NO. 177 AMCRICAN IN SPIRIT fOR€16N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 14, 1964 SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€B STEV. LXII VOL. LXII Ulbrichfu šiete ure! Walter Ulbricht je v Zalhod-ni Nemčiji najosovraže-ncjši komunistični oblastnik, Hruščev ga utegne končno odstraniti z vodstva Vzhodne Nemčije v zelji, da izboljša svoje odnosi z Zahodno. BONN, Zah. Nem. — Pred-Sednik vlade Sovjetske zveze Nikita Hruščev bi bil že dalj casa rad “vrnil” obisk nemške-kanclerja dr. K. Adenauer-ia v Sovjetski zvezi leta 1955. lada Zahodne Nemčije je sov-Mske poskuse za dosego vabila sPietno in vztrajno potiskala vstran. Letos je to vprašanje Prišlo znova v ospredje, Hru-‘Scev, ki je obiskal do malega že svobodno Evropo, bi rad šel udi v Zahodno Nemčijo. Pot Ja mu je šel v Bonn priprav-Jat njegov zet Adžubej. Novi nemški kancler dr. L. rhard je bil pripravljen posla-1 Hruščevu uradno vabilo le, e Pristane ta tudi na razpravo vPrašanja bodočnosti Zahodne-Berlina in Vzhodne Nemčije. Moskvi so se tej zahtevi upi-ft; h pa končno le pristali na ^1°, ko Bonn ni kazal volje k Popuščanju. Obisk Hruščeva je 'reJ v načelu sprejet in dogo-Voijen, čeprav čas še ni bil ob-Javljen. . Wrjetno na pritisk Moskve vY2b°dna Nemčija začela popuščati. Najprej je izpustila več f° Zahodnih Nemcev in Za-°dnih Berlinčanov, ki jih je laiela v svojih ječah, sedaj je ° iavila, da bo pustila na obisk ^ Zahodno Nemčijo in Zahodni °rlin vse one osebe v Vzhodni Grnčiji, ki so že v pokoju ali ^saj zrele zanj in žele potovati a zahod. Nekateri ugibajo, da iTlvf1-16 Gruščev odpustiti tudi richta, ki vse od leta 1945 s^r0*10' |>0vo mesto kako bolj sprejem- Pot° 0Se^0, r^° nai odprlo ° izboljšanju odnosov med Za- 2° n° Nemčijo in Sovjetsko Vez° ^er njenimi sosedi. Novi grobovi komunistično ter postaviti na nje- ^deči atomski strokov-RJak pobegnil na Zahod ŽENEVA, ®v- — Vzhodnogrm-f.1 Pr°h Heinz Harwich, ki je s1 ^°lga leta vodilni atomski ^rokovnjak in poddirektor rus-§a atomskega centra v Dubni rek ^0s^vh zaclnja leta Pa di-sf *'°r Vzhodnonemškega atom-^ e§a središča v Rossendorfu, je bil njegov namestnik nani atom. vohun Klaus Fuchs, šš ZaProsB za politično zatoči-v Združenih državah in ga tudi dobil. Tn J Je doslej prvi pomembni be0mS^ strokovnjak, ki je po-Snil i2 komunističnega vzhoda ^a zahod, medtem ko jih je po-^egnil° v 0bratni smeri že več. kol-i znana sta med temi vse- a °r K. Fuchs in Bruno Pon-teeorvo. William E. Svete Včeraj je umrl v Lake County Memorial Hospital West 51 let stari William £. (Bill) Svete s 30314 Mildred St., Willowick, rojen v Clevelandu. Njegovi star-si Martin in Mary, roj. Pocer-vina, so živeli na iubž Adcuson Rd. Sedaj sta že oba mrtva. Pokojnik je bil preko 30 let zaposlen pri Cleveland Graphite Bronze Co. Nekaj let je oil s svojim bratom Martinom po- Thomasa močnik upravnika Graina Recreation. Bred leti je bn član Grla, sedaj pa še Društva sv. Vida št. 25 ivsKJ in The Macca-oees. Zapustil je ženo Anno, roj. Globokar, sina Williama Jero-ma, sestro Mrs. Frank Grdina ter brata Mariina m Victorja. Brat Anton je umrl. Pogreb bo v sredo ob devetih iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Bivd. v cerkev Marije Magdalene na Vine St. ob desetih, nato na Kalvarijo. Anton Slame Po kratki bolezni je umrl v Polyclinic bolnišnici 78 let stari Anton Slame s 9414 Bessemer Ave., rojen v vasi Kučiče na Primorskem, od koder je prišel pred 50 leti. Zaposlen je bil kot varilec pri J. & L. Steel Co., dokler ni leta 1951 stopil v pokoj. Bil je član Društva Tabor št. 139 SNPJ in Društva Dom št. 50 SDZ. Zapustil je ženo Josephine, roj. Zadnik, sinove Antona, Rudolfa in Johna, hčer Josephino Paliwoda, vnuke in vnukinje. Pogreb bo iz L. Fer-folia pogreb, zavoda v sredo ob 8.30 zjutraj v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Karl Mramor Po dolgi bolezni je umrl v Mt. Sinai bolnici 79 let stari Karl Mramor s 67 St. Zapušča soprogo Mary, roj. Lebez, hčeri Esther Swearinger in Cynthio Swearinger, 4 vnuke in vnukinje. Rojen je bil v Borovnici, v Ameriki je bil 52 let. Bil je član Podr. št. 5 SMZ. Bil je lastnik grocerije na Bliss Ave. in E. 67 St. 35 let. Zadnjih 14 let je bil v pokoju. Pogreb bo danes ob 9.15 dopoldne iz Jos. Zelp in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Ali Souls pokopališče. Rose Kenik Nenadoma je umrla v Charity bolnici 48 let stara Rose Kenik, roj. Stariha (poprej Jakša) z 19102 Mohawk Avenue (poprej 1237 Addison Rd.). Bila je vdova, soprog Frank je umrl leta 1955. Zapušča otroke Steva in Jakša, sestro Christi- ne Bohinc in več drugih sorodnikov. Brata John in Anton sta umrla pred več leti. Rojena je bila v Ormoti pri Semiču, kjer zapušča brate, sestre in druge sorodnike. V Ameriki je bila 29 let. Bila je članica Društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Materinskega kluba pri Sv. Vidu. Zaposlena je bila kot gospodinja pri Sacred Heart Academy ter pri Boj za razmejitev in pro!! njej se nadaljuje Namesto zakona, ki hi vezal sodišča, predlagalo resolucijo, ki naj sodiščem le svetuje, da dajo “primeren čas” državam za novo ureditev volivnih okrajev. WASHINGTON. D.C. — Senator Dirksen je s svojim predlogom, ki naj bi omejil pristojnost federalnih sodišč pri revizijskem postopku o razmejitvi volivnih okrajev, propadel. Ne on, ampak njegovi nasprotniki so zmagali z dvotretjinsko večino. Dirksen je sicer izjavil, da bo s svojim predlogom prišel zopet kmalu pred senat, toda vsi so vedeli, da je njegova izjava samo zvonjenje po toči. Da je Dirksen pogorel, je mnogo pripomoglo stališče Christ the King Convent na Noble Rd. Pogreb bo v četrtek! predsednika Johnsona, ki ni bil zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in |vnet za tako nepomirljivo sta- Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena jutri zvečer ob sedmih. Filipinec pride na obisk k Johnsonu WASHINGTON, D.C. — Predsednik Filipinov Macapagal bo prišel 5. oktobra sem na uradni obisk, ki bo trajal skupno dva dni. Predsednik Johnson bo razpravljal z njim vprašanja, ki zgdevajo obe ...deželi#. Amerika ima s Filipini posebno prijateljsko in vojaško-obrambno pogodbo, na osnovi katere ima na Filipinih svoja vojaška oporišča. ....--o------ Malezija se pripravlja na Vsestransko obrambo SINGAPUR, Mal. — Malezijski parlament v Kuala Lumpur je dal vladi vsa polnomočja za preprečevanje rasnih spopadov in za obrambo pred napadi od strani Indonezije, katere predsednik Sukamo grozi, da bo Malezijo uničil. Vlada Malezije je oklicala stanje nevarnosti in uvedla vsa do- lišče v sporu za ali proti reviziji razmejitve. Njegovo stališče sta takoj izrabila senatorja Ja-vits in McCarthy s svojo kompromisno rešitvijo: senat naj ne sklene nobenega zakona, pač pa samo navadno resolucijo, ki naj v njej izrazi svoje mnenje o tem spornem predmetu. Mnenje naj se zgosti v predlog, naj sodišča dajo legislaturam “primeren čas”, da se ravnajo po znani razsodbi najvišjega sodišča od 15. junija. Resolucija seveda ne obvezuje sodišč, kot jih obvezuje zakon, z«tto sodišča lahko po svoje razlagajo, kaj VOJAŠKI UPOR V JUŽNEM VIETNAMU JE PONESREČIL Vojaški upor, ki sta ga začela včeraj zgodaj zjutraj v Sajgonu proti vladi gen. Khanha gen. Lam Van Phat in gen. Doung Van Due, se je ponesrečil, ker je letalstvo pod gen. Cao Ky-jem ostalo trdno na strani vlade. Združene države stoje odločno na strani vlade gen. Khanha. SAJ GON, J. Viet. — Južni Vietnam je bogatejši za poskus prevrata vlade gen. Khanha. Včeraj ob zori so o-klopne enote pod vodstvom gen. Lam Van