PoStnlna plačana v gotovini Leto VIH, št. 126 Ljubljana, sobota 28. maja 1927 lilnji ob »jutraj. 5= Stane mesečno Din 15'—; za Inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po taritu. Uredništvo s LJubljana, Knaflova ulica itev. 5/L Telefon it. 307* in 1804, ponoči tudi it. »034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in Cena 3 Dm Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon it. »036. loseratni oddelek; Ljubljana, PreSat-nova ulica št. 4. — Telefon št. «40« Podružnici: Maribor, Aleksandrova 5t 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem cek. zavodu: . . iana št. 11.842 - Praha či»k> 7S.»So, Wien, Nr. 105041. ' Ljubljana, 26. maja. T. O. Masaryk je bil danes znova, za nadaljnih sedem let izvoljen za prezi-denta Češkoslovaške republike. Češkoslovaška ustava ne pozna direktnih volitev za poglavarja države, kakor jih ima n. pr. Nemčija; usvojila je francoski princip ter izročila pravico postavljati prezidenta parlamentu, poslancem in senatorjem. To je v gotovem oziru praktično, na drugi strani pa ima zopet svoje slabe strani. Prezident Masaryk je dobil danes od 434 glasov 274. Izvoljen je torej takoj pri prvi volitvi s potrebno tripetinsko večino, a vendar se mora reči. da ta večina ni zadosten izraz majoritete, ki jo ima Masaryk v narodu. Ako bi bila volitev prezidenta direktna, število glasov oddanih proti Masarykovi kandidaturi, bi se bilo^ izgubilo v morju milijonov češkoslovaških državljanov, mož in žena (v CSR je tudi žena politično polnopravna), ki bi bili glasovali za T. G. Masaryka. V parlamentu je izvolitev prezidenta republike postala stvar strankarsko-taktičnih potez. Posamezni klubi so glasovali proti Masaryku, a veleznačilno je ,da, izvzemši komuniste, nobena skupina ni postavila protikandidata. To je pač treba razumeti kot priznanje, da proti Masaryku ni mogoč noben kandidat. Tako je tudi: dokler je Masaryk živ, češkoslovaški narod ne mara nikogar drugega na čelu svoje države. Klub Kramarevih narodnih demokratov je mogel danes glasovati proti Masary-ku, pristaši te stranke, ako bi bili poklicani, da oni oddajo svoj glas mesto poslancev, bi bili po svoji ogromni večini glasovali za Masaryka. Struktura večine, ki je danes ponovno dvignila na ščit ustanovitelja češkoslovaške države, je različna od one leta 1919. Takrat sta bila ostro ločena dva tabora: vse češke narodne stranke, tako zvana narodna koalicija za Masary-ka, vse druge stranke proti. Pred 7 leti se je volitev prezidenta vršila v znamenju afirmacije nacijonalnega značaja nove čsl. države. Letos so se — četudi ne povsem — uveljavili drugi razlogi. Del čeških narodnih strank (dr. Kra-mafevi narodni demokrati) je glasoval proti Masaryku. akoravno pripadajo narodni demokrati današnji delovni večini ter so vladna stranka, velik del nemških poslancev, ne le onih, ki podpirajo današnjo vlado (nemških agrar-cev in krščanskih socijalcev). temveč kompaktno tudi nemški socijalni demokrati, so oddali tokrat svoje glasove za Masaryka. To je dokaz, ne le, da je 'avtoriteta prezidentove osebnosti prodrla tudi v nacijonalno prvotno čsl. državi in njenemu reprezentantu nasprotnih elementih, temveč tudi, da se je na politični levici uveljavilo spoznanje, da je Masaryk najnaprednejši in najbolj demokratični prezident, ki ga more ČSR imeti. Zato so posebno pomembni glasovi, ki jih je Masaryk dobil iz vrst parlamentarne opozicije in karakteristično ie, da so celo komunisti sklenili oddati mu pri event. ožji volitvi, če bi se bila izkazala potrebno, svoje glasove. V tej zvezi je pa tudi značilno, da so se slovaški klerikalci, ki so zadnje dni vodili ljuto kampanjo proti Masaryku, kakor en mož postavili v tabor njegovih nasprotnikov. Češki klerikalci so se, pod treznim oportunističnim vodstvom ministra Šramka kot vladna stranka sicer odločili za Masaryka, a niso mogli preprečiti, da so se mnogi njihovi poslanci in senatorji pridružili svojim slovaškim tovarišem. Zopetna izvolitev prezidenta Masary-ka je bila v ČSR notranjepolitična nujnost, ona je izraz ne le narodne hvaležnosti za veliko delo «Očeta domovine«. temveč tudi izraz spoznanja, da je končna konzolidacija državnih problemov najbolj zasigurana, ako se vrši pod modrim vodstvom največjega državnika, s katerim čsl. narod razpolaga. Masarykova izvolitev pa je tudi v zunanjepolitičnem oziru nekaj samo po sebi umevnega. Z njo si je čsl. narod znova utrdil svoje mednarodne pozicije, znova je posvedočil svojo splošno cenjeno in uvaževano treznost. Z Masa-rykovim imenom je, o tem se nikdo ne vara, kar najožje spojen ugled in veljava ČSR v družbi civiliziranih narodov. Njegova zopetna izvolitev bo kar naj-simpatičnejše odjeknila v vsej Evropi, v vsem svetu. Ona je dokaz uravnoteženosti češkoslovaškega naroda in ustaljenosti njegovih političnih prilik — dve dejstvi, ki v današnji Evropi nekaj pomenijo. Ali je treba še posebej povdariti. da se Jugoslavija iz vsega srca pridružuje mogočnim ovacijam, s katerimi bratski narod pozdravlja svojega novoizvoljenega prezidenta? Masarykovo ime je tako tesno združeno z zgodovino našega osvobojenja, da je skoraj tako naše, kakor je češko. Narodi pri urejevanju svojih notranjepolitičnih vprašanj ne vprašujejo nikogar za svet in tudi svojih najboljših prijateljev in brat-tov ne. A če bi bilo našemu narodu dano, da odda svojo glasovnico v Pragi, na njej bi ne bilo zapisano nobeno drugo ime, nego ime onega, ki je danes v T. G. Masaryk tretjič prezident ČSR Včeraj je parlament ČSR v smislu ustave izvolil dosedanjega predsednika T. G. Masaryka za prezidenta ČSR za nadaljnih 7 let, _ Velikanske ovacije parlamenta in naroda g. Masaryku ril zasedanje, vendar so ga na kratko prekinili komunisti z demonstrativnim izgredom, zahtevajoč, da se izpusti iz zapora Praga, 27. maja h. Danes je bil T. G. Masaryk ponovno izvoljen za prezidenta ČSR. Dobil je 274 od 434 veljavnih glasov. Praga, 27. inaja h. V zbornici so včeraj zasedali vsi kluoi od ranega jutra do poznega večera in razpravljali končno o stališču, katerega zavzamejo napram današnjim volitvam, odnosno da donesejo o tem svoje končne sklepe. Narodni demokrati so sprejeli sklep, da sploh ne volijo in da oddajo prazne listke. Nemški nacijonalci, madžarski iracijonalci in nemški narodni soti-jalci (hakenkrajclerji) so sklenili, da ne volijo Masaryka. Nemški in češki klerikalci, nemški socialdemokrati im Buriti der Land-vvirte so sklenili, da oddajo svoje glasove za T. G. Masarj-ka Današnji jutranji listi brez izjeme prinašajo uvodnike o predsedniških volitvah in o osebi predsednika Masaryka. Zjutraj so na vseli državnih in drugih javnih zgradbah zaplaipolale državne zastave. Pozornost je vzbudila vest »Prava Lidu«, češ. da bo po predsedniških volitvah šef vlade Švehla dal demisijo, da se izvede rekonstrukcija kabineta in da se uradniški ministri nadomestijo s parlamentarci. V (tej obliki pa vest ni točna. Danes so že zarana vojaške čete postavile okrog poslanske zbornice častni špa-lir, ob vhodu se le postirala častna rota pp. br. 1., čegar imetnik je prezident Ma-saryk. Za špaliriem se ie zbrala ogromna ■množica. Ob 10. uri je bila zbornica napolnjena do zadnjega kotička, prav tako galerije, diplomatske lože in novinarski balkoni. Vsi ti prostori so bili prenapolnjeni. Poslancev in senatorjev se je zbralo 434 — od skupnega števila izvoljenih 450 jih je manjkalo samo 16. Od 61 kom-unistov se jih mudi pravkar 5 v Moskvi, 1 je v zaporu, in sicer šele od včeraj, 1 se je opravičil. Pred nekaj dnevi je tudi umiri nemški narodni socijalec Patzelt, katerega namestnik še ni vpoklican. Na njegovem prostoru v poslanskih klopeh je ležal hrastov cenec s hakenkraiclerskim znakom. Drug! so se radi bolezni itd. opravičili. Narodno Sbromaždeni je štelo torej 434 prisotnih članov. Vsi, celo komunisti, so prišli v slavnostni obleki in je v zbornici vobče vladalo slovesno in svečano razpoloženje. Člani vlade so bili že pred 10. uro zbrani na svojih mestih. Ob četrt na 11. je predsednik poslanske zbornice Malypetr otvo- včeraj zaprti član Sedurjaik. Malypetr ie na kratko pojasnil potek dogodka in vzroke zapora, nakar so komunisti utihnili in je predsednik .nemoteno konstaitiral sklepčnost, naznanil, da se vrši tokrat prva redna volitev predsednika CSR ter opravil volilne formalnosti, prebral dotične določbe ustave in volilni postopek -ter določil skmutina-torje. Nato se je deset minut vršilo oddajanje glasov v največjem redu in miru, sfcrutinij in predpisana revizija glasov pa je trajala do 12. in pol. Ob 12.30 je predsednik Malypetr naznanil Izid predsedniških volitev. Od 434 oddanih glasov sta bila dva neveljavna, veljavnih torej 432, od njih za T. G. Masary-ka 274. 104 glasovnice so bile prazne, 54 komunističnih glasov je bilo oddanih za komunističnega kandidata Sturca. Ustavna itripetinsika večina znaša 261, T. G. Masaxyk je torej izvoljen predsedminkom že pri prvi volitvi s 13 glasovi večine nad tripe-tinskim minimom. Prazne glasovnice so oddali slovaški klerikalci (ludovci), narodni demokrati (KramaFovci), nemški in madžarski nacijonateti ter poslanca Stribrny in Kur tak, skupaj 85. Ostalih 19 praznih' glasovnic je oddanih od poslancev drugih strank, kljub klubovim sklepom, da se glasuje za dosedanjega predsednika, in sicer so to glasovi čeških klerikalcev. Ko ie bil proglašen izid, ki je bil pozdravljen z ogromnimi ovacijami, se je predsednik vlade Švehla podal na Hrad ter se vrnil s predsednikom T. G. Masairykom ob 1. uri v Narodno Shromaždeni, katero je sprejelo ponovno izvoljenega predsednika z največjo slovesnostjo. Predsednika ]e nagovoril 'Malypetr, mu prečita! ustavno predpisano formulo obljube, pTedsedrtnik je položil roko na ustavo in položil predpisano obljubo, nakar se je ponovila dolgotrajna navdušena in stevesna ovacija celega Narodnega ShromaždenS, diplomatskih lož in galerij. Istočasno je zaplapolala na zgradbi Narodnega Shromaždetni predsedniška zastava, zunai pa so zagnmeli topovi: V ostalem je volilni dan prešel v popolnem miru. Zvečer se je vršil po Pragi ogromen slovesen sprevod s pcMori&tvom predsedniku. Sprevod je organizirala češka narodno socijalistična stranka. Priprave na volitve v polnem teku Zatrjuje se, da bodo volitve razpisane za 11. ali 18, september. Pred novimi potresi v Radičevi stranki? — Minister Milosav-ljevič kot general preveden v rezervo. — Vprašanje Bože Maksimoviča Beograd, 27. maja p. Vse kaže, da se vlada pričela energično pripravljati na volitve. V ministrstvu za notranje stvari je pripravljen velik ukaz o razmestitvi velikih županov in političnih uradnikov. Zdi se, da se pričakuje samo po-vratek kralja, ki se vrne prve dni meseca junija v Beograd, verjetno 3. junija. Po mišljenju nekaterih politikov bo takoj potem sklicana Narodna skupščina, kjer se bo prečital ukaz o razpustitvi. Ta seja bi bila 12. ali 19. junija. Na ta način bi se imele volitve vršiti 11. ali IS. septembra. Po drugi verziji bo vlada ukaz o razpustu enostavno objavila le v Službenih Novinah. Zabeležiti pa je treba, da še vedno niso utihnili glasovi o težavah vlade. To povdarjajo tudi nocojšnje »Novosti«, ki pa naglašajo, da vladnii krogi še dalje trdijo, da ,se bodo volitve v najkrajšem času razpisale. Iz vladnih krogov se je zvečer razširila vest, da je poleg dr. Koroščevih ponudb treba zabeležiti tudi interesan-ten pojav, ki se opaža pri radičevcih. V vodstvu Radičeve stranke je prišlo — tako se pripoveduje — do velike razcepljenosti. Poslanci Šuperina, Pre-ka, Bankovič, Bačinič, Krajač, Kežman so pri Radiču v veliki nemilosti ter jih je Radič izločil iz kombinacije za kandidiranje pri bodočih volitvah. Večje število poslancev HSS, ki so nezadovoljni z delom Radiča, jc baje pripravljeno podpirati vlado in organizirati skupno fronto z nikičevci in morda s tretjič položil svojo roko na ustavo ČSR z obljubo, da bo svojo domovino, kakor dosedaj, vodil vedno bližje sijajni bodočnosti. Za Masaryka je čsl. ustava določila izjemo, da more biti vedno znova izvoljen za poglavarja čsl. države. Današnja izvolitev potrjuje, kako čsl. narod razume to določbo. On si želi imeti etatička Masaryka» kot svojega vrhovnega voditelja v dobrih in srečnih časih vse do kraja njegovega življenja. In če danes vzklikajo vzradošče-ne množice pred staroslavnim Hradom «At'žije Masaryk». je v teh klicih duša naroda. Tu doli z juga pa gromko in nič manj prisrčno odmeva «2ivio prezident Masaryk»! hrvatskimi federalisti proti Radiču, zahtevajo pa, da naj se volitve še ne razpišejo, temveč naj vlada dela še nekaj časa s parlamentom, ker bi za organiziranje svoje akcije proti Radiču potrebovali časa. Vladni krogi naglašajo, da je Vukičevič to ponudbo radičevcev vzel na znanje, vendar zadržanje vladnih ljudi kaže. da vlada za gotovo pričakuje volitve. Zanimivo je, da te vesti o ponudbi radičevcev in klerikalcev za vlado širijo baš oni radikalni poslanci, ki so protivniki razpusta Narodne skupščine. Ožji pristaši V. Vukičeviča so razvili največjo aktivnost in borbo proti svojim protivnikom. Tako je Vasilije Trbič, Član kluba Ljube Jovano-viča, začel zelo živahno akcijo proti radikalnemu poslancu Cirkoviču v bi-toljskem okrožju. Vlajko Kocič pa proti poslancu Dragoviču v Vranjskem okrožju. Cirkovič in Dragovič sta znana pašičevska prvaka. V političnih krogih se je danes znova trdilo, da je dr. Korošec ob priliki svojega sestanka z Vukičevičem ponudil vstop svoje stranke v vlado. Dr. Korošec je danes posetil Davidoviča in ostal pri njem v daljšem razgovoru. Trdi se, da je Korošec pri tej priliki poskusil tudi preko Davidoviča dokazovati, da njegova stranka mora vstopiti v vlado. Iz okolice min. predsednika pa se naglaša, d je Vukičevič odločno odklonil vstop klerikalcev v vlado. Današnje «Službene Novine» objavljajo ukaz, da se prometni minister general Milosavljevič iz aktivnega stanja prevaja v rezervo. Iz vladnih krogov se še vedno vztrajno vzdržuje vest, da lx> general Milosavljevič pri prihodnjih volitvah kandidiral. Beograjski listi stalno poročajo, da bo Boža Maksimovič vstopil v volilno vlado. Današnja «Po!itika» piše, da v tem oziru obstoja nekaka pogodba med Maksimovičem in Veljo Vukičevičem. V vladnih krogih se te informacije de-mantirajo ter se naglaša, da Boža Maksimovič ne bo vstopil v vlado. Smrt nemškega vojskovodje Berlin, 27. maja. (be.) V starosti 73 let jc umrl bivši načelnik nemškega glavnega stana general Stein. Pokojnik je bil tudi pruski vojni minister. ii prelom i Ruska delegacija mora v desetih dneh zapustiti Anglijo Včeraj je izročil Chamberlain Rosengoltzu noto, v kateri mu sporoča prekinjenje diplomatskih odnošajev z Rusijo, kljub temu pa Anglija ne bo ovirala medsebojne trgovine! — Sovjetska delegacija odpotuje že jutri? — Nemčija prevzela varstvo ru- skih interesov London, 27. maja (lo.) Zunanji minister Chamberlain je izročil danes ruskemu odpravniku poslov noto nastopne vsebine: «Preiskava v prostorih «Arkosa» in ruske trgovinske delegacije je dokazala, da sta se obe instituciji ba-vili širom britskega imperija z vohunstvom in prevratno propagando, ki je bila vodena in izvajana iz Moorgate 49. Med prostori in delovanjem članov trgovinske delegacije in uslužbenci «Arkosa» se ni delala nikaka razlika, kar dokazuje, da sta bili obe organizaciji zapleteni v protiangleško špijonaio in propagando. Vaša vlada in Vi sami boste pri-poznali poročila, ki jih je prečital ministrski predsednik Baldvvin na torkovi seji -spodnje zbornice. Spominjam Vas na dejstvo, da je bila brzojavka, v kateri zahtevate materi-jal za politično kampanjo v tej državi proti kraljevi vladi, odposlana malo tednov potem, ko sem zahteval v moji noti z dne 23. februarja, da Vaša vlada neha s protiangleško propagando. Angleška vlada je upala, da bo sovjetska vlada v smislu 13 določila trgovinske pogodbe dala razjasnjenja in popravila pogreške. To se ili zgodilo. Nasprotno. Pro-tiangleška propaganda ruske vlade v zvezi z rusko komunistično stranko in tretio internacijonalo se je nadaljevala neprestano na vsem ozemlju britskega imperija in je dosegla vrhunec z zlorabo diplomatskih privilegijev, kar se je dokazalo pri Vašem poskusu vmešavanja v notranje zadeve te države. V noti z dne 23. februarja sem Vas svaril, da ne tirate stvari do meje, kjer se mora nehati potrpežljivost kraljeve vlade in javnega mnenja. To se je sedaj zgodilo in angleška vlada se smatra prosta vseh obveznosti tretje določbe trinajstega odstavka trgovinske pogodbe z dne 16. marca 1921., s katero so bili priznani Klinčuku in njegovemu osobju posebni privilegiji. Ker so ti sedaj izgubili svojo veljavo, prosim, da za-puste Kličuk in drugi to državo. Akoravno ie angleška vlada prisiljena k Angliji tem korakom, noče kljub temu ovirati legitimnega poteka rusko-angle-ške trgovine in ne bo zaradi tega stavila nikakih zaprek pravi trgovini med obema državama. «Arkos» bo lahko nadalje trgoval in angleška vlada bo dovolila, da ostane na njegovo razpolago primerno število osobja. Imena oseb, ki bodo lahko ostali v Angliji, Vam bodo priobčena. Angleška vlada ne more trpeti v državi nikakih privilegiranih organizacij, ki se pod krinko mirne trgovine ba-vijo z vohunstvom in intrigami prot! državi, v kateri delujejo. Končno je kraljeva vlada sklenila, da ne more nadalje vzdrževati diplomatskih odnošajev z vlado, ki dovoljuje in podpira tako stanje stvari, kot je bilo razkrito.. Obstoječi odnosa.« so s tem prekinjeni in moram Vas prositi, da zapustite s svojim osobjem tekom desetih dni to državo. Odposlal sem navodila angleškim zastopnikom v Moskvi, naj zapuste s svojim osobjem Rusijo in bi Vam bil hvaležen, ako bi naprosili svojo vlado, da omogoči gospodu Prestonu v Ljeningradu in gospodu Patonu v Viadivostoku in njihovemu osobju odhod iz Rusije. Za Vaš in za odhod Vašega osobje in trgovinske delegacije bodo izdane primerne podrobne odredbe, o katerih boste pravočasno obveščeni. London, 27. maja. d. Sovjetski odpravnik poslov je izjavil, da bo poslaništvo z vsem osobjem, skupno 250 oseb, in vse rusko osobje sovjetske trgovinske misije že v nedeljo zapustilo London in odpotovalo v Moskvo. Urad za pomorske posle se bo z eventualnim privoljenjem nemške vlade preselil v Nemčijo, bržkone v Hamburg ali kako drugo nemško pristanišče. Berlin. 27. maja, s. Sovjetski poslanik Krestinskij se je javil v zunanjem uradu, da izrazi željo svoje vlade, naj bi nemška vlada naročila nemškemu poslaništvu v Londonu, da spričo preloma diplomatskih odnošajev med Rusijo in Anglijo čuva ruske interese na Angleškem. Nemška vlada je ruski želji ugodila. Odločilno glasovarre v spodnji zhornki 357 : 111 — 50 poslancev ni glasovalo. — Značilna izvajanja Lloyd Georgea. — Ruski dolgovi v Angliji. — Letna izguba na obrestih 30 milijonov funtov. — Ealdv/in o situaciji. g:-h letno na okroglo 30 milijonov funtov. Ruski dolgovi v Angliji obstojajo v glavnem iz sledečih postavk: 1. zapleniemo premoženje v vrednosti 180 milijonov funtov. 2. Posojila v znesku 40 milijonov funtov. 3. Nadalina posojila v znesku 250 milijonov London, 27. maja d. V svojem včerajšnjem govoru v spodnji zbornici je Lloyd George stavil vladi vprašanje, ali ie sploh prevdarila, kako si zamišlja v poznejši dobi zopetno obnovo odnošajev z Rusijo, naglašajoč, da bo v Rusiji ostal na krmilu bržkone sedanji režim in angleška vlada bo morala takrat verjeti besedam prav onih ljudi, ki jih slika danes kot nezanesljive in besedolomne. Govornik je nato opozoril na postopanje drugih držav m ■izjavil, da mora vsakdo priznati, da je Anglija danes v svoji protiruski politiki popolnoma izolirana. Štiriindvajset drugih držav, med niim tudi zavezniki Anglije, kot sta Francija in Italija, so sklenili, da ohranijo tudi še v bodoče svoje odnošaje z Rusijo. V današnjo vznemirjeno Evropo, v kateri je Anglija sedaj popolnoma osamljena, je angleška vlača vrgla kamen razdora. Vlada s tem svojim korakom ni napravila le skok v negotovo temo, marveč naravnost skok v pogubo. Za njim sta govorila še poslanec Ponsor,-by (liberalec) proti in poslanec Robert Hor-ne za vtodni predlog. Notranji minister Joynson-Hicks je nato orisal špijonažno delovanje trgovinske misije sovjetske Rusije v Londonu in podkrepil izvajanja zunanjega ministra Chamberlaina, nakar je pričelo ob 23. glasovanje. Najprej se je vršilo glasovanje o predlogu delavske strarike glede preiskave cele zadeve potom posebnega odbora. Ta predlog ie bil z 367 glasovi proti 118 odklonjen. Vladni predlog glede ukinitve trgovinskih in diplomatskih odnošajev, ki je bil obenem združen z zaupnico vladi, je bil sprejet z 357 glasovi proti 111. Petdeset poslancev se ie glasovanja vzdržalo. S tem jc bil prelom vseh odnošajev med sovjetsko Rusijo in Anglijo detinitivno sklenjen. S prelomom diplomatskih in trgovinskih odnošajev je postalo zopet aktualno vprašanje ruskih dolgov. Izgledi, da bi Rusija že sedaj poravnala svoje obveznosti, ki jili je deloma priznala, so postali s tem korakom angleške vlade še bolj minimalni. Samo izguba na obrestih, ki bi jih sicer plačevala Rusija, se ceni v strokovn.iaških kro- zlatih rubijev. 4. Druge terjatve napram ruski državi v znesku 40 milijonov funtov. 5. Rti sik i dolgovi v Angliji, ne vštevši davke v znesku 765 milijonov funtov. Gospodarske posledice prekinitve odnošajev bodo -po mnenju gospodarskih krogov mnogo hujše, kakor pa se splošno domneva. London. 27. maja (lo.) V svojem govoru na zborovanju konservativne stranke v Guiklhallu je izjavil ministrski predsednik BaldwLn, da prekinjenje diplomatskih odnošajev z Rusijo nikakor ne pomenja voine. To znači, da mope imeti Anglija z Rusijo nikakih političnih zvez. vendar pa noče ovirati trgovine z Rusijo. Vse, kar se je hotelo s prelomom doseči, je, da se »Ar-kosit« odvzamejo privilegiji, ki jih je zlorabil. Stuttgart, 27. maja s. Na zasedanju inozemskega instituta je imel zunanji minister dr. Siresemann govor, v katerem je omenil tudi spor med Anglijo in Rusijo. Izjavil je. da ne veruje, da bi prišlo do vojne. Naloga Nemčije ,ie. da izgladi nasprotstva med velikimi narodi. Čicerm odpotoval v Moskvo Pariz, 27. maja (pa.) Ruski komisar za zunanje zadeve čičerin je odpotoval v Moskvo. Spor med Kanado in Rusijo Otta\va, 27. maja. (lo.) Ruski komisar za trgovino Gucrus je izjavil, da pričakuje navodila iz Moskve, kaj naj ukrene glede prekinjenja diplomatskih odnošajev s ka« nadsko vlado. Guerus je naprosil kanad« skega ministrskega predsednika, naj odloži izvršitev sklepa, da sc omogoči sovjetski vladi proučitev obtožb angleške vlade. Letalska nesreča Moskva, 27. maja. (pa.) Dva vojaška le« tala sta se zaletela visoko v zraku drog ob drugega. Osem oseb jc zgorelo. Prelom med Anglijo in sovjeti Prelom med Anglijo in sovjetsko Rusijo je postal z izidom glasovanja v spodnji zborni;! defiamven. Danes ali intri zapusti sovjetsko osobje London in odnošaji med angleško in sovjetsko via se povrnejo v stanje kakor so hffi, preden je Anglija izrekla de inre priznanje sovjetske Rnsije. V normalnem stanju stvari bi bilo prefcnjer-ie diplomatskih odnošajev med dvema velesilama dogodek ogromne važnosti: saj je bil v mednarodnih odnosajih običajno pričetek oboroženega konflikta in v veliki večini slučajev mu je v neka; dneh že sledilo grmenje topov. Da odnošaji med sovjetsko Rusijo in dragimi državami že pred najnovejšimi dogodki niso bili normalni kljub pravnem:: priznanja, se vidi že iz tega. da nihče resno ne misli, da bi se iz sedanjega starua razvil oborožen konflikt. Angleški državniki so sami dejali, da si žekr za bodoče takega razmerja do sovjetske Rušite, kakor obstoja med Ameriko in Rusijo, kjer ni pravnih diplomatskih odnošajev. -pa je bilo vendar med obema državama prav toliko trgovinskega prometa kot med Anglijo in sovjetsko Unijo Moskva na odločno odklanja tako razmerje in hoče prekinit: vsakršne stike, politične in gospodarske. Opozicija v angleškem parlamentu je igrala zanimivo vlogo. Prav za prav se ni nobena stranka izrekla zoper pre-kinjenje diplomatskih odnošajev, marveč je kritizirala ie način, kako se je to zgodilo. Celo zastopnik: delavske stranke niso pokazal; prave odločnosti ir. jasno se .ie videlo, da želijo težišče stvari prenesti na stransko zadevo, predvsem pa jo zavječi Zoper preki-njenie je bilo oddanih razmeroma malo glasov. Io so vse važne okornosti, ki jih^ni prezreti. Sicer pa seda; nima več smisla, ocenjevat; tehtnosti razlogov, ki so jih navedi; predstavixel.il vlade k senzacionalnemu koraku. Prekinjen je je sklenjeno poinovejjavno in je postalo iaki in s tem je treba računati Napetost je bila med Anglijo in Rusijo it pred tem in je zavzela tako ostre oblike, da se stvarno novo stanje ne bo mnogo al; pa nič razlikovalo od dosedanjega. Moskva očita seda.' Angležem, aa sploh niso resno vzel; odnošajev med obema državama in da sovjetska delegacija v Londonu sploh ni imela enakopravnosti z drugimi. Resnica .ie. da angleški kralj ves čas ni niti enkrat spre.iel sovjetskega predstavnika, ker ni maral podati roke zastopniku onih mož, ki so imeli na vesti življenje kra-ijevega sorodnika Nikolaja IL in njegove družine in diplomatsko zastopstvo v Londonu^ je opravljal samo odpravnik poslov. Ce bi preiskava;:, katero stran je zadela večja krivda, da sta si bili sovjetska in angleška diplomacija v odkritem boju ves ta čas kljub pravnim odnošajem. bi načeli s tem eno najbolj kompliciranih vprašanj. Jasno pa je. da se bo nasprotje med obema državama sedaj še poostrilo in da bo propagandna borba z obeh stran: še srditejša. Sov.ietom je na razpolago samo tako imenovana podzemna borba, prevratna propaganda, ki izrablja socijalna. politična in nacijoaalBa nasprotja v Evropi, v kokmijah tet pri vseh od Anglije direktno ali indirefcmo odvisnih narodih. -Od tega boja po dosedanjih izkušnjah ni mogoče pričakovati odločilnega učinka. Gospodarski bojkot .Anglije bi mogel b;t: učinkovitejši, toda ako je opozicija sama rekla, da bo od tega prizadetih 50.000 delavcev, je to priznanje, aa so bil: gospodarski stiki med obema državama doka. neznatni. Anglija :ma na razpolago ogromen aparat v svoj: finančni premoči Angleški finančnik; so taktično že sedaj bojkotirali sovjetsko Rusijo: njihova zasluga je. da Moskva ni mogla v Evropi dobiti posojiia. ki si ga ie tako želela. 5 svojo diplomatsko in denarno premočjo obvlada Anglija velik del svetovne javnosti in njen vpliv bo marsikje z uspehom poslabšal sovjetske šance. Mnogo tež.ia b; biia za Veliko Britanijo situacija, če bi boljše viki imeli, kakor pred leti. na svoji strani simpatijo delavskih mas: danes je stvar s te strani mnogo man; opasna. Anglija pa bo ne-dranno v bodoče svoje odnošaje do posameznih evropskih držav presojala in uravnavala po razmerju, v katerem bodo te napram sovjetski Rusiji. Slednje ie važno osobito _za države v vzhodnem delu srednje Evrope, med njimi tudi za nas. V .odkrit: borbi, ki pričenja sedaj med Veliko Britanjo in sovjetsko Rusija bo končni uspeh na tisti strani, kjer bo politična akcija čim vemejše odražata taktično državno moč. Vse drugo so prazne pretnje in kričeča dra-perija. ki naj zakrije pravo stanje stvari a tvori mogočno fasado pred — fakturno nemočio. Zunanjepolitična debata v francoski zbornici Notranji minister Sarraut proti komunistični propagandi. - Ministrski predsednik Poincare odobrava njegovo stališče. - Taktična poteza zunanjega ministra Brianda Pariz. 27. maia. r. Na popoldanski seji zbornice je predložil poslanec Cachin interpelacijo o protikomunističnem govoru notranjega ministra Sarrauta v Constantiai v Aise-riji ter ugotovil, da znači ta govor pni ko-rak široko zasnovane angleško - francoske ofenzive proti komunizmu. Mednarodni pro-letarijat bo sprejel napovedan boj. ker je oborožen in trdno prepričan, da bo v boju z buržoazijo zmagal. Cachin je doižD vlado, da se pred svetom kaže kot nositeljica miru. pol tem sama dela na to. da bi se vojaške oborožitve povečale. Nova reforma v armad: bo dala pobndo v oboroževalnem tekmovanju. Locaraska politika je ostala prazna tjc?cua, iker v resnici prevladuje zopet politika ravnotežja med velesilami. Notranji minister Sarraus je odgovoril da zelo obžaluje, aa n: tega govora slišal že prej. k#r bi bila vlada lahko pravilno odgovorila na komunistične napade. Država bo sama o tem odločila, ali ae postavi na stran naroane zavednosti ali na stran prevratnih elementov, ki prejemaj-) direktive iz inozemstva. Končno je izjavi: ministrski predsednik Poincare, da v polni meri odobrava stališče, ki ga zavzema notranji minister do komunizma. Pariz. 27. maja. (pa.) Ns današnji seji francoske zbornice je interpeiiral poslanec Blum o Hzvejn bodočih diplomatičnih odnošajev z Sušijo. Govornik je povdarjal. da je bil «ro-vor minšira Sarrauta v davnem naperjen proti Moskvi. Zunanji minister Brikna je ii-v*jal. da mora osmi nunanja politika -ri-rj-šena nad sejnimi improvizacijami in da bo odgovoril n« interpelacijo pozneje. Minister SarTaui je tovori] proti Kosk-rj le kot sedežu tretje inierna.cijomi.ie. Končno je Briand izjavil, da bo v slučaju nekorektnosti sovjetske vlade izvajala Francija primerne sankcije in je zahteval, naj se debata o zunanji politiki prekine. Razkol med dalmatinskimi radičevci Spiti, 27. maja. n. Včeraj se je vršila se» ja kluba HSS v oblastni skupščini, na teri je došlo do burnih prizore«". Posledi* ca te seje je bila, da sta dva poskr.ee m člana oblastnega odbora, in sicer Steoar. Ostojič iz Brača, poverjenik za poljedel« stvo in Ivan Vaičič iz Preka, poverjenik za trgovino in industrijo izstopila iz opiast« nega kluba Radičeve stranke. Novinarjem je Ostojič izjavil po seji: Pozvali so me na sejo. da se zagovarjam, ker sem baje rekei. da .ie treba Stepena Radiča abitn Odgovoril sem. da bi bil večji Hrvat nego Radič vsak, k: bi tega moža prepodil s hrb« ta hrvatskega naroda. Iz izv i i setn rudi. da izstopam iz Radičeve stranke, ker na za. grebški seji vodstva HSS sploh nisem smel govoriti o hrvatskem imenu in me je Ras dič vrgel iz dvorane, ko sem trdil, da se gazi hrvatski narod Meni bodo sledil: še drugi poslanci v splitski oblastni skupščini Mednarodna žel. konferenca v Dubrovniku Split, 27. maja. n. Danes je dospela sem* ka; mednarodna transportna komisija, ki bo imela i Dubrovniku od 2š. do 30. t. m. kongres. Zastopanih je 25 držav. Litvinov o konfliktu z Anglijo Splošna mobilizacija rdeče armade. Moskva. 27. maja. d. Cieerinov namestnik Litvinov je poda] novinarjem daljšo izjavo o prelomu odnošajev med Anglijo in Rusijo, v kateri ie zavzel oster afront proti angleški vladi. Med dmcim naglasa: Prelom odnošajev ni toliko i«os5edica preiskave v prostorih cArkosai. kakor pa posledica one angleške politike, ki stremi za popolnim uničenjem sovjetov. Iz tega jasno stedL da se pripravlja Anglija z vsemi sredstvi na novo vojno z Rnsije. Sklena angleške vlade pač ni mogoče utemeljiti s tem. da bo oškodovana angleška industrija za težke milijone, da bo naraščala brezposelnost ter da je Rusija s tem razrešena vseh svojih obveznost: do Anglije. Rusijo zadaviti! To je bila vedno vodilna misel Baidvinove vlade. Le glede taktike vladajo v angleški vladi nesoglasja. Nosilec Noblove mirovne nagrade Austen Chamberlair je prelom odnošajev vedno odlagal v upanju, da bo pridobi: kake zaveznike. Kr se mu to m posrečilo, je Drese: v napad ir upa morda sedaj pritegniti še kako drugo državo. Toda vsaka država se mora zavedati zločinskega značaja te pustolovščine angleških lordov Rusija bo spričo te nevarnosti storila vse in se ne bo dala oc nobene strani presenetiti. Tokio. 27. maia. rpa.) Japonski listi poročajo iz Sarbina v Mandžuriji, da je odredita sovjetska vlada lafcojšno splošno mobilizacijo. Mobilizirane čete odhajajo večinoma na meje Daljnega vzhoda in v Kronstadi. Seja ministrskega sveta Izenačenje ljubljanske borze z zagrebško in beograjsko. - Nov pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev Bolgarska zunanja politika Sofija. 27. maja. d. Zunanji minister Surov ie včeraj govoril na velikem zborovanju v Stari Zagori V svojem govoru je naglasi! da zasleduje bolgarski zunanja politika nredsem osignranje miru in da je v popolnem soglasji, z željo bolgarskega naroda. Z miroljubne politiko napram sosedom in oddaljenejšim državam itoče Bolgarija doseči t na podlag: obstoječih pogodb in dogovorov 1 kar največje koristi za narod in državo. Bol- I garija se nikdar ne bo dala izrabljati za kake intrige in se ne druži z nikomur proti nikomur. Ohranitev mire in obnova gospodarstva je prvi in gkvm smoter bolgarske politike. Odprava vojaške kontrole v Bolgari ji SDjija, 27. maja. d.. Vlad* .ie prejela ofi» cijeiao osvestilo, it je veleposlaniška kon« .erenca po zaslišanju vojaške kontrolne ko* misije v Bo.gariii ter po izjavi maršala Fo« aha sklenil* definitivno odpravo vojaške kontrole v Bolgariji. Aretacija bolgarskih dijakov v Italiji Sofija. 27. maia. c. List: poročajo, da je italijanska policija v Turinu zaprla 14 boicst-skih dijakov, ne da bi nnvedla vzrok aretacije. Dijaki so zaprti že 14 dni in še danes ne vedo. česar jih dolže. Tudi iz dmgih italijanskih mest poročaj: o preganjanju bolgarskih dijakov. Vznemirljiv položaj v Rumuniji Br2tianoTe priprave. Bukarešta. 2". maia. s. Snoči se je vršila pri bivšem ministrskem predsedniku Bra-tianu konferenca liberalne stranke, na kater; je imel Bratinnu daljši govor o političnem položaje. Izjavil ie. da je politični položaj zelo vzDemiriiiv ter je priporoči! oosian-cem. naj ne odhaisjo iz države in ostanejo v stalnem stiku z ljudstvom. Liberalna stranka očividno pričakuje. da bo zopet vstopila v vlado. N: izključeno, da bo prišlo do te spremembe že tekom nrlhodniegs meseca. Nameravana nova vlada na; bi bila sestavljena iz članov liberalne stranke, id naj bi jih podpiral tudi velik del drunir strank. Nesreča največjega ameriškega parnika Npvvork. 27. maja. d. Ameriška ladja -Malolo:-. ki je biia na*večia in najhitrejša, kar jih je bilo d osle: zgrajenih v Ameriki, se je včeraj na poskusni vožnji ponesrečila. V gosti megli je trčila v Dek: tovorni parnih m se začela takoj potapljati. Na obupne radio - klice za pomoč je bilo odposlanih takoj ve? ladij, da skušajo potapl ja ion parnih rešiti. Na parnika sicer ni nobenih potnikov. pač pa 350 mož posadke. Po zadnjih vesteh je stromi r«dd*lek že popolnoma pod vodo in ladja se je začela že nagibati, tako aa ni upanja, da bi io še rešili cMaloio. so nameravali prihodnjo nedelio svečano iz~r-čiti prometu in bi oskrbovala najhitrejšo prog: me; Ameriko in Evropo. Avtomobilska nesreča Pariz, 27. maj*. ,pa."i Pri nek avtomobil« ski nesreči se je smrtno ponesrečilo več oseb. Med mrtvimi je niči baron Grand« n - - "t:. Gospa Freemar.. rojen* princezi« ma Bourbon. >e težko raniena. Gledališka afera v Sarajevu Sarajevo. 2" maia. n. Mestna elektrarn* z*h"evE od gledališč*. da v treh dneh pk* ča OtOflfi Dtr.. ki iih dolgu ie za -azsvetlja« vo. Ker gledališče rbn* te vsote na razpo« lego. ie TifvsTT!'«^ da br. moralo ustaviti predstave, ket obema oceii ustaviti raz« svetljeva Beograd. 27. maja. p. Zvečer od 17. do 20. je bila seja ministrskega sveta. Odobren je bil sklep ministrstva za notranje stvari, da se za orožni stvo nabavi 20.001) čevljev. Sledila je nato odobritev nekaterih sklepov vojnega ministrstva in ministrstva za javne zgradbe. Po predlogu finančnega ministra je bil izpremenjen pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami od 24. decembra ;924 tako. da se ljubljanski boni dajejo iste pravice, kakor jih imata beograjska in zagrebška borza. Trgovinski minister dr. Spaho je poročal o poteku trgovinskin pogajanj z Grčijo, švico in Nemčija Obširno je omenja! referat šefa naše delegacije Mi-xana Toaoroviča, ki je danes dospel iz Berlina in poročal, da se pogajanja z Nemčijo vrše uspešno. Todorovič bo dobil nadaljne instrukcije in se bo v najkrajšem času vrti! da nadaljuje in konča pogajanja. Dr. Spaho je tudi sporočil.. da je ugodil orošnj. Ljubljanskega velesejma in sprejel častno preo-sedništvo ie prireditve. Dalje so bile prometnem ministru odobrene razne njegove resorine stvar! Načrt za zgraditev Beograj- skega pristanišča je bil odgoden za prihodnje sejo. Najbolj ugodne ponudbe za to delo so ameriške. Sprejete s: bile tudi nekatere resortne stvari poštnega in poljedelskega ministrstva. V resoriu ministra socijalne politike je bil sprejet pravilnik o zaposlim inozemskih delavec r naši državi. Minisier socijalne politike je vašemu dopisniku dal obvestilo, da se glavna načela tega pravilnika krijejo s starim pravilnikom. V naš: državi se smejo zaposliti same oit inozem-ski delavc.j, k. so strokovnjaki, katašnih tri nas ni. Z novim pravilnikom se poenostavi administrativno postopanje za one tuje &e-iavce, ki so potrebni, da ostanejo. Nagiaša! ie. aa je v naš: državi okoli Sj.000 inozemskih delavcev, ker pa je našir delavcev v inozemstvu oko! 300.00! se mora položaj inozemski: delavcev v naši državi urediti po načelu reciproci:e:e. K&kor doznava vaš dopisnik, je bij odhlorien načrt uredbe, k: jo je izdelai bivši mlrister dr. Gosar m k: je oeiavce stavi deloma poč komoetenc-r ministrstva za notranie "ari. prej bil. kot sodniki Izvzet: so samo kasa« cijsk: sodniki, pravice mn.muili K advo» k a tur; nimajo oni k; so bil: dtscip; varnim potem odpuščen: iz državne službe ali upo £cjcni. - večino glasov je propadel t>red» iog, cia se bivšim sodnikom, dokler vršijo advokaturo, odvzame pokojnin*. Spreme« nj-en je bil končno § 30. o retencijsketr pra» va v-smislu dr. 2er;avov& pripomb. •- Pri glasovanja je bil s 16 glasov?" -fffdH 1 glasu zakona! predlog sprejet. Proti je glasoval samo dr. Gosar. Vato je bik sej* zaključen* ter bo prihodnja sklicana pisme no, seja sekeve te rak on ski predlog c tv> licijskih prestopkih pa je določen* za poa» deljek ob 10. Dr. Žerjav je prosu ministri pravde, da na sejo te sekcije pošlje osebe. I:i bodo popolnoma iriocmiraae. ker se nri. dev lafni delegat dr. Subotič te materije ne obvi*da. Tudi se je čutiio, ti* je v glav. ni stvar: prot: načrtu, pa nimt no^am*, d* bi to tu! poved*! Dr. Sesku ji zahtevo! ca se tudi ta seja skliče pismeno, predsocfc nik pa jc odvrnil, da je seja že določena zt. Politične beležke Mariborski in ljubljanski oblastni odbor zahtevata odobritev oblastnih proračunov Ljubljanski in mariborski oblastni odbor sta imela 36. t. m. v Celja sktrrmo sejo. na kateri sta razpravljala tudi o obksrttfh proračtmfii. O tem je bSo izdano sledeče službeno poročilo: »Proračuna obeh ob lest« nin samouprav sta sestavljena točno po smislu člena 330 fin. zakona za 1. 2927 2S. Zato obi odbor pričakuje d* bo finančni minister proračuna odobril ter na bo mini« srrski svet čimprej izvršil člen 330. fin. zakona s tem. da izroči posle, ki jm pre<š= i videvat* proračuna, s potrebnimi krediti i i:, finančnim, viri samoupravama. — Obkst ra onoora sta or>s:r sirali o razpravljala o f-c« ;ir najnujnejših nalogah kmetijstvo i*v« na dek. zdravstvo, socijalna politik*; in ugotovila smernice za njih skupno spor«* z umno izvecibo.* — Kakor je cjutroi že jsviio. se finančni minister v smislu znas re famozne kleroradikalne uredbe od 17. februarja postavka na stališče da sta ma« riborse: in ljubljanski proračun pogretmo sestavljen: in da ne moreta biti od-->b-enE. Kako bo končna odločitev, doseša; šc r.i znano. Kakor čujem^. poteče 7. junij« rok. do katerega se mora finančni minister v smislu zakona izreči Strah vodstva SLS pred dr. Stanovnikom Značilna okrožnica tajništva SLS na vse organizacije zauonike in vplivnejše pristaše SLS, — Bojkot odvetniku dr, Stanovni-ku. — Kaj meni glavni tajnik SLS. kaplan Gabrovšek o Sga-možeh in korupcijonistih v SLS Dr. Stanovnikova akcija gre vodstvu 5!S zelo na živce. Očividno ne zadostuje kam« panja, k: jo vodijo klerikalne novine z vso ostrino proti dr. Stanovniku in njegovim pristašem, da je izdalo tajništvo SLS se« daj še tiskano okrožnico, ki jo tošilja vsem svojim organizacijam, zaupnikom in vpi:v= nejšim pristašem z nujnim pozivom, da naj pristaše na ctožjO: sestankih), dbveste o sporu z it. Stanovnikovo skuoino. Okrožnic*, k: jo je podpisa! tajni* SLS. g Fr. Gabrovšek. kaplan n. t., kaže očiten ramen dr. Stanovnik* moralično in materi« .ielno ubiti, ker se ie drzni' oponirati vod« stvu SLS ter povedati par bridkih resnic, ki so mu bile pri srcu, a niso bile všeč vodilni kliki, tvoroma podčrtava g. Ga« brovšek. da stoji canes JjribIjonski od* vernik dr L Stanovnik izven vrst SLS., ter aa je treba ž njim »popolnoma pret-gari vse politične stike.» Ta poziv je ofietjelna napoved gospodarskega bojkota dr. 5ta= novnii:a: kajti vsak pristaš SLS seda ve, da je odvetniška pisarna oč kaplana Ga« srovška prokleta. a da so »politični stikiv za pristaše SLS tudi vsi odvetniški poslov* ni stiki. Okrožnic* že tudi pravi na koncu, na napad* dr. Stanovnik SLS v »družbi , Zeriavovim časopisjem« in sigurno jc. da bo bivši predsednik ljubljanske SLS tri čkn vodstv* SLS prav kmalu razglašen še za f-amasona. ki ga ie treba na grmadi ca. žgati. ako ne bo dosedanja bojkotna akci« ja g. Gabrovška dovolj uspešna. Klerikaiizern ne pozrz krščanske .-abezr! or. ne pozna odpuščanja, niti mDosi. Kdor noče samo kimati, ta ruši čisaniinc in kdo-kall vodo klerikalnim mosotcetr. ir absolutistom. tegs treba potemati in uničiti. Zato ne zadosteje pc mnenju vodstva le materi-leino uničenje, ma—-eč tud: moralično. \ji-srvt SLS neljube i.luč je treba s klevetami diskvalificirati Zato piše e. Gabrovšek. da ie uspešno deic v okvire SLS mocoče le z mežmi. ki so »mež-beseda« zato očiig tajnik SLS dr. Stanovniku. da »ni svoje besede držal« tet piše. da b' se morala d". Sta-novnikova zadeva P" izvršenih ohiastr.ih volitvah razčisti:: pred strankinim razsodiščem češ: »Neki krog: so očitni dr. Stanovalke tudi več zadev, ki -da so kompcljo-nisnčneea značaja*. S tem/ očitki je vodstvo SLS samo sebe najbolj razkrinkalo, ne toliko zate, ker ž njimi dokazuje, da mu je v političnem boj t vsako sredstvo dobrodošla, marveč zl2s:i radi tega, ket je v teh očitkih videti kakšna je motala SLS. Okrožnica ta in Stva opisne historiat spora s Stanovnikom ter navaja kot začetni termin zar jesen i IS24. Tore od !• 1924. naprej je SLS trpela na vodičem mesti; ljudi ki jim sedal očita, ca rise '-mož-beseda« m o katerih seda izjavi a. sa so v rvez-1 z zadevam - koraDcijonistič-nesa značaje Ako bi se 22 mata slučajno ne vršil shod Krektrve mladice na Sv. Jc-štn. kler pravi c. Gabrovšek. da ie -ad: na-nadm- n-. St2nrvn%s n« vodstvo SLS or »jnont' konstatirati, da se dr. Stanovnik po tajch izjavah ne nrots več r.i tobet način opetovan: poskusi vodstva SLS doseči sprž SLS danes sfevnostne proglašala za najvzomejše rnože one. l:i iih danes moral, čr: diskvalii cira. Dr. Stanovnik se bo pred klevetartl tajništva SLS že sam branil če se bo hotel, zz javnost sc ni od tajnika .i t«. vsefiaKo etago- Liabrrvška iznešet. cen Donesek V mora. a. ntiča. da t. lahko bil. na • ..dir.li mestih SLS tati :iga-mož.ie in kornpcljcmist!. samo. če bi bili fiiscplir.irar.l oboževateiii vodstva SLS. G Gabrovšek je napravil SLS s svojo okrožnico slabo uslugo in prav ima. ko ob konce nravi čz sc zaveda, -da je vse naše delo človeško ceio in zato nepopolno*. Povedati js pa seveda pozabil, da Slovenci niso zato na sveto, oa hi nepopolnost SLS vse večne čase na svojih hrbtih Prenašali Osen: let je streljala SLS kozle v opoziciji dva in po meseca pa v vladi Vse ie zavo-zlla, vse zahirala. Dokler bo na vladala SLS teroristična klika, je tadi zaman pričakovati. do bi se t.ena politika Izboljšala. tet rs Odvetniški zakon v zakonodajnem odboru sprejet Beograd, 2". maa P- Popoiane je oi.a seja pltnama zatonodajnejra odbora, na ka-je bila končana razprava o oovetruškem zakonu. Poglavja o disoininskem sveta, di-scgjiinskem postopku, o pravnih lekih preti odločbam disciplinskega sveta, o odvetniškem disciplinskem sveta ori kasacijsken: sodišču, o izvršitvi razsodb jo c obnavljanju disciplinskega postopanja s-o bila snrejSta z mata: izpremembami kakor jih te predia-a:a sekcija. § 116 .ie bi sprsiet v nekoliko j izpremen.eni obiiki tako da bodo odversš-j ške zbornice odnosno po snorazamu več i zoorric skupaj cstaaoviie v toka 3 let ion c za zavarovanje onemoglih svojih članov in v slučaja njihove smrti ca zavarovanje j njihovih rodbin. Sprejeta je bila odločba o j zakotnih pisar lir. in prehodne naredbe o | razveljavlienji dosedanjih zakontr ki so se bavii; z zastopaniem. Končno je zakonodajni odbor razprav* I i j al o rezerviranih čienih 5 in 30. Pri či 3 ! je minister pravde umakni! svr rrejšnji predlog, d* smejo ministri pravde brez j prakse postati odvetniki, in tud: predlog., ! aa smejo nradmkapi*viiiki mmistrstva i pravde po 10 letih službe postat: odverai« j ki Sprejelo se je. d* smejo brez posebne 1 vežbe in brez odvetniškega izpita postati i očvetniki oni sodniki, ki imajo s položenim | sodnim izpitom 10 let. državni pravdniki i 12 let. izredni rrofesorji prava € let službe. | dalje pred-edrii': okrožna: sodišč in sod« j niki višjih sodišč ter reeri profesor;- pr*» v* n* unive-zah Spreiet je predlog, da se Netočna interpretacija Mariborski in ljubljanski oblastni odbor sta na skapni seji 26. t- m v Celju spri >t» la izjavo, ki prari: oNa temelju majske de« Kkractje, ki pomeni nrv: začetek kstnt oržavnosti Slovencev v skupnost: s Srbi ia Hrvati, bomo no vseh svoji močeh dek« vali, da se kraljevina Srbov. Hrvatov m Siov encev okrepi in da se načelo nerodo« ve samoodločbe, izraženo v majski deklaraciji uveljavi za vse. ki so oo krvi, jezi. ku ir. duhu n*ši bratje.* — S~ečan: obl"j« bi ki jo izreka celjski izjava gotovo v nobenem ozi~u r.i oporekati Irterpre-acija-ki jo daje izjava mejcišk: dekkraci;"! r* ni povsem točna, ker rje nepopolna. Glede principa samoodločbe predstavi k marniše* deklaracija se kompromis, zato pa se od« ločno tio=va-'.ja na stališče narodnega ed:n» stva. Da se to stališče še bo!; pozdrav: -e predsednik Jugoslovanskega V:luba posk« nec dr. Korošec prešita! dekkraci io "ie v s-bor.rv-atskeai originala ter doda! --m« ški psevod . okoravno sr> ogTomno v ečtio poslancev khib* tvorili Slovenci. To oej« stvo sta oblastna odbora, zbrana v Celja, prezrla in radi tega je njuna irtemretaci« i p ma;riši:e deklaracije neporv-čna Seveda pozabiti ne smemo, da je medtem klerikaS« ra stranka načelo narodnega edinsfa pro« glasila za — narodno izdajstvo... SLS in gospodarstvo "v <-Domo:jubu» od 19. maja na stran: 3:5 Stamo sledečo, za razmerje SLS do gospodarstva nadvse značilno beležko: »Ljubljanski okolici Seda ji ko se večkrat govori o raznih mestnih hranimicah. so nas vprašal: nekateri iz ljubljanske okolice, če je takozvana »Kmetska posojilnica Ijabljaa sfce okoliše* v rriar. somišljeniiio^ naše stranke. Reči moram c. da ni pri tej >oso« jilrric: nobenega našega pristaša amr>ak je v rokah mož. ki so drugega prepričan ia Toliko v t>~jasrriki.» Kratki.-, jasn: rr je« drnarol Brez ovinko« ! »-Ljabl iansc okoli« ci»! Nedavno javen poaav na bo:kot mest« rih hranilnic, sedaj nrozorno obvestilo o drugem velikem zavodu — ^rt: v smj« «;a rsiovensiiega gosnodarske^a r»roTeme» SLS. a- na 'z načm postanejo ocr'! ti ne smejo otvortf pistme tam kjer so Velik športni škandal v Osi ieku . Os.iek. 27. maja. r.. Danes- je na prijatelj« st: team men osi.ieškim Gradjanskim m osiješko Slogo prišk) do velikega pretep* med športnik: ir. gledalci letale: Graejan. skeg* Polz je bil težko ranjen z ada-ccm v trebuh ter je bi! prepeljan v bolnico. Publika je o drla n* igrišče in nretenak igralce. Redarsrvc je komaj vzpostavijo red. Nekoliko oseb je bHo arstiranua Poljski industrijalca v Zagrebu Zagrep, 27. maja. tu Danes je dest>ela semk*- veTc* skupina poljskih ridu«— a!-, cev. Dopoldne so s: v avromobilia ogietia!: zag-er-'»:e tvomske nap-ev-e te- ime: s*ii:tv no konferenco z našim.; gospodarskim-' cro« g: za ciaeenje mečsebohrib eo-spoca-skir. zvez. Zvečer je bil svečan bankrt v bonaa Lsr-ian aoe. *--5'"p Naši Kr Zastopniki srezov v novem oblastnem šolskem odboru Ljubljanski oblastni odbor je imenoval v novi deželni šolski svet same klerikalce. Uradno se objavila: Ljubljanski oblastni odbor v Ljubljani je v svoji XIII. setji dne 25. maja 1927 imenoval v smislu člena 18. in 26. uredbe o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole z dne 2. maja 1927 št. 2122. U. L. z dne 18. maja 1927. št. 55 v oblastni šolski odbor te-le osebe: za okraj Ljubljana: dr. Anton Milavec, ob!, odbornik v Ljubljani. Brežice: Jožef Skobeme, pos., župan in narodni poslanec, Senovo ,p. Rajhemburg. Črnomelj: Josip Nemaraič, pos. in obl. poslanec, Žeiebej, p. Metlika; Kamnik: dr. Dominik Zvokelj, odvetnik" v Kamniku. Kasta v: Julij Lazič, katehet v Kastvu. Kočevje: Anton Skubic, dekan in obl. poslanec v Ribnici. Kranj: Anton Unm-iik, pos. in obl. poslanec, Šenčur. Krško: Franc Kobal. pos. in obl. poslanec, Gabrijele, p. Tržišče. Litija: Valentin Sitar, župnik, Zagorje ob Savi. Laško: Filip Križnik, rudar in obl. poslanec. Trbovlje. Ljubljanska okolica: Valentin Zabret, dekan v Št. Vidu nad Ljubljano. Logatec: Jakob Maček, pos. in lesni trgovec v Dol. Logatcu. Novo mesto: dr. Ivo Česnik odvetnik in obL poslanec. Novo mesto. Radovljica: Jakob Jan, obl. poslanec in pos.. Podhom, p. Gorje pri Bledu. Novi člani cestnih okrajnih odborov Presedslvo ljubljanskega oblastnega odbora nam je poslalo dopis, iz katerega posnemamo. da ie liubljamski oblastni odbor v svoji XIII. seji dne 25. maja t. 1. Imenoval na podlagi paragrafa 39. cestnega zakona v cestne okrajne odbore dolgo vrsto članov. Imenovani so cestni okrajni odbori: Bled: Lovro Poljamec, pos., Boh. Bela 1; Franc Rus, nadučttelj v p.. Bled; Franc Mavric, pos. in župan Boh. Bisitrica. Brdo: Jože Poznič, obl. posl., Gradišče 16, p. Lu-kovica; Janez Bergamt, pos., KraSce, p. Moravče. Kamnik: Andrej Meiač, pos., Kaplja vas 14. p. Komenda; Franc Gams, pos., Mekinje 26; Janez Vrečar, pos. in mizar, Domžale 56: Cerknica: Ivan Ronko m!., pos. tn zid. moj.. Cerknica; Andrej Makovec, pos., Rudolfovo 8, Št. Vid; Ivan Puntar, pos., Unec 75. Črnomelj: Ivan Tramipuš, pos., Ogulin l, p Vinica; Janko Doltar, pos., Črnomelj 142; Ivan Mihelič, pos. in trg.. Stari trg. Logatec: Ivan Plečnik, pos., Ho-tedršica 4; Ivan Ovscnk, pos. in gositiln., Žiri 53; Ivan Mi-hevc, pos., Cevce, Dol. Logatec. Lož: Matija Mišič. pos., Obločice 1; Anton Pcnuda, pos., Pudob 6; Franc Mo-dic, pos., Rudarsko 9. Metlika: Jože Mihelčič ml., pos., Vavpča vas 3, p. Semič; Josip Nemamič, pos. in obl. posl., Želebej, p. Metlika; Ivan Kramarič, pos., Radovica. Kočevje: Jožef Eisenzopf, poštar,- Stari log 119; Robert Ganš-lroayer, vinski trg., Kočevje 265; Vrtnik Alojzij, pos., Osilnica. Ribnica: Franc Levstik, pos., Goriča vas 4, p. Ribnica; I-van Levstik, pos., Sodražica 6, (van Ba-rcol, pos., Retje 19, p. Loški potok. Vel. Lašče: Karel Štrukelj, pos. in župan, Rašica, p. Turjak; Matija Samec, pos. Ln župan, Komipolie, p. -Videm; Aroton Štrubell, pos. i.n gost., Zdens-ka vas, p. Videm. Krško: Jožef Kaplar, pos.. Bučka; Jožef Sal-itbč, ipos., Gorenja va-s, p. Leskovec; Jožef Pacek. pos.. Malo Mrašev-o, p. Sv. Križ pri Kostanjevici. Radeče: Alojzij Rman, pos., Gaj, ip. Št. Janž; Janko Siimončič, po., Radeče 9; Anton Polarne, pos. valj. mlina, Radeče 59. Kostanjevica: Ivam Rep-selj, pos.. Št. Jakob 9, p. Št. Jernej; Fr. Zevnik, pos., Čatež. Mokronog: Friderik Maretič, pos., Zlog-an.iska gora 10, p. Škocijan, Fran Kobal. pos. in žuipan, obl. posl., Gabrijele, p. Tržišče. Litija: Matej Rihar, dekan, Šmartno: Leopold Hosttnik, župan, Šmartno, Tii. Stnmljan. pos., Mačkovec p. Vače. Višnja gora: Jože Oven, pos., Martini a vas, p. Velka Loka: Peter Zaviršek, župan, Kri-žka vas p. Višnja gora; Lovro Jevnikar, šolski upravitelj. Št. Vid. Novo mesto: Ka-stelic Franc, pos., Mačkovec, p. Novo me- sto; Anton Pavlic, pos., Orehovica, p. Št. Jernej; Ivan Šenica, pos., Obrh 5 p. Toplice Žužemberk: Franc Travnik, pos. in žuipan, Dvor; Ignacij Košalk, pos., Gaibrovka, p. Zagradec; Ivan Vehovec, pos., Žužemberk. Trebnje: Ignacij Pevec, pos. in obl. posl., Škovec, p. Vel. Loka ; Ivan Kašič. pos., Gorenja vas, p. Mirna; Jožef Pust, pos., Vrlitrebnje, p. Trebnje. Ljubljanska okolica: Trkov Janez, žuipan obč. Dobrunje, p. Sp. Hrušica; Franc Erjavec, pos., Vižmar-je 11, p. št. Vid nad Ljubljano. Vrhnika: Valentin Koritnik, pos. in župan, Briše, Polhov gradeč; Josip Brenčič, obl. poslanec, Vrhnika 211; Fram Lončar, pos., Horjul. Kranj: Franc Grilc, pos., Trata 11, p. Cerklje; Anton Umnik, obl. poslanec, Šenčur 20; Jernej Novak, pos., Trboje 47, p. Smlednik. Tržič: Vimko Klemeneič, župan in pos., Kovor; Rudolf Femic, pos. in gost., Tržič; Jože Zupan, pos., Križe 6. Škoija Loka: Valentin Debeljak, pos. in trg., škofja Loka; Franc Auguštin, pos.. Godešič, p. Škofja Loka; Fr. Uršič, obl. posl. in župan, Ho-tavilje, -p. Gorenjavas. Radovljica: ing. Jernej Zupane, industr. Lancovo; Franc Jane, pos., Begunje; Ivan Klein-dienst, pos. in gostilničar, Predtrg pri Radovljici. Kranjska gora: Martin Noč, pos.. Koroška Bela 73. p. Javormik; Franc Torkar, pos. in livarski mojster, Sava, p. Jesenice-Fužime; Anton Smolej, pos.. Dovje 51, p. Mojstrana. Seja mariborskega okrajnega zastopa Maribor, 27. maja Danes se ie vršila pod novim gerentom dr. A. Vebletom prva seja geremtskega sosveta okrajnega zastopa mariborskega. Člani sosveta so bili polnoštevilno zbrani. Iz gerantovega poročila posnemamo, da se je izmed sosveta ustanovil ožji odbor, obstoječ iz gg. Žebota, Kohn-ana, Klupleša, Rožiča ta Kaloha. Njegova naloga je pod geremtovim predsedstvom samostojno reševati manj važna opravila okrajnega zastopa, važnejše zadeve pa pripravljati za posvetovanje in sklepanje skupščine. Nadalje je poročal gerent dr. Veble, da se je pri oddaji gramoza za okrajni zastop potom javne dražbe, nasprotno proračunu, sestavljenemu n-a podlagi con, veljavnih za prejšnje leto, prihranilo 140.000 Dim. Gradnjo nove okrajne ceste mimo cerkve sv. Petra je kot najnižji ponudnik dobil gradbenik U. Nasknbeni za 278.000 Din. Da primerno proslavi 601etnico obstoja okrajnega zastopa, je skupščin® sklenila od 1. maja 1. 1927 vsem okrajnim cestarjem, ki dobivalo malenkostne državne plače, plačevati okrajne dciklade v istem znesku, kakor znaša plača, kj jo dobivajo od države. Na ta način bodo cestarji, ki so doslej na plačah v okraju skuipaj dobivali -po 350 do 600 Din -na mesec, za naprej dobivali po 600 do 1000 Din na mesec. Iz iste postavke izplača okrajni zastop svojim uradnikom kot izredno nagrado znesek, ki odgovarja njihovi enomesečni plači. Izjema se je napravila pri uradniku, kateremu ie ožji odbor sosveta šele pred tednom dni zvišal redno plačo. Ta dobi nekoliko manjšo nagrado. V proslavo svoje 601etnice ie okrajni zastop pri današnji seji gerentskega sosveta nadalje določil 25.000 Din, ki naj se kot en-j kraitna podpora razdeli med vredne in po-j tretar.e vtaičarje ter kmečke uslužbence, ki služijo že najmanj 25 let pri istih gospodarjih. Nadalje je sosvet za proslavo 60-letmice določil še vsoto 20.000 Dim, s katero -naj se vsaj deloma krijejo stroški proračunani za zlet. ki bi ga tekom leta marljivi živinorejci in živinorejski strokovnjaki napravili v inozemstvo, da se pouče o stanju, katerega je taim dosegla umna živinoreja. Mestna občima mariborska se je vnovič obrnila na okrajni zastop, da prispeva za graditev nove meščanske šole na desnem bregu Drave. Skupščina j-e povdarjala potrebo take šole, a j-e morala predlog mestne občine mariborske odkleniti zaradi pomanjkanja sredstev. Po določilih zadnjega finančnega zakona se sme najmarina kakor tudi ■pridohn.ina na podlagi 2. poglavja zakona o osebnih davkih za potrebe okrajnega zastopa obremeniti le s 25 %. Na ta-način je v prvi vrsti veliko pridobila mestna občima mariborska, okrajni zastop pa je moral breme okrajnih doklad. ki so s tem odpadle, prenesti na kmečke občine. Ker znašajo te doklade že 380 %, stalno povi- šanje ni več mogoče. Občinske ceste v Polički vasi so tako zanemarjene, da je gradbena direkcija pozvala Okrajni zastop, naj na stroške občine sam popravi te ceste. Ker bi za to bil potreben veli!; aparat, katerega okrajni zastop nima ma razpolago, in ker bi bilo iz-tirjevanje stroškov od občine zelo težavno ter bi tako postopanje brezdvomno zelo razburilo prebivalstvo, je sosvet sklenil opustiti to skrajno sredstvo ter je izvolil iz svoje srede tri člane, ki naj skušajo na mestu doseči sporazum z županom in občinskim odborom v Polički vasi ter zadevo urediti -na miren način. Ta naloga se je poverila gg. Žebotu, Roškarju in Zupane u. Občina Slivnica pri Mariboru je 1. 1926 na občinski cesti zgradila nov most za 27 tisoč dinarjev. Okrajni zastop je sklenil k s-fcroškom prispevati 5.000 Din. Končno je geremtski sosvet soglasno sklenil iz svoje srede določiti primerno število cestnih nadzornikov. Vsakemu se bo od-kazala primerna proga okrajnih cest, da nadzoruje delo cestarjev in cestnih mojstrov v okraju, zastopstvu ,pa po potrebi poroča o morebitnih -nedostatkih. Anton Kokelj, ob 501etnici svojega rojstva. Rojen v Idriji je služboval kot orožnik v raznih krajih Gorenjske in je bil od 1. 1902. do 1925. po« veljnik orožniške postaje na Jesenicah, kjer si je v najtežjih dneh pridobil simpa« tije vseh občanov in njihovo hvaležnost. Zadnji dve leti je v pokoju in je sedaj v službi jeseniške tovarne, kjer se iskreno trudi za dobrobit vseh, obenem pa ncomej« no stoji na stališču demokratizma ter je zvest naš pristaš. Kličemo mu: Na mnoga leta! f Dr. Vasa Beloševič V Zagrebu je 26. t. ra. popoldne umrl po daljši bolezni profesor visoke eko-nomsko-komercijalne šole dr. Vasa Beloševič. Pokojnik se je rodil 25. januarja 1. 1874. v Sisku. Gimnazijske in pravne študije je končal v Zagrebu, nakar je stopil v službo mestne občine zagrebške. Kot senator je pozneje vodil obrtni odsek občinskega sveta do časa, ko je bil imenovan za velikega župana v Požegi. Nekaj časa je bil tudi šef zagrebške policije. Marljivo se je posvetil študiju politične ekonomije ter je ta predmet kot docent predaval najprej na trgovski akademiji v Zagrebu. Ko je bil kot veliki župan upokojen, je bil imenovan za rednega profesorja na ekonomsko-komercijalni visoki šoli. Od leta 1923. do 1925. je bil rektor te šole. Kralj, priznavajoč in ceneč njegovo znanstveno delovanje, je pokojnika leta 1925. odlikoval z redom sv. Save II. reda. Poleg mnogih gospodarskih člankov in razprav je izdal tudi dve sistematično pregledni knjigi, in sicer: «Uvod v študij narodnega gospodarstva« in «Uvod v nacijonalno ekonomijo*. Blag mu spomin! Za botre in birmance vsakovrstne obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Jcs. Rojina, Ljubljana, Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Sobota, 28.: Mladinske prireditve v proslas vo lOletnice majske deklaracije. Popoi* dne ob 16. v obeh gledališčih nastopi otrok osnovnih in meščanskih šol. Zve; čer ob 20. v dramskem gledališču Kralj Oidipus, igrajo dijaki humanistične gim« nazije. Nedelja, 29.: ob 20.: «Mnogo hrupa za nič». Izv. Pondeljek, 30.: Zaprto. Torek. 31.: »Mnogo hrupa za nič». C. Mariborsko gledališče: Sobota, 28.: ob 20.: «lg-ra v gradu«. A. Ku« poni. Nedelja, 29.: ob 20.: «Scampolo». Repriza Sliakespearejeve komedije bo v ljubljanskem Narodnem gledališču v nedeljo za izven, v torek 7a abonma C. Opozarjamo na to fino in zabavno komedijo, k' je pri premijeri v sredo dosegla velik uspeh. Pri predstavi sodeluje sodba Dravske divizije, ki izvaja pod taktirko gosp. Svetla originalno Korngoldovo muziko k tej komediji. V glavnih ulogah nastopajo poleg gospe Nablocke in gosp. Le-varia ter Roeoza še ee. Vera Danilova, Mira Danilova, Juvanova in gg. Kralj. Lipah, Jan, Peček, Povhe. Plut, Cesar, Drenovec in drugi. Režijo vodi gosp. Šest. «Scampnlo» na miriborskem odru. V nedeljo, 29. t. m. se uprizori prvič v letošnji sezoni nanovo naštudirana Nicodemijeva komedija cScampolo«, ki j'e dosegla svoj čas zelo velik us-peh. V glavni ulogi nastopi tudi to pot gdč. Kovačičeva. Režira gosp. Želez-nik. — Obisk te predstave priporočamo abo-nentom, ker se «Scampolo» ne bo igral v abonmanu. Ljubljanska opera v Splitu. Ljubljanska opera je dospela v četrtek iz Dubrovnika v Split in imela včeraj, v petek, svojo prvo predstavo. Izvajal se je AVagnerjev cTannhau-ser,. Danes, v soboto se poje Puccinijeva 'Madame Butterfly», v nedeljo popoldne bo tFiaarova svatba*, zvečer 'Carmen>, v pondeljek , v sredo cFidelio«. Tenorist Rijavec, ki je obljubil svoje sodelovanje v splitskem gostovanju našega opernega ansambla, se nahaja v Berlinu in ne bo pel. Mesto njega vskoči v cPlesu v maskah s beograjski tenorist To-mič. Japonska pevka v Beogradu. V petek, dne 3. junija bo gostovala v beograjski operi ga. Teiko Kivva, znana japonska pevka. Pela bo naslovno ulojjo v Puecinijevi cMadame Butterfly>. Braziljanska koloraturka v zagrebški opori. V torek, dne 31. maja in v četrtek, dne 2. junija bo gostovala v zagrebški operi bra-zilijanska koloraturka gdč. Bida Sayao. Prvič bo pela partijo Rosine v «Sevilskem brivcu>, drugič Gildo v «Rigolettu>. Jubilej zagrebške gledališke igralke. Gospa Tonka Savičeva. članica zagrebške drame, bo slavila dne 3. junija redek gledališki jubilej: 501etnico svojega odrskega delovanja. Jubilantka nastopi v Nušičevi komediji «Svet». Igrala bo ulogo Stane. Proslava poljskega pesnika Julija Slo-wa«kega v Zagrebu. Prihodnji mesec se prepeljejo smrtni ostanki Doljskega pesnika Slovvackega iz Švice na Poljsko. Poljsko-ju-goslovensko društvo v Zagrebu priredi ob tej priliki javno proslavo velikega poeta. Šaljapin v Beogradu. Zadnjič smo pisali, da nastopi Šaljapin dne 26. maja v Beogradu in da bo pel naslovno ulogo Borisa Go-dunova. Medtem so stvari izpremenile in preokrenile tako, da poseti umetnik Beograd šele 17. ali 19. septembra. Pel bo na koncertu. Za ta večer prejme Šaljapin 3000 dolarjev ali 172.000 Din honorarja. Shakespeareov «Macbeth» v beograjski drami V četrtek zvečer so imeli v Beogradu premijero Shakespeareovega tt>ariu, nervozno sukala pe-resnik med prsti in z velikimi zamišljenimi očmi iskala suhoparnih številk po knjigah. Njeni prsti ne bodo več za borno plačifce brzeli po tipkah, ne. — kajti lepa Ida le odšla k filmu. Ida Kravaafa, o kateri so oboževalci, ki so io poznali iz družbe ali pa samo na videz s ceste, dejali, da je kakor »iz cukra«. je začutila šele sedaj, po uspehu zagrebške Štefice hrepenenje po filmu. Zastopnik zagrebške podružnice »Fanameta« se je zanimal za njo že od lepotne konkurence jugoslovenskih lepotic dalje. Sprva Ida ni hotela ničesar slišati o kakem angažmanu pri filmu, a se ie pozneje premislila. Stopila je z zagrebškim zastopnikom in preko -njega z filmsko družbo »Fan-amet« v pismene zveze Med tujo in glavnim zastopništvom družbe v Berlinu se je razvila živahna korespondenca. Ida se ie, ko je predzadnji četrtek dobila iz Berlina telegram. naj pride, končno veljavno odločila. Njeni starš' niso o njeni nameri niti sanjali. V soboto se je Ida poslovila od doima z izgovorom, da odpotuje č'ez nedeljo k neki prijateljici ma Koroško, vzela svoj kovčeg in se -odpeljala naravnost v Berlin. Skrbna mati io ie čakala doma v Rožni dolini nekaj dni in je že menila, da se je njeni ljubljenki pripetilo kaj neprijetnega. Kako pa je bila presenečena, ko je v torek prejela brzojavko, na kateri je či-tala, da je njena Ida v Berlinu, angažirana pri filmu. V telegramu omenja Ida svoji materi, da poroča podrobneje o njenem novem položaju v pismu, ki ga je že odposlala. Dve obupanki Ljubljana, 27. maja Na praznik okrog 18.45 so našli ljudje na Hrovatovi cesti poleg Kolimske tovarne na tleh ob -robu ceste neznano žensko, zvija-jočo se v silnih krčih. Poleg nje je ležala večja steklenica, i/, katere je močno dišal« pp lizolu. Ko je prihi-tel do gruče stražnik in zapazil omedlevajočo mladenko ter usodno steklenico, je takoj uvidel, za kaj gre. V naglici jo je izprašal, kdo da ie in čemu je skušala iti v smrt. Nekdo je med tem na prošnjo stražnika skočil k telefonu v Kolinsko tovarno, da obvesti o slučaju rešilmo postajo. Po nekaj minutah je pridrvel na mesto rešilni avto in odpeljal že močno oslabelo mladenko v splošno bolnico. Samomorilna kandidati nja je bila 26-Ietma E. Z. iz Trnovega. Kakor je izpovedala sama, je hotela v smrt radi tega, ker so doma slabo ravnali z njo in ker jo je brat zjutraj pretepel. Po domačem prepiru se je kratko odločila, vzela neko steklenico in odšla v lekarno, kjer si je kupila lizo-I. Nato je tavaJa nekaj časa po mestu in za-tem nasproti Kolinske tovarne izvršila svoj sklep. Slovo od tega življenja je hotela snoči vzeti tudi stara policijska znaoka, 291eui2 Ana Vouk, rojena v Knittelfeldu na Zgornjem štajerskem, pristojna v Ribtio. Prišla je pred kratkim iz zapora, ki ga je od-sedela zaradi tatvine. Zadnje dni je stanovala v Vodmiatu pri neki svoji prijateljici, ki pa jo je za slovo okradla. Odtlej se je skrivala okrog po raznih parkih in v Rožniku, zvečer pa obiskovala razne predmestne gostilne. Snoči je zavila v Čcnčičevc gostilno poleg šerrtpeterskega mosta in si naročila četrtin-ko vina. K njej je prisede', neki znanec in ji plača] še pol litra vina. V gostilni so pivci uganjali z njo razne neokusne šale, neki Vodma.tčan pa je Ano podražil. češ, da jo iščejo radi tatvine, ki jc je izvršila pri prijateljici. 2e dokaj vinjeno Ano je očitek strašno razjezil in v histeričnem razburjenju je začela zmerjati vse vprek. Naenkrat je skočila na cesto in se -pognala naravnost proti Ljubljanici. Ni pa še dosegla brega, ko so že pritekli za njo gostje" in jo le s težavo potegnili nazaj Ženska se jim je iztrgala iz rok in se skušala v drugič vreči v zeleno vodo. Tod; tudi drugič so io ljudje obdržali in nato priklicali stražnika, ki je vsei obupanko v svoje varstvo ter jo odpeljal na policijsko ravnateljstvo. kjer je prespala noč v zaporu. PRIZANAŠAJTE PLANINSKI FLORI! Domače vesti V nedeljo 29. maja jama telovadba srednješolske mladine na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola pod Tivolijem. Začetek ob pol 16. — Sedeži 10 Din, stojišča 5 Din. * Imenovanje r srednješolski službi Za ravnatelja drf. realne gimnazije ie v Novem mesta imenovan prof. Ivan M a s e 1 j, z II. drž. realne gimnazije v Ljubljani ki ne proš. Iv. Mastna*. kakor smo včeraj vsled tefc-lfč&e pomote poročali. * Sodnfeki Izpit sta napravila včerai pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani g. dr. Ervifl Mejak, avkufcant pri okrožnem sodišču v Celiu soglasno s prav dobrim uspehom, in g. Stanko M o š k a a. avskukant pri okrožnem sodišču v Mariboru, soglasno t dobrim uspehom. Čestitamo. * Himen. Poročita sta se pri Sv. Lenartu v Skrv. goricah Fran Rog!, učitelj in gdč. Zorka Trstenjak. učiteljica oba na osnovni šoH v Humu pri Ormoža. Obilo sreče! + Občinske volitve na Vita se vrše v redeljo dne 7. avgusta !. L K. o. SDS na Viču npozarja »voje somišljenike, da se osebno prepričajo, če so vpisani v volilnem imeniku, ki je voiikean na vpogled v občinski pisarni do 30. maja. Informacije o re-kfcmacijskem postopatij-a daje somišljenikom tajnfk k. o. SDS vsak dan od 7. zvečer da!-e v gostilni »Na pošti*. * Občni zbor »Domovine«. V torek se je vršii v »Akademskem kolegiju« občni zbor »Vzgojevainega in izobraževalnega drušrva »Domovina, v Ljubljani (Dijaške kuhinje). Podpredsednik g. Adoif Ribnikar se je ob iej priliki zahvalil vsem darovalcem in pripeljem. ki so z darili pripomogli do uspešnega delovanja tega društva. Tajnik ie poročal, da je »Domovina* podpirala tekom ianskc-ga šolskega leta 111 učencev liubljan >klh srednjih in strokovnih šol. Izdala je vsega skupaj .'7.018 porcij, kar je stalo 1® tisoč 769 dinarjev. Na občnem zboru je bi! izvoljen za dobo treh let naslednji odbor: predsednik primarij dr, Jernej Demšar, podpredsednik načelnik Adoif Ribnikar, tajnik prof. Fr. Jer ar., blagajnik prof, Jos. iirtz:-ik. ter odborniki. gospe: dvorca dama Pranja Tavčarjeva. Milena dr. Žerjavov a, Olga dr. Pucova. prof. Mašerova ia gg. piči. dr. Janko Gregorin ter prof. Fran Kcba4. Za preglednike so bili izvoijeai gg. i)roi. Fran D žau. nadrevident Miroslav Gregorja ter • Išli žei uradnik Mirko Pandah. Vsi dobrotniki »Domovine« se prosijo, da ji i v sada'.,t ohranijo svojo naklonjenost * Kongres geograiov ia etnograiov. V Varšavi se vrši prihodnji mesec kongres* geograiov- i« etnograiov. na k2terem bc zastopana tudi Jugoslavija. Ministrstvo pro svete, naše univerze In ostale znanstvene KisthMCšje posllejo na ta kongres svoje zastopnike. * Izpremembe potniške tarife. Dne 10. naiHa se \ršl v Beograda seja železniškega tarifnega odbora. Na seli se bo razpravljalo o predlogih prometnega ministrstva o iz-premetebi potniških In pristaniških tarifov * Poljska delegacija v Jugoslaviji. Dne 3«. maia prispe v Beograd poljska delegacija. obstoječa iz 20 gospodarskih strokovnjakov. ki bo proučevala naše gospodarske razmere in zlasti vprašanje poljskega pristanišča ca Sušaku. Iz Beograda odpotuje delegacija v Skopi;e ter obišče Sarajevo, Dubrovnik. Split in Sošak. kamor dospe dne 14. junija. Delegacij; se pripravlja v Beogradu slavnosten smelem. * Propaganda za naše kraje v Ameriki. Urednik »Jugoslovenske revije c v Newyor-ku je našemu ministrstvu za trgovino in industrijo poslal spomenico s predlogom, naj bi se v Newyorku osnoval turističen aiad z namenom, da zainteresira ameriške turiste za naše kraie. + Mednarodni komite železničarjev na našem Jadrana. Na Suš aR so dospeli predvčerajšnjim člani mednarodnega komiteja železničarjev, skupno nad 100 oseb. ter se w>tem s parobrodem :Zagreb« odpeljali v Dubrovnik. kier se nahajajo zasto-pnik; vseh evropski! zvez železničarjev. Našo državo bo na kongresu zastopal direktor generalne direkcije državnih železnic g. Gluričič. Kon ferenca prične danes svoje delovanje. * Narodno priznanje zaslužnim za domovino. Prihodnji pondeljek se v ministrstva ver vrši seja odbora za izvršitev zakona o uarodnem priznanju zaslužnim za domovino Na seji se bo končnoveljavno sklepalo o postavljanju spomenikov na grobovih naših ■velikanov. S postavljanjem spomenikov se bo takoi pričelo. * Vpokoištve proiesorjev in učiteljev. Ministrstvo prosvete namerava upokojiti vse profesorje in učitelje, ki so dovršili polna službena leta. Ur kolitvc se izvrše koncem šolskega leta. * Velik tuiski promet v našem Primorja. Tujski promet v uašent Primarni od dne de dne napreduje. V Crikvenico je prišlo od začetka tega leta do 30. t. m. 1726 gostov in jiii s-edej biva v Crikvenici 718, dočim je bilo lansko leto v istem času samo 350 gostov. Rab itna že dc*.adai 120 gostov. Kralje\ Ica 14u ... Senj 120. Med tujci le največ Nemcev, Avstrijcev in Čehosio-v«kov. Opažat: le tudi. da prihaia vedno več Madžarov In Rum. .n- v naše Primorje. * Vsesktv anska učkettska zveza. Učitelj ske staaovske organizacije v vseh slovanskih država' so nedavno pričele z akcijo da se med-. stiki med slovanskim učiteljevim č' . bolj podobe ia da se izvede vzaiemno zbližanje. Izddaa ie načrt za estanovrtev slovanske učiteljske zveze. V ".em om,: so že med ftiKosIovepskJm, če- škoslovaškim in poljskim učiteljskim udro-ženjem izmenjane misli in že letos se najbr-že vrši v Pragi skupna konferenca. Na konferenco bodo povabljeni tudi učitelji ostalih slovanskih držav. * Tihotapci svile pod ključem. Organizacija za pobijanje tihotapljenja pri zagrebški carinarnici je »asačila te dni dva tihotapca kf sta skušala vtihotapiti večjo količino svile. Oba pot*t!fca avstrijska državljana žlda. Pri zasliševanju sta priznala, da se jima je že večkrat posrečilo, da sta vtihotapila večjo količino svile za zagrebško tvrdko »Tekstil d. d.«, kateri ie tudi ia po-šiliatev bila namenjena. Te svile ie 52 kg; carina znaša približno 60.000 Din. globa pa 600.000 Din. * Zveza Slbenika z Hško proso. V smislu odloka prometnega ministrstva se prihodnji mesec prične z deli za zgradbo žeieznf-ške proge od Zabloča do rta Garba in bo na ta način šibenik zvezan z liško progo. * Direkcija za gradbo železnic razpušče-na. Po uredbi o organizaciji prometnega ministrstva se direkcija za gradbo železnic v najkrajšem času ukine. Likvidacija te direkcije se Izvrši do 15. junija. Ves delokrog te institucije preide na generalno direkcijo državnih železnic, kjer se osnuje poseben oddelek pod imenom — uprava za gradnje. * Dva poskusa samomora v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da sta v noči od srede na četrtek dve osebi skušali izvršiti samomor. Zaradi nesrečne ljubezni ie pil raztopljeno sodo ključavničar Stanimir Milan-kovlč, iz neznanih razlogov pa se je obesila učiteljica na nemškem dečjem zabavišču Romana Barschudi. Sicer so jo rešili še živo, vendar je ostala nezavestna in je malo upanja, da bi jo ohranili pri življenju. * Most Novi Sad-Petrovaradin bo letos dovršen. Gradbeni minister dr. šumenkovič je predvčerajšnjim pregledal gradbena dela na velikem novem mostu preko Donave, ki bo veza! mesti Novi Sad ia Petrovaradin. Novi most bo letos meseca septembra izročen prometu. * Načelnik Udrnženja invalidov pred sodniku V Beogradu se je prošlo sredo vršila zanimiva sodna obravnava. Bivši načelnik Udruženja invalidov maior-invalki. Miodrag Stevatiovič ie bi! obtožen, da ie v škodo udruženja poceveril pnbližno 900.000 Din. Major Stevanovič je z Dergljami prišel v sodno dvorano s številnimi red; dobljenimi v svetovni vojni. — Defravdaciie — izjavlja — ni zagrešil, ker je denar v redu oddajal blagajniku in knjigovodji. Pač pa jc bilo pomanjkljivo in pogrešno knjigovodstvo. Vse zaslišane priče so za obtoženca ugodno izpovedale. Major Stevanovič je bil po krat ke-n posvetovanju sodnega dvora od obtožbe oproščen. * Miklošičeva slavnost. Ker se je že leia !S83. vršila v Ljutomeru velika Miklošičeva siavnost in leta 1926 postavil spomenik slavnemu učenjaku v Ljutomera, se le v njegovem rojstnem kraju v Radomer-ščaku. občine Kamenščak pri Ljutomeru, osnova' odbor za odkritie spominske plošče, katera bo nameščena na rojstni hiši v Radomerščaku št. 11. Ta veiika siavnost se vTši na dan 7. avgusta t. L, vsled česar se naprošajo cenjena drušrva in organizacije, da na ta dan ne prirede nobene siavBosti. Natančnejši program bo pravočasno objavljen. Vsi zavedni S!ovenci in Slovenke, ki imajo razumevanje za to veliko slavje, se vabijo, da se tega slavja udeleže. — Pripravljalni odbor. Priporočam veliko zalogo lepih BIRMANSKIH DARIL po znatno znižanih cenah. A. FUCHS, zlatar ŠELESBURGOVA ULICA ŠTEV. 6. Zamenjam tudi za staro zlato in srebro * O vlomu v Turnišču nam pišeio: Neka- kateri listi, ki so pisali o tem zločinu, so podčrtava!;, da je zasluga skoraj izključno domače orožniške postaje, da so prišli vlomilci tako hitro v roke pravici in da se je večji del ukradenega biaga zaplenil. Res je. da je orožnišrvo stanice Turnišče napravilo pri zasledovanju storilcev v vsakem oziru svojo dolžnost, vendar pa gre priznanje za vestno in spretno službovanje tudi moštvu žaud. stanice v Ljutomeru, zlasti pa g. Ivano Koiariču. Ko je bil ta zaupno obveščen o vlomih, kakor tudi o tem, da so se sumljive osebe napotile proti Ljutomeru, je izsledil na cesti v Ljutomer vlomilca Bizjaka in Litropa. od katerih je bil pni oborožen ter ju s pomočjo nekega neustrašenega civilista zgrabil in aretira! in pri tem del ukradenega usnja zaplenil. Zioč:n-ca, k; sta izdala dva sokrivca in osebo, ki je od nje usnje kupila, sta bila oddana v z?pore okrajnega sodišča v L;utomeru iti od tukaj v zapore okrajnega sodišča v Maribora. kjer St doleti zaslužena kazen. * Sprejem rezervnih oficirjev v aktivno službo. Inžen^ersko-tehnični oddelek ministrstva za vojno in mornarico sprejme radi popolnitve inženjersko-tehnične stroke z administrativnimi oficirii tekom leta 1927 28 rezervnih oficirjev v aktivno Damske letne p'ašče najnovejše.'fino blago v raznih barvah od 500 do 800 Din t volnene obleke v modnih barvah — tudi piisirane od 270 do 650 Din; vsakovrstne perikve obleke od 60 do 180 Din: modne bluze — imitacija svile cd 85 Din naprej; modna in športna krila od 60 do 140 Din: vsakovrstne otroške oblefcce. moderne otroške in damske listr«. ste. klotaste. bele in barvaste predpasnike kakor rudi dimsko perilo dobite po jeko nizkih cenah le pri: F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. — Oglejte si razstavo v izložbi! 6I55«a Modra galica 98/99% Montecatini in Marengo ŽVEPLO dvoj. ven t. 85'95% Chancel SULIKOL. SALOJIDIN naročite V Ljubljani, Poštni predal št. lOi. službo. Prijave kandidatov morajo biti do 1. septembra 1927 v inž. tehn. oddelenju ministrstva za vojno in mornarico. Natančni pogoji za sprejem so razvidni iz razglasa. ki je nabit na magistralni deski. * 50 letnica meščanske šole v Krškem. V naš članek o proslavi 50 letnice mešč. šole v Krškem se je vrinila neljuba pomota Nehote smo izpustili med bivšimi učitelji krške meščanske šole, ki so postali ravnatelji na drugih zavodih, ime naiodličnejšega učitelja g. Dragotina Humeka. sedanjega ravnatelja mariborske deške meščanske šole. Našo pomoto s tem popravljamo. * Zakup lova Št. Vid nad Ljubljano. V četrtek dne 2. junija 1927 ob 10. dopoldne se bo pri srezkem poglavarstvu v Ljubljani za okolico, soba št. 1. potom javne dražbe oddal v zakup lov občine Št. Vid nad Ljubljeno za petletno do!>o t. j. od 1. junija 1927 do 31. marca 1932. — Lov ie bogat na divjačini in v neposredni bližini Ljubljane za to lovci Ljubljančani pozor! 909 Radi pozne serije ZNATNO ZNIŽANE CENE! Oglejte si nase izložbe! GRICAR & MEJAC-^ * Napenjanje, bolečine v črevesa, bode-nje v straneh, tesnoba ▼ prsih, utripanje srca se hitro odpravijo s prirodno grenčico sFranz-Josef« zniža se pa tadi pritisk krvi na možgane, oči pljuča ali srce. Zdravniški izvidi zaznamujejo resnično presenetljive uspehe z vodo »Franz-Josef«. ki se dose-zajo pri ljudeh, ki mnogo sede. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah s špecerijskim blagom. * Planinski zbor. Na binkošmi ponedeljek se bo vršil v Kamniškem doma v Kamniku III. planinski zbor. Dnevni red obsega poleg pozdravnih nagovorov in volitev predsedstva letno poročilo planinskih odborov o stanju planin, predavanje sre-skega ekonoma g. Josipa Suštiča »Pašništvo in planšarstvo« načelnika živHore'-ske zveze g. Borca »Živinoreja v kamniškem okraju«, predavanje mlekarskega inštruktorja g. Pevca »Planinsko sirarstvo«, in veterinarja g. Rauterja »Higijena pašnikov«. Pričetek zbora ob po! 10. dopoldne. Popoldne se vrši poučna ekskurzija na graščini Križ ln Volčii potok. UKE za birmsnee. F. ČUDEN. Ljubllana Pre Jerro> a Iz Ljubljane u— Meščani! Udeležite se v velikem številu poslovilnega večera francoskemu konzulu g. Flachea, ki se vrši v soboto dne 28. t. m. ob J. zvečer v veliki dvorani Kazine, da tako pokažete svoje simpatije njemu ir Irancoskemu narodu. Sodeluje godba dravske divizije. Vstop brez vabila in brez vstopnine. u— Poziv someščanom. Mestni magistrat vabi narodno someščansrvo. da okrasi v proslavo 10 letnice majske deklaracije dne 29 maja svoje hiše in okna z narodnimi zastavami, kakor bo storila rudi mestna občina na svojih poskrojih. u— Vsem akademskim društvom! Pozivamo vsa akad. društva, da sigurno pošljejo svojega zastopnika (ali pa več) na med-društven važen pogovor v lokalu Sveta (na dvorišča univerze). Sve: slušateljev ljubljanske univerze. u— Slovenci! Jugosloveni! Akademiki! Nocoj ob 8. uri vsi na manifestacijo proslavo majske deklaracije v veliki dvorani »Unkma«. Govore akademiki: Iskra. L!kovic, Mrzel in Jurkovič. — Svet slušateljev ljubljanske univerze. a— Nekatere trgovine so !eoo okrasile svoie Izložbe z dekiaraciisko dikloroo. Prosimo vse g. trgovce, gostilničarje in kavar-narje, da posnemajo ta zgled in danes v soboto in naslednje dni javno :z!ože okrašeno deklaracijsko diplomo. n— Občinstva pri slavnostnem sprevodu. Narodno občinstvo prosimo, da zavzame svoje prostore samo na hodnikih in troio-arjib in naj ne sili na ulico, da pride sprevod do tem lepše veljave. Pred sprevodom se vrši danes prva predstava popolnoma novega lilma j „0 g njen a kri" f Pnbodnje predsta-e se vrše ob: pol 8. in 9 se bodo po uiicah prodajali spominski znaki po 1 Din, 2 Din ln 5 Din. Žeieti Je. da ima vsak človek na ta dan spominski znak. Lični znaki z bršljanovim listom so pravi spomin na naš simbol pred 10. leti. u— Narodne družine, posebno one. ki imajo stanovanja na ulico, kjer pojde slavnostna povorka naše mladine, prosimo, da okrase svoja okna z zastavicami. Diplome so naprodaj v vseh trgovinah in v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ulica štev. 7, II. nadstr. u— Sophokles Kralj Oidipus. V okvirju proslave desetletnice majske deklaracije vprizorijo dijaki I. drž. gimnazije danes ob 20. v dramskem gledališču reprlzo pred mesecem sijajno uspele Sotokieleve tragedije »Kralj Oidipus«.. Vstopnice se dobe pri operni blagajni. Cene znižane (diiaške). u— Dijakom. Za današnjo popoldansko akademijo v Unlonu ;e v pisarni Jugoslovenske Matice na razpolago še nekai sedežev in stojišč. Reiiektanti naj jih dvignejo pravočasna u— SJSU Preporod Danes 2*. t. m. ob 6. zvečer se vrši predavan-le v areni Narodnega doma: O majski deklaraciji. Jutri, v nedeljo ob 10H se vrši skupen obhod. Zbirališče na ček moških srednjih šol. Vsakdo naj si nabavi Preporodov znak. k; stane 2 Din. Tovariši, udeležite se predavanja in obhoda polnošteviinol — Odbor. u— Skavti! Dne 29. t m. se udeležimo mladinskega sprevoda Jugoslovenske Matice. Zato vse ob pol 10. na realko v parad nih krojih. Neupravičenemu izostanku sledi izključitev; civilisti z znaki! Kdor se udeleži telovadne skušnje, naj se je udeleži v kroju, nakar r.aj pride na rea'ko. Brez palic za vodnimi zastavami! Bodite pripravljeni a— Mladinska akademija Sokola II. Danes ob po! 7. zvečer mladinska akademija Sokola II na Prulah. 506 ELITNI KINO MATICA Nocoj ob osmih manifestacijska proslava majniške deklaracije v veliki dvorani hotela Union, SVET SLUŠATELJEV LJUBLJANSKE UNIVERZE u— Srednješolski vod Streliačke družine — Izvidniška četa za ljabliansko oblast V nedeljo. 29. maja se vrši Mladinski dan Jugoslovenske Matice, ki se ga udelefi hrvki-niška četa Streljačke družine oficijetao. Zbor točno ob 9. pred tekrvad:5£em Ljubljanskega Sokola. Udeležba obvezna za vse četnike-izvidnike izvzemši one. ki morajo kot funkcijonarji SJSU Preporodi zastopati to organizacijo. — Komandir čete. u— Slike iz življenja prirode. Opc;:t:;a-mo na današnji in jutrišnji zan;; llvi spored kulturnih filmov, ki jih predvaja ZKD v kinu Matica. Današnja predstava se r.rčne ob 14.30, jutrišnje ob 9.3D in II. dopjJdne. Vsi filmi so Izredno poučni ter fni iijboljših, kar jih je v zadnjem časa predvajila slavna dunajska Uranila. u— Javna telovadba srednješoL mladine v nedeljo dne 29. maja se bo vršila po tfm-le sporedu: 1. proste vsje dtuiov n;.t ega oddelka. 2. proste vaje dijakinj n čleg« oddelka. 3. igre dijakov, štatetni 'ek, dva predteia, 5. proste vaje dijakinj višjega oddelka, 6. štaietni tek. finale, 7. proste vaje dijakinj I. II. in III. gimnazije. S. igre dijakinj, 9. proste vaje dijakov višjega oddelka Začetek telovadbe bo točno od poi 16. blagajna bo delovala že ob tričetrt na 15. Vstopnina: sedeži 10 Dir, stojišča 5 Din. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni na kongresnem trgu, kjer se zamen ajo tudi stare vstopnice za nove. Po končani štafeti dobijo prvi štirje tekači lena dartla. vsi udeleženci štafete pa dobe v spomin deklaracijske diplome, ki jih pokloni dijakom Jugoslov. Marica. u— Češkosloveoska Obec v Lublani. Pratelskv večer na rozloačenou s r.ašim členem p. Rvpkou kona se v sobota dne 28 kvetna t. r. o pni devatč večer v rs-stauraci Zvezda. — Clenovž, dostavte se v hojr.em počni. u— Razstava slik Jakopiča, Sternena. Vesela in Jame se definitivno zapre jutri v nedeljo 29. t. m. zvečer. Vabimo na obisk te izredno zanimive razstave slovenskih mojstrov predvsem vse one. ki so jo doslej spregledali. n— Pokopališke hijene. Upravitelj pokopališča pri Sv. Krištofu Fran Ržlšnlk je pri pregledovanje posameznih nagrobnih spomenikov ugotovil v sredo, da so se v prejšnji noči pojavile na pokopališču ogabne tatinske hijene, ki so devastiraie več grobov. Ponekod so bile potrgane cvetlice, dočim je neznan tat Iz kapekie grobnice rodbine Vincenca Seuniga ukradel dve iz okroglih barvanifc šip sestavljeni okni, ki sta bil povezani s svinčeno mrežo. Okni je zanesel v podstrešje mrtvašnice, kjer so ju pozneje tudi naši L V podstrešju mrtvašnice le ta; pobral z oken ves svinec, ki ga je pozneje bržkone proda! kie v mesta. V podstrešje mrtvašnice se bržkone ponoči sploh radi zatekajo razni sumljivi elementi, da se tamkaj če niso pr; tatinskem poslu, spočije jo v Morfejevem naročju ... Zaradi tatvin na pokopališča je uvedla po!ici;a strogo preiskavo. u— Tatinski obisk. V pratnlco na dvorišču hiše šl 4 v Vošnjakovi ulici se je vtihotapil na vse zgodai zjutraj neznan tatinski zli&ovec is ukradel od tam na škodo Amalije Podbevškove za okrog 400 Din raznega peri!a in dežnik. o— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, telesna poškodba, poškodba tuje lastnine, napad na varnostnega organa. neprevidna vožnja, poskusen samomor tn 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bil: izvršeni dve radi tajne prostitucije. n_ Nezgode vsled neprevidne vožnje. Po Zaloški cesti je na praznik popoldne vozil trgovec A. S. tako neprevidno z brekom po levi strani ceste, da je na vogalu Ahsc-ljeve ceste zadel ob nasproti prihajajoči avto rešilne postaje, k sreči r.e presilnc in sta se ie neznatno poškodovali obe vozili. Po ižanski cesti 'e drvel v četrtek okrog 22. ure z avtomobilom neki zaljubljeni šoier, ki je posvečal preveč pozornost: poleg njega sedeči dami, kar le imelo Za posledico, da se je zaletel v električni drog pri Čarmanovi hiši in ga skrivil u— Um se je omračil nenadoma 35 letni v Hudinji rojeni samski služkinji Neži Jes:č k; je službovala v Gosposki ttlici št. 17. Oddana je bila v opazovalnico za umoboi-ne v Ljubljani. a— Pretep v gostilni Delavec France C. je sede! v sredo z dekletom in z nekim prijateljem v Pahorjev! gostilni r.a Celovški cesti, kjer se ga je do noči pošteno nasrkal Ko so prišli v gostilno neki fantje, se je France zazdei sam sebi strahovito močan in pričel »avfbžksati«. Kričal je toliko časa dokler niso fantje na njegovo izzivanje reagirali. Razvila se ie cela bitka in podlegt je France, ki ie odšel nato domov ves raz-tepen in z večjo rano nad očesom. Zadnje besedo bo sedaj izpregovorilo sotišče u— Na jutrišnji izlet Šentiakobčanov opo zarjamo narodno občinstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu. Odhod z vlakom iz Ljubljane ob 7.40 do Laz, od:od čez Savo skozi Dolsko, Višje k Sv. Trojici, kjer je odmor, nato k Novaku v Št. Vid pri Lu-kovici Vse hoje 2 in pol ure. Povratek z vozovi v Domžale r.a vlak cb 9. zvečer. Na izletu igra tamburaški zbor. u— Koncert se vrši v nedeljo dne 29. t. m. na Strelišču pod Rožnikom. Vstopnina prosta. Začetek ob 3. popoldne. 807 n— Sokol Štepanja vas priredi v a«.-deljo dne 29. t. m. popoldanski pešizlet če Hrušlco, Bizovik, Dobrunie. Sostro in nazaj čez Vevče. Zorališče pred telovadni, cb tričetrt na 2. Odfcod ob 2. Krcj civilen z znakom. Prijatelji društva, vabljeni' n— Posetnike prireditev v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani se vsled policijske odredbe opozarja, da v časa cij levih stranskih prostorov ni na levi s:t; ni dvorane nobenega izhoda za silo. S?5 u— Oddaja umetnega ledu v mestni kla-niči se je pričela. Več v inseratu mestnet:- tnagis trata 6193 Iz Maribora a— Proslava majske deklaraci e. Jutri v nedeljo se bo proslavil svečano po vsej Sloveniji spomin oa majsko čeklarac:. pred desetimi leti. Takrat le zahteval naš narod odločno svojo pravico do svobod n s.-ga življenja. Kakor takrat 1. 1917. tako plati v srcih večine našega naroda raci danes vroča ljubezen do svobode, katero pokažemo tudi z zunanjimi znaki v dokaz, da s;o-;hno neomajno v ljubezni do domovine. Pri tem nas ne smejo motiti deianja ljudi, k; so pozabili na Goloto slovanskih narodov pred in med vojno. Celiar.l bomo ta večer praznovali dostojno in v zrak naše zavesti prižgali kres na starem gradu. a— Mladi literati. Mariborsko dljaštv Zvlruženo v društvu »Napredek«, se let« -prav marljivo giblje. Dijaki in dijakinje so priredile tekom leta celo vrsto lepa uspelih akademij v Narodnem domu. k: so pokazale, da se dijaki intenzivno oosveča kulturnemu življenju. Pravkar na so izč« pod naslovom »Obrazi« tud: prvo štev i ko svojega literarnega lista, ki ga je litogr.tl-rala Mariborska tiskarna. Na 11 straneh so nanizali mladi umetniki svoje pesmi rn povesti ter jih opremili tudi s čednimi ilustracijami. Občinstvu se priporočamo, da pc are hvalevredno delo mladine s kupovanjem I -sta. ki se dobiva v trgovini Miho Vahtar -v Gosposki ulici List ie uredil realčan Ingo Vrščaj. a— Dvajsetletnico mature bodo dne 5. julija obhajali maturant; mariborske gimnazije iz leta 1907. Tega leta je bila Izza 15 > letnega obstoja mariborske gimr.azl e na,-močnejša oktava ter je napravilo -46 o>mo-šolcev maturo, zadnjo po star.n pred?.s.I med njimi 11 z odliko. Slovenskih abltcrl.-. tov je bilo 36, katerih večina zavzema v našem javnem življenju zelo odi 1 na r-e-a. a— Razobesite zastave. Mariborski ža-pan je izdal na mestne prebiva:sr j .. -. naj v nedeljo ob priliki manifestaci,skesa obhoda v proslavo 10 letnice majske deklaracije razobesijo hišni posestniki zastave raz svojih hiš. a— Velika motociklistična tekma v Mariboru. Na dan 26. t- m. bi se morala vrši: motociklistična tekma, ki pa le bila vsle-slabega vremena preložena na dar. 29. t. m. Omeniti moramo, da se je odzvalo vabil-na motociklrstično dirko prav lepo število udeležencev iz tujin krajev, kakor tud; Iz Ljubljane in drugod. Vztrajnost vseh teh je vzorna, kajti v s; prijavljeni udeleženci s ostali v Mariboru ler pričakuje!« boljšega vremena v nedeljo, aa doseže io svo namen in pokažejo svoje sposobnosti na motornih kolesih. Prijatelj; športa se vabiio. a— Gospodarski polomi Za vladajočo gospodarsko krizo je značilno, da je pr š o zadnji čas v Maribora v konkarz in poravnalno Postopanje več speceriiskih veletrgovin. med drugim tri stare nemške tvrdke, ki so vživale najboljši renome. Pasiva znašajo več milijonov. Ti slučaji kaželo, da -e propadajo v Mariboru samo nove slovensKe tvrdke, ampak še v mnogo večji meri tadi nemška podjetja z dolgoletno tradicijo. Da je konjunktura res slaba, se ie pokazalo tadi s tem. da je šla v konknrz celo klerikalna zvonama poleg frančiškanske cerkve Če že niti zvonovi ne gredo več v denar, morajo bit; drug-j kupčije še slabše. a— Izlet Lj. univerze na Plitvičia jezera sc vtšj po sledečem razporedu. Odhod je 3. junija ob 5. popoldne z osebnim vlakom Prihod ca Vrhovine v soboto ob 5. zjutrai Od tam z avtobusom ali peš (3 ure) na Plit vička jezera, kjer ostanemo do pondeljka zjutraj. Iz Vriiovine odaod ob 10. dopoldne vrnitev ob 10. zvečer. Sobe so rezervirane Vožnja stane sem in tje okrog Din 60. Pismene prijave je nasloviti na »Ljudsko uni-vctzo v Mariboru« s položitvijo Din 100. Prijave se sprejmejo samo do 30. t. m. a— Slovanska čitalnica ima v pondeljek dne 30. majnika t. 1. ob 18. uri v društvenih prostorih Narodnega doma izreden občni zbor. Na dnevnem redu ie poročilo odbora jo spremembi društvenega delokroga in slučajnosti. Začetek točno ob 18. a— Ljudska knjižnica se te dni seli v nove prostore ter je izposojevanic za čitatelje do 9. iunija ustavljeno. Izposoievalci morajo knjige vrniti najkasneje do 2. junija. a— Mlad alkoholik. V Tomšičevem drevo redu so našli 17 letnega dečka nezavestnega; obležal je tam vsled zastruplienia z alkoholom. Iz Celja e— Po&ova slava celjskega 39 pešpolka. Danes, v soboto 28. t. m. slavi domači 39. pešpolk svojo polkovno slavo v spomin zavzetja trga črno po odde'ku celjskega pešpolka v času koroške ofenzive 1. 1919. Dopoldne ob 10. bo služba božja, nato bla-goslovljenje in rezanje kolača, popoldne pa tekma vojakov in polkova zabava. Na to .slavnost je vabljeno vse celjsko narodno občinstvo- e— Občinske volitve v Celiu. Tretja lista (socijalistična lista z nosilcem Štefanom Lahom), o kateri je »Slovenec« pisal s tako velikim užitkom, da je razveljavljena radi pomote v imenu in podpisu kandidata ie sedaj potrjena. Smatramo, da ic to pravilno ker se mora na vsak način upoštevati volja volilcev. e— Anketa kmetijsko nadaljevalnega šolstva se je vršila v četrtek, dne 26. t. m. v Celju v mestni osnovni šoli z dnevnim redom: V katerem obsegu se bo moglo razvijati kmetijsko nadaljevalno šolstvo v šolskem letu 1927-28? Poročila učiteljev teh šol se strinjajo, da je naš poljedelec naklonjen strokovni izobrazbi. Sporedno s kmetijsko nadaljevalnimi šolami, nai bi se tudi otvarjale gospodinjske šole. Velike težkoče Pa povzroča finančna stran tega vprašanja Veliki župani naj pozovejo občine, da vstavijo v svoj proračun primerne vsote za kmetijsko nadaljevalno šolstvo. Tudi za ma riborsko oblast nai se nastavi nadzornik za šolske vrtove, ki bi imel vodstvo in ini-cijativno delo za te šole. Učiteljski tečaji na kmetijskih šolah naj bodo brezplačni. Nujno ie, da se otvorijo kmetijsko nadaljevalne šole v vseh srezih. Prihodnji sestanek bo sredi septembra ali oktobra. e_ Nezgoda z avtomobilom. V četrtek dne 26. t. m. pop. se je zgodila šoferju, ki je vozil avtomobil celjskega trgovca Brinovca pri velikem križu med Žlacem in Petrovčami nesreča Šofer ie vozil pravilno, a pred voz se mu je zaletel neki pijanec, kateremu se je v zadnjem trenotku hote! izogniti. Pri tem mu je voz ušel s ceste ter se je močno poškodoval, ne da bi se bilo onim, ki so bili na vozu, kaj zgodilo. [ Nedosegljiva Eau de Cologne Ghyare Bo lirjois - Caris I ranil štiri nasprotnike, med njimi Jernej* Balanca iz Cepulj št. 3 tako težko, da so ga prepeljali v ljubljansko splošno bolni* co. Z zadevo se sedaj bavi orožništvo. Iz Tržiča Iz Kranja r_ Proslave obletnice majniške dekhra= cije. Tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice je izdala na kranjsko meščanstvo poziv, da čim slovesnejše proslavi lOlet.ni* co majniške deklaracije slovenskega ljud* stva. Na predvečer v soboto 28. t. m. ob 20. bo v gledališki dvorani Narodnega do= ma slavnostna akademija, pri kateri deluje s pevskimi, orkestralnimi, recitacij« skimi točkami šolska mladina mestnih osnovnih šol in gimnazije ter konserv? to« rista gg. Bruna in švikaršič. Po akademiji bo istotam družabna zabava. V nedeljo 29. t. m. jc ob tričetrt na 11. dopoldne v «Zvezdi» zbirališče vseh kulturnih in do* brodelnih organizacij, na kar se formira slavnostni sprevod skozi mesto. Od 13. do 16. bo promenadni koncert domžalske god* he v mrku pred Narodnim domom r— Vstopnice za nocojšnjo akademijo v proslavo obletnice maiske deklaracije se prodajajo v trgovini R. Hlebš. Vstopnina je minimalna. r— Prve rdeče jagode je na praznik nas brala neka dijakinja v Straheški dolini pri Kranju. r— Nesreča telovadca. Josip Naklič, do* ma iz Brnikov št. 31, ki obiskuje tukaj 2. razred gimnazije je pretekli praznik po* poldne telovadil na drogu na dvorišču s^o* jega stanovanja Pungrat št. 10. Pri padcu 7. droga si je zlomil levo roko v zapestju. r_ Novačenje vojnih obveznikov v krcniskem okraju. Novačenje vojnih ob* ■\eznikov bo vršila vojaška komisija v Kra* nju po sledečem redu: V četrtek 7. julija pa občine Predoslje. Šenčur in Sv. Jošt, v petek 8. julija za Tržič, Križe, Velesovo in Sv. Ana. v soboto 9. julija za mesto Kranj, Cerklje in Sv. Katarina, v ponde* ljek 11. julija za Stražišče in Preddvor, v torek 12. julija za Naklo, Hrastje, Voglje, 5-mlcdnik, Jezersko, v sredo 13. julija za Mavčiče in Kovor. Zaprisega vseh šc neza* priseženih obveznikov in hranilcev bo 11. julija 1927. ob pol 11. d op. v mestni žup* ni cerkvi v Kranju. r— Neznan samomorilen kandidat je Ignac P., nad 501etni mizar, uslužben pri -tukajšnjem podjetju Peter Kobal. Svojo samomorilno srečo je poskusil že v dTugič. Včeraj dopoldne okrog 10. je skočil v de* lovni obleki nad Majdičevim mlinom v sav* ski kanal. Ljudje so takoj spoznali situa« cijo in kandidata potegnili iz mrzle savske vode. Prvič je P. skočil v Kokro. r— Podružnica Kola jugoslovenskih se* s ter poziva vse članice, da se polnoštevil* no udeleže slavnostnega sprevoda v nede« Ijo 29. t. m., po možnosti v narodnih no« šah. Zbirališče ob 10. dopoldne pTed Na« rednim domom v Kranju. r— Fantovski pretep. Preteklo nedeljo je bilo radi cerkvenega romanja in tabora klerikalne Krekove mladine pri Sv. Joštu veliko vrvenje. Na potu domov so se mno* Si ustavili v gostilni Kristan na Javomiku. Tu je prišlo med fanti iz domače vasi in Cepulj na eni strani in delavcem Baiželjem •7 Sfražišča do prepira in pretepa. V silo* -je wn4<~«nal fUi?-eli nož in z nirm o— Desetletnico majske deklaracije pro* slavi Tržič v soboto in nedeljo. V soboto ob 8. zvečer je v telovadnici meščanske šole slavnostni koncert pevskega zbora Slov. bral. društva pod vodstvom g. rav« natelja Lajovica. Sodeluje priznana pianist« ka gdč. Tončka Malijeva. Pri koncertu iz* reče društveni predsednik g. Ross kratek pozdrav v proslavo deklaracije. V nede« Ijo se zbero vsa kulturna društva Tržiča pred pošto ter odkorakajo z godbo na čelu k slovesni službi božji. Nato je slavnostni obhod po trgu in javen deklairacijski ta* bor. Zupan g. Lončar pozdravi manifestan* te v imenu občine, g. Lajovic pa govori o pomenu majske deklaracije. Po taboru je na trgu promenadni koncert škofjeloške godbe, med katerim prodajajo učenke osnovne in meščanske šole spominske di* plome. Šolska mladina se udeleži prosla* ve korporativno - učiteljskim zborom na čelu. Proslava se izvrši pod geslom: V vsako hišo diplomo majske deklaracije! č— Pevski zbor Slov. bralnega društva izleti v nedeljo popoldne v prijazno Stra« žišče pri Kranju, kjer priredi pevski zbor ob 4. pop. v dvorani Sokolskega doma kon* cert. Iz Novega mesta n— Podružnica Jugoslovenske Matice v Novem mestu bo praznovala desetletnico majniške deklaracije kar najslavneje. V ta namen bo 28. t. m. ob 20. v Narodnem do« mu akademija s petjem, telovadbo, govo« rom in živo sliko. Dne 29. t. m. ob 10. dop. pa bo sprevod izpred Buhove vile v Kan* diji po Novem mestu do okrajnega glavar« stva in potem nazaj na trg- Kraljeviča Pe* tra. kjer bodo pozdravi in govor. V spre* vodu bo vsa haša šolska mladina, vsa na* ša društva, naši uradi in drugo prebival* stvo. — Novomeščani! Pokažite oba dneva, da ste še vedno tako vneti za pravice svo* jega naroda, kakor ste bili pred 10. leti. Zato pridite vsi na slavje desetletnice na* šega prerojenja. Okrasite tudi svoje hiše z zastavami in cvetjem! Iz Trbovelj t— Rudarska nadaljevalna šola zaključi z jutrišnjim dnem tekoče šolsko leto. Ob tej priliki bo otvorjena v prostorih trbo* veljske šole razstava šolskih izdelkov, na katero opozarjamo še posebej rudarje, iz katerih se rekrutirajo gojenci te šole. t— Zdravljenje rudarjev v kopališčih. Na zadnji seji krajevne bratovske skladni* ce v Trbovljah je bilo sklenjeno poslati gotovo število zdravljenja potrebnih rudar jev v kopališča in zdravilišča. Kdor reflek* tira na zdravljenje, naj pošlje do 15. juni* ia prošnjo, opremljeno z zdravniškim spri« čevalom, na bratovsko skladnico. Prošnje bo reševal pododbor, ki se je osnoval v to svrho. Vsak prosilec bo pismeno obveščen o rešitvi. t— Dobitki sokolske tombole v Trbcrv ljah bodo od jutri dalje razstavljeni na odru v Sokolskem domu. t— Zgradbo vodovodov v Trbovljah bo izvršila občina v lastni režiji pod vodstvom avtoriziranih inženjerjev gg. Pirkmajer.ia in Pctrovčiča. Delo se bo najprej pričelo v Planinski vasi, zatem pri orožniški posta« ji do Bevškega, nato pri Dimniku do izo* lirnice in končno proti Tereziji. Tako bo vodovod zgrajen v štiri različne smeri. t— Stavbo občinske hiše na Piškovcu in renoviranje stare občinske hiše, k jer so na* stanj eni trški uradi, je oddalo županstvo stavbenikom in se delo v kratkem prične. t— Desetletnica majske deklaracije se ho proslavila v Hrastniku na sledeči na* čin: v nedeljo pred 6. zvečer se bodo zbrala vsa narodna kulturna društva in šolska mladina pri Francu Logarju. Ob 6. bo tu govor, nato obhod z rudniško godbo po hrastniški dolini do postaje. Na postaji govori drugi govornik. S postaje se bo po* mikala povorka nazaj do Narodnega do« m a, kjer bo razhod. V mraku se zažgeta dva kresa, eden pri rudniku, drugi na Do« linškovi skali. Čez dan bo prodajala šol« ska mladina diplome po 10 Din, brošure po 3 Din in karte po 1 Din. Občinstvo se po« živa, naj pridno sega po ponujenih pred* metih, ker gre ves denar v prid Jugosloven« ske Matice. t— Županstvo v Trbovljah poziva po* sestnike in lastnike industrije da naj raz* obesijo zastave na dan obletnice majske deklaracije. Iz Litije 1— Svečana proslava desetletnice majske deklaracije. Podružnica Jugoslovenske M a« tiče je sklicala sestanek vseh kulturnih in humanih društev iz Litije, Smartna in Gradca, na katerem so se izrekla vsa dru« štva za čim lepšo manifestacijo ob tej pri« liki. Vsa društva sodelujejo korporativ« no. Program je sledeči: ob pol 8. zvečer v soboto 28. maja se formira povorka vseh društev, tudi onih iz Šmartna. na prostoru pred restavracijo g. Šribarja, nato je od* hod na litijski Glavni trg, kjer govori v imenu litijskih društev g. Krevl. Nato se povorka nadaljuje v Šmartno, kjer jo po* zdravi tudi zastopnik šmarskih društev. Pri manifestaciji sodeluje železničarska godba iz Zidanega mosta, in vsi združeni pevski zbori pod vodstvom g. Petra Jce« ba. Društva, ki imajo paradni kroj, nas to* pijo v njih. Vabljeni vsi prijatelji naciio* nalne misli, posebno oni iz okolice. 1— Spominske diplome, izdane v spomin 10. obletnice deklaracije, naj vise v vsaki narodno zavedni hiši. Komad stane samo 10 Din. Dobi se pri povcrienicah za po««* mezne okoliše: ge. Steinerjevi, gdč. Rode* tovi in gdč. Habjanovi. Diplome ima v *a* logi tudi društveni tajnik g. učitelj Žu* pančič. 1— člani SPD. so imeli 26. t. m. skupni izlet na Sveto Planino. Izleta se je ude'e» žilo okrog 30 članov. Popoldne se je vršil občni zbor SPD. za litijski srez v Žagoriu. kjer je bilo navzočih okrog 70 članov, med temi samo ca. 60 iz Litije. — V Šmartnem je sokolsko gledališče vprizorilo dramo »V dolini«. Igra je izpadla nad vse ugodno. — Skoro v vsem litijskem srezu se je pre« črtal na praznik rezervistom običajni voj* ni razpored. 1— Rop v litijski okolici. Žandarmeriia, ki ima že popolnoma točen opis napadalca na mlinarja Avblja, p. d. Kunšta iznod «Cirkuš», jc roparju že na sledu. Videlo qa je več ljudi, kako jo je mahal umih korakov. Da si olajša hojo. je vrgel m^d bet-om proč zavitek s tobakom, ki ga je ukradel Avtjju. V nedeljo, dne 29. t. m. ob 17. uri finale za prehodni pokal L Jf. P. ILIRIJA : Athletik S. K. Celje Predigra ob 15-30 Igrišče »Ilirije" Ob vsakem vremenu lz Ptuja j— Ljudski vrt pri Ptuju bo služil kot zletišče ob priliki razvitja prapora dne 4. in 5. junija. Komaj par minut od mesta oddaljen služi kot priljubljeno šetališče. Njegova romantična lega, vzorno lepi na« sadi z ribnikom, v sredini cela vrsta r>ri* jaznih zatišij vabi publiko v zelene gaie. To je naš ptujski Tivoli, naš boschetto .. Od postaje in iz mesta bodo mnogim olii* skovalcem kazali veliki napisi na idilično zletišče v pomladanskih gajih. j— Sokolsko slavje, o binkoštih v Ptuju. Na mnoga posamezna vprašanja odgov»r* jamo, da je prenočišč za goste še vedno dovolj na razpolago, ker so o binkoštnih praznikih dijaška stanovanja prosta. V.«a* kdo naj kratko naznani, za kateri čas ra* bi stanovanje. — Odbor Sokola v Ptuju. Iz Laškega 1— Sokolsko društvo v Laškem razvije dne 12. junija t. 1. svoj prapor. Priprave za ta veliki sokolski praznik kakor tudi nadvse ugoden čas obetajo, da bo to ena najlepših in najveličastnejših sokolskih pn* reditev. Upati je, da bo ta dan prihitelo v Laško, ki je ob takih prilikah vsakokrat nudilo mnogo užitka in zabave, vse bližnie pa tudi daljnje Sokolstvo, da skupno z Ia* škim počasti najmlajšega med prapori. Že* leti je, da bi bila to pravcata manifestaci« ja sokolske ideje, saj je ravno prapor naj* lepši simbol stremljenja za vzvišenimi in idealnimi sokolskimi cilji. Javni nastop vseh oddelkov naj pokaže smer naših ci* I.iev, obenem pa preizkusi naše telovadne vrste, ki pohite 14 dni pozneje na pokra« jinski zlet in otvoritev Tabora v Ljubljani. Toplice, kopanje v Savinji, ples in prijet* na zabava ob zvokih celjske železničarske godbe na idilični trati ob bistri Savinji in topliškem parku jamčiio že v naprej, da bodo posestniki odnesli najlepše vtise in spomine. Pismene in ustne prijave udeležen cev sprejema tajništvo laškega Sokola. Br>* di še omenjeno, da je sedanji vozni red tako ugoden, da bo gotovo ustrezal željam vseh posetnikov. 808 SDS Nar. poslanec dr. Pivko v zgornji Pesnit ški dolini. V sredo, 25. t. m. so priredile kiajevne organizacije SDS v zgornji Pesni* ški dolini več članskih sestankov in javnih shodov, na katerih je poročal nar. posla* nec dr. Lj. Pivko. Prvi sestanek je bil v sredo popoldne v občini Špičnik pri skraj« nem posestniku ob državni meji g. Drei« sibnerju. V nedeljo od 7. do 9. dopoldne se je zbralo na javnem shodu pri g. Arhu v Svečini 30 naših somišljenikov in okrog 20 drugih ljudi. Ako pomislimo, da smo v tej občini narastli tekom zadnjih dveh let od 18 na 62 glasov, potem je naravno, da so zborovalci sklenili osnovati novo kra* jevno organizacijo. Opoldne se je vršil se« stanek krajevne organizacije Sv.' Jurij ob Pesnici pri g. Bračku, od 4. do 6. popoldne pa zopet javni shod pri g. Gamzcrju v Zg Kungoti, kjer je bilo navzočih okrog 60 včlanjenih volilcev. V vseh občinah zgor* nje Pesniške doline napreduje SDS enako* merno in stalno. Na omenjenih voliščih smo dosegli že letos okroglo tretjino vseh glasov in se z naglimi koraki približujemo številkam, katere je imela dosedaj SLS. Prepričani smo, da bomo v tem skrajnem kotu naše države v dogkdni dobi imeli absolutno večino nad vsemi drugimi stran* kami, ker je narod zelo dostopen napred* nim idejam. Žrebanje srečk razredne loterije 200.000 Din je zadela številka 36.636 Beograd, 27. maja r. Pri današnjem žrebanju srečk državne razredne loterije so zadele: 200.000 Din številka 36.636 20.000 Din Številka 49.922 po 10.000 Dim številki: 34.164 in 114.257 po 4.000 Din številke: 73.737 79.782 82.168 116.276 10.675 in 78.268. po 2.000 Din so zadele številke: 109.541 114.973 121.182 12.706 28.260 30.278 32.294 33.533 35.028 38.406 40.511 48.900 51.426 61.631 62.047 69.747 79.116 73.417 26.310 25.797 5.091 14.418 15.535 37.295 64.427 74.820 76.006 76.642 81.374 82.835 84.606 78.813 86.094 91.181 92.118 94.990 115.286 123.352 124.552 69.687 97.276 96.543 122.199 113.805 113.494 4.533 4.605 9.408 14.725 20.428 39.147 35.015 52.738 53.119 54.812 57.208 102.837 109.734 107.973 107.231 76.058 89.901 8S.161 89.289 in 90.636. Dobre lastnosti finega čistila za čevlje so te-le: Čistilo je mebko in se do-, bro razmaže; daje čevlju takoj lep temen sijaj. — Usnje ostane voljno. In te lastnost* ima INDIAN PASTA Že pri uporabi prve doze se boste o tem prepričali. Gospodarstvo Izkaz Narodne banke po prevzet ju dolarjev V izkazu Narodne banke z dne 15. t. m. je kovinska podlaga znatno narasla. To povečanje je v zvezi s prevzemom prvega obroka 30milijonskega dolarskega posojila v znesku 12.75 milijona dolarjev, kar odgovarja 64 milijonom zlatih dinarjev. Narodna banka je ta znesek zlatih dinarjev stavila v kovinsko podlago. Ker pa ti dolarji predstavljajo v papirnati valuti okroglo 704 milijone dinarjev,' znaša tečajna diferenca okrog 640 milijonov dinarjev. Običajno knjiži Narodna banka tečajne diference na poseben račun, ki je v izkazu vštet v saldu raznih računov. V tem primeru pa Narodna banka tega ni storila, zato je na pasivni strani državi formalno priznala na posebnem računu le 64 milijonov dinarjev. Ta račun je gotovo izkazan v postavki ^obveznosti po raznih računih«, ki se je povečala za 75 milijonov dinarjev. Sicer je postavka (državne terjatve po raznih računih./ tudi narasla za 47.8 milijona dinarjev, vendar izkušnja kaže, da se ta postavka, ki predstavlja dobroimetja države za tekoče potrebe, tekom meseca redno dviga za večje vsote, koncem meseca pa zopet pada. Kakor je podoba, bo Narodna banka te tečajne diference na aktivni kakor tudi pasivni strani knjižila šele tedaj, ko bo država dvignila kak znesek iz tega računa. Ta način knjiženja se nam ne vidi pravilen. Prvič je celotni znesek 700 milijonov dinarjev, ki odgovarja izkupičku prvega obroka Blairovega posojila, smatrati kot žirov-no terjatev. Žirovne terjatve pri emisijskih bankah pa predstavljajo del obtoka plačilnih sredstev (v mnogih državah se računa kritje v odstotkih celotnega obtoka plačilnih sredstev, to je bankovcev in žirovnih terjatev). V bodoče nam torej ne bo mogoče ugotoviti pravilnega stanja našega obtoka plačilnih sredstev. Izkazi Narodne banke so zaradi računanja kovinske podlage po zlatih paritetah (predvojnih paritetah) že itak v dovoljni meri nejasni, po tem načinu knjiženja pa se bo ta nejasnost še povečala. Toda izkazi Narodne banke postajajo zaradi gori označenega načina knjiženja še v drugih ozirih nejasni. Javnosti namreč ne bo na podlagi izkazov mogoče kontrolirati, kdaj in v koliki meri bo država te vsote, ki izvirajo iz Blairovega posojila, dvignila, odnosno uporabila v določene namene. Našemu gospodarstvu namreč preti nevarnost, da bo država dvignila te dinarje in jih začasno naložila pri naših denarnih zavodih. S tem bi se nenaravnim potom znatno povečala likvidnost na našem denarnem tržišču, toda le začasno, dokler ne bo država teh vsot zopet dvignila in jih uporabila v določene namene. Taki nenaravni likvidnosti pa more po izvršenih investicijah, če istočasno preneha dotok tujega kapitala, slediti pomanjkanje denarja na denarnem trgu, dviganje in zopetno padanje tečajev na efektnih borzah itd. Posledice take politike pa morejo škodovati celotnemu gospodarstvu. Tržna poročila Svinjski sejem v Mariboru. Dogon 214 svinj. Cene nastopne: prasci 5—6 tednov 80—125, 7—9 tednov 150—225. S—4 mesece 330—350, 5—7 mesecev 420 — 450, 8 — 10 mesecev 530 — 600, 1 leto 1100 — 1200 Din; 1 kc; žive teže 9.50 — 11, mrtve teže 15 do 17 Din. Prodalo se je 135 komadov. Kupčija srednja. Dunajska borza za kmetijske produkte (25. t. m.) Svetovni trg obvladuje čvrsta tendenca spričo nepovoljnih poročil o stanju posevkov. Enako je temeljna tendenca dunajskega tržišča čvrsta, vendar je kupčijski obseg prav majhen, ker se konsum zaradi visokih cen omejuje le na kritje najnujnejše potrebe. Kupčija z moko se je malo zbolj-šala. Uradno notirajo vključno blagovnopro-metnj davek brez carine: pšenica: domača 44.50 — 45, madžarska Tisa (79/80 kg) 50.50 — 51: rž: 42.50 — 43 75; ječmen: pivovarski, domači I. 38 — 41; turščica: 25 — 26; oves: domači 35.50 — 36; moka «0» (v trgovini na debelo): domača 74—70, madžarska 71 — 74, jugoslovenska 68 — 71 šilingov. Dunajski živinski sejem (25. t. m.) Goveda: Dogon 166 glav. Cene nespremenjene, le biki so bili malo dražji. Za kg žive teže notirajo: voli 1.30 — 1.70, biki 1.32 do 1.55, krave 1.20 — 1.50 šilinga. — Svinje: Dogon 1075 komadov. Pitane svinje nespremenjene, mesne za 5 grošev pri kg cenejše. Za kg žive teže notirajo: mesne svinje 2 do 2.30, pitane 2.10 — 2.30 šilinga. = Predstavniki poljskih gospodarskih krogov v Zagrebu. V. četrtek so prispeli v Zagreb predstavniki poljskega gospodarstva, da se natančneje seznanijo z našimi gospodarskimi razmerami. Njim na čast se je včeraj vršila v zagrebški Trgovski in obrtniški zbornici posebna seja. Zbornični predsednik gosp. Vladimir Arko je v svojem govoru očrtal razvoj naše zunanje trgovine s Poljsko. Naš uvoz iz Poljske se stalno dviga (1. 1923. 20.2 milijona Din, 1924. 38.3, 1925. 74.1, 1926. 88.8); v zadnjih štirih letih se je početvoril. Naš izvoz v Poljsko pa se je zaradi gotovih težkoč razvijal neenotno (1923. 7.8 milijona Din, 1924. 20.8, 1925. 97.9, 1926. 19.6). Povdaril je, da bi bilo treba omogočiti večji izvoz našega vina in naše železne rude v Poljsko. V imenu gostov se je zahvalil za prisrčni sprejem gosp. Stanislav Landieu, ravnatelj trgovskega oddelka v ministrstvu za trgovino. Med drugim je omenil, aa je potrebno dvigniti trgovinski promet med obema državama, kajti njen sedanji obseg je neznaten. Poljska vl-ida je pripravljena dopolniti sedanjo trgovinsko pogodbo z dodatnimi pogodbami. Bivši minister • inž. Szydlowsky je v imenu centralne gospodarske poljske organizacije povdarjal, da se Poljska v vedno večji meri zanima za našo železno rudo. Izrazil .ie upanje, da bodo v doglednem času poljske železarne uporabljale predvsem jugoslovensko železno rudo. Tudi izvoz našega boksita v Poljsko postaja vedno bolj aktualen. = Na rednem občnem zboru delničarjev tvrilke Slograd, slovenske gradbene in industrijske d. d., ki je bil 18. t. m. dopoldne v Ljubljani, je poročal upravni svet o sklenjenem novem aranžmanu tvrdke, ki obstoji V tem, da so bile obveznosti Slograda napram Slavenski banki, d. d., deloma poravnane, deloma pa so iste prevzeli drugi denarni.sa-vodi in podjetja. Ker so vse sedaj obstoječe obveznosti Slograda krite z imovino tvrdko, je stanje družbe povsem povoljno. Delničarji so vzeli to poročilo z odobrenjem na znanje. = Dividenda Trboveljske premogokopne družbe. Dne 13. junija t. 1. se bo vršila v Ljubljani seja upravnega sveta Trboveljske premogokopne družbe, na kateri se bo razr pravljalo o predlogih uprave glede razdelitve čistega dobička. Kakor poroča , namerava uprava glede na zadovoljivi zaključek preteklega poslovnega leta predlagati isto dividendo. kakor lani, to je 30 Din na delnico. Izgube, ki jih je utrpela družba zaradi poloma Slavenske banke, ne obremenjujejo bilance, ker jih je družba ie odpisala. = Naročila blaga privatnih oseb potom inozemskih potnikov. Na številna vprašanja, ki jih sprejema Sreski gremij trgovcev v Celiu v zadevi pobiranja naročil pri privatnih osebah potom inozemskih potnikov, naj služi vsem prizadetim naslednje pojasnilo: Ker je po točki 59. obrtnega reda trgovcem, in-dustrijcem itd. prepovedano pošiljati zastopnike in potnike k privatnim strankam v svrho nabiranja naročil, nima dotična tvrdka v primeru, da stranka naročenega blaga ne bi hotela sprejeti, in v primeru spora pred sodiščem 'nikake pravne zaščita Točka 879. občega državljanskega prava namreč določa, da je pogodba, ki krši zakonito prepoved, nična, zalo ne more tvrdka tožiti na prevzem in plačilo blaga. Prizadete osebe se * svojem lastnem interesu pozivajo, da ne spre jemajo blaga, ki so ga naročile po kakem inozemskem potniku, temveč naj ga stavijo tvrdki na razpolago. Na eventualne opomine odvetnikov ni treba reagirati, ker takšni opomini nimajo nikake pravne podlage. Pri naročilu izvršenih plačil a konto m mogoče izterjati, vendar je bolje nositi to žrtev, kakor pa naročeno blago v celoti plačati. = Uredba o komercijalizaciji državnih rudnikov. Iz Beograda poročajo: V direkciji državnih rudnikov je poverjena inšpektorju Despiču in načelniku Belančiču izdelava uredbe o komercijalizaciji državnih rudnikov. Uredba bo izdelana najbrže do 15. junija t. 1. — Novi rudniki železa in svinea v naši državi. V bližini Vareša v vasi Borovica je bil te dni ponovno otvorjen rudnik svinca, kjer se je svinčena ruda svoječasno že kopala. Dalje so bili v Južni Srbiji na planini Staro brdo odkriti novi rudniki železa in svinca. Koncesijo za eksploatacijo teh rudnikov je dobilo neko angleško podjetje. = Denarni obtok v Rusiji. Dne 1. aprila t. 1. je krožilo v Rusiji za 857.3 milijona rubljev novčanic Ruske državne banke napram 856.S milijona dne 1. oktobra 1926. Celotni obtok z vključenimi državnimi novčanicami in kovanim denarjem je znašal 1344.3 milijona rubljev proti 1343.2 milijona dne i. oktobra 1926. Zlata in valutna podloga Ruske državne banke se je dvignila od 235.1 milijona rubljev 1. oktobra 1926 na 280 milijonov rubljev 1. aprila t. 1. = Rekordno nizko stanje češkoslovaškega obtoka bankovcev. Obtok bankovcev Češkoslovaške narodne banke je v drugi polovici t. m. nazadoval na 6145 milijonov Kč. To je najnižje do sedaj izkazano stanje. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 10 ms smrekovih desk. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 7 vagonov portlandskega cementa, 50 bal strešne lepenke, 100 m3 smrekovih in borovih plohov; do 2. junija glede dobave 50 m konop-ne transportne gurte, drobilnih plošč za kamen ter glede dobave 1 kilovatnega merila. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 30. t. m. pri ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu glede dobave 36.000 m platna za delavske obleke. 27. maja. LJUBLJANA. (Prte številke povpraševanje druge ponudbe. Vrednote: investicij. 84.50 — 85, Vojna škoda 343.50—344.50 zastavni in komunal. Kranjske 20—22, Celjska 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 98 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170. Trbovlje 0—490. Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, Sešir 104 _ 0. — Blago: Tendenca za les neis premenjeno čvrsta, za deželne pridelke čvrsta. Zaključeni 4 vagoni lesa. ZAGREB. Vojna škoda se je pri majhnem prometu gibala na neizpremenjeni višini. Promntna se je trgovala po 344 — 345. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. — Deviza na Italijo je nekoliko nazadovala. Zaključena je bila po 308.875—309.25. V Cu-rihu je ob zaključku borze notirala 28.285, vendar se je popoldne zopet dvignila na 2S.52 denar. Notirale so devize: Dunaj 800—803. Berlin 1348 — 1351, Italija 308.15 do 310.15, London 276.20 — 277, Netvyork ček 56.70 56.90, Pariz 222.29 — 224.29. Praga 168.20 — 169. Curih 1093.5—1096.5: efekti: bančni: Eskomptna 96 — 96.50, Pol jo 15.75 — 16, Kreditna Zagreb 93—95, Hipo 61 — 62, Jueo 93 — 93.5, Ljubljanska kreditna 150 — 152, Praštediona S50 — 860, Medjunarodna 62.5 — 0, Zemaljska Sarajevo 130 — 150; industrijski: Drava 575 — 610. DubrovaČka 422.5 — 425, Sečerana Osijek 515 — 530, Isis 48 — 0, Narodna šumsk.i 16 — 0, Gutmann 290 — 230. Slaveks 127.50 do 130, Slavonija 29 — 30, Trbovlje 480 do 485, Vagon 47.5 — 48, Vevče 135 — 140, Danica 160 — 190; državni: investicijsko 84.50 do 85, agrarne 50.25 — 50.75, Vojna škoda promptna 344 — 345, kasa 343.5 — 344.5, za iunij 347 — 347.50, za julij 348 — 352. BEOGRAD. Devize: Pariz 222.5—224.^ Italija 308.10 — 310.10, Dunaj 799.6 — 802.6. Budimpešta 992.5 — 995.5, Berlin 1347 do 1350, Bruselj 790.5 — 793.5, Bukarešta 35 do 35.5. Sofija 40.75 — 41.25. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.15, Ne-vvvork 519.75, London 25.2475, Pariz 20.36, Milan 28.30, Praga 15.40. Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.125, Sofija 3.75. Varšava 58.10, Dunai 73.175. TRST. Devize: B>osrrad 32 — 32.50, Dunaj 253 — 263. Praga 54 — 54.50, Pariz 71.45 — 71.95, London 88.875 — 89.175, Newyork 18.25 — 18.35, Curih 351 — 355, Budimpešta 315 — 325, Bukarešta 10.65 do 11.15; valute: dinarji 31.45 — 32.75, dolarji 18 — 18.35. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4675 do 12.5075. Berlin 168.06 — 168.56. Budimpešta 123.68 _ 123.98, Bukarešta 4.30 — 4.32. London 34.4550 — 34.5550, Milan 38.69 do 38.79. Newyork 709 — 711, Pariz 27.7850 do 27.8850, Praja 20.9975 — 21.0775, Sofija 5.1085 — 5.14875. Varšava 79.22 — 79.50, Curih 136.43—136.93; valute: dinarji 12.44 do 12.50, dolarji 705.50 — 709.50. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.23, v Berlinu 7.408. Ob desetletnici majske deklaracije Nekoliko vpogleda v zgodovino našega nacijonalnega pokreta U izza leta 1908. ponavljajoče se persekucije najnacijonalnejših jugoslovenskih elementov so dosegle po sarajevskem dogodku in po pričetku svetovne vojne uprav neverjeten obseg. Od Žile pa do Drine se je nabralo tisoče in tisoče žrtev, ki so preživljali svoje dneve za trdnjavskimi zidovi, v ječah in internacijskih taborih, in ogromno število tistih, ki so brez pravega vzroka izgubili svoje življenje na vislicah ali s svinčenko. Cesarska sol-dateska je prenesla to divjanje preko Drine in Save, le da še v bolj potencirano in suroveje. Žalostno je, da so iz-početka in potem dolgo časa pri perse-kucijah nudile svojo pomoč tudi nacijo-nalno-reakcionarne stranke, ki so se trdno oklepale tzv. »habsburške rešitve« jugoslovenskega problema. Znano je, da je bila na početku voine v tajništvu SLS organizirana posebna denun-cijantska pisarna, ki je »sistematično ovajala napredne ljudi kot »srbofile«. Ali to je tekom let minilo. Persekucije so izganjale iz src ali glav tradicionalni habsburški patriotizem in njihova razširjenost preko vsega jugoslovenskega ozemlja je le preglasno pričala o narodnem edinstvu in vzbujala sorodne politične težnje. Jasno je. da je bilo v tako težki situaciji mogoče politično delati samo na dvojni način: bodisi za mizo, bodisi tajno. Prvega načina so se oprijeli tisti idealni možje, ki so z osebno nevarnostjo zapustili državo in ki so najprej iz Rima. potem pa iz Londona, kjer so ustanovili Jugoslovenski odbor, vršili delo za osvoboditev vseh Jugoslovenov izpod habsburškega gospostva. Njih delo je bilo težko. Podreti je bilo najprej mednarodno avtoriteto habsburške monarhije, ki je uživala v Angliji in celo v Franciji pa tudi v drugih državah že radi svoje tradicije znaten ugled in je bila vrhu tega po mnenju evropskih diplomatov v okrnjeni obliki potrebna za vzdržavanje evropskega političnega ravnotežja. Z druge strani se ie bilo treba boriti zoper londonski pakt, ki je obljubil Italiji našo iztočno obalo Jadranskega morja. Člani Jugoslovenskega odbora so nekateri bili ugledni politiki, drugi publicisti ali znanstveniki. vendar je njihovi vplivnosti bila na kvar čin.ienica, da od političnih strank v domovini niso imeli formalnega pooblastila, kakor je bilo to pri Čehih, katerih zagranični politiki so vrhu tega stalno prejemali iz domovine tajna navodila in tajno podporo. Spomladi leta 1915., tik pred izbruhom vojne z Italijo. se je vršil v Trstu tajni sestanek nekaterih naprednih slovenskih in hrvatskih politikov in novinarjev. Na tem sestanku sta pristala dr. Gregorin in dr. Trinajstič, da se podasta v inozemstvo ter se pridružita Jugosl. odboru. Kako globoko je bilo tedaj še nezaupanje med posameznimi strujami zlasti na Slovenskem. o tem priča sklep, da naj se sestanek drži v tajnosti tudi napram edinemu politiku iz vrst SLS. ki je že takrat veljal za jugoslovensko orientiranega, drju Kreku... V drugi polovici 1. 1916. se je v Avstriji pričel pripravljati preobrat. Oktobra ie dr. Friderik Adler ustrelil ministrskega predsednika Sturgkha in mesec dni pozneje je po smrti Franca Jožefa I. nastopil vlado cesar Karel. Tekom tega leta so sicer čete centralnih držav žele novih uspehov, vkliub temu pa so se zavezniške fronte vidno kon-solidirale, in upanja na odločilni uspeh »centralnih držav« ni bilo več. Zdaj pa je aprila 1917. stopila v vojno tudi Amerika in iz pogajanj pred napovedjo vojne se je razvedelo. da zahtevajo zavezniki osvoboditev vseh narodov v Av-stro-Ogrski. To je bilo že po izbruhu ruske revolucije, ki je vrgla carski režim in proglašala načelo miru brez aneksij in samoodiočitve narodov Vse to je vplivalo na šibkega avstrijskega cesarja. S posredovanjem svojega svaka Siksta Bourbonskega je pričel tajna pogajanja za separatni mir. Prav tedaj je po sili okoliščin v notranjosti države jel popuščati silni vojni pritisk, politiki so si zopet upali iz svojih zatočišč in ker je njihovo mnenje imelo velik pomen v poteku mirovnih pogajanj, zato so dunajski politični in vojaški krogi, ki so se zbirali v društvu »Oesterreichische Politische Gesell-schart« ter okrog »Danzer's Armee-Zei-tung«, skušali dobiti politično izjavo jugoslovenskih poslancev in politikov. Slovencev. Hrvatov in Srbov, ki bi dunajski vladi dala legitimacijo, da ona poskusi po svoje rešiti jugoslovensko vprašanje. Sklicali so na Dunaj sestanek zastopnikov raznih jugoslovenskih strank, prišli pa so le hrvatski frankov-ci in iz Ljubljane dr. Krek. Sprejeta ie bila resolucija, ki zahteva ujedinjenje Hrvatov in Slovencev pod habsburškim žezlom. Toda to so bile že zamujene prilike. Medtem so doma dozorevale radikalnejše zahteve. Mlajša napredna inteligenca je že od početka vojne vzdrževala sicer skromne, a vendar stalne stike s Čehi. Kot njen odposlanec je dr. Kramer imel že 1. 1914. s profesorjem Masarykom pred njegovim odhodom v inozemstvo sestanek v Pragi in ko se je potem na češkem organizirala slovita »mafia«. tajna družba, katere namen ie bil vzdrževati stalne stike z emigracijo, dajati inozemstvu informacije in doma radikalizirati politiko, se je kmalu pod vodstvom drja Žerjava ustanovila slič- II. dobila vpogled celo v miznice vojnega ministra... Medtem se je bližalo zasedanje avstrijskega državnega zbora, ki je bil sklican za 30. maj 1917. Avstrijski Nemci so bili sredi v pripravah za proglasitev Avstrije kot nemške države, z nemškim uradnim jezikom in novo degradacijo slovanskih narodov, ko je za-grmel v Pragi glas čeških pisateljev. V sijajnem manifestu, so češki kulturni delavci opozorili češke poslance, da hoče narod svobodo in samostojnost ter so jih pozvali naj moško govorijo v parlamentu resnico. Med češkimi parlamentarci so pričela posvetovanja za ustanovitev enotnega kluba, ki bi takoj na prvi seji podal v parlamentu naci-jonalno deklaracijo. A tudi pri nas so se pričele priprave. Med drjem Krekom in mlajšo napredno inteligenco so bili navezani ožji stiki: prvi koraki za enotni nastop vsega naroda so bili storjeni. Prvi javni glas je dvignila Narodna napredna stranka, ki je v drugi polovici maja s posebno resolucijo pozvala vse jugoslovenske poslance naj se združijo v enoten klub ter zahtevajo narodna ujedinjenje. Slično se je glasil sklep ožjega sveta SLS. Dan pred pričetkom zasedanja (29. maja) so jugoslovenski poslanci dunajskega državnega zbora (17 Slovencev, 11 Hrvatov in 2 Srba) strnili svoje vrste in osnovali skupni »Jugoslovenski klub«. Na isti seji so izvolili poseben redakcijski odbor, ki je izdelal posebno izjavo, da jo ob otvoritvi narlamenta podajo, prav tako kakor Čehi. Izjava je bila v popoldanski plenarni seji sprejeta in drugega dne 130. maja) jo je predsednik kluba dr. Korošec prečital po kratkem srbohrvat-skem in slovenskem uvodu najprej v srbohrvaščini in nato v nemškem prevodu. Izjava se glasi: »Podpisani poslanci, ki so združeni v Jugoslovenskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temeliu narodnega načela in hrvatskega državnega pravo, naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci. Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom habsbur-ško-lotarinške dinastije v samostojno državno telo. ki bodi prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in osnovano na demokratični do^iagi. Za uresničenje te zahteve enojega naroda bodo zastavili vse moči. S tem pridržkom se bodo popisani udeleževali parlamentarnega dela.« Ta izjava je znamenita »majniška deklaracija«. Majniška deklaracija je kompromisna formula. Konservativni krogi so jo sprejeli kot maksimalni program, radikalni del naroda jo ie od početka smatral kot minimalni program. .Okvir' in hrvatsko državno pravo sta koncesiji dejanskim prilikam in razpoloženju večine takratnih poslancev. Oboje je pozneje padlo. Ostalo pa je dragoceno jedro: Slovenci. Hrvati in Srbi so v njej slovesno proglasili načelo narodnega edinstva in zahtevo po državni samostojnosti edinstvenega naroda Jugoslovenov. Kmalu so se mesi narodom vseh treh imen začeli vrstiti tabori, na katerih so govorniki vseh strank razvnemali narod za narodno svobodo in državno samostojnost. Val navdušenja je šel preko naših pokrajin. Zbirati so se jele izjave za ma.iniško deklaracijo. Dajali so jih moški in ženske, oosamezno in na taborih, posvetnjaki in duhovniki, pa tudi društva, vaške in mestne občine ter politične organizacije. Sredi rastočega nacijonalnega zanosa je umrl dr. Krek (oktobra 1917.): niegov pogreb je bil prava manifestacija za jugoslovensko državno ideio. Pristala je na mainiško deklaracijo tudi jugoslovenska sociialno-demokrat-ska stranka na svojem X. rednem zboru v Ljubljani (decembra 1917.). Tudi po ostalih jugoslovenskih zemljah monarhije je našla mainiška deklaracija soglasje in odobravanje. Mnogi so pristajali na v nie: zraženr u-edi-njen.ie enotnega naroda -Srbov. Hrvatov in Slovencev, dasi so bili doslej zagrizeni v svo.ie hrvatsko historično pravo. Tako se je na seji hrvatskesra sabora (5. junija 1917.) Starčevičeva stranka piava svečano izjavila za nio. Pojavila se je proti mainiški deklaraciji tudi opozicija, in sicer v samem vodstvu tedai od! >č;ine s'->ven«vl jr in je stranko razpustil, šusteršič si je osnoval sedaj dve novi strankarski organizaciji: za kmete Slovensko kmečko stranko, za meščane na Slovensko ljudsko stranko za mesta, trge in industrijske kraje. S svojimi oriiatelji ie začel izdajati tednik »Resnico« in dnevnik »Novice«. Ali nasprotniki, deklara-ši, niso mirovali, ustanovili so zopet Slovensko ljudsko stranko (za Kranjsko). Zmaga je bila na strani deklara-šev (Krekovcev). zlasti radi tega, ker se je odločil za njihovo stran Ijubljm-ski škof in ker so niihove težnje našle velikega odziva v narodu. Medtem ko se ie doma vedno silnej-še razmahnil deklaraciiski pokret, ki je prodrl do zadme gorske vasi. se je na Dunaju polagoma a vendar siste- na tajna organizacija tudi pri nas. ki je j matično vršila evoluciia k maksimiil-pozneje s pomočjo narodnih oficirjev ' nemu programu. Odločilnega pomena je bilo, da je orevze! tar^šf-i J"gos!o-vanskega kluba dr. Gregor Žerjav, katerega vpliv — akoravno ni bil poslanec — ie v naši pari"- delegaciji od dne do dne naraščal. Politične in taktične izjave Jugoslovanskega kluba so postajale vedno boli radikalne — habsburški okvir se ie navzlic odporu nekaterih poslancev izgubljal, dokler ni udarila čista resnica na dan. Dne 31. januarja 1918. je poslal Jugoslovanski kiub po dr. Žerjavu sestavljeno obsežno spomenico avstrijski, nemški, ukrajinski in ruski mirovni delegaciji v Brest Litovsk, v kateri se navaja «okvir» le še v historičnem uvodu. Spomenica izjavlja, da jugoslovenski narod ne zahteva za jugoslovensko državo ničesar, kar drugim pripada; hoče samo tisto ozemlje, ki ie kompaktno in nepretrgano naseljeno do Srbih, Hrvatih in Slovencih, nadalie tudi. da se k pogajanjem za mir nritegneio tudi Jugosloveni. In ko so se 3. marca 1918. zbrali v Zagrebu hrvatski, srbski in slovenski politiki in sklenili »zagrebško resolucijo« o narodu i samoodločbi in nezavisnosti tedai so zlasti Hrvatje občutili, da stoje ob smrtni postelji dinastije Habsburgovcev. V Zagrebu je bil ustanovljen »Glas Slovenaca. Hrvata i Srba«, ki je koraižno zagovarja! brezkompromisno rešitev. Za meščanskimi strankami Socialno-de-mokratska ni zaostajala. Zagrebški njen organ »Sloboda«, je že septembra 1917. pisal, da je vse eno, »če član našega naroda stanuje na bregovih Vardarja, Timoka. Drine. Morave, Tise. Save, Donave. Mure. Koloe ali Soče — s tem ničesar ne izgubi na svojem narodnem pravu in bistvu: član ie jedinstvenega naroda«. Oklic hrvatskih sccialistov z dne 1. maia 1918. pravi, da so Srbi. Hrvati in Slovenci, enoten narod, »da imaio neodtujljivo Dravo na svobodno, samostojno in nezavisno državo«. Na Dunaju in v Budimpešti so ta jugo-slovenski narodni val videli, ali v polni meri niso znali določiti njegove dalekosežnosti. Leta 1917. so mislili, da ga bodo ustavili s tem. da pošljejo v ministrstvo uradnika Slovenca dr. Zolgerja. Ni šlo. Nato ie bila izdana tajna okrožnica Seid!er-Toggenb'irgo-ve vlade, ki ukazuje deželnim vladam na jugu. da morajo ustaviti vsako akcijo za ustvaritev države Srbov. Hrvatov in Slovencev: poostruje tudi cenzuro in daje navodila o »ooboljšanju« učiteljstva. uradništva in duhovništva. Dne 9. julija so bili prepovedani shodi v Ljubljani in v mešanih nemško-slo-venskih kraiih je ministrstvo zborovanja do nadaljnega sploh prepovedalo, češ da povzročajo rastoče narodno razburjenje. Na Hrvatskem Da je ban Mihajlovič celo odkril Dred sahnrom denuncijacijske čine frankovcev in si s tem seveda poslabšal položaj napram Budimpešti. Le visoki vojaški krogi so dobro videli to notranio nevarnost za monarhijo. Dne 6. julija predlaga najvišje armadno poveljstvo kabinetni pisarni, naj se začne preganjati jugoslovenski tisk. razpuste nai se naroina društva in vrši pritisk na uradništvo in duhovništvo. Ali do obnovitve persekucii ni prišlo več. Habsburško carstvo ie umiralo. Cesarski manifest z dne 16. oktobra, ki je obljublja! pretvoritev Avstrije v zvezno državo, že ni vžgal več ne pri nas ne Dri Čehih. Dva dni pozneje (18. oktobra) je Wilson na avstroogrsko prošnjo za premirje odgovoril, da hoče nezavisnost Čehoslovakov in Jugoslovenov. Sledečega dne (19. oktobra) ie Narodno Veče v Zagrebu prevzelo v svoie roke vodstvo narodne politike in se je izjavilo za združitev vsega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni državi, dočim je Narodni svet v Ljubljani že izza avgusta vodil pripravljalno delo za ustanovitev jcgoslovenske države. Deset dni do amer:škem govoru (28. oktobra) je sledila kapitulacija Avstro-Ogrske in Narodno Veče je 29. oktobra postalo vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhiie. Dan 1. decembra 1918 je provedel združitev s Srbijo. Ideja, ki jo ie radi danih prilik majniška deklaracija morala izreči v nesvobodni obliki, je zmagala. Škoda samo to. da se tedanji činitelii niso dovolj zavedali resnosti časa. da so z združitvijo s Srbijo predolgo odlašali in da niso naš!i noti k polkom na bojišču. V vsesplošnem mirovnem zanosu so pozabili na dejstvo, da zmagovalec šele tedai odlaga meč. ko je podpisan mir. To nas ie stalo mnogo. Neodločnost v odločilnem trenutku ti.?s je stala izgubo celega leta. ki se je porabilo za nriDravo duhov za odstranitev »okvirja in žez!a« in interpretacijo majniške dek!a*-ariw» v->vnr ;e pozneje avtentično interpretirala zagrebška resolucija. Z izgubo tega leta .'mo izgubili važne pogoje pravočasnega priznanja v inozemstvu, z vsemi posledicami. med katere šteiemo tudi izgubo Goriške. Majniška deklaracija ie vkliub temu velik mejnik. Ona ie izraz kompromisa di, eh idej. in šf- le pozneje ie zmagaia tista, ki je računala z zmago zaveznikov. Mainiška deklaracija ie zato prvič zgodovinska činienica. ki osvetljuje pogreške. storjene v prejšnjih generacijah, iz katerih je izhajala napačna orientacija ali desorientacija naše obče narodnoooliiične smeri. Drugič, in v tem je oni nien Domen, ki je vreden proslave, je pa deklaracija prvi. četudi nepopolni, vendar psihološko odločilni dokument s katerim ie manife-stirana volja do edinstva. Ker je masi ♦ Premijera! Prvič v Jugoslaviji! Premijera lena kri • •• Prekrasna igra 1 ubavi, sovraštva in maščevanja. — Deloma kolorirano Pies s'jai idea ne lepotice. Krasni naravni posnetki. Senzacije. Ne-arnosti. t Hajduki. Boj za mlado sr_e. izvrstna režija — Na,lepši 'n tudi naiboljš i FOXOVI ieraci GLIV3 SOBDEN m predrzno sneli .kralj prerije" ♦ sinuatični T3M M X. Izven programa elegantna pariška .Plesna regija*. ♦ _ _ ♦ ==========================================================3=======^=============== ♦ Predstave ob pol 6., pol 8-, š. — Piva predstava od 4 dat,es odoace ♦ ELITNI SI Si O MATICA, najudobnejši kino v Ljub iani. Telefon 2124. ♦ obenem pomenila protest zoper vojno in njene posledice, je bila v hiou popularna. Vzbudila je enotno čustvo, prvič v našem življenju enotno nacionalno zavest. S tem je zrasla preko sebe same. Izrečena misel se je izčistila in v borbi za smisel deklaracije ie obenem z vojaškim uspehom zaveznikov zmagala ideja narodnega edinstva. postavljena zoper habsburški državni okvir, ne pa zanj. kakor govori črka deklaracije. Ne združenje ozemelj monarhije, kjer prebivamo, marveč združenje teh ozemelj s Srbijo in Črno zoro. ne pod žezlom habsburško-Iotarinške dinastije, marveč krog nje in zoper nio. to je končni uspeh. Mainiška deklaracija tega ni izrekla. Kakor ie zoper majniško deklaracijo vodilo opozicijo Šusteršičevo krilo SLS v Sloveniji, frankovci na Hrvatskem. Sadlerjevci v Bosni, tako so tili zoper njo pravi nacionalisti, člani dunajske mafije in okrog zagrebškega »Glasa Slovenaca. Hrvata i Srba«. Majniška deklaracija ni bila čin revolucije. marveč kompromisa, izpostavljena definiranju. Dogodki prvega leta po njeni proglasitvi so io preklicali. Toda ona je vendar izraz Dričetka ali bolje, izbruha tega elementarnega nacionalnega pokreta. ona stoii na počet- ku tega pokreta. in je v dušeči atmosferi tiste dobe učinkovala osvobodilno Prva moška beseda in nrvič ie kakor tromba zadone! klic; Edinstvo! Z njim ie bilo izrečeno, vanj strnjeno vse. kar je masa naroda bolj občutila, kakor razumela, boli želela, kakor hcteia: Proč z vojno, proč z Avstrijo. proč s pritiskom, ječo. grožnjo, gladom, orožjem! Živela svoboda, živel celokupni troimeni ujedinjeni narod Srbov. Hrvatov in Slovencev! Ta občutek je bil tako elementaren, tako splošen, da je črka o »ozemiiu monarhiie« in »ž:zlu habsburškem^ bila mrtvoroiena. da jej nikdo ni verjel razen onih. ki so vzd--ževali tradicijo malodušia in nesamo-stojnosti. V zanosu smo zato korakali za deklaracijsko zastavo poleti 1917 in širili misel narodnega edinstva. Kdor ni tiste dobe doživel, ne more oceniti občutkov, ki so te navdajali Maj 1917. — marec 191S — oktober 1918 — december 1918. štirje mejniki enega doživetja. Deklaracije ne slavimo po črki, ne po njeni logični vsehi:ii. marveč po historičnem nomenu tega akta, storjenega in izrečenega prvič javno sredi voine. Ž njim se pričenja podvig duha, ki je pogoi svobode in sa-mostalnosti. Iz življenja iti sveta Lindbergh pri Nungesserje-vi materi V nizu burnih Lindberghovih doživljajev na francoskih tleh je nedvomno najpretresljivejši moment obisk Nun- gesser.ieve majke, katerega opisujejo pariški listi z veliko natančnostjo. Da bodo naši čitatelii videli, kako globoko spoštovanje ima zmagovalec Atlantika do matere tragično ponesrečenega tovariša. prinašamo popis žalostnega obiska v celoti. Stanovanje v mansardi. Ko se ie Lindbergh odpočil od prvega napora, je bik) njegovo prvo vprašanje. kje stanuje Nungesserjeva maika. Želel jo je spoznati. Srečanje zmagovalca v zraku ž njo je bilo nenavadno pretresljivo. Lindbergha sta spremljala k Nungesserjevi majki ameriški poslanik in njegov sin. Nesrečna stara dama stanuje na Bou-levardu du Temple. 35. v mansardi neke petnadstropne hiše. Tam čaka že nad dva tedna vesti in poročil, ki iih ni od nikoder. Kakšna mora pač biti žalost. ki ji razjeda srce! Ko je množica, ki spremlja Lindbergha na vsakem koraku, doznala. da gre zmagovalec Atlantika na poset k Nungesserjevi materi, je zavladala med vrstami na ulici grobna tišina. Vse je slutilo, da je trenutek resen in da se ne spodobi klicati triumfatorju. Lindberzh je stopil v hišo s tužnrm obrazom. Bil je vidno razburjen. V petem nadstropju so obiskovalci potrkali na vrata. Vh^d se je odprl tiho. na pragu se je pojavila dama v črnini. Bia je Nungesserjeva mati. Z drhtečim glasom je gosna čestitala Lindherghu ter ga. zadrževaje jok. prosila, naj stopi da!je. Salon je b:! poln spominkov na izgi-nolega sina. Na stenah vise podobe, ki prikazujejo Nungesserja v najrazličnejših starostnih dobah, od detinstva pa do starta, ki mu je prinesel smrt. Trojica obiskovalcev je sedla za mizo. Nastal je molk. Nihče ni vedel, kako naj začne. Vsi so bili ginjeni. Slednjič je pokazala svoje junaštvo Nungesserjeva majka. Dejala je: «če ne bi se bila bala. da me bo izdaja moč. bi vam bila prišla naproti na letališču, da vas obiamem!* «Ah, gospa.» je -odvrnil Lindberglj. tudi jaz imam mater in zato sem sklenil, da obiščem v Parizu najprej majko prijatelja in velikega tovariša Nungesserja. Globoko spoštujem in cenim nn-por vašega sina. Trdno se nadejam, da ga najdejo in da se vrne k vam še siav-nejši nego sem jaz.» Dirnjena od teh besed, je gospa Nungesserjeva zaplakala. Objela je Lindbergha in ga pritisnila na svoje srce ier ga poljubila na čelo. "Vi. ki ste izvršili tako veliko de!o in preleteli Ocean, morate najti mojega sina in mi ga vrniti! Vi edini veste, ka' se pravi, izgubiti sina!» Lindbergh je izrekel še enkrat upanje, da se Nungesser najde in da se vrne v materino naročje, nakar ga je gospa Nungesserjeva še enkrat objela in poljubila. S tem je bil obisk končan. Posetnikj so odšli in množica, ki je čakala na ulici. je sprejela Lindbergha z urnebes-nim vzklikanjem. Zmagovalec Oceana se je s tem še bolj prikupil Parižanom. • V ostalem je podoba, da ie Lindbergh slavnosti že sit. Vsak dan se vrše kie nove svečanosti z defileji z neskončnimi paradami. Vsi ga zove.io zraven, a on ne more skoro nikomur vstreči. Pravijo. da ie že parkrat energično zahteval. naj se napravi temu konec, kajti prisostvovati vsem obiskom, sprejemom in paradam je mučnejše kakor preleteti Ocean. Danes, v soboto odleti Lindberjrh v Bruselj, kjer ca čaka dekoracija Leo-poldovega reda in zlata svetinja, katero je da! belgijski kralj napraviti nalašč za zmagovalca Atlantika. Dan Lindberghovega odhoda v Ameriko še ni določen. Ameriške vojne ladje so sicer prejele poziv, naj bodo letalcu na razpolago, vendar ni znano, kdaj se bo Lindbergh vkrcal. Računa se. da ostane v Parizu še kakih štirinajst dni in da poleti med tem časom v Belgijo in na Angleško. Se nekaj zanimivega drobiža: Ko bi hote! Lindbergh vstreči vsem vabilom, ki jih je preje! te dni. bi moral ostati dve leti v Parizu in vsak dan kositi in večerjati drugje. Podoben naval kakor sin v Franciji, mora vzdržati Lind-berghova mati v Ameriki. Tisoči stoje vsak dan pred njenimi durmi in jo prosijo za njeno sliko. Gospa Lindberghova i'h s težavo zavrača in povdar.ia. da nima na sinovem junaštvu nobene zasluge. Rodila ie sinu kakor rodi vsaka mati otroka. Kar je Charles storil, je storil sam iz sebe. A" Newyorku se vrše velike priprave za Lindberghov sprejem. Predlagalo se .ie. naj bi bil oficijelni sprejem letalca na Vankeeievem stadionu, kjer je prostora za desettisoče. Američani so v zadregi, ker ie Nevrvork tako tesen, da nima aerodroma, ki bi se lahko primerja! s pariškim Le Bourgetom. Čuje se tudi. da pripravljajo Newyorčani Lindberghu dolg sprevod, v katerem ga bodo nosili pet kilometrov daleč na ramah. Lahko si torej mislimo, da se bo junaški letalec tudi ameriških slavnosti in parad prav kmalu naveličal. Pradomovina Človeka Ameriški antropolog Hrdlicka, ki vodi narodni muzej ameriških Zedinjenih držav v Newyorku, se je pred kratkim vrnil s potovanja, na katerem je nadaljeval svoja raziskavanja o pradomovini človeka. Njegovi najnovejši izsledki so v direktni opreki s tem, kar je znanost trdila do danes. Hrdlicka pravi, da je skoz in skoz pogrešno dosedanje naziranje, da je izšel človeški rod iz Centralne Azije. Zibel človeštva je bila ali v zapadni ali pa v jugozapadni Evropi. Nobenega dvoma ni, da je bil najstarejši človek Neandertalec. Neandertal-sko pleme je živelo že v veliki dobi pred ledeniki. Tudi po ledeni perijodi je najti povsod zastopnike te rase. ki je imela dobre življenske pogoje. Zelo zgodaj pa se je začelo človeštvo preseljevati in takrat se je .ieandertalsko pleme razširilo proti središču Evrope in proti Afriki. V zapadni Evropi so sicer izpodrinili neandertalski tip drugi ljudje, vendar je bil umik neandertalskega človeka samo trenuten pojav. Sedanja plemena človeškega rodu so po mnenju Hrdlicke nastala na ta način, da so ljudje živeli v najrazličnejših krajih zemlje, se diferencirali pod vplivom klime in dragih činiteljev ter se pomešali med sabo. Zakartal jo je V majhnem madžarskem provincijal-nem mestecu Bardaszu se je primeril interesanten slučaj. 2ena nekega ondot-nega bogatega veleposestnika je tirala svojega moža pred sodišče, ker je bil hud kvartopirec in je v neki partiji zaigral njo, ki bi morala pripasti dobitniku partije, igralskemu tovarišu njenega moža, po poklicu občinskemu tajniku. 2e pred tem dejanjem je žena opazila, da se je mož napram nji nekako ohladil. Nekega dne jo je vzel s seboj v krčmo. Prisedli so prijatelji in začeli metati karte. Igrali so do ranega iutra in njen mož. je na kartah izgubil vse svoje premoženje ter je na koncu zastavil tudi svoio ženo. Sodniki se nahajajo glede te zadeve v veliki zadregi. Na eni strani morajo zadostiti pravici, kakor zahtevajo zakoni, njihova vest in prisega, ki so jo položili; s stališča človečanstva pa je treba zopet postopati tako. da ne bo žena trpela na posledicah kvartopirske strasti svojega moža in da ne izgubi svobode, katero ima pravico uživati vsak človek. Za poletne obleke najjasnejša, moderna, lahka sukna boste kupili najbolje p"ri tvrdki DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA. najboljše, najtrpcžnajše, zato najcenejše. Šport Finale za prehodni pokal LNP. Ilirija : Atletik SK (Celje) Jutri, 29. t. m. se odigra na prostoru SK Ilirije odločilna tekma za prehodni pokal Ljubljanskega nogometnega podsaveza, ki jo absolvirata podsavezni prvak Ilirija in Atletik SK, prvak Celja, ki se e kvalifici> ral za finale s tem, da je v predfinalu z 2 : 1 zmagal nad mariborskim Rapidom. Prehodni pokal LNP je menjal doslej dva« krat lastnika. Prvo leto po razpisu (1925) si ga je pridobil SSK Maribor, lani ga je prevzela Ilirija. Pokal je razstavljen te dni v izložbi trgovine Magdič na Aleksan* drovi cesti. Tekma se prične ob 17. uri; predtekmo absolvirata ob 15.30 Slavija in Reka. Ilirija postavi proti Atletikom v glav« nem isto moštvo kot predvčerajšnjim pro» ti Gradjanskemu, nritegnila pa bo predvi« doma še Zemljaka, čiroviča in Vodeba. Zagrebški listi o tekmi Ilirija ; Gradi janski. Včerajšnji zagrebški listi poročajo objektivno o tekmi, pri kateri je Ilirija ta« ko občutno in zasluženo porazila državne« ga prvaka. Pri rezultatu 5 : 0 je pač tež« ko pripisovati poraz vzrokom, ki bi bili izven poraženega moštva «.lut arnji list v pravi: «Poraz Gradjanskega je eden od naj večjih in najtežjih, ki ga ie dosedaj doži« vel, ter'je tembolj neugoden, da je že v prvem kolu državnega prvenstva izpadel eden zagrebških klubov ter bo zagrebške barve v tem tekmovanju zastopalo samo moštvo Haška. Ilirija je igrala z navduše« njem, požrtvovalno in dobro, pa je njena zmaga zaslužena, čeprav so Ljubljančani igrali nekoliko preostro. Sodnik g. Jokšič je bil vzoren.® — «Novosti» pravijo, da je ilirija šla v borbo z veliko voljo, da zma« ga. Sedaj je prvič dobila priliko, da se postavi ob stran naših najboljših klubov. Sodnik je bil dober.» «Morgenblatt» ostro napada Gradjanskega ter pravi, da je sra« mota, ki jo je Gradjanski povzročil zagreb« Škemu nogometu, neodpustljiva. Največjo krivdo za poraz pripisuje krilski vrsti. Jadran komb. : Primorje komb. 2 : 1. Prijateljska tekma, ki se je vršila na praz« nik m nudila prav lep šport. HAZENA SK Mura : TKD Atena 25 : 3 (10 : 0) Pri tekmi v četrtek, ki se je odigrala v Murski Soboti med Muro in Ateno, je Mura upravičeno porazila šib« kega nasprotnika, ki v obrambi ni nudil ni« kakega odpora. Največ krivde na visokem porazu nosi vratarica. Napad se ni mogei uveljaviti, ker ni imel s strani obrambe no« bene podpore Družina Mure ie briljirala v napadu kakor tudi v obrambi Sodil je dobro g Cizel. — SK Maribor rez. : SD Rapid 5:1 Med navedenima družinama odigrana trening tekma je prinesla rezerv« ni družini Maribora sigurno zmago Velika motociklistična in avtomobil« ska vožnja na Teznu, ki bi se morala vr« siti v četrtek, je bila radi slabega vremena odpovedana ter se vrši v istem sporedu ne« preklicno v nedeljo 29 t. m Predpoldan« ska napovedana propagandna vožnja, kate> re se je udeležilo okoli 55 motociklistov in avtomobilistov, se je razvila v impozant« no manifestacijo športne misli in napred« ka. Žalibog se je vlil proti koncu vožnje tak dež, da se je publika in vozači morala ukloniti ter zbežati domov. Ker so se od« ločili vsi vozači iz inozemstva ostati do pondeljka v Mariboru in ker ostanejo kup« Ijene vstopnice v veljavi, se pričakuje več« j a udeležba po dežju zadržane športne publike. Inozemskim motociklistom želi« mo, da se v Mariboru kar najlepše poču« ti j o. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Da« nes ob 5. obvezen trening. Pozvani: Šiftar, Režek I., Frohlich, Outrata, Habič, Streho« vec, Osterman, Zuccato, Gaberšček. Ude« Iežba ostalih istotako potrebna, važno vsled binkoštne štafete! SK Slavija. Danes ob 19.30 seja po« slovnega odbora pri Štoru. Istotam ob 20. sestanek članov nogometne sekcije. Poziv« liajo se gg. Čeme, Mihelič, Pelicon, Smo« lian, Dečman, Gašperšič, Uršič L., Stupica, Toplak, Petrič, Ahčan I. in II.. Belič, Kme» tič in Prusnik, da sestanku brezpogojno prisostvujejo. Sestanku naj po možnosti prisostvujejo tudi člani upravnega odbora. SK Jadran. Danes od 13.30 dalje delo r.a igrišču. Ob 17.30 slikanje vseh sodelujo« čih pri izravnavanju igrišča. — Tajnik ASK Primorje (hazena). V nedeljo pr« venstvena tekma rezerv z Ilirijo. Igralke: Vivod, Podboj II., .Terina, Sajovic, Kramer, Kačič, Modic I in II. naj bodo ob pol 11. Dne 23. maja so bile izžrebane sledeče srečke kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv, Petra cesta 19. Po Din 2000 so zadele štev. 30.966, 115. To Din 500 so zadele srečke štev. 14. 15.497, 30.921, 30.908, 30.975, 40.566, 40.596, 79.045, 91.753, 115.660, 115.601, 115.668, 20.831, 20.898, 20.850, 23.470, 23.484, 34.116, 5^.371, 71.897, 71.865, 71.824, 96.925, 96.950, 116.282, 9.191, 9.166, 48.622, 4S.634, 48.671, 111.839, 111.826, 111.835, 111.878, 121.542, .681, 111.105, 15.125 in 48.633. 109, 76.704, 76.743, 100.730, 100.740, 15.428, 40.544, 40.595, 40.574 40.589, 66.662, 66.646, 9.729, 9.778, 9792, 11.543, 11526, 11.537, 34.138, 34.174, 47.704, 48.571, 48.575, 59.396, 96.938, 120.126, 120.120. 15.130, 15.138, 15.124. 70.473, 70.451, 70.404, 70.491, 95.867, 111.737. 121.606, 121.670, 121.637, 24.366, 99.374, 120.642, 122.807, 4.496, 56.226. Dobitke bomo izplačevali od 15. junija do 28. septembra t. I. Vremensko poročilo Meteorološki ia»od » Ljubljani 27. maja 1927. Višin« barometru 30,S> Kraj Cas opazovanj- Ljubljana (dvorec) . • . Maribor . , . Zagreb . • • > Beograd t t . Sarajevo . . ■ Skoplje .... Dubrovnik . . . Split , . • ! Praha . . 7. 8. 14. 21. i a ca Temper a « "5 * - Smer veti i ir hrzim w tnetrib 11-4 87 E 1 760-5 15-9 68 W 6 759-5 14 5 72 mirno 7626 12*0 71 ml.-no 762-7 13-0 «6 ESE 2 7h3'8 14-0 71 mirno 761 8 14-0 62 E 4 7630 17-0 63 mirno 761 3 170 54 ESE 4 759-8 180 65 ESE 10 761'h 8*0 — W 10 c SS & 10 10 10 10 10 9 2 1 2 1 S Padavine Vrsta t mm do 3. are dež dež dež dež 3.2 4.0 2.0 3.0 Solnce vzhaja ob 4.20, zahaja ob 19.34, luna vzhaja ob 2.39, zahaja ob 15.23. Najvišja temperatur« danes » Ljubljani 18.4 C, najnižja 10.3 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo in hladno vreme bo trajalo dalje. Trfaška vremenska napoved za soboto: Lahki vetrovi iz prvega kvadranta. Nebo oblačno, nekoliko dežja. Temperatura od 15 do 19 stopinj. Morje nekoliko razburkano. na igrišču Ilirije. Dresi: Čmo»bele bluze in orna krila. Igralke, ki imajo te drese, naj jih prinesejo seboj. ASK Primorje, nogom. sekcija. Jutri, v nedeljo, ob 9.30 trening med I. in IL mo« štvom na našem igrišču. Sledeči igralci naj bodo ob 9.30 v garderobi: Erman I. in IL, Slamič, Pečnik, Turkovič, Sv., Vindiš, Jan« čigaj, Dramičanin, Privšek, Čebohin, Uršič, Zalar, Terček, Camernik, Bauer, Birsa, An« žlovar, Lušan, Daneu, Jug L, Može, Sočan, Koradini, Pečar. Juniorji igrajo ob 14. pri« jateljsko tekmo z rezervo Slavije na na« sem igrišču. Službeno iz upravnega odbora JHS. Na izpraznjeno tajniško mesto se vsled prezaposlenosti g. Fritscha kooptira g. Vin« ko Hiti. Sklep zadnje seje, glasom katere« ga imajo nabaviti matične liste in legiti« macije podsavezi, se spremeni v toliko, da jih nabavi savez sam ter razpošlje podsa« vezo-m. Istočasno se sklene nabaviti tudi nove sodniške zapisnike. Podsavezi se po« zivajo, da sporoče stanje prvenstvenih te« Rem, s katerimi je končati do 12. junija spomladansko sezono, do 3. oktobra pa je« sensko sezono, tako da bo mogoče meseca oktobra izvesti tekmovanje za državno pr« venstvo. Vsem tehničnim referentom pod« savezov pa se naroča, da sporoče, katere igralke njihovega področja bi prihajale v poštev za državni reprezentančni team. Podsavezi se naprošajo, da sporoče, v ko« liko bi reflektirali na medmestne tekme s Francozinjami in Čehinjami. Glede lahko« atletskega tromača pa se stopi v stike z JLASsom. Zapisnik IV. redne seje LHP*a se vzame na znanje. Odborniku g. šaplii pa se dovoli bolezenski dopust. Službene objave LNP. Verificirajo se sledeče prvenstvene tekme: Slavija : Svo« boda 2 : 0, Primorje : Hermes 5:1, Ja« vornik : Elan 3 : 0, Primorje : Slovan 7 : 4, Svoboda : Panonija 6 : 1. Primorje : Iliri« ja 6 : 3, Ilirija : Hermes 2 : 1, Ilirija : Ra« pid 4 : 3, Slavija : Panonija 3:0, — Ve« rificira se pokalna tekma Ilirija : Primora je 3 : 1. — Verificirajo se prv tabele ma« riborskega in celjskega okrožja LNP ter I. raz. v Ljubljani ter se ugotovi, da je prvak LNP za 1. 1926/27 SK Ilirija. — Či« ta jo se s pravom nastopa 3. VI.: za SK Javornik: Kovačevič Gojko, za SK Slavi« ja: Gale Vinko, Makovec Leo. — Kazen« skemu odboru se predajo: igr. Herman Slamič (ASK Primorje) vsled prekršaja čl. 22 k. p. povodom pok tekme 22 V., ob« enem se mu izreka zabrana igre do odlo« čitve kaz. odbora; igr. Vindiš, Čamernik in Jančigaj vsled prekršaja čl 25 k. p. — V smilu čl. 34. k. p. se suspendirata igr Bir sa (ASK Primorje) in Svetic (2SK Her« mes). dokler se ne odzoveta opetovano ob« iavlienemu pozivu za zaslišanje po posl. odboru. — Tajnik II. Dopisi KAMNIK. Tatmiburaiš&i zbor »Edinost« v Kamniku priredi v nedeljo, dne 29. maja ob 7. zvečer v spodnjih prostorih Narodne čitalnice v Kamniku »M al ograj ski bob«. CERKNICA. Tuk. podružnica Jugoslovenske Matice proslavi v nedeljo, dne 29. t. m. na svečan način desetletnico majci-ške deklaracije V ta namen je organizirala vsa domača in okoliška društva, ustanove, urade in konporacije, ki bodo dala pri slavnostnem obhodu z godbo na čelu in na taboru duška svojim nacijonataim in patrijotičnim čutom o priliki tako važnega zgodovinskega praznika. Naša gasilna godba ie naš ponos. Z neverjetno vztrajnostjo in pridnostjo se stalno vežba in naipreduje. Dne 1. maja nas je presenetila s čvrstimi budnicami in preteklo nedeljo z dovršeno uspelim pramenadntai koncertom. V nedeljo dne 29. t. m. popoldne pa priredi godba za svoje člane in prijatelje pešizlet na Unec. kjer bo v gostilni Ribarič brezplačno koncerdirala. Zavednui članom godbenikom in rajih požrtvovalnemu kapelmiku g. Zulja-nu želimo tudi v bodoče obilo napredka in uspehov. Tudi naš Sokol je letošnjo pomlad začel z intenzivnejšim delom, čegar usipehi se že kažejo V vseh panogah so-kolskega udejstvovanja se opaža stara sokoiska marljivost in disciplina. To beležimo s tem večjim zadoščenjem, ker bi hoteli nekateri vedeti, da ie naš Sokol v razsulu. Novi odbor' si je postavil baš nasprotno nalogo, da Sokola okrepi in miu še tekom letošnjega leta postavi svoj dom. Naenkrat seveda to ne gTe. Pač pa lam®o najboljša volja članstva, agitaost odbora in neupogljiva energija br. staroste Bairifieviča za to, da bo sanacija v čim najkrasnejšem času izvedena. IZ ZADRETJA. Dne 1. maja se je otvoril pri posestniku g. Ježovniku v Kokarjih pri Mozirju in na njegovo inici.iativo državni kmetijski gospodinjski tečaj, ki ea obiskuje 18 deklet iz štirih bližnjih župnij. Voditeljica tečaja je znana strokovnjakinja ga Olga Sitrig ki je svojim bivšim učenkam še v dobrem sipomtau iz Rečice, kjer je nekdaj službovala na osnovni šoli kot mlada učiteljica. — V nedelio. 15. t. m. ie proslavil tudi naš tečaj materinski dan. Povabljeni smo bili starši deklet ta sreski šolski nadzornik Pu'Jko iz Gorice kot zastopnik 'šolstva. Popoldne no večernicah so se zbrali povabljeni gostie v učnih .prostorih Kosipodiinjskega tečaja, kjer je bila razstavljena velika narodna pletenika z naipisom: »Daj nam naš vsakdanji kruh,« pomembno darilo gojenk ubogi materi sedmerih otrok. Ga. voditeljica je otvorila slavje z govorom, v katerem je razložila pomen materinskega dne ta namen proslave v tečaju. Več gojenk je deklamiralo razne lepe pesnitve primerne temu dnevu Na zeleni trati, kjer je bila pognojena miza. okusno okrašena s cvetjem, so gostom postregle naše hčerke s kavo ta raznim pecivom. Dokazale so, da so si v teh 14. dneh že pridobile nekai kuharskih umetnosti. Dobro razpoložena družba se je razšla šele. ko Je nastopil večerni hlad. G. nadzornik Pulko se je v imenu gostov v toplih besedah zahvalil ge. voditeljici za dobro uspelo prireditev ter izrekel željo, da bi gospodinjski tečaj ob sklepu še enkrat združil ob gostoljubnih mizah starše goienk ta prijatelje tečaja. Tudi starši smo mu pritrdili ta se nadejamo še veselega slavnostnega sklepa Zanimanje za gospodinjske tečaje se pojavlja sedaj tudi že v zgornji Savinjski dolini. Rečica io Mozirje nam hočeta slediti ta prirediti enake tečaje. Z veseljem pozdravljamo ta pokret, prepričani o koristi ta potrebi gospodinjske izobrazbe za naša kmečka dekleta. REČICA OB SAVINJI. V nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. popoldne se vrši v dvorani g. J. Štiglica ustanovni občni zbor dramatičnega društva »Prosveta«-Rečica ob Savinji. Vabijo se vs* do sedaj pri društvu delujoči člani in članice ta vsi oni ki bi bili kakorkoli pripravljeni sodelovati in podpirati novo ustanovljeno društvo da se najštevitaeiše udeleže zborovanja BRASLOVČE. Preteklo nedeljo je tuk. Sokol priredil tiodeja.Tiiko »Stari grehi« ki je bila kljub skrajno neugodnemu vremenu še prilično obiskana. Vse vloge so bile prav dobro izvedene, vendar pa so Katinka in trije stari samci odnesli isti dan zastavo — videlo se ie takoj, da so kljub dolgoletnemu odmoru še vedno čili ta pri prvih na odru. Samo želeti bi bilo. da še večkrat nolkaižeio svoio zmožnost Med odmori pa je nastopal »Godbeni klub«, ki je enako pokazal kai napravi resna trimesečna dobra volja in vztrajnost. Hvala mu. Seveda ne smemo iti preko naše pridne režiserke tukajšnje učiteljice Olge Korber ki v tem oziru zasluži posebne pohvale za svoj trud Čist* dobiček bo društveni blagajnik nakazali naši Jugoslovenski Matici — Jutri v nedeljo. 29. t. m. se igra trodejanka »Stari grehi« ponovi na željo ljudstva, in sicer ob 15 na Legantu. BELTINCI V nedeljo, dne 22. t. m. je viprizorilo tukajšnje sokolsko društvo Nu-šičevo šaloigro »Navaden človek«. Predstava se je vršila na prostem, a žal, da je nagajalo vreme. Id je močno oviralo še lepši uspeh Vsi igralci so pokazali da so kos težki nalogi ter so izvedli svoje vloge do popolnosti. Med odmori in po igri je nastopil tudi pevski kvartet iz Dolnje Lendave. Dosežen je bil moralni uspeh. Kljub dežju so poselili prireditev tudi v lepem številu cositje iz Dolnje Lendave. Po igri se je razvila prijetna prosta zabava. Krasno posestvo s tremi lepimi stavbami, gospodarskim poslopjem, svinjakom, kovačnico, stiskalnic«, mlin, vse zidano z opeko, 9 oralov travnika, 8 oralov gozda, vse v ravnini in lepo zaokroženo se vsled bolezni z vsem mrtvim inventarjem proda po sodni j ski cenitvi 14.000 zlatih goldinarjev za 300.000 Din. Gozd je sečno, iz katerega se lahko vseka za 100.000 Din lesa. Okoli glavne hiše je lep sadomosinik, ki daje ob srednji letini 25 polovnjaikov sadjevca in do 12 polovnjakov češipelj. Kraj je radi zdravega planinskega zraika vsako leto od letoviščarjev obilo obiskan, zatorej Jako priporočljiv onim, ki že. lijo iz zdravstvenih ozinov stalno prameni ti zrak. V bližini ca 5 minut od posestva se nahaja precej velika vodna moč, ki bi ob ugodni izrabi dajala do 100 PS (Leastg.), kar bi poeebno konveniraLo agitnemu podjetniku, ali ker je v kraju dosti iglatnega lesa, kj je sečne potreben, kakšnemu leso-tngovcu. Kupni pogoj Din 170.000 takoj, o-stalo polovico pa po dogovoru s 6 odstotnimi obrestmi. Prodaja: Hablth RadoU, p. domače Hojnikovo v Sv. Lovrencu na Pohorju. „BI-0XYNE" beli zobe v treh dneh Dobi se v drogenji I. C. KOTAR, Sv. Petra c. 19. Kupujte Dovsod le domačo koso F. Kajetan Ahacič Tržič. 5655 Zobozdravniki! Zobotehniki! Atelje s tehnikom brez prakse po ugodni ceni naprodaj v Sloveniji. Ponugbe pod »Ugodna prilika" na oglasni oddelek .Jutra". Trgovino v bližini MariVra prodam ali odd^m v najem proti primerni kavciji takoj. Naslov v oglasneir oddelku »Jutra« in v podružnicah v Mariboru in Celju. 6177-a Oglas. Licltaclia pomij se bo vršila v štabu 40. pp. za dobo 6 mesecev dne 30. maja t. 1. ob 11. uri dop. Pozivajo se interesenti. L. Miku* 1 LJUBLJANA, Mestni trg IS izdelovatell dežnikov Na drobno I Na debelo! Zaloga sprehajalnih pkllo »ari dnJnikl I T^Tr 2° POHIŠTVA priporoča za nakup in vabi na ogled ANDREi KREGAR ST. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje. Zahtevajte cenik; w i Lepo posestvo v najlepšem delu Slovenije, 5 minut od kolodvora prodamo takoj radi selitve. Resni interesenti naj se javijo v vili Bragant, Bistrica pri Mariboru. 6148 Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in pri ateljem tuino vest da je naša ljubljena soproga, mamica, sestra, svakinja, gospa MELANIJA JUG roj. Serianz soproga uradnika drž. železnic danes 25. maja ob 23. po kratki in mučni bolezni v 23. letu svoje starosti mirno izdihnila svojo blago dušo. Pogreb blage pokojmee bo v soboto, dne 28. maja ob 17. iz bolnice na pokop? lišče v Čakovcu. Sv .maše zaduinice se bodo brale 30 maja v župm cerkvi v Čakovcu. Čakovec, dne 25. maja 1927. Žalujoči ostali: rodbine Jug, Serianz in- Majer. Siolarna v Sodražici nudi po tovarniških cenah mehanične in zaklopne stole za gostilne, kina in telovadnice, nadalje mize, stojala za cvetlice itd. — Specijaliteta: Raztezni naslonjač z platnom. Ceniki na razpolago. — Zastopstvo: Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18. Tovarniško poslopje prirejeno za industrijo z električno silo v sredini Ljubljane oddamo takoj celo ali delno v najem. Prostori so svetli in zračni ter imajo 600 m2 talne površine. Ponudbe na ogl. odd. „Jutra* pod »Industrija 100". V Večja množina časopisnega makulaturnega papirja po ceni Din 4 za kg naprodaj. Naslov pove upravništvo »Jutra". V M. Zevaco Papežinja Favsta Roman »Izginila sta tisti dan, ko so vas vrgli v Bastiljo...« »Hm, hm!« Vitez je nezadovoljno zmajal z glavo. »Taka sta od nekdaj. nepridiprava: kadar iu najbolj potrebuješ, išči ju po vsem Parizu!« »In to še ni vse.. .ie nekam boječe povzela gospa Hugeta. »Slabo novico vam moram naznaniti.« Pardaillan in Kare! Angoulemski sta prisluhnila. »Ubožica, ki ste jo nekoč priveli s seboi... gospa, ki ie živela prav na vrhu. v sobici na dvorišče.. »Vem. ciganka Saizuma. Kaj je z njo?...< »Izginila je baš na dan vašega odhoda!... Menda je srečala na stopnicah enega izmed vaših dveh znancev... tistega, ki ga imenujete kneza... Za vpila je na ves glas, pokrila si obraz z rokami ter zbežala v svojo sob«... Zvečer, ko so ji prinesli obed, je ni bilo »'eč nikjer!... Tovariša sta se spogledala. Zagonetni razgovor med kardinalom Farneškim in Saizumo, ki sta ga nekoč slišala na vrtu montmartr-skega samostana, jima je zdajci prišel na um. »Njena mati!-, je zamrmral mladi vojvoda ves vznemirjen. iVio-lettina mati izginila! Vedela sem. da boste v skrbeh zaradi nje,< ie nadaljevala gospa Huiieta: »zato sem razposlala ljudi, da bi poizvedovali. Cez nskai dni so mi prinesli vest. da so videli žensko take vnanjosti. ko Je šla proti samostanu na Montmartru... Več nisem mogla dognati.« Vitez se je zamislil. Leonorin nestanek se mu je zdsl sila zagoneten. Kaj bi jo bilo utegnilo gnati na Montmartre? ... fcpreračur-Ijiva muha njenih bolnih možganov? Ali morda — ? . , Slutnja ga je prešinila, tako nenadna in ostra, da se ji je začudil. Kaj je bilo na Montmartru takega, da se je Saizuma morala vrniti v samostan?... »Dajva da vidiva, kaj delata Farnese in mojster Claude!« je dejal in vstal izza mize. Toda v kardinalovi sobi ju je čakalo novo razočaranje: bila ie prazna. Več znakov je kazalo, da je stanovalec pravkar odšel in to v največji naglici. »Sumljive stvari!« je zamrmral Pardaillan sam pri sebi. »Vse to mi ne ugaja. Pa ne da bi bila vražja Favsta že spet na delu? Saj sva jo vendar pustila za seboj! ...s Mojster Claude je bil doma. Sedel je za mizo, podpiral si glavo z dlanmi in mrko strmel v mrak, ki se je delal na ulici. Ko je zagledal viteza, je skočil na noge in mu je plani! naproti. »Pozdravljeni!« je vzkliknil s pridušenim glasom, tresoč se od razburjenja. »Dajte, da vas zahvalim še enkrat! Bodite blagoslovljeni — o, ne zato, ker ste me rešili smrti... Umreti se nisem bal; bal sem se le tega, da bi moral odtod, ne da bi videl svoje dete ...« A v tem je uzrl vojvodo Angoulemskega. Iztegnil je roko... in jo je spet pobesil, spomnivši se, da mu je ne sme podati!... »Svetlost!« je zastokal z bednim, žalostno prosečim glasom. »Kakšne novice prinašate? Oh, dajte, izpregovorite!... Kje je Vio-letta? Ali ste že našli njeno sled?...« Karlu in Pardaillanu se je skrčilo srce, ko sta začula ta žalostni glas. Kakšne muke je moral pretrpeti siromak. Ko je trepetal za usodo svojega oboževanega otroka. »Nisva ie še našla,« je potrto odvrnil mladi vojvoda, ■"toda iskati jo hočemo, z združenimi močmi, jelite vitez? Oh. ne odlašaj-mo. odpravimo se še nocoj!« »Ne odlašajmo!< je ponovil mojster Claude in sklenil roke. »Mislimo na to, da je v oblasti Favste, te tigre v človeški podobi! Tako tesno mi je nocoj, same črne slutnje se zgrinjajo okoii mene ... Podvizajmo se!...« »Bodite mirni,« je rekel Pardaillan. »Nič zlega se ji ne bo zgodilo, vsaj danes še ne. Guise je bil v Chartresu ubit in Favste še ni v Parizu.« »Guise ubit?« je osupnil mojster Claude. -Nu, Bog bodi za-hvaljen. Toda zastran Favste se motite. Favsta je v Parizu. Zlo pride vselej hitreje, nego se nadeia človek. In Favsta je poosebljeno zlo!« Preden je utegnil vitez kaj odgovoriti, so zaropotali na stopnicah koraki Znan glas se je začul obenem s srditim ruvanjem in prerivanjem: nekdo se je otresal hlapca, ki mu je branil na vrh... »Kaj!« je razsajal prišlec. »Jaz da ne bi smel do gospoda de Par-daillana in do njegove Svetlosti vojvode Angoulemskega? Sluga ne do svojih gospodarjev? Počakaj lopov, zatožim te; gorje tvojim dolgim uhljem!« Trenutek nato so odletela vrata in v sobo je planil Picouic. kakor je bil dolg in mršav! »Picouic!« je ostrmel Pardaillan. »Kod se klatiš, nepridiprav? In kje si pustil junaškega Croassa?« »Ne zamerite nama, gospod vitez in vi. Svetlost,« je odgovoril vrli Picouic z zasoplim glasom. »Ko sta po boju na Grevskem trgu oba izginila, sva se v obupu potikala po Parizu. Siromaka brez kruha in strehe sva se naposled zatekla v Montmartrski samostan ... Narvčda, tsu u/c doptsc-, iLCoi«,Jt. malih, oglasov, jt, fMjjiah- na. Oglas nu od, dalck Ijublasui,. 4 TeL H. t^gi /1//jrgTf fjnigj Vse pristojbin* vposicu ti obauvn, t n^zročdom,, so-w tt oglasu m pryobajo-. ČJuK/ru, račun, pasita Ara,-ailnic* CjjibljfuuxJl. ti8tx. XaL, ogla^rt,, b*, slu ijjcr OA, rucunosiA, oočtAsloa, VJ masysc, zruisak. IXtn, 5-. , posrt/dj&valsLA. ur. toajaL -aJia, balada, .50 pas-- - Naj ■ Prltloj{Knxi. za, šifro Vist, J- ImuIlk., d^rp^Krvastja, isu oglasu hrgovslugct, aU> nikiaMuuzga, značaja,: vsaka- buteba/J)ui> f-. — Naj' manj K zsustk Vin, ro- Vristojbtnn, za, iifro Vm, 5-. » se dobivajo tudi v podružnicah «Jutra» v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 ter v Celju, Aleksandrova cesta. Morsko kopališče U.-:.uran: — Aleksandrovo — na otoku Krkn l>rifvjia <—krl>3 - I rano ni pn-teljo "> Din. latorma-rjjf i:*;,, la-trnk 1 Kraljic Trst Res ta ura m «Alla Fnrtuna* jr največ ie in najboljše shaja":--:- potnikov in trgovcev Vki dan sveže ribe. zaierne e^ne. 160 Spretno prodajalko za Trgovino z dežniki sprejmemo Poznanje stroke in nekaj znanja v šivanja fotrebno. Ponudbe z na red !.»•.» dosedanjih služb iii zahtev jhhJ «D»-žn:ki» na ojria-ni oddelek «Jatta». 16362 Osebni avto dobro ohranjen, lahko tudi brez karoserije. katerega bf m«»gei rabiti za lahki ♦ovorr. avto. kupim. Ponudbe j? »viti 4 Pogačnik. Ra;?. 16492 Autobus 12-edeisii. dobro ohranjen. Tam^njam za 6—Sedežni imfesuzni voz. Katic v peve oglasti oddelek «Jatra*. 1640 i Knji&e Goethes VVerke popolnoma novo. 18 knjig •godno prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 16364 Goschove knjige Na*ur n Geisterwelt. nekaj zvezkov Planinskega V«*?-n ka. roman« in druge knjige naprodaj na Sv. Petra 7 — trgovina Pollak. 16532 Organizator maloprodaje papirnati! predmetov dobi zaposlitev event. tudi stalno namestitev. V ozir pridejo !» versirant komitenti g čim večjo t »red izobrazbo Ponudbe pod na-s'ov »Vesten, zanesljiv iu pošten« na upravo >Jutra«. 16£»9 a Čevljar, pomočnika zir.oinega za prav dobro j >ivanje aa okvir, sprejme j » hrano in stanovanjem v j Andrej Gradišar, Križe j na Gcreniskero. 1404-5 j Tvornica obutev I- ;-ana Paatiča v Beu^ra- j u. Dalmatinska nlira 115 J -prejme nabija; r a. pre>;va,'- j a in prirezovi>a. Drlo j v akord ni pla< i. V «h»čaju zastoja dela v tvorni*-!, ea-rantirana dnevnica 70 lWn Ba dat — Nastop takoj. 16411 Zastopnike za v-j mest* Jugi-iavije cr-rejmem za razpečavanje Med® kave. Cenj. ponudbe }*■ i»o«!ati na: R Mt*y.narič, Maribor 16337 Prodajalko potrebujemo za takojšen nastop. — V Bizjak k drug. Kovaška Slatina. lf.503 Učenko pošteno io dobro računari-co sprejme s hran" in stanovanjem v hiši M. Poko-vec, trg. i meš. blagom v Rbnici. Dolenjsko. 16508 Hotelskega slugo sprejme hotel «Slon> v Ljubljani. 16527 Brivskega pomočnika inteligentnega in solidnega rabim Z3 specialno striženje rejaie takoj j Jake-j Rihard. Siovenjrra-1655S izurjena šivilja pre šivat perilo na dom ali kot pomočnica za manjšo plačo. Ponudbe na oglasni oddelek «.Iutra> t»o d šifro »Marljiva 5». 16507 Katera tvrdka bi sprejela zanesljivega :n poštenega potnika? Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod c Eksistenčni minimum* 16513 Kn.figovodja- bilar.cist prvovrsten i . vsestransko trgovsko verziran. iš--e službe. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 16530 Kmečko dekle vajeno vseh hišnih in : njivskih del. išče služI-e na deželi. Ponudbe uro-! ra oelasni oddelek c.Jutra* pod sMarljiva 24». 16554 Prodajalca vešča trgovine mešan blaga. išče služIt-. — Cenjene dopise vposla-ti na postno lefeče 12?» — Sv. .Jarij ob Taboru. 16539 Pekovski pomočnik mlad. priden in poš:«n — ieče službe Naslov r-oslati na oglasni c^ldeV-k cJutra* po 16519 Pozor, mlinarji! Prodam ž para valj cev 36 X 22; 3 cilindre. 4 in 3 delni: 1 reform. 4delna. vse v prav dobrem stanju, do julija še v obratu Istotam naprodaj vodno kole in tri-t-a 600 X 125 in 300. Fran Juvan. valjenj mlin — Sr Game'jne. pošta St. Vid nai Ljubljano J0515 Mesarski pomočnik Botrice, pozor! išče službo, event g*e tudi j Z*ate uhane pocenj prodam za r»!pnica.rja ' S-.-har-kburŠa' \ Naslov v oglasnem oddelku Naslov r«ri podmžnn-i Jutra j «Jutra* 16510 V Mariboru 16560 __ Razno pohištvo rabljeno, preprogo, poceni naprodaj v Šiški. Alešev-čeva in 3-j. 16517 Učenko za šivanje snrejnte Krušiv. Ljubljana. Tržaška št. 27. 16*46 Potnike »b wniie s;-rt-j m«- za vso •irfavo r stalno službo z vj?oki m m^ečjum za^luž-kom i:; letn-j nagrado Din ?»•"•>» cjii2'> - Fortuiia>, Gorska ulii-a 91 16313 Gospodinjo pr'-.-no 7m<-2no in pol eno, okrog .V) let staro. st>rej-m»m. Na-Iov :«3ve oglasni oidelek »Jutra*. 16044 Prodaialko galanterijske in nitršane ro-itc. samo^ojno Id vertao, r lO.flf^ Dia kavcije, sprej-- -m takoj. Naslov v ojtI. ^^delka «Jutra>. 15516 Natakarico aH go^-odinjo z osebno pravico z j gostilno sprejme®1 v hot-fl na Gorenjskem. — Ponudite na os-las. oddelek cJutrs» pod c 5 te v 54>. 16504 \ vinski stroki in likerjev vešč. x večletno j»rakK> pri svetovno znani italijanski tvrdki. ieii službe, četudi v gostilni aii kai sličnega. Pismene ponudi« pod »Vinsko 20* na ojrla^ni oddelek »Jutra > 16456 Kot skladiščnik event. potmk iščem sinilo za takoj ali pozneje. Vešč sem slov., nem in italijanskega jezika. Opravljal bi istočasno radi druga pisarniška dela. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek cJuira» pod znački. «Zmožnost 70». 16370 Kmečka natakarica in kuharica starriša. f^če službo v »ro-^tiini ali kuhinji Zr.a tudi šivati Nastop takoj i-.zceje Ponudbe oclas. oddelek «Jatra* pod šifro »Natakarica 19» 162ŠU Dekle staro le let. ieli elužlo sobarice ali kaj sličnega Zna »udi r^kaj šivati. Ponudbe pod 'Marljiva <39, ^ od k cJutra* 1G369 Kot učenec v uro vino z mešanim »li nianufaktnmim blagom 2-ii vstopiti krepak d^ček. poštenih staršev. Zeli * hrano in stanovanjem. — Cenjene ponudbe na naslov: Lado £užek. Turjak. Vel. Lašče. 16534 Poštena kuharica Slovenka, išče službo k dc-^ri rvbitelji. ozir. v gostilni. Naslov v oglasnem oddelku c Jutra » 10542 Akviziterje potnike in zastopnika oo vsej Jugoslaviji iščemo — Visoka provizija Ponudbe na oglasn: oddelek «Jutra> «Tudi postranski za-sluZek*. 12S03 Ženska ki mora skrbeti za otroka, išče zaslužka kot po strežnica za dopoldanske in popoldanske ure. Ponudbe na oglasni oddelek «Juixa» pv>d cPridna 66». 16566 Potnike poštene in marljive zastopnike -prejme za v~o državo proti proviziji tvornica pijač. Poudbe na oglasni od-delek «Jatra* rod epešten marljiv*. 16556 Potnike in potnice vpeljane, sr-r. jmem z< dobro vior- predmet proti ] 16562 Premog, drva in s p 1 o h kurivo najceneje pri tvrdki Velepič, Bohoričeva št. 1. — Istotam naprodaj nekaj dobro ohranjenih voz. 204 Spalnico hra^iovo. svetlo politirano. novo. t žimnk-ami zelo poceni prodam Naslov v oel. oddelku c-Tutra». 16521 Pisalni stroj dobro ohranjen, malo rabljen. najboljša znamke, na-orodaj v Beethovnovi ulici št. 6. 16547 Najcenejše kurivo kolobarje (mehka drva v pove iih "i velike. r»op«olnoma •"ihe. dobavlja ob odjemu čer 20 komadov pc S Din knmad franko h!5a D Cebin Woltova 1II I?totam p»rvo-vrstna pohorska bukova drva po znižani ceni. 16533 KupUm Šrebroe krone i upe je m [iaca dobre « Čuden. Ljubljana. Prešernov« olie* i 236 2 ventilatorja (Eihaustor) kupim. — Po-cudt»e na oglasni oddelek «Jutra» pod «5ušilnica». . 16355 Orehovega lesa lepega, prvovrstnega Tako tudi ni suh 3—6 cm debeli-r.e. kupim takoj ve^jo množino. Ig. Repše. Ljubljana, Poljanska 21. 16555 Prostovoljna dražba nemška dete]je v nedeljo, dn^ 29 maja ob 4. uri popoldne ra licu n -is — pri Taškarjeverr gozdu. — Lastnik Mihael Grčar, pteje Trskau Zelena jama -10. 16434 Letošnjo košnjo lavčarjevega tiavnfka ta i Bežiirradoin odda P. Ee-liČ. G o s;-o'vet ska 4 16378 Košnja trave naprodaj v Z a b n i c i pri škofji Loki. Pojasnila daje F Juvan, Ljubljana, Kette-Mamcva cesta 26. 16514 Vila na Bledu enonadstropna, 12 sob, delno opremljena, naprodaj za polovično ceno prave vred-nostL Kupec lahko takoj vseli. Naslov v oglas, oddelku cJutra*. 16413 Viutjent Trgovino i mešanim blagom, me-sečai promet 50.000 Din, s stanovanjem vzamem v najem Ponudbe prosim na oglas, oddelek cjatra» pod šifro »Trgovina 50.000». 16410 Gostilno dobro idočo. staro in v Ijano. oddam za sSalno najem. — Potreben kapital 15.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod «Dobro vpeljana gostilna*. 10512 Cisto in zračno sobo v bližini centra o d d a m z vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelka cJutra*. 16536 Opremljeno sobo v novem stanovanju v bližini Bleiweisove ce^te — z elektr. razsvetljavo oddam b 1. inajem solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 16538 Lepo sobo blizu gL kolodvora, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam s 1. junijem. Slomškova ul. 14 — pritličje, desno. 16537 fUmovanju 3—4 sobe i vsemi prostornimi prt* klina.mi iščem v novi stavbi, z vselitvijo na jesen. Ponudbe na Aloma Compa-ny. Ljubljana. 16199 Stanovanje 1—2 sob s kuhinju želi čimprej mirna, maloštevilna stranka Ponudbe na ogl oddeiek cJutra* pod šifro «Dobra stranka*. 16063 Delavnico za v?-i.ko obrt — manjšo tvornico — takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 16390 Za lekarno ali trg. z mešanim blagom <>ddam lokal in stanovanje v t»i> jem prometnem trgu. Naslov pove oglasni oddelek «Jatr?». " 16495 Posestvo vrt. verande, paviljon, gostilno ob Cfcst" tik toplic v Rim. Toplicah, ob Savinji ngodno naprodaj. 5 minut od postaje, elektr. luč. njiva in travnik. Pojasnila daje Pintar ic Lenard. Maribor 10395 Domžale Stanovanjska hiša z vrtom in njivo, sredi Domžal št. 48 bo 1 junija ob 10. uri na j3mi dražbi prodana pri okrajnem sodišču v Kamniku, boba št 6. Ker je hiša na lepi legi — je ugoden nakap. — Pojasnila daje Fr. Janežič. 163S6 Dvodružinsko hišo na prometnem prostora v Ljabijani aii Kranju, g avgustom prostim stanovanjem. kupim taioj. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro «1SS0». 16151 Pekarno z v g e,m inventarje— in onremo ter razpoložljivim stanovanjem odda za 25.000 Din Trdak v Ban;aiuki. 1649S Opremljeno sobo lepo. • posebnim vhodom m kocainico Iščem t sredin m6*ta ca gospoda, ki jt ves dan odsoten Ponudbe ns Aloma Companv. Ljubljana 16200 Hišo 4—5 sob z v=emi pritikli-nami. elektriko, vodovodom in vrtom kupim v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro «Hiša K. J.» Posredovalci izključeni 15523 Prazno sobo išč. 16511 Okroglega lesa 2 vagona, popolnoma suhega, prodam fro. vagon aii postaja Dolžina 4—IU m, srednja debelina 13—24 cm. Alojzij Mr.useet. DoL To-piarebtr 2t". Stari iv»g i»ri Kočevju. 16491 Poceni naprodaj: r»errijsk» pr'-p-roga 3 >. 1 :u. lep smoking zz srednjo r*o-stavo ter štiri cevni radio-aj«arat z zvočnikom fsledn; za 2200 Dini. — Na og!*»d io€»d 9. iu 10. uro. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 16529 i Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo is posebnim vhodom takoj oddam tnd} z dnevno hrano v Novem Vodmatu Št. 18 16526 Sobi v sredini ms*ta oddam dvema. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 16531 Glavno tastuosH-c HUGO GRABER, Et-ck:rorehničKe !K>trepš£irie. Zagreb Sudmčka aL 12. Teidoa 17—10 Brzobv Orioo. Zagreb Prazno sobo ne zunaj mesta, iščem s 1. ju!"jem. Ponudbe na ogl. oddeletV cJutra* pod šifro «Proeloma soba*. 1G528 Pisarniško sobo v visokem ličju odda ! takej Pokojninski zavod v } Ljubljan!. Aleksandrova r. 14974 Opremljeno sobo z elektr razsvetljavo is po-«^»nim vbo-50"! oddam s 1. junitan '-a Resljevi cewtl k 16565 Stanovanje 1—ž s">b. kuhinje in priliki In išče v stari al! novi hiši mirna stranka, — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» r>cd šifro «S. 0.» 15950 Čevljar, pomočnika izvežbanega za boljša dela, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Franc Sifrer v Škofji Loki 16506 Stanovanje 2 parketira nih sob z elektr., kuhinjo in drvarnico, v L nadstropju takoj oddam boljši stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku < Jatra* 16525 Stanovanje tudi samo prazno sobo, rabim za takoj. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 16550 zanesljiv. Miren 36. Mirna zakonca 99. Mlajša moč, Manafaktarist. Miren 36, Morje 23. Mirna stranka 2S, Nepoznan gospod, Osebna pravica. Pijače, Premožna, Polna garancija, pridna 213. Preprosta, Plačam dobro. Prokurist. Posebna remuneraciia, Perfektna korespondentinja. Resni najeainlk. Solnčna lega, Stalna eksistenca. Spremljevalec turist. Slaščičar, Stanovanje 82. Sobarica, Samostojna 15, Sigurna eksistenca 90. Stanovanje 12. Same^ 35. Slučaj in sreča. Tadi postranski zaslužek. Takoj stanovanje, Tanja. Transi misija. Tamburice. Tehnik 515. Takojšnji nastop 62, Tiha sreča 150, Umetnost. Uradnik 34. Ugodna prilika 7. Vajena otrok. Spretna 100. Začetek, Značajnost S. Zdravniška posvetovalnica. Zanesljivost. Zanesljiva uradnica. Zajamčena tajnost. Značaj in razumevanje. Zračna soba. Železo. 999. 16244 Bolniki, čitajte! Še letos bi se oženil s smpatično. po možnosti trgovsko na-obraženo gospodično v starosti 25—30 let. katera bi imela primerno premoženje ter veselje do trgovine. — Imam dobro idočo trgovino v lepem mesta Slovenije. Mlada vdova brez otrek ni izključena. Cenjene dopise s sliko, katero *akoj vrnem prosim pod «&e letos* na oglasni oddelek »Jutra*. — tajnost častna »tvar 16545 Gl&s&ct Stanovanje sobo. kuhinjo in pritikiine, elektrika, dobi tisti, ki odkupi lepo celotno opravo. Ponadbe na oglas, oddelek «Jutra* i»cwl Šifro cMartino-va — s-.dnčna lega* 16567 Gramofonisti! Vsa popravila gramofonov vstavitev novih delov, ev celega kolesja, čiščenje in mazanje, izvršim strogo solidno. ceno in pod jam sjvom x moj! delavnici za precizno mehaniko — A Raeber ger. Ljnbijana. Ta v čarjeva ulica 5 Tvorniška zaloga meiemib gramofo nov. plošč in posameznih delov 154^4 1 zgubif£tu> Na Westerjevi poti Ba Grmado izgubljen: koščeni, leieni nic^aiki. Pro'.; nagrad oddati v kavam: cEmonav 16351 Kolikor ima leto dni, mimo toliko postaj trpljeaia nio-a živčno bolni, zakaj ?labi izmučeni živci oam grene življenje in povzročajo mareikakšno trpljenje. Bodeče, vlečoče bolečine, omotičnost, tesnoba, glavobol do polovice ili po vsej glavi, šumenje po ušesih, uiigljan.ie pred očmi, motenje prebave, pomanjkanje spanja, nenadno potenje, trganje v mišicah, nezmožnost za delo in različne druge neprilUce so posledice slabotnih, onemoglih bolnih živcev Kako se rešite tega zlat Reši Vas pristni Kola-Licitin živilo bogato vitaminov, je postalo človeštvu izvir dobrote Cndovito pospešuje de-vanje telesa, jači hrbtenični mozg io možgane, krepi mišice in ude, daje moč in veselje do življenja. V boiu za zdrave živce iela pristni Kola-Liciliiin pogosto ču-ieže, vodi živilne snovi do trajnih koncev krvotvornosti, poživlja, izpod-buja, ohranja mladost in 6vežosL Saj se sami lahko prepričate, da vam ne obetam nič neresničnega, zakaj božičih štirinajst dni pošljem vsakemu, ki mi piše, popolnoma zastonj in p-> štnine pros?o majhno škatljico Kola-Licithin in knjigo zdravnika z mnojo -transkimi dolgimi izkušnjami, ker se je sam boril s takim trpljenjem. Pišite mi samo razločno svoj naslov, pa Vam takoj pošljem obljubljeno popolnoma brezplačno. t PflSTERNACK. Berlin S. 0. Michaelkirchplatz 13. Abt 772, Družabnika samca s 30.000 Din fprej-men: v dobro vr> :a.r.o tr-{TOTino mešanega blaga ca deželi. Ponudbe ca oglara: oddelek pod -if-o •Dobra bodočnost 1000» 13955 Mesarja in prekajevalca dobrr Terriranega. r obrt-liatom. g-pirejmem kot drcžabcika. 2eliiu nefcaj karcije — ali todi proti mestni plaži. — Ponadbe na psrla=. oddelek «Jmra» pod šifro mojK-er.. 16515 Mucici! Slutnja dušo obletaje — črv razjeda mi srce. ah — samo nejasnost siva. ta povzroča mi gorje. Reci. prosim in povej mi kaj da du«o Ti teži. s tem olajšala boš sebi. mene rešila skrbi. 16500 a «Fred» Prosim jionovao. dvignite pismo v oglasnem oddelku cJatra*. 16541 Opremljeno sobo '»oo z električno razsvetljavo takoj oddam Na-lcv v oglasnem oddelka JutTa. 16552 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvignit! sledeča puma: Agilen 79. C. K. Bum-kopf, Bojan. CSstod 21. Din 10.00U, Dežniki. Dok-V* prava. Dobro pc^ijetje 6S. Dolarska princesa. Dva gospoda. Družabnika Fl. Dobro i dr ča trgovina 2S. Drva. Exj«ort. Ezistenca. Ernee: XIX. Francoščina. Gramofon. Oorovo e^rf. Hišnik v Ljubljani. Iskreni Iiidian 81. I. N. D.. Lepa eksistenca 16. Limone. Lokal Letovišče. Marljiva Ptuj. Mara Lra, Mlad in fVlodro galico 98/99% specerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast. koruzo, razno žganje itd. ter praženo kauo nudi najceneje na veliko in malo veletrgovina Anton Kolenc & drugovi, Celje Lastna praiarna za kavo. Trgovci, zahtevajte cenik Mag. št. 13161/27. — Rcf. XXII. Izdelovanje in oddaja umetnega ledu v ljubljanski mestni klavnici V Ljubljanski mestni kl.-vnici je pričela obratovati naprava za izdelavo umetnega ledu. Led, ki se ga lahko napravi dnevno 10.000 kg v kockah po 13—13 kg, je iz čiste vode mestnega vodovoda. Led, ki je strankam na razpolago vedno v vsaki množini, se oddaja na licu mesta v klavnici po slede* čih cenah: posamezna kocka -•.«,.. Din 6._. pri odjemu 20 kock naenkrat .... » 5._ pri -djemu 200 kock naenkrat po . » 4._ Približno v treh do štirih tednih bo klavnica pričela razvažati led na ždjo strankam tudi na dom. pri čemur se bo led podražil približi.o en dinar pri kocki. Stranke se naprošajo. Ja prijavijo pismeno ali ustmeno ravnam teljstvu mestne klavnice željo, kdaj in v kakšni mno--žini naj bi se jim led dostavljal na dom. Mestni magistrat ljubljanski, dne 24. maja 1927.