N A J S T A R E J Š A S L O V E N S K A R E V I J A , K I Š E I Z H A J A V E S T N I K 9 2025 TEMA MESECA Poletna potepanja Z NAMI NA POT Kolesarski valček ob 4,80 € Donavi IZ PLANINSKE ZALOŽBE - IZDELEK MESECA OKTOBRA PLANINSTVO OD A DO Ž, zbral in uredil Uroš Kuzman Planinstvo od A do Ž je zbirka nalog s tekmovanj Mladina in gore (MIG). Gre za šolsko športno tekmovanje iz planinskega znanja, ki je namenjeno osnovnošolcem zadnje triade in srednješolcem. Knjiga vsebuje urednikov izbor nalog s tekmovanj MIG med šolskimi leti 2009/10 in 2019/20. Te so v zbirki urejene po poglavjih planinske šole, dodani pa so tudi vzorci preizkusov znanja različnih težavnosti in sto vprašanj za kviz. Zbirka nalog Planinstvo od A do Ž bo olajšala priprave na tekmovanje MIG ali pa ponudila nov način za učenje in igro. Ne le mentorjem ekip, temveč tudi planinskim vodnikom, organizatorjem orientacijskih tekmovanj in družabnih planinskih srečanj. Format: 210 x 297 mm, 132 strani, spiralna vezava -40 % CENA: V času od 1. 10. 2025 do 31. 10. 2025 lahko knjigo kupite po akcijski ceni s 40-odstotnim popustom: 8,34 €* (redna cena: 13,90 €*). KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE IN KARAVANKE, izbirni vodnik, Andraž Poljanec, Vladimir Habjan V vodniku predstavljamo 45 planinskih izletov in tur, ki vas bodo popeljali po gorskih kotičkih in se vam zagotovo neizbrisno vtisnili v spomin. Vodnik v številkah: - 45 opisov najlepših pristopov na izbrane vrhove obeh gorstev, - označene poti vseh težavnosti, od lahkih do zelo zahtevnih, - nazorni opisi gora in poti, opremljenimi s preglednimi zemljevidi, - QR kode izhodišč in poti. CENA: 31,90 €* VABLJENI K NAKUPU! *DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik. I N F O R M A C I J E ∙ N A K U P ∙ N A R O Č I L A PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, PLANINSKA TRGOVINA PZS NA SEDEŽU Ob železnici 30a, Ljubljana, v času uradnih ur (v ponedeljek in četrtek od 9. do 15. ure, sredo od 9. do 17. ure, petek od 9. do 13. ure; odmor za malico 10.30–11.00). PO POŠTI p. p. 214, SI-1001 Ljubljana PO TELEFONU 01 43 45 684 v času uradnih ur brezplačna telefonska številka 080 1893 (24 ur na dan, vse dni v letu) PO FAKSU 01 43 45 691 E-NAROČILA trgovina@pzs.si ali spletna trgovina PZS: http://trgovina.pzs.si. SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana • telefon: 08 380 67 30 • faks: 04 589 10 35 • e-naročila: info@planinskimuzej.si V E S T N I K Revija za ljubitelje gora že od leta 1895 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Planinska zveza Slovenije ISSN 0350-4344 Izhaja osemnajstega v mesecu. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. 125. letnik NASLOV UREDNIŠTVA Planinska zveza Slovenije Uredništvo Planinskega vestnika Ob železnici 30a, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana T: 01 434 56 90, F: 01 434 56 91 E: pv@pzs.si www.planinskivestnik.com www.pvkazalo.si www.facebook.com/planinskivestnik Gore – paradiž ali pekel za pse? ODGOVORNI UREDNIK Vladimir Habjan Vroč poletni dan v Triglavskem narodnem parku. Srečala sem jih veliko. UREDNIŠKI ODBOR Majhnih, srednjih in velikih. Vitkih in prekomerno hranjenih. Kratkodlakih in Emil Pevec (tehnični urednik), Marta Krejan Čokl, Zdenka Mihelič, Irena Mušič Habjan, Mateja Pate, dolgodlakih. Na povodcih in spuščenih. Poskočnih in utrujenih. Pastirskih, Dušan Škodič, Tina Leskošek, Mire Steinbuch lovskih, vlečnih, družabniških. Celo plejado najrazličnejših pasem psov. ZUNANJI SODELAVCI Peter Šilak, Miha Pavšek, Simona Nahtigal V zadnjih letih so srečanja s psi na planinskih poteh postala nekaj običajnega. Meni LEKTORIRANJE Marta Krejan Čokl, Mira Hladnik, Vera Šeško, so nadvse ljuba, saj z veseljem nagovorim vsakega štirinožca in ga tudi počehljam, če Sonja Čokl, Darja Horvatič (korektorica) se lastnik in pes s tem strinjata. Niso pa vsi kosmatinci naklonjeni stiku s tujci niti vsi OBLIKOVNA ZASNOVA Mojca Dariš obiskovalci gora stiku z neznanimi psi. V gorskem svetu so poleg odnosov med planinci GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK pri srečevanju in začasnem sobivanju postali pomembni tudi odnosi med planinci in psi. Schwarz print, d. o. o. Tiskano na NEO MATT papirju, Triglav papir Bontonu pri obiskovanju gora s psi bi veljalo nameniti kakšno besedo, a tokratni NAKLADA: 4200 izvodov uvodnik je navdihnilo razmišljanje o skrbi za dobrobit živali, ki si je kdo ve kdaj v Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte zgodovini prislužila laskavi naziv človekov najboljši prijatelj. Včasih se zdi, da si ljudje ne po elektronskem mediju na naslov uredništva ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne vračamo. zaslužimo njihovega vdanega prijateljstva, ko z njimi ravnamo neprimerno. Verjamem, Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih da ne iz brezbrižnosti ali malomarnosti, temveč iz nepremišljenosti, slabe ozaveščenosti prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Mnenje avtorjev ni nujno tudi ali nevednosti. mnenje uredništva in PZS. Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. Dejstvo, da je pes žival, še ne pomeni, da je zanj naravno hoditi v gore. Vsak pes se Naročanje mora – tako kot človek – gorskemu okolju privaditi, postopoma nabrati kondicijo in Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, Ob železnici 30a, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, izkušnje. Tako kot mi imajo tudi psi različen ustroj in zmogljivosti, ki jim jih narekuje po elektronski pošti na naslov: pv@pzs.si ali  njihova individualna fiziologija – nekaterim bolj ustrezajo nezahtevni pohodi ali po telefonu 080 1893 (24 ur na dan) in na naslovu: https://clanarina.pzs.si/vestnik.php. sprehodi okoli doma, drugi so ultra tekači po zahtevnejšem terenu, vmes pa je še cela vrsta različnih dejavnosti in aktivnosti, ki jim morda bolj prijajo kot planinarjenje. Pri odločanju, ali bo naš pes postal planinec, so pomembne tudi pasemske Transakcijski račun PZS IBAN: SI56 6100 0001 6522 551 predispozicije. Ljudje smo pse, ki izvirajo iz najrazličnejših naravnih okolij – od SWIFT: HDELSI22 arktičnega severa do vročih puščav – z načrtno vzrejo vzgojili za določene naloge, pri DELAVSKA HRANILNICA D.D. LJUBLJANA Naročnina 48 EUR, 72 EUR za tujino, posamezna številka katerih so nam bili in so nam še v pomoč. Če pes ne zmore izživeti svoje narave, lahko 4,80 EUR, poletna številka 5,90 EUR. Člani PZS so upravičeni razvije vedenjske motnje, ki so moteče za lastnika in okolico. Zato je treba poznati do 25 % popusta na letno naročnino Planinskega vestnika (36 EUR, tujina 62 EUR). Letna naročnina e-revije 40 EUR, lastnosti pasme in psu omogočiti primerno življenjsko okolje in aktivnosti, da je v naši za člane PZS 30 EUR, kombinacija tiskane in e-revije 64 EUR (za člane PZS 48 EUR). Reklamacije upoštevamo dva družbi zdrav in zadovoljen. meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova navedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do Pred odhodom na turo lahko veliko naredimo že s tem, da se vprašamo, ali pri hoji v 1. decembra za prihodnje leto. gore res upoštevamo potrebe in zmožnosti psa, ki nas bo spremljal – in si na vprašanje Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in tudi iskreno odgovorimo. Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS. Informacij o lastnostih posameznih pasem dandanes res ni težko pridobiti. Na voljo so nam veterinarji, kinološka društva, številne spletne strani, tiskana literatura. Vsem, ki vas v gorah spremljajo psi, toplo priporočam, da preberete članek mojega stanovskega FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI Matterhorn iz Cervinie kolega Romana Burje, dr. vet. med., ki ga je napisal za temo meseca o psih v gorah v Foto Franci Horvat januarski številki Planinskega vestnika leta 2020. Uredništvo Planinskega vestnika skrbno preverja Uvodnik v omenjeni številki naše revije sem zaokrožila z naslednjimi besedami: "Psi so vse članke in točnost v reviji objavljenih opisov poti, ki praviloma vključujejo opozorila na nevarnosti in naša vez z rajem," je nekoč dejal češki pisatelj Milan Kundera. Biti s psom v planinskem možne pasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opis vedno subjektiven, poleg tega se objektivne težave na terenu raju je torej paradiž na kvadrat, ki vam ga od srca privoščim v novem letu. lahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije in Planinska zveza Slovenije ne Po videnem v letošnjem poletju bi ga dopolnila s stavkom: Zavedajte se le, da paradiž moreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitne za vas ni nujno tudi paradiž za vašega pasjega prijatelja. poškodbe ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradi hoje in plezanja po gorah po navodilih iz te revije. Mateja Pate UVODNIK DA NAPREDUJEŠ, MORAŠ STOPITI IZ UVODNIK 1 Gore – paradiž CONE UDOBJA! ali pekel za pse? Mateja Pate POLETNA POTEPANJA 4 4 Gora iz črnega ledu, 31 šodra in požleda Franci Horvat POLETNA POTEPANJA 10 Ferate, grebeni in ledeniška jezera Špela Trobiš 10 32 POLETNA POTEPANJA 14 Visoko z žičnicami Irena Posavec POLETNA POTEPANJA 18 V bližini Velikega Kleka Tone Vidrgar 14 PLANINSTVO 41 20 Po doživetja v Posavje Jana Remic GRENKA HUMORESKA 27 Pes, gospodarjev najboljši prijatelj Dušan Škodič 18 STRIP 44 31 Ven iz cone udobja! Ažbe Polšak Z NAMI NA KOLO 32 Kolesarski valček ob Donavi Iskra Jovanović 20 50 27 VSEBINE VSEH 54 PLANINSKIH VESTNIKOV OD LETA 1895 DALJE NA WWW.PVKAZALO.SI SPRVA PLEZALI NA SLOVENSKIH MAJHNO EVEREST S GORAH POMANKANJE POMOČJO ŠTELO ... PA OPREME! PLANINČKOV KOTIČEK RAZMIŠLJANJE DODATNEGA KISIKA, POGLEJMO ... N41A TBOik ePcA C iSkeOc inB gRoErsZk i 66 Pa lep pozdrav NJErGešAev SalTciOPILI IZ Simona Nahtigal coMnatee jaU PDaOteBJA. LITERATURA TURNO KOLESARSTVO 68 Prvi slovenski osemtisočak 44 Zahodni slovenski krog 57 Mire Steinbuch Blaž Mahkota POBEG V SPOMINE KMA50L UPo v.e.z.anost nad dolino Nika Smole JOŽETOV hja no ... S KROKSI SEM 70 PISMA BRALCEV dOBESNAERDAVNOVOAR SSTVTO Pil IZ NASVET: 7V0 LITERATURA 54C OPrNoEje kUt DStOo BjaJmA! GORAH 71 PLANINSKA ORGANIZACIJA 60 NE Tomaž Žganjar PREIZKUŠ76A JV STPOEM IN UTRINKI SPOMINOV MEJA SVOJIH 57 30 let SPOSOBNOSTI Z Alenka Jamnik MALOMARNOSTJO! PA ZGODBE IZPOD HIMALAJE LEP PLANINSKI MESEC! 60 Razočaranje Matjaž Čuk 64 Ažbe polšak ODPRAVE 64 Tja, kjer ne veš, kaj boš našel Marta Krejan Čokl 66 Naročilo na Planinski vestnik Brezplačna številka 24/7: 080 18 93 01 43 45 684 trgovina@pzs.si Ljubljana, Ob železnici 30a 68 e-revija.planinskivestnik.com POLETNA POTEPANJA Gora iz črnega ledu, Franci Horvat šodra in požleda Obisk vasice Zermatt z Matterhornom Pogled na Matterhorn iz Zermatta Foto Franci Horvat V letu 2025 Matterhorn praznuje 160 let tisti iz Velike Cine. Ker se je pošteno stemnilo, nisem od prvega vzpona. Družina Horvat si je za takoj opazil postave pred sabo, ki je nepremično stala. to leto za dopustniški cilj izbrala Zermatt. Zdrznil sem se ter obstal, postalo me je malce strah. Žal se ni uresničilo, da bi to mondeno mesto Najprej sem pomislil, da se je nekomu slabo pisalo in je obiskali ravno 14. julija, ko je bil osvojen zmrznil tik pod vrhom. Kaj nas še čaka v tej noči, mi je Zermattski lev, kot mu pravijo domači. šinilo v glavo. Takšen konec, da si potem v opomin vsem tistim, ki nadlegujejo to sveto goro. Nato sem se zbral in nadaljeval pot. Ko sem prišel bliže, sem videl, da gre za Tokrat se nam je pridružila tašča, ki je lani spomenik svetega Bernarda. Žica, ki je gledala iz glave, praznovala častitljivih osemdeset let in je še vedno pa ni bila svetniški sij, temveč služi kot strelovod. Da se toliko pri močeh, da se z nami povzpne na višino nad ne bi zameril bogovom, tega patrona nisem uporabil tri tisoč metrov. Namen je bil poleg fotografiranja še za stojišče. Zabil sem cepin globoko v sneg in varoval malce obuditi moja dva vzpona na Matterhorn. Prvi prijatelja /.../ je bil leta 1982, ko sem se povzpel s prijateljico po /.../ Nevarno mesto smo prečkali posamezno. Srce sem grebenu Hörnli, pri sestopu pa naju je ujela noč pri čutil nekje v grlu, dihal pa sem le na »škrge«, da ne bi bivaku Solvay. Od vodnikov sva izvedela, da je za pre- sprostil ogromnih ledenih skladov nad nami. Ledeni nočitev treba plačati, denarja pa nisva imela. Spala sva kosi lahko dosežejo velikost televizorja ali hladilnika in nekoliko niže na udobni polici. Vrv sva namestila pod ti dajo misliti. Imel sem občutek, kot da igram rusko zadnjo plat, noge pa sva dala v nahrbtnik ter se pokrila ruleto, ko nikoli ne veš, kdaj bo po tebi. Ko sem bil čez s celzakom, vrečo za bivakiranje. Ponoči se je kar nevarno mesto, sem s strahom pogledal, kje sta ostala močno ohladilo, tako da sva noč predrgetala in zjutraj prijatelja. Končno sta tudi ona srečno prečila do mene. sestopila v Zermatt. Drugi vzpon je potekal leta 1992, Na varnem mestu smo se navezali in nadaljevali po ko sem imel za sopotnika Boža in Blaža Razlaga. Iz ledeniku proti sedlu, ki je na grebenu Furgg. Ker so bile svoje knjige Timšel si bom sposodil nekaj odstavkov razpoke majhne, mi je koncentracija padla. iz zgodbe »Sončni zahod na Matterhornu«. /.../ Matterhorn spada v ožji izbor gora, ki so mi zelo blizu: Cerro Torre, Alapamayo, Artensonraju, Ama- dablam in Matterhorn, prav slednji je na zelo slabem glasu, tam smrt kosi z veliko koso. Že prvopristopniki so imeli leta 1865 pri sestopu hudo nesrečo. Osvaja- nje severne stene sodi v posebno poglavje »Zadnji trije problemi Alp«. Kljub temu da je bila severna stena prvič preplezana leta 1931 (brata Schmit), je pobrala ogromen davek. Objektivne nevarnosti so na Matter- hornu velike, od padajčega kamenja in ledu do hitrih vremenskih sprememb /.../ /.../ Že se je večerilo, ko sem začutil, da vrh ni daleč. Še nerodno mesto, nato za vogal, kjer je stupeno pihalo, in vrh je bil pred mano. Kar verjeti nisem mogel, da je konec z vzpenjanjem. Za mano sta priplezala še Božo in Blaž, ki sta bila prav tako vesela, da smo na vrhu. Ko sem pogledal njune izsušene ustnice, sem se šele zavedal, da sam nisem nič boljši. Po vzponu je bilo potrebno še sestopiti, noč pa je že trkala na vrata, zato velikega slavja ni bilo. Napravili smo nekaj dokumen- tarnih posnetkov s sončnim zahodom pri križu, ki je med obema vrhovoma (italijanski meri 4476,4  m in švicarski, ki meri 4477,5  m). Tu švicarski vodniki za italijanski vrh zaračunajo še dodatnih 50 frankov. Sto- Malo pred grebenom sem zaslišal grmenje pri jasnem Zematt z razgledne jišče sem si napravil kar pri križu, ko sem varoval Boža nebu. Najprej sem pomislil na helikopter, toda ko sem točke nad mestom in Blaža. pogledal v vzhodno steno Matterhorna, mi je bilo vse Foto Franci Horvat Snežna gaz je bila zelo ozka, tako da bi lahko vsak jasno. Tisočmetrski kamniti plaz se je vlekel od Rame nepravilen korak pomenil padec čez severno ali južno pa vse do serakov, ki so nam grozili pred petnajstimi steno. Malo pod švicarskim vrhom je Božo napravil minutami. Kakšna skala pa je prav zagotovo padla stojišče, da je lahko varoval še mene. Sonce je med tem tudi na našo pot. Z  Božom sva se samo spogledala, zašlo, postajalo je vse temnejše, veter pa je neusmiljeno najini besedi sta ostali v grlu. Svarilo, ali opomin, ali bril okoli ušes. Ko smo nadaljevali do švicarskega vrha, nekaj tretjega. Kako grdo bi se lahko usada poigrala z sem v snegu opazil kipec prevrnjene Marije, podobne nami prav na koncu, sem si mislil /.../ P L A N I N S K I V E S T N I K September 2025 5 In še tole. Douglasa in Michaela Croza, pri čemer se je pretrgala /.../ Švica, dežela turizma, draginje in kodrov. Kamor vrv. Omenjeno nesrečo so tako preživeli le Whymper pogledaš, gotovo vidiš dva kodra, kako ponosno stopata in oba Taugwalderja. Tragedija je šokirala Evropo in ob debelo prepleskanih damah. Tu z našimi strganimi sprožila številne razprave o tveganjih v gorah. žepi nimamo kaj iskati. Tudi v steni ni kaj iskati. Stena Naslednji zapis Matterhorn 1865–1965 je napisal je mrzla in mrtva, kakor okameneli rog štrli v nebo, Pavel Kunaver v Planinskem vestniku leta 1965 (str. kup kamenja in ledu. Najgrša gora na svetu je Matter- 303–307). V njem je omenjen prevod knjige Edwarda horn, zgrajena iz črnega ledu, šodra in požleda. Tako Whymperja Scrambles among the Alps. Iz tega zapisa misli človek. Gora je brez misli, popolnoma vseeno ji je, sem povzel nekaj najbolj zanimivih odlomkov kakšna je videti /.../ vzpona in tragičnega sestopa. (Povzeto iz knjige Pot Nejca Zaplotnika.) /.../ Croz in jaz sva z ramo ob rami začela tekmovati Drama pri prvem vzponu in ob tričetrt na dve (14. julija 1865) je ležal svet pod Če me vprašate, kakšne spomine imam na to goro – našimi nogami, Matterhorn je bil premagan. Hura! sedaj lepe, lahko pa bi bilo tudi precej drugače in Niti sledu o naših italijanskih tekmecih nismo videli. danes ne bi pisal teh vrstic. Včasih moraš imeti srečo. Hitel sem na drugo (italijansko) stran vrha in gledal na Ni dovolj, da si dobro fizično in psihično pripravljen. desno in levo po snegu. Hura! Na pol v dvomu na pol Poglejmo malce podrobneje vzpon prvopristopni- v pričakovanju sem se nagnil nad prepad. Takoj sem kov, ki se ni srečno končal. opazil. A bili so le drobne točke na grebenu neznansko Tako kot je Matterhorn uročil mene, domnevam, da globoko tam doli. Dvignil sem roke in klobuk: »Croz, ti se je dogajalo z Edwardom Whymperjem, saj je vrh ljudje nas morajo slišati! Kričali smo, da smo postali pred zmagovitim vzponom poizkušal »premagati« že hripavi. Zdelo se je, da so nas Italijani ugledali – ali sedemkrat. 12. julija 1865 se je v hotelu Monte Rosa gotovo je bilo, Croz, slišijo nas  – morajo nas slišati! dogovoril z lordom Francisom Douglasom, da skupaj Zvalil sem skalo v prepad in rotil sem tovariše, naj store poizkušata osvojiti še zadnji alpski vrh. Njuna konku- isto v imenu našega tovarištva!« renca je bil Jean-Antoine Carrel, izkušeni vodnik iz Tako je grmel plaz kamenja v globino in opozoril Ca- doline Aoste, s svojo ekipo. Omeniti je treba, da sta se rrelovo družbo, da so ljudje na vrhu Matterhorna. jima pridružila še Charles Hudson in njegov varova- Pobegnili so in spodaj trdili, da so jih duhovi pregna- nec Douglas Hadow, ki je bil kljub pomanjkljivi opremi li. Carrel gotovo o tem ni bil prepričan, saj je vedel, da povabljen k vzponu. Pozabiti ne smemo še Michaela je mogel priti tja gor pred njimi samo njegov junaški Croza, gorskega vodnika iz Chamonixa, in prav tako tekmec Whymper. Dne 17. julija je nato s še enim tova- izkušenega Petra Taugwalderja s sinom Petrom, ki rišem tudi on od italijanske strani priplezal na Matter- sta bila iz Zermatta. Omenjena sedmerica je 14. julija horn, ne da bi že vedel, kaj se je v tem zgodilo /.../ 1865 dosegla do tedaj neosvojeni vrh Matterhorna. Pri /.../ Michael Croz je odložil svoj cepin in se ukvarjal s sestopu pa se je zgodila tragedija, ko je Douglas Hadow Hadowom, da bi mu zagotovil večjo varnost. Prijel ga je zdrsnil in s seboj potegnil Charlesa Hudsona, Francisa za noge in mu je prestavljal nogo za nogo. Kolikor vem, Slika nesreče Whymperjeve skupine pri Slika glorije, ki se je prikazala Spominska plošča Edwardu sestopu z Matterhorna 14. julija 1865, Whymperjevi skupini po tragični nesreči Whymperju v Zermattu avtor Gustave Doré Foto Franci Horvat na Matterhornu. Foto Franci Horvat Foto Franci Horvat tedaj nihče od nas ni plezal navzdol. Zanesljivo pa ne mislim rad, in s temi izkušnjami pravim: Vzpenjaj se Matterhorn, na morem trditi, ker obeh prvih zaradi skalovja nisem na vrhove Alp, če to želiš, a nikar ne pozabi, da pogum desni Dent Blanche mogel videti, in le po gibanju njihovih ramen sklepam, in moč brez pameti nič ne pomenita, in da more trenu- Foto Franci Horvat da je hotel Croz, potem ko je to storil, storiti dva ali tri tna malomarnost uničiti življenjsko srečo. Nikoli se ne korake in se obrniti, ko je Hadow zdrsnil, padel je proti prenagli, pazi na vsak korak in od začetka vedno misli, njemu in ga prevrnil. Slišal sem, kako je Croz od groze kakšen bi mogel biti konec /.../ zakričal, in videl sem padati njega in Hadowa. V na- slednjem trenutku je spodneslo noge Hudsonu in takoj Čeprav je bila gora preplezana, so stene med posa- nato lordu Douglasu. Tik preden se je to zgodilo, so stali meznimi grebeni še vedno pomenile največje izzive Croz, Hadow in Hudson tesno drug za drugim, med alpinizma. Med zadnje tri probleme Alp sodi severna Hudsonom in lordom Douglasom vrv ni bila napeta, stena Matterhorna. Bilo je kar nekaj poizkusov, da jo pa tudi med drugimi ne, ki so bili nad njimi /.../ preplezajo, toda zaradi zapadlega kamenja in ledu so /.../ Vse se je zgodilo v trenutku. Ko smo zaslišali se naveze hitro obrnile, tudi žrtev ni manjkalo. Crozov krik, sva se jaz in Taugwalder tako trdno za- Pravo nasprotje sta bila brata Franz in Toni Schmit, sidrala, kolikor nama je skalovje dovoljevalo. Vrv je ki sta se pripeljala s kolesom iz Münchna v Zermatt bila med nama napeta in ko naju je sunek dosegel, z vso opremo. Njuno osvajanje Matterhorna se je sva bila kakor en sam mož. Vzdržala sva, a med Tau- začelo konec julija, ko sta pod severno steno posta- gwalderjem in lordom Douglasom se je vrv pretrgala. vila šotor. Sledilo je nekajdnevno opazovanje severne Nekoliko sekund smo videli naše nesrečne tovariše na stene, v katero sta vstopila 31. avgusta 1931. Izbrala hrbtu drseti navzdol in z rokami grabiti za oprimki. sta si znameniti ozebnik, ki je na sredini stene. Smer Še ne ranjeni so nam izginili izpred oči, padali so drug je sicer logična, a prav v ozebnik pade največ zapadle- za drugim od stene do stene na Matterhornski ledenik, ga kamenja in ledu. Očitno je bilo, da ta dan ni bilo okoli 400 čevljev globoko /.../ tako, kljub težavam sta lepo napredovala. Tisti dan /.../ Ob šestih zvečer so stali možje na snežišču na sta dosegla višino 4150  m, kjer sta bivakirala. Tudi grebenu, ki se spušča proti Zermattu. Pobiti so tiho naslednji dan, 1. avgusta 1931, jima ni bilo prizane- pobrali predmete, ki so jih gor grede pustili tam po- seno s plezanjem po ledu. Malce pod vrhom ju je nesrečeni tovariši. Sonce je še stalo že nizko in je osve- ujela nevihta, ki ju je nato spremljala do vrha oziroma tljevalo megle nad Lyskammom. Od groze so ostrmeli. do bivaka Solvay, kjer sta vedrila še dva dni. V Zer- V meglah so se pokazali trije velikanski križi. Glorija, mattu so ju nato pozdravili navdušenci, mnogi med ki je risala mavrične kroge v oblakih, je na križiščih ko- njimi niso poznali teh nemških alpinistov. Leta 1932 lobarjev pričarala križe, ki so že itak preplašene može sta brata Schmit za svoj vzpon dobila celo olimpijsko še bolj prestrašili /.../ medaljo. V sodobnem času, ko nekateri alpinisti tek- /.../ Igre je konec, zastor pada … Veselimo se telesnega mujejo s štoparico, je leta 2009 švicarski plezalec Ueli prerojenja, ki je posledica naših naporov, radujemo se Steck preplezal severno steno v eni uri in šestinpetde- veličastnih prizorov, ki smo jih videli /.../ setih minutah, kar je bil takrat rekord. /.../ Užil sem radosti, prevelike, da bi jih mogel z be- Sedaj ko smo spoznali Matterhorn z več plati, se sedami opisati, in doživel sem žalost, na katero ne lahko vrnemo k našemu potovanju. 7 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K Monte Rosa Letošnji obisk Zermatta morska višina pa znaša 3089 m. Čez čas se je pokaza- in Lyskamm iz 22. julija 2025 smo se iz Celja z lokalnim vlakom odpe- lo sonce, ki je Monte Roso in Lyskamm lepo osvetlilo, Gornergrata ljali do Zidanega Mosta, kjer smo presedli na medna- kar sem seveda izkoristil za fotografiranje. Foto Franci Horvat rodni vlak za Zürich. Nočna vožnja v spalnem vagonu Pravljica je trajala dobrih petnajst minut. Ker smo bili je hitro minila, kljub temu da so bili kupeji dokaj ute- na Gornergratu razmeroma pozno in ker so se gore snjeni, postelje pa trde. Iz Züricha smo nadaljevali ponovno začele zavijati v oblake, se nismo odločili proti Vispu, kjer smo presedli za Zermatt (1620 m). za sestop do jezera Riffelsee. Pozneje se je to izkazalo Naš hotel Le Mazot je bil oddaljen le sedem minut za pravilno, kajti kaj kmalu po prihodu v Zermatt je hoje od železniške postaje. Lokacija je res izredna, vse začelo deževati. je pri roki – strogi center, trgovine in postaja za Gor- Naslednji dan je bil namenjen obisku soteske Gorner, nergrat. Če omenim, da sem iz hotelske postelje videl ki je samo trideset minut oddaljena od železni- Matterhorn, je to dovolj za hvalo našega hotela. Ker je ške postaje. Vstopnina znaša 5,5 CHF na osebo in bilo na Gornergratu naslednji dan napovedano slabo popusta ni bilo za nikogar. Soteska spominja na blejski vreme (megla in dež), smo se odločili, da gremo še isti vintgar z lesenimi galerijami. Najprej vodi pot precej dan z zobato železnico do izjemnega razgledišča, ki po ravnem, nato po stopnicah, ko se soteska izjemno ga sicer ponuja. Vožnja ni poceni, saj stane povratna zoži. Sodi med večje turistične znamenitosti Zermat- karta 132 CHF. Že med vožnjo sem opazoval in fo- ta. Odkrita je bila pred več kot 130 leti po zaslugi pio- tografiral Matterhorn ter obujal spomine nanj. Nad nirjev iz Zermatta. Znana je po kamnitih formacijah observatorijem Gornergrata je razgledna ploščad, ki in slapovih. Zelenkast serpentinit je star približno omogoča 360-stopinjski razgled. Žal se je med tem 220  milijonov let. Sredi oktobra je vredno obiskati časom Matterhorn zavil v oblake, malce drugače je sotesko popoldan, med 15. in 16. uro, saj pozno po- bilo z Monte Roso, Lyskammom in Breithornom. poldansko sonce obarva vodo v osupljivo turkizno Vrhove z izjemo Lykskamma poznam, saj sem jih barvo. Po ogledu soteske smo se po drugi strani spu- Planinski čevlji v obiskal pred leti. Na Breithornu sem bil celo večkrat, stili nazaj v mesto. Obiskali smo znamenito pokopali- muzeju Matterhorn res pa je, da sodi med lažje štiritisočake. Priznam, da šče, kjer so pokopani gorniki, ki so izgubili življenje na v Zermattu sem na Gornergratu malce globlje dihal, kajti moja Matterhornu in na bližnjih vrhovih. Foto Franci Horvat pljučna kapaciteta je sedaj komaj 50-odstotna, nad- Muzej Matterhorn Petek je bil namenjen razgledni točki nad Zermat- tom. Dostop je možen po dokaj strmih stopnicah ali malce naokoli po cesti. Imeli smo srečo, da je po dežju posijalo sonce in obarvalo pokrajino in mesto pod nami, le Matterhorn je bil še vedno v oblakih. Po- poldan smo obiskali Muzej Matterhorn ob cerkvi St. Mauritius. Njegovo mesto je praktično pod zemljo in je zelo lepo opremljeno. Vstopnina za odrasle je 12, za upokojence in študente pa 8 CHF. Prevzele so me številne fotografije, še posebej je bila zanimiva slika vedani ali preloženi, sem še izvedel. Pri cerkvi sem Na grebenu Edwarda Whymperja. Kronološko so razstavljeni ne- nato zaslišal, kako sta igrala moški in ženska na alpski Breithorna kateri predmeti, kot na primer planinski čevlji iz 19. rog in trstenke. Oči so se mi orosile, ko sem slišal El Foto Franci Horvat stoletja vse do danes, podobno so razstavljeni fotoa- Condor Pasa, ki mi je najljubša melodija. Spomini so parati. Bilo je tudi nekaj nagačenih živali, ki imajo svoj romali med andske vršace, ki sem jih obiskal dvakrat. življenjski prostor pod Matterhornom. Zame kot fo- Lahko rečem, da je bila sreča ta dopoldan popolna. tografskega navdušenca sta bila izziv ogledalo in mali Popoldan smo malce nakupovali spominke, kar me oltar. Postavljeno je tako natančno, da imaš občutek, je utrudilo, zato sem šel v hotel. Na moje veselje se da gre za celoten oltar, kljub temu da ga je samo polo- je ravno takrat začel odpirati Matterhorn. Z balkona vica. Napravil sem posnetek s stojalom, še prej pa sem sem napravil številne posnetke. Pod sabo sem ob reki se usedel v klop pred oltarjem. Zaradi ogledala sem Vispa videl številne ljudi, ki so ga prav tako občudo- dobil dvojnika na levi strani. vali. Žal se je pravljica hitro končala, že po dvajsetih Okoli pete ure popoldan vsak dan pastirica skozi minutah se je lepotec zavil v oblake in se ni več prika- mesto pelje številne koze, kar je svojevrstna atrakcija. zal do našega odhoda. Zadnji dan sem šel zgodaj zjutraj sam fotografirat še Zermatt sem zapuščal z lepimi spomini, čeprav mi osvetljeni Zermatt. Ker ni bilo po mojih željah, sem se vreme ni bilo povsem naklonjeno. Če mi bo zdravje namenil obiskati velik križ nad mestom. Po občutku še služilo, bi rad obiskal Zermatt jeseni, ko se obarva- Soteska Gorner sem izbral pravo ulico, ki pa se je malce više zaprla jo macesni. Ob lepem vremenu bi bila lahko podoba pri Zermattu z verigo. Videl sem ploščo, na kateri je pisalo, da je sanjska. m Foto Franci Horvat prehod prepovedan. Kljub vsemu sem zaporo pre- skočil in se podal na zelo strmo makadamsko cesto, ki je vodila pod križ. Ne znam si predstavljati, katero vozilo zmore to strmino. Ko sem bil pri križu, se je pod mano odprla celotna panorama Zermatta. Od križa sem nadaljeval po stezici proti leseni staji, ki je nekoč služila za seno. Še malce više je bilo razpotje pohodnih poti, ena je vodila na železniško postajo, druga k cerkvi, tretja je bila zaprta in je peljala ob potoku navzgor. Odločil sem se za sestop k cerkvi, ker se mi je zdela najlepša. Okoli osme ure sem obiskal vodniški urad, kjer sem izvedel, da vzpon na Mat- terhorn z vodnikom stane samo 1550 CHF, s tem da moraš sam priti do koče Hörnli. Prijazna uslužbenka vodniškega urada, ki je videla, da se resno zanimam za vzpon, mi je dala odlično knjigo The Matterhorn, ki jo je napisal Hermann Biner. Zaradi sneženja prej- šnjega dne pa so bili vsi vzponi na Matterhorn odpo- POLETNA POTEPANJA Špela Trobiš Ferate, grebeni in ledeniška jezera Poletje v švicarskih Alpah V želji po aktivnih počitnicah in pobegu pred poletno vročino smo tri prijateljice v avto natrpale šotor, pohodniško opremo in nekaj testenin ter se odpeljale proti švicarskim Alpam. Za bazo smo izbrale Interlaken v kantonu Bern, ki se je izkazal za odlično izhodišče za gorske podvige. Naši cilji so bili po večini oddaljeni uro vožnje. Velika prednost je, da mesto leži neposredno med dvema jezeroma, kjer smo si po napornih dneh privoščile zasluženo osvežitev. Ko smo prvič stopile v ledeniško dolino La- vas ves čas pod nogami. Na delu, kjer se pod nami uterbrunnen, smo imele občutek, da smo se znašle odpre čez 600 metrov praznine, stoji celo odskočna sredi razglednice. Dolina je znana po strmih pečinah, platforma za BASE jumperje. Tu si lahko feratarji med idiličnih alpskih vaseh in 72 slapovih. Izstopajo pred- počitkom ogledamo drzne skoke teh pogumnežev. vsem 297  metrov prosto padajoči Staubbachfall in Za konec pa nas čaka še pika na i – viseča jeklena brv slapovi Trümmelbachfälle, ki si v notranjosti gore dolžine 60 metrov, ki se ziblje pod nogami. utirajo pot skozi skalnate predore. Pogled nam je uhajal na drugo stran doline, kjer je Ferato Mürren-Gimmelwald smo začele v vasici območje Jungfrau-Aletsch. Zaradi svoje izjemne Mürren, ki leži na sončni planoti na 1650 metri nad- naravne lepote in geološkega pomena je del Unes- morske višine, tik nad strmimi pečinami. Do nje ni cove svetovne naravne dediščine. Na območju leži mogoče priti z avtom, temveč le peš, z gondolo ali največji alpski ledenik Aletsch, dolg več kot 20 kilo- zobato železnico, kar ji daje še poseben gorski čar. Pri- metrov. Območje vključuje tudi znane alpske vrhove peljemo se lahko skoraj do začetne točke, od koder Eiger, 3970 m, Mönch, 4107 m, in Jungfrau, 4158 m, se dobra dva kilometra dolga ferata začne spušča- ki so priljubljeni med alpinisti, gorniki in smučarji. ti okrog 300  metrov navzdol proti Gimmelwaldu. Ena glavnih turističnih znamenitosti je Jungfraujoch, Čeprav razgledi in izpostavljenost vzbujajo spošto- 3454 m, najvišje ležeča železniška postaja v Evropi, do vanje, sama tehnična zahtevnost ni pretirana. Večji katere vodi zobata železnica, ki se vije po predorih del ferate sledi robu pečine, kar pomeni, da imamo skozi notranjost Eigerja. Razgiban grebenski lepotec Greben Hardergrat, ki od Harder Kulma poteka čez Austmatthorn do Brienzer Rothorna, sodi med enega izmed najveličastnejših grebenov v švicarskih Alpah, saj se razteza čez 24 kilometrov. Obiskovalci s pohodom običajno začnejo na razgledni točki Harder Kulm nad Interlaknom, do katere se je možno pov- zpeti peš ali z gondolo. Od tod se razprostira pogled na Bernske Alpe, spodaj pa na mesto Interlaken z jeze- roma Brienzersee na vzhodu in Thunersee na zahodu. Jezeri sta zaradi različnih virov napajanja, sedimentov in globine različnih barv (Brienzersee je turkizne, Thunersee pa temno zelenkaste barve), med seboj pa sta povezani s kanalom, po katerem plujejo ladje. Greben je dolg, tehnično zahteven in skoraj ves čas izpostavljen, zato se marsikdo raje odloči za krajšo, a nič manj slikovito različico, ki vodi od Harder Kulma mimo razgledne točke Suggiture do osrednjega vrha Augstmatthorna, 2137 m. Ta odsek je manj izposta- vljen, a kljub temu ponuja razglede, ob katerih človek pozabi, da ima utrujene noge. Me smo želele kupiti kakšno švicarsko čokolado več na račun prihranjene- ga denarja za gondolo, zato smo se na vrh povzpele po krajši poti čez planino Lombachalp. Ta pot je krožna, delno poteka po grebenu in vodi skozi zavarovano naravno območje, kjer lahko srečamo bogato paleto alpskih živali. Sicer se govori o kozorogih, gamsih, svizcih in planinskih orlih, a me smo tokrat srečale le kačje pastirje in metulje, ki so se pasli na cvetočih alpskih travnikih. Kraj nam je bil tako všeč, da smo si nekaj dni pozneje zadale še ambicioznejši cilj: ogled sončnega vzhoda z vrha Harder Kulma. Budilka je zvonila ob treh zjutraj, naglavne svetilke in nahrbtnik pa smo si pripravile že Turkizna barva ledeniških jezer, kot je Oeschinensee, je posledica t. i. "glacialne moke" – mikroskopskih delcev kamenja, ki jih ledeniki zmeljejo in jih voda razprši. Ti delci lomijo svetlobo in ustvarijo mlečnoturkizni videz. Foto Špela Trobiš 11 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K za eno najlepših ledeniških jezer in je prava poslastica za ljubitelje narave in gorskih doživetij. Do jezera se je iz mesteca Kandersteg možno po mar- kirani serpentinasti poti povzpeti peš, me pa smo, kot večina obiskovalcev, šle z gondolo, ki pripelje do višje izhodiščne točke, od katere nas je ločilo le še pol ure hoje do obale. Jezero je dostopno prav vsem, saj je za zadnji del poti možno poklicati električni taksi. Na območju je najbolj priljubljena 8-kilometrska krožna pot visoko nad jezerom, od koder vidimo nepozab- ne razglede na modrozeleno gladino jezera, strme skalne stene in ledenike nad njimi. Pot poteka skozi gozdove, mimo pašnikov, polnih mladih teličkov, in čez razgledne točke, ki kar kličejo k postanku. V pole- tnih mesecih jezero najpogumnejšim ponuja možnost osvežitve v mrzli vodi, ki se steka iz ledenikov. Ob koči lahko najamete tudi čoln, s katerim odveslate do ka- terega izmed številnih slapov, ki napajajo jezero. Za tiste, ki se raje držijo aktivnosti na kopnem, so na voljo piknik prostori, ob zgornji postaji gondole je alpski tobogan, ki navdušuje predvsem družine z otroki. Ljubitelji daljših tur se lahko od Oeschinensee podajo na zahtevnejše vzpone proti koči Fründenhütte ali proti ledeniškim območjem pod Blüemlisalpom, kjer je divjina še izrazitejša. Nam vseh lepot žal ni uspelo izkusiti, saj nas je na vroč poletni dan ujela nevihta Plezanje nad prejšnji večer. A ko smo z avtom pripeljale do izhoda in smo bile izlet primorane zaključiti predčasno. Še globokimi prepadi iz kampa, nas je prestregla zaprta rampa. Medtem ko dobro, da smo v nahrbtniku imele kopalke, brisačo in Foto Špela Trobiš se je sonce vzpenjalo nad Interlaknom, smo bile me toplo jopico, da smo se preoblekle med čakanjem na že zdavnaj spet v toplih spalkah, o doživetju pa smo gondolo, ki so jo bili zaradi nevihte primorani ustaviti. le sanjale. Najdaljša švicarska ferata Doživetja ob vsem dosegljivem Dolina Leukerbad, 1411  m, je po termalnih vrelcih Ferata Daubenhorn ledeniškem jezeru znana že iz rimskih časov. Stisnjena med visoke se lahko pohvali Jezero Oeschinensee, 1578 m, je znano po čisti vodi, apnenčaste stene ponuja številne možnosti za poho- z več kot dvesto v katere turkizni gladini se zrcalijo mogočni okoliški metri lestev. vrhovi, kot sta Doldenhorn in Fründenhorn, medtem Vremenske razmere niso bili vedno idealne. Foto Špela Trobiš ko v ozadju kraljuje Blüemlisalp. Oeschinensee velja Foto Špela Trobiš dništvo, plezanje ter sproščanje v toplicah. Me smo gibe, ki so segali čez običajni feratarski nivo. Na naj- "Imele smo občutek, prišle zaradi mogočne stene Daubenhorn, 2941  m, težjih predelih je ferata ocenjena z oceno E, vendar so da smo se znašle ki se dviga nad dolino. Na njen vrh vodi istoimenska po mojem mnenju ocene v splošnem vsaj za oceno sredi razglednice." ferata, ki je najdaljša v Švici in ena izmed najspektaku- nižje kot v Sloveniji. Dodaten izziv predstavljajo ne- Foto Špela Trobiš larnejših v Alpah. napete jeklenice, stalna izpostavljenost in mokra Ker naj bi pot trajala osem ur, časovno okno med skala. Del poti namreč vodi skozi stometrsko jamo, ki prvo in zadnjo gondolo pa je deset ur, smo načrto- so jo izoblikovali plazovi. Ta je sicer široka, v njej pa je vale zgodnji odhod. Že pred zvokom budilke nas je na trenutke tako temno, da čelna svetilka pride prav, zbudilo udarjanje dežnih kapelj ob streho šotora, a saj je v nasprotnem primeru jeklenico treba na slepo smo se zaradi napovedanega izboljšanja vremena zatipati. Ravno tu so najtežji previsni odseki, ki jih je kljub rahlemu pršu z urno zamudo vseeno podale sicer možno obiti. Tik pred vrhom smo se vzpele po na pot. Za dodatno motivacijo nas je med dostopom rahlo previsni lestvi, nato pa bile končno poplačane iz luknje sramežljivo pozdravil svizec, kot bi nam z veličastnim razgledom na mogotca Mont Blanc, zaželel srečno pot. 4807  m, in Matterhorn, 4478  m, ki sta kukala izza Če ne upoštevamo dostopa, se ferata (razdeljena na oblakov. Spust je vodil čez mali ledenik Daubenhorn več odsekov) lahko pohvali s kar 920 metri višinske do planote, kjer pot sprva sledi potoku. Tam smo razlike, dvema kilometroma jeklenic, 216  metrov noge namočile v ledeno vodo in se ob tem zasmejale, lestev, skobe in kline pa bi bilo praktično nemogoče da je to edini spa, ki smo si ga v Švici privoščile. Pot prešteti. Od skupno osem ur je več kot pet ur verti- se je nato znova vzpela proti zgornji postaji gondole kalnega vzpenjanja. Ferata že na začetku z izposta- Gemmi. Treba je bilo stopiti hitro, saj bi, če bi zamu- vljenimi navpičnimi odseki da vedeti, da z njo ni šale. dile zadnjo gondolo, pot v dolino podaljšale še za dve Vmesni deli, kjer si je mogoče nekoliko oddahniti, so uri. Tako smo hitele, da nam je naposled ostalo še redki, zato je bila potrebna neprekinjena koncentra- toliko časa, da smo imele priložnost pojesti testenine cija, dobra tehnika, pa tudi psihična trdnost. Posebej iz menažke, za katere si nam prej ni uspelo vzeti časa. adrenalinski so bili raztežaji, kjer smo se znašle iz- Prijateljstvo, preizkušeno na planinskih poteh, postavljene na goli steni z več sto metri zraka pod postane kot dobra planinska obutev. Zanesljivo, nogami. Nekateri prehodi so vključevali celo plezalne udobno in trdno, tudi ko je pot strma. m 13 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K POLETNA POTEPANJA Irena Posavec Pogled na Mont Blanc iz gondole Skyway. Na Mont Visoko z žičnicami Blancu sem stala leta 1997. V gore z invalidskim vozičkom Arhiv Irene Posavec Žičnice in gondole omogočajo obisk visokogorskega sveta tudi tistim, ki zaradi telesne oviranosti ne moremo več obiskovati gora po planinskih poteh. Številna smučišča in turistična središča v Alpah ponujajo odlično dostopnost ter premišljene rešitve za prevoz oseb z invalidnostjo. Na vseh svojih dosedanjih izletih sem naletela tiple skleroze že nekaj časa na invalidskem vozičku, na prijazno osebje, gladke prehode in vrhunsko or- ljubezni do gora nikoli nisem opustila. Včasih sem ganiziran sistem, ki omogoča varno in prijetno doži- veliko hodila v gore, zdaj pa mi žičnice omogočajo, da Cervinia z vetje. Upravljavci teh naprav imajo vse razloge, da so se lahko približam gorskim razgledom. Matterhornom ponosni – njihova dostopnost odpira vrata gora vsem, V letošnjem poletju sva z možem obiskala Cervinio Arhiv Irene Posavec ne glede na telesne omejitve. Čeprav sem zaradi mul- in Courmayeur – dve znani alpski središči, kjer so v zadnjih letih zgradili sodobne žičniške povezave do izjemnih razglednih točk. Načrtovala sva dva izleta z žičnicami v gorske masive: potovanje iz Cervinie v Zermatt ter vzpon na razgledno točko pod Mont Blancom z obiskom koče Torino. Dostopnost gondol za invalide in uporabo vozička sem predhodno preverila neposredno pri upravljav- cih žičniških sistemov – v Cervinii pri Cervino S.p.A. (Ufficio Informazioni, e-pošta info@cervinospa. com) in v Courmayeurju pri Funivie Monte Bianco S.p.A. (e-pošta info@montebianco.com). Odgovori so bili prijazni, jasni in spodbudni. Najprej sva počakala na stabilno vremensko napoved, nato pa po spletu (Booking.com), dan pred odhodom, rezervirala prenočišča v Cervinii in Courmayeurju. V poletnem času je izbira nastanitev dobra, tudi za osebe na vozičku. Po približno devetih urah vožnje sva v večernih urah prispela do hotela v središču Cervinie. Ob vožnji skozi dolino naju je spremljal ve- ličasten pogled na Matterhