i! Klasje že rumeni; tupatam na jugu n. pr. krog Temešvara na Ogrskem se že bliska srp in podira, kar nam je božji blagoslov naklonil, da premagamo lakoto, ki ž njo hočejo naši sovražniki izsiliti svojo zmago. Iz naše državne polovice prihajajo dobre vesti o letošnji letini. Z Ogrskega so nekaj časa sem vsa poročila ustavili; tožijo pa nekoliko, da je rja naredila mnogo škode. Vendar pa ne more biti nobenega dvoma. da je letošnja letina neprimerno boljša od lanske v vseh ozirih. Sovražnik je mislil, da niti obdelati ne bomo mogli'; vrh tega je trdil, da nas bodo ujetniki, ki smo jih lansko leto ob zmagoslavni poti od Gorlic tja za Luck v stotiso-čih nalovili, izjedli. Človek res ne ve, kako se je vse tako lepo izšlo. Konj ni; žrebet-nih kobil nekaj, mladih, neizučenih konji-čev, pa starih, nadušljivih mrh vidiš nekaj na kmetih; voli so v obilnem številu po-klani; krava je stopila na njihovo mesto, da vozi in vleče. Šlo je pa vendarle. Vse je obdelano in sicer povsod tik ob fronti; ob grozepolni muziki granat in šrapnelov je kmet povsod izvršil svojo nalogo. Povedali smo že velikrat, da smo za to dolžni hvalo zlasti našim čudovito pridnim. in neugna-nim ženam in dekletom; marsikje so pomagali vojaki; najznačilnejše je pa, da so "jetniki, ki nam jih je sovražnik privoščil, da nas bodo izjedli, zelo zelo mnogo pripomogli, da je zemlja popolnoma obdelana. Ruski vojaki, ki so jih naše zmagoslavje armade polovile v tiumah, so v ogromni večini kmečki sinovi. Srečni so bili, ko se prišli zopet do svojega mirnega dela in so zamenjali bajonet s plugom in puško s koso. Splošno se po vseh deželah naše domovine trdi, da so se pri delu dobro izka-Zi , Kmetje so pa tudi povsod, kjer so jih dobili, hvaležni vojaški in državni upravi, da jim je z ujetniki nadomestila pridne ro- ke tistih, katere domovinska dolžnost kliče, da branijo z orožjem v roki dom sovražnih vpadov. Tudi nemški kmetje, ki imajo z ujetniki veliko težavo, ker se ne morejo razumeti ž njimi, so v tem oziru popolnoma ene misli z drugimi. V slovenskih pokrajinah jih imamo precejšnje število med Štajerci in Korošci, na Kranjskem jih je pa Ie malo. Naj bi se zdaj v tem oziru ta reč izpremenila. Zakaj naj bi imeli n. pr. Čehi zdaj uravnano Labo z ujetniki? Zakaj naj bi Zgornji Avstrijci in Štajerci, rabili lahko ujetnike za ureditev svojih rek in hudournikov, za izvršitev svojih cest in za obdelovanje svojega polja? Naj se da ta ugodnost tudi našim ljudem na Kranjskem in Primorskem. Kolikor je treba žrtev za to, da se ujetniki vzdržujejo, so razdeljene na vse; naj imajo torej tudi vsi kaj od njih. Ravnopravnost je v tem oziru upravičena; potreba pa ni južno od Karavank nič manjši, če ni še v marsičem večji, nego severno od njih. Zlasti na eno reč ne pozabimo. Nepopisna škoda bo, če se ne bo moglo spraviti vse seno in vsa otava letošnjega leta. Močnih krmil je le malo; nekaterih vrst sploh nič. Ali naj torej pripomočke, ki se ž njimi dela meso in mast, ki narn zagotavljajo mleko, pustimo propasti? V hribovskih krajih, kjer že tudi ob navadnih časih nisi dobil izlepa kosca, bo letos še mnogo hujše. Tam začno seči okrog sv. Petra, in noter do rož-novenške nedelje poje kosa. Ni drugače, če hočeš obrati neštete grme in obronke, ki je ž njimi oblagodarjen hribovski svet, Letos ni moških domala nič doma, Košnje po hribih ženske ne bodo zmogle. Naj se torej čim najprej okrajni glavarji — v po-štev pridejo zlasti Radoljica, Kranj in Kamnik — obrnejo na pristojno mesto, da dobe za košnjo zadostno število ujetnikov. Dobro vemo, da bi vsak najrajši imel svojega sina ali gospodarja doma, Bog daj, da kmalu pridejo vsi br§z izjeme domov! Toda zdaj, ko na vseh mejah sovražnik izteza svojo roko in zažiga divje napade proti nam, je jasno, da ne more biti dopustov toliko, kolikor bi jih bilo treba, ko bi hoteli s svojimi močmi vso košnjo, in pridenimo še — vso mlatev — tako izvršiti, kakor je treba. Ni druge pomoči, nego da prosimo za ujetnike in jih tudi dobimo Vzdržati moramo; zato pa moramo izrabiti vsaj to vse, kar nam zemlja daje. Kdor tu kaj zamudi, greši nad seboj in nad domovino. Mnogim ustreženo. Laški kralj bo imel lahko nalogo pri vladanju nezadovoljnega ljudstva, ker je pritegnil k vladnim jaslim kar 19 mož-ministrov. Med njimi je še celo voditelj katoliških volilcev iz Milana, odvetnik Meda, ki so ga naredili za finančnega ministra. Ta pač ne bo imel lahkega dela. Vatikanski listi poročajo, da zastopa le svoje prijatelje in da ohrani Vatikan popolno neodvisnost v sedanji vojski. Zmede na Irskem. Vsa z Irskega do-šla poročila potrjujejo, da so zopet izbruhnili veliki nemiri. Gotovo je, da so zaprte vse glavne železniške proge zaradi napadov na nje. Čete, ki so jih nameravali prepeljati iz Belfasta na jug, so se vrnile, ker ni bila proga dovolj varna. f Kitchener. Iz zanesljivega vira se poroča: Kitchener je bil na poti k Brusilovi armadi, da bi bil na povabilo carja osebno navzoč pri ruski ofenzivi v Voliniji in Galiciji, Kitchener je zapustil premoženje v vrednosti 5 milijonov frankov. Nov pritisk na Grčijo. Ententa je izročila Grčiji noto, v kateri zahteva splošno razorožitev, odstop vlade, razpust zbornice, novo ministrstvo, nove volitve in končno resno garancijo, da se vse to izvrši. Ententa toži, da je bila Grčija proti Bolgarom preveč odjenljiva ker se ni uprla, ko so H prestopili bolgarski vojaki mejo. — Francozi in Angleži so isto poprej sami storili, ' zdaj se jeze nad Bolgari. Grška v škripcih. Skuludisova vlada odstopila. V poslaniški zbornici je napovedal ministrski predsednik Skuludis, da sedanja grška vlada odstopi. Grčija je sprejela vse zahteve entente. Kralj je poveril sestavo nove vlade Zaimisu, ki se je bil lani meseca marca umaknil Skuludisu. Zai-mis zagovarja brezpogojno nevtralnost. — Pred Pirej je došlo veliko ententinih vojnih ladij, ki so se pa umaknile, ko je Zaimis ententinim poslanikom izjavil, da hoče ustreči zahtevam četverosporazuma. Po celi deželi vlada mir. Vojaške in vojskiue priprave med Združenimi državami in Mehiko močno napredujejo. Bojne ladje so odplule proti mehikanski obali. — Mehikanski general Carranza je ukazal mobilizacijo Mehikancev in pričakuje, da mu bo Španska šla na roko. — Carranza je namreč zahteval, da morajo ameriške čete, ki so na mehikanski meji, da varujejo red in mir, takoj zapustiti mehikansko ozemlje, kar se ni zgodilo. Pri kraju Carrig (ob meji) jc bil 20. junija že krvav spopad. — Zastopnika ljudovlad San Salvador in Costarica sta obvestila mehikansko vlado, da pomagata obedve republiki Mehiki proti Združenim državam, če vkorakajo čete Združenih držav v Mehiko. Svetovna vofska. V Volinlji gremo naprej. — liin-denbuig zopet nastopil. — Ilud pritisk Ruk<>v v Bukovini. Naši izpraznili južno od Centov i c več postojank — Na italijanskem bojišču manj«! boji. — tThpešnt letalski lioji nad morjem pri Trstu. — Pogreznjena iu«ka bojna križnika. — Trdnjava Thianmont padla. Nemci oddaljeni S1 kilometrov od Terduna. VOJSKA Z RUSI. Tri tedne že traja velikanska borba avstrijskih čet z ogromnimi masami ruskega sovražnika. Fronta v Bukovini, Galiciji in Voliniji je dolga približno 400 km. Ruska ofenziva je imela to ugodnost, da je prisilila naše vojno vodstvo potegniti na dveh mestih fronto nazaj. Zahodno od Lučka in Dubna so pa zadele napadalne sile ruske armade na odločni upor avstrijskih in nemških rezervnih čet. Tu se je zlomilo prbdiranje in so zavezniške čete V proti-sunku pridobile zopet nekaj ozemlja. Borba za končni uspeh se nadaljuje na celi črti; upanje je, da bo končni uspeh tudi v tej borbi na strani zavezniških armad, S tem bi bila dobljena najbrž zadnja velika bitka na Vzhodu v tej svetovni vojski. Ententa se je na vso moč veselila prvega uspeha, toda tistega veselje je pravo in trajno, ki se nazadnje veseli. Edinost in odločpost av&tniskih narodov si bo izvoje-vala tudi sedaj srečen izid. 2» .......... ; ' ..... Bojna črta v Voliniji. Na naši bojni črti, ki gre od Novega Aleksinjeca (na meji severno od