114. Itev.
rTOBmi wWikq w onum vnsi
V Uilbdanl, v sredo 19. mala 1920.
*ta«.f krono.
Leto IV.
la rasen pondeijka , aeva po prašnika 'sak dan opoldan.
Ijredniitvo je v Ljubljani, Ftančlfikanska ulica S1.6/L, Bžiteljska tiskarna.
Jk>pise fraj.'-irati in pod* sicer se jih ne pri* lokopise se ne vrača.
Prostor 1 nun X Mmm po K 1*20. Uradni
te^^*glaai, poslano ter no* ) isti prostor K 1*60. veSjem naročila popust
	1
	r
	ju
	
Glasilo jugosiov. socflalno ■ demokratične stranke.
Demokratične stranke in svoboda.
Telefonska st. 312.
Jlaročnina: Po pošti ali 9 dostavljanjem na dom za celo leto K 180, za pol teta k 80. za četrt .eta ® 46, xa mesec K 15, ®a Nemčijo celo leto K 216, fca ostalo tujino in Ameriko K 240.
Reklamacije za Hat
ao poštnine proste.
Upravniftvo je v Liubljanl, Frančiškanska ulica M. tt/L, Učiteljska tiskarna.
Svobodomiselni in demokratični povrhu še socialni so bili progra-w »^Kanskih strank na Slovenskem Ob prevrat Živio in živio so kričali »1^* v ,raklh in suknjah teh politič-®ili strank tako, da je nas same že prevzelo nekakšno veselje in zado-»mjnost, ker smo ustvarili svobodno ®*movino. In danes?
y Belgradu smo dobili novo kondicijsko vlado, ki nosi na čelu reakcije in terorja. Protič in osec sta v pjei in drugi možje, ki “^cptirall poslabšanje agrarne in ne marajo volitev. Torej
*	kar sta ogovarjala Protič In turit*C' ^ sta ^al kot ministra in ■ia. Prei zastopala v tem pogledu “BJKonservativnejše stališče. Začasno narodno predstavništvo so sesta-Jr® stranke. Človek bi mislil, da so m,^nSeJposlale v Belgrad najpamet-budi, strokovnjake, ki cenijo po-rajlnnt K°spodarsko in socialno mo-Tpda dogodki in to, da še sedaj smo imeli volitev, nam dokazuje, jr *° Ji narodni zastopniki neresni 7~die. ki izrabljajo našo beračijo, ne •Pomnijo se pa na pravice naroda in Svojo dolžnost.
§11 so možje še dalje. Ob zadnji Železničarski stavki so prepovedali »bode; od tega bo že mesec dni, a v Sloveniji, ki je sedež reakcije, še da-nes niso preklicali to odredbo. Zapirali so ljudi, izdali so, še preden je prišlo do stavke, ferman, da se mo-pozapreti vse ljudi, ki so aktivno aetovali v delavskem gibanju social-nodemokratičnem. In tisk! Konfisci-JJio ti povsem strankarsko politične ®anke in vesti, zaradi katerih bi naj-vidnejšega »tercijala« ne vzel ^rag, če bi jih čitaL
V	Belgradu izdajajo meščanski republikanci list Republika. List prodajajo v Belgradu svobodno preo belgralskim konakom in nihče se nc zmeni za to. V republikanski stran«! sede bivši ministri, celo predsednik, a kaj za to, Srbi se ne brigajo za mišljenje svojih sodržavljanov. In pri nas v Sloveniji? Pri nas zapirajo ljudi, ki samo izrečejo besedo republika nekoliko živahno, in sicer .iti zapira stranka, ki saina pravi, da le republikanska, ki je v svojih listin delala pred letom dni veliko reklamo za republikansko misel. Ta stranka je sedaj brutalno izdala svoj program in se hoče uveljaviti s terorizmom in z omejevanjem povsem naravnih pravic, kj jih niti Kitajci ne odrekajo sodržavljanom.
Kam to vodi? Pa kaj bi se vpraševali? Vsi ti dogodki, vsa ta politika nam dokazujejo, da je ljudstvo izročilo s tem, da je pooblastilo meščanske stranke za ureditev države, oblast v roke svojim zatiralcem, ki nimajo srca ne za pravico ne za svobodo.
Teh razmer narod ne bo prenašal. Vlada nima pravice omejevati svobodo, vlada nima nobene zakonite podlage, da preganja republikance, vlada nima nobene zakonite pravice. da zaplenja strankarsko politično članke in vesti. Temu mora biti konec!
l..ažete, če pripovedujete, da smo sedaj v svobodni Jugoslaviji, ker to ni svoboda, to je absolutizem in terorizem, kakršnega niti nekdaj nismo pozali.
Mi zahtevamo svobodo zborovanja, besede in prepričanja! Nihče nima pravice, da nam jih kratil
ške cene za ta najnavadnejši poljski
pridelek, oziroma ga }e stradalo, ker cen ni zmoglo. V svoji nenasičeno§ti do denarju so ga raie zadržavali vsedc-tlej. da le pričel kliti ta gniti, nego da bi ga privoščili do pošteni ceni liudem.
Tako početje Je vse graje vredne m zasluži revizije verižniškega urada. Na vladi pa se čudijo, odkod ljudska nezadovoljnost ..
Interesantno pa je, kal si misli o tem SLS, ozir. gg. duhovniki, ki tako radi zagovarjajo kmeta in njegove vrline in — njegovo uboštvo.
Pa ta cena krompirja ni bila samo za obsovražeuega meščana, ampak se io ie prilično vračunavalo kot plačilo kmetu — delavcu, bajtarju, dninarju Kmet torej računa krono do vinarju, ie torej vzdignil ceno blaga od 50 do 100 krat, delavca pa plača kvečjemu 10- do 15 krat toliko kot pred vojno. Izjeme so redke. Lep list za zgodovino'
Tako torej. Poleg tega se nam obeta še nezaslišana podražitev mleka in — samoposebi umevno — tudi
vseh mlečnih Izdelkov, ker sta tako ' sklenila obe. klerikalna in liberalna stranka, kakor poroča prijazni »Domoljub«, ki podpira njiju »potrebe«. Vprašamo samo* Trdite, da je vino luksus: ali ie tudi mleko že luksus?9 Torej tudi tukaj zopet krčna — krajcar! —
Gospodje, ako imate še kaj veselja razširjati nauk proti požrešnosti. lakomnosti Itd., tu, med svojimi. bogaboječimi in k spovedi hodečimi pristaši imate lepo polje in dovolj puvoda. da že enkrat do veljave spravite vaš trud in nauk. EJ, slabi učenci so vaši...
Bojite se komunistov — zakaj? Tako gospodarili in drli menda vendar ne bi! »Komunizem« že razsaja, le da ne Iz vaših vrst Bojite se diktature, a jo zato sami izvajate. Golo besedičenje in lepe obljube vaših listov se razblinjajo vočigled dejstvo™ Hvalu za lepe besede, teorijo in nauke, žledamo — dejanja. No. mi se bomo obnašali — človeško!
Ne. gospodje, tak ni naš kmet, to je vaš kmet!	K.
Pismo iz
Naš kmet?
Leto in pol se že gospodari sa-
Enojna Jugoslavija — agrarna drva. In vendar gre preko nas težka J*«hranjevalna kriza. Da bi nam taanlkalo delikatesnih stvari, nič za-prvič niso za navadne želodce, jjrugič Jih nasplošno ne pridelujemo doma. Ampak hudo Je In žalostno, «a Dri nas, Id se bahamo, da smo fitnlca srednje Evrope manj ka kruha in moke. Cene za to Jkčtoveka kurja polt ob-
mu ireba šteti M kHo prahu teko težke kronce. Bogami, saj 16
to™*««lpasI r. Slad‘
"«< - M<ko -sadnjih nar atka V9e 1« tekom dflo.	mesecev	»«no	posko-
*e bo^e stvari — saj -O anketo za pobijanje dragi-
nje!... Poglejmo si raje — krompir Dolge mesece ni bilo te stvarice nikjer dobiti, kvečjem le še pri producentu. Treba pa je bilo poleg ponižne prošnje tudi znatne vsote, ker cena mu je bila 5 in 6 kron. Pet do šest kron za kilo krompirja1' 1 Kaj pomeni ta cena? To dokazuje, da Je I kmet smatral krono vredno 1—2 vinaija pred vojno, ker takrat Je stal krompir 6 vinarjev, sedaj 6 K.
Pa da Je krompir v naših krajih redkost, bi naj še bilo ali ga je toliko, da ga še pokrmiti ne morejo.
Danes padajo cele zaloge tega blaga na trg po 2 K za kilogram. »Balkan« ga ponuja, kolikor ga kdo hoče do 1 K 90 vin. Kje e ležal do sedaj?
Mesece in mesece Je moralo ljudstvo plačevati pretirano oderu-
■MBBMMHHB
(Naslednje pismo iz Pariza, nam Je dal prijatelj našega lista, da ga objavimo. Napisal ga je sicer pripadnik meščanske stranke, a je pisan tako instruktivno, da ga utegnejo naši či-tatelji z uspehom čitati. Učimo se in študirajmo socializem!)
Tvoje pismo sem sprejel, to boš dobil bog ve kedaj. ker je promet po Jugoslaviji ustavljen vsled stavke železničaiiev — tako poročajo pariški listi.
Načel si vprašanje o komunističnem gibanju, kar je zame zelo dobro došlo. Razumljivo je, da ni mogoče po korespondenci v pismih voditi debate. ki bi bila prepričevalna, ampak to more imeti samo značaj bratskega pogovora.
Jaz se precej tnidim dobiti malo vpogleda v boljševiško doktrino, v gibanje tretje internacljonale in v gibanje svetovnega socijalizma. Na podlagi tega mi dovoliš, da v tem pismu danes čisto na kratko govorim In omenim:
1. da vlada v svetovnem soc, gibanju velika desorijentacija v doktrini in v taktiki;
2. da nima prave orijentacije tretja internacijonala v sistemu svoje doktrine in
3. jugoslovanski komunizem ni Še nekam čisto nič ne glede doktrine, ne glede organizma v zvezi s svetovnim gibanjem, da Je do danes še v dobi gole opozicije in da še ni bil zmožen dati jasnega logičnega si
LISTEK.