Phata, bivšega notranjega ministra v vladi gen Khanha, in gen. Duong Van Duca, poveljnika 4. korpusa vietnamske armade, začele zasedati ključne položaje v Sajgonu. Policija je bila razorožena brez odpora in vse je izgledalo, da je vojaški udar uspel in da bo Južni Vietnam dobil zopet novo vlado. To je rešila odločnost poveljnika letalskih sil Nguyena Cao Ky, ki je zavrnil vabilo upornikov, naj se pridruži uporu, in jim zagrozil, da jih bo napadel, če se ne pokore vladi gen. Khanha. Popoldne so se začele čete upornih generalov umikaHi iz mesta v svoje vojašnice in Cao Ky je objavil časnikarjem, da je stanje točno “tako, kot je bilo preje” in da ne bo nobeden izmed vodnikov vojaškega upora prijet. Gen Khanh se je ob začetku Khanha, da okrepe njegov za-upora, ko njegov izid še ni bil' radi vojaškega upora omajani gotov, umaknil v vojaškem letalu v Dalat, letovišče kakih 140 milj severovzhodno od tu. Kasneje se je vrnil v Sajgon in prevzel znova v svoje roke vajeti vlade. Pri uporu naj bi sodelovalo okoli 2,000 vojakov pod vodstvom Lam Van Phata, ki ga je odpustil gen Khanh pretekli teden s položaja notranjega ministra na zahtevo budistov. Gen. Phat je katolik. Prav tako je vlada odstavila tudi gen. Van naj pomeni “primeren čas”. To, Duca, poveljnika 4. korpusa. O je Dirksen hitro spoznal in se nameravanem uporu so se širile postavil proti resoluciji. v Sajgonu govorice že v petek To mu ne bo dosti pomagalo, in še bolj v soboto. Vlada je kajti kot tretji zagovornik re-lmora^a za nie vedeti in čudno solucije se je pojavil senator! ie> da ni pravočasno poskrbela trebe. Humphrey, kar očitno pove, da za preprečitev upora, ko je. bila je tudi predsednik Johnson za večina vojaštva z letalstvom in take vrste resolucijo. Glasova-. mornariško pehoto vred trdno nje o tej resoluciji je napove- na njegovi strani, dano za jutri Računajo, da bo vlada ZDA se izjavila odločno predlog o resoluciji zmagal vsaj, z malo večino. položaj. Z odobritvijo predsednika Johnsona je bila izdana posebna izjava, v kateri je bilo rečeno, da je gen. Khanh še ved ni “ministrski predsednik” v Sajgonu in da je na varnem v nekem letovišču na morski obali. Izjava drž. tajništva ZDA je obsodila “vse poskuse” ovirati vlado gen. Khanha za razširitev osnove njegove vlade. Ko je poslanik ZDA v Sajgonu gen. Taylor zvedel za poskus vojaškega prevrata v Južnem Vietnamu, je v posebnem letalu odletel naglo iz Honoluluja na Havajih v Sajgon, da bi bil neposredno na mestu za slučaj po- Iz Clevelanda in okolice i Iz bolnišnice— Mrs. Ana Strekal z 11210 Greenwich Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave, prav posebna zahvala darovalcem krvi. Seja— Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj sejo v navadnih prostorih. Tajnica bo pobirala asesment od 4.30 dalje v šoli sv. Vida. Seje ne bo— Dramat. društvo “Naša zvezda” ne bo imelo seje 17. septembra, ampak šele 15. oktobra v navadnih prostorih SDD na Re-cher Avenue. Družinsko slavje— iMir. in Mrs. Lawrence Schiberl s 426 E. 156 St. praznujeta danes 58-letnico svoje poroke. Mr. Lawrence je star 82 let, njegova žena pa 78 in živita v Collin-woodu že 40 let. Imata 8 živih otrok, 26 vnukov in vnukinj ter 23 pravnukov in pravnukinj. — Iskrene čestitke in še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Zadušnica— Jutri ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Matta Pizmohta ob 1. obletnici smrti. Vpišite se v volivne imenike— Danes so odprte po vsem o-kraju Cuyahoga volivne koče od 10. dop. do 2. pop. irf od 4. pop. do 9. zbečer za vpis v volivne imenike. Vpisati se morajo vanje oni, ki so šele nedavno dopolnili 21. leto, ki so se v tem času preselili in oni, ki so šele sedaj postali državljani. za vlado gen. Khanha I WASHINGTON, D.C. — Zdru-*— —' žene države so se sinoči, še pred- ločila, kot so veljala v času sko-! no je bil izid vojaškega upora raj 10-letnega boja z rdečo gve-' proti vladi gen. Khanha jasen, rilo v Malaji. postavile odločno na stran gen. Nemčija obnavlja trgovske zveze s komunističnimi državami BONN, Nem. — Dokler je bil |že sestavljena takrat, ko bo šla izhoda iz tega dr. Adenauer nemški kancler, Hruščev na obisku v Bonnu. Jo položaja, nemški zunanji politiki bo lahko slovesno Popisal. N .eČ!noma sončno in toplejše. raajvi^a temperatura 73. — Vče-38^ G*U^rai Padel toplomer na ^ > kar je za 13. september ;.?Va nainižja temperatura, kar J 1 Cleveland pomni. so v zmeraj prevladovali čisto politični oziri, gospodarski so jim bili podrejeni. Ko je prevzel vlado' dr. Erhard, so gospodarski momenti postali vsaj ravno-pravni s politionimi, kar se jasno vidi v Erhardovi politiki v NATO in Evropski gospodarski skupnosti. Sedaj je dr. Erhard sklenil, da bodo gospodarski o-ziri imeli tudi več vpliva na nemško politiko napram komunističnim državam. Pod njegovim vodstvom je bonnska vlada začela sledeče zunanjepolitične akcije: Zadnji trgovski dogovor z Moskvo je potekel že pred 8 mese ci. Moskva je želela, da se nov dogovor sklene čim preje. Bonnska vlada ni nasprotovala tej želji, vendar pa je zahtevala, da pri pogajanjih zastopa tudi Zahodni Berlin, na kar Moskva ni hotela pristati. Pogajanja so se zataknila. Ko pa je bil zet Nikite Hruščeva Adžubej v Berlinu, je izjavil, da “berlinsko vprašanje ni tako važno”. Moskva bo torej popustila, tehnična pogajanja se bodo začela v zamotanega misijo, da Lahr “izve”, kaj mi-'sli Tito, odnosno njegova diplo-V Poljski, Madžarski, Romu- macija, govoriti in delati na Dr. Erhard bi rad uredil tudi niji in Bolgariji ima Zahodna raznih mednarodnih konferen-gospodarske stike s Češkoslova- Nemčija le trgovska zastopstva, J cah, na primer na bližnji kon-ško, ki z njo nima nobenega!ne pa rednih diplomatskih sti-(ferenci “neopredeljenih” v Ka-dogovora pa tudi nobenih pra-Jkov. To sicer ne olajšuje njene- iru. Doslej so Titovi diplomat-vih stikov. Tudi tu delajo oviro,ga gospodarskega prometa med je take prilike radi izrabili, da politični momenti. Češka vlada temi komunističnimi državami so udrihali po Nemčiji. Dr. Er-zahteva namreč, da naj Nemči-|in Nemčijo, toda onemogoča ga hard bi tudi rad vedel, kako da-ja izrecno prizna neveljavnost pa tudi ne. j leč podpira Tito politiko Ul- znanega monakovskega pakta iz Bolj zamotani so odnosi med brichta. 1. 1938, ki je parceliral Češko- Bonnom in Beogradom. Tito je | Taktika dr. Erharda napram. kan “Dora, slovaško. Dr. Erhard pravi, da pred leti klical dr. Adenauer- Jugoslaviji je jasna: Jugoslav!