Tarnopola) čez Lopučno-Rad-zivilov-Berestečko, ob Lipi navzgor do Go-rohova, nato ob Lipi do Lohačev, je bilo odbitih več ruskih napadov. Na obeh straneh železnice, ki pelje iz Radzivilcva v Brode, je sovražnik nadaljeval svoje prodi-ralne poizkuse, dosedaj brez uspeha. Vsa zadnja poročila iz te bojne črte pa soglašajo v tem, da sovražnik nič ne napreduje, marveč da so bili odbiti vsi ruski navali in so naše čete ujele približno 2500 Rusov, Zvezne bojne sile, ki se vojskujejo v Voliniji, so napredovale severno od Goro-hova, vzhodno od črte Lokači-Kisjelin in pri Sokulu. Tako na teh bojiščih kakor tudi pri Kolkih so se izjalovili vsi 7 največjo trdovratnostjo ponovljeni protinapadi Rusov, Pri Črnovicah. Rusi so vrgli v severno Bukovino velike množice konjeništva, ker je ondotno ozemlje dovolj ugodno za razvoj konjenice. Boji jezdecev so se nadaljevali do malega Sereta, kjer so posamezni oddelki prekoračili reko. Deli armade generala Lešički so prodrli tudi čez Sučavo, a so bili blizu meje pri Gura Humori odbiti, — Zahodno od Črnovic so Rusi zasedli kraj Kuty, a so ga kmalu zopet izgubili. Hindenburg zopet nastopil. Poroča se o krepkih sunkih nemških armad južno od Dvinska pri D u b a t o v k i in na obeh straneh Kreve. Pri Dubatovki so Nemci predrli več ruskih postojank. Ujetih 200 Rusov, vplenjenih nekaj strojnih pušk. Izgube Rusov so velike. Linsingenove' čete zmagor.osne. Zahodno, od Lučka so bili več dni hudi boji, Ruske čete so imele nalogo prodirati v smeri proti Vladimiru Volinskemu; a so bile temeljito, zavrnjefle pri Lokačih in Go-rohovii. Pri Lojtačih 'so naši zajeli 400 Rusov 3n,.4 strojne puške, Sovražnik pošilja neprestano nove sile, Pri Radzivilovu' (ha rusko-gališki "meji nasproti Brodija) so hoteli Rusi dobiti pot proti Lvovu, a" zaželje-nega uspeha tudi tu ne bodo pričakali. Severozahodno od Tarnopola si Rusi neprestano prizadevajo, da bi si priborili odprto pot proti zahodu. Dne 23. junija so naši zopet odbili mogočen napad Rusov, ki so občutili moč naših topov. Isti dan so nagnale avstrijske čete rusko moč tudi pri Radzivilovu. V Bukovini rine oddelek ruskih čet po ravnini proti jugu. Naše čete so zasedle med Kirnpolungom in Jakol?enem nove postojanke. Brez sovražnikovega vpliva so izpraznili naši tudi višine južno od Berhomeda in Viznica, VOJSKA ZJT^., . , Všteli in vre^li so.^e j{,. (L?i$Ko uradno poročilo.) 18. junija. Trajno ljuti boj za naše postojanke na južnem robu kotline Asiago dokazuje, da zasleduje sovražnik Vztrajno prvotno vodilno misel načrta svoje ofenzive. Njegovo trajno in vztrajno napadalno veselje priča, da dogodki na vzhodni bojni črti njegovega napadalnega delovanja na tridentinski, bojni črti niso zmanjšali. Tam ni odtegnil še nobenih voj- nih sil in tega tudi v bodoče ne bo mogel izvesti z nzirom na našo odločno proti-ofenzivo. Povsod po malem. Zadnji teden so bili manjši boji na vseh črtah: ob Doberdobski planoti, v odseku Plocken, južnovzhodno od Mrzlega vrha, na Ortlerski skupini, kjer so naši zasedli več vrhov, in v Dolomitih. V okolici Ploekena so bili spopadi resnpj-šega značaja, ki izvirajo od nastopa naših čet. — Tudi Lahi so dvakrat napadli in bili odbiti. — Pri Gorici je zavladal po zadnjih brezuspešnih sunkih italijanskih čet povečini mir. Ofenzivna sila Lahov se je nekoliko polegla ... Nekateri sodijo, da se začne nova silovita ofenziva, NA MORJU. Podmorski čoln v Sredozemskem morju. Zadnje dni je neki nemški podmorski čoln jako odločno nastopil v vodah Sredozemskega morja. Potopil je angleške parnike »Rhona«, »Brutseh«, »Capa<-; dalje italijanske ladje »Provedeta«, »Dolmet-ta« in »Audace«, ter francosko ladjo »Olga«, — Japonski parnik »Hatori Maru« je bil napaden v Sredozemskem morju od podvodnega čolna. Težko poškodovan je moral iskati zavetja v pristanišču na Malti. Napad na Piran. Poroči od 23. na 24. junija so poskušale tri laške torpedovke presenetiti in napasti Piran; a so takoj zbežale, ko so obrežne baterije otvorile ogenj, — Nasproti je pa isto jutro neka naša torpedovka obstreljevala laško obalo pri Giu-lia-nuova in zadevala neko tvornico in tovorni vlak, pri katerem se je razletel stroj. Štirje vozovi so zgoreli, več je poškodovanih. Sovražni hidroplan sestreljen. Mornariški častnik Banfield se je kmalu nato dvignil' proti sovražnemu vodnemu letalu, ki je nameravalo napasti Trst, in ga ?'estre-fil nad ihorjem. Opazovalee fftalijah) je mrtev, pilot • (Francoz) -ujet. Letalo so privedli vTratitsti poročnik je eno uro nato zopet .zmagal drugo sovražno letalo, ki je padlo v morje pred- Gradežem. Letalo je potem rešil neki laški motorni čoln. Pogreznjena laška bojna ladja. Dne 23. junija dopoldne je napadel in potopil naš podvodni čoln v Otrantskem zalivu (med Brindisijem in Valono) pomožno la^ ško križarko vrste »Principe Umberto križarko je vozil tudi rušilec vrste »Four-che«, ki je zasledoval našega potapljača z bombami. Ko se je vrnil zopet na kraj, kjer je bila pogreznjena križarka, ga je zadela ista usoda. Bil je potopljen. BOJI NA ZAHODU. Na belgijsko-francoski meji in pri Oise so bili ta teden zopet hujši spopadi; delovalo je predvsem topništvo; tudi je besnel boj z minami. — Vzhodno od Moze so se vneli boji pehote, v katerih so Nemci pridobili nekoliko ozemlja zahodno od Vaux. — Nato so sledili trije francoski napadi xia zasedene postojanke, ki so se pa zlomil' brez uspeha. Nemci so zajeli 400 mož. Devet letal izgubljenih. Sovražniki so v zadnjih zračnih bojih in poletih izgubil' 9 letal. Napadli so bili mesti Karlsruhc i« Miihlheim na Badenskem. Med prebival; stvom je več žrtev; vojaška škodadpa znatna. Na povratku so napadalci izgubili 4 letala. Trdnjava Thiaumont padla. Na desnem bregu Moze so planile 23. junija nemške čete, na čelu 10. bavarski pešpolk in bavarski pehotni telesni polk po uspešni pripravi s topovi na naskok trdnjavskega ozemlja pri Thiaumontu, Trdnjava je pačila. — Tudi južno od utrdbe Vaux so Nemci napiedovali. Ujetih je 2673 Francozov, med njimi 60 častnikov. Iz Thiaumonta v Verdun je kornaj še 5 km. Utrdba obvladuje vse na zahodu ležeče vrhove, BALKAN. Ob grški meji pri Dojranu in Gjevgje-liju se ponavljajo zmerni topovski boji. Pri Valoni so zgradili Lahi pri Feras močno obmostno utrdbo, ki so jo naše čete 20. junija napadle s topovi. Lahi so bili presenečeni in se niso mogli dolgo braniti, marveč so zbežali. Naši so uplenili veliko vojnega blaga. — V Valono vozijo Lahi municijo in ojaeenja. Ko bo ententa začela splošno ofenzivo, bodo baje nastopili tudi Italijani pri Valoni. ministrstva. Nabiralniki imajo obliko in velikost šrapnelov, kakršne mečejo 30.5 cm možnarji. Vsak ima napis: »Prosim 2 vinarja!« Patriotični znaki kranjski v prid vdovam in sirotam in v prid namenom »Rdečega križa« so se jeli razpečavati. En znak stane 3 K. Za redne člaae deželnega zdravstvenega sveta so imenovani: dr. Julij Schuster, primarij dr. A. Valenta, dr, O. Krajec in dr. J. Jenko. — Imenoval jih je minister za notranje zadeve. Notarska sprememba. Iz Senožeč v Trebnje je prestavljen notar dr, Ivan Sto-jan, f M, Ksaverija Murgel. V Škofji Loki so pokopali prednice namestnico, uršulinko m, Ksaverijo, ki je dosegla lepo starost 84 let. Ves čas dolgega samostanskega življenja je pridno sodelovala pri vzgoji in pouku številnih gojenk. Naj uživa pri Bogu plačilo! Padlim vojakom je zvonilo predpretekli ponedeljek po vseh cerkvah kranjske dekanije, torek nato so sc pa opravile po vseh župnijah črne sv, maše za padle voja- Ribiški čoln Tedenske novice. 50 letni spomin kusioške zmage smo praznovali 24. in 25, junija v prvi vrsti z niolitvijo do vsepravičnega Boga, da bi dodelil našim junaškim četam čimpreje končno zmago predvsem nad onim sovražnikom, l je zasačil drzno zver. Na močno vrv so privezali velik trnek, nanj pa obesili bele hlače. Zver se je vrgla na plen ir, požrla hlače s trnkom vred. Z velikim trudom so spravili roparja na suho, ko so mu še morali poprej pognali dve krogli v glavo. V njegovem želodcu so našli ostanke človeških kosti, srebrno vcrižico in dva prstana. Žetev na Ogrskem se je že pričela. V vseh vrstah žita se pričakuje srednje dobra letina. Pred dnevi jc toča povzročila na. več krajih precejšnjo škodo. Kn"a na karte. Tudi za kavo se bodo oskrbele posebno karte'. Karta za kavo bo veljala za osem tednov in bo dovoljevala 1/i kg žgane kave za osebo. 150 gr surove kave šteje 125 gr žgane kave. Otroci izpod štirih let nc bodo dobivali kart. V mestih, trgih, industrijskih in onili krajih, kjer uživajo več kave, se lahko določi za osem tednov na eno osebo tri osminke kg, za osebe gotovih poklicev celo do Va kg. — Karte za kavo bodo dajale krušne komisije, in sicer samo osebam, v katerih gospodarstvu ni več kakor 1 kg kave » vsako osebo, ki ima v tem gospodinjstvu svojo hrano. Potopil sc je v Črnem morju parnik »Merkur« blizu Odese. Na ladji se je nahajalo 800 oseb, med njimi mnogo dijakov, ki so se peljali na počitnice. I'111'' nik je zadel na mino. Večji del potnikov je utonil. 110.000 črnovojnikov so zbrali v Združenih državah Sev. Amerike proti Mehiki. O ameriški ekspedieiji v Mehiki že nekaj dni ni nobenih poročil. Kuga. V Egiptu se močno širi kužna bolezen. Do 15. maja je bilo letos že-1256 slučajev kuge, lani v istem času samo 84. Umrje skoraj vsak drugi človek, ki je okužen. Japonska zvijača. Po Juanšikajevi smrti so se za Kitajsko pričeli resni časi. Japonci bi se radi sedaj za stalno usedli na Kitajskem. In že dohajajo vesti, da je Japonska poslala na Kitajsko in sicer v Peking in v severni del Kitajske svoje vojaštvo. Japonci sicer zatrjujejo, da so poslali vojaštvo na Kitajsko, da varujejo mir in red, a gotovo se ne bodo dali zopet pregnati iz zasedenega ozemlja Dopisi. Kolikokrat se J«; že poudarjalo, da je sv. oče Benedikt XIV. kot poglavar svete katoliške '-erkve, ki je razširjena po vsem svetu, n°Pristranski vladar, nevtralen preso- jevalec bojnih dogodkov. Culi smo, kako je pošiljal skromne podpore Poljakom, pa seveda tudi Belgijcem, .Črnogorcem in vsem, ki so trpeli po Stralio vitih vojnih dogodkih. Znano je, kako sv. oče obžalMje, da se je razpaiil sedanji vojni požar; koli ko se je trudil, da bi se dosegel mir, in da je še neprestano na delu, da bi se čim preje polegla bojna vihra. Komu ni znano, koliko se je papež trudil za izmenjavo vojnih invalidov, za versko tolažbo naših vojnih ujetnikov v Italiji itd. Sv. oče ljubi enako vse katoličane in ne gleda na razliko narodnosti, kajti on je namestnik Kristusov in kot tak ne sme delati razlike med katoličani te ali one države. Ali ni torej največji zločin, če se sv. oče sumniči, da podpira Italijo z milijoni! Kje naj bi jih jemal? Saj jc znano, da so vsled vojne izostali običajni darovi in se mora sv. oče še pri rednih izdatkih za navadne cerkvene potrebe po' katoliškem svetu — omejiti. Res je pa, da je stališče sv. očeta ti prav seda j silno težavno, ker se nahaja v državi, ki so nje voditelji Cerkvi in papežu sovražni in so mu že očitali, da je prijazen in preveč naklonjen osrednjim državam, zato se je pa govorilo, da so nekatere katoliške države ponudile papežu svojo pomoč, naj bi se preselil drugam, kar je sv. oče sicer odklonil; toda vse to kaže, kako bedasto in zlobno je govorjenje, ki ga širijo sovražniki svete Cerkve med dobrim in poštenim ljudstvom. Dobrepolje. Oživel je... Prane E r č u 1 iz Zagorice — Škanteljev Francelj — četovodja pri 27. dom. polku oddelku strojnih pušk. Triindvajset dolgih mesecev se ni oglasil — in vsi smo mislili, da je mrtev — a sedaj je pisal iz Saratova, da je skopaj že zdrav. V prvih bitkah pri Pre-mislaniju se je tako odlikoval, da je vpisan med junake sedanje vojske v Vojno-vičevi knjigi. Ker niso dobili junaka med živimi, so poslali očetu srebrno svetinjo in lepo pis-no. — Tako bo pa oče pripel sinu svetinjo, ko se vrne iz ujetništva. -— Prav! Naj se skoraj vrne. — Morda se bo pa še kdo pogrešanih in objokovanih oglasil! Dal Bog! Iz Vrbe pri Breznki. Umrl je 9. t. m. v 79. letu obče znani krojač in posestnik ter najbližnji sosed Prešernovemu domu, Janez Ažman. Pokojni se je močno zanimal za domače stvari; poznal je zgodovino vseh važnih dogodkov, ki so se doigrali pod mladim brezniškim zvonom. Bil je krepak Gorenjec; njegovo življenje je bilo vzorno. Kako priljubljen je bil, je pokazal njegov pogreb. Od blizu in daleč so prihiteli sorodniki in znanci, da so ga spremili na zadnji poti. Žalostno so mu peli zvonovi sv. Marka zadnji pozdrav, — kakor bi slutili, da jih tudi kmalu vzame pomočnica smrti — vojska. Iz Radovice. Mladenič Martin Golobič iz Radovice h. št. 22 je bil poklican v vojno službo lani oktobra meseca. Večji del svoje službe je prestal na južnem bojišču, od koder je icdno naznanjal svojim staršem, da šc živi in da se mu nc godi pre- slabo. Iz njegovih dopisnic se vidi, da je bil fant korajžen in navdušen za domovino in cesarja. Zanimiv je ta-le slučaj: Pri slovesu je pokazal svoji materi neko v lončku vsajeno rožo in rekel: »Mama, pridno zalivajte in oskrbujte tole mojo rožo, ker dokler bo ta roža rastla, bom tudi jaz živ ostal.« Kljub dobremu oskrbovanju je roža vendarle zvenela in se posušila. A glej čudo. Še isti teden prinese sel staršem pre-žalostno novico, da je njihov sin dne 11. junija padel zadet v trebuh od sovražnega bajoneta na južnem bojišču. Bil je edini sin skrbnih staršev, rojen leta 1898. Pokojni je bil tudi član Marijine družbe. Dragi Martin! Poročilo o Tvoji smrti je napravilo žalostna srca ne samo Tvojim staršem, ampak vsem, ki so Te poznali; Tvoja domačija je postala vdova. Upamo, da si že prejel najboljše plačilo pri Bogu. — Nedavno je umrla 34 letna žena Neža Kuzmijak iz Radovice št. 53. Zapušča petero nedorast-lih otrok. Bila je mirnega značaja, zvesta svojemu soprogu, skrbna mati in pridna soseda. Žalostnemu možu, ki se nahaja od začetka mobilizacije v vojni službi, naše sočutje. — Vinska trta pri nas lepo kaže. Delavcev sicer primanjkuje, a z božjo pomočjo bo že šlo. Ženske so se lotile košnje in vsega težkega dela, dasi so poprej mislile, da je tako delo zanje nemogoče. Pošiljamo veliko pozdravov na vsa bojišča. J. M. llSS Listek lili ffl®————^S Gramoz in Otrobek. Vesela povest z žalostnim koncem. Spisal —r. (Dalje.) Gramoz se je naveličal težkega in odgovornega dela na cesti in je stopil v zasluženi pokoj. Ker je imel seclaj dosti časa, se ni bavil le s kitajsko politiko, marveč se je posvetil tudi raz-motrivanju splošnega družabnega življenja. Zlasti je rad premišljeval, kje je več sence, oziroma solnca, v samskem stanu ali v zakonu. Prcdno se je seznanil z Otrobkom, je videl v samskem stanu vse svetlo, v zakonskem pa vse temno. Pozneje je pa barve nenadoma predejal in sicer iz gotovih vzrokov. Gramoz je skoraj vsak teden obiskal nekega znanca na Martinovi cesti. Stanoval je namreč v Ljubljani. Hodil je tja navadno po Dovozni cesti. Nekega dne je imel onkraj železniškega prelaza nekaj opraviti. In tako se jc zgodilo, da je šel mimo Otrobkove prodajalne. Sreča, ali nesreča, res ne vem, kaj bi rekel, je hotela, da je Otrobek stal na pragu. Gramoz ga popolnoma slučajno pogleda, in ko gre naprej, mu nehote šine smešna misel v glavo, kako imeniten par bi bil pač to: on s svojo veliko, koščeno postavo in mali okrogli Bi Otrobek. Ko se pa, seveda zopet čisto •nehote, ozre nazaj, vidi, da tudi Otrobek gleda za njim. Trnek je bil vržen, in karp že ujet, dasi se še ni zavedal svojega ujetništva. Takoj naslednji teden je Gramoz obiskal prijatelja kar trikrat, česar po- izognil Dovozni cesti, ki je prašna, če ni blatna, in blatna če ni prašna, a dolgočasna vedno. Tako se je namreč zagovarjal Gramoz sam pred seboj, da se je izneveril svoji stari navadi in hodil po »bližnjici« mimo Otrobka na Martinovo cesto. Otrobek je stal vselej seveda čisto slučajno na pragu, kadar je šel Gramoz mimo mokarije. Ko je šel tretjič mimo, se mu je prijazno nasmehnil in rekel: »Dober dan!« Gramoz je seveda kot vljuden človek odgovoril: »Bog daj!« Otrobek je začutil, da je karp prijel in je začel navijati vrvico. Karp je še nekaj časa capljal, toda kmalu je pricapljal v prodajalno. Tisti večer po prvem pozdravu z Otrobkom je Gramoz večerjal žgance. Ker mu niso šli posebno v slast, je domneval, da je tega kriva moka, ki jo ie kupoval pri Plevi. »Kaj pa, ko bi enkrat menjal in poskusil pri Otrobku,« si misli mož in gre takoj naslednji dan proti večeru tja z malo vrečico. Otrobek mu je zelo prijazno postregel. Seveda ni to pomenilo nič posebnega, ker se trgovčeva postrežljivost navadno ravna po kupovalčevem žepu. In Gramoz je vzel kar naenkrat deset kil koruzne moke, nekaj čaja, kave, sladkorja, tako da se je založil kar za cele mesece. Otrobek se je vrtil po prodajalni kakor vrtavka, nosil skupaj, tehtal, zavijal in govoril. »Imam tudi prav lepo moko za peko, če jo kaj rabite,« »Ne, te pa ne potrebujem,« odvrne Gramoz postrežljivi mokarici. »Kruh kupujem kar pri peku.« »To je pa škoda. Kupivni kruh ni posebno prida. Kako je pa vendar to, da ga vam gospa ne peče doma,« pravi Otrobek hinavsko, četudi je dobro vedel, da 3 Gramoz še fant. »Kako mi ga bo žena pekla, če pa nisem oženjen!« »No, potem naj ga vam pa speče kuharica.« »Tudi kuharice nimam.« »Kdo vam pa potem kuha, šiva in pospravlja?« »Sam.« »No, to mora pri vas lepo izgledati! Veste, moški niso za žensko delo, in če se ga lotijo, ga opravijo slabo. Zakaj se pa tudi ne oženite? Saj ste še vedno postavni in krepki; da, človek bi sodil, v najboljših ietih!« »Tisto z ž«nitvijo bi že bilo,, toda ženske so kače.« Zadnja, za ženski spol zelo razžaljiva beseda je pa Gramozu ušla iz ust le iz navade; Postalo mu ;e takoj, žal, in da bi oslabil njert vtis, se je na ves glas 6i nato zasmejal in Otrobku poredno name-žiknil. Tžt pa ni prav nič zameril. Pritrdil mu je smeje in rekel: »Utegnete prav imeti. Marsikatere so res prave kače, posebno kar je n\lajših, vse pa niso take.« Tisti večer je Gramoz po borni večerji še dolgo sedel za mizo in premišljeval prej ni bil nikdar storil. Pri tem se j e_ .prednosti samskega in zakonskega stanu. •- - • ----- ------------»Samec je pa le revež, zlasti če nima toliko denarja, da bi plačeval kuharico. Vsako, tudi najmanjšo stvar mora sam narediti. In če si bolan, nimaš nikogar, ki bi ti iz ljubezni postregel. Zakonski stan ima pa res svoje prijetnosti. Stanovanje se oče-di, pa ti ni treba niti s prstom migniti. Ako si iačen, sedež za mizo, vzameš v roke žlico pa ješ. Po kosilu lahko odideš malo počivat in se ti ni treba brigati, kdo bo pomil posodo. Tako-le ob dolgih zimskih večerih je pa tudi prijetno, če imaš poleg sebe kako zgovorno žensko bitje, da se ti ni treba pogovarjati z omaro ali s pečjo.« Tako je premišljeval tisti večer Gramoz in naposled videl v zakonu vse svetlo, v samskem stanu pa vse temno. Dober teden pozneje se pa nenadoma spomni, da je pozabil kupiti popra. Sicer ga ni maral nikjer drugod, kakor v klobasah in ga to-r.ej ni prav nič rabil, toda poper mora biti pač v vsakem rednem gospodinjstvu. Zalo se napoti naravnost k Otrobku. Ta se je ravno ongavil z neko vrečo moke, ko stopi Gramoz v prodajalno. Po-strežljiv, kakor je že bil, vzdigne urno moko od tal in jo presuje v vrečo, ki mu jo je držal Otrobek. Nato vrže prazno vrečo v kot in pravi: »Vidite, tudi za vas ni dobro, da ste sami.« »Seveda, da ni,« odvrne Otrobek; pa saj imam nekega hlapčona, ki mi pride včasih pomagat. Toda najraje takrat izostane, kadar bi ga rabil.« »Pa se omožite!« »Saj bi se rad, toda pošteni ženini so dandanes redki. Vsi gledajo preveč na denar, Da bi pa svoje prihranjene tisočake vrgel kakemu babjeku in pijancu v golta-nec, sem jih pač pretežko zaslužil. Seveda, ko bi dobil tako pametnega in treznega moža, kakor ste vi, potem bi.. .■< Tu je Otrobek prenehal in pogledal »pametnega in treznega moža« tako ljubeznivo s svojimi malimi sivimi očmi, kakor pred leti Metka, ko ga je povabila k hiši za hlapca. Gramozu se je pa čez dolgo vrsto let zopet enkrat premaknilo srce v junaških prsih, zlasti, ko je zaslišal besede o tisočakih. »Gospa, torej mene bi pa vzeli za . ..« Toda kakor takrat na cesti, tako tudi sedaj ni mogel Gramoz končati svojega vprašanja; kajti ravno tisti hip, ko je imela pasli odločilna beseda, je pridrvelo z glasnim vikom v prodajalno par otročajev ter burno zahtevalo sladkorčkov za podarjene, oziroma priberačene vinarje. Gramoza je to motenje javnega miru in reda tako razkaoilo, da bi bil najraje tiste paglavce pometal na cesto. Toda njegova jeza se je kmalu polegla. Otrobek je namreč imel še ravno toliko časa, da mu je sramežljivo zašepetal, naj pride v nedeljo vprašati nato je pa urno smuknil za prodajalniškc mizo in jel šteti sladkorčke. Da ni bil vedno rdeč ko v pra-žiljki kuhano jajce, bi bil gotoVo zardel, kakor dvajsetletno dekle, (Dalje,) Lah beži! 1, junija 1916. Prišel je plačilni dan, oj, gorje ti, Italjan! Čas je tu, vesela doba, ko hinavstvo, nezvestoba, tvoj pohlep bo kaznovan! Prišel je osvete čas! Kakor se udere plaz z gor in ruši, vse podira, kar na potu ga ovira, tako mi podimo vas! Kot da je vihar strašan, kakor da je sodnji dan, naši tulijo topovi, gor se tresejo vrhovi; a še bolj pa Italjan! Ne gora kamniti zid, ne utrdb jekleni ščit, trdo jeklo, strme gore. zadržati nas ne more; tak je naš naval srdit! Zdaj je konec lepih sanj: Kakor ubijalec Kajn Lah beži zdaj brez prestanka, in nikjer mu ni obstanka; svet pa zre z zasmehom nanj! Leto dni si noč in dan ti v nas butal, — a zaman! Celo leto se upiral, bedno krvavel, umiral; res junak si, Italjan! Nam drugače gre spod rok; z nami sreča, z nami Bog! Krepek sunek, dve nedelji kje že v tvoji smo deželi; ti pa tečeš brzih nog! Kaj smo mi, si zdaj spoznal. Rad bi nam prostost bil vkral, našo zemljo nam uropal. Revež! Nam si jamo kopal, slednjič sam si vanjo pah Oj, D'Annunzio, prerok, ne več himen, nekrolog piši slavi domačije; uči se od Jeremije, kako peva se na — jok! Vse zastonj, če se srdiš, naših trum ne zadržiš! To lase Cadnrna ruje —, trda ide, zmiraj huje. Slabo vreme — to je križ!! Vide z Mirne. Slike in črtice z bojišč. Za bežečimi Italijani , . * Peter Slapar, doma v Tržiču, opisuje življenje na italijanskih tleh: Dragi starši! Najprej vse pozdravim in naznanjam, da sem še živ in zdrav. Tukaj so sedaj hude bitke. Naš bataljon je moral te dni dvakrat napadati; toda Lah beži. Pri zadnjem naskoku so se nam uprli; niso hoteli vun iz svojih kritij. Vdali so se šele, ko smo jih pošteno prijeli, Mrtvih je bilo, da je bilo groza; drug na drugem so bili na-kupičeni. Mi nismo izgubili več, kakor 10 ranjenih. Danes gremo zopet na napad. Na Laškem nam ni slabo, ker dobimo dosti vsega: jedi in pijače in tudi perila, da se preoblečemo. Le cigaret nam manjka. Hiše na Laškem so vse odprte. Civilnih ljudi ni, ker so vsi pobegnili, — Dežuje pa neprestano, da smo mokri kakor miši. Uši nas nadlegujejo; kakor mravlje lezejo okoli nas. Kar jezen sem, ko me še pri tem pismu ne puste v miru. — Danes smo spali v gozdu, kakor ponavadi zmerom. To pismo pišem za enim smrekovim štorom. Počasi se vzdiguje solnce in nas ogreva. Gozdi in hribi so veliki, a sedaj smo že višine zadaj pustili. Še mal hrib imamo, potem bomo videli že Benetke. Bog daj zdravje, da bi srečno vse dokončali. Poka pa tukaj, da se kar zemlja trese; zdi se, kakor bi se svet podiral. Ujeti Lahi nam pravijo: »Ali vi v Avstriji nimate Boga, da nas tako pobijate in streljate?« — Toda tudi Lahi bi nas, če b; čas in korajžo imeli; toda tie bodo nas ugnali. Italijanski zrakoplovi nas vsak dan obiskujejo, zadenejo pa nič. — Kavo kuhamo po hosti, kakor cigani; tudi »špasov■••• ne manjka. Pozdravljam vse domače. Naša artiljerija. Črnovojnik Josip Kleva, doma v Ma-liji pri Portorose, piše s tirolske fronte: Dragi oče! V začetku lepo pozdravim Vas in vso našo družino ter Vam naznanim, da sem šc, hvala Bogu, popolnoma zdrav in tako upam, da ste tudi Vi in vsa naša družina. Danes, ko imam več časa, Vam hočem opisati svoje življenje na laških tleh. Dne 7. junija smo naskočili neki hrib, ki so ga Italijani branili. Naskok smo izvršili z golim bajonetom (naš II. bataljon), zavzeli hrib, ujeli blizu 1000 Italijanov, nekaj strojnih pušk, blizu 1000 navadnih pušk ter raznega drugega materijala. Kako veseli so hili Lahi, da so še živi padli v ujetništvo. Poljubovali so eden drugega, pa tudi nam so poljubovali roke, vriskali in skakali od veselja ter klicali »Eviva 1' Austria; — abasso 1'Italia, abasso la guerra!« — adesso deve terminare la guerra!« »Živela Avstrija! Dol z Italijo, dol z vojsko! Zdaj se mora vojska končati!« Potem ko smo mi zasedli hrib, so napravili Lahi zvečer Protinapad, a so bili odbiti z velikimi izgubami. Včeraj, 8, junija opoldne, so napravili drugi protinapad. Bili so, kakor Prvič, z izgubami odbiti. Okoli polnoči so vtretje napadli; odbiti so bili kakor prvini drugikrat. Ujeli smo okoli 20 mož, med ijimi tudi ranjenega stotnika. Po moji misli smo že kakih 15 kilometrov na italijanskih tleh. Naša ofenziva vrlo napreduje, tako da jo Italijani ne morejo ustaviti. Predvsem se moramo zahvaliti naši artiljeriji, ker tako dobro strelja ter siplje na Italijane železo vseh kalibrov. Italijani kar pomečejo orožje od sebe in nam pridejo še nasproti, češ, da ognja naše artiljerije italijanska pehota ne more prestati. Seveda tudi brez naših izgub ni šlo; izgubil sem dva tovariša, ki sta padla zadeta od sovražne krogle. Moj največji prijatelj, ki sva bila skupaj v vojski že leto dni, doma v Šmarijah pri Kopru, Prodan Ivan, je padel zadet v prsi, in pa Zaro Ivan. Sedaj vas vse skupaj pozdravim ter želim: Na veselo svidenje doma! Upam, da se bo Bog nas usmilil in nam dal za-željeni mir. Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. Delavci po vojski. Kakor vse kaže, bodo delavci po vojski silno dragi. Razne tovarne, ki zdaj stoje, bodo rabile na tisoče in tisoče dobrih delavnih moči. Le bombaža se je pred vojsko k nam navozilo čez dva milijona q ha leto v vrednosti čez 300 milijonov kron. Potem so.j-azne rude in pol izdelki. Kar bo kmeT kupil, bo moral drago plačati. Že naprej je treba misliti, kako bi si kolikor mogoče veliko izdelkov doma napravili. Zlasti pri opeki bi bilo to prav lahko mogoče. Skoro prav povsod se dobi glina, ki je dobra za opeko. Le nekaj podjetnosti je treba." Take domače opekarne bi lahko osnovale hranilnice. Ko bi v kakem kraju ne bilo dobr® gline. sc lahko napravi iz peska in cementa prav dobra cementna opeka. Ko bi tudi peska ne bilo, se da s strojem dobiti iz skal. Velike banke so osnovalo tovarne, ki jim zdaj donašajo one veli- *, ke obresti, nad katerimi se tolikokrat zgledujemo. Prav isto nalogo bi pri nas sprejele naše hranilnice. Napraviti bi se morali tudi povsod razni moderni stroji, zlasti motorji in mlatilnice, čistilniki za žito, brane za travnike. —■ Skazalo s?e je tudi, da se veliki zavodi za pitanje prešičev posebno izplačajo. Koliko dobrega bi lahko napravil tak osrednji zavod z zgledno prešičerejo za vso okolico. Ljudem bi se dajale lepe plemenske živali in od njih Kupovali pitanci. Za take zavode Se krma še zdaj v vojski prav lahko dobi. Anglež: »Gorje! Moj sedež leze čedalje bolj skupaj.« I Mrva in krma. Travniki so letos prav dobro obrodili. Nekateri večji posestniki, ki so prejšnja leta mrvo malim posestnikom na dražbi prodali, so jo letos oddali vojaščini. Vsled tega pa najrevnejšim že zdaj sena primanjkuje. Po nekaterih gozdih je toliko mrve, kakor na dobrem travniku. Naj bi se letos vsa trava v gozdu pokosila. Če gospodar sam noče ali ne more, naj jo odda revežem. Vlada, ki je zasegla letos tudi koruzne storže, bi prav umestno lahko ukazala, da naj v gozdu vsak do določenega. časa travo pokosi. Če do takrat ne bo pokošeno, naj bi imel vsak pravico kositi brez odškodnine, le škode ne sme delati. Tako bi se dobilo na milijone q dobre krme. Na Nemškem si tudi pomagajo, kakor si; morejo. Deset tovarn zdaj dela posebno nadomestno krmo iz 62 ostankov pese in raznih soli. Naredili so do zdaj 7300 vagonov te krme. Iz, slame so napravili 10 miSLj. q močnih krmil, iz kosti dobijo na mesec 90 vagonov beljakovin. Porabi se tudi vsa kri zaklanih živali ter večina poginjenih ži_ vali za živinsko močno krmo. Porabljajo tudi borovničevje za krmo. Sedanja vojska bo naučila ljudi krmo, ki jo imajo doma, veliko bolje porabiti. Na Nemško so pred vojsko pripeljali na leto čez 17 milj. q angleškega premoga. Zdaj so se Nemci navadili povsod na svoj premog. Tudi dobra pridobitev. Na Francoskem je vojaška uprava kmetom ukazala, da so morali naznaniti, koliko polja imajo s pšenico obdelanega; do 15. oktobra pa morajo sporočiti, koliko so pridelali. Do konca tega leta ho vojaštvo prevzelo vse žito, kar ga bodo imeli kmetje čez lastne potrebe. in plačalo za 100 kg 33 fr. Maslo, sir, krompir. Na Predarl-skeni je ukazala vlada, da morajo vse mlekarne od vsakih 100 kg masla prihraniti za vladne odjemalce, ki se bodo mlekarnam sporočili, 40 kg masla, torej -dO odstotkov vsega pridelka. To maslo se ho plačalo po 5 Iv 1 kg. Na vsakega pol meseca morajo mlekarne poročati, koliko masla se je naredilo. Od sira bodo rekvirirali tretji del pridelka, in plačali 1 kg po 3 K 30 vin. Ia., po 3 K Ila., grojer po 2 K 60 vin., sir iz posnetega mleka 1 K 80 vin. Severne dežele so dale veliko žita Tako imamo povsod svoje križe. Lahi se hvalijo, da imajo še 1 milijon 300.000 q parmezan sira v zalogi. Sir potrebuje za zorenje 2 do 4 leta. V tej množini je tudi oni sir iz Benečije in Lombardije, ki je podoben parmezanu, pa je vendar precej slabši. Sibirski kmetje so prosili rusko vlado, naj jim dovoli 1 milijon pudov masla prepeljati čez Vladivostok po morju na Angleško. Železniška zveza z Rusijo je tako slaba, da bi se maslo po vožnji na železnici gotovo pokvarilo. 1 pud inta 16.38 kc, torej bi radi sibirski kmetje 16.38 milj. kg masla prodali na Angleško. Fina pečenka? Zdaj so znašli, da so vrane prav dobra in fina pečenka. Mlada vrana ima meso, ki je prav podobno najboljšim jerebicam ali divjim golobom. Kar koža se dol potegne, pa imaš večerjo skoro zastonj. Stare vrane imajo do 100 gramov masti, ki inta sicer nekaj duha, mast je pa vendar, torej 10 vran da 1 kg masti. Pri nas najbrž ne bo nihče poskusil. Za »šmir« bi bila pa mast nazadnje vendar dobra. V Londonu se prodaja k r o m p i r po 43 vin., trikrat dražji jc, kakor jc bil pred vojsko. Na Angleškem bi bilo kmalu meso cenejše, kakor ta preprosta hrana revežev. Zdaj se maščuje nad Angleži, ker so zanemarili kmetijstvo. Imajo lepo živino in obširne pašnike, toda preprostemu ljudstvu manjka hrane. Navijanje cen. »Reiclispost« poroča v številki 281., da je bil trgovec z železom II. Schleim prod sodiščem, ker ]c meseca marca prodal železni lonec za 52 5 K 40 vin., ko je ministrstvo določilo le 3 K 60 vin. za lonec s tako vsebino. Pred sodiščem se je dokazalo, da je. kupil trgovec lonec še jeseni. Meseca januarja so sklenile tovarne, da je ministrstvo določilo, za lonce prenizke ceno in so kar same od sebe določile višje cene. Trgovec Schleim je prosil tovarno, naj mu napravi za lonce, ki jih je že pred novim letom prejel, nov račun iz meseca marca, kar tovarna ni hotela storiti. Obsojen je bil na 200 K kazni. Pač malo za tako postopanje! — Kmet Erncst Bettelheim je prodal za Gradec doma 1 liter mleka za 34 vin. Obsojen je bil na 500 K kazni. Cene na Dunaju. Dne 19. junija je bilo na Dunaju le 830 govedi na prodaj. Plačevali so: zaznamovane z 00 po 570, 0 po 501—535, Ia 476—500, Ila 441—475, III. 425—440; bike in krave; 00 po 545, 0 po 476, Ia 451—475, Ila 416—451, III. 400—415; telice 00 po 454, druge 410 do 486. Pri najlepši živini je šla cena malo naprej. — Živine res primanjkuje. Nemogoče je, da bi šla cena v bližnjem času nazaj. Nikar ne prodajajte telet. Krme je za enkrat zadosti; saj se lahko do pozne jeseni z zelenim krmi. Na Dunaju prodajajo govedino na debelo 820—920, na drobno čez 11 K 1 kg v zadnjem delu. — Za tuje maslo je ministrstvo določilo, da se ne sme prodajati čez 8.92. Kljub obilni zeleni krmi vendar masla primanjkuje. Tudi loj se večinoma za zabelo porabi. Nekaj ga gre tudi za milo. Prešičev je bilo 20. t. m. na Dunaju 4475. Prodajali so debele 0 po 730, Ia po 705, Ila 640. Mesnati: 00 po 690, 0 po 655; Ia po 625, Ila 545, lila 503. Za naše gospodinje. Pesa s Lranom. Peso operi in skuhaj. Ko sc je shJadila, jo olupi in razrezi prav na tenke kolute. Nato daš zavreti, kolikor jo treba, dobrega kisa, soli, ku-niine in malo sladkorja. Narcži prav na tenko za četrti del pese hrena ali redkvice. Deni v dno lončenega piskra •plast hrena, potem .pese in zopet lirena. Nato zli j kis, ki mora biti že mrzel, na peso, pokrij in pusti stati en ali dva dneva. Taka -pesina sahuta je izbornega okusa. Komur je prehuda, naj primeša krompirja. Olje sc dene nanjo malo pred jedjo. Kis ne sme biti hud, sicer ga je treba zredčiti z vodo. Stolčene kosti sc pri kurjereji vedno bolj uvažujejo. Dober je kupljen kostni zdrob; najbolja pa je kost sveža, bodisi kuhana ali surova, dasi perutnini kuhana najbolj ugaja. Za drobljenje kosti se dobe posebni mlinčki. Voč petelinov kakor pišek se izvali sušca, aprila in majnika; junija in julija pa več pišek. Tudi v ptičjih gnezdih se izleže prve mesece več samcev, druge mesece več samic. Kuram, ki se golijo, dajaj semena od solnčnice; po njem dobe kure leske-če, lepo perje in znesejo dosti jajc. To seme je priporočljivo za vsak čas, ne samo ob golitvi. Upanje je, da jo bodo začeli z ozirom na njeno vsestransko korist zopet bolj in bolj saditi. Velike važnosti je posebno za nezdrave in okužene kraje, ker vleče nase vse nezdrave izpulitenine iz zraka in varuje tako kraj in hišo bolezni. Mi ne moremo polno dihati, ako so pr.sa vsled prehlada, bolečin al' slabosti, izgubila prosto gibčnost. 1'r.in se morajo pri vsakem dilui dvigniti jabko in prosto, da se zam 'rejo pljuča brez truda popolnoma nai olniti s svežim zrakom. Ravnotalto lahko morajo prsa pri i/dihu pasti, dti se porabljeni zrak lahko po olnoms zopet iz pl uč iztisne. Ako se (o vdihavanje In izdihnvnnjo nn vrši gladko, tedaj priporočamo za otiepitev vtiranie prs in hrbta s Fellerjevim oživljajočini in bolečine Inj.ša-ločim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko „Elza-Fluid", To izvrstno domačo dra»ilo hvali več kot 100000 zahvalnic. 12 steklenic stane na vse strniti tranko (i kron edino pristno od lekarnaria E. V, Keller, Stubica, Elzalrg ](i, (Hrvatska). Če pa ovira djhnnie prenai>olnjenost želodca ali debelost, tedaj so obenem naroči Fellerjevo lagodno odvajajoče rnl arbarske krogljice 7, znamko „Elza - krogljice 6 škatljio tranko 4'40 K, katere se v vseh indi-spozicijnh želodca izvrstno obnesejo. Pri tej priliki l)i radi spomnili na izvrstno sredstvo proti različnemu mrčesu t, j. namreč mrčesnl prah z znamko „Elza'- v velikih dozah. 1 doza stans 1 krcno. — se — Tedenska pratika. Petek, 30. junija: P r e s v. Srce J c-z u s o v o. Sobota, 1. julija; Spomin presv. krvi Jezusove. — Sv. Teobald, pušč. -Sv. Julij. — Sv. Gal, škof. (t 550.) Nedelja, 2. julija (3. pobinkošt.): Evangelij: Prilika o izgubljeni ovci. -Praznuje se spomin obiskovanja Marije dcvice. — Sv. Kolumba, (t 1501.) — Sv. Oton, škof. (t 1139.) Ponedeljek, 3. julija: Sv. Helioclor, škof. (f 387.) Torek, 4. julija: Sv. Berta, vdova opatinja. (f 725.) — Sv. Urh, škof. Sreda, 5. julija: S v. s 1 o v. a p o s t o-1 a C i r i 1 i n M e t o d. — Sv. Peter luksemburški, škof. (t 1387.) Četrtek, 6. julija: Sv. Dominika, muč. — Sv. Ubald. (t 1160.) Solnce vzhaja ob 3. u. 57 m., zahaja ob 8. u. 14 m. Luna: 30. junija mlaj ob 11. u. 43 m. dopoldne. Sv. Peter luksemburški. (t 1387.) Peter, s pridevkom iz Luksembur-ga, je bil sin zelo odličnih staršev, rojen v Lotaringiji. Še kot deček (12 1.) je prišel kot talnik v London namesto brata, ki je bil v neki vojski ujet. Angležem jo njegovo zgledno življenje tako ugajalo, da so ga čez eno leto osvobodili. Angleški kralj Rihard II. ga je povabil, naj ostane na njegovem dvoru, toda mladenič je to ugodno ponudbo odklonil ter se podal v Pariz, da bi. ondi nemoteno služil Bogu. Pozneje je bil zaradi svoje izredne modrosti in svetosti izvoljen za škofa v mestu Metz. Kako jc bil skromen, je razvidno iz tega, da je ob nastopu svoje službe bos jezdil na preprostem osliču v mesto. Svoje dohodke je porabil za cerkev, reveže in skromno vzdrževanje svojega gospodarstva. Ker je bil preveč radodaren, je šo njemu neredkokrat zmanjkalo najpotrebnejših stvari. Povišan je bil nato celo za kardinala; a tudi v tej časti je ohranil prvotno skromnost in spokornost. Ivo so ga pregovorili, da se je tudi na zunaj malo bolje opravil, je rekel: »Ostanem prej ko slej nevreden služabnik, toda vsaj ubogati morem.« Ko je umrl, so našli pri njem 20 fenigov. To in ono. ZA GOD četovodju Vidu Ambrožiču. Z Mirne smo dobili iskreno voščilo za našega pesnika: Pozdravljen, dragi pesnik naš, ki s puško v roki pevat' znaš, in vlivaš v srca nam pogum, tolažiš nas, bistriš nam um. Daj Bog Ti vedno čvrsto zdravje, da doživiš vesel še slavje vrnitve srečne v rodni kri.;. Naj vrne Bog Te nam nazaj! Naj trosi On Ti sreče rož, kjerkoli še boril se boš. LOV NA UŠI. Že sredi temne je noči, a jaz lovim še zmir uši in mislim resno na lekarno. Da vničim stvarco to nemarno, sem sklenil maščevanje. Naj neha vendar to že klanje! Ko sem na vojsko se podal, le stvarce nisem še poznal. Ko prišle trudne so noči pa spati bilo moč mi ni. Zdaj grizlo tu, zdaj grizlo lam; pobijat' jih je b'lo me sram. Res pridne so in zveste mi, dopada jim vojaška kri, A ni miru in spanje gine; ta spak množi se na stotine. Ne kaže nič se ti jeziti; le hitro, hitro poloviti. O srečni vsi, ki ste doma, ki ne poznate teh gorja. Pred ušjo varen je vaš krov, — tu boj divja in ušji lov. Naj kdo bo star ali pa mlad, ta boj sprejeti mora rad. Franjo Jellen, ital. bojišče. I?, življenja. Neka žena pripoveduje, kako je odvadila svojega moža, da ni več klel. »Prvi dve loti, odkar sva v zakonu, je moj mož«, tako pripoveduje žena, »pri vsaki priliki, če ga je kdo količkaj vznemiril ali vznevoljil, grdo zaklel. To mi ni bilo nič všeč. Nič ni jjomagalo, četudi sem ga še tako prosila, naj odneha, četudi sem mu rekla, naj mc raje tepe, kakor da kolne. Vse je bilo zastonj. Ko pritje nekoč zopet ves razjarjen domov ter nc neha rentačiti, mu rečem resno in s povdar-kom: »Povoj mi vendar, kdo te je pa navadil tako grdo kleti?« — Začudeno mc pogleda in reče: »Od sina našega tovarnarja som sc navadil.« Nato mu rečem: »Ej, moraš pa dobro glavo imeli, ko si sc v tem kratkem času tako veliko naučil. Glej, jaz sem žo dve loti pri tebi in sem te že tolikrat slišala kleti, pa sc le še doslej nisem naučila.« Pri teh besedah me pogleda, zardi in — molči.« Preteklo je že deset let. in od takrat, ga nisem Slišala.več kleti. To me je zelo veselilo. Že večkrat sem Boga zahvalila, da mi je dal ta navdililjaj, ki som z njim poboljšala svojega moža. Tiralica. Tat, ki je na sumu, da je tatvino izvršil, je nosil sivkast klobuk, če ga pa sedaj več nima, je toliko bolj sumljiv.« Napak zastopila. Zdravnik: »Ali je mož, ki je padel z odra, že prišel »k sebi?« — Soseda: »Ne, jc p r i nas.« Že naprej ve. Prijatelj: »Gospod Tratnik, kaj bi bilo, če zadenele veliki dobitek v razredni loteriji?« — »To že naprej vem, da dobim drugi dan vsaj petdeset prošenj za podporo.« Vprašanja in odgovori. ? ?: Na vprašanja brez podpisa navadno ne odgovarjamo; pa naredimo enkrat izjemo! — Hribja resa (nemški »Frauenmantel« ali »Sintau«) je majhna cvetka, ki raste po vlažnih krajih in gozdovih, cvete pa meseca maja in iunija. Listi so zaokroženi, sedmero- včasih tudi deveteroprsti ter pokriti s tenkim puhom. Cvetje je drobno, kobljičasto, svet.lozelene barve. Rast »Hribje rese« presega za spoznanje visokost navadne rdeče jagode. A. C.. L.: Zvišanje podpore za otroke pod 8. letom se dovoljuje pač po mestih in večjih industrijskih krajih, kjer je draginja bolj občutna, in če družina gostuje. F. L. — Staroapno, p. Turjak: Na Vaše vprašanje zaradi moža Vam bi utegnila dati kaj podatkov edino posredovalnica c. kr. avstr. družbe Rdečega križa na Dunaju (Wien VI., Dreihufeisengasse Nr. 4), zlasti ker Vam je naslov znan. M. H, — Zasip: Gorčično moko (ali vsaj seme) prodajajo po drogerijah in večinoma po vseh lekarnah. 1 Italijansko bojišče. Uradno se je razglasilo; Da ohranimo svojo popolno svobodo ob nastopu z Italijani, smo skrajšali bojno črto v napadalnem prostoru med Brento in Adižo. Ta premaknitev se je izvršila neopaženo, nemoteno in brez izgub. — V Dolomitih, na koroški in primorski črti trajajo topniški boji dalje. Rusko bojišče. Zanodno od Sokula v Voliniji so zasedle nemške čete z naskokom ruske postojanko v širini 3 km. Boji še niso prenehali. — Od 16. junija dalje je Linsingenova armada ujela 11.097 Rusov. Letalski napad na Karlstuhe. Sv. Reš. Telesa dan popoldne so francoski letalci metali bombe na Karlsruhe in ubili 110 oseb, 147 pa ranili. Dobre knjige. Alešovec, Kako sem se jaz likal. 3 zvezki 3 K 60 vin. Alešovec, Ljubljanske slike, podoba ljubljanskega mesta pod drobnogledom. 1 K 80 vin., vezano 2 K 60 vin, Alešovec, Ne v Ameriko. Povest. 1 K 50 vin., vezano 2 K 40 vin. Založila Katoliška Bukvarna v Ljubljani. Alešovec je kot pisatelj popolna in živa slika naroda, iz katerega je izšel. Njegovi spisi se odlikujejo po poznanju razmer, v katerih je živelo slovensko ljudstvo, iu po ojstri, osoljeni domači šali in zabav-ljici, ki zadene v živo, kamor je namenjena. Kdor si je nabavil eno njegovih povesti, bo skušal dobiti tudi ostale njegove spise. Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Sestavil dr. J. Šlebinger, c. kr. profesor. Cena 1 K 20 vin., v platnu vezan 1 K 80 vin. Založila Katoliška Bukvarna v Ljubljani. Za samouke, šolsko mladino in sploh vse, ki se bore s težavami nemškega jezika, je ta slovar silno koristen in potreben učni pripomoček. Slovarček navaja namreč pri nemških besedah vse izjemne oblike in pomaga tako samouku, da si nemške besede ne samo zapomni, temveč da jih zna tudi praktično rabiti. Šenoa, Zadnja kmečke vojska. Cena 1 K 60 vin., vezano 2 K 60 vin. Založila Katoliška Bukvarna v Ljubljani. Boji slovenskega kmeta proti svojemu tlačitelju graščaku so ena najzanimivejših pa tudi najžalestnejših epizod iz zgodovine 42 H «v V Slovencev. Ta lepa povest je jasna priča vse grozote, kateri so bili v onih časih izpostavljeni kmetski stanovi. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 21. junija: 54, 11, 9, 31, 10. Line, 24. junija: 34, 3, 57, 70, 8. SKRIVALNICA. mAfstaaasmt^as^set /M v«» sih liurjih očes, bradavic in trda kožo tokom :i Oni k Korenino. brez bolečin oo odpravi KSA - HAISAMT. Cena Jotu'ko v. lamsivc* nun sn m 'lil K 1-50, 3 lončki K 4'-, li lončkov K 5'50. Potenje in !'o'i odpravi Ita prp.Sok. ''ena K 1 50, :: s Ki. M;r KS-50, Kemeny Kaučlum (Knefrn)!., i.u im pridal 1 UM il(.,rs!:o. Htri lOO.GCOz.ilmiln rrasj na glavi, bradi, luskine; suhi in vlažni izpuščaji, srbečica se oil-sl rani z. večkratnim mazanjem mojeKa tekočega sredstva proti liša-jem. Tisoči zahvalnic. Cena s poštnino K 4. lasi. Sanos, Dunaj VII. Iierchenlcldeislr. 125 e. Naročajte reklie. Spodaj podpisani prokličeva vso razžaljivc besede ki sva jih govorili čez Frančišku Grabnar. Marjeta Strah, Frančiška Tratnik. rsoni 11011 »r Živinorejske zadruge v Velikih Laščah. r. z. 7. o. z., ki se bo vrši! tlite 0. julija 1916 ob pol 4. uri popoldne v dvorani Zadružnega doma v Vel. Laščah. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2 Poročilo načclstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključku zn leto 1915. 4. slučajnosti. Načelslvo. PflUŽiflM KAVA zelo dobra, izdatna kavina zmes zrnate in žitno kave, boljša kot satna zrnata kava, B kg za 18 IC. Razpošilja po povzetju Pražama kave, Solnice Češko. Ako lEaročiie in to nemudoma storile, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko odrskega rdečega križa, 1 srečko budimpeštanske bazilike, 1 dobitni list 3«/0 zemlj. srečk iz leta 1880, 1 do-bitni list 4°/„ ogiskih hip, srečk iz leta 1884. (i«c!c£ni tibrok za vsoli psi srtCIt oilr. doiiitnili l!stcv samo t kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K) enar* iffralno pravico do dobitkov tBaPBikl li«; ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popohiomn zastonj S Pojasnila in igiatni načrt pošilja brezplačno: Sroekovno zaštojaštvo 12, Ljubljana. od petroleja, jedilnega olja in dena!. špirita, kupuje v vsaki množini po najvišjih" conah tvrdka Ivan Jelač.n, Ljubljana Rimska c št. 1. Sprejmeta se _n___ za kovaško obrt pri J. Flandcr, Železniki, Cior. 1307 P (iti Ki U. Na jirodlog g. dr. Franceta .šenirov v Kranju kot kuratorja Karola Windischei--ja iz Kranja se naznanja, da se nameravajo prostovoljnim potom prodati zemljišča Karola Windischer, in sicer: 1. pristava p. St. 292 v drevoredu v Kranju, cenjena 12.000 K: 2. njive oziroma gozd na Kranjskem polju p. št. 574, 707, 801 in 903, cenjene blizu 5000 K; 3. posestvo na Kucni vi. št 42, d. o. Sv. Jošt ali skupno ali posamezno, cenjeno nekaj nad 30.000 K; 4. gozd v Zg. Desnici p. št. 280, cenjen na 338 K. 5. travnik ozir. gozd vi št. 270 d. o. Stražišče, cenjeno 2500 K. lioflektantje se obveščajo s tem pristavkom, naj stavijo svoje najvišje ponudbe, pismeno naslovljene. na gosp. kuratorja dr. I r. Šemrova v Kranju do 15. julija 1316 C. kr. ofcrajjna sotlnija v Kranju, odd. II., dno 0. junija 1916. lidino dobri In sor.dni stroii so sami „Gritzner" in „ilfrana" Prednosti ■ ItrogijiCgn tek, biserni C ubod (Perlstidt). Pouk o vezenju« in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zatona Šivalnih strojev Josip PefcSinc Ljubljana blizu irr.uč. mo-lu, 3. hiša za vodo. lOlctna natančno. ~ s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelcjsklmi lastni, ki sem jili dobila po 14 mesečni rabi pomadc, ki sem to Iznašla sama. To jc edino sredstvo proti izpadanju las, za njill rast in negovanje, za ojačitev lasiSča, Er. mošk.Il Krepko pospeSuje rast rade, in 7e po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost, in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Lonček po 4, 6 in 10 kron. Po pošti so pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denBr naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila Ano Cslllao, Dunaj i, Kohlmarkl 11. tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu nli na steni, ampak svoji lastni uri no verjamejo, ker je Ic slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima f- uttncrjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno jO. . 410 Nikcl.- nnkor-Roskopf ura , 705 l(osi>opf ura, kolesjc v kamnih tekočo . .... , 719 Srebrna rem. ura .... , 720 Srebrna cilinder rem. ura ,1450 Dolu kovinasta verižica . . nikolnasta....... , 910 Srebrna verižica..... , 89 Ilouble zlato, verižica.. . . Št. 000 Žepna ura z radijem, ki sc ponoči sveti ..... K 8'40 410 fi-90 7-80 9-70 2-80 p— 3'20 5-90 Velika izbira ur za gospodo in dame, verižice, prstane, broško, obeske, zapestnice, zavrntno verižico, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mfisogirai pouEdbtimii Itaterep zahtevajte zastonj in pošlnino prosteoa. RezEO~>i!{a se po povzetju ali pa čc se denar vnaprej pošlje, Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lasti:a tovarna ur v Švici se takoj sprejme z vso hrano in stanovanjem pri Mihaelu VVeisu kovaški mojster, Konjušntt ulica 13 v Ljubljani. Posebno letos jc veliko ležeče na d6iire».i poljskem orodju, da se delo z lahkoto In hitro opravi, vsled tega naj vsak kosu naroči pri 000 16 r.S.ŠkrabarvVišmioori, Kateri že več let razpošilja priznano najboljio, garartirano dobre Turške kose v dolgosti po 78 do 81 CMI po IVZ— a. z so i\ . Pii naročilu na 10 Komadov skupaj poštnine prosio na vsako postajo. Preprodajalci dobe primeren popust- S " " ~ - " " ' " ' " • ' • .• • ' ; - -r '_________. ■"" J [□ ANGLO-AVSTRIJSKA BANKA. Prospekt. S cesarskim ukazom z dne 4. junija 1916. 1. (drž. zak. št. 170) se je dovolila pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. Veličanstva cesarja stoječi uslrijski družbi Rdečega križa izdaja posojila na srečke v imenski vrednosti 40 sssiSifossBM ks-im, razdeljeno na srečk po 2® kron Imenske isrednostl lJo načrtu za žrebanje znašajo uelike dobifelfice K 500.080, K 300.000. K 200.1 Veliko dobitoljice se do zadnjega žrebanja ne zmanjšajo nikdar pod znesek Druge dobitoljice so odmerjene s K 50.000. K 40.000, K 30.000 8n H 20.0S0 in mnogoštevilne dobiteljice so ustanovljene z zneski po S {O.OOO. SOOO. SOOO in K 500. Posojilo na srečke se popolnoma poplača od 1916. 1. do 1956. 1. in najmanjša dobiteljica, s katero mora biti dvignjena vsaka srečka v najneugodnejšem primeru, naraste v štiridesetletni dobi razdolževanja od K 30-— do K 48'—. ■ (20.000 serij po 100 številk). "i I lili I •' L i !•>■!; j vrednostnih papirjih. Loterijski zaklad upravlja nadzorni svet, ki jo sestavljen iz zastopnikov Avstrijske družbe Dvignjene srečke, ki se vzamejo iz obteka, se bodo izplačevalo tri mesece po žrebanju pri bla-gajnici Anglo-avstrijske banke na Dunaju. Za kotiranje srečk na Dunajski borzi so bo prosilo, ko se začne oficijalni borzni promet. Na Dunaju, dne 16. juliija 191(5. Anglo-avstrijska banka, S. M. v. Rothschiid, dunajsko Bančno društvo, c. kr. Splošni avstrijski zem. kredi ni zavod, c. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt, Spodnje avstrijsko eskomptno-društvo, c. kr. priv. avstrijska zemljiška banka, Union-banka, Središča banka neipških hranilnic, Splošna položna banka, Dunajsko- lembardna- in eskomptna banka, c. kr. priv. bančno menjalno delniško društvo „Mercur", c. kr. Splošna prometna banka, c. kr. češka Union-banka, Živinostenska banka. Na podlagi predstoječega prospekta se mM s fesu na podpisnuaisje 2,000*008! srečk posojila na srečke Avstrijske dni2be Rdetesa križa iz teta 1916 (Kove srečke Mrliškega Rdečega križa). Pogoji podpisovanja so naslednji: 1. Podpisna cena znaša ferOSl Z3 SfiČkO od tega je položiti 5 kron ža srečko v gotovini takoj ob zglasitvi podpisa za varščino, ostanek pa jo plačati takoj, ko se naznani pridelitev, najkasneje dne 31. julija 1916 1., drugače zapade za varščino plačano prvo plačilo 5 kron. ; ...,-" < . . . v . 2. Rt?k podpisauanja se prične dne 27. Junija 19!§. I. in se donCa dna 10. pSifa flsss. 8. 3. Podpisuje se v bankah, bančnih hišah in menjalnicah ter na drugih mestih, ki sc imennjejo, v običajnih opravilnih urah. 4. Ako se podpiše več srečk nego jih je izdanih za podpisovanje, se prideii manjše število. Podpisnikom, ki podpišejo ali do 10 srečk prosto ali do 100 srečk z enoletno zaporo prodaje, se daje prednost ob prideljevanju. 5. Plačila na račun, ki so s« plačala ob podpisu, ki pa postanejo prosta, ker se je pridelilo manjše število srečk, se porabijo za nadaljnje plačilo na podstavi priglasitve prideljenih srečk, ostanek, ki 16 morda še potreben, pa se mora plačati Vtfojku, določenem v točki 1. Morebitni presežek še takoj vrne v gotovini. —:j jg------———- "7ITF1T -""'^^T" ^......' ":" n "....... ....... " ' 2 2 EUlin; uiovcroUi aavofl foroz Uijo^a kapitala jo; Ud ima v zalogi sledeča krmila: Creftove tropine (cele) v ploščnh po K 81— i'i ztrilulo il K 87-— za 100 kg brez vreč. Kr.psovc tropine v ploščah po 70 K lire/, vrei a ioo kg. GEsjpI-.e sEiidEiome ptsc v bnlnli in vi očali po G0 lig fi K 53 — zn 1C0 kg lirez vreč. Sleriliorno tirvno tilujo po 61 •— K za 100 kg z vročiimo i red. Fsllsdslcl I Nnročajle pri (iospoi'niski zvozi sc-incnn, jci'"en, domačo in neništeo 4?c-tetjio, grttšico in setiit-iisl:o koruzo 2ffi zeleno krmo. flBrStCSalCl? I reskrbite si od Gospodarsko zvone lafnita, Bii.Jiicvo sol, h1/,, kalijev. 18—20»/,, mineralni in Sioslni s jpertosliiat, mešnnn gnojila, ziasli 14°/., žlindro, ki se (lolii v pupii milili vre ah po 50 k-. za K 10-— i\ 100 lig z vrečo vred Naročniki nn< doslmIjajo lastne vročo lriinko naš naslov, sieer se naročila ne' liono mogla izvršiti, kol železnica v pap;nialili viečali blagu ne s;n';ema. IU)lii so ludi v platnenih vrečah po 13 20 K il 100 kg z viefb vred. Oisleš prodain Nnjii^co „Živi.T.ore;oi En vojna1" Kaloliaiikn ilulivsrna. Gospodarska zveza pa i:a!(upuic (udi po naj- ugodne šili cenah koitmio storže, ajdove, piOaone in di ligo plevo. PoIje«3eIsEte stroje, iro!nr|e, irl:al3fiilce itd. naročajte lo pr. Gospodarski H,vcxi. Izoorno 119 Jo obneslo za vojukn v vojski iu t$ls-h zo vsakega isoi najboljše bol oblažajoče mazanje prt prefiiajeiiju, reuirmti/.nm, ffifciu, iaflnevBio raspOMlI.lanJe. sprejema zavarovanja na iloživoijc in smrt, otiošl.ih ilot. rentnn in ljudska, nczfjoilnn in janislvena zavarovanja. Javen zavod. Ahsolnina varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živl.enski za v n rov. že po prvem letu. Slanje zavarovanj koncem 1914 K 173,4110.838'— Stanje gar.londov koncem 1914 1\ 48,732(22-70 V leiu 1914 se jo izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . K <32.232-EG lldor romernvn sklenili življerslo rovonlc ieljnvno likrati za volno zavarovan ic, raj sc v lastno I.orisi obrne (io ijcri Imenovane podružnice. Prospekti zasloni In pcifrilno prosto. II-' JI - Sposobni zasopnik. se sprejmejo po nnjujjodnejšiin poyojl. Marije Terezije cesta 12. ——.-in.i m - . , ,Wt; i i proti požernim škodam in poškodbi cerkve Lijubičana, Dunaiska cesta 17, Zavarovanja sprejema proti \ ožaruim škoc ain : l. raznovrstno inde!ano stavbo, kak« zgradbo. L', vso pnmicno blago mobilijo poljsla orodje, stroju, živino zvunuvu in delke, žita ia krmo 4. /.vodovo proti prelcmu, 6 sprojema tudi zavarovania na živ in drugo komb'naei|o in proti ne/godam. vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi pos nižjcavstnjsko za\arovalnieo od katero ima tudi deželni odbor kranjsk Varcoctui zaklad in uGnhie, ki so zn.-šale I. itMS L GTS.ttK'17. so poskočilo koneom 'Jed a j, eimve«|o /aniir.anjo za ra rcUm slovenski K.avod. tomboli bo ra PomiAbe In ^ojacnila in;e i aviuiteljetvo, Glavno irovcricniiUvo v Celju in r po vcok lavah nastavljeni p overjenimi. t ene primerne. JJitra c enit nih zvono\/ Ujubljana. r imli stavbo meti i-nsom emiku, s. vse poljsko f ri-ljenje, oziroma doživetje amoeno osebo zu deželno i j: o ir u ž n i f o 1. 1013 na K 730.147-17. ste) /nkJiut. n FroneUn, knlsor Utul ev ln l n k o j b ti j a izplačilo. ali prazniške za dekleta in Intli za otroke, le fino, (rpež.no in moderno blago vseh vist, takoj prešli t bi in lazpošilja domača voSčakinja na povzetje po liainižjili dnevnih eenab. proti nagradi 50 viuarjev na paru, za Irndnalmvi: inpošiljatve. Pri naročilu .je potrebno navesti: a) številko velikosti ali poslati obris slopaln; b) navesti vrsto in barvo usnja (boks ali šovro: c) obliko (ameri-kanslio, kavalirsko ali drugo); d) visoke ali nizke, šivane ali zbite; oi lioli še ah cenejšo blago. Nouriajajoče so zamorijo. Iver cone rastejo in blagu primanjkuje, se temveč, prihrani čini prej se naroči. S5 udanostjo HermSna Pavllček, Ctin?j,II.RctlicKreuzsasseG/10, j te V šifiiOiiSKI ali varni! izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. i;c»onovlj«rio lotu 1EB3. S H SO • registiovniii. zntlni(ja z onie.eii.ni [rnis.vom sprejema in obrestuje hranilne vloge po nemili davek plačuje Ez svojega. Zunanjim vlagateljem so zn poši- ljanje (leunrjn na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Eaclruga tlovoljtiie posojila v odsekih na 7 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila troti zaznambi na pSačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti ua razpolago. Urnulveiio Icslro prtn ožtnje ziiaša čez GC0.0C0 If. EelcžuHrov je bilo koncem lela 1913 2492 z 174CG deleži, ki feprezentuiejo jaiu&ivcne fllavnice za 6,788.340 K. Načelstvo : Pr o (1 b c tt n I It: /ir.flroj Ifolup, i-rclnl in stolni kanonik v l.jubljnni. 1 poti proilsotlnilit 11- P o« preti sod n i t:: Ivan S n Sulic, stolni kanonik v J.juljljnnl. Knrol Folloli m)., tovninar v Ljubljani. C I n n i i Iran Dolenc, e kr pvolnsor v Ljubljani; flr. Jožef Grufleli, stolni kanonik v Ljubljani • Anton ICoblur, tloltnn v Kranju: Dr. Mtorhar Alojzij, Rinili prolceor v Ljubljani.