***> Cehov 1
Babje carstvo.
(Poslovenil Fran P0f ačnlk.)
' (Dalje)'
rt, »Oprostite, Ana Akimovna,« je izpregovo-**6 hripavim glasom, butH s čelom ob tla in »"»kazal svoj bikovski vrat.
»Teta te Je odpustila, njo prosil«
^»Kaj teta?« Je povzela ta vstopivfi težko v kuhinjo: bila Je tako rejena, da bi Ji ji ^rs* lahko postavil samo var ln pod nos s Ča-dhu*’ nal hoče tu še teta? Ti si gospe tia, ti odločaj! Ko bi bilo po mojem, bi teh
fteat* S , ne bilo tu. Vstani prase,« Je otrpno kriknila Panteljeju. »Poberi se mi iz-»L*1 o6*5 Zadnjikrat ti odpuščam, a če ie kaj Grešiš, ne prosi me milosti!«
•o „ jat0 80 odžli v obednico, pit kavo. Jedva sedli mizo. Je na nos na vrat pritekla Jr*mja Maša, * grozo zakričala: »Pevci!« in
tovoa!a-	18 18 »okovanje, nizko, ba-
C ka8,nIanJe ta ropot korakov, ki se Je raz-kakor da hodijo mimo dvorane v pred-
*^m?dM°va!?e konlen,ce- Za par hipov Je vse g: nuo. Nenadoma so pevci zaorili tako grom
toal « ®x vf} yztrePetall. Dočim so peli, Je do-»večenik {c sirotišnice, id )e pripekal $ se*
Pari za.
Dne 21. aprila 1920.
stema o tem, kaj hoče, ampak da ba-lancira še vedno med kolektiviteto med »klaso« in med narodom. O tem v naslednjem nekaj besed.
Kakor veš so bile do leta 1914 soc. stranke združene že v drugi ta-ternacijonali, ki ie imela revolucijo-uarni značaj. 1917—19 se je ustanovila t tretja internacijonala v Moskvi s pododbori v Italiji in v Amsterdama z izrazitim razrednim revolucionarnim ciljem na podlag! sovjetov. Med tema oganizma balancira danes so-cijalizem. Videti smo, da Je socijati-zem v svojih večinskih strankah votiral vojsko, da le ustanovil v Nemčiji, v N, Avstriji, v Cehoslovaški buržvazijske republike, da Je v Skandinaviji (Branding) lojalno prevzet vlado buržvazijske monarhije. Danes imamo sklepe Iz večine dežel, ki se odločajo ali za obstoj druge ali tretje, ali pa za ustanovitev nove internacionale.
Prišla je zmeda v doktrino in velika zmeda v taktiko, ki se povečuje še s tem, da Je sindikalizem v Franciji in Italiji zavzel samostojno stališče v revolucljonarnem smislu, - v Angliji v oportunističnem, hi Je stopil v opozicijo političnemu sodjalizmu. Na splošno se lahko danes sodi, da je tretja internacijonala v okcidentu od soc. kongresov sicer pozdravljena, a principijelno zavrnjena, medtem ko Jo ari jen t sprejema.
In ravno ta zmeda v organizmu, to principijelno vprašanje o času, o
oportunltetl revolucije, o taktiki, k| naj bo direktna ali politična, slabi nastop socijalizma medtem, ko je kon-zervatizem napram socijalizmu v taktiki solidaren. Večl Konzervati« zem ima v boju proti tej ali oni frak*, ciji socijalizma, druge frakcije za seboj. V Nemčjl pobija indipendent# (neodvisnike) večinska soc. demokracija; v N. Avstriji večinska partija ne da potnih listov v Italijo na kongres, v Franciji ovira soc. partija (politična) nastop sindikatov. V Jugoslaviji imamo pa malo, kuriozna prikazen, da sta kršč. soc. in komunizem v boju proti zmernim »Naprejev-oem« v skupni fronti. (Ta stavek, pisan pred 24. aprilom, kaže. da piseo ne pojmi dobro niti krščanskega soa, niti komunizma. Opomba priobčeval-ca.) Socijalizem bo izšel Iz teh bojev morda numerično močnejši, a bolan v organizaciji.
Komunistična tretja Internacionala nima prave enotne sistematično1 izpeljane doktrine. Deli se v bistvena uacijoualnl boljševizem, ki se mon samo tam razviti in obdržati, kjer so bili prej carji in kozaški biči ln Sibirija in korupcija mesto šol in izobrazbe in internaciionaini revolucionarni kolektivizem, kateri Je (kima v izobraženih kulturnih narodih in ki se vodi zopet na dva si opomirajoča načina, na podlagi sindikatov (Francija) ali s politično akcijo (indipendenti v Nemčiji, Britisch soc. part.).
Boljševizem pozna besedo narod In je s tem v bistvu zavrgel strukturo kolektivizma, ki pozna samo »kla« zo«. Needinost vidim v tem, ker M eni iz tratje internacijnoale za komunizem produkcije, drugi za kumuni-zem konzuma in produkcij«. Neort* Jentiranost m usodepolno nedoslednost v kapitulaciji Lopina pred osebno lastnino, kakor Je pred njo kapitulirala C. P. T. v Franciji. Razumel boš, da se ena teorija in socijaln* struktura drži samo tako dolgo, dokler je dosledna. Lenin je v praksi popustil, moral pustiti veljati princip osebne lasti in s tem ni več na tleh teoretičnega komunizma in na poti nazaj v staro strukturo družbe.
Lenin je z že obstoječo kooperativno organizacijo ustvaril komuni« zem produkcije v industriji sami, komunizem konzuma Je uvedel sovjet« kot temelj države In konstitucije, j* razlastil veleposestva, a pustil agrarno privatno lastnino, lastnino pr o« moženja, pustil le pojm in praktika države in nje interventivne despotna avtoritete. Drugi Internacijonalci, ki so z Moskvo v zvezi, stojijo pa še na’ stališču čistega komunizma, brez lastnine, brez državne avtoritete ta tal antagonizem med bojujočo se teorija ta že obstoječo prakso komunizma ja
boj dijakona ln dijačka. Ko Je oblačil epitrahil Je polagoma pripovedoval, (ta Je ponoči, ko »o zvonili k Jutranjici, snežilo in da ni bik) hladno, a proti Jutru, da je začel pritiskati mraz — Bog z njim! — ta da ga mora biti sedaj kakih 12 stopinj.
»Vendar Jih mnogo govori, da je zima za človeka boli zdrava od leta,« Je omenil dijakon, a takoj se mu Je pojavil na obličju trd izraz ln zapel le za svečenikom* »Tvoje rojstvo Kriste, naš bog...!«
Kmalu Je prišel duhovnik iz delavske bol* mce in z njun dijaček; nato sestre iz občinske bolnice, otroci iz sirotišnice in petje se je ra*' legalo neprestano. Pili 90, Jedli ta odhajati.
Čestitat Je prišlo kakih 20 tovarniških delavcev. Bill so le starejši nameščenci, vsi dostojno napravljeni, v novih črnih suknjah. Bili so vrli fantje, kakor izbrani ta vsak se je zavedal svoje cene, to Je. vede! Je, da ga, ako izgubi danes svoje mesto, sprejmo jutri z veseljem v drugi tovarni. Videti je bilo, da imaio teto radi, zakaj v njeni navzočnost! so se obnašali svobodno ta tudi kadili: ko so sedli k mizi, Jo i« knjigovodja celo objel preko širokega pasu. Deloma so »e pa tudi vsled tega neprisiljeno kre-tali, ker sedaj Barbara, ki Je imela sicer pri starki velik vpHv in zasledovala delavce v njih nravstvenem življenju, ni Imela ničesar govoriti. morda tudi vsled tega, ker so se še mnogi od njih spominjala časa, ko la tet« Tatjana Iya-
*° i0 bratje str0fr0 držali- bila oble-
takoteA«.n1mdna ženska- kakor Agatjuška, tnvarJa i ^^lovna še tekala po dvorišču im ,V°	vsI kl,cali za Anjutko.
*rli n 'j Ua	so ^ed^- tovorili ln v	zadregi
”d Anp Akimovno, kako Je zrastla, kako
v?go htPSolm A ta hnenitna devoJka, ki so jo ^fio ii , ^ ,n guvernante, Jim Je bila le ,aja’ .n.is,°, ie umeli, in nehote so. se držali bolj
•	x Je tikata, Jih venomer silila jesti In trKajoč z njimi izpila že dve čašici Jerebikovca. Ana Akimovna se je vedno bala, da bi Ji ne očitali prevzetnosti, da Je povzdignjenka ali vrana »Pavjim perjem: sedaj, ko so se delavci gnetli okrog prigrizka, te ostala v obedmici in posegala y razgovor. Svojega znanca od včeraj je vprašala:
»Cernu Imate v svoj! sobi toliko ur?« »Popravljam Jih,« Je odvrnil. »Bavhn se s t«n delom v svojem prostem času, o praznikih ta kadar ne morem spati.«
»Ako se mi tedaj pokvari ura, vam Jo la hko dam v popravtio.?« |e vprašala Ana Akimovna in se nasmehnila.
