interesi obeh držav dali spraviti v sklad, kar bo omogočilo sodelovanje Italije in Grške. Politika Romunije. Dunajski listi javljajo iz Bukarešte: Oficijozni »Vitorul« izjavlja, da romunska vlada nikakor ni opustila programa, ki je bil določen v kronskem svetu pod predsedstvom pokojnega kralja Karola, ter objavlja še enkrat oficijelni komunike, ki de-mentira vesti o pogodbi Romunije s četverozvezo. Priprave romunskega Rdečega križa. Iz Bukarešte poročajo: Romunski »Rdeči križ« je izdal poziv, v katerem prosi podpor ter poživlja bolničarke in zdravnike, da se prostovoljno javijo za samar it ansko službo. Ruski finančni minister v Bukarešti. Iz Bukarešte poročajo: Na potu iz Pariza, kjer se vrši konferenca ententnih finančnih ministrov, prispe ruski finančni minister Bark dne 13. septembra v Bukarešto. Nemčija in Amerika. Reuterjev biro javlja iz Was-hingtona: Prezident WiIson je preštudiral nemško noto o potopu ladje »Arabic«. Uraden komentar ni izdan, trdi se pa, da je nemška nota amerikansko vlado razočarala. Iz uradnih krogov se čuje, da bodo ZedJnje-ne države privolile, naj se vprašanje o visokosti odškodnine predloži haaškemu razsodišču. Ni pa verjetno, da bi hotela vlada kakemu razsodišču prepustiti odločitev glede načela, za katero gre. Poročevalec Wolffovega uradr v New Yorku Javlja: »United Press« poroča iz Washingtona, da Je nemško stališče glede boja podmorskih čolnov napravilo v uradnih krogih najboljši vtisk. Mnogo uradnikov izjavlja, da je postopanje Nemčije vzelo Angleški glavni izgovor za blokiranje nemških in nevtralnih pri- stanov. Eni so mnenja, da je Nemčija s svojim postopanjem dosegla važno diplomatično zmago. London, 11. septembra. Reuterjev urad javlja, da smatra ameriško časopisje položaj za kritičen, ker hoče nemška vlada najbrže umakniti svojo, prejšnji teden dano obljubo glede varnosti ljudi. * • * INTRIGE PROTI VELEPOSLANIKU DUMBI. Poročali smo o intrigah, ki so jih zasnovali ameriški anglofili proti našemu vvashingtonskemu poslaniku Dumbi. Reuter javlja sedaj, da je poslala ameriška vlada na Dunaj diplomatično noto, v kateri izjavlja, da je kršil veleposlanik Dumba diplomatične običaje s tem, da se je poslužil ameriškega državljana, ki naj bi bil spravil v zunanje ministrstvo na Dunaj pismo, v katerem so se nahajali prelogi, kako bi bilo organizirati štrajk med avstrijskimi delavci v amerikanskih municijskih tovarnah, kar škoduje zakonitim interesom Združenih držav. Amer. vlada zato ne smatra veleposlanika Dumbe več za »persona grata« ter prosi, da se odpokliče. Istočasno zagotavlja nota, da želijo Združene države nadaljevati svoje prijateljske odnošaje z monarhijo. M b Drini dežel. Črnovojniško pregledovanje \ Ajdovščini. Dne 15. septembra 1915 ob 8. dopoldne se bo vršilo v Ajdovščini naknadne pregledovanje vojnih obve-zancev. Na to pregledovanje so dolžni priti vsi tisti črnovojni obvezanci rojstnih letnikov 1865 do 1890 in 1892 do 1897, bivajočih v tem političnem okraju, ki dosedaj iz katerega si bodi razloga (odsotnost, bolezen itd.) niso še zadostili naborni dolžnosti. Posebno pa se morajo predstaviti državni in železniški uslužbenci ter občinski tajniki, ki so bili od pregledovanja v mesecu maju 1915 oproščeni, v kolikor se niso po tem rou že podvrgli pregledovanju. — Na pregledovanje niso dolžni priti: a) očividno nesposobni; b) v § 29 vojnega zakona imenovane osebe (posvečeni duhovniki, nameščenci v dušnem pastirstvu ali v duhovnem učiteljstvu, kandidatje duhov-skega stanu zakonito pripoznanir> cerkva in verskih družb); c) zdravniki (doktorji medicine); d) tisti, ki so radi kake hibe, ki dela Človeka za vsako delo nesposobnega, sploh oproščeni črnovojniške dolžnosti, akr imajo črnovojno doslužnico ali Črno-vojno oprostilno izkaznico, oziroma so bili že svoječasno izbrisani v nabornem zaznamku. Na pregledovanje je prinesti s seboj črnovojniško izkaznico, ki se jo dobi na županstvu. Kdor se ne odzove temu pozivu, bo od vojaškega sodišča strogo kaznovan. — C. k r. okrajno glavarstvo goriško v Ajdovščini, dne 9. septembra 1915. C. kr. finančno ravnateljstvo za Primorsko uraduje odslej v poslopju c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko v Ljubljani. Vložni zapisnik se nahaja v prostorih tukajšnje c. kr. finančne prokurature, v prvem nadstropju, soba št. 9, tega poslopja (vhod Cesarja Jožefa trg št. 1). Učitel iico - begunko, gospodično Fani Stresovo iz Kobarida, so pokopali v petek na Viču pri Ljubljani. Pogreba se je udeležilo obilo begunk in beguncev. Pokopali so jo na Viču, kjer počiva njen brat Anton, ki je bil nadučitelj v Cerknem pa je podlegel v Ljubljani posledicam težke operacije pred par leti. Oba sta umrla prezgodnje smrti. Umrl je na Dunaju odvetnik dr. Gustav vitez P e t e a n i, rodom z Goriškega, iz stare plemenitaške rodbine. Iz sežanskega okraja, 9. septembra 1915. Pozivno na poročilo v »Slov. Narodu« z dne 6. t. m., štev. 204, poročam, da tudi šole — spadajoče v komensko občino in županstvo —, ki leže" ob italijanski bojni črti ali fronti nimajo šolskega pouka. Te šole so: Komen, Sveto Volčji-grad in Tomaževica Odprava beguncev iz Primorja v Lipnico. C. kr. ministrst o za notranje stvari je zaznalo, da se nahaja veliko število beguncev iz Primorja v etapnem prostoru jugozahodne armade. Ker v teh krajih nikakor ne dobe državne podpore za begunce, so navezani zlasti revni sloji v javno dobrodelnost, česar se ne more dopustiti. Poživljajo se s tem vsi v Ljubljani bivajoči begunci, ki ne morejo Živeti iz lastnih sredstev, da takoj prostovoljno odidejo v Lipnico na Štajerskem, kjer dobe državno podporo za preživljanje. Priporočilo za prosto vožnjo dobe pri c kr. policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. V slučaju, da se prostovoljno ne odpeljejo iz Ljubljane v Lipnico, se bo moralo zoper nje poslužiti prisilnih sredstev. Dnevne vesti. — Kriza v predsedstvu poljskega kluba. Dunajski listi poročajo: V poljskem klubu, ki ima v sedanjih časih rešiti zelo velike in važne zadače, je izbruhnila kriza. Vitez Bilinski, ki je po svoji demisiji kot skupni finančni minister prevzel načelstvo kluba, namerava odstopiti. Kot nasledniki pridejo v poštev dvorni svetnik German, bivši zunanji minister Golu-cho\vski, poslanec dr. Leo, poslanec vitez Czajkowski. — General Kusmanek, ki je bil po zavzetju Przemvsla poslan najprej v Kijev in potem v Moskvo, se nahaja sedaj v malem mestu ob Kas-piškem morju. — Padel je na južnem bojišču enoletni prostovoljec Franc Pavlin, sedmošolec gimnazije v Kranju. Bil je v častniški šoli v Slov. Bistrici, a se je prostovoljno javil k »marš-kompaniji«, da je prišel prej na bojišče. Kosec šrapnela je končal njegovo mlado življenje. — Pogreša se Franc Šega, in-fanterist 17. pešpolka, 6. stotnija, vojna pošta št. 32. Oglasil se je nazadnje 6. septembra 1. 1. ter je bilo do sedaj vse poizvedovanje po njem brezuspešno. Kateri njegovih tovarišev bi o njem le količkaj vedel, se prosi, da blagovoli to spročiti na naslov: Ferdo W i g e 1 e, nadučitelj, Loški potok, pošta Travnik pri Rakeku. — Pogreša se Vladimir Š t u -k e 1 j, enoletni prostovoljec, korpo-ral 26. domobranskega pešpolka. Dne 22. julija t. L je bil na južnem bojišču lahko ranjen. Odtlej ni sledu za njim navzlic vsestranskemu poizvedovanju. Ako bi bilo komu njegovih tovarišev znano o njem, naj bi blagovolil poročati očetu: Ivan Štukelj, nadučitelj, Frankolovo, p. Vojnuc, Štajersko. — Zamenjani ranjenci. Med ranjenci, ki so bili iz Rusije poslani v Avstrijo in so dospeli na Dunaj, so tudi sledeči: infanterist 87. pp. Franc Šramel, infanterist 87. pp. Josip Vob-ner, infanterist 17. pp. Anton Majdič, infanterist 2. bos.-herc. pp. Pavel Grahovec, infanteristi 87. pp. Josip Svatma, Josip Trafeia in Ivan Cirjak ter infanterist 47. pp. Štefan Klamik. — Pozdrave z bojišča pošilja na dopisnici, naslovljeni »Društvu odvetniških in notarskih uradnikov« vsem koleginjam in kolegom A. Stoj-ković. I. R. 97, 4./XIV. M. K.. Feld-post 32. — Z dežja pod kap. Iz vojnega tiskovnega stana javljajo: Poročila Iz Švice pripovedujejo, da je jako mnogo avstrijskih iredentovcev, ki so začetkom vojne pobegnili v Italijo in ki imajo sredstva, že zopet Italiji pokazalo hrbte. Preselili so se v Švico, ker so jih v Italiji silili, naj vstopijo v armado. Ti junaki so torej nrišli z dežja pod kap. — Za okrepčevalnico na kolodvoru so dospela naslednja darila: gosp. nadmedicinski svetnik dr. Emil Bock 20 kg čokolade; gospa Antonija Z6hner, kompot, sladkor in čokolado; gospa polkovnika Zofija Doros-sullič 1000 svalčic; gosp. Franc Ks. Souvan 12 odej; gospa Perdan 10 kg kave, 10 škatelj Franck ove kave; gospa dr. pl. BIeiweis 25 zglavnikov, 16 kg krpic za napolnjenje zglavnikov in 80 m blaga za preoblečenje zglavnikov; gosp. Jean Schrey 30 zavitkov cvibaka, 150 kg zdrobljenega mleka; gospa Šarabon 12 zglavnikov, kavo. sladkor, čokolado, sval-čice; baronica Apfaltrern, grad Ro-tenbfichel, 5 zglavnikov; gosp. Karel PolajnaT, kavarnar, »Prešern«, 3 steklenice ruma, 2 steklenici konjaka, 2 steklenici limonadnega esenca, 2 steklenici Retzer - vina, 1 steklenico Florijana, 1 steklenico marascina, 1 steklenico hruškinega brinjevca, 1 steklenico iz Črnih jagod brinjevca, 1 steklenico brinjevca, 1 steklenico kontušuvka, 1 steklenico griota, 700 svalčic, 100 smotk, 3 kartone peciva, 2 tablici čokolade, 1 zavitek čaja, 1 zavitek kave in sladkorja. — Zaplemba premoženja. V soboto je uradni list priobčil razglas c. kr. deželnega kot kazenskega sodišča v Gradcu, da je v zmislu § 2. drž. zak. št. 156, zaplenjeno premoženje ljubljanskih trgovcev Franca Petriča in Alojzija Rasber-g e r j a, ki sta osumljena vohunstva po § 321. voj. kaz. zakona. S tem sta Franc Petrič in Alojzij Rasberger izgubila za čas zaplembe pravico, razpolagati s svojim premoženjem med živimi. Zaplemba Je zaukazana, da se zagotovi morebitna odškodnina državi I — Vojni vJetnlU se več ae dobe na delo. Oddajanje vojnih vjetnikov za vsakovrstna dela je do dalnje odredbe ustavljeno. Kdaj se bodo zopet oddajali, se svoječasno razglasi Oglase za dodelitev vojnih vjetnikov je torej doposlati šele potem, kadar bo naznanjeno, da je vojne vjetnike zopet dobiti. Posebno se opozarja, da na noben način ni misliti, da bi se dobili rokodelci — 2lto za seme. Glasom ministrskih naredb se zamore nabavljati od gojilcev semen originalno semensko žito, njega prvi neposredni pridelek in priznano semensko žito, in sicer originalno semensko žito po ceni, ki je 15 K, prvi pridelek in priznano semensko žito 6 K višji, kot so določene prevzemne cene za žito. Za tako semensko žito se potrebuje atestat kakega od ministrstva za to določenega semenskega preskuše-valiŠča. Ker pa gojilcev semen na Kranjskem ni, in se zaradi obstoječih transportnih razmer ne more zanesljivo računati na to, a se je včeraj bela, svilena ročna torbica z denarnico s 4 K 60 vin., masnimi knjižicami z robcem in vizitko. Pošten najditelj, naj jo odda proti nagradi Pod Trančo Štev. 2, III. nadstr. Bazne sfuarl. * Značilna ženska akcija Iz švicarskih listov je razvideti, da se je začela na Dunaju akcija velikega števila dam proti pisavi ondotnih listov. * Ustavljeni češki socijalno-demokratični listi. Časopisi „Stfedo-česke Hlasy", „Polabski Obzor* in „Obzor českeho Vvhodu" so ustavljeni. * Tovorni promet v Romunijo. Razglaša se: Tovorni promet z Romunijo gre preko obmejnih postaj Gvimes - Palanka in Verestoronvi - Cai-neni. Pošiljatve, ki so namenjene za Bolgarijo niso pripustne. * šolstvo v osvojeni Poljski. Nemško vrhovno poveljništvo je izdalo naredbo, da spada vse šolstvo v onem poljskem ozemlju, ki je zasedeno od nemških čet, pod upravo nemške civilne oblasti. V nemških in židovskih šolah je naučni jezik nemški, v poljskih poljski. Ruščina je v Šolah prepovedana. * Od strahu je umrla. V Draž-danih na Nemškem je avtomobil podrl in smrtnonevarno poškodoval priletnega izdelovalca instrumentov Langhammerja. Ko je žena njegova izvedela, kaj se je možu zgodilo, se Je tako prestravila, da je na mestu umrla. * General — urednik. BrvSi romanski vojni minister in Sef romunskega generalnega štaba general Crainiceanu je prevzel glavno uredništvo bukareškega Hsta »Umver-sul«. V svojem prvem članicu pravi, da bo vodil list v smislu narodnih zahtev romunskega naroda. * Društvo za Izgnanje Nemcev. Londonski Usti laviiaja iz KaHnise. da so tam vodilne osebe ustanovile društvo za izgnanje Nemcev iz Indije. Predsedstvo imajo angleški uradniki. Društvo hoče delati na to, naj bo Nemcem sploh prepovedano prebivati v Indiji, naj se onemogoči nemški uvoz in domačemu prebivalstvu prepove občevanje z Nemci. Lepi sadovi hujskanja. * Čudno kratkočasje. Na Dunaju je bila te dni tajna obravnava proti hčeri nekega ministrskega uradnika Angeli Kiesewetter in zasebniku Francu Grasslu zaradi prestopka proti nravnosti. Ta Angela in ta Franc sta namreč pri popolnoma odprtem oknu drug drugega fotografirala. Pri tem čudnem kratkočasju nista imela nikake obleke na sebi. Gospodična Angela je sicer pri obravnavi trdila, da je imela na sebi srajco, a tako, da je ljudje s ceste morda niso razločili. Obravnava je bila preložena, da se zaslišijo nove priče. * Novi indijanski rodovi. »Geo- graphische Zeitschrift« javlja, da so šele sedaj v južni Ameriki naleteli na gosto obljudene naselbine, kjer žive indijanski rodovi, ki še nikoli niso videli belokožega človeka. Zasledil jih je angleški major Fa\veett. Ti Indijanci stanujejo ob izviru reke Madidi in jih je nad 100.000. O evropski kulturi seveda nimajo še nobenega pojma. 2ive v nekakih zadrugah; po dvajset rodbin in več stanuje v enem poslopju in vse te ro-dovine imajo skupno gospodarstvo. Ti rodovi so med seboj v neprestanem boju, škalpiranje cvete pri njih in tolstega vjetnika tudi zakopljejo in snedo. Baje je ljudožrstvo v okrajih na gornjem delu Amaconske reke še splošno v navadi. * Italijanska kultura 5000 let Sedanji italijanski ministrski predsednik Salandra je o neki priliki patetično naglasa! italijansko kulturo 5000 let in je ironiziral nemško kulturo, ki da obstoji še le 2000 let. Bu-kareški list »Zina« pripominja: V Siciliji se nahaja mesto Taormina — raj Italije. Glavna ulica tega mesta ne kaže ravno največje čistosti, a stranske ulice so naravnost zabarikadirane z nesnago. In to je Italija. V Evropi se nahaja dežela, v kateri ljudstvo žuga zdravnikom, da jih pobije, ko jih ti ljudje hočejo rešiti epidemije, kjer se zdravstvene naredbe morajo izvajati z oboroženo silo, kjer praznoverje naravnost despotski vlada. Ta dežela je Italija Je neka1 dežela v Evropi, ki je leta 1911. štela okoli 36 milijonov prebivalcev in je bilo od teh 29 milijonov v starosti nad 6 let. Od teh jih je znalo le 18 milijonov čitati in pisati, a ostali — 37 odstotkov — so bili popolni analfabeti. V Siciliji sloni kultura na 58%*. analfabetov. Je dežela, v kateri obstoje poleg narodne vlade tudi tajne družbe, ki se imenujejo »Mafria«, »Camora«, »Teppa« in slično. Te družbe stoje v zvezi z vsemi komunalnimi upravami ter onemogočajo vse vladne reforme. Če so oblasti začele preganjati kakega teh »malvi-ventov«, potem pošilja kraini sodnik stvar v bližnje mesto, kjer naj razpravljajo o njej. To je Italija! — Je dežela, kjer vlada odkrita korupcija na taki stopinji, da je bil za časa škandala z »Banco Romano« naslov »commendatore« v označenje sramote; dežela, v kateri se sklicuje ves parlament radi enega anonimnega misterijoznega pisma, v kateri zapirajo ministre radi navadne goljufije, pa se ti potem vračajo v parlament; v kateri kak pesnik špekulira s svojimi literarnimi uspehi kakor,se dela to v trgovini, ki ga narod sovraži radi njegove moralne pokvarjenosti, ki mora bežati čez mejo, a se potem vrača kot Titej, ne slep in garjev, marveč pokonci, ponosno, kot oseba, ki je prožeta najplemenitejših čustev. To je Italija!___ Umrli so v L|ubi?ani: Dne 8. septembra: Mihael Ta-nykos, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. Dne 10. septembra: Adalbert Kassig, krznar, 69 let, Škofja ulica 17. — Marija Kirhar, cestarjeva vdova - hiralka, 85 let, Radeckega cesta 9. — Antonija Filipič, strugar-jeva hči, 12 dni, Sv. Jerneja cesta 42. — Fehim Cehaič, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. Dne 11. septembra: Savo To-mič, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni Šoli. V deželni bolnišnici. Dne 7. septembra: Alojzija Ga-šperlin, postrežnica, \vUV SANATORIUM • EMONA ZA- NOTRANJE IN-KIRURG ICNE -BOLEZNI. • POROD^vDSNnCA. ! LuJUBLUANA ■ komenskega ulica- 4 sef-zdrwnk: primaru *Dr- FR. DERGANC Trgovsko nčilišče in vzgojevališce v tjubljani. Šola se prične 1. oktobra 1915. Vpisovanje za zunanje gojence od 27. do 30. septembra. ViUutovlieno L 1834. Ustanovljeno L 1834. Artur Mahi* 2227 imetnik in ravnatelj. Volno zavarovanje okrajni oddelek s a politični okraf Krško « pomožnega zaklada za vdove in sirote za vso oboroženo silo jo pričel svoje poslovanje v hiši c. kr. okrajnega glavarstva v sobi c. kr. davčnega nrada v Brskam, Pridat, zanesljivi ter pri strankah dobro vpeljani sotrndnlkl doke tnkaj trajni zaslužek in naj se zglasijo pismeno ali nstmeno pri vodji Oddelka. Krško, dne 9. septembra 1915. Najbolj zanimiv In najboljši slov. llnstrovanl tednik so a ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik s bo|is6 in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1499 ,,TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— in celo leto K 10*—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" LJubljana, Frančiškanska ulica 10 L Uradniško hranilno društvo sprejema hranilne vlo od vsakogar z dnevnim obrestovan]em brez rentnega davka po pa za zneske nsd K 2000 ob 0 90dnevnem odpovednem rokn 50 za vsak čas po m 1 0 |0 dvigljive zneske, 9 2 Vloge- 6,500.000 E. Jamstvo v deležih: 7,800X00 K. Število članov 5930. Več v razvidih! Tiskovine in poštne položnice zastonj. Pojasnila daje brezplačno vsak ponedeljek in petek med »/23 in »/24 popoldne: Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22. Išče se vzgojiteljica Krepak deč Prodajalka drava, močna, katera je v manufakturni stroki dobro izurjena in je dobra •rodjjalka, se takoj sprejme pri Franc SerSenn v Ljutomera. istotam se sprejme učenec poštenih I staršev, kateri mora zdrav in precej močan biti in dobro računati znati. 2?50 absolventinja učiteljišča, zmožna slovenščine io nemščine. Vzgajala bi dva otroka, imela v hiši polno oskrbo, stanovanje ki primerno plačo. Naslov pove upravništvo »Slov Naroda«. 2C48 ilta iiis in preša za seno — se želi kupiti. — Ponudbe s ceno na JOSIP P8ULIH9, Ljubljana, Nova ulica 5. za svojo trgovino v Ljubljani takoj ali za poznejši vstop špecerijske stroke, boljša moč z daljšo prakso. Plača po dogovoru- Ponudbe ca upr. »Slov. Nar«, pod „2 2256". 2256 3e 3E Naznanilo. Cenjenim gostom vljudno naznanjam, da s 30. aept. gostilno pri „Hrznarju" v Črnem potoku začasno zaprem. 2245 Marija Zore posestnica in gostilničarka v Črnem poteku, Šmartno pri Litiji. r ...... *n krojač proe prste Ljubljana, 2S- . v hotdu ,pri jtfaliču'^jK (I. nadstropje) (nasproti glavne pošte) :: sa priporoča.:: Zalogs igtfti Iga. JADRANSKA BANK ki je dovršil vsaj 3 gimnazijske razrede se sprejme v drogeriji Anton Kane Isiotam se sprejme 2 konja Naprodaj Sta 2 konja, lepa in sigurna za vsako vožnjo. Več se poizve na Earlovskl cesti št. 11, 2260 imnazijeo 7 aH 8 razreda za poduk. — Natančnejše tam. 2Ž66 Kupujem sveže eešplfe io brnike za destilacijo žganja po najvišji ceni. GABRIJEL ERŽEN 2105 Zapuže pri Lescah, Gorenjsko. Gospodična ki je z dobrim uspehom dovršila trgovski tečaj, vešča knjigovodstva, slov. in nem. stenografije, strojepisja ter vseh pisarniških del, želi primernega mesta v kaki pisarni. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. 2255 V Sevnici se odda a 1. oktobrom t. 1. Letna plača 1200 K, stanarina 280 K, oskrbovalno vsprejetišče 132 K in postranski dohodki. Ponudbe naj se pošljejo do 25. t. m. županstvu Sevnica ob Savi. 2264 Ovčjo volno 2117 J. vseh vrst in vsako množino HHT" kupuje po najvišjih cenah fiDORFl Mik LJUBLJANA, UIVUlJLLllllA, MESTNI TRG št. 22. Št. 1273/m. š. sv. Razglas. 2275 Na pomožnem oddelku IV. mestne deške ljudske šole se prične šolsko leto 1915/16 dne 16. septembra 1915 s klicanjem sv. Duha in potem z rednim šolskim poukom. Pouk se bo vršil kakor lani, v prostorih II. mestnega slovenskega otroškega vrtca, kjer se bo vršilo vpisovanje dne 14. in 15. septembra 1915 vselej od osmih do desetih dopoldne. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 7. septembra 1915. V ponatisu je izšel :: znameniti roman :: AMERIKANKA. (Francoski spisal Pierre de Coulevain.) Naročila sprejemaš jtarodna knjigarna", Ijubljana, Prešernova ulica. Cena dvera knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vin., s pošto 3 K 70 v., elegantno vezan izvod 4 K 70 v., s pošto 4 K 90 v. Zaradi izrednih poštnih razmer ni mogoče tega dela pošiljati na ogled in se dobiva le proti vposilfatvi denarja v naprej ali pa po postnem povzetja. žnca v Centrala v Trsta, podružnice na Dunajn, v Dubrovniku, Kotom, JKetkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. s Zlvabna zveza z Ameriko, s Delniška glavnica K 8,000.000. Nakazila v Ameriko In akreditivi. Sprejema nove vloge« s katerimi se zamore vedno razpolagati, K, 1i 0 brez ozira na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih 71 66