-^ liki nesreči, je tako izjavo že dal in da je no- ja “na korajžo” in vkljub nem- ja je gospodarsko močno odvis-jgočil uporabo večjih če javno ponoviti. Erhardovo ški grožnji, da bo pretrgala zve- na od Nemčije, Erhardova via- sredstev za obnovo. stališče je razumljivo. V Nem- ze z Jugoslavijo, ako bo Titovka to ve in ji bo šla na roko se-j —------o--- čiji živi nekaj milijonov nem- režim priznal Vzhodno Nemči- veda proti političnim uslugam, ških pregnancev, med njimi je jo, navezal z Ulbrichtom redne Zato lahko ppričakujemo, da bo najmočnejša skupina iz Češke/diplomatske stike. Dr. Adenauer v jugoslovanskem časopisju in znana pod imenom “Sudetski je nato takoj pretrgal diplomat-j v jugoslovanski javnosti kmalu Nemci”. Vsi ti pregnanci so tu- ske stike z Beogradom, kar je zapihal drug veter, vsaj kar se di volivci in so od Predsednik Johnson si je ogledal razdejanja 'Dore’ WASHINGTON, D. C. — Predsednik L. B. Johnson je v petek popoldne odletel v Jacksonville v Floridi in v Brunswick v Georgiji, da si na samem mestu ogleda razdejanje in škodo, ki jo je povzročil hurikan Dora sredi tedna v Floridi in obalnem pasu Georgie in dela Južne Karoline. Predsednik je obljubil polno pomoč zvezne vlade pri obnovi po hurikanu razdejanih predelov. Osebno si je ogledal vse prizadeto področje iz letala, nato pa še obhodil del obale v Jack-sonvillu, kjer je njegovo letalo pristalo na Naval Air Station. Od tam je poletel nato še v Brunswick v Georgiji, predno se je vrnil v Washington. Predsednik je že preje proglasil o-zemlje, ki ga je opustošil huri-za prizadeto po “ve-s čimer mu je omo-zveznih Urugvaj želi nov pretres odnosov do Kube MONTEVIDEO, Urug. — U-rugvajska vlada ni lahkega srca sklenila, da pretrga diplomatske in gospodarske stike s Kubo. Urugvaj izvaža namreč dosti mesa in riža na Kubo, od tam pa dobiva sladkor. Zato je za pretrganje stikov glasovalo od 9 članov vlade samo 6. Tudi v javnosti je bilo dosti kritike. Da potolaži tiste, ki niso zadovoljni, je urugvajska vlada predlagala Organizaciji a-meriških držav, naj takoj skliče reden sestanek z edino točko na dnevnem redu: revizija odnosov do Kube. Kdaj bo prišlo do sestanka, ne ve nihče, toda formalen povod za sklicanje je dan. Verjetno bo podobno željo izrazilo še nekaj držav Latinske Amerike. Svet je prespal poskus revolucije v Bagdadu BEJRUT, Lib. — V arabskem svetu je že toliko revolucionar-njihovega bilo več v škodo Jugoslaviji kot tiče odnosov med obema drža- nih poskusov, da jih svet ne mo- razpoloženja močno odvisne vse Nemčiji. Zastopstvo jugoslovan- vama. nemške stranke. Dr. Erhard ne skih interesov v Bonnu je pre- Do rednih re sproti registrirati, posebno ne diplomatskih sti- tistih, ki so se ponesrečili. To more torej odbiti od sebe sudet-'vzela Francija, ki se pa ni rav- kov ravno ne bo prišlo, dokler so je sedaj zgodilo v Iraku, skih Nemcev na ljubo komuni-'no gnala za jugoslovanske in-'Nemčija preje ne uredi svojih Medtem ko je bil iraški pied-stični češki vladi. Sicer pa noče terese. Tito je na vse načine J diplomatskih zvez z ostalimi ko- sednik Aref na konferenci Arab-Nemčija dati podobne izjave še poskušal, da se znova sporazu- munističnimi državami. Jugo- ske lige v Aleksandriji, so neza- iz drugega razloga: vsako popu- me z Nemčijo. Pod režimom dr. ščanje v tem in podobnih vpra- Adenauerja so vsi poskusi pro-šanjih bi samo škodovalo nem- padli. Sedaj je menda posredo-, škemu položaju v trenutku, ko vala Amerika in je prišlo tako Nemčijama so posebno poglav- začetku. Vlada je pri tem zaprla bo združena Nemčija sklepala daleč, da je dr. Erhard poslal je, ki se ne tiče nemške poli-( okoli 1000 oseb. Na čelu revolu slavija bo torej še čakala, da dovoljni vojaški in politični kro-pride na vrsto. • g’ v Bagdadu poskusili z revolu- Gospodarski stiki med obema cijo, ki se je ponesrečila že v Televizijske mreže nočejo dopuščati propagande proti bolniškemu zavarovanju WASHINGTON, D.C. — Znano Ameriško zdravniško društvo je sklenilo, da bo iz svojih fondov žrtvovalo milijon dolarjev za propagando proti obveznemu bolniškemu zavarovanju. Največ denarja je bilo namenjeno za televizijsko propagando. Načrt je propadel, ker so vse tri glavne televizijske mreže odbile ponudbo za tako propagando proti odškodnini $750,000. Društvo se bo sedaj vrglo na plakate, knjige, brošure, oglase, članke v časopisih, na izredno ugodne ponudbe za zasebno bolniško zavarovanje itd. mir z nekdanjimi sovražniki, kar na tihem v Beograd svoje- par tednih, pogodba bo najbrže Diplomacija še ni zaenkrat na^ga diplomata Lahra na zaupno tike napram srednji in vzhodni' cionarnega poskusa so bili letal-Evropi. I ski oficirji. Glavne med njimi je vlada dala postreliti, kakor hitro je upor zadušila. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 14, 19.64 Ameriška Domovina I- ■^£gg'» 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 177 Mon., Sept. 14, 1964 Ne smemo pa tudi prezreti, da se Freyjeve zmage ne veselijo samo krščanski demokratje v Cilenški republiki, ampak v vseh državah Latinske Amerike. V prestolici Dominikanske republike so na primer mladi krščanski demokratje javno manifestirali v čast zmage čilenskih somišljenikov. Krščanske demokracije v Latinski Ameriki so našle središče in oporišče, ki so ga do sedaj zelo pogrešale. Tudi to je dragocena pridobitev v boju proti komunizmu ruske in kitajske vrste. Ker Frey ni obremenjen s preteklo čilensko politiko, bo lahko bolj samostojno in uporno vztrajal na svojih stališčih. Upajmo, da to ne bo zapeljalo naše diplomacije, da bi mu nasprotovala. Frey ni namreč navaden predsednik neke republike v Latinski Ameriki, je glasnik nove dobe v politiki južno od naše dežele. Naj misli kdo o njem, kar hoče, treba mu je pustiti čas, da se pokaže, kako se bo njegova politika obnesla in kako bo koristila svobodi na obeh naših kontinentih. | BESEDA IZ NARODA ^ 'mm msmm pridobe ljudstva zopet za Kristusa in njegov nauk po vzoru no besedo o vsem tem, prosim, pridi jutri, v torek, 15. t. m., ob pol 8. zvečer v novo šolsko dvorano k Sv. Vidu. G. župnik iz Ročinja Vinko Kobal nam bo govoril o tem. Njegovo predavanje bodo pojasnjevale krasne barvne slike in spremljalo naše prelepo ljudsko petje v sveto-gorski Marijini baziliki. Vstopnine ni! Rojaki in rojakinje, o-pozorite drug drugega na to izredno priložnost, ker zares bo moral biti vsakemu žal, kdor bo zamudil kaj takega. Na svi-denie v velikem številu! J. S. Po čilenskih volitvah Da so čilenske volitve potekale tako mirno, je treba zapisati v dobro sedanjemu predsedniku Alessandriju. Da-siravno trdi, da je “zmeren demokrat”, ni vendar proteži-ral nobene desničarske stranke, ker je želel, da njegov naslednik prevzame posle ravno tako kot on: na miren in demokratičen način. Zato je zadnje čase spretno krmaril svojo politično barko: ni se preveč zameril ne na desno ne na levo, pri tem pa ni tudi iskal simpatij na nobeni strani. Da bodo volitve potekale mirno, je kar javno naročil narodni obrambi, naj bo pripravljena, da zatre po potrebi vsake izgrede ali revolucijonarne poskuse tudi s silo. To je čilenskim revolucijonarjem ubilo vsako željo, da bi volitve izrazili za revolucijonarne podvige. Pozabili niso levičarji tudi to, da se čilenski narod še dobro spominja tistih časov, ko je tam gospodarila “ljudska fronta”^ in da tqh časov nima v dobrem spominu. Če dodenemo še dejstvo, da so čilenski levičarji močno razklani med seboj v stranke in struje in da so trenja med njim tako velika, da jih celo komunisti ne morejo zagladiti, potem lahko razumemo, zakaj so se pristaši levičarskega kandidata Allende tako spodobno obnašali. Potek volitev je bil miren, tako trdijo prva poročila. V tej deželi živi okoli 9.5 milijonov ljudi, nekaj manj kot 3 milijone ima volivno pravico, tudi ženske jo imajo. To je najbrže odločilo zmago kandidata krščanskih demokratov Freya. Skoraj tretjina volivcev živi v glavnem mestu in njegovi okolici, med njimi je pa na stotisoče žensk, nekateri so govorili kar o 500.000 volivkah. Vse te so povečini volile Freya. Frey sam je kazal med volivno borbo nenavadno samozavest, ni hotel delati z nikomur političnih kompromisov, kar so mu zamerili celo nekateri njegovi lastni pristaši. Da je zmagal vkljub temu, bo samo dvignilo njegov ugled ne samo v njegovi stranki, ampak v vsej čilenski javnosti. Naša diplomacija se veseli Freyeve zmage, ve pa, da bo imela težave tudi z njim. Frey ni obetal nacijonalizira-nja tujih podjetij, kar je storil Allende. Na tem vprašanju je posebno zainteresirana naša industrija, ki je investirala v čilenska podjetja nad $2 bilijona. Toda Frey hoče obdavčiti tuja podjetja in jih prisiliti, da zboljšajo dohodke svojih delavcev in uradnikov. Frey hoče tudi zatreti korupcijo in zboljšati funkcijoniranje javne uprave. Frey pa ne bo eksperimentiral v zunanji politiki, se bo skušal držati zmernih ciljev svojega prednika Alessandri-ja. Naše državno tajništvo ima torej zadoščenje, da ni brez haska po vojni podprlo čilensko republiko s skoraj pol bilijona dolarjev. Obenem je naša administracija lahko prepričana, da bo Čile pravilno razumel cilje naše Zveze za napredek, kot jo je praviloma tudi do sedaj. Freyeva zmaga pomeni torej za našo zunanjo politiko uspeh, vendar pa nobenega jamstva, da se bo novi predsednik zmeraj strinjal z našimi željami in prošnjami. Novi predsednik Frey, ki nastopi svoje mesto 4. novembra, je v svoji prvi obširni izjavi odkril svoje ideje, kako misli vladati v domači in zunanji politiki. Za nas so posebno zanimive njegove opazke o zunanji politiki. Frey se je zadržal posebno na dveh problemih: Organizaciji ameriških držav in na Zvezi za napredek. To sta ravno vprašanji, ki Ameriko najbolj zanimata. Za Freyja je delovanje Organizacije ameriških držav precej okorno, ni tako polno življenja, kot bi moralo biti, se drži preveč starih okostenelih nazorov. V organizacijo je treba vnesti svež duh. Organizacija mora na primer gledati odnose do Kube v novi luči. Treba je Castru omogočiti ponoven vstop vanjo, ako se odpove zvezi s komunističnim blokom. Frey tudi ni zadovoljen z delom Zveze za napredek. Tudi delovanje te Zveze se mu zdi preveč mrtvo. Pri tem ne kritizira naše zunanje politike, pač pa ostale članice te Zveze, ker so premalo aktivne in se branijo večje odgovornosti in tesnejšega sodelovanja z Zvezo. Vendar je Frey poudaril, da bo mogel podrobnejše govoriti o svojem stališču šele potem, ko bo prevzel oblast. V resnici pa je bolj mislil na konec votivnega boja v naši deželi kot na dan, ko bo postal predsednik Čilenske republike. Zanimiva je tudi Freyjeva izjava, da njegova država ne more biti “neopredeljena”, kot to zahtevajo čilenski levičarji. Mora posegati aktivno v mednarodno politiko, zato bo Čile pod njegovim predsedstvom stopil v redne diplomatske stike z vsemi komunističnimi državami, pri tem pa ostal odločen zagovornik načel svobodne demokracije. Izjava novega čilenskega predsednika je gotovo zelo zanimiva za našo diplomacijo. Se ne krije zmeraj s cilji in željami naše administracije, pa to ni nobena škoda. Ako nam čilenska politika lahko služi kot most za obnovo sti kov na primer s Castrom, nam to gotovo ne bo v škodo. Orli in Sokdi v Ameriki bodo počastili spomin sv. bratov v Chicagu Chicago, 111. — Zveza slovanskega orlovstva in katoliškega sokolstva s sedežem v Chicagu priredi 4. oktobra 1964 posebno slovesnost, s katero želi počastiti spomin svetih Bratov v zvezi z lanskoletnim jubilejem tisoč-stote obletnice njunega prihoda med nas Slovane v srednji Evropi., Na sporedu je blagoslovitev in razvitje Zvezine zastave, ki ju bodo spremljali obredi in govori, kakor je bilo to v navadi ob takšnih priložnostih pri Orlih na Češkoslovaškem. Zveza si zastave ni omislila toliko zato, da bi jo dala nositi v slavnostnih sprevodih tukaj v A-meriki, kolikor zato, da bi pričala poznejšim rodovom, da so se in kako so se slovanski Orli v begunstvu in katoliški Sokoli Ameriki spomnili sv. Cirila in Metoda, ki sta že od nekdaj njihova vzornika. V Ameriki naj bi ostala zastava samo za čas, ko bo na Češkoslovaškem vladal komunizem. Po propadu le-tega naj bi jo češkoslovaški Orli ponesli v domovino in jo razobesili v stolnici na Velehra-du na Moravskem, kjer sta sveta brata delovala. Slovesnost bo v nedeljo, 4. oktobra 1964, s svojim nabožnim delom v cerkvi, s posvetnim pa v dvorani rimsko-katoliške župnije sv. Cirila in Metoda, 5000 So. Heritage Ave., Chica- vojnem obdobju — to prikazuje odkrito in rijoč v globine, a brez samovšečnosti razkazovanja —, ki ga poveže z dogodki v javnem življenju. Večkrat se mu razrastejo v vizije vseslovenskega ali celo evropskega in splošno človeškega obsega in Skozi lučij" ... j Naj naštejem nekaj takin in sence Item! Rodna pokrajina (Ormož) Nedavno je izšel v Buenos za^vj k0t zemljepisno dejstvo, Airesu v Argentini 1. del spo- p0Z0rjg^e socialnega doga-minov in opazovanj zadnjega janja jn narodnostnega sožitja glavnega urednika dnevnika ^renja (Slovenci: Nemci: Hr-‘Slovenec v Ljubljani, ki je va^. Madžari). Izhodišče za o-prenehal izhajati z vzP0S^av^‘^ažanja so seveda razmere v vijo komunistične vlade v Slo- jn družabni stiki Ruda Jurčec: veniji, g. Rude Jurčeca Sk°zLnjenih članov z okoljem. prednike oznanjat jim krščanstvo v domačem jeziku. Slovesnost je namenjena aktivnim češkoslovaškim Orlom in katoliškim Sokolom in vsem slovanskim beguncem, ki so bili nekdaj Orli ali pa člani organizacij podobnih orlovskim organizacijam v Evropi, pa žive sedaj v Chicagu ali v njegovi o-kolici, in njihovim prijateljem in znancem, ki vedo ceniti zasluge, ki sta si jih pridobila or-lovstvo in katoliško sokolstvo (pri Poljakih) za utrjevanje krščanskih načel in narodne zavednosti pri mladini slovanskih narodov v Evropi. Podpisani, ki sem eden izmed direktorjev Zveze, sem našel doslej med slovenskimi begunci v čikaški deželi 15 Orlov in Orlic in jim poslal vabilo na slovesnost. Ker sem prepričan, da jih utegne 'biti še nekaj, za katere doslej nisem zvedel, prosim vse tiste, ki vabila doslej še niso prejeli, da mi čimpreje naznanijo svoje naslove, da jim bom mogel vabila pravočasno dostaviti. Moj naslov je: 1935 W. 22 Place, Chicago, 111. 60608. Stanko Masič Upokojenci na Waterloo Cleveland, O. — Letos je naš klub že imel en izlet, 22 julija ^ v. in sence» obsega razdobje j T d b • nrikaz smo bili na SNlPJ farmi. Vsi, ki , , 1q1. , 1p9p , ° ,pl hni ra podoba se sin v prikaz • - ■ ’ ’ 'oc* 1914 do 1929, drugi del pa bo um-ranja habsburške monarhi- obsegal čas od . 1929 do 1958. • na p0Cjiagi drobnih kra-Knjigo je opremil arh. Marijan p0jaV0Vj ki so sami do- Eiltez in obsega 360 stiani. V j s^,krat odsev celotne trudne dr-Združene države še ni prispela. ‘ vavne tvorhe A. Geržinič je o njej napisal v i prva SVetovna vojna in pre-Glasilu SKA sledeče poroči-jVra^ Trenje raznovrstnih sil- 1°: v v . inic> teženj; pritisk tradicije, S prvo knjigo Jurčečevih SP°" kompromisi, vloga revolucio-minov, ki obdela čas od avl°r- narnjh zamisli, prvi levičarski jevega prihoda v Pariz in začet-'nava^ ka Aleksandrove diktature, se-| gredi tega je postavljena Can. ga pa v nekaterih razpravlja- karjeva smrt To je literarn0 njih in zaokrožitvah prav do be-|morda najmočnejše poglavje, gunske dobe, je naša memoar- Qre za mes^0 kulture in kultur-ska literatura dobila izvirno, nih delavcev v našem narodu, globoko zasnovano delo. Zdaj se za zahteve duha pa za moralne nam odpirajo pogledi v polpre-^n p0ihigne komplekse, za odpor teklost, kakor nam jih še nihče ni odprl. Dogodki in osebe padajo v jarko svetlobo avtorjevih žarometov in pod njimi se giblje življenje, kakor je raslo iz preteklosti in kakor je porajalo naše sodobje. Primerjava z dosedanjimi Ljubljam Trle'navdan’vpraša-knjigami spominov skoro ni mo- nje naše narodne samobitnosti, so se tega izleta udeležili, so se zelo pohvalno izrazili o do-svetih bratov, ki sta prišla izlbrem, okusnem kosilu, ki ga je daljnega Bizanca med naše pripravila naša pridna kuharica Jennie Perko, pa tudi drugače so se dobro zabavali. Ker so bili s to prireditvijo vsi zadovoljni, je že na prihodnji seji večina navdušeno sprejela sklep, da napravimo letos še en izlet na iste prostore. Za ta dan je bil izbran 16. september. Ta je sedaj tu! Sklenjeno je bilo, da naj se najame samo en avtobus. Odbor Kluba prosi vse člane, ki imajo svoje avtomobile, in se nameravajo udeležiti tega izleta, da se ustavijo pred SDD na Waterloo Rd. in vzamejo v svoje avtomobile tiste, ki bi morda ne dobili več prostora v avtobusu. Avtobus bo odpeljal izpred SDD ob 12.30 popoldne. Naj vsakdo pazi, da bo na mestu pol ure preje! Na izletu bo na razpolago prigrizek in mrzle pijače. Ne bo tudi brez glasbe, da bo ustreženo tistim, ki se vedno radi zavrtijo in radi zapojejo. Prav prijazno vabimo tudi člane ostalih klubov upokojencev v Clevelandu, prijatelje in znance, da se nam pridružijo in se zabavajo z nami v lepi naravi in v hladni senci, kar si v Predavanje g. V. Kobala o jugozapadni SSovemj: CLEVELAND, O. — Med nami v Clevelandu in okolici je razmeroma veliko rojakov in rojakinj s Krasa, Slovenskega go, 111, 60609. Župljani so Čehi, Primorja; Brdov in Goriškega, Slovaki in Poljaki; nekaj jih|kot tudi iz drugih krajev jug0_ je tudi drugih narodnosti. Pn- lagodnosti, hinavstva, praznega videza, frazerstva in koristoljubja. Kako čudovito so vse te stvari osvetljene s čisto svetlobo navdušenja v tedanjem pr* vošolcu klasične gimnazije! Obisk regenta Aleksandra goča. Šuklje je kot zgodovinar strokovnjak prikazoval politično življenje ob osi Dunaj-Ljubljana; pregnetel je dogajanje s svojim bleščečim in često strastnim polemičnim talentom. Hribarju in Tumi se pozna njuno samorastništvo. Z nekakšno sovražno in nezaupno držo naše vloge v novi državi. V sta-jrem dr. Tavčarju se zdi, da poslednjič zablesti slovenski liberalizem. Aleksandrova diktatura in Koroščeva konfinacija dajeta v senci marsejskega umora avtor- iju priložnost, da razkriva teme- oce” Ije jugoslovanske državne tvor-njujeta vse, kar se ne strinja z ke lepem in toplem vremenu vsi! želimo. Vsem članom Kluba naznanjam, da so tajniški posli zopet njunim trdo priborjenim stali-(ščem in nazori. Psihologija je — posebno pri Hribarju — neznatna in šibka. Vošnjak vpliva ozko lokalno in poročevalsko. Šorli je enostranski in rad površen. v mojih rokah in se lepo zahva- .Finžgarjevo in i st o d o b n o lim G. Panchurju, ki jiji je V|dr pajmanove knjigo bi imeno- , , .zapadnega dela slovenskega o- cela se bo ob dveh popoldne in|zemlja Malokateri drugi del trajala kaki dve uri. Blagoslo- slovenije je v svoji Zgodovini vitev bo opravil uniatski du-|doživel toliko važnih dogodkov hovnik po vzhodnem obredu vikot prav ta del naše zemlje Le. jeziku, ki sta ga govorila sveta ži pač < ko so se vrata zapr-ko °d3eU sedaj se lah- ° malo vzdramim. — More-ka 7 nesramnež še ča- ‘ • Oprezno stopi k oknu in j eda ven. Gledal je plaho ^ askavi čitatelj gotovo čud-^ gleda, kaj zopet to pome-p Moram mu to razjasniti. °^edal bom kar naravnost, k ’d je to mladec, kateri je > Pozabivši po naključju ■— V naffBci — plačati me-°» preganjan od svojega roV^a’ k* rnu Je z listom v - ! sledil do te hiše. Ker gos-»°? Glinek _ tako naš ■ nik v pokoju. Dobro, a sedaj naglo, kaj pa pravi pismo?” In naglo prečita pismo, kojega obseg pa ga ni malo osupnil. “To je lepa reč”, govori dalje, “ta dečak, ki me je nevede rešil nesreče, pride danes. Sedaj ni treba nič drugega, kot da odpre vrata, dokler bom jaz še tukaj. To je lep položaj; spodaj moj upnik, ki me hoče dati zapreti, a nad mano ta preklicani, a vendar toli koristni mi gost. A kaj, sedaj sem v varnosti, in če pride tisti človek” —< ob teh besedah pogleda pismo—“Po-stamt Neuhaus — iz Henrikovega Gradca, in od tam prihajajo, hvala Bogu, samo vozovi; morebiti se zlomi os, poruši kolo, pade konj. —Pozor, starec se vrača z ogleda Gospod svetnik se prikaže vratih z žarečim obrazom. “Dragi prijatelj, vaša soba je urejena, moja žena je vse pripravila, kakor se spodobi Mladec se zahvali: ste prijazni.” Samo kolikor se spodobi. Sin starega tovariša! — A čakajte, da vidite mojo Juliko.” ‘Vašo Juliko, gospod svetnik? Kdo pa je to?” “Kdo je to? — Moja hči.” “Vaša hči?” “No, seveda, ali oče nikdar ni nič pravil o njej?’ “Da, res je, spominjam se. Gospodična Julika, vaša hči, jelite?” “Da, da!” “O, saj jo poznam. Oče mi GG-Case School, 1535 E. 40th St. HH - Lithuanian Hall, 6835 Superior Ave. II — Barbershop, 6906 Superior Ave. Ako nimate prevoznega sredstva, pokličite telefon št. EX 1-3333 ali HE 1-1713 in vam bomo preskrbeli prevoz do prostora, kjer se boste registrirali. Edward J. Kovačič Mary Jo Zamlen (23rd Ward Leaders) gospodu svetniku s pr- 1130 Addison Rd. H — East Madison School, 1130 Addison Rd. I — Mordus Upholstery, 7018 St. Clair Ave. J — Hodge School, 1075 E. 74 th St. K — Masonic Temple, 1624 East 55th St. L — Masonic Temple, 1624 East 55th St. M — St. Francis School, 7210 Myron Ave. N —St. Francis School, 7210 Myron Ave. O — St. Francis School, 7210 Myron Ave. P — Masonic Temple, 1624 East 55th St. Q — East Madison School, 1130 Addison Rd. R — Hodge School, 1075 E. 74 St. S — East Madison School, 1130 Addison Rd. T— St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. U — St. Vitus School, 6104 Glass Ave. Jako | V— Stanard School, 5360 Stanard Ave. W—St. Andrew’s School, 5133 Superior Ave. X — Immaculate Conception School, 4129 Superior Ave. Y — Immaculate Conception School, 4129 Superior Ave. Z _ Case School, 1535 E. 40 St. AA - St. Andrew’s School, 5133 Superior Ave. BB - Masonic Temple, 1624 E. 55th St. CC - Slovenian 6417 St. Clair Ave. DD - Hodge School, 1075 East 74th St. Kultura (Nadaljevanje z 2. strani) ženj in dejanj, nevarnih nihanj, notranjih in zunanjih trenj v tem gibanju; pri tem se razkrivajo togost, nerazumevanje in taktične napake “starih”, in Jurčec dokazuje, da je izginotje te darovite in zanesene generacije s strašno težo vplivalo na vse, kar je sledilo. Med portreti oseb, ki jih pisec oživlja pred našimi očmi, je zlasti važen doprinos k označitvi in razumevanju Terseglava, Pina Mlakarja, prof. Tomca; s posebno prizadevnostjo je obdelan dr. Korošec. Drobnejše, a navadno prav tako živo zadete so risbe prof. Ehrlicha, dr. Ahčina, Kocbeka, Lamperta, dr. Šmajda, i. dr.; največ po rekle-ksih v dr. Korošcu je predstavljen tudi še dr. J. E. Krek. Jur Čečeva knjiga prinaša toliko novih pogledov, iskrenih sodb — brez ozira na utrjena ali posvečena mnenja — in toliko vprašanj, da bo nedvomno močno oplodila sodbo o naši bližnji preteklosti in sedanjosti. Prodira pa s svojimi idejami in ocenami tudi v prihodnost. In to je šele prvi del! Poročilo je napravilo velik vtis na vse afriške diplomate, kar se jih je nabralo v Addis Abebi. Afriški politiki sicer z besedami radi poveličujejo revolucijo, tresejo se jim pa hlače, kadar pomislijo, kaj bi bilo z njimi, ako bi v njihovih domovinah izbruhnili revolucijo-narni podvigi. Kitajci so se zaleteli s svojo politiko v Afriki LONDON, Ang. — Precej nepričakovano je ministrski predsednik Kamuzu Banda v republiki Malawi (preje Njasa) odkril svetu, kako so kitajski komunisti v svojem poslaništvu v Dar-ess-Salaamu v Tanganjiki skovali zaroto proti njemu in njegovi vladi. V zaroto je bila vpletena cela vrsta njegovih ministrov. Nekaj jih je Kamuzu Banda sam pometal iz vlade, nekaj jih je pa že preje de-misijoniralo. Zarota si je postavila za cilj, da ubije Bando in njegove zveste ožje sodelavce, potem pa ustanovi “ljudsko vlado”. Vse to naj bi se po na- JavnosS se naveličala sedaj veljavnega načina volitve predsednika ZDA PRINCETON, N. J. — Gallupov zavod je dognal, da ljudem ne ugaja več sedanji sistem, kako Amerika voli svoje predsednike. Ljudem ni predvsem všeč sedanji sistem volivne agitacije. Pravijo, da je volivnih govorov vse preveč in da jih razven agitatorjev in poklicnih politikov sploh nihče več ne posluša. Zadostovalo bi, ako bi se oba glavna kandidata za predsednika in podpredsednika pokazala nekajkrat na televiziji in razložila svoje politične nazore. Takih misli je 68'/e vseh volivcev. Čas je ubil tudi smisel za sedanji način primarnih volitev. So postale pravi cirkus, ki ni prav nič potreben. Bi zadostovalo, ako bi bile v vseh državah isti dan primarne volitve, ki bi povedale, kateri demokratski in kateri republikanski kandidat je v deželi najbolj priljubljen. To pa ne bi bilo odločilno, konvencije bi potem še zmeraj imele možnost, da postavijo druge kandidate. Tako misli 62% vseh volivcev. Najbolj so volivci nezadovoljni s potekom konvencij. Akorav-no gledajo ta cirkus le vsako četrto leto, se jim vendarle zdi, da pomenijo konvencije predvsem zapravljanje časa. Ves posel bi se dal opraviti v par dneh. Končno smatrajo volivci tudi sistem volivnih mož za zastarel. Bili so časi, ko je bil ta sistem dober. Danes pa si lahko vsak volivec ogleda.-kandidate na televiziji, posluša jih pa, kadar se mu zljubi. Počemu torej še vo-livni možje? Ali ne bi bilo bolje, da bi predsednika in podpredsednika volili kar naravnost brez vsakega posredovanja? Dele 1$ mcraja cslali še dalje na cfcku NEW YORK, N. Y. — Glavni tajnik Združ. narodov U Tant je v poročilu Varnostnemu sve-I tu ZN dejal, da je splošno pre- na ta predlog pod pogojem, da ima komisija možnost pregledati turške vojaške priprave v zvezi s ciprsko krizo tudi na samih turških tleh. Varnostni svet bo razpravo o Cipru nadaljeval ta teden in odločil o tem, ali naj čete ZN ostanejo na otoku še tudi po 26. septembru, ko jim poteče rok v smislu dosedanje resolucije. U Tant računa, da bodo stroški za nove tri mesece vzdrževanja sedanjega števila čet ZN na Cipru znašali okoli $7,000,000. manje med našimi vojaškimi krogi. Morda bomo prišli tako daleč, da jih bodo tako občudovali, kot naša artilerija občuduje naj novejše nemške tanke in tega tudi ne taji. MALI OGLASI V Varnostnem svetu ZN so se jim zmešali jeziki ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Kakšen cirkus postaja Varnostni svet ZN, je lepo pokazala obravnava indonezijskega napada na Malajski polotok. Indonezija je poslala parkrat svoje padalce na polotok, da bi tam uničevali prometne naprave in terorizirali prebivalstvo. Je to gotovo primer tipične napadalnosti, ki jo mora obravnavati Varnostni svet, ako hoče vršiti svojo nalogo. Indonezijski zastopnik je pred Varnostnim svetom trdil, da navzoči diplomatje sploh ne razumejo besede invazija in napadalnost. V slučajih, kjer narod brani svoje pravice s silo, tam ne more biti govora o invaziji. Invazija je le sredstvo za samoobrambo in Varnostni svet je ne sme smatrati kot akt napadalnosti. Temu naziranju se je seveda uprl ameriški delegat A. Stevenson, zdi se pa, da je govoril gluhim ušesom vsaj tistih članov Varnostnega sveta, ki držijo z Indonezijo. Počemu imajo torej Združeni narodi svoj Varnostni svet, ako lahko vsakdo po svoje razlaga pojme, ki tvorijo moralno osnovo te mednarodne ustanove? Ali samo zato, da tam lahko vsakdo tolmači po svoje pojme, ki so bili vsaj do sedaj kolikor toliko nesporni? Hiša naprodaj Blizu Waterloo in E. 161 St. dvodružinska hiša, 5-4, dvojna garaža, lep lot. Prodaja lastnik. Kličite IV 1-8153 po 4. uri pop. (178) Hiša naprodaj Blizu Marije Vnebovzete cerkve je naprodaj hiša, 5 sob in kopalnica, lep vrt. Lastnik mora prodati. $10,500. Kličite LI 1-4832. (177) Gostilna naprodaj D-2 in D-3 licence, v Collin-woodski naselbini, na istem prostoru 30 iet. Proda se zaradi starosti. Kličite po 7. uri zvečer GL 1-7909. (180) Hiša naprodaj Na 15008 Sylvia Ave., 2)4 družinska lesena hiša, 4 garaže. Posestvo za dohodek; dobro za pripravnega moža. Lahko kupite za $9,000, da se uredi zapuščina. Kličite Ken Deyo na RE 1-1100. . (180) Hiša naprodaj 6 sob, ognjišče, plinska gor-kota, ekstra stranišče spodaj, vse v dobrem stanju. BARAGA REALTY 731-7020 (184) V najem Štirisobno stanovanje s kopalnico, vse prenovljeno, plinski furnez, na 1156 E. 63 St. Tel.: 881-8999. —(178) Išče sobe Penzionist išče 2 sobi in kuhinjo, neopremljene, v St. Clairski naselbini Kličite 361-4270. —(177) Črtu moralo zgoditi že pretekli] teden. Zaroto so pa še pravi čas pričanje, da morajo čete ZN o- odkrili. Novica o zaroti je seveda primerno delovala na konferenco zunanjih ministrov Organizacije afriške edinosti. Od nje je imel National Home, največ koristi kongoški ministrski predsednik Čombe, ki je na sejah veliko govoril o podtal stati na otoku Cipru, če naj se prepreči tam večja nesreča. Račun za njihovo vzdrževanje bo treba plačati iz rednih sredstev ZN, če ne bo teh mogoče dobiti po dosedanji poti. Varnostni svet jo razpravljal o položaju na Cipru in poslušal nem rovarjenju kitajskih komu-^ pritožbe Grkov in Turkov. Tur- je večkrat pripovedoval, kako|EE_St Clair Recreation Cen-nistov v srednji Afriki. Dogod-jški zastopnik je predložil, naj je lepa, kako lepe, modre oči terj 6250 st clair Ave> ki v Malawi so kot nalašč po-j ZN pošljejo na otok posebno ko-ima —” IFF-St. Andrew’s School, trdili njegove tožbe proti kitaj-, misijo, ki bo ugotovila dejansko jaz grem gledat, kaj je sobo, kajti navajen se je zval Junak — ni hrepenel po ^“ninalnih slasteh zamreže-Gba življenja, je bežal, kur Je dalo, skočil v najbližnjo “črne, ste hoteli reči”, po-| pravi ga gospod Zvoniček ve-| selo. ‘ Da, da, črne, črne kot | ogel —” “— malo rjavkaste —” “— da, rjavkaste — o, tol so krasne oči in kako je prijazna. Ko ga je vodila po Pi-agi, se je neki vse oziralo za | njima.” “Saj vaš oče že dvajset let | ni bil’v Pragi.” Gospod Jelinek se zgane. “Bil je tukaj — nekako pred dvema letoma”, pravi straho-1 ma. “Kaj, pred dvema letoma— in hodil je z mojo hčerjo po Pragi, ne da bi jaz o tem kaj vedel?” vzburi se gospod svetnik. — “Ta je pa lepa! Ali se ta stari norec še ni poboljšal? Mladec je bil čedalje v večji zadregi. “Hotel sem reči, da — meni se zdi — da baš takrat vi niste bili doma.” (Dalje prihodnjič) ------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini” 5133 Superior Ave. skim komunistom. | stanje. Grški zastopnik je pristal Nemci imajo že svoje sodobne rakete BONN, Nem. — Cisto na tihem, brez vsake reklame je nemška armada že prišla do svojih modernih raket na trdo gorivo, torej podobnim našim Polaris raketam. Ker Nemčija nima prostora, da bi jih preskusila, se pogaja z Grčijo, da bi jih nemški strokovnjaki preskušali na otoku Kreta. Nemci nočejo dati nobenih podatkov, kakšne so njihove rakete. Zanje pa vlada veliko zani- Ženske dobijo delo Delo dobi Iščemo mlajšo žensko z a )omoč v trgovini, 3 dni na teden, mora biti prikupne zunanjosti in govoriti slovensko. Oglasite se osebno od 10. dop. do opoldne pri Černe Jewelry, 6412 St. Clair Ave. (177) V najem Tri neopremljene sobe in kopalnica na 1048 E. 71 St., zgoraj, spredaj, blizu St. Clair Ave. Kličite 361-0989. (177) Redek kup $22,900 5 let stara lesena in zidana hiša, ranch tipa, v zelo dobrem stanju na lepo zasajenem prostoru, velike sobe spodaj, po-ploščene, družinska šoba in sprejemna soba, jedilna soba, 3 spalnice, poploščena kopalnica, blizu E. 185 St., i n Freeway, 10 minut od cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave. POWERS REALTORS RE 1-9400 (177) V fari sv. Vida Naprodaj je dvodružinska hiša, 7 sob spodaj, 5 zgoraj, garaža ža 2 kare. Kličite LA 4-2732. (14,16,18 sept) Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHK ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Clair Ave. & 6Sth St.. EN 1-47 I! BEATLES V MESTU — Znani angleški kvartet Beatles pride jutri v veliko veselje mladostnikov tudi v naše mesto. Na sliki stoje od levq jia dgsno: Paul McCartney, Ringb Starr, John Lennon in George Harrison. " IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, fumeze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Išče stanovanje Starejša vdova, samska, želi dobiti 4 sobe, udobne in čiste pri mirnih ljudeh, blizu cerkve sv. Vida, spodaj, gor-kota in kopalniča. Kličite 391-3845. (10,14,17 sept) ČE HOČETE . . . prodati als kupiti posestvo alt trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St HE 1-6607 AMERIŠKA DOMOVINA, H. Bordeaux - L. Brus: RODBINA Roquevillardov ROMAN Kraj je pust in nikjer ne vidiš daleč naokrog. Tam se je Mavricij zleknil v travo in pogled mu je splaval v daljavo. Mislil je na svojo domovino in čutil se je kot v izgnanstvu. Tam za temi gorami, ki mu zastirajo pogled, so njegovi domači. Kaj neki delajo sedaj, ko nič ne zve o njih? Seveda je ljubil. A ljubezen mu ni mogla zatreti ne preteklosti ne prihodnosti. Na skrivaj je ukrenil vse potrebno, da bi dobil v Parizu pri kaki večji družbi mesto pravnika. V tem izgubljenem času pa se je za vsak primer naučil italijanskega jezika. Ali ne bi mogel s svojo angleščino, ki se je je naučil v kolegiju, in z nemščino, ki jo je študiral za svojo disertacijo, v zadnji stiski prositi za uredniško mesto pri kakem inozemskem časopisu? Že ga je tudi mučilo slabo denarno stanje, zato je bil potreben tega upanja in teh iluzij. Ko je izčrpal svoje lastne vire, mu je Edita izročila, polna najnežnejšega zau- CHICAGO, ILL. HELP WANTED AUTOMATIC PUNCH PRESS OPERATORS OPENINGS ON 1ST, 2ND AND 3RD SHIFTS Excellent starting rates for experienced and reliable operators WILL TRAIN INEXPERIENCED MEN. : FREE INSURANCE SHIFT PREMIUM AND OTHER BENEFITS Phone, write or visit personnel Dept Interviewing daily 8:30 AM to 5 PM Saturday until noon. TEMPEL STEEL COMPANY MAGNETIC STEEL LAMINATIONS FOR THE ELECTRONIC AND INDUSTRIAL INDUSTRIES 5431 N. Damen AR 1-8828 (177) MALE HELP AGENTS Pay Day — Every Day. Sell KNAPP SHOES. Full or part time. Big Commissions. We Train You. Tel.: 247-3100. (178) MACHINISTS DURNEYMAN — $3.42 per Hour » start. All Shifts Available. Pre-lium extra — 8 paid holidays, imily hospitalization and surgical [an, sick benefits, life insurance, hese benefits at no cost to you. afeteria on, premises. Good work-ig conditions. Call Mr. Mannon, Illmore 4-7883, or come to em-loyment office: AMERICAN CAN CO. 13th Ave. & St. Charles Road Maywood, Illinois (179) [EN NEEDED For Lawn Main-‘nance Work. Year Round. Appli-itions being taken. K. MEYER ANDSCAPING, INC., 2166 North ustin Av. — Call for Appt.: 622- panja vanj, upravo svojega osebnega premoženja, tistih sto tisoč frankov, o katerih mu je pripovedovala ob začetku njune ljubezni in ki mu jih je označila kot doto. Nerad je sprejel vsoto in odtlej je postal bolj varčen. Namesto nenehnega beganja iz mesta v mesto, da sta bila kot dva brezdomca, je predlagal cenejše bivanje v Orti. Po kratki dobi potratnosti je njegova družica postala preprosta in skromna ter se zadovoljila tudi z majhnimi izdatki. A kljub temu je moral načeti glavnico, ki jo je naložil v Mednarodno banko v Milanu. Vselej, kadar je skušal jasneje pogledati v izvor tega premoženja in zlasti način, kako je prišlo v njene roke, vselej, kadar je predlagal povratek v Pariz, kar bi bilo ugodneje za iskanje službe, vselej mu je zaprla usta in ga spomnila obljube: “Tiho! To leto mi pripada do poslednjega dne, do najine obletnice. In končno, nisem mar tvoja žena?” Oboževal jo je in ni dvomil v resničnost njenih besed. Prav za prav se je vznemirjal samo zaradi pomanjkljive pravne oblike pri prilastitvi sicer zakonitega premoženja. A že to je imel za dovolj važno, da se je vznemirjal. A vselej ga je znala pogovoriti, da je odnehal, rekoč: CHICAGO, ILL. INVESTMENT PROPERTIES BY OWNER IMMEDIATE SALE LAKE ZURICH — 3 Bedrm. Brick ranch style yr. round home. acre improved lot. Beach and recreation area privileges. $13,500. 3 Bedrm. Brick ranch style home with garage $14,000. Vi Acre improved lot, 3 Bedrm. brick ranch style yr. home. Beach area privileges with gar. $14,500. Property wonderful for families Phone AVenue 6-4869. (186) BY OWNER — $5,000 Down Rogers Park. 7 Apts., Corner Brick, $9,840 Income. No Renting Problems, 3-5%’s, 3-4’s, 1-2%. 2 car garage, alum. Storms and Screens. Modern baths & kitchens. Selling price for Immediate Sale. Phone: BR 4-0170; if no answer Call: 226-4322. — 7136 N. Wolcott. (178) HOUSEHOLD HELP COOK — HOUSEKEEPER Light Housework in Rectory. Live in. Permanent. Good Salary. St. Alexander’s Catholic Church, 300 S. Cornell, Villa Park. TE 3-7730. (177) General Housework — Child Care 1 Child, 1% years old. To Live in. 5 days. Must have recent Chicago references. — 328-9611. HELP WANTED—FEMALE WAITRESSES We need you now. IMMEDIATE OPENINGS. Uniforms furnished free. Loop locations available. 185 North Wabash — Room 609 Phone 726-3185 “Kadar mi dopoveduješ s svojimi ustnicami, nimam več volje, nimam nič več razen utripajočega srca.” Tako se je čutila dovolj močno, da obdrži njegovo ljubezen. Zato je drugi dan po njuni obletnici, šestindvajsetega oktobra, sama izzvala razgovor, ki se ga je tako dolgo branila. Hotela je prenehati z večnim laganjem ter nepreklicno prikleniti ljubimca nase s tem, da mu naloži sokrivdo, ki se je bi po tolikem času ne mogel več otresti. Ni gledala v tej sokrivdi kakšnega zločina. Zadoščalo ji je, da je v njej videla novo čvrsto vez, ki ljubezen samo le še bolj utrjuje. Prav nič ni dvomila, da ne bi bila imela pravice vzeti in odnesti vsote, ki ji jo je gospod Prasne že prav za prav podaril. Kakšno pa naj sicer bo darilo, če ga darovalec lahko obdrži? Sama je odganjala pomisleke, ki so ji prihajali zaradi načina njenega ravnanja. Kaj jo je brigal način. Žena samo na pol razume vprašanja, ki so ji nadležna. Rečeno ji je bilo, da je ta denar njen. Ta beseda ji je zadoščala. Odnesla je točno samo svoj delež, pa čeprav bi bila lahko samo stegnila roko in si prilastila še več. Pač pa je ona sama žrtvovala svojo mladost in lepoto. Odplačala je denar z življenjem, s solzami. Devet let je dala možu, ki ji je bil zoprn, ji je vzbujal stud. Kdo ji more to povrniti? Sicer pa bi se v primeru tožbe ne branila sprejeti nase sokrivdo, da, celo zahtevala bi jo? Vendar se je obotavljala v trenutku, ko bi morala vse razložiti. Na dolgo in široko je pripovedovala svojo ganljivo življenjsko zgodbo od de-tinstva pa do poroke. Iz njenega pripovedovanja je razbrazda je po smrti svojega očeta do poroke z gospodom Frasnom živela skoraj v revščini. “Prodala sem se,” je zaključila. Nestrpno in z zadrževanim dihom jo je poslušal Mavricij in z besedo prekinil njeno zaupno govorjenje: CHICAGO. ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER — Must Sacrifice SNACK SHOP. Family Style Cooking, Terrific Carry-Out Business. Bargain at $500. Call me at Tel.: 476-8960. (177 & Sept. 18) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — Immediate Sale -Best Offer. 7 Room House, 3 Bedrooms, 2 car garage, fenced yard. Close to schools. Gas heat. 257 E. Hayes Dr., North Lake, 111. 562-7456. (177) BY OWNER — EDISON PARK 5 yrs. old. 7% Rm. Luxury Home, central air-cond., face Brk., compl Indscpd., 3 Bedrm., 2 baths, pan’ld den, mod. kit., din. rm., laundry rm., patio, crptg., drapes. — Only $25,000. — SP 4-0204. (177) MOUNT PROSPECT — 6 Rms., 3 Bedrms., 1% baths, 2 car gar., full bsmt., storms, screens. Beau, land-scpd. lot. Close to everything. — Owner. — CL 9-0685. (178) ARLINGTON HEIGHTS — On Pvt. Lake Briarwood. 92’ beach front. Lge ash-paneled fam. rm. w/frpl., 3 bdrms., 2 cer. tile baths, all the extras. Swimming, fishing, sailing, or ice skating. $43,900. Call for appt. By Owner: 437-5797. (178) FURS — FOR SALE CLOSING ESTATE Luxury FURS. Like New. Black Diamond Mink Coat, Cerulian Mink Stole, Mink Jacket. Shown by Appointment Only. EA 7-9720 eve’s or HU 6-3000 Ext. 70, days. (177) “Pa tvoja dota?” To vprašanje je izrekel s takim glasom in s tako obupanim obrazom, da je na mah opustila svoje načrte. Ko je začutila, da je v nevarnosti njuna ljubezen, jo je začela braniti z novo vrsto laži. Uporabila je vso svojo žensko spretnost, da je že naprej odgovarjala na vprašanja, o katerih je slutila, da jih bo stavil. Tako mu je priznala, da je bilo njeno imetje, ki mu izvora pač ni mogla več tajiti, neodvisno in prosto, da ga. je naložila in upravljala ona sama. Njeni odgovori so bili podobni prejšnjim razlagam in na splošno kar verjetni in sprejemljivi. Ni bilo tako nespametno verjeti, da je nastopil varuh družine Dannemarie ter pred podpisom ženitnega pisma pri gospodu Frasnu v njegovi veliki ljubezni do neveste dosegel, da je neposredno, nepreklicno in dokončno podaril vsoto, tako zavaroval dekletovo prihodnost in ji za sedanjost zagotovil boljši in manj gmotnih zadreg. Zakaj naj bi Mavricij dvomil o tej razlagi? Ali ni že ta dovolj rušila njegove sreče? Ko se je zbujal iz omame, v katero ga je bila zvabila neka čudna sila, mu je bilo že to zoprno, da je zaradi nečastnega dogovora odlašal s svojo službo celo leto, ki je bilo prihranjeno za ljubezen. Ni pa do sedaj prav nič dvomi) o častnem izvoru Editinega premoženja, o katerem si je delal utvare, da ga bo kmalu povrnil s svojim delom. Zdaj pa se je odgrinjala pred njim kruta resnica, ki je grozila, da stre njegov ponos in uniči v njem sleherno spoštovanje do samega sebe, čeprav je bilo to imetje last njegove družice, je v resnici vendarle izhajalo od človeka, čigar dom je uničil, če bi se torej prikradel le najmanjši delček tega denarja v njegovo življenje, bi bila to nesramnost, ki bi je ne mogel prenesti za nobeno ceno. Ko se je začutil izgubljenega, je na pamet izračunal številko svojega dolga. Vlogi, ki jo je naložil v Milanu na ime svoje ljubice, je manjkalo osem tisoč frankov. ‘Saj nisva veliko potrošila,” je ljubeznivo ugovarjala. V resnici je bila ta vsota skupaj z njegovim denarjem le malo višja, kot sta jo porabila za stroške celega leta, ki sta ga preživela na potovanju. Toda v Orti, kjer sta bila že šest mesecev, je bilo življenje poceni, zabave redke in ne drage. Kje in kako bi si priskrbel teh osem tisoč frankov? Dokler jih ne bo povrnil, mu bo težko, čutil se bo nepoštenega in življenje mu bo zagrenjeno. Ker ni našel nobene rešitve, je ves jezen in obupan pokazal v;: VV;'. 'V-:.:. V blag spomin DVAJSETE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT Edward Sterlekar ki je umrl 14. septembra 1944. Prešlo je naglo v večnost 20 let, odkar si Ti zapustil nas in svet. Ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih vedno nam živiš! Žalujoči: MATI in BRATJE Cleveland, O., 14. septembra 1964. ' :v BREZ TEŽNOSTI? — Slika ne kaže potnika v vesolju, kjer ni nobene težnosti, ampak nogometnega igralca, ki je zgrešil žogo in se prekucuje na tla. Slika je bila posneta na neki nogometni tekmi v Londonu na Angleškem. tovarišici smehljajočo se vodo v jezeru. Ona je dobro razumela njegovo kretnjo. Uprla se je naravnost z besnim krikom : “Kadar človek ljubi, noče umreti. Kadar ljubiš, lažeš, kradeiš, ubijaš, a umreti nočeš. Zaljubljenci, ki se ubijejo, ne ljubijo svoje ljubezni.” Tedaj jo je porinil od sebe in zbežal k stolpu Buccione. Dolgo je ostal tam, da bi se mu rana popolnoma zastrupila. Zakaj mu je sedaj ljubezen, ki bi morala izpolniti njegovo mladost, prinašala samo bedo? Bilo je torej poleg ljubezni še nekaj drugega, nekaj tako važnega, da bi mogel ljubezen zavreči; če pa je ne bi mogel zavreči, bi jo porinil na drugo stopnjo in se odrekel njenim radostim-Ljubezen še ni celo življenje. Mavricij se ni mogel iztrgati iz ostalega okolja in se popolnoma odtegniti ostalemu življenju. Prepuščen samemu sebi se je čutil kot neurejena in razdiralna sila. (Dalje prihodnjič) SEPTEMBER 112 3 l4|5 š ra®™ 15 [16117» 6 13 20 rimnw KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 19.—Slovenska moška zveza ima konvencijo v SDD na Recher Avenue. Zvečer ob osmih ples in prosta zabava. Igra E. Rabatov orkester. 19. —P.T.U. fare Marije Vnebo- vzete riredi v šolski dvorani kartno zabavo. Začetek ob 7.30 zvečer. 20. —Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani od 12. do 4. pop. 20.—Podr. št. 32 SŽZ ima obed v SDD na Recher Ave. Zače tek ob dveh. 27.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 3.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih. 10.—DSPB TABOR priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. 17.—Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi zabavni večer (card-party). Začetek ob sedmih. 17. —Zabavni večer Slovenskega radia W X E N v Slovenskem narodnem domu na St. Clair-ju. Spored in ples. Začetek ob osmih. 18. —Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 45-letnico obstoja. 25.—Govejsko pečenko bo serviralo društvo Najsv. Imena fare sv. Vida v avditoriju od 11.30 do 4.00. 25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St. 25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običa.mo Jesensko prireditev. 31.—Šesti letni maškeradni ples priredi društvo dvor Baraga, št. 1317 katoliških borštnarjev v novi dvorani sv. Vida. RUDY KRISTAVNIK COMPANY GRADBENA DELA • MIZARSTVO 5908 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. uri HE 1-1108, podnevi HE 1-0965 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi za odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brezhibno gladko. • Cena z delom po $8.00 za okno navadne velik&sti. NOVEMBER 1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “L3 Traviata.” 8.—Pevski zbor Planina prire- redi koncert v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights, O. Začetek ob štirih popoldne. 14.—Jugovzhodna federacija SD^ priredi v SDD na Prince Ave. večerjo in ples. 14. —Štajerski klub priredi MARTINOVANJE. ' 15. —Pevski zbor “Jadran” pod3 koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 20. -21.-22.—Letni puranski festival priredi fara sv. Vida v avditoriju. 27.-28.-29.—Duhovne vaje za može v škofijskem domu za duhovne vaje na 18485 Lake Shore Bvld. DECEMBER G.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDP na Recher Ave. Začetek štirih popoldne. 31.—Slov. društveni dom na Rc' cher Ave. priredi za Silvestrov večer zabavo s plesom. JANUAR 24.—Dram. društvo Naša zvezd3 priredi igro in zabavo v SD^ na Recher Ave. FEBRUAR 7.—Glasbena Matica priredi večerjo v čast svojemu pevovodji A. Šublju v SND na S. ClaR Avenue. MAREC 21. —Zveza slov. narodnih domov priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND »a Maple Heights. MaJ 1965 2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. JUZINA V VODI — Rimljana sta šla v letni vročini južinat kar v strugo reke Tibere, špageti so sicer malo visoko na malem splavu, zato pa jih uživata v hladu in zalivata s hladnim chiantijem.