, , ^K^uak ’ Prav rad Vam to storim,« Je dejal Pimenov in blaženo ginjenje se mu Je raz-mo po obrazu; tedaj pa ie ona, sama nevede zakaj, odpela od Životka svojo prekrasno urico in mu Jo podala; on si Jo je molče ogledal ln Jo vrail. — »Seveda!« Jaz sicer ne popravljam žepnih ur. Imam slabe oči in zdravnik ml Je pre-
IS
ivedal, ukvarjati se z drobnim delom. No, at 'as napravim izjemo I«
»Zdravniki lažejo,« te pripomnil knjigo* vodja. »Vsi so prasniti v smeh. »Ne veruj timi«
Je nadaljeval, vzpodbujen po njihovem smehu, »Prošlo leto v postu se je odlomil od kolesa zob’ in Je priletel s tako sflo v glavo staremu Kalmi* kovu. da so se pokazali možgani ln Je dejal zdravnik, da starec gotovo umre. Vendar še danes živi In dela, le jeclja od tega časa,«
»Lažejo zdravniki, lažejo, a ne vedno,« Ja vwBhnila teta. »Rajni JPeter Andrejič Je izgubit oči. Delal Je kakor ti dan na dan v tovarni derog-žareče peči in oslepel. Žar škoduje očem. A kaj govorimo?« se Je prekinila, »rajši pijmo! Želim vam vesele praznike, dragi moji’ Z nikomer ne. Pijem, z vami pa, grešnica! Oprosti bog!«
Ani Akimovni se je zdelo, da Jo Pimenov. od včeraj prezira kot človekoljubkio, a Je očaran od nje kot ženske. Opazovala ga Je in našla, da se obnaša zelo uglajeno in da Je dostojno oblečen. Res so rokavi njegove suknje nekam kratki, pas navidez previsok ta hlače ne pol modi, ne Široke, zato pa Je njegova ovratnica zavezana % ukusom in nekako malobrižmostja ta ni tako kričave barve kakor pri drugih. Videti je tudi dobričina, zakaj pokorno jč vse, Tar mu nalaga teta na krožnik. Spomnila se Je. kako; Črn ta jjaspan Je bil včeraj, !n ta spomin Jo ie geull.
(Dalje prih.)
titran A
K APgB j.
T***!
Stov. H4.
njegova velika dtnodb*, da os Bo H-
del cilja.
Komunizem na Balkanu ni nifi drugega, kot opozicija panoti gnilobi in korupciji Februarja Je bil v Sofiji
sestanek vseh balkanskih soc. strank in tani se je sklenilo ustvariti republiko (federativno balkansko) sovjetov in pristopiti nemudoma tretji te-ternacijonaU. Nerazumljivo mi je, kako }e tnogla glasovati sa to Jug. soc dem. stranka (Opomba ured.: naša stranka tam ni bila zastopana), ki je danes v boju s komunisti Pojmi klasa, revolucija, privatna last, buržoazna. kapitalizem, pnotetarijat, podru-žabljenje, izkortščevanje Itd. se rabijo boii instinktivno in laz mislim, da manjka jeklene doslednosti v teoriji Čuditi sem se moral globoko, kako vaša komunistična stranka more sprejeti pojm »narod«. Nacionalna politika še ni razredna. Tik oukral demarkacijske črt« so bratje istega razreda, ki enako trpijo ta nacionalni komunisti te države, ksoje Dcdm bi morali negirati, jim nastavijo nož na grlo. Bodimo pri teh principtidriih vprašanjih objektivni Kaj Je torej prvo, ali razred, ki Je internacijonaleo. ki ima samo eno mehko čustvo: »osvobojeni«« iz Jarma buriuazlje, ali pa je narod višje, ki pripušča tudi mehka, naravna privajena čustva domovinske ljubezni Komunizem v Jugoslaviji. ki bi bil naroden, ne morem pripoznatl Meje narodov smejo skril ti samo za taktično razdelitev razrednega boja, brez sladkih domovinskih čustev. Ako torej vidimo v Rusiji nacijonalno gibanje, panslavizem, potem ne bomo rekli, da se Je ta panslavizem namenoma rodU Iz komunizma, ampak Jaz vidim v tem res
koničnem pojavu drugi silovit argumenti da se zgodovina porogljivo izvine is prisiljeno Ji nakazane | smeri, ako je tista pot protinaravna.
' Nacifonalizem v boiiševiški Rusiji s* | id razvil s vedlo komunizma, a teo-| rilo komunizma, ampak proti njemu ] in mimo njega in s tein, da danes obstoja, kaže da je pofcn In kleja i naroda in domovine močnejša In | silneiša kot pofcn razreda, in ta na-’ cijonalnl boljševizem viharno po-‘ zdravljam. V letih bomo imeli tam razvito industrijo, zadovoljnega kmeta — posestnika, kopo socijalnih zakonov, katere Je faktično ustvarila revolucija, imeli bomo zopet teoretike in praktike, ki bode la razvoj soc. življenja hoteli aretirati. — Močnejša kot vsak dekret, vsak zakon, kot bajnost močnejša kot vse ie človeška narava ta njeni zakoni in vsak krvavi poizkus te naravne človeške zakone silama uničiti (»Slovenec« čuj!) te sterilen. Da u hnen ujem samo zakon domovinske ljubezni, pravičnost lastnine, neizbrisljivi zakon morale. Ako torej Jugoslovanski komunizem reklamira zase narod, ga pozdravljam ta izjavljam tudi, da si Je izrekel sam svojo obsodbo in si odmeril čas svojega obstoja.
On bo imd veliko pristašev, mogočen razvoj, odločilno vlogo, jaz ne odklanjam niti možnosti preku-cije. zato ker mase ne mislijo, ker Je revež in trpin pristopen za obljubo pomoči ker le svobodna človeška narava pripravjena za silni upor tam. kier se io tlači, a verjemi ml da končni »fcotal« ne bo to, kar le zamislil teoretični komunizem.
njegov tajnik duhovnik Kulovec' podpisal famozno pogodbo z Aner- ' spergom, laže o meni.,, ISogo ooo slovensko ljudstvo, ki Ca varuje Bodem okrog »Slovenca«,
fhrtte!
čitajte!
NAPREJ
(OdjiHst, dnevni]
Novica
Nova koncentracijska vlada.
LDU Beograd, id. maja. Nocoj je bila poslednja konferenca za sestavo kocentractjske vlade. Dosežen je sporazum v vseh vprašanjih. V parlamentarnih krogih se trdi da bo ministrska listina sestavljena tako-le: Predsednik In minister brez port-felja: dr. Milenko Vetnič.
M nister zunanjih stvari: dr. Ante Tnunofč.
Namestnik ministre za gaaanl* 5 tv ari Ib mtatator tigotan« dr. Mom-
čito Ntnčič.
Minister notiaufc stvari dr. Ljuba Davldovič.
Minister za koosdtuacto Stojan
Protič.
Minister aa prosveto Svetozar Prilučevič.
Minister sa promet dr. Anton Korošec.
Vojni minister general Branko Jo*
▼anovlč.
Minister sa podlo ta bvsojav dr. Mato DriokoviflL
Minister sa Sune In nufe dr. Ivica
Kovačevič.
Minister za sodjalno poittiko dr. Vekoslav Kukovec.
Minister vere Voda Marinkovič. Minister sa agrarno reformo dr. Križman.
Minister pravosodja Marico Trtf-fcovlč.
Minister narodnega zdravstva fetka Rafaflovlč,
Finančni minister Kosta Stojanovič.
Minister prehrane Rista JoJkJC (Črnogorec dr. Smodlakovc skupine).
Minister za zgradbe Joca Jovanovič.
Minister sa poljedelstvo VeHzar Jankovič.
Nocoj je dr. Vesnlč odšel na dvor, da predloži regenta ministrsko listo. Jutri bo Protktev kabinet predložil demisijo. nato bo pa regent formalno ponudil sestavo vlade dr. Vesnlču. Tako bo isti dan demisijonirala stara ta se formirala nova vlada.
, Slovenec" laže še vedno.
S <drag Anton Kristan nam pfte:
V pt -miki s »NapreJem« katoliški »Slo :raec« najraje napada ment Ker o v Ltacu pustili tudi streljati-piše, da so dali streljati Kristanovi priiatelH. Pobožnemu lažnivce le dobro znano, da ias s Linčem nimam ničesar opraviti — ali kaj »Slovencu« na tem. zlaže se In napiše, da so v Linc*t streljali »Kristanovi prijatelj! « 1 str tako ve, d« Vi bia pisava »Naprejeva« glede dogodkov na Zaloški cesti popolnoma pravilna, ah kaj pobožnemu lažnivcu, gre ta zapiše, da i Naprejeva« pisava naprav-
lja utis. da nai se »Kristanu zopet pridobi Izgubljena slava«. Res. gnju-sna pisava blaeoslovllenlh gospodov in nekdanje »katoliške« stranke.
Pribiti mi Je še nekaj. »Slovenec« ve, da Je »Naprej« glasilo socf Jata o demokratične stranke, kljub tema piše dosledno o »Kristanovemu N a p r e i u«, ki ga na! laz denarno »vzdržujem«. Trditev le poteg vse ga še smem, ali »Slovenec« laže, ker le njegova obrt : lagati ta lagati. Laže. da sem laz z dunajskim dr. Kranzem špekuliral — na milijone v Auerspergovih gozdovih. Ve. da to ni res, ali kal lažnivcu resnica I Jas t dr. Kranzem nisem o Auerspergovih gozdih nikdar niti besedice govoril. To ve »Slovenec«. aH ker le
—- Denemo podletje za gfad*
n?o stanovanjskih hiš v Zagrebu ustanavlja »Savez novčanta zavoda«. Banka bo imela po načrtu 30 do 50 ml bonov delniške glavnice.
— Vlacni komisar za Zagreb bo namesto odstavljenega komunističnega	Deliča,	banski svetni*
Tončič.
— T»(H v Zagreb« ustanove ve-rlžnlškl ura 5. ttrvatski ban le izdal naredbo, s katero se v Zagrebu ustanavlja urad zoper draginjo, verižni-štvo in navifanje cen.
— Z zagrebške univerze Stolica za hrvatsko pravno zgodovino na zagrebškem vseučilišču se {spremeni v stolico za pravno zgodovino Srbov, Hrvatov ta Slovencev. Na slov »Hrvatsko-ugarsko privatno pravo« oe iz premeni v »Privatne pravo Tripartita«.
— Reforma srednjih šol. V Zagre bu st je začelo v »Zemaliskom škol-
! skom odboru« razpravljati o novem tipu sred. šote. Najvažnejše Je vprašanje enotne srednje šole. ki bi trajala štiri aH šest let. V zvezi s tem problemom se razpravlja tudi o preureditvi ljudskih a meščanskih šol. Glede klasičnih Jezikov v sedanjih srednjih šolah se pojavljalo nazira-nla, da naj bi se njihov pouk deloma omejil in znatno skrčil, delotna pa popolnoma odpravi!.
— Vodi« brvatskih reformistov odstavljen. V Koprivnici na Hrvat-skem Je župnik Zagorec, duševni vodja reformističnega gibanja med duhovništvom. Sedai ga ie škof dr. Prernut v Imenu zagrebškega nadškofa dr. Bauerja odstavil ta suspendiral njegovega cerkven oslužbene-ga mesta. Prebivalstvo v Koprivnici te vsled test« bate zelo razburjeno
ta bo zahtevalo preklic suspenzije.
— Za mesto lektorja za srbo-hr-vatski jezik na vseučilišču v Prag: nai do posredovanju čehosiovaškega poslanika dioloči profesorja belgraj-sko vseučilišče.
— Avstroogrskl bankovci. Dne 30. aprila izkazuje stanje kroženja bankovcev Avstro-ogrske banke v primeri s prejšnjim tednom na zado-vanie za 49,200 000 kron. Kovtaskf zaklad izkazuje 292,690.000 kron stare relacije
— Poletni čas se vsled sklepa tirolskega deželnega sveta ukine za Tirolsko 24 t. m.
— Poljska vlada Je nakupila v Italiji 400 letal.
— Mustafa Kerna! obsojen na zmrt. Po naročilu, ki ga prinaša »Temps« iz Carigrada, Je izredno vojno sodišče obsodilo Mustafo Ke-mala In pet njegovih podvodij ta con tumacijam na smrt.
-~ Brezžična postala ▼ Mo*kvf deluje zopet.
— Irvoz žita ta moke Iz Argentince je vsled visokih cen omejen.
Vpolljite zaostalo naročnino sa »NAPREJ44, da se Vam po«-
Ijanie istega ne ustavi.
Dnevne vesti.
Boj za etaoovack — strafe pred zkno.
Tozadevno Je izšlo dokaj predlogov la nkrepov. Pesimizem pa gre svojo pot. — Stanov, komisija deluje z vso paro, ti j.: odpoveduje stanovanja na levo ta desno, nakazuje pa
 —-------? Medtem pa rastejo nove
prodajalne na vseh koncih ta krajih, v katerih povečini p. ti veriinfld ne moteno »delujejo« v Llagor občinstva, se vesele svojih ugodnosti ta
— skrivališč. Danes je v Ljubljani mnogo več trgovin kot pred vojno, kijubtemu — da ih blaga, kakor pra vijo. Če ni blaga, čemu potem novih trgovin? Saj se razumemo
Sedaj te pa počil mogočen glas: »Zidajte hišel« Krasna ideja, samo v koliko se bo udetstvila? Najbrž bo l to udarec — po vodi. Gg. milijonarji bodo. da se izognejo konfliktom z vlado, pač najeli par delavcev, ki bodo opravljali dan za dnem razni poprave ta »predpriprave«, da bo ia-gledalo kot vse v redu, v resnici bo pa le namen, da se cela stvar zavleče do zime. kar je brezdvomno želja vsakega. Poletje bo kmalu naokrog
— ta stanovanj ne bo! Tako bo revež na zimo zopet na svežem zraku. Priznavamo, da ima vlada ta merodajni krogi dobro voljo, ki se pa bo vočieled raznih okoliščin — razblinila. Mi bi bili radikalnejši. Smatrali bi uspešnejšim, da mestna občina s pomočjo vlade vzame celo stvar sama v roke in v ta namen izda delnice, katere bi Številnim kapitalistom po njih teži prodala. Na ta načni bi bB denar tu ta — kar Je glavno — začelo bi se resnično nekaj. Zdaj smo pa že skoro sredi leta in začelo se ni nič' Boljše Je par resnično zidanih hiš. kot pa velikopotezni odlok »vsi zidati« — na papirju, ker tu bi se vs! dovi sti začeli pritoževati: ni delavcev, ni tega. ni onega. — Ce bo letos res kaj novih bajt. bomo lahko upravičeno smatrali za novodobni čudež.
Stroje jeseniških tovarn bočejo odpeljati.
Državni obmejni komisar na Jesenicah nam pošilja nastopno pojasnilo:
Pod tem naslovom le prinesel »Večerni list« 5t* 110, % dne 15. maja t. 1. notico o renketnbi strojev in stroinih delov, katere ie hotela tovarna Kr. In. Dr. na Jesenicah izvoziti v Skedenj. Ker so v notici nekatere netočnosti, smatra podpisani urad za potrebno pojasniti dejanski položaj, da se Javnost ne razburja po nepotrebnem.
Tovarna Kranjske industrijske družbe Je prosila pred kratkim pri obratnem uradu na Jesenicah, da se ji dostavi štiri vagone za transport selitvenega blaga v Skedenj- Poizvedbe. katere le uvedel podpisani komisar. so dognale, da se misli naložiti v te vagone stroje ta strojne dele, ki so bili bale ob izbruhu vojne * Italik) prepeljani iz Skednja na Jesenice. Ko se le pričelo nalagati omenjeno biago v vagone so prihajali tovarniški delavci vseh strank osebno h komisarju ta pa v pisarno komisariata, protestirat preti temu »izropanju« Jeseniških tovarn, kakor so oni to označevali. Resnici ua ljubo ugotavljam, da le bB urvl defetvee. ki Je prišel ji komisarki pripadnik narodne soclialne stranke, druef ta tretji je bil član sociialng demokratske organizacije, Itd. Kot sedmi Je prijavil zadevo tudi član krš. soc. organizacije- Nobeden od njih se ni predstavljal kot zastopnik te afi op_e stranke, vsi so kazali Ie skrajno ogor-
{ čerje radi nameravanega izvoza. Zagotovi! sem vse. da se ne bo prepu* stila črez mejo nobena stvar, id tf ogrožala nemoteno obratovanje jo* sen iških tovarn, železn&keme obratnemu uradu sem naročil, da nd pn-jr kxfl takoj po prejemu vse dokumenti ki se tičejo omenjenega transporta t pregled, vagoni pa, da ne smejo popustiti Jesenic brez predhodnega dovoljenja koniisarijata. 14. ti m. **$* čer so bOi vagoni postavljeni na kolodvor. Se Lsu večer te Interveniraj uri meni zastopnik tovarne. Drugi dan dopoldne ob pol 9. so mi predloženi v prisotnosti zastopnikov tovarne transportni dokumenti, pri katerih ni bilo izvoznega dovoljenj* ta seznama. Baje ie odšlo Jo dvoje i* naprej v Boh. Bistrico. Vajed togi sein odredil zaplembo transport*., dokler se zadeva vsestransko ne pojasni, Obrnil sem se za navodila n* pristojno Ministrstvo ta uradno z«r pečatil vse štiri vagone. Da se str#* ženje vagonov, ki vsebujejo miljo*, ske vrednosti, olajša, sem dovo* prevoz v tovarno, kjer Jih straž! tovarniška požarna bramba; organ? komisa rila ta pa kontrolirajo od čast (kv časa plombe in pečate im vagoaH Nadaijno postopanje bo odredilo Uk nistarstvo, dotlej je vsebine zaplenjena
t
Kdo navija cone? Kakor povsod igrajo tudi pri navijanju cen. klerikalci dvojno vlogo. V zadnjem času st prišli celo tako daleč ta se so v teto oziru pobratili s »Samostojno kmetsko stranko«, za katero Imajo na-prani javnosti pripravljen samo kaS psovk. V Sl Vidu na Ljubljano sta osnovali Kmetska zveza ta Samostojna kmatska stranka neki gospodarski odbor, katerega naloga Je navijati cene poljskim pridelkom kolikor mogoče. Tako zahteva t« odbor združenih strank povišanje cen mleku naimaj na 6 K do 6 K 50 ter te n*, hujskal v tem oziru vsa županstva ljubljanske okolice, da zahtevajo isto. Kmetje ta Jtmetice, ki prihajajo v mesto ta katerim se zdi v»e to navi-tanje cen zoperno. pripovedujejo, da zlasti zastopniki Ekonoma z vso sfia ta z vsemi sredstvi pritiskajo o* kmete, da morajo prodajati po na*-višjih cenah. Kdor se tem mogočne* žem ne ukloni, ne dobi ne moke niti
drustih potrebnih stvarL katere prodaja to po podružnicah. Župniki V cerkvah hujskajo kmete proti mest* češ le naj plačujejo visoke cene, uf moramo mi tudi »Ekonom« Je poku« pil dosedaj vsa živila po kmetih ta Jt pred kratkim izvozil en dan 6 vagonov fižola. Vsa ljubljanska okolica Je polna klerikalnih ta samostojnih agitatorjev, ki hujskajo prot! mestu m opažati Je, da rodi ta agitacija dobef sad, ker prihajajo kmetje vzlic sploš nemu padanju cen. z vedno večjhal zahtevki. Značilno Je. da se zahteve v Lfubltani za mleko do 7 K, na deželi pa kvečjemu po 2 K. Za surovo maslo zahtevajo za košček, ki ne tehta niti 2 dkg do 4 K itd. Jasno Je, da Ja to dek> nesramnih klerikalnih agitatorjev in samostojnih mogočnežev in da hočejo s tem mestno prebival* stvo oškodovati. Posvetih bodem* temu delu največ pozornosti. Opozarjamo pa vsa javne urade, da štora svojo dolžnost ta odločno stopijo tem ljudem na prste Ako pojde tak* naprej, bode ubogi delavec v Ljubljani In tudi drugod kmaiji brez me« sa ta brez hrane, otroci brez mlek* kajti tako ogromnih cen ubogo delavsko ljudstvo ne bode moglo p*** . čevatl
Najbolj jasno st pa ta zopet po* kaže ona hinavska dvolna W«rflrr-
Dr. Josip Cir. Oblak.
Nil nisi bene ?
(»Dom in Svet«, Cankar lo dr. Tavčar J
va
(»2* narodov b!a«or«4
To bi bile torei po dr. Tavčarju odločno slaba strani te objavite«« korespondence, aM vsai dalo M se o tem prepirati. Dobrih sirarn m dr Tavčar v svoji raxgTetasti sploh n« omenfa. čemur se kunečno niti ne čudim.
jaz pa sl drsnem tem* nasproti izreči ta zastopati javno mnenje, d* so ta pisma poteg Majcecovega Sanka ta Cankarjevih stvarij uajzname-nitejše, kar nam podaja »Ftam in Svetova« »častna« številka. Želja df. Tavčarjeva, da M K ta Cankar Je v s številka ksude porabita, najbrž a* bo izpolnjena, ker asm prepričan, ds bo iz te številke črpal še marsikak zgodovinar ie važne podatke sa umevanje Cankarjevih del. Pa prosim ne zaradi tistega članka o dlja-iki -zadrugi«, ki ga ituenuje Izo
Cankar dijaška kratkočasja, ampak ravno radi Cankarjevih pisem, ki so tudi is pozneje dobe
(tudi Iz leta 1900. do 1917.), v katera padejo najznametrltejša Cankarjeve dete.
Radi žigosane gnilobe takratne dobe, v kateri so se prestavljali tak: kozolci, se pač ni Izplačalo dr. Tavčarju postaviti v »muzej velikega moža« k drugim Igračkam še ko nJička. id le krščen na bne »L>e mor-tuis ni! nisi bene«, ter smešiti istega Cankarja, ki teh kozolcev ni pomagal prestavljati ie odobravti, kot »Dem Kišota« s papirnatimi vili ••ut...
Take bi podobo« članke moramo 55« prepustiti zgodovini, Id bc s njimi obračunala.
•
Ktaror nato« veakaftear m sveta poleg senčnate tudi svate sofc-čnsto stran, teko te ima etao tista
doba iflrifobe v gotovem otira.
V	tistem gnusu nad nk> J« namreč zorelo in dozorelo v <tešt naše ga Cankarja prvo nale klasično dramsko delo — pole* »Lepe Vide« — in menda sdteio, %
katerim lahko stopbno med najširjt svet. Tedaj Je tudi cvetea pri nas neka »taristika« posebne sorte...
Ko sem se šopiril tiste dni doli po bosanskih planinah ta hrvatskih do-Hrmh. ml J« dejal takole priBčno nek tak Jugoslovanski »sluga ponižan«: EJ, svaki Slovenac Je ptaninac 1 t*-rista! Pa sem si mtelfi' dragi brate, tadl VI stel V tisti gotovi boH ah mani politični smeri namreč... Btto te to neko posebno h ribo- ta Jamo laztvo v dobi političnih zvez z našimi narodnimi sovragi, katerih ofl cljelni zastopniki so bfH degener: rani grofje m baroni ta drugi taki fevdalni gospodje, za katerimi so w pehale te lazite vanje malodane ra*
—	slovenske - stranke, m tam oa stran Sotle — bogu bodi potoženo — ni bilo dosti bolje, — Jugoslovanska ma človeku bi se bito moralo gabiti do sob... Nemec teta za to posebac krepek Izraz, te ker ae pišem p£ vatnega nbnm. ga ne morem rep rodne h ati, še manj pa prestaviti...
ta Uda! so vstajali v duši Cankarjevi rami Gorniki. Dr ozdi. Grud ni ter — »čuk«, — te rodita se *« krasu* satira. — genitalno dete ko-
maj nekaj nad 25 tet broječega Cankarja ...
Fantek meni da so to figure internacionalne te da Jih Je najti po vsem božjem svetu, te (taje s tern drami ie večji, rekel bi splošnejši pomen. So te zopet niso, — toda Cankar lih te gledat doma. Saj so te rastlinice tako bohotno rastle, uspe vale in »cvetele« v vsej svofi tragl komiki doma na domačih t! . Tata Je napisal tiufi — tragike no komedijo... Je prev pristno i-flčno domače delo, ki pa more vttižd svoje globokosti brez skrbi na pot v širni svet... Naš slovenski »Revi tort ...
Na njem* testni način is strga! Cankar tisti dobi te merim voditeljem krinko raz obraze. — pradstavil nuni lih je — da se postožim doktor Tvčarjevega terasa — »ooobhče-ne« ki ko Je govoril Ščuka tisti svoj govor te te vse občinstvo spontano
—	quft*l P©r iespirationem — zaploskalo. tedaj sem videl prihajati Cankarjevo dobo * vefikimi, sigurnimi korald... Dr. Tavčarja p* Je hfla izpolnjena oni (ten Izražena jako umesim te pametna želja, da m
priredi cej ciklus predstav Cankarjevih dramskih del Izpolnili so ato jo naši akademiki. Lepše m primer nejše tega cikla niso mogli otvorki kakor s predstavo komedije »Za i* rodov blagor«... Nad si Jo prid« ogledat. Priznal bo, da te to krasu« ogledalce teganfih, sedanjih te n%t-brže tudi bodočih dnij. vsedotlek dokler bodo ŽiveH na svetu majhad te grešiti ljudje, — doktor bo toraf sploh obstaja) ta gre&ti »v*, o kfcv reta pravi Cankar, da tri ra »slab te -e dober«.
Prigovor v tehničnem oziru, la oajo včasih osebe, kadar autof ravno »potrebuje«, ra vefia te te tara mani ko gre n bc4? ali mtaff groteskno kom«*;;*, — te tri sko«« drame na svetu — uiti Schaekespe-rove niti Iteucvs, ki bi na !rnela tekil napak, če M Ste hoteti tek ati kot tak«.
To te prvo aefe ktatičp,. drone »ho deta, pravir., trajna vrednosti.
Ako te bil eh. Puntar pri zadnji podstavi, mi bo nadbrž tudi on
pritrdil. Zt davno poznajo to deje Čehi. Nail severni bratjo moreta KOtofc umevalo in cenilo Cankarja
E\ poUfika, M odseva ti » Večernega ista* ta »Slovence*. — Gospodje, tudi v tem oziru Vas bodemo ras-'ikall. (Op. ured.: Tudi k nam pri-i]o dopisi, v katerih s« pošteni tje sam! pritožujejo, da fe te oderuška gonja nesramna. Melčan-ske stranke in gospod Kalan pa še Kovore ta pišfjo, da čutijo z ljudstvom! Čut sam ni dejanje, marveč » le znamenje nezmožnosti, kaj nar Wavi!i ali fa ijeJstvok
Padanje cen žita ta krompirja. *S ftrvatske sa poroča, da je cena t * v Banatu padla od 1000—1050 «aa na 650—700 K za 100 kg Vzrok Je, ker letošnja žetev obeta biti z‘0 ugodna. pa tudi, k"” so komp^n-**<% z Nemško Aviuijo prekinje-ne- Tbdt privatni izvos živil je prepovedan, na kar srno mi že davno opozarjali v našem Mstn in zahtevali MonouolizaciR) izvoza živil ravno »ko, kakor sadaj zahtevamo mono-Poli^cijo lesnega Izvoza. Cene krompirju, ki so bilo že tudi znatne, ^*Pa(pe *apolovica Moke in krom-?/e na«nkrat dobiti v večji mt-.,a,r. J® Pripisovati dejstvu, da so na sP*kutanti hi trgovci vrgli b,a«<* ki so ga doaedaj j^ževali v nadi, da se cene le zvi-
Za predsednika Jugoslovanske weblscitne komisije na Koroškem bo "®enovan rektor belgrajsloe univer-^svetovnoznani ta ugledni jugoslo-učenjak. prof. Cvijič. gftiJ^00®6 lolskega leta &a srednjih nm« 00 naredbi ministrstva sosvete dne 19. junija, 28. junija pa
nrii5 e dltakom spričevala in se pr»Cno velike počitnice.
bla! ?6 0,1 l7v°7u zabracjenega
ta-1. naredbo ministrskega sve-v<m. i • 16‘ aPrila 1920 se je prepo-zlact- J.ZVoz nekaterih predmetov oSSi i oziroma s« Je navezal na 525™ zadTU*°’ w **> edina smela pretlniete izvažati. Z odio-rjri®.? dne 10- niafa 1.1. so se oa naravne izjeme za ono blago, ki Je 0110 že na potu ali za katero se Je 1« Plačala carina. Po tem odloka se ®iora blago, ki Je bilo že natovorjeno ali na potu pred 1. majem 1920 Izvoziti do 28. maja 1920. Blago, za katero ie bila vplačana carina pred 1. majem 1920 se istotako dovoH li-voz p.od pogojem, da se izvozi do 12. junija 1.1. j eno i drugo blago se <tm* zacarmiti po tarifi z dne 16
w 'f 19i^' ^ot da Je bilo blago naloženo ali na potu, shiži tovorni Kst; za dokaz, da Je plačana oarina, shiži certifikat financijske uprave. Cartaska postavka za cement se zniža od 10 na 2 dinarja od 100 kilogramov.
vJZvo? knne za živino |z Jugosla-»*le je dovoljen samo za živino, ki
s« sme izvoziti, ta sicer samo za do-
oo	5 dni.
,„JZVozna carina za platno Je
•nižana od 10.000 na 1000 dinarjev *a vagon.
jamTartfa za kvoa cementa je zui-nS* °?,10 dinarlev na 2 dinarja *a “^terski stot.
Slovensko planinsko društvo na-
*nania. da so otvorjene že sledeh« Planinske postojanke: Jeseniška koča pod Oolico, Valvazorjeva koča ood Stolom, Hotel »Zlatorog« ob bohinjskem Jezeru, Koča v Komni-"a Kamniškem ™avom
Vse turiste. izSnikr^? Pmf,fot nlke opozarjamo h« m druKe P0*" iitve za S2f.T', da 80 «»pale orne-
00155 A ta ni trii 1)0 naii koroiki kih	to svrho nika-
Ker je . Potnih dovoljenj več. te s tem	glavna ovira, k!
m ! ^ala ♦uriste. da sl
^Zagrenjenost Cankarjeva, nla-sarkazem ki njegov bJČ nam Onftaialo vedno bolj razum®vi la {^np^ljivi, če ne celo opravi*
doi£?movina !na te Postala velika Odnio!^?*ln 411 dPfe »e bo nikdar
RiP
OdniLit* in « mn ne DU mnuar dviJS80 tadi tedaj ne, ko se bo hotftu ®Pwa bele LfcbUane, če bo niic	njegov	apome-
.ot^te mu go ja ne bo ttsta Ko (Zljospoda, katero le bfčal, ne-h mt* mra6a idr
SNoaIakad^“ ao US, H eo to w0r>ah v ^^^teno dalo zdaj — te-Z Kar le dobm d slabo sname-
fobm sa sedamo« fas
slabo «a nafo pesteh
»e Je pri nas prvi®
te od tedaj ponovno tf*» ^ zadrževal?
rl- treba Iskatt vzroka ort gospodi. (Dalje prih.)
ogledajo §® tako malo poznane na* ravne krasote po Korotanu, opozarjamo vse obšEmvo, da se čim mno-goSievflneJe posnfi turistov skega aed^s&^ge vtaka. Id vosi b Uab ifaae 06 5.1? proti Vetrtajp pri Vrt>-skms jezeru (dohod $.50) la ki odhaja ia Vetrin^ ob 19.19 in se povrne
V	Uubgano ob 2322. Vcans cena tt. «ižr^d (to Vetrinja 23 K.
Vreme ktoSnje spomiad) Je Is* vatuedno milo. Biio Je sicer nekaj vnc^ in soparnih dni. veterno vre-tro pa le biio tako ta deževak) Je to Iko. da je poljedelstvu le zelo aobro dela Narava bujno procvita
Železniško-prometna oosvetova-nia v ftpiiju. Miinnio soboto, dne 15. t m. oO bila ieiezniško-prometna posvetovanja med zastopnfid Jugoslavije, Cehoslovaške in zastopniki generalnega ravnateljstva južne železnice. Razpravljali so pred vsem pereča transportna vprašanja in vprašanje organizacije Železniško-prometne službe, zlasti na črd Maribor-Gradec, da se popolnoma odstranijo vse sedanje težkuč« gleda potovanja in vožnje.
Genialna valutna transakcija. Finančniki, bankirji, ministri, politiki bogataši in vojni dobičkarji-valu-taili so sl meseca ta meseca beliU glava, kako izvesti reformo v kraljevini SHS. Gospodarski strokovnjaki ta žurnaiisti so potočili reke črnila. Prl&ei je usodepolni čas izmenjave tisočakov avstno-ogrske banka. Tam na finand Je bU pravcat naval množice, trepetajoče in težko pričakujoče usodnega trenotka, ko potrdijo »tisočak« za »sposobnega«, uradniki pri blagajni so bik preobloženi s izmenjavo. Neki mladi dečko je opazoval vso manipulacijo ta prišel Je na genijalni načrt, kal«) najplo* donosnejše izvesti valutno reforoo. Vzel Je dva, poštena, pravilna, lepa, nova tisočaka ter Ju prezentiral i lastnoročno pisano nakaznico likvidatorju ki mu nakaznico podpiše v izplačHo. Pri blagajniku pa jc mladi deček za ta dva tisočaka prejel —■
20.000	K ali 5000 dinarjev. Kako se Je izvedla ta transakcija, doslej kronika še molči.
Obsojeni mesarji Ker sta marca In aprila meseca -prodajala govfite meso po 28 oziroma 30 K, sta bila obsojena mesar I. P. na deset dn. zapora in mesarica M. č. na dva tedna zapora.
Zaplemba tobaka. Urad zoper verižnike ta tihotapce Je zopet zaplenil velike množine tobaka- Samo gostilničarki Josipmi Puklstein so zaplenili 620 zavitkov.
Prodajalna »Vnovčevainlce« v Stritarjvl ulici. Radi snaženja Ideala bo prodajalna vsak petek popoldne za stranke zaprta.
Izgubila se to damska ura od So. Šiške. Jernejeva cesta do A. Rojina, Kolodvorska cesta v Ljubljani. Pošten najditelj nai Jo odda proti nagradi v upravništvu »Napreja«.
Čevljarska zadruga za Ljubljano In okolico vabi gg. člane na sestanek, id se bo vršil v sredo, dne 19. t m. točno ob 8. uri zvečer v gostilni g. Antona Zabukovca (»Zlata riba«), Stritarleva ulica. Vsled važno-
•	^ffdHega gibanja polnoštevilna udeležba dolžnost - Odbor k Prijet cerkveni tat V nekem elegantnem hotela v Ljubljani se Je nastanil Nastop fin in samozavesten. Težak kovčeg le shranil v svojo sobo. Drugi dan po prihodu je že začel svoj kupčijskl posel. Na starino Je nesel dolg, bel cerkven prt ter zahteval od neke starfaarice zanj 80«) kron. Stražnik ga Je zasačil prijel in odvedel na policijo. Tu se je izdal za: Angioher Ferdinand, trgovski so trudnik. V njegovem kovčegu so našli razne cerkvene predmete, tudi zlat kelih. Sedaj Je policija dognala, da je ta Angioher Fenfinand klenti čen z Mijo Peimmiičem, ki Je v Osijeku vlomil v neko cerkev ter odne sel aa 15.000 K raznih cerkvenih stvari
Tiskovne pomote. V zadnjih dveh nadaljevanjih dr. Oblakove razprave »Nil nisi tone« se Je vrinilo nekaj prav neljubih pomot V tretjem stolpen nadaljevanja pod V. Je izpuščen ec! prvi stavek oziroma se naj glasi mesto: »la zdaj prid«? na vrsto ti naš« pmv: »In Fantek kot mo der ta uvideven mož«. — V nadalje. vhH VI v tretjem stolpe« beri mesto aesfspoeobeafio« prtv *najsp<y dotene^o — v četrtem stolpca mesto »naS Štiridesetletni« prav »nad* Štiridesetletnic, — beeede »do te la ne delfe« Je v stavke začenjajočem se »ie če je Cankarju ošfe« izpustiti: — v petem stolpen mesto *Je pa pisal mUo rečene« prav »Je p& prav milo rečeno«. -
Umrlo le ▼ iabUaoi odi do 8. maja 24 oseb xll!o se fe 26 otrok med njimi e i .•.atV.onjjeiK- ,.
Letošnla vfnska tetka kaže ede
ugodno, ker je bilo vreme v spomladanskih mesecih zek> ugodno. Vina bo tor ^j dovolj, če seveda ne pride vmes kal nepričakovanega.
Izgrednik, Pred kavarno »Centra?« je nek Matevž M. v pijanosti v nedeljo ponoči pretepel nekega ključavničarja ta njegovo soproga Pride pred sodišče. — Trije veseH, n» pijani fantje LJubSančanJe so ponoči preglasno prepevali po Dunajski cesti. Za petje so bili na policiji obsojeni vsa'« i» 100 K denarne kazni.
Zaprisega nove vlade.
Belgrad, 17. Presbiro poroča uradno: člani nove vlade so danes
ob sedemnajstih položiii .prisego v roke prestolonaslednika regenta Aleksandra.
BONOMI ODKLONIL SESTAVO VLADE.
LDU Rim, 17. maja. (Uradno^ Bonom i je sestavo kabineta odkloni
Otok Rod dobi Italija.
Rim, 17. (DunKU - Brezžično). Venizelos je izjavU v grški poslanski zbornici, da je bil otok Rod priznan Italiji. Grška obdrži ostale otoke Dodekaneza.
NA POVRATU S PARIŠKE PROMETNE KONFFRENCE.
LDIJ Trst, 14. Listi poročajo iz Milana z dne 13. t m.- Italijansko osebje mednarodne družbe spalnih vozov je začelo stavkati, ker mu družba ni hotela povišati prejemkov Včeraj je zveza železničarjev, ki podpira zahteve nameščncev družbe spalnih vozov, ustavila v Milan* orientni ekspres, v katerem Je potovalo 13 lugoslovenskih poslancev. Id so se vračali it Pariza, kjer so se udeležili trgovinske in prometne koo-femue. Ker ao se Jusrosioveni mor »H vrniti v Belgrad, se le posredovanje zveze železničarjev njihov voz priklopil drueemu vlaku, da morejo nadaljevati svojo vožnjo Jugoslovanski poslanci so ministrstvu za trgovino ta promet v Rimu poslali brzojavko, kjer protestirajo proti družbi spalnih vozov in naprošajo ministra, naj posreduje pri družbi, da ugodi zahte vam svojih nameščencev. Potem so juKoslovenski poslanci mogh neovirano nadaljevati potovanje.
VOJNI MATERIJAL AVSTRIJE STAVLJEN POD NADZORSTVO ENTENTE.
Deutschaltenburg, 15. Nocoj Je prišel k državnemu tajniku Deut-schu predsednik medzavezniškega odseka za nadziranjn zračne plovbe v Avstriji v spremstvu vojaških zastopnikov Anglije, Italije ta Japonske ta mu predložfl noto, da Je sklenila konferenca poslanikov, da se stavijo odslej zaloge vojnega mate-rijala v Avstriji pod nadzorstvo odseka za nadziranje ta ravnotako tudi vojni materijal celovških zalog In da se naprosi predsednik medzavaa-niškega odseka za nadziranje zračne plovbe v Avstriji ^ uvede preiskavo ta Poroča f Podajah v Avstriji ali o izvozu letalskega materi-jala v Avstriji	te^od-
govoril, da ne more takoj dati definitivnega odgovora, tmveč da bo noto predložil celokupni vladi. Pripomnil Je, da po
mnenju sme Avstrija v zmishi mirovne pogodbe z	mat	eri Ja-
hm. ki Je v njeni lasti, razpolagati prosto, dokler mtrovna pogodba na stop! y veljavo.
Mefa med Dansko ta Nemčijo
določena.
Pariz, 16. Poslanska konferenca te določila mejo med NemdJo In Dansko po Sena 110 versaffljk« pogodbe. Poročilo o tern » objavi prihodnji teden.
Koliko plača Nemčija odškodnine?
Wasbtagton. 17*
us nna rtemw» — , - — odškodnine ^at5^Sah,xuS tthflh v 301e<nih ob^^ Nem^fi
es bo
najefše patrcbSčtae
posojili za kat P« bodo jamčili s»-
veznlkl.	___
PRA.NCOZI IZPRAZNILI FRANKFURT.
LDU Hrackfart oh Real 17. mah-Francozi ta Belgijci so Frankfurt ne ka) čez deveto uro popolnoma izpraznili. Pji tem ul bilo niksuih incidentov. Ko so bfB zahtevani taJci izpu-, Sčeni, Je zapustil m »isto tudi francoski
i	štab.
Očerin o upravi morskih ožku
Moskva, 17. (DunKU) Ljudski komisar ca zunanje posle Čičerki Je angleškemu ministra sa posle naznanil da leže morske ožine v Interesnem območju dežel ki ieže ob Črnem morju, in da jih smela upravljati tedaj le dežela, ta sicer Rusija, Ukrajina, Romunija, Bolgarija, Turčija ta ako uobi Armenija dostop do črnega morja, tudi zadnja. Rusija ne pripoznava nikakega drugega stališča gledie morskih ožin. Vrhovni svet ni razpravljal s Rusijo o vprašanju morskih ožin. Anglija se ni marala posvetovati o tem z Rusijo. Zato si pridržuje Rusija popolno prostost pri svojem de-lovauju. Razen tega zveza narodov svojega obstoja RuslM ni naznanila, zato ie Rusija tudi ne pripozna.
RUSKO-POLJSKO BOJIŠČE.
Deutschaltenburg, 16. »Lokalan-zeiger« poroča iz Londona: Trocklj je odpotoval na poljsko fronto. Zaradi zavzetja Kijeva se ni treba bati ker bo Rusijfi pohod ustavilaj obramba je že organizirana.
MEŠČANSKA VOJNA V MEHIKI
Deutschaltenburg, 16. Po brzojavnih vesteh washingtonskih listov iz Mehike, je Huerta prevzel začasno predsedništvo zedinjenih mehiških držav.
Washtagton, IT. (JDumKU-Bres-žično.) Po vesteh Is El Tasa se general Carranza obupno bori proti uštašem in generalu Sanchezu. General Obregon Je predvčerajšnjim ujel 600 mož Carrgnzove vojske. Carranza vendar bot nadaljuje. General Obregon Je včeraj po paria-menterju obljubil svoboden umik, ako se Carranza uda ta zapusti deželo. Zabičil je uporniškim častnikom, da se ne pregretše nad oataro-Hm predsednikom.
London, 17. Po aadntfh vaateii te Mehike so se na meji Zedinjenih držav stoječe zadnje čete generala Carranza udale ustaAem.
Švica vstopi v Zvfltao narodov.
Bern, 16. (DunKU.) švicarska
brzojavna agentura poroča: Danes se Je vršilo po vsej Švici ljudsko glasovanje o vstopu Švice v »vezo narodov. Glasovanja se je udeležilo 60 odstotkov. Pristop je bil sklenjen s približno 410.000 glasovi proti
310.000	glasovom.
Kultura.
Reperiolr slovenskega efedafUKJa
v Ljubljani Opera: 18. maja, torek, »Jevgenij Onjegin«. Abon. D. 19. maja, sreda, »Poljska kri«. Abo-nement C. 20. mata. četrtek, »Trova-Abon. B. 21. maja. petek, »Poljska kri«. Abon. E. 22. maja, so* bota. »Jevgenij Onjegin«. Abon. A. 23. maja, nedelja, »Poljska kri«. Izven abon. 24. maja, iradaftek »Trovatore«, Izv« abon. Diam£ 18. mate, torek, »Sneg*. Abon. A.
,mate* *r«la. saprto. 20. maja, četrtek. »Pohujšanje v dolini šentflor-ten^sl« Abon. C. *l. maja, petek, Vsibenka — Saloma«. Abon. B. 22. maja. sobota, »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Abon D. 23. maja, nedelja. »Vrag«. Delavska predstava izven abon.
Shakespeare L Sen kresne no& Prevel Oton Zupančič 1920. Zatožila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 8*, 128 strani cena 22 K, po pošti 1 K več. — Oton Zupančič se Je k>tfl prevajanja Shakespearjevfii dram, od katerih hoče prevesti največje ta najvažnejše. Izda jih Tiskovna za druga v 10—12 knjigah. Prvi zvezek Je pravkar Izžel ta prinaša dramo »Sen kresne noči«, kateri Je napisal uvod ta dodal vse potrebne opombe vseučUiški prof. Jak. Kelemina. NI potreba omenjati, da Je Zupančičev prevod vzoren. Pa tudi oprema knjige je Jako lična ta knjig« fa tiskana na Jako dobrem papirju. »Sen kresne noči« toplo priporočamo. Naroča se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Iz stranke.
Trbovlje. Planinski odsek »Svobode* priredi blnkoštne praznike izlet na Mizlico in od tod na Cehe s sledečim redom: Nedelja: ob & ur j zjutraj (novi čas) budnica delavske godbe ns nihala no Trbovljah; ob 7 url zjutraj odhod izletnikov od De*
v Trb"vllah na Mr-*uco, oe 11. uh dopodne pozdrav Izletnikov na Mrzlici; od UL do 14. ure popcldne^obed; od 14 do 16. ure koncert delavske godbe na Finala (med tem slikanje izletnikov); od 16. ure naprej prosta zabava ta petje moSkega pevskega zbora; e niratou ptižlganje kresa na Mrzlici. Pondeljck; Ob solčijem vzhodu bud-
Stran .
nica delavske godbe, nato zbiranje se zakasnelih izletnikov iz Celja; ob 9. uri zjutraj odhod s Mrzlice čea Uboje ta Zabukovice na Cehe, n ata odmor t zvečer povratek po železnici nazaj v Trbovlje. Za okrepčila ta zabavo na Mrzlici bo preskrbljeno. Vabi se vse podružnice »Svobode« celjskega okrožja ta druge, da se tega izleta koi&or mogoče Številno udeleže. V slučaju neugodnega vremena se Izlet preloži na pozneje.
—	Opozarjamo na ta izlet tudi so-druge iz Ljubljane, ki naj se prijavita v tajništva »Svobode«, Selen burgova ulica 6. — Odbor,
Sela centralnega odbora »Svo* bode« se bo vr§lla v sredo, dne 19 L m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
Sela skupnih odborov nodruink »Svobode« tar Šigke, Vodmata \a Gline se bo vrSila v petek, dne 21,
' l m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, šelenburgova ulica št. 6,
; IL nadstropje. Vsi odborniki naj se je zanesljivo udeleže.
Sela nogometnega odseka »Svo« bode« se bo vrfcila v sredo, dne 19. t m. ob 7. uri svečer v društvenl'1 prostorih.
Sestanek sodrugov, ki se zasV mata za šport ss bo vrkl v soboto, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v dru« štven‘h prostorih. Šelenburgova uli-ca 6, II nadstropje.
Aprovizacija.
Konsumno društvo sa Slovenile nasnanja glede aprovizacijskeg« sladkorja za ljubljanske zunanje čla« ne; Odsek sa prehrano stoti na sta* Hšču. da mora dobivati odslej apro* vizacijskl sladkor vsak v svoji do* mači občini. Zato nam v bodoče ne bo nakazoval sladkorja sa on« čla« na. id ao bfif aprovizljoniranl dose* daj potom ljubljanskih prodaj« le« Konzumnega drvftva za Stoveenljo, v kolikor stanujejo izven ljubljanskega aprovizacijskega okokSa (za-nanJi člani). Te dane mešata pre* vzeti v bodoče v oskrbo pristojne občinske aprovtaacHe. Vse te člane bo prijavilo s seznami na pristojna občine Konsumno društvo.
Oddata mesa v »ljudski mesnici« vnovčevainlce na Sv. Jakoba nabrežju. Ker se Je izkazalo, da vsled uvedbe časovnega reda, po katerem dobivajo stranke meso, ni veff navala pred mesnico ta popoldne prav malo strank pride po meso, s« od 1P. maja dalje. t. j. od srede ustavi oddajanje mesa popoldne. Vrsta, po kateri bodo dobivale od slej dalje stranke meso, ta nasledi nja: Ob pondeljkih, sredah ia petkih dobivata stranke meso x iegitimaei-Jami k, 1 do a» od 6. doT*r*T( 381 do 760 od T. do 8. ure. It Hi 1141 od 8. do 9. ure, Šl 1142 do 19 od 9. do 10. aru It. 1522 do 1900 10. do 11. ure; ob torkih, četrtkih ia sobotah p« dobivalo meeo stranke i legitimacijami II 1901 do 2281 od & do 7. ure, It 2282 do 2664 od 7. dg aers, It 2263 do 3041 odd do 5, are, H 3042 do 3421 od 9. do lC are, it 3422 do 3600 od KI do l£ ans. Nadalje se koncem tedna p*p neha z oddajo legitimacij ta se bod« vse ueoddane legitimacije heeifel^
Poslano.*
V	»Jugoslaviji« It 133. k uefcd« poročal o zadnji stavki v našem kra« Ju. Na to poročilo sploh ne odgovau* jam, ker vsak delavec na prvi pd* gled spozna, da je poročita tal 1$ omenjenem dopisu pa se tudi mene mnenja, zato povem sledeče- Visi sem se v domovino isti čas (odsoten sem bil 15 let), ko se Je nas delavce najbolj klicalo, da se vrnemo v domovino gradit našo mlado državo, Nisem prišel tore! veri* it, ne dentun clrat ta tudi ne postopat; prišel sem delat! In ker se zavedam svojih dolžnosti napram domovini, zahtevam tudi svata pravico, to namreft, da morem živeti na človeka spodoben način, v nasprotnem slučaju p« bi si to svojo pravico šel iskat v tujino, kjer rabijo poštenih delavcev* čeprav soeijalnih demokratov. Do* Pisnik »Jugoslavije« naj bo uveriea, a® bodo njegove sanje- o stolčki ostale vedno 1e sanje, pa ludf, de b« razkrinkan tedaj, ko mu bo to najmanj Hubo, Dotlej pa na! denundm te Spljonlra ta naprej, kakor se Je ta naučil od svoje Avstrije, ta Rče svo* Jih informacij pri tistih. Id hnajo po« leg dolgega Jerika tudi le prat !^ prsta.
Laik e. iee 14 msta 19?o.
.	JosiD	Ko&fc.	strokci*.
* tt viSUm to nradnilho odeovoriu te v nu!*]u ttok. nkon«.
tadatatdi Ivan Mlinar. OdKovorni urednic: .tak. Vsi;. ^ Tisk »Učit, tiskarne« v Uublbu,;.
Stran 4
I .ni ti
NAPREJ.
Štev. 114.
fkgovtoa ( železnino Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabreJ.je it. 1.	JtaOniM zaved Drago Bcisellsk, l^llana, Cankarjevo nab^iie 5 lM J'*?®”*" rtJ,: v Ljubljsni: 		-—						Beton, železobeton in vodne zgradba Inž. dr. Miroslav Kasal Hilšerjeva ulica 7. 78
Arhitekt In stavbeno podjetje 72 Viljem Treo Gosposvetska eesta 10.	Elektrotehnični predmeti 74 ..Svetla* Mestni trg 25.	Graver 77 A. Černe Dvorni trg 1.	Manufaktura in zaloga oblek 76 Schwab & Bizjak Dvorili trg 8.	Prodaja in popravila pia. strojev 81 The Rex Co. Selenburgova ulica 7/1.	Stavbeno podjetje S2 Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6.
Gramofoni, godbeni avtomati 76 A. Rasberger Sodna ulica 5.	Fotograf 75 Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5.	Lesna veletrgovina 78 Regove & Comp. Kolodvorska uliea 31.	Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica ''7. 80	Špedicija 83 F. & A. Uher Se’enburgova ulica 4.	Železnina 84 Zalta & Žilič Gosposvetska cesta 10.
žarnice 81 „Svetla“ Mestni trg it. 25.	Mizaratvo 82 Josip Slejko Zg Šiška St. 82.	Oblast, konces. lavod ra pokončavanie miši in mrčesa &3 Miroslav Zor Kolodvorska u ica štev 39<TT.	Stavb, in pohištveni pleskar In ličar Josip Jug 94 Rimska cesta št 16.	Gostilna »Mali Triglav" 95 Karol Cigler Spodnja Si$W pri državnem kolodvoru.	Zavod za snaienje okenj, stanovanj, novih poslopij itd. Alojzij Smole, Kova ulica 5.
Raznoievalne aparate Opalographe in potrebščine: k iatim dobavi The Rex Co. Šeienburgova ul. 7. 223	Kleparstvo m vodovodna inštalacija Alojzij Goršič 8p, Šiška, Kavikova c. 224. 224	Avtomobili, motorji, »oiesa, pnevmatika, autogaraža J Goreč Gosposvedska e. 14. 225	Pristna domača vina, najizbornejša kuhinja 225 pri „Zagorjanki“ Židovska ul St 1..	Export čevljev 227 Aleksander Oblat Sv. Petra e it 18.	238 Krojaška delavnica Krekov trg it 10 v hiši Impol.
Restavracija »Maribor" Grajski trg 1.
Manufaktura
Dragotin Jančič
Aleksandrova eeata II.
86
Modna trgovina
Franjo Mayer, Glavni trg. Kopač & Nifergal, Glavni trg.
86
v Ma» ibc; y:
Špecijalna trgovina s čevlji Grajau u*
Naknp in prodaja posestev	87
H. Havlik nasl. J. Simčič
Gregorčičeva ulica 6.
Špecerije	f8
Adolf VVefgert, Aleksandrova e. 13. Ferd. Greiner, Gosposka nliea 2.
Trgovina i mešanim blagom	89
Marija Slemenšek
Maistrova ali ca 17.
Čevljarstvo
Ham Andrej
Vetrinjska uliea 15.
*
Graveur
Ž Anton
Černe
Ljubljana
Dvomi trg /.
tonita M trivrstna harmonika (Freiton, I nji riutlu US Stahlstimmen), zelo {i n e, I L i skoraj nove, K 1500 — ; Harfacitre I dobro ohranjen«, K 160. Svetilka z ! lotanje (Lotlampe) na bencin ali ipiri i nova, z zračno sesalko, K 150 Kračuu Poljčane.
Hočeš postati govornik ?
naroči nBočnl tplMTaikH, pri
meren za obrtnika, trgovca, uradnik delavca, rokodelca, kmeta, vojaka in • vsako gospodinjo. Cena K 20'—. N dalje te dobi kubična knjiga z vsakovrsten les, okrogel in rezan. Dob se v vsaki knjigarni ali pa pri založni!u
VILJEM POŽGAJ, KrsnJ 8t. 2.
7051P-7UG
PLESKHfi IH LlCi«
ia
imrn
pccrnja Šiška 4t. 22
I, ubljana
Rimska c. 16
ifiznanta. da
še vedno j	•	,
iela s prist-! PnPoroca svojo delavnico za iz-
nim bl»Kom- del,lVanie ob,ek za KosPocle P° livrSiiev meri. Ima prvovrstne moči.
tofna Točna postrežba in zmerne cene. 'a e rsf vi ne _	_____________________
a vsa izvršena dela jamčim dve liti.
u
:: 0
d. d. v Ljubljani
naznanja, da je kar najmodemeje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Izvršuje:
In lahnMIui pisarna
ktfanlr dr. Mlrosl. Kasal,
•blaatveno poverjen stavbeni inienir Ljubljana, HiMerjeva ulica it. 7. ipec. stavbeno podjetje aa betonske, Mezobetonake In vodne zgradbe. Izraba vodnih ali.
Pnvtemi v Izvrtitav vse stavbe stavbeno inženirske stroke ta Isvrittev vseh tozadevnih načrtov. Zastopstvo strank v tehnilkih zadevah. Nasveti itd.
I. Mn. taka delam
A.Fuchs, IjnMlana,
Sfcisnburflova ulica d.6.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, mr, briljantov Itd. Popravila in nova dela se iujejo v lastni delavnici točno in solidno.
CZ
MONtffeURI M ADAMI I
Poir rafte Metle preoez de:
GOSPODI GOS Al
Za W Beli iepflt
en litre d Dan Je 1201
M n m v l
llin R. Drlay,
1^.:"-"".'.'':...
i iti in iMitmli ta I2C o
Prodate na debelo v 1 i i\ ^
>pc-i c	su*p	d*etje
Seienbingova ulica št. 4.
Veletrgovina
g/pr« t/gom, dri mi. šoto in raznim kurilnim mclerijalom. ► a ctbefo: Ljubi j/I. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12.
2. ti rti* fte C c'n* !
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do ::	najpreprostejše vrste. ::
Vse lično in po zmernih cenah.
Kod sum na društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiBkarne v Mariboru.
92
Koakurendne cene!
Santo na debelo I
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
M moji ta moji n Me.
Isboina konstrukcija in elegantna izvršitev i* tovarne v Llncu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje ponžuje brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. «9
Pisalni stroji,Adler4. Kolesa iz prvih tovaren.
Dfirkopp, 8tyria, Waffenrad.
Kupim vsako ntnollno
cinka m svinca
po najvlijlh cenah.
M. Ussar, Uipamki,
Maribor, Schillerjeva aUca II«
Vsakovrstno manufakturo
s« dobi po najniijih cenah pri tvrdki
BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 251.
Lastni auto aa prevajanje.	Konkurentu« e«ue.
varstvena
snamka
lasosiovaisKa lovirna ti
TAGA
izdeluje najnovejši in najboljši
strešnik, i
W*La sevea
‘■juay*rrq-n ouiEjl
Tapetniška
delavnic*
Mestni stavbenik
Jaroslav Breuer
tehnična pisarna in stavbeno podietje
Ljubljana, Vojaška ulica 16a (na Friškovcu)
Brzejav i Breuerstavba	Telefon	klic 447.
izvršuje vse nad in podtalna stavbei kakor hiš© vseh vrst, industrijske > tavbe, Železnic«, ceste, Selezobetonske mostove, elektrarna ter izdeluje vse v to stroko spadajoče nairte.
I Specijalne stavbo po njegovem patentu 1* votlega zidovja 66% prf' I hranka danes najdražjega stavbenega materjala, to je opeke. Gradba J je v dveh mesecih po pričetku popolnoma suha in torej uporabna.
pred ponaredbo se svari
Kakovost zajamčena. Naročila pod TAGA, Rožna dolina pri Ljubljani. Lastnika:	kamp,	Tabor.
EMm j Malinov mk
priporočam
lekarnam,
«** *> li ■ Ekstrakt
drogerijam, zdravljiščam itd.
(enccus) prozorno čist, na drobno in debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem.
in kipoiiie
Srečko Potnik, Ljubljana,
SlomSkova ulica 27.	209
■■■EBEEFKEBrEEBSKHHB
i
Haknpovalna zadruga
za konzumne in produktivne zadruge in zavode
r. K. Z O. Z.
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoma svojim članom
nakup najrazličnejšega blaga!
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod ,wwa.=:,r: :::	najugodnejšimi pogoji, r	—;-
Prevzema vse banžne posle pod najugodnejšimi pogoji
Beograd, Celje, Dubrovnik, Fotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovil, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, .............. Trst, Wien. .................
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu.