F 4ltn!n* platana T gotovini. 11 Januarja 1940 6t a. Leto IV* vammuda GLASILG NARODNEGA DELAVSTVA Izhaja vsak četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telef. št. 46-18. — Uprava: Knafljeva ulica 5, telef. št. Sl-22 Delavska Izdaja »DOMOVINE1* Naročnina polletno 18 in celoletno 36 din. — Posamezna številka 1 din. — Račun Poštne hranilnice, podružnica Ljubljana, št. 17.751 Zimska pomoč V svojem listu smo že večkrat, s posebnim poudarkom pa lani v jeseni opozorili na velike, važne in težke socialne dolžnosti, ki čakajo javnost, državo, banovino in posebno nage mestne in kmečke občine v zimskih mescih. V teh mescih socialna kriza z vso svojo težo udari po svojih žrtvah. Zaposlitev popusti, tisoči in tisoči morajo proti svoji volii postati brezposelni, pritisne mraz, ni ne obleke, ne kurjave, ne hrane, da bi se ogrel organizem. V zimskih mescih s posebno jasnostjo vidimo pojave, ki označujejo kvaliteto in kvantiteto n^še socialne politike, našega socialnega skrbstva. V zimskih mescih spoznamo, k^ko smo v praktičnem dnevnem življenju oct^li ali post rli zvesti svojim nogosta. DOud?rienim besedam o potrebi č>m skrbnejše socinlne brige zu široke ljudske sloje, da zlasti po7>mi n;so izpostavljeni mrazu in Irkoti. V te-fkih zimskih dneh vsakdo lahko oceni našo dejavno ljubezen do trpečega sočloveka, do delavca, do kmeta, do vseh onih, ki imajo pravico zahtevati pomoč in zaščito javnosti in tudi najširših vrst takih posameznikov, ki so premožni in sposobni, da krepko sodelujejo pri zimski pomoči. Večkrat smo poudarili zlasti eno: da je vsaka pomoč nezadostna in nepopolna, ako ni tesno in organično povezana s sistematično socialno politiko naših javnih korporacij, zlasti naših občin, ki so po zakonu in po zahtevah časa dolžne, da so koristen in dejaven nosilec najširše socialno politike in zaščite. Zimska pomoč, ki ne sloni na takem temelju, je brezskrbno miloščina«stvo, razdrobljena dobrodelnost. ki včasih resnično prihaja iz elo-bin ' »brih src. velikokrat pa je boli izraz mehanične in suhoparne navade, da je treba v zimskih mescih pokazati kako dobro delo. Ta dobrodelnost nima enotnega vodstva, je brez reda in sistema, izraz lokalnih. o«ebnih ali političnih razmer, ki je večkrat hladna in mrzla, preračunana na politične koristi. Veliki kulturni narodi z največjo resnosti- in prizadevnostjo iz leta v leto mislijo in ustvarjajo nn nkcijnh rimske pomoči. Zimska "'ir’oč pomeni pri takih narodih ojačeno socialno zaščito in skrbstvo z zasebnimi iniciativami in z novimi ter posebnimi javnimi sredstvi. Zimska rsemoč je vsestransko popolna, do podrobnosti izdelana v globino in na širino, tako da v naro."u ni posameznika, zlasti n«* potrebne drn/In«*., ki ne bi mne^a bit> r-c de- javne in popolne zimske pomoči. V zimski pomoči se zrcali kulturna moč narodov, njih zavest narodnfe solidarnosti, v uspehih zimske pomoči hočejo narodi videti svoj ponos in svojo zrelost, da v vsakem posamezniku vidijo za narodovo celoto važno in pomembno osebo. V zimskih mesecih slave krščanske cerkve svoje največje praznike, odgovorni predstavniki cerkve, naroda in države so spoznnli, da skrivnosti dogodka, ko je Bog postal človek, ljudstva tako dolgo ne bodo razumela, dokler bodo te praznike morala praznovati v lakoti in mrazu, zato je vse storjeno, da nihče ne sme biti ne lačen, nc premražen. V ojačeni zimski socialni politiki je božičnim praznikom dan poseben sijaj in podčrtan njih globoki socialen pomen: Kristus se je rodil za vse ljudi, da osreči in zveliča vsakogar brez razlike na stan in vero, na revščino in na bogastvo. Nekatere države so z zakonom odredile, da morajo delavci in nameščenci na cerkvene praznike dobiti neskrajšane svoje prejemke, tudi, ako delo počiva. Naša zimska pomoč — je komaj vidna. Brez časopisnih in reklamnih objav bi komaj spoznali. da tudi naš nirod organizira zimsko pomoč. Ta pomoč je skromna, omejena je samo na mesta in na večje kraje, časovno osredotočena na božične praznike. Tam, kjer sloni ta pomoč na socialno-političnih prizadevanjih občine, je ista raztegnjena preko enkratne trenutne pomoči in počasi prehaja v redno dnevno pomoč. Zimska pomoč gre pa z vso ledeno brezbrižnostjo mimo tisoč in tisoč slovenskih domačij, mimo bornih bajt in raztrganih delavskih domov, ki leže raztreseni po vaseh in malih naseljih. Tu je strašna beda. katere nihče ne vidi: ne občina, ker nima niti dinarja proračuna za socialno skrbstvo, ne banovina, ker tudi ne pozna takih kreditov, dobrodelnih društev ni. Mraz in lakota sta sama sebi prepuščena, mnogoštevilne družine umirajo pozabljene. Borza dela s svojo socialno zaščito ne seže daleč preko periferij večjih mest ali krajev. Javna uprava ne pozna te"n delokroga, saj pri sreskih načelstvih ni referentov za socialno zaščito. Široke vrste naroda, ki živi stran od velikih cest, ne vedo, da v državi organiziramo zimsko pomoč. Naša zimska pomoč se je boječe skrila za ob-zidie nekaterih mest. Ministrstvo za socialno politiko ni storilo ničesar, da bi zimska pomoč segla povsod tja. kjer je beda največja. Imamo cel kup organizacij za zaščito kmeta. Kdo se je spomnil na zimsko nomoč v korist maleen bajtarja, malega z veliko družino obdarjenega kmeta? In kaj je storila Delavska zbornica? Tako bo trdo zimo pregnala pomlad — in corko božie sonce bo nadomestilo to, česar ni hotel storiti človek: dalo bo zopet novo veselje do življenja — lačnim in premraženim. Mezde drugje V Nišu je bila anketa za povišanje mezd v moravski banovini. Po poročilu inšpektorja dela na anketi zasluži 80°/o delavstva v moravski banovini manj kot 700 din mesečno. Povprečna zavarovana mezda znaša 20 din dnevno ali 510 din mesečno. Delavci zaslužno 4C°/o manj, kot bi jim bilo potrebno, da pokrijejo minimum za svojo eksistenco. Na anketi so zahtevali delavci, da se poviša osnovna minimalna mezda na 3 din na uro. Delodajalci so pristali, da se poviša osnovna minimalna mezda v moravski banovini od 2.40 na 2.70 din na ura. Minimalne mezde Po uredbi om inimalnih mezdah predpiše minister za socialno politiko novo osnovno minimalno mezdo, če se gospodarske razmere znatno izpremene. Ta primer je sedaj nastopil. Draginja se je namreč povečala za 20°/o. Dravska banovina je v sporazumu z delavci in delodajalci predlagala, da se osnovna minimalna mezda zviša od 2 na 3 din. Enak predlog so stavile tudi ostale banovine, z izjemo dunavske banovine, ki predlaga povišek na 3.50 din in moravske banovine, ki predlaga le 2.70 din. Na anketi, ki jo sklicuje minister za socialno politiko v Beogradu dne 23 januarja, se bo dokončno formuliral predlog za povišanje osnovne minimalne mezde. O novi osnovni minimalni mezdi bo izdal minister nato -iredbo, ki stopi v veljavo šele 60 dni po razg^ asitvi v Službenih novinah Za svoje področje lahko potem ban določi minimalno mezdo, ki je za 50°/o višja od osnovne minimalne mezde. Če se bo torej v$e gladko izteklo, lahko pričakujemo v dravski banovini povišanje minimalnih mezd v začetku aprila. P&slovne knjižice Delavci bi morali zamenjati stare delavske knjižice z novimi poslovnimi knjižicami najkasneje do 31. decembra 1939. Po 1. januarju 1940 ne bo mogel dobiti nobeden delavec zaposlitve, ako ne bo imel nove poslovne knjižice. Predpis je tudi, da za primer brezposelnosti, bolezni, nesreče in onemoglosti delavec, niti njegova rodbina ne bo mogla brez nove poslovne knjižice uživati podpore. Oblasti so dolžne, da novo poslovno knjižico brez zadržka izroče delavcu, ki jo zahteva. Poslovne knjižice izdajajo in zamenjujejo v mestih policijska oblastva, na deželi občine, za osebe, ki so izučene obrti obrtna združenja, in za osebe zaposlene v trgovini, trgovska združenja. Delavec dobi novo poslovno knjižico pri oblastvu, kjer prebiva. Pri zamenjavi je predložiti dosedanjo knjižico, dve fotografiji in deset dinarjev. Ustavitev Slavsteksa Tekstilna tovarna Slavoteks v Kočevju je odpovedala vsem svojim delavcem. Svoj kruh je izgubilo 74 delavcev. Tovarna Slavoteks je zadnja leta v stalnih finančnih težavah. Ponovno je bila že na javni dražbi. Pričakuie se, da bo prisilni upravitelj oddal tovarno drugemu zakupniku, ki bo pričel zopet obratovati. Mislimo, da bi bila dolžnost javnih faktorjev, da s svojo intervencijo omogočijo Slavoteksu ne le obratovanje, amoak da poskrbe, da se v Kočevju naselijo še nove industrije. V nacionalnem pogledu je to potrebno. Vsa prizadevanja in lepe besede, ki naj onozor.e na pomembnost nacionalne postojanke v Kočevju ne zaležeio mnogo, če ne slede tudi dejanski ukrepi, da se naš živelj v koč^vsk^m okraju gosnodarsko in socialno okrepi. Vsa nacionalna propaganda mora obstati v slepi ulici, če sloverrki živelj v Kočevju strada, ker nima zaslužka. Brošure In komunizem Komunizma ne bomo ubili samo s papirnato vojno. Odveč sicer ni, da se točno ugotovijo načela, zakaj moramo biti posebno v da našnjih resnih časih odločno proti vsaki komunistični akciji. Vendar je pa s tem opravljen le del naloge. Izvršiti moramo še drugo in nič manj važno nalogo, da odvzamemo komunistični propagandi vsak argument, da razpihuje nezadovoljstvo ljudstva in ustvarja razpoloženje za ideje, ki z nezadovoljstvom na katerem se vžigajo, nimajo prav nobenega opravka. Predvsem moramo preskrbeti ljudstvu zaslužek in cenen kruh in mnogo socialne zaščite, da ne bo treba nobenemu sanjati o življenjski pravici, če jo že ima in jo doživlja. Pravih in idejno prežetih komunistov je pri nas bore malo. Veliko je pa nezadovoljnih ljudi, katerih pa čez noč ne bo več, če bodo dosegli eksistenčne pogoje in državljanske svoboščine. Odstraniti moramo vse, kar ruši socialni mir in konec bo tako zvane-ga komunizma. Zgrešena je tudi borba proti komunizmu, če je združena s pristransko partizansko propagando, ki s prav posebnim namenom obeležuje s komunizmom celo one, ki so se vse življenje in se še danes bore v baš nasprotnem taboru Borba proti komunizmu mora biti vsenarodna zadeva in skupna akcija vseh, katerim je interes države svetejši, kot trenutni partizanski računi Ukrepi proti draginji Na podlagi minimalnega budžeta delavske družine so Delavske zbornice zračunale porast draginje. Do decembra je porasla draginja v Beogradu za 29.10°/o, v Zagrebu za 25.78"/«, v Ljubljani za 18.83°/o, v Novem Sadu za 25.09#/o in v Splitu za 19.82%>. Do januarja se je odstotek o porastu draginje še zvečal za nekaj točk. Minister za socialno politiko je izdal uredbo o pobijanju draginje in sedaj pripravlja še uredbo o kontroli cen. Dosedanji ukrepi proti draginji niso imeli nobenega uspeha Draginja je ne glede na uredbe rastla in bo še naprej, dokler ne pridejo strožji ukrepi, da se cene življeniskim potrebščinam ne bodo neupravičeno zviševale To, da so trgovci opremili blago s cenami, ni nobenemu koristilo. Zgrešeno je, če se napoveduje boj dra-ginii predvsem na torišču male trgovine, ki je v gospodarskem pogledu odvisna od veletrgovine, kartelov, od industrijske in agrarne produkcije. Posebna uredba o pobijaniu draginje ima le ta učinek, da se kontrolira in preganja malega trgovčiča, one pa, ki dejansko odločujejo o preskrbi konsuma, pa pušča ob strani. Zagrabiti bi se moralo veleprodajo in veleprodukcijo in veleuvoz in učinek bi bil čisto drug. Poleg tega bi pa morala intervenirati tudi država sama z vso svojo gospodarsko in finančno močjo. Uredba o pobijanju draginje bi morala prav tako zanimati Narodno banko in Prizad, kot ministrstvo zl socialno politiko. Pričakujemo, da bo vsaj uredba o kontroli cen prinesla tisto, kar v uredbi o pobijanju draginje pogrešamo. Draginjo naj bi se pobijalo neposredno tudi na ta način, da bi se zvišale mezde. Seveda je z draginjskim delom mezd tako, da *e po svojem učinku vedno za rastočo draginjo. Konsumenti moraio brez poviška dohodkov pristradati dobiček, ki ga spravlja nekdo v žep z rastočimi cenami. Zato delavstvo nima interesa na draginjsk!h me?.dah, ampak prvenstveno zahteva, da se življeniske potrebščine ne draže. ker povišek mezd nikdar ne dohaja draginje. Važno delo organizacij Res je, da je razgibanost v strokovni organizaciji delavcev takrat na j večja, kadar so postavljena na dnevni red vprašanja o ureditvi službenih pogojev, med katere spada v prvi vrsti dolžina delovnega časa in višina mezd. Vendar pa s tem delavhost strokovne organizacije ne sme biti izčrpana. Vse polno je še drugih nalog, s katerimi se mora strokovna organizacija stalno baviti, če noče da je njeno delo polovičarsko in če hoče, da poveže svoje članstvo v nerazdružno skupnost, ki se ne bo nikdar zrahljala in naj pride potem kar hoče. Strokovna organizacija se mora brigati za vsakega svojega člana in stalno posvečati pažnjo njegovim osebnim razmeram Vsak član mora vedeti, da je strokovna organizacija megova zaščitnica, kadar koli jo potre-buie. Kadar potrebuje član nasveta, ga mora naiti v svoji organizaciji Ce je treba posredovati pri podjetju ali pri oblasti, mora biti strokovna organizacija članu na razpolago Delavcev ne sme druž’ti samo formalno članstvo,. ampak moraio biti med seboj prijateljsko povezani Strokovna organizacija mora tvoriti pravo bratstvo v enem kraju, ali v podjetju organiziranih delavcev Nič manj kot ožjim osebnim razmeram svojih članov, se mora organizacija posvečati nacionalni, socialni in kulturni vzgoji svojih članov Prirejati mora predavanja, diskusijske sestanke in navajati članstvo, da se izobražuje. Stara resnica je, da delavec toliko pomeni, kolikor ve in zna. Delavstvo, ki je brez potrebnega znanja, ki ne zna utemeljevati svojih pravic, ki ne ve, kakšen je njegov cilj borbe, tudi v materialnem pogledu ne bo doseglo veliko. Med delavstvom je širiti tudi zanimanje za strokovni tisk. Ni dovolj, da čitajo »Novo Pravdo« člani Narodno strokovne zveze Naročnike za »Novo Pravdo« 1e pridobiti tudi izven orgarrziruinh vrst delavstva. Sedaj *e »Nova Pravda« za vsakogar zanimiva, saj prinaša vsak teden toliko čtiva, kot nohen drug delavski list. Nove naročnike ne bo dobiti Kolikor novih naročnikov pridobimo, za toliko se ie razširil krog naših prijateljev. Zato na delci Heiorma uslužhenskega davka Dobili smo novo uredbo o spremembah zakona o neposrednih davkih Dalekosežna reforma davčnega zakona obsega predpis glede zemliarine. zgradarine, pridobnine, rent-nine, družbenega davka in uslužbenskega d&vka Predpis davkov se ie znatno zvišal Finančni minister pravi da bo dobila državna blagajna od povišanih davkov na leto 514 miliionov dinariev dohodkov dočim ocenjuje pospodarski informativni list »Jugosloven-6ki kurir« da znaša povišek Havkov ’00 do 750 milijonov dinarjev. Pripomniti je, da istočasno, ko se povišujejo vsi neposredni davki, predvideva novela davčnega zakona, da se od zemljarine oproste mnli kmetje, dočim se zemljarina za ostale kmete tudi poviša Novela davčnega zakona predvideva, da se zviša lestvica za uslužbenski davek pri višjih prejemkih. Dohodki do 13 tisoč din mesečno se sedaj obdavčijo s 12°/" do 15 tisoč din s 13%. do 18 tisoč din s 14°/o do 20 tisoč din mesečno s 15°/» in preko 20 tisoč din s 16%. Prav je, da so se višji dohodki tudi primerno višje obdavčili, kot bi bilo prav, da bi se nižji dohodki, ki so znatna pod eksistenčnim minimumom, sploh oprostiil davka, kot je bil to slučaj pri zemljarmi, katere so oproščeni mali kmetje. Od uslužbenskega davka so po zakonu oproščeni le dohodki v kolikor ne presegajo 400 dinarjev na mesec, 100 dinarjev na teden in 16 dinarjev na dan Poleg tega se pri odmeri davka odbije za vsakega zakonskega otroka do 18 let starosti po 100 dinarjev na mesec, 25 dinarjev na teden in 4 dinarje na dan* Neobdavčeni dohodki delavca naj bi predstavljali njegov eksistenčni minimum Skrajni čas bi bil da se neobdavčeni eksistenčni minimum zviša, vsaj že zdavnaj več ne odgovarja dejanskim razmeram Od sprejetja davčnega zakona so se življenjske prilika znatno spremenile in bi morah ekststenčni minimum znatno višje ocenjevati, kot pa. to stori zakon o neposrednih davkih Večja Si« rckogrudnost bi bila ori predpisu uslužhenskega davka tem umestnejša. ker 3e davek Vi celoti iztiria In le vsako prikrivarne dohodkov nemogoče. Predpisi glede iisluJhenskesa davka so dobili sedaj celo določbo da mora podietie. ki je zavezano odbiti davek povrniti škodo, ki jo bi utrpela država če se da-ne plača in to z 8c/° obrestm' vred Krščanski delavci med sefmj V prvi letošnji števiitki »Slovenski delavec* posveča polovico lista Jugoslovanski strokovni zvezi in ji očita, da je po vojni zabredla pod vpliv levičarskega gibanja nekaterih nemšk'h strokovničariev. da tira marks;stično razredno bojno stališče JSZ proč od krščanske miselnosti, da je zato zapustila krščansko občestvo, da ruši politično enotnost JRZ in kar je naihujše. da ustanavlja S'ovensko liud-sko stranko, katere elasilo »Slovensko politiko« se celo razmnožuje v pisarni Jueoslo-venske strokovne zveze Policiiska preiskava, ki je bila v JSZ. je to menda dokazala JSZ je zato prekoračila svoj delokrog JSZ v v »Delavski pravici« odgovorila, da se JSZ v politično opredeljenost svojega članstva ne vtika in da službeno z letaki, ki so se baje razmnoževali v pisarni JSZ nima nobene zveze. Polemika med krščanskimi delavci je tako s strokovnega kot političnega stališča zanimiva. Eden kot drug tabor je krščanski in eden drugemu očitajo, da niso dovoli krščanski. En tabor očita drugemu polifko. ki ie ne sme biti v strokovnih organizacijah in se vendarle oba tahorn temeljito bavita s politiko. Težave, ki so to... Samo v Sloveniji bo izdanih preko 150 000 novih poslovnih kniižic za delava in nameščence Rok za nabavo poslovnih knjižic je že potekel Na tisoče delavcev si pa novih pcslovnih kniižic še ni preskrbelo Vzroki so različni Večkrat je bilo delavcu tudi neino-pc če da zahteva novo poslovno knjižico Al ni imel denarja, da si nabavi novo. ali pa m mogel dobiti od delodajalca stare' . « knjižice, da jo zamenja z novo *?0*., teu žico. Končno se je pri nekaterih• oblaste^ W izdajalo poslovne knjižice, v za - . _ retelo toliko rellektnntov za novo k”!'*« H, ie bilo -»hnl&jo.>o«o6oJ<^ ki ”OV'h-^ slovmh kniižic Upravičena ie zahteva^ da se rok za izdaio novih poslovnih k""*c podaljša vsaj za tri mesce. Ali pa da vsai socialne ustanove tri mesce Se ne zahtevaj novih poslovnih kniižic. Krivično bi h'i0 da bi ne dobil podpore nekdo, ker si kniifcice ni mogel naha.riti ali celo. ker mu ohW V->’!**ce ni četudi ie v nravem času nrosH zamo- TOVARIŠI r Pr'avMvajte naročnike za „Ncvo Pravdo“! Izboljšanje položaja naših izseljencev v Franciji Kakor poroča naše poslaništvo v Parizu, Je francosko narodno predstavništvo 8. decembra odobrilo pogodbo med Jugoslavijo in Francijo o delu in pomoči z dne 29. julija 1. 1932., ki je bila v Jugoslaviji odobrena z zakonom že 17. novembra L 1933. Odobritev pogodbe pomeni za naše izseljence nasledne ugodnosti: takse za francoske vizume so s tem ukinjene, delovni pogoji se izboljšajo s »Hrvatski dnevnik« piše o nastajajoči draginji in pravi, da se gospodarsko vprašanje ne da rešiti ne s povišanjem plač in ne s povišanjem cen! Za rabnika je docela vseeno, koliko ima denarja kajti glavno je, kakšno in kolikšno protivrednost more dobiti zanj. Preprost človek, ki se ne bavi s proučevanjem narodnega gospodarstva, si misli: V državi imamo dovolj hrane, pa je zato nezdrava vsaka politika, ki ne bi preprečila gladu. V državi imamo dovolj stanovanj in zato mora imeti vsak streho nad svojo glavo V dr- Politični ■■HBBnnancmnnHoiiKmannmnBMMesMHMi Uradno poročajo iz Rima, da je 31. decembra o polnoči potekel prebivalstvu na Južnem Tirolskem rok za odločitev ali sprejme nemško državljanstvo ter se izseli v Nemčijo ali pa obdrži italijansko državljanstvo po določilih nemško-italijanskega sporazuma, podpisanega lani v Milanu. Po uradnih podatkih je za izselitev z Južnega Tirolskega v Nemčijo glasovalo 185.365 pripadnikov nemške narodnosti v tej italijanski pokrajini to je 75*/« vsega prebivalstva) Po posameznih okoliših je izid glasovanja tale: V okolišu Bolzanu je glasovalo za nemško državljanstvo 166 488 ljudi, v Tridentu in Bellunu 16.562, v Vidmu 2805, skupno: 185.365. Vsi ti Nemci se bodo morali izseliti v roku In po pogojih, določenih v omenjenem sporazumu med Ttalijo in Nemčijo. Skupno število nemškega prebivalstva na Južnem Tirolskem znaša okoli 250.000 duš. Za preselitev v Nemčijo se je odločilo torej okoli 75 odstotkov Južnih Tirolcev, drugi pa hočejo ostati na svoji zemlji kot italijanski državl jani z vsemi posledicami, ki jih to državljanstvo po zakonih prinaša. Splošno so pričakovali, da bo večina Tirolcev hotela ostati na svoji zemlji. To stališče je v začetku zagovarlala tudi njihova večinska stranka, pozneje pa se je nieno stališče spremenilo. češ da bo ta preselitev tako samo začasna. To ljudsko glasovanje naj bi baje pozneje Nemčiji služilo kot ooora za dokaz, da je Južno Tirolsiko oo pripadnosti in po zavesti nemško, na podlagi česar bo kdai mogoče zahtevati vrnitev tega ozemlja Nemčiji. Kam bodo priseljence naselili še ni znano. Govori se, da nameravajo Južne Tirolce preseliti ▼ Beskide južno od Krakova, nekaj pa tudi v Labudsko dolino na Koroškem. Toda te domneve niso uradno potrjene. Po nekih vesteh bi jih nekaj naselili tudi na Češkem. Te dni je bil v Benetkah sestanek madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja in italijanske zunanjega ministra grofa Ciana. tem, da so naši izseljenci izenačeni s francoskimi državljani, odškodnine za nesreče pri delu pa se poslej izplačujejo tudi v primeru. da koristnik ne biva v Franciji. Naši izseljenci so s francoskimi državljani tzenačeni tudi, kar se tiče brezposelnih podpor, bolezenskega zavarovanja in trajne delovne nesposobnosti. žavi je dovolj posla za vsakega, zato je treba vsakemu najti zaposlitve. V državi imamo tudi dovolj sirovin in za naše najnujnejše potrebe tudi dovolj industrije, pa bi zato moral priti vsak do svoje obleke. Tudi zraka in vode imamo zadosti. Zato bi se pri nas ne smelo čutiti pomanjkanje. Toda pri nas je napravljen cel vozel, ki ga bo treba razplesti in delno tudi presekati! V 'istalem se v tem pravcu že dela. Doslej je bilo storjenih že nekaj ukrepov, drugi pa bodo sledili. pregled Po raznih poročilih sta oba državnika razpravljala med drugim o možnosti sovjetskega vpada v Madžarsko. Za ta primer je italijanski zunanji minister obljubil madžarskemu vso pomoč Italije. Razen tega sta obravnavala odnošaje med Mkdžarsko in Rumuni-jo, kar je gotovo bila tudi važna točka pogovora Italija ne želi spora med tema dvema državama in je zato pričakovati, da se bosta Madžarska in Rumunija sporazumeli tako. da bo Rumuni jahala večje pravice madžarskim manjšinam na svojem ozemlju. Predvsem pa sta državnika, kakor naglaša-jo angleški listi, pretresla možnosti ostva-ritve obrambne skupine južnovzhodnih držav proti vsakemu napadu. Italijansko časopisje zlasti naglaša, da se sovjetom ne sme dovoliti vmešavanje, v kraje južno od Karpatov O tem naj bi se po italijanskih vesteh vršil še en sestanek, na katerem bi bile zastopane vse južnovzhodne države. V torek je na zborovanju, ki ga le sklical londonski župan covoril' angleški ministrski predsednik Chamberlain o angleški vojni politiki. V govoru je naglašal. da je vse delo Anglije usmerjeno k izvojevanju zmage. Francija In Anglija imata veliko nadmoč na morju, pomagali bosta Finski, ki se hrabro bori za svojo svobodo, v zelo prijateljskih stikih sta s Turčijo, ki jo je zdaj zadela strašna potresna nesreča. Turčiji da bosta zdaj v nesreči pomagali. Chamberlain je dalje naglašal. da bo zveza med Francijo in Anglijo še poglobljena. Govoril je tudi o potrebi omejitev med vojno in na koncu naslovil svoje besede na nemški narod, češ da Anglija in Francija nimata maščevalnih namenov, pač pa se bosta do konca borili za pravično ureditev vprašanj, kar odobrava ves prosvetljeni svet. Zaključil je svoj govor z besedami: Ob začetku novega leta gledamo v bodočnost z nezlomljivim zaupanjem v moč našega orožja in pravilnost naše poti. Finci se proti sovjetom izredno hrabro bori ja Pr) Rasti so finske čete Izvojevale že tretjo večjo zmago nad sovjetsko vojska Kakor trde poročila, je bil finski napad to-ko silen, da je ugonobil sovjetsko divizijo na tem odseku, ki je štela 15.000 do 18 000 mol 2000 mož je bilo ujetih, vse drugo pa je bilo pobito ali pa razpršeno. Finci so dobili tudi velikanski plen. Pretekli teden je odstopil angleški minister za vojsko Hore Belisha in Je ministrstvo za vojsko prevzel Olive* Stanley, ki je bil doslej minister za trgovino. Vzrok odstopa Horeja Belishe ni znan. Bo pa najbrl bolj oseben, ker vodilni možje Anglije splošno naglašajo, da se s to spremembo v vladi ni zunanja politika Anglije prav nič spremenila Po mnenju francoskih politikov ima angleška politika tako z Belisho kakor Stan-leyjem en sam smoter: končno zmago. Zadnja francoska in nemška vojna poročila kakor običajno ne javljajo posebnih dogodkov z za-padnega bojišča. Bile so le izvidniške akcije. Med trgovinskimi ladjami ni več toliko žrtev zaradi min, kakor jih je bilo pred tedni. Kakor poročajo iz Londona, so angleške vojne ladje med Ro-kavskim prelivom in Atlantskim morjem potopile neko nemško podmornico. Iz Cungkinga javljajo, da se je novo leto začelo v znaku zmage kitajskih čet nad japonskimi v pokrajini šansiju. Kitajcem se je po štiridnevni bitki posrečil« uničiti v okolici Cangceja neko japonsko kolono ob železniški progi Kanton—Hankov. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. V ljubljanski okolici so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 8 do 6.50, IL pp 5 do 5.50, III. po 4 do 4 50, telice po 8 do 6.50, krave po 2 do 4.50, teleta po 6 do 7 din; v Konjicah: voli II. po 5 do 6, III. po 4, telice II. po 5, III. po 4.50, krave I. po 4.50 II po 4, teleta po 5 do 6 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali ▼ ljubljanski okolici: Špeharji po 10.50 do 11, pršutarji po 9 do 8.50, v Konjicah: Špeharji po 10, pršutarji po 7 do 8, v Murski Soboti: pršutarji po 8, v Kranju: Špeharji po 11.75. pršutarji po 10 do 11 din. VOLNA. V ljubljanski okolici neopran* 20, oprana 40, v Kranju: neoprana 26 do 28. onrana 36 do 40 din kg. KROMPIR. V ljubljanski okolici do 200, v Kranju 150, v Litiji 125 din za 100 kg. KRMA. V ljubljanski okolici: seno do 100, slama 35, na Jesenicah: seno 90, slama 50, t Kranju: seno 125, slama 75, v Konjicah: seno 60. slama 50 din za 100 kg. SIROVE KOZE. V ljubljanski okolici: goveje 12, telečje 18, svinjske 10, v Konjicah! goveje 11, telečje 14, svinjske 7 do 3 din kg. SIROVO MASLO. V ljubljanski okolici 28 do 40, v Konjicah 41 din za kg. FlZOL. V ljubljanski okolici do 800, v Konjicah 700 din za 100 kg. Sejmi 17. januarja: Cerklje pri Kranju, Kapela prf Brežicah, Kostanjevica ob Krki, Petrovč^ Slov. Bistrica, Sv. Peter pri Ljutomeru, Unec, Videm (Dobrepolje), Železniki; 20. januarja: Beltinci, Kočevje, Sv. Lenart * Slov. goricah; 21. januarja: Gradec v Beli krgjini, Teharj% Videm ob Savi; Višnja gora; Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 9. t m. v do-vizah (prve številke pomenijo službene točaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem tržišču): 1 angleški funt za 173.85 do 176.83 (z* 214.57 do 217.77) din; 100 francoskih frankov za 98.15 do 100.41 (za 121.33 do 123.63) din; Za vse |e dovolj kruha in strehe 1 ameriški dolar za 44.24 do 44.84 (za 34.80 do 55.20) din; 1 holandski goldinar za 23.58 do 23.94 (za 19.11 do 29 49) din; 1 belgijsko belgo za 7.40 do 7.52 (za 9.14 do 9 26) din. Nemške klirinške marke so bile po 14.80. Vojna Skoda se je trgovala v Beogradu po 424.50 do 427 din. Drofrne vesti ■* Novo uvedena državna trošarina na alkoholne pijače, ki se je začela pobirati po novem letu, zbuja predvsem skrb kmetov zaradi žganja, od katerega ho moral meše- > tar ali nakupovalec plačati 10 din na liter. Po novo uvedeni trošarini bo spet oškodovan kmet, kateremu se bodo nakupovalci izgovarjali na visoko trošarino in bo tako kmet primoran dati svoj pridelek malone zastonj. = Posvet za izenačenje prodajnih cen pšenice, koruze, kruha in moke za vso državo je bil te dni v kabinetu pravosodnega ministra dr. Markoviča. Posveta so se j H »težili poleg dr Markoviča še prometni minister Bešlič, predstavniki ministrstev z*> trgovino in industrijo ter za socialno politiko in narodno zdravje. Razen teh še zastopniki Privilegirane izvozne družbe in Združenja mlinske industrije. Razgovarjali so se o tem, na kakšen način naj bi se izvršil predlog, da se cene glavnih živil izenačilo za vso državo. Glavna ovira je pri tem strošek za prevoz žita in moke po železnici Prav to je bilo doslej krivo, da so najceneje živeli bogati žitorodni kraji, najslabše pa ubožnejši kraii, k ter sta turščica in pšenica glavni hranili. Dogajalo se je, da so v najbolj oddalienih krajih plačevali metrski stot pšenice za 100 din draže kakor pa v Vojvodini. Treba bo dobiti neki denarni vir. s katerim bi se poravnavale razlike v cenah, kakor je to na primer zdaj že pri cementu, sladkorju, bencinu in monopolskih predmPtih. Udeleženci posveta so si bili edini v tem, da je treba siromašnejšim krajem pomagati Zato se bodo posvetovanja za rešitev tega vprašanja nadaljevala po pravoslavnih božičnih praznikih. “ Koliko plača Slovenija preveč za vojvodinsko pšenico. Po razpravi inž. Prezlja posnemamo, da Slovenija plača na leto 80 milijonov več za žito zaradi Prizada in njegove žitne politike. Ce bi Prizad ne vzdrževal s posredovanjem tako visokih cen pšenici, bi Slo-v»nh> lohko kupovala ceneiše žito na svetov- nih tržiSčih. Prizad ni bil ustanovljen zato, da bi držal cene domače pšenice nad svetovnimi cenami, temveč da bi deloval za izboljšanje kakovosti žitaric, ki se izvažajo. Poraba pšenice v vsej drž 'vi znaša na leto povprečno 80.000 vagonov, in če plačamo za metrski stot pšenice 70 din več, kakor znaša povprečna svetovna cena, so rabniki v drža- vi obremenjeni s posebnim »pšeničnim davkom« na leto za 560 miliionov dinarjev. Ta denar pa gre v žepe žitnih bogatinov. V Sloveniji znaša na leto žitni primanjkljaj 10 000 vagonov. Zanimivo je, da je naš kmet lani pomladi kupoval pšenico po 230 din metrski. stot, avgusta jo je pa prodaial po 130. Slovenija bi lahko pridelovala več pšenice, zato bi pa bilo treba porabiti mnogo več umetnih gnoiil kakor doslej. Zanimivo ie. da od 10 000 vagonov umetn;h gnojil porab!mo doma samo 200 vagonov, ostanek pa izvažamo. Če bi rabili umetna gnoiila za povečanje pridelka pšenice. bi imeli tudi pri sedan”h cenah še vedno dobiček Potrebno bi pa tudi bilo, da bi si naša večia mesta zgradila ž'tne silose. V Ljubljani porabimo na mesec okrog 250 vagonov pšenice. Mestne uprave nai bi takoj po žetvi nakupile primerne količine pšenice za vse leto * Lepo obiskan posvet nacionalistov v Križevcih. Pred dnevi so se sestali v Križevcih pri Ljutomeru v Kosijevih prostorih člani širšega odbora organizacije Jugosloven-ske nacionalne stranke za ljutomerski srez. Kljub veliki zimi je sestanku prisostvovalo lepo število zastopnikov krajevnih organizacij. Sejo je vodil predsednik sreske organizacije bivši banski svetovalec in župan g. Fran Skuhala, ki je toplo pozdravil zastopnike iz vseh občin in poročal o organizacijskih zadevah. Nato je poročal o notranjem in zunanjem političnem položaju podpredsednik banovinske organizacije bivši poslanec g. Milan Mravlje. Obe poročili so vzeli navzoč-ni z odobravanjem na znanje s sklepom da v novem letu poživijo delo okoli organizacije stranke. V tem smislu je poleg predsednika podal nekaj navodil tudi narodni poslanec g. Avgust Lukači# * Uredba o odpisu davčnih zaostankov in k»Tni V »Slu5bpn’h novinah« ie bila objav- ljena uredba, ki pooblašča finančnega ministra. d« lahko odpiše davčnim zavezancem na podlagi posebnih prošenj zaostanke na račun davkov, taks in kazni za davčne in taksne prestopke v 1. 1937., če se izkaže, da bi izterjatev teh zaostankov pomenila gospodarsko ugonobitev dolžnikov. Prošnje za odpis zaostankov, odnosno kazni, je treba vložiti v treh mesecih od dne objave .iredbeu Ker ie bila uredba objavljena decembra, j« torej čas še dobra dva meseca. • Odkup nemškega denarja. Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva sporočajo: Mnogi naši državljani se obračajo na ta oddelek, da bi posredoval Dri pooblaščenih zpvodih ali menjalnicah da hi jira odkupili nemške marke v papirju ali bankovcih, ki so jih orinesli iz Nemčije. Omenjeni oddelek finančnega ministrstva obvešča zammance. da sta izvoz in uvoz papirnatih nemških mark iz Nemčije prepovedana. Potniki lahko vzame.io iz Nemčije največ 10 mark v kovancih m toliko tudi lahko nosijo s seboj denarja v Nemčijo. Izvzeti so samo naši sezonski delavci, ki lahko vzamejo na povratku iz Nemčije s seboj največ 10 nemških mark v kovancih ali bankovcih n« pa v kosih po 10 nemških mark Za odkup teh mark od sezonskih delavcev sta pooblaščeni podružnici »Putnika« na Jesenicah in v Mariboru, ki plačuieta nemške marke V bankovcih ali kovancih po 13.30 din • * Ne verjemite vsake neumnosti Ponekod se širijo vesti, da bodo oblastva pobrala ve* papirnati denar, ga žigosala in vzela 30 odstotkov. To je seveda nesmisel Prav bi bilo, da bi oblastva posvetila malo več pozornosti takšnim vznemirjevalcem, in jih trdo prijela. • Poseben tobak za pipe. S 4. t. m. je uprava državnih monopolov dala v prodajo poseben tobak za pipe pod imenom »Ekstra duvan za lulu«. Prodajajo ga v pločevinastih škatlicah po 50 gramov in za 15 din. Čeprav pri nas malo kade tobak za pipe, se je uprava državnih monopolov v svojem prizadevanju, da bi zadovoljila vse kadilce, odločila, da začne predelovati in prodajati tudi tak tobak. • Vprašanje novih poselskih knjižic in legitimacij zbuja med mnogimi, zlasti kmečkimi hlapci, deklami in viničarji resno skrb, ker ni denarja za fotografije in nabavo potrebnih izkaznic s kolki. Marsikateri hlapec in dekla morata porabiti za. preskrbo potrebnih izkaznic ves mesečni zaslužek, kar je glede na zdaišne slabe čase zelo obremenilno. p-rtni Keller DOM Roman z gora Poslovenil B R »Bukovnik! Herman! Kaj je s tabo? Kaj si storil?« Bukovnik pa je imel že vse steklene od in Je samo strahotno hropel. Odpel mu je suknjič, telovnik, raztrgal srajco in videl, kako curlja kri iz mnogih drobnih ran Potem je vzel čist robec in mu ga potisnil na rane. Nato ga je pobral in ga z vso težavo prinesel do ceste. Tam ga je položil na sneg in privlekel sani Nanje je dvignil ranjenega in ga počasi, oprezno odpeljal proti Bukov-nikovi hiši. Pes je s sklonjeno glavo stopal zraven njega po svetlem snegu. Tam na vasi so peli hlapci. »Jutri, oh, jutri pa pojdemo stran, Svet le pred nami odprt na stežaj. Dekle, oh, dekle, solze so zaman, bog ve če pridemo kdaj še nazaj...« Matija Bernik je prisluhnil in dejal sam pri sebi: »Seveda, jutri je selitveni dan.« Popoldne se je Bukovnik še enkrat zavedel. »Bukovnik, za boga, skesajte se svojih grehov!« In duhovnik, ki je stal ob postelil, mu je P')l*'inT »vni križ Bukovnik se je sreoo zastrmel vanj, potem se mu je spačil obraz kakor na jok. Poskusil je pol jubiti križ. Toda pri tem je spet izgubil zavest. »Po tem svetem maziljenju in po svoji dobrotljivi usmiljenosti naj ti bog odpusti.« Okoli štirih je Herman Bukovnik izdihnil. Ob oknu sta slonela gospa Ana in Henrik tesno objeta Zimski mrak je ležal nad poljanami in nad zasneženim gozdom je bledo zahajalo solnce, dalino solnce. ki nam je pa vendar do6ti bližje kakor duše dragih, ki so nas zapustile. Z neg;bnim obrazom je strmela gospa Ana v rumeni lesket. Kmalu pojde tudi ona na takšno dolgo pot in fant, ki ga je tako ljubila, bo ostal sam, brez staršev. brez doma. čez mnogo let, ko bo tudi njegova usoda dopolnjena, ga bo spet videla. To so ure. ko v niih bog govori s človekom. on, ki ima tolažbo in mir za žalostne, ko jim svet vzame tolažbo in mir. Po vasi se je raznesla novica: ^Bukovnik se je ustrelil! Vest mu ni dala miru!« Bernik je obljubil, da bo poskrbel za pogrebce Drugače so kmete zmerom nosili kmetje na poslednji poti. Toda prvi kmet, ki ga je Bernik prosil, 1e dejal da ne utegne, drugi pa, da je bolan. Tedaj je Bernik pred vrati pljunil, se peljal v mesto in naročil mrtvaški voz s pogrebci vred. To je stalo dosti denarja, toda voz je vsaj točno prišel. »Denar je dobra reč,« je dejal sam pri sebi cunjar. »Navadno je zanesljivejši kakor ljubezen do bližnjega.« Petega januarja je bil pogreb Sto in sto Mudi je rjriSlo na pokopališče Duhovnik je zmolil navadne molitve. Potem bi bil moral priti govor na vrsto. Vsi ljudie so pričakovali, kaj bo župnik povedal. Ta pa je samo rekel: »Zmolimo za umrlega in za vse tiste, ki tu spe, še en očenaš!« In niti besede več. Kmalu po očenašu je duhovnik šel. Niti za »krščanski pogreb« se ni zahvalil, Matija ga je prosil, naj samo grob blagoslovi, drugo naj pa pusti. Liudie bodo prišli na pogreb samo iz radovednosti, ne iz sočutia, za radovednost se pa ni vredno zahvaljevati. Udeleženci pogreba so bili močno razočarani. Moški so se hoteli vsal malo odškodovati in so šli potem v gostPno. Tam je bilo dosti pogrebnih govorov za rajnim Bukovnikom. Na Bukovnikcvem domu se je zbrala majhna družba in se posvetovala o bodočnosti* Bili so gospa Ana, Henrik, Rogelj, stari učitelj in Matija Bernik. Tudi cunjar je imel kratek nagrobni govor. »Henrik,« je rekel, »če ti bo kdo dejal, da se je tvoj oče sam ustrelil, mu odgovori: ,Da, ustrelil, toda če je to nalašč naoravil ali p« se je ponesrečil ve le bog sam. če pa bo kdo rekel, da je tvoj oče sam zažgal, mu pljuni v obraz, ker je to najgrša laž na svetu Kdo je v resnici zažgal, se bo že Se izkazalo. In zdajle rečem še tole: Bukovmkov dom bo imel Henrik. Ne bodo ga prodali!« Gospa Ana je otožno fKHfVdala cunjarja. »Prodati bo treba dom. Berce Je odoove- KSMKEEJSHB tma Zelo slabo živi večina viničarjev, ki nimajo nobenih dohodkov in zdaj naj zmorejo Se ta nova bremena Umestno bi bilo, da se v tem pogledu obremene vsaj delno tudi delodajalci. * NajstarejSi slovenski gasilec umrl. Pri Sv Lenartu v Slovenskih goricah ie umrl 841etni posestnik Anton Muhič Rajnki je bil najstarejši slovenski gasilec 65 let je sodeloval v gasilstvu Pokojnik je bil znan oo vseh Slovenskih gon ca h kot požrtvovalen gasilec pomagal ie pri 60 požarih Ponesrečil se ni nikdar Za svoje zasluge na galskem in človekoljubnem področju ie bi! odii-kovan z redom sv. Save. III. stopnje _^asten mu spomin * Zaradi pomanjkanja bencina. V Cvetkovcih v občini Sv Lenartu pri Ve'\ki Nedelji je kočarjeva žena Neža RiSnarjeva rodila zdravo dete Ker je mlada mati zelo krvavela ic njem mož Jakob na nasvet bab’ce jtfariie Sebrakove šel v Ormož da bi dobil zdravnika. ki nai bi prišel pomagat Tri zdravnike je orosil, naj pomagajo njegovi leni, toda zdravniki niso imeli bencina da bi se lahko s svojimi avtomobili takoj odne-Ijali v Cvetkovce četudi bi bUi to radi s+o-rili Jakob Rižnar ie šel nato še k banovinskemu zdravniku pri Sv Marieti pri ^uju Tukaj je izvedel, da ie banovinski zdravnik bolan Naposled pa ie v Ormožu vendarle naše) zdravnika, ki ie Jobil ben^m. da f-e je lahko odpeljal v Cvetkovce Toda pomoč je prišla žal prepozno R>žnarjeva 1e umrla za jjos^dicami izkrvavitve. * Dvojčica je rodila trojčke. Med božični-jm prazniki ie rodila 38!etna Terezija Krao-teva ir ^traHorpipca bl!zu Čakovca trojčke: dva dečka id deklico Vsi trije otroci so zdravv Lani ie rodila Krapčeva dvojčka ki »ta tudi živa 2e prei je imela dva otroka, tftku >ih ima zdai sedem. Zanimivo ie. da se je tudi sama rodila kot dvojčica * Po ledu čez Muro. V velikem ovinku Idurc Dri Razkrižiu in na nekaterih mestih proti Snodniem Medmuriu je Mura pokrita s debelo ledeno ploščo. Plošča je tako debela, da hodiio po niej ljudje brez ■skrbi čez Muro Zaradi debele ledene plošče je zdaj preko Mure ustavlien ves tovorni promet, ker brodi ne moreio voziti. Ko so te dni sekali led so ugotovili, da je v ovinkih Mura zamrznila skoro do dna. Ker se ie prostor med '<’dpno ploščo 'n dnom zamnšil s srepem *e* ■••'iT.lion frJr 'inAo V’ no ot* slej moral dvigniti ledeno ploščo a/i pa se bo spustila voda preko ledu. * Dve smrtni nesreči V Litiji se Je pri padcu s hleva hudo ponesreči’ 381etni hlapec Pavle Koprivnikar, uslužben pri gostilničarju in mesarju Lintnerju Reševalci iz Ljubljane so arišli ponj in ga peljali v bolnišnico Nesrečnik pa je umrl, preden so ga izročili v bolniško oskrbo. — žrtev usodnega nesporazuma je postal 281etni delavec Jakob Potočnik iz Zaloga pri Železnikih Nič hudega sluteč je sedel v neki gostilni v Kokri pri Kranju, pa je na lepem nekdo navalil s sekiro nadenj in ga udaril po glavi Potočnika so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kier pa je kmalu umrL ♦ Smrt pod vlakom. Vlak iz Kamnika oro-ti Ljubljani je te dni med Jaršami in Grob-liami povozil priljubljenega preddelavca v Kocjančičevi tvomici na Viru g. Komarja i2 Domžal Kako se je zgodila nesreča, ne ve nihče Tudi se ne ve. ali ni šel nesrečnež morda sam ood vlak Ker je imel Dokojni ori Kocjančiču dobro službo, je skoraj izključeno, da bi šel prostovolino v smrt Pokojniku bodi lahka zemlja, žalujočim naše iskreno sožalje! • Smrtna nesreča visokošol^a. Nedavno Je visokošolec Milan Gostiša v Šišk* po nesreči zadel v vlak Lokomotiva je GostiSo odbila vstran, da ie padel in obležal nezavesten Zdravniki v bolnišnici so ugotovili zlom lobanie. menili pa so da si bo Gostiša še onomogel Toda vsa skrb zdravnikov ga ni rešila in ie ponesrečenec čez nekal dni umrl Pokorni Milan Gostiša je bil prijaznega zna-čaia in splošno priljubljen Pred nekaj teti je bil eden izmed naših naiboljših planinskih plezalcev Blag mu sipominl * V tvornicl bakra je gorelo. V tvomici bakra Zugmayer in Gruber v Zgornji Bistrici je na>?tal ogenj, ki je zajel transmisijo in vso zgradbo za toplo valjanje. Slorcnjebistri-škim gasilcem in delavcem podjetja se Je posrečilo. da so omejili požar in odstranili veS-1o nevarnost. Zanimivo je, da je nastal ogenj zaradi tega. ker so ob hudem mrazu zmrznile hladilne naprave Stroj je postal vroč, iskre na so zanetile gonilni jermen. • Domačija žrtev plamenov. V Kalšah na Pohorju ie zgorela domačija posestnika Ivana Arbajterja. Zgoreli so tudi poljski pridelki. • Smrtna žrtev prometne nesreče. Te dni po iftMni posestnik Vladimir Kačur od Sv Krištofa pri Laškem z enovprežnim vozom po cesti Konj pa se je nenadno spla-Sil in zdirjal Kačur je padel pod voz. pri čemer mu je šlo kolo čez glavo in mu zdrobilo lobanjo. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je izdihnil • Smrt v mlaki. V Gerlincih se je pripetila te dni velika nesreča 601etna posestnica Marija Mihelčičeva je šla mimo neke mlake. pa jo je napadla božjast. Pri padcu j« zdrsnila po bregu v mlako, led se je vdal in nesrečnica je utonila • Požar sredi Celja. Nedavno •svečer j* nastal na podstrešju stavbe trgovca Franca Ocvirka za Kresijo v Celju ogenj, ki se je hitro razširil v sobo in kuhinjo postrežnice Marije Ropotarjeve. Goreti je začelo zaradi tega. ker je delavec, ki ga je naiel hišni lastnik. da bi mu odtajal v stranišču zamrzlo vodovodno ceV. postavil tam pečico in vanjo natlačil oblanice V pečici je gorelo vso noč in še dan nato. Popoldne pa se je vnelo tramovje in nastal je požar, ki bi bil kmalu usoden za hišo. če ga ne bi bili gasilci že takoj v začetku zadušili. Ropota rje vi je ogenj uničil vse pohištvo, obleko in perilo, razen tega pa ji je zgorelo tudi nekaj prihranjenega denarja Precej škode trpi tudi čevljar Berglez, ki mu ie voda pritekla skozi strop in poškodovala pohištvo. • Zaradi širjenja neresničnih vesti Pred velikim senatom v Mariboru se je zagovarjal 291etni delavec Jakob Judt iz Cervent« v Banatu. Mož je v Mariboru razširjal razburljive in neresnične vesti. Zaradi tegs j* bil obtožen po zakonu o zaščiti države in J# bil obsojen na eno leto in pol robije in na tri leta izgube častnih državljanski pravic. • V božični noči je zažgala. Posestniku Mihaelu Mutmku na Dolgem brdu je na božično noč zgorelo gosipodarsko poslopie s vsemi zalogami in kmetijskimi stroji Skoda je velika Orožniki so prijeli neko 701et-no žensko zaradi suma požiga. Zenska Je svojo krivdo priznala • Ni umrl kot žrtev uboja. Nedavno so listi poročali, da je v Mozirju umrl kot žrtev uboia 381etni Franc Babin Zdravniška komisija pa je pri raztelesenju pokojnikovega trupla ugotovila, da je Babina zadela srčna kaD kot posledica preobilo zaužitega alkohola. Njegovo telo je bilo zavoljo stalnega prekomernega uživanja alkoholnih pijač ža čisto uničeno Tudi usodno noč je bil pokoj- rt*V TrrtcfrvffMTnt V5*,aTTl daJ svorh • *» <>r»o goldinarjev, Ml’nar pa 2500 Na wdno hipoteko nam nihče niti krajcarja ne bi> več dal * Bernik ie odmahnil z roko. »Pustite me, na' eovonm. gospa Bukovnikova. Koliko je dolg*’ • »55 onn goid’narjev.« »Tako’ In vse skunaj jih je vredno naj-mani 75 nnm Najmanj!« »Zdaj ne Zdaj kmetije nimajo cene In pri nas m ne živine, ne orodja ne skednjev ln hlevov Kdo ve. ali bomo mogli vse plačati če nrrvinmo hišo ln dobimo še zavarovalnino * Bolna vdova je položila roke na mizo. Matija Pernik pa ie jezno odvrnil: »Pravite da krnetiie zdaj nimajo cene! Prav! Ampak obupali ne bomo. to b) bilo Žalostno Bom kar povedali Potrebni denar bom jaz posodil!« »Odkod pa?« »Od kod? Od svojega! Sam bom posodil! 15 .000 goldinarjev!« Začudeno so ga vsi pogledali, kakor ne bi bili razumeli njegovih besed. »Kdo bo na vam posodil?« »Meni nihče Sam imam toliko genarja.« »Ne norčujte se iz nesrečnih ljudi. Matija,« ga ie opomnil stari učitelj. Gospa Ana in Henrik sta strmela v tla Samo Rogelj se Je muzal Potem le spet začel Bernik: »Najprej vam moram vs.em povedati majhno zgodbo Časih nanese v življenju, da se primeri kaj čudnega Torej, nekega lepega dne — šest let je ?e tega — sem sedel pri Fužini v gostilni Pa pride tja tudi Berce. Takrat sva se še dobro razumela, kajti cu-niar zve po svetu marsikaj, česar drugi ne { vedo No, kakor sem rekel, sedel je k me-l ni Na mizi ie bil kozarec za kockanje. ,Pa vrziva!’ je rekel in vrgel sedemnajst očes. Ker se nisem maral osmešiti, sem vrgel še jaz in dobil šestnajst očes. Plačal sem deset krajcarjev. .Se^enkrat’, je dejal Berce in vrgel trinajst. Meni je prišlo le sedem in spet je šlo deset krajcarjev To je bilo Bercetu všeč in igrala sva še naprej, dokler me ni obral za cel goldinar. Veš kaj, Bernik,’ mi Je rekel, .poskusi za goldinar, da boš dobil vse. nazaj ali pa *e nekaj izgubil Kamor je šlo tele, naj gre še krava.’ — ,Pa naj bo!’ in vrgel sem. Dobil se osemnajst, on pa samo šestnajst. Potem sva igrala tako dolgo, da sem ga obral za tn goldinarje. Tedaj se je ujezil, vzel kučmo in šel. Jaz sem bil seveda veseL Naročil sem si pečenko in polič vina. pa še psu kosti iz kuh’nje. Ko sem se pelial skozi mesto, že precej dobre volje, sem videl na nekem zidu velik lepak za loterijo. Srečka je stala dva goldinarja. Toliko časa sem letak prebiral, da sem ga znal na pamet In ker nisem bil čisto trezen, sem Sed in kupil srečko. Ko sem prižel iz trgovine, me je pes tako pogledal, kakor bi mi bil hotel reči: .Tepec, za ta denar bi bila lahko oba pet dni sita!’ Da bi imel od dobička vsaj nekaj koristnega, sem s tistimi krajcarji, ki so še ostali, kupil Liziki punčko. No, in? Cez tri tedne sem dobil na svojo srečko 15.000 goldinarjev, tretji glavni dobitek!« »Bernik, saj ni mogoče!« »Ali je res, Matija?« * Vsi so bili razburjeni. Bernik se je nasmehnil. »Res je. In do zadnjega krajcarja vse so ml plačali. Toda po denar nisem šel v sosedno vas. V Gradec sem se peljal ponj, da ni nihče ničesar zvedel.« »Saj ne moremo verjeti!« »Kaj ne morete verjeti? Da dobi kdo denar v loteriji in še toliko? To se včasih zgodi. In da dobi tisti, ki potrebuje, tjidi nanese. Jaz sem za ta denar kupil državne papirje. Štiriodstotne Dajali so mi 600 goldinarjev obresti na leto. Ves ta denar sera prihranil. To je snet tri tisočake in r*oI. Nikomur nisem o tem črhnil niti besedice. S« moja sestra ne ve in Lizika tudi ne.« »Toda — zakaj — zakaj ste tako trdovratno molčali?« Bernik je zamišljeno pogledal predse. »Zakaj? Saj ste že kdaj brali, kako so o kakšnem človeku mislili, da je reven kakor cerkvena miš, pa je bil v resnici bogatin. Pri marsikomu, ki je bil berač, so našli po smrti med cunjami peharje srebra in zlata. So takšni ljudje, ki jih naibolj veseli, č« .lahko svet za nos vlečejo. Tudi pri meni je bilo tako. Samo prepozno je prišel denar. Prej bi ga bil moral dobiti, .vsaj deset let prej, ko sem bil še mlajši. Takrat bi ga bil potreboval —« Vsi so ga gledali in ga niso razumeli. Samo gosTO Ana je uprla oči v tla. Bernik pa se ie spet posilil, da je govoril kolikor je mogel veselo. »Da, im za cunjarja se ne spodobi, da bi bil bogat. Kar nerodno mi je bilo. Hotel sem ostati cunjar. Všeč mi je bilo, da sem lal^k« prisotnim z nožem. Zato sta mu brata Solarja poskušala nož vzeti. Pri tem sta mu prizadejala dva udarca z lato in ga lažje poškodovala. Vendar bi bil pokojni v nekaj dneh spet zdrav, če bi ga ne bila zadela srčna kap. * Stroga kazen zaradi noža. Mali kazenski •enat v Ljubljani je uvedel strožje kazni za Junake noža. Te dni se je zagovarjal pred senatom v Nemčiji rojeni delavec Viktor Presekar, pristojen v Trojane, ker je med gostilniškim prepirom v Št. Gotardu navalil z žepnim nožem na gostilničarja Stanka Novaka, ki je skušal besne fante pomiriti Z nožem mu je hudo prerezal levico v podleh-ti, drugo hudo rano pa- mu je zadal na desni nadlehti. Novak bo trajno hrom na levico. Junak noža se je pred sodniki izgovarjal na popolno pijanost in da je bil izzvan. Bil je obsojen na eno leto in dva meseca zatočenja. Po daljšem premišljevanju je naposled javil •odnikom, da kazen sprejme. Zatočenje je nekoliko milejša kazen od robije in strožja od strogega zapora. * Nevarna vlomilska družba pred sodniki. Svojčas je bil izvršen drzen vlom v znano Kindlovo zlatarno v Ptuju. Vlomilci so odnesli razne dragocenosti v vrednosti okoli 100.000 din. Kakšnih 10 dni pozneje pa se Je posrečilo mariborski policiji zajeti 331et-nega ključavničarja Franca Lebeničnika. V teku preiskave se je pokazalo da je imel Le-beničnik razne pomagače. Te dni se je moral Lebeničnik zaradi tega vloma In pa zaradi vloma v prodajalno trgovca Kaca v Zgornji Bistrici zagovarjati pred malim kazenskim senatom Soobtoženi so bili še 38-letni Jakob Pijavec, 331etni Karel Glaboč-nik. 381etni Henrik Marko, 461etni Franc Jus In 471etna Marija Širovnikova. ki so bili obtoženi zaradi potuhe Mali kazenski senat je obsodil Franca Lebeničnika na štiri leta robije ter na štiriletno izgubo častnih državljanskih pravic, Jakoba Pijavca na 20 dni zapora. Karla Glabočnika na štiri mesece ■trogega zapora in 300 din globe. Karla Marka na štiri mesece strogega zapora in na 300 din globe Franca Jusa na dva meseca strogega zapora in 120 din globe, Marijo Širov-nlkovo pa na dva meseca strogega zapora in 120 din globe. * Bivši ruski ujetnik žrtev ubijalca. V naših krajih je ostalo še nekaj rusk;h vojakov izza svetovne vojne. Eden izmed njih je b'l tudi Tvpp Spiti Po končani voini se ie hodil oo svetu in prihajal k ljudem To ni tako dolgočasno kakor sedenje doma Vsak dan doživi človek kai novega No, in tudi živeti se da od take trgovine Zato tudi denarja nisem potreboval Zmerom sem si mislil, da je loterija nekaj neumnega Zmerom dobi tisti, ki denarja ne potrebuje Pa ▼endar vse skuoaj ni bilo tako neumno Zmerom, kadar me je kdo postrani pogledal bi rekel sam pri sebi- ,Ti reva. ti!’, sem se *am pri sebi posmejal in .si mislil svoje « Drugi so molčali. Berniku so se zasvetile Oči »In zdaj hvalim boga, da imam denar. Zdai ga lahko uporabim!« »Bernik — saj ne morete — saj ne smete dati denarja na tako dvomljivo reč« — »Lahko storim, kar hočem. Posodi! bom denar — pa konec besedi! Čisto lepo poide. Berceta in Mlinarja bomo iznlačali. da bo ostalo še nekaj čez 40 000 goldinarjev dolga. To ie komaj dobra polovica tega, kar je posestvo vredno Poleg zavarovalnine bo potem še ostalo 2500 goldinarjev, da bomo lahko hišo in vse drugo popravki Če bom iaz’ umrl. boste imeli sestra in Lizika Še 3500 goldinarjev To ie dosti denarja In razen tega bo tudi hipoteka niuna « »Bernik tako se mi zdi. kakor bi pripovedovali pravljice « je deial stari učitelj »Toda misliti morate na svojega otroka1« »Na Lizo Se mislim Saj bo vse njel ostalo. Če ne bi bil prepričan da je denar varno naložen ga ne bi dal Skopuh sem postal, kar imam denar Pa ie varno « »Tega ne moremo sprejeti, Berniki« Ivdinjal v mariborski okolici in je služil za hlapca pri raznih posestnikih. Bil je nekje iz azijskega dela Rusije doma in mongolskega pokolenja. Nikoli ni govoril o svoji domovini in o domačih razmerah. Povedal je samo svoje ime, ki ga je imel napisanega tudi v svoji delavski knjižici. Tako je živel 20.let čisto za sebe. Njegovi gospodarji so ga zelo radi imeli, ker je bil zelo priden in razumen za vsako delo Pred dvema letoma je prišel v Kamnico za hlapca h gostilničarju Pavešiču. Med božičnimi prazniki pa ga je zanesla nesreča na neko veselico, na kateri se je zaradi malenkosti sprl z domačimi fanti. Eden izmed sirovežev ga je nato počakal na cesti in ga udaril s kamnom po glavi. Razbil mu ie lobanjo. Siromaka so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je pa umrl. * Smrtna žrtev pijanega siroveža. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 62-letnega občinskega stražarja Roka Kralja iz Tržiča, ki je imel prebito lobanjo in več drugih poškodb Kralj je opravljal v nedeljo službo nočnega stražarja in je v neki gostilni pozno ponoči napovedal policijsko uro. Pri tem.se je z gosti zapletel v prepir. Med prerekanjem je neki sirovež starega moža pograbil in ga z vso silo treščil po stopnicah, držečih v klet, kjer je Kralj pred vrati obležal. Kralja so zdravniki v bolnišnici pregledali in sprevideli, da je vsaka pomoč zaman. Na nasvet zdravnikov so smrtno nevarno poškodovanega moža odpeljali z avtom nazaj na njegov dom v Tržiču, kjer je kmalu umrl. * Drzen rop. V Raztožnem pri Mirniku v zapadnih Brdih so zakrinkani rooarji vdrli ponoči v hišo posestnika Franca Sirka in zahtevali denar Prestrašeni mož jim je namesto denarja ponujal kravo, ki je pa rokovnjači niso hoteli vzeti Moral jim je izročiti ključe, nate pa so preiskali vse kote in odnesli 900 lir denarja — V Kodermacih ob Idriji so vdrli najbrž isti zločinci v neko hišo in tudi kričali na gospodarja, naj jim izroči denar. Moža je tako prevzelo, da je omedlel in padel na tla. Roparji so ga pričeli brcati z nogami. Ker se pa ni več ganil in ni dal znakov življenja, so se preplašili in zbežali. * Žrtev fantovskega pretepa. Zagorje pri Kozjem je znana božja pot. Na minuli sveti večer se je med polnočnico vnel zunaj pred cerkvijo med fanti prepir, med katerim ie prtran fpntnv •r-i-nrir.i 7 rmžpm kletnega »Tako — in takrat, ko so me noteli dati v sirotišnico — takrat ste me na spreiHi! Ali mislite da cuniar ne sme misliti na svoio čast? O. dobro sem si zapomnil, kdo mi je pomagal, da nisem od lakote umrl. Tn odkrito povedano, — saj ne vem, kam z denarjem. Pogosto sem si rekel, da bi prav za prav lahko kaj začel, da bi nališpal Liziko in še samega sebe. Pa sem se mora! zmerom smejati, če mi je kaj takšnega prišlo na misel. Strašno neumen sem se zdel samemu sebi. In tako sem zmprom odlašal. Pusti dekle. sem si mislil. Bolje je, če misli, da je siromašno. Bolj pridna bo potem. Saj bo še vse o pravem času zvedela.« »Se jaz se bom enkrat napil in kockal.« je deial Rogelj Zdaj je bil prvič navdušen. Drugi pa so gledali zelo resno. Vsi so bili v hudi zadregi. Nastal ie molk. Gospa Ana je prijela Bernika za roko. »Matija, smrt mi hočete olajšati, ali ne?« »Mama1« »Otrok! Ana ne govori tako! Tega ne smem slišati!« je vzkliknil učitelj. Zena pa je samo žalostno odkimala in skrila obraz v dlaneh. Matija Bernik ni rekel niti besede Nekaj časa je mimo sedel in obraz mu je žarel. Potem je iznenada vstal in šel iz hiše. Na pustem dvorišču je obstal. Nekoč, ko je bil še mlad fant, je ljubil dekle Ni postalo njegovo Bogat tekmec je prišel in mu jo izpulil iz rok Zdaj je postala ona siromašna, on pa bogat In tekmec je pod zemljo Toda spet ne bo njegova. Mirnejši snubec prihaja, — smrt. tesarskega pomočnika iz Zagorij Ernesta Pirca v srce, nato mu je pa prerezal še vrat Pirc se je na mestu zgrudil mrtev. Silno kričanje, ki so ga dvignili fantje zunaj, je priklicalo iz cerkve mnogo ljudi. Ubijalec je sam šel na orožniško postajo v Kozjem, kjer je javil svoje dejanje orožnikom, ki so zverinskega pretepača in morilca poslali v celjske zapore. * Roparski napad na 72Ietnega starčka. Posestnik Rebolj Jože iz Vodic pri Kamniku se je te dni napotil na sejem v Mengeš z namenom, da tam kupi vola. S seboj je vzel 3 500 din gotovine. Ogledoval si je živino po sejmu, kupil pa le ni nič, ker se mu je živina zdela predraga. Popoldne se ie napotil domov brez vola Na sejmu v Mengšu je moral biti tudi nekdo, ki je Rebolja dobro poznal in vedel, da ne hodi na sejem s praznim žepom. Najbrž ga je po seimu zasledoval In tako tudf zanesljivo vedel, da Rebolj ni ničesar kupil. Ta neznanec je potem Rebolja pričakal v gozdu med Vodicami in Žeiami in ga s topim predmetom udaril po obrazu Mož se Je opotekel in padel ni se pa onezavestil Tako i® prav dobro videl, kakšen je bil njegov napadalec Bil ie to približno 221etni *ant precej šibke postave. * Roparji preže po cestah. Hlapec Ivan Škerget, uslužben v Dolnji Počehovi, se j® vračal iz Spodnje Kungote proti domu. Peljal se je na kolesu Nenadno pa je skočil predenj neznan mlajši moški Zahteval je od Ivana Škergeta, da mu prepusti kolo. Ivan Škerget se je seveda branil, da bi kar na lepem izročil kolo neznancu Napadalec pa ni več prigovarjal. V njegovih rokah se je pojavil samokres, ki ga je naperil proti Škergetu in pristavil še grožnjo: »Kolo ali življenje « Ta grožnia je seveda Škergeta precel prestrašila Izročil je kolo neznancu, ki se j« z njim odpeljal v smeri proti Mariboru. Ivan Škerget ie prišel ves prestrašen na policijo. * Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovniaško izvršeno prošnjo sta iz-gubliena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica št 14), ki vam pove, ali 1e prošnja sploh izvedljiva ali ne. Ce je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 ri naibrž že čaka tamle na golih travnikih. Kmalu bo prišla čez razvaline in odvedla Ano v svoi tihi dom. Tn l.judie bodo porok peli. zvonili potem pa se bodo smejali in pili kakor še zdaj gostje tam čez cesto v gostilni: Matija oa bo spet znnregel svoj voziček in šel v svet pozabe iskat. »Matija! Matija! Kje na ste’« »Henrik' Sem pridi. Henrik!« »MatUa. a’5 ste bolni?« »Nič ni. Henrik. Samo nekaj sem premišljal Henrik midva se ne bova razšla, kai?« »Da. Matija, tako sem vesel, kaj pravijo, da boste moi varuh.« »Varuh praviio temu na sodišču. Pri nas bomo rekli da bova priiatelia. Odslej ml boš Dravi! »ti«, Henrik, in tudi 1az bom tebi prav‘1 »ti«, za zmerom. In nihče naju n® bo razločil « Tn segla sta si v roke. Okoli polnoči je Mio. Pri Bukovnikovih 1« bilo že vse mimo. Tudi v Berretovi gostilni so že nogasili luči. Samo iz sobe ood streho se ie še svetilo. Julij Berce je še bedel. ■ Postelia ie bila razkrita. Mrliško tiho J® bilo vse v hiši in Berce je bil od ranega Jutra na nogah. Pa ni legel. Počasi ie stopil k oknu. Mesec je vzšel in v njegovem bledem soju se je kopala vas. Zvonik se ie razločno videl iznad streh. Tam spodaj, čisto blizu zvonika je zdaj prvo noč ležal Herman Bukovnik' Ležal j® pod zamrzlo skorjo, v trdi zemlji, oblečen v tanko mrtvaško srajco in nlegovi sosedje na levi in desni so bili sami mrtveci. (Dalj®) Grozote potresnega razdejanja v Tur čip Iz Erzingjana Je prispel te dni v Ankaro prvi vlak s sto osebami, ki so dobile pri potresu težke poškodbe. Po poročilih osebja, ki je spremljalo ta vlak, objavljajo turški listi nove podatke o strahotah v prizadetem ozemlju. Polkovnik Said Terkan, poveljnik erzingjanske garnizije, je izjavil, da je po njegovi cenitvi izgubilo življenje 90 odstotkov prebivalcev tega mesta. Izmed vojakov ■o se rešili samo tisti, ki so bili ob času potresa na prostem na straži. Doživljal ie nepopisne prizore in videl, kako so številni ljudie izvršili samomor, ko so bili priče smrti svojih družin, ki jim niso mogli pomagati. Preživeti prebivalci Erzingjana taborijo navzlic ledenemu mrazu in visokemu sn°gu na cestah Naokrog ie vse polno trupel Računati je tudi s tem da so 5p neštevilne osebe pod razvalinami žive Izpod razvalin so rešili na primer štiri osebe, ki so zavoljo gladu jedle že zemljo Mlad moški, ki so ga pripeljali z vlakom, »e je onesvestil, ko ie izve- Splošno je znano, da je med najvažnei*imi pogonskimi sredstvi našega časa nafta Vrelci nafte so raztreseni malone po vsem svetu, ramo da niso povsod enako moPnl Ker Je postala nafta z naglim razvojem avtomobil-akega in zračnega prometa ena izmed najvažnejših pogonskih snovi, je razumljivo da Je posest vrelcev nafte ali vsaj vpliv na pridobivanje nafte že večkrat povzročil mednarodne spore ali celo oborožene spopade Tzraz nafta je perzijskega izvora V Per-riji so že v pradavnih časih puhteli iz zemlje gorljivi plini Toda najprej so začeli pridobivati nafto na Kitajskem .in sicer že leta 1.000 pred Kristusom Kitajci so že takrat vrtali globoko v zemlio in iz nje ouhteče pli- Tl0 cO 7» in ,i*v> >+nr\cro ip- Tedaj pa je nekaj zašumelo! Kaj se je ugodilo? Prepaden ie obstal V nasprotni celici je eden izmed jetnikov vstal, prišel k lini in pogledal na hodnik. Moravec je ves vztrepetal iz strahu, da ne bi bil to njegov •ovrnžnik Jakob Dorgan. Tedaj pa je sooznai Kendricka, v dosmrtno ječo obsoienega Proseč je Moravec vzdignil prst k ustom Olalšan je opazil Kendri-ckov odgovor: naglo pokimanje. Nato je planil Moravec do hodniku Tek za življenje! Na polovici pota proti lužnemu koncu je moral čez hodniško križišče Tam 1e prežala nanj. kakor je vedel, največia nevarnost Skrivllen in t'h ko senca je preletel to nevarno mesto. Nič se ni zgodilo: ne glasu, ne •trela ni bilo! Zdaj je treba naglo dalje' Naposled je dospel do prezračevalnega rova ob iužnem stopnišču. Moravfpvo srce se ie skrčilo. Vratca ore-tračevalnika so bila naimani tri metre visoko od tal Ce bi bila v<=ai odprta, bi se lahko t skokom oognal proti rovu in se ga ooriiel. Odnreti vratca tako visoko od tal mu ie bilo nemogoče Brezunno se ie ozrl okoli sebe. Zdaici pa ie fkoro zakričal od presenečeni Niti dvaiset metrov proč od niega ie stal maihen stol Celo v tako nevarnem položaju se ie Moravec začudil, kdo bi pač mo-ge1 prinesti stol sem na hodnik mračne jet-ttišnice. Morda ga je pustil kateri izmed jet- del, da je vsa njegova družina, devet oseb, izgubila življenje. Inženir Uli, ki Je po nesreči kot prvi dospel v Erzingjan, pripoveduje: »Dospel sem v mesto 24 ur po potresu. Vsa poslopja brez izjeme so porušena, vsepovsod je gorelo. Ozračje je bilo napolnjeno s kriki in vzdihovanjem, nihče pa ni mogel pomagati. Vsi zdravniki so ležali mrtvi pod razvalinami in tisti, ki so ostali živi, so bili kakor brez pameti. Edinega vladnega uradnika, ki je ostal razen guvernerja živ. in to je bil načelnik mestnega sveta so našli popolnoma nagega ir popolnoma zmešanega, ko je blodil med razvalinami Na žalost moram domnevati, da je večina preživelih med tem zavoljo snega in mraza tud’ izgubila živlienje« Kakor poročaio. je ob potresu izginilo vsega skupaj 12 mest in 80 vasi s površja zemlja. Potresni sunki pa se še zmerom nadaljujejo. zera, v katerem ie izhlapevala morska voda, da so tako pridobivali sol Tudi v gal’šk;h Karpatih ie kmečko liudstvo že pred več s*o leti pridobivalo nafto Ljudje so -lrvorabliali nafto za mazanje vozov, za razsvetliavo ali celo za zdravilo ori človeških in živalskih boleznih V Ameriki so uporabljali že pred prihodom Evropcev v zdajšni PensilvanMi in Kanadi Indiianci nafto v zdravstvene svrhe Sele okrog 'eta 1850 so začeli pridobivati nafto v večiem ohsepu. zlasti ko so odkrili tudi način njenega či*čenia Takrat ie lvovski lekarnar Lukasiewicz neodvisno od ameriških poskusov prvič destilira^ v Rorislavi ob vznožju Kamatov nrid^b-lieno nafto o* *-/O»'-■ 1-lo f or Up. niških naznikov. Pet sekund oozneie 1e Moravec stal na stolu in odpiral vratca Rilo je lahko delo. Odmaknil je kovinski zapah ln tiho ie zaškripala zariavela pločevina. Vai hladnega zraka je planil vanj in temno Je zazijal pred njim prezračevalni rov Stegnil le roko vanj Rov ni bil razsežen. vendar bo lahko zlezel v njega. Kako daleč neki sega v višino in kako daleč v globino? Ce bo enkrat v niem. ali ne bo morda zdrknil v silno globino in se ubil? Ni utegnil dalje razmišljati Z obema rokama se ie opriiel robov odprtine, da bi se pognal kvišku. Tedai ra mu ie zastal dih. Težki koraki so se zaslišali po hodniku. Zdajci ie zagledal naznikovo čepico. Nekai sekund 1e mislil, da je vse izgubi ie-no Obupan je skočil s stola Da ot odstranil stol. ni bilo več časa Moravec se je nlosko stisnil v kot med zidom in prezračevalnikom Tako ie čakal v skrajni napetosti pripravljen za naskok. Zdaj torej le pride do boja. Koraki so slabotne odmevali po hodniku, nato pa so nenadno zamrli Moravec je zaslišal lahen vzklik Takoj je spoznal glas Jetn’ški paznik ie bil Dawis. Iz neznanega vzroka je svoj obhod prekinil. Zdajci se je pojavila pred Moravcem raz- mične predelave teh dveh relo važnih airo-vin. Zdaj slišimo pogosto vprašanje, kaj J« prav za prav nafta. Kako je nafta nastala, ša zdaj ni natančno znano. Ukrajinski znanstvenik Romam Zalozecky pojasnjuje postanek nafte tako, da je nastala v dolgih stoletjih po razkroju rasti;., in živali, ki so se bilen»-kupičile ob obalah prastarih morii Povsod drugačne snublivene navade V mnogih krajih Evrope je snubitev to danes svojevrstna. Tako si še danes mladenka v Andaluziii (v Španiji) sama izbere svojega življenjskega tovariša. Ce je našla moža, ki ji ugaja, .speče velik kolač in ga pošlje izvoljencu Ce temu dekle ugaja, kolaS poie. V nasprotnem primeru pa ga pošlja nazaj in dekle mora svoj kolač poslati drugemu. V nekaterih krajih Holandske gre zaljubljenec k hiši svoje izvoljenke, potrka na vrata in vliudno poprosi za ogenj. Ce je dekla zadovoljno s fantom, pride samo iz hiše, mu ponudi cigaro in mu jo tudi prižge. Plamen vžigalice ponazoruje plamen, ki je zagorel ▼ niun;h srcih. Zdaj ni nič več, kar bi ovira- lo poroko V Sardiniji meče fant za dekletom, ki rt ga je na tihem izvolil, kamenčke. Ce dekla vrže kamenček nazaj, pomeni to. da se želi z niim seznaniti in fant ve. da zdai sme pod nieno okno kier oreva svojo izvoljenko kot rožo brez bodic Dekletovi znanci pa opeva- lo fanta kot leva. naposled pa privedbo fantu nevesto, in ta io sme zdai prvič poljubiti. Nailažia ie snubitev pri Kabilih, kjer gra dp-kle kar n>-pri h'*o svoiega izvolienca, tam zaooie lljubko ljubezensko pesmijo, nato pa s’ odnne pas. kar je znamenje, da mu je na-VirFAVNTKU Zdravnik- »Vaš kašelj mi n>»nič všeč.« Roln;k' »?al go«n0d doktor, nimam dra- t.eomena sti. Velika napaka 'omisliti da so modrooke ženske sanjave. Nasprotno, one navadno celo dobro vedo, kai hočejo Morda so včasih zasanjane, nežne. So pa tudi poštene in lahko se nanie zanesete Sive oči so znak prebrisanosti Ni 'jim dana sanjavost, na vse gledaio iasno in trezno. Zenske sivih oči so trgovinsko nadariene in kot take zelo dobre živlieniske družice Zelenih oči je zelo malo Zenske zelenih oči so bodisi vredne občudovania ali pa za nobeno rabo. Očarajo nas ali na mah ali pa so hladne kakor led T,»>->ko so iskrene In lažnive, poštene in nezveste. Morje fe staro nad dve milijardi let v morje teko ie dolga tisočletja. Tako se j« počasi nabralo v morju za okrog tri odstotka soli. Ze pred sto leti so izkuSali učenjaki izračunati starost morja po tem, koliko soli pride vanj v enem letu. To količino so primerja- li i vso soljo v morju in tako izračunali, da je trajalo sto milijonov let, preden je postalo morje tako slano, kakor je zdaj. Ob koncu preteklega stoletja so nekateri znanstveniki spet hoteli izračunati starost morja, pri čemer so razen soli upoštevali še druge okolnosti Prišli so do ugotovitve, da je morje mnogo starejSe, da je staro že najmanj 350 milijonov let Zdaj sta se začela s tem vp.aSanjem ukvarjati profesorja Spencer in Muratn Ta dva učenjaka pravita, da je mor4« še starejše. Trdita, da se učeniaki pri dozda--šn’h računih mso ozirali na to. ali je kaj Boli izginilo iz morske vode tako. da se je spoiila z glino na dnu moria. Po daljših računih sta prišla ameriška uče-nlaka do znkllučka. da Steie morie na zemlil najmanj pol miliiarde let O svoMh izsle^Vh sta predavala nedavno na zborovanju -lčenia-k"” k;er sta pa naletela na odpor Nekateri učeniaki so namreč izračunali da mora biti morie staro že naimanj dve in pol miliiarde let Profesor Bruce iz Chiraci v nravi rlo » V Moravčevih možganih se je vse vrtelo. Mož, ki ga je bil ogovoril, mu je bil čisto tuj. Stel je kakšmh 'trideset let. »Kdo, kdo pa ste?« »Ted Linder!« Neznanec se jo na videz začudil vprašanju. »Za božje ime, ne zamujajmo časa Naprej! Tamle je avto. Fantje že čakajo!« »Fantje?« je mrmral Moravec. Prav nič ni ................................................. m razume! >b *a^ l«- šlo Kai naj vse to pomeni? Niegov pogled se je obrnil v smer ki jo 1e pokazal tulec In Moravec 1e zagledal velik avto Niegovl možgani <10 napeto razmišljali Ted Linder’ Se nikdar ni slišal te-ea 'mena toda zdald mu le nadlo na um, ; da le tuiec pomagač neznanega <>ri1atelia, kateri mu je oomagal zbežati 1? ječe Mali mož ga ie no^egnil za rokav s seboj. V senci sta tekla vzdolž zidu k vozilu Ko st« prišla bliže sta naletela na drugega moža, ki 1e hil ve^ji 'n ohilneiši 3ebi je imel kakor Linder temen dežni plašč. »Kje je lakob?« Mož z Moravcem je obstal pri vozilu. »Prav nič ne vem. Toda tamle prihaja Brand « Moravec je onazil. da je tekla od nasorot-1 nega konca jetnišnice temna senca. Veliki mož se je naglo obrnil ! »Hitro v vozilo!« Sele zdaj ie pogledal Moravca »Odkod pa imaš to mon tersko obleko? Prav dobro ti bo služila. Toda zdaj v voz! Nanrei!« Velikan je odnrl vrata. Moravec ie ubogal in vstop'1 Se zmerom se mu ie zdelo, da ie sanial Se zmerom ni mogel doumeti, kaj se je godilo Samo to j« vedel, da so se v trenutku skraine sile na skrivnostni način nojavili novi prijatelji. Zdaj je prišel bliže tretji mož. »Kako je?« »Je že v vozu Skidaj se še ti vanj in ogrej motor Kakšne pol minute bomo še čakali na Burta.« S hitr>m radovednim pogledom je sedel novi prišlec za volan. Zunaj je mali razburjeno šepetal z možem, ki je bil menda vodja. \ Ženski vestnik če zmrznejo živila Ker si želimo v jedilni shrambi hladnega Kraka tn puščamo nleno okno zato odprto, gp nam v mrzlih dneh lahko zgodi, da živila v nlei zmrznejo. Zavollo tega pa Se ni potrebno, da bi Jih smatrali za pokvarjena. Trf>ha ie samo vedeti, kako naj to zmrzlost odpravimo. Če zmrznejo krompir, sadle, korenie. zelje tn druga zelenjava, Jih moramo polomiti v vodo, ki ima sobno t/>plino in lih pustimo v hladnem, a ne mrzlem prostoru 12 do 24 ur. To sadie 1n zeleniavo na moramo ooie^ti potem nrav kmalu. ker se nam sicer kmalu pokvarita Zmrzlo meso prenesemo v isto tako hladen a ne ledeno mrzel prostor, da se samo otaja, nato ga uporabimo naibolje za pečenko Osoliti ga smemo tik preden je skuhano ali pečeno. Skuhano ali pečeno meso. ki le zmenilo, nai ostane potem, ko se-ie otalalo. hladno. kajti če ga Se enkrat pogrejemo, dobi lahko ze'o plehek okus Nnsmrotno pa moramo kuhano sadie in zeleniavo, k* sta zmrznila, potem ko smo 1u Omajali v vodi. Se enkrat nrekuhati Vendar ju moramo čim orej porabiti, ker se kmalu pokvarita Ce iedilni shrambi preti mraz tedai vzamemo iz nle vse nanolnjene steklen!oe ln >’h premestimo v topleiSi. a ne pretopel prostor, da steklenice ne razpokajo ¥ listov Zelo grdo Je, če 'ma človek za nohti vse polno umazanosti Res Je nri delu nemogoče prenreč?ti. da bi te ne nabra’a umazanost ra nohti. Je na vendar pripomoček da vsal delno prepreči? Preden sre* na delo. pritisni nohte v milo, kar bo orenrečilo nab'ran* no r** mo* 11 n^riv^o ALI HOČETE za gospodinjstvo, ta kuho tn ročna dela? Tedaj sl naročite družinski mesečnik »Prijatelj«. Eno Številko dobita zastonj, če poftljete «voJ nnalov npravi v Ljubljani, Dalmatinova 8/D. dobrih nasvetov za vzgojo, u doni, riža, po rižu potresi - z naribanim sirom in po sii-u položi tenke koščke sirovega masla. Kozo postavi v pečico in peci dobre četrt ure. Daš s solato na mizo. Lahko oa daš tudi poljubno omako zraven. Nadevana telečja pečenka na Italijanski način. 15 dek riža duši na malo masti. Vzemi kilo telečje pečenke (prsni kos), odstrani rebra in pripravi za nadev, osoli in malo popopraj. Ko je riž gotov, ga odstavi. In ko se malo shladi, z vilicami primešaj dve jajci in malo sesekljanega peteršilja. Z rižem nadevaj meso, na koncu zašij in peci kakor navadno pečenko če hočeš izboljšati okus, tedaj duši z rižem še pest poparjenih in se-j sekljanih jurčkov. ¥ Praktični nasveti Če kuriš s premogom, tedaj premog ved- i no malo zmoči z vo‘do, ker da moker premog j mnogo več vročine kakor suh. Ce imaš pre- i mog v kosih (kosovec), tedaj vsak kos, preden ga naložiš, vtakni v vodo Droben premog na z vodo poškropi. Kadar iemlieš pepel iz peči ali štedilnika, tedai perel polij z vodo, zmešaj in previdno ga poberi. Pomisli, koliko nenotrebnega prahu se boš obvarovala. Pregrni čez posodo^ v katero pobiraš pepel, še žakliasto cunjo in pod cunjo stresaj peoel z lopatico v posodo. Cunja ie lahko vlažna, kar še bolj zadrži prah. Mnogo dela si boš prihranila, če botf pri pobiraniu oerela Zanimivosti * Vsak mesec je nekje na svetu žetev. Noben mesec v letu ne mine, da bi ne imeli ki« na svetu žetve V januarju, ko je pri nas polje nod snegom, imajo žetev v Avstraliji, No- vi Zelandiji, v delu republike Čilega in v nekaterih krajinah Argentine. V februarju «e prične žetev v Indiji in gornjem Egiptu V morali H">7oH v P^rzMf. Mali Me- »Ali ie Burt da! znamenje?« > Da. 2e prihaja...» Tedai ie zaropotal motor in požrl glasove. V tistem trenutku so se avtomohilova vrata ■oet od-orla In mali mo? Je sedel poleg Moravca. četrti mož je vzel prostor poleg voznika. Avto se Je že premikal, ko se 1e veliki mož skobacal sko^i vratno odprtino. Stisnil *e le na zasilni sedež. Kakor bežeča žival je planil voz po raskavi Cesti Za njim je utonila v temi državna iet-nlfinica. Moravec je oopledal nazaj ln mislil na Dawisa. AH Je živ ali mrtev? Tedaj 1e nenadoma zahreščala zavora. Sko-*i š;r>o Je videl Moravec v ostri hiM cestne svetilke znano mu modrino policijske uniforme z velikimi gumbi. Bil je stražnik Hun-ter. Mimo cestne svetilke in stražnika je avto naglo zdrvel. Mož na levi strani Moravca se je sklonil k vozaču in mu nekaj zašepetal v uho. Vorač je prikimal ln hitreje pognal vo-rllo »No, Jim,« le menil mož na levi, »zdaj na 'delo. Tu Je obleka. Sleci vse. kar Imaš na gobi. Kje sl neki dobil to svojo čudno obleko?« Rihard Moravec se je Sele zdaj zavedel, da je mož na levi govoril njemu. »To obleko, to obleko... sem vzel jetnlš-n1 črnemu kurjaču,« je dejal. »Toda kdo ste Vi vsi? Meni *e vse tako nejasno.« Globok molk je sledil Mali mož poleg Moravca je z ženno električno svetilko posvetil Rihardu Moruvcu v obraz in pridušeno vzkliknil: »Za vraga!« je zaklical mož poleg vozača. »Hudič1« ie meni) Lindet ki je zmerom strme držal električno svetilko pred Moravčevi obrazom »Saj to ni .Timi« Veliki mož je prijel Moravca za roko. »Sto vragov kal pa naj to pomeni? Kdo pa ste vi? Govorite, mož!« »Da. da. govorite!« le vzrojil zdaj "Lin d er. »Dragi gospodje, poslušajte me vendar!« je začel Moravec naposled govoriti. »Moja častna beseda da s&m ne vem, kaj se doga 1 a Verjemite mi .. « Umolknil le spričo sovražnih pogledov, ki so se vnikavalf vanj. »Brad! Brad’« je poklical Llnder vozača. »Kaj pa je?« »Brad. ta mož ni Jim Stevens.« Zaslišal je raskav ropot ln vozač je avto ustavil. »Prekleto,« se je zdaj razburil mladi mož poleg vozača. »To je vražja reč! Kje pa tiči Stevens? Torej, mož, povej, zakaj se igraš z nami?« »Pomiri se za trenutek. Jakob!« se je zdaj vmešal v besedovanje veliki mož, ko Moravec ni mogel takoj odgovoriti. »Le mlmft. le mimo, meni se zdi, da se ta mladi mož prav nič ne igra z nami. Bomo takoj videli « Nato se je obrnil proti Moravcu: »No, kaj pravite?« »Moja častna beseda...» »Pustite to,« ga je prekani drugi. »Dejstva so nam potrebna. Kje je Jim Stevens? Ali je pobegnil iz ječe? Predvsem pa bi radi vedeli, kako si ti prišel iz jetnišnice Obrazloži nam!« Moravcu je naenkrat postalo marsikaj jasnejše. Vse skupaj ni nič drugega kakor zamenjava. Ti ljudje niso njegovi prijatelji. Niso delali zanj. ) Ves ta čas je stal voz pri miru. čeorav ni bil od jetnišnice oddaljen pet minut Tako j« brez potrebe mineval dragoceni čas. »Listki . listki... « je naposled zajecljal Moravec. Veliki mož ga je stresel. »Ali si dobil tri listke — do prezračevalniku?« »Da.« se ie vmešal Linder, »ali si ti dobil listke od Viljema?« »Tiho!« se je oglasil drugi. »Ne Izgovori Imena. Torej si ti dobil listke, kaj? No. s tem je vse pojasnjeno. Zdaj pa smo v kaši!« Umolknil je od jeze »Ali veš, kako je bilo to mogoče?« je rekel zdaj mlad* mož poleg vozača, »čedalje bolj mi je iasno. Viljem je tega mladega ! moža tu smatral za Jima.« j »Tako bo!« je soglašal vozač. »Saj Villera Jima sploh ne pozna. To vendar veste. Tal*-mladi mož ln Jim imata precej podobno postavo ...« »Zagotavljam vam. .« je ponovno začel govoriti Moravec ves zbegan. »2e dobro, že dobro, mladi mož. Mi tl verjamemo. To je čudna zgodba. Saj tl ne mo-reš nič*za to!« »Seveda nel« je oklevaje soglašal Linder. Nenadno se je vseh pet mož v vozu zdrznilo. Skozi noč je zatulila jetnišnična sirena. S pridušenim vzkrikom je planil Moravec pokoncu. »Moj Bog!« njegov glas je bil kakor gla* preganjane živali. »Našli so Dawisa!« »Dawisa?« je ponovil vozač. Tudi ostali so se ozrli v Moravca. »Kaj j« z Dawisom?« , (Dalje* . hiki in na otokih Cipru in Kubi. V maju je žetev v srednji Aziji, Kitajski, Japonski, Maroku in severnoameriških državah Texasu in Floridi V juniju je žetev v podunavskih državah, v Grčiji, v južnem delu Rusije, v Italiji Španiji, Portugalski, južnih krajih Francije in v južnih državah Severne Amerike. V juliju žanjejo v južni Nemčiji v severni Franciji, Švici. Rusiji Angliji in ameriških severnih državah. V avgustu dozori žito v Belgiji, Holandski, severni Angliji in pri nas. V septembru žanjejo žito na Škotskem, Švedskem, Norveškem in severnih krajih Rusije. V oktobru se konča žetev na Škotskem November in december sta meseca žetve v severni Avstraliji, Peruju, južni Afriki m Zad- n^XInSaje so izvrstno gnojilo. Morda še marsikdo ne ve, kako izvrstno gnojilo so saje. Pameten kmetovalec ne bo nikoli zavrgel saj. Vedeti oa moraš, da saje ne učinkujejo takoj, ko jih raztreseš po zemlji Najboljše Je, da spraviš saje že jeseni ali pozimi na vrt, posebno tja, kamor nameravaš sejati solato, žpinačo, zelje in čebulo, ali pa pod sadno drevje V zemlji, ki je pognojena s sajami, se zaredi manj mrčesa. Saje lahko s pridom uporabiš tudi kot gnojilQ za rastline v lon- X Navijalce cen preganjajo. Bolgarska vlada je pred kratkim izdala uredbo, da morajo trgovci vse življenjske potrebščine prodajati po cenah pred začetkom vojne Zaradi kršitve uredbe so oblastva te dni 20 trgovcev poslala v internacijo v notranjščino države, kjer morajo opravljati prisilna javna dela , ... X Vodovod je rešil južni del Kaiiforn'je. Ob koncu preteklega stoletja je začela »rositi južnemu delu Kalifornije z mestom Los Angelesom velika nevarnost, da se izpreme-ni v puščavo. Talna veda je začela usihati, druge vode pa ni b 1 Ed'na rešitev je b'la v vodovodu iz reke 1 >!orada, ki jo ie oa ločil od ogroženega ozemlja skoro 500 km širok puščavski pas. Premagati to razdaljo in ovire v obliki visokih gor je bilo res težavno vprašanje. Dela so se lotili po temeljitem preučevanju šele leta 1932. Ugotovili so, da Je treba 1357 milijonov kub metrov vode. Gradnja tako velikega vodovoda je veljala 220 milijonov dolarjev. Voda teče delno po odprtem koritu, delno pa po zaprtih ceveh. Izkopati so morali 28 predorov v skupni dolžini nad 150 km, kar znaša 38 odstotkov dolžine vsega vodovoda Najdaljši predor ie ood gorovjem San Bemardmom; dolg je 30 km. S tem edinstvenim vodovodom so rešili južno ozemlje Kalifornije, ki bi se brez vode kmalu izpremenilo v puščavo. X Serum proti griži. Nemški profesor dr. Brigge je izjavil nedavno, da se mu je končno posrečilo odkriti učinkovit serum proti griži. Poskusi so že tako napredovali, da bodo pomladi zdravniki že imeli v rokah serum proti griži pod imenom »Eta«. Griža je nalezljiva bolezen brez vročice. Njen znak je v prvi vrsti driska, ki traja 8 do 10 dni. Povzročitelja te bolezni je prvi opisal japonski znanstvenik Siga leta 1898. Dve leti pozneje {e pa opazoval bacile griže Cruze iz Leipziga bacili, ki so zlasti živahni poleti, so zelo podobni bacilom legarja. Razen okuženja s hrano, onesnaženo vodo, umazanim perilom ali muhami, ki so se jih prijeli bacili, prenašajo grižo tudi tako zvani bacilonosci. To so ljudje, ki so nalezljivo bolezen preboleli pa se niso dovolj izlečill, ali pa taki, ki prenašajo bacile, ne da bi sami oboleli. Kjer se tak bacilo-nosec pojavi, tam ne pomagajo nobeni običajni zdravstveni ukrepi. Sele ugotovitev teh ljudi in njihovo izlečenje ima ugodne posledice tudi za okolico. • X Prekop Ren—Main—Dunav se gradi. Gradbena dela pri prekopu, ki bo /ezal reke Ren, Main in Dunav, se kljub volni nadaljujejo. Prekop je za Nemčijo velike važnosti, saj Ji bo dal vodno zvezo z Dunavom in s Vm proti južno-evropdkim deželam. Vojna z blokado je le še bolj pokazala pomembnost take vodne zveze. Začeli so že graditi velike gatvomice, ki naj bi regulirale vode v zgornjem teku Dunava. Na Mainu so dela, ki so trajala dve leti 4>red zaključitvijo. Tudi elek- trarne, ki so Jih zgradili, da še bolj izrabijo jezove, bodo kmalu dograjene. Zdaj so v teku dela na progi Niirnberg—Regensburg, in ako bodo okoliščine ugodne, bo v teku leta ta del gotov in kmalu bo prva ladja priplula iz Severnega morja skozi sredo Evrope v Črno morje in odtod naprej v Egejsko in Sredozemsko morje. X Dva raja na zemlji. Leta 1936. je kupil trgovec Maurice Allard otok Vana-Vana blizu Tahitija. Na njem je hotel naseliti 100 zdravih rodbin in vsaka naj bi mu plačala 150.000 frankov. Podnebje otoka je milo, narava krasna in življenje na njem lahko. Tam ni samo v izobilju sadja in divjih živali, temveč tudi bisernih školjk. K otoku pripluje dvakrat na mesec ladja. Naseliti so se smele tam samo rodbine, samcem in samicam je bila naselitev prepovedana. — Drugi raj, kjer se da živeti srečno in brezskrbno, so otoki Lalkedily. Njihovi prebrvalci so prijazni in navdušeno goje rokoborbo,- tek in metanje sulice. Denarja ne poznajo, cest tam sploh ni. niti uradov, temveč samo krasna obala, polna rastlin in najplemonitejšega sadja. Tujce sprejemajo domačini zelo gostoljubno. Kdor se hoče tam naseliti, mu je treba samo izbrati si kočo in trgati sadove, delo je pa postranska reč PapatnlKMatofla Ivanjkovska nismo Ivanjkovci, januarja Gledališki odsek sokolske čete ie uprizoril 26. decembra igro Manice Komanove »Prisego o polnoči«. Igra je bila prav lepo podana in dvorana je bila nabito polna, čeprav je bila ob istem času konkurenčna prireditev. Prosvetno društvo je namreč v šoli igralo Guzeja. N aoraznik sv. Treh kraljev pa ie priredila sokolska četa telovadno akademijo s pomočjo matičnega društva iz Ormoža, ki je nastopilo s štirimi točkami. Tri točke so pa b''le podane od tukajšnjih članic in ManoV. Na bradlii so nastopili člani matičnega društva in čete. Tukaišni člani in članice so svojo nalogo prav dobro izvršili, za kar gre zahvala br. Čurinu od matičnega društva, ki je telovadce in telovadke izuril Bratje in sestre matičnega društva so seveda izvrstno rešili svoje naloge K sklepu akademije so vsi, ki so nastopili, sestavili krasno sliko Uvodne besede je spregovoril starosta čete br. Lovro Petovar. V noči na 4. t. m. )e na Huibaru zmrznil 60-letni delavec Lačen Friderik, doma iz Vesnjaka.' Živel je sam v revni hišici. Dne 3. tm. je posetil svoje sorodnike 'n znance v Žerovincih. Ze v temi se je napotil domov, in med potjo omagal. Drugi dan so ga našli zmrznjenega. Tukajšno orožništvo je uvedlo pre!skavo in ugotovilo, da je bil vsak zločin izključen. . Borba proti naprednim časopisom ie v popolnem razmahu. Zlasti »Domovina« jim je napoti. V cerkvi smo slišali, da je zelo razširjena. češ da prihaja v 152 Izvodih med ljudi. Nas bi veselilo, če bi v tem letu to število naraslo vsaj na 200. Grozen samomor z dinamitno patrono Trbovlje, januarja Strelni mojster Alič Franc je bil priden delavec, vendar je bil zadnje čase zaradi čezmernega uživanja alkohola živčno razkrojen. Kar tri dni ni šel na delo, marveč je hodil po gostilnah in ponovno dejal, da si bo končal življenje v soboto. Usodnega dne je vstali že ob pol petih. Poslovil se je od žene in otrok ter jih prosil, naj gredo z njim v smrt Zena se je vsa obupana tresla za življenje svojega moža, otroci pa za svojega očeta. Bila je sicer že vajena takih moževih nastopov a zdaj je menda slutila, da Je ilo zares. Alič Je šel k svojim prijateljem in znancem ter se od njih poslovil, češ da se bo ubil. Pri prijatelju Krajšku, ki je rodbini najbližji sosed, je ostal dalje časa. Bil je silno potrt in ihte je zatrjeval, da ga popoldne ne bo več med živimi. Vse prigovarjanje je bilo zaman. Kmalu popoldne je praznično oblečen stopil proti zapadnemu rovu, kjer je bil zaposljen, se tam sestal s svojimi tovariši ter se poslovil od njih. Nato je vzel rudniško svetilko ter šel v rov. Ko je prišel na kraj svojega dela, ki ga je že več let opravljal kot strelni mojster, je zahteval ključe od skladišča, kjer hranijo razstrelivo. Ničesar hudega sluteč mu jih je izročil skladiščnik, saj je mislil, da jih Alič potrebuje za delo pri razstreljevanju. Alič je vzel iz skladišča sedem dinamitnih patron, tri vžigalne kapice in električni vžigalnik. Zatem je zapustil rov pri drugem izhodu in stopil k prijatelju Krajšku. Tam je našel ženo in sinka Rudka in ju povabil s seboj, češ da pojdejo skupno v smrt. Pokazal jima je tudi dinamitne pa-trone. Krajšku se je le posrečilo, da je zadržal ženo in sinka. Alič je šel sam v svoje stanovanje. Prijatelji so prišli k njemu na stanovanje ter ga na vse načine nagovarjali, naj vendar opusti ta strašni naklep. A bilo ja vse zaman Alič si je bil žer zataknil tri pa-trone za levo stran pasu izpod srajce, električni vžigalnik oa v levi žep ter bil pripravljen,, da se razstreli. Tudi orožniki so bili medtem obveščeni o Aličevi nameri, a se niso npali blizu. Vse je z največjo grozo pričakovalo, kaj bo Alič storil Poslednja misel so mu bili še žena in otroci. Oborožen s patronami je stopil proti Krajškovemu stanovanju, kjer ie hotel priklicati ženo Marijo in sinka Rudka. Oba pa so bili medtem spravili že na varno Kraj-šek je v tistem trenutku skočil na cesto proti Aliču in ga skušal odvrniti od blaznega dejanja. Tedaj pa je samomorilec zavpil* »Rudi, zbogom, beži«. Kmalu nato je strahovito zagrmelo in Aliča je razneslo na drobne kosce. Bil je grozen prizor. Od Aliča so ostali la še koščki, ki so jih potlej komaj zbrali, da so jih položili v krsto ter prenesli v mrtvašnico. Pokojni Alič je štel 45 let in je bil že 26 let zaposljen pri rudniku. Zadnja leta je bil strelni moister. Bil je priden in priljubljen delavec. Zapušča ženo Marijo in tri otroke, izmed katerih sta 13-letni Rudko in 20-letna Ida še nepreskrbljena. Hudo prizadeti rodbini sožalje! Naši na tujem Iz življenja ameriških rojakov V bližini Clevelanda se je smrtno ponesrečil Franc Terbižan. star 57 let. Postal 1e žrtev avtomobilske nesreče. V Denveru le umrl Ciril Anzek, doma iz Studenca pri Blokah, na farmi pri Eveletu Ema Berbobičeva, stara 74 let, v Ford Smithu Jože Blatnik, star 66, doma iz .Turkloš-tra pri Celju, v Chicagu Janez Zakošek, star 66 let, doma iz Krške vasi na Dolenjskem, v Milwaukeeu Jože Sefa, star 76 let, doma iz Ziljske doline, in Stefan Rauser. star 68 let, doma iz Hermagore na Koroškem. V Detroitu je umrl Franc Vihtelič, star 51 let, doma z Vrhnike. V Detroitu zapušča ženo Marijo, rojeno Ogrinčevo, dva sinova in hčer. V San Franciscu je vlak povozil Margareto Pešljevo! Pokojna je bila stara 76 let in doma iz Jelenje vasi pri Starem trgu na Dolenjskem. V Kirland Lakeu je umirt zagonetne smrti Franc Mulec, doma iz Otoka pri Ložu. Sest dni so ga pogrešali, naposled so ga pa našli blizu mesta mrtvega. Komisija, ki ga je pregledala, dvomi, da bi sl bil sam končal življenje. ( m STRAN 11 ' maammmmu S NAPISAL MIRKO BRODNIK rce v okovih 12 ROMAN Opomine, grožnje, rubežni... Drugo za drugim je vzel v roke: »Ce v enem mesecu ne poravnate zaostalega zneska 22 tisoč 688 dinarjev z obrestmi za leto dni ..« In drugo: »Zaman čakamo poravnave računa v skupnem znesku 14 324 dinarjev.. .€ In tretje: »Poblastil sem svoiega odvetnika, da izterja sodnim potom posojilo v znesku 7000 dinarjev z zapadlimi obrestmi in stroški opominov . .€ In četrto in peto... Streslo ga je. ko le prečita! ta oisma. Al! Je res že prišlo tako daleč? Tn gozdovi so akorai izsekani niive neobdelane, hlev prazen Rdino nekai sadja... Vze) ie iz miznioe svinčnik — kako dolgo ga že ni držal v rokah’ — in 1el računati. Desetkrat je moral prešteti, da je preračunal Skoraj osemdeset tisoč dolguje Kie naj jih vzame v štirinajstih dneh. ko mu grozi prodaja? Ce 1ih ne dobi mu prodajo vse, njegov dom., brajdo gozdove, njive... In Branko ne bo imel doma. Mora ga imeti da ne bo klel svojega očeta Mora ga imeti’ Toda kie nai vzame denar? Osemdeset tisoč... Za dom! Nenadoma — tam ni vedel kako — ga je obšla silna moč Kakor bi ga bila prepojila nova mlada kri Mora ga imeti. Denar! ^stal je. Hrbet se mu je vzravnal, križi so Izginili, nov ogenj mu ie zagorel v očeh. Zavil je v hrib. v gozd. Od drevesa do drevesa je stopal. Se ie videl med n^mi orjake, ki so po letih tekmovali z njim Se jih je lahko Stel In doli v kotlini so se skrivali drugi, veliki, močni. Koliko vas je? Trideset, štirideset jih je. Koliko boš dal ti? Koliko ti? Boš dal pol tisočaka? Za Branka, za njegov dom Boš dal? In vi orjaki, ki se skrivate med mladino kakor očetje, da jo varujete’ Koliko boste dali vi? In bukve, zelene? Koliko vas le? Doli v dolini je travnik Dolgo je že. kar mu je sosed ponudil zanj trideset tisočakov. Takrat ga ni hotel prodati. »Dokler bo moj mazinec migal, ne prodam niti pedi zemlje.« mu je rekel. Zdaj jo bo moral Da bo imel Branko dom. t)a ne bo klel svojega očeta. Se danes stopi k sosedu Računal je Pet in dvajset tisoč bo dal gozd. Trideset travnik. Pet in petdeset .. Čeprav si bo iztrgal kos srca. Kos grude. Ceorav so drevesa najlepša, čeprav je travnik najboljši... In sadie ie še na drevju. Tudi kak tisočak. Jabolka so lepa. In orehi! Pet tisoč. Šestdeset skupaj. Za ostalo bodo počakali. »Miha, Miha!« je zavpil, ko se je vrnil v hišo. Stari hlapec, ki je že skoraj pozabil njegov glas se je zdrznil. Kaj naj to pomeni? »Miha, Miha!« je vpil glas. »Miha, še bomo Živeli!« Četrto p o g 1 a v je VINKOVA POT Drugo jutro na vse zgodaj je pred malo vilo v samoti zabrnel motor Vinko se je pripravljal na pot. ki si jo je sam izbral. Ker je imel čez dan dosti dola, se je sklenil ta- koj zjutraj odpeljati v mali gorenjski trg, kjer so bili doma Janezovi starši. Sele zdaj se je zavedel, kako težko nalogo si je bil sam izbral Čeprav je prinašal veselo vest. je moral biti previden Njegov avto je drvel po beli cesti, ki seje vila Po dolini kakor kača brez konca. Potem se je dolina razširila, prešla je v ravnino in od daleč je Vinko zagledal zvonik trške cerkvice Se malo in ustavil se je sredi trga pred hišo kjer je že enkrat bil. ko je na Zorino prošnio poizvedoval, kaj se je zgodilo z Brankom Odprl je vrata in stopil v temno vežo. Nihče mu ni prišel naproti Morda so domači že šli na polje, saj so bili sredi žetve. Ali pa ... Takrat so se odprla vrata izbe. Na pragu je stal stari Dekleva »Kaj vas le na danes privedlo k nam? Ali ste že kaj zvedeli iz Rusije o gospodu Slavcu?« »Da. nekaj sem zvedel.« Je rekel Vinko kolikor mogoče brezbrižno. »Da je mriev kaj?« se je žalostno nasmehnil stari Dekleva Vinko je stopil v hišo. ne da bi bil odgovoril in brez povabila sedel za mizo. Starčeve besede so mu olaiSale nalogo »Ne.« ie r°kel ko sta oba sedela za mizo. »Ni mrtev Živi!« »Živi1« je vzkliknil Dekleva. »Kako ste to zvedeli7« »Pisal je* Poglejte!« Tn dal mu je pismo. Videl ie. kako ie starec vzel hlastno pismo v roke In kako mu ie letel oogled od vrste do vrste Potem ie njegov obraz nenadoma zalil va! krvi ki na ie mahoma izginil in oust.il za sehoi mrliško bledico Starčeva desnica se je krčevito onriiela roba mize in ga stisnila kakor bi ga hotela zdrobiti Levica mu ie omahnila in oblekla na klopi zraven Vinkove Sunkovito drhtenje mu le zvilo ustnice in potem je Iztisnil z njih glas ki skoraj ni bil glas: »Moj sin... ni izgubljen... Moj sin Si- vi « Vinko mu ni odgovoril. Ni našel besede, ki h« bila to potrdila »Zmeraj mi je nekai tako reklo . Nikdar nisem hotel verleti, da bi bil mrtev... Nisem mogel.. « Nenadni občutek sreče mu ie zategni! grlo. Sele čez dolgo je spet izpregovoril s tresočim glasom: »Kako bo moja Sena vesela.... Edinec je. « Nenadoma ie preneha! sredi besede tn streslo ga ie. Vrata v sobo so se odnrla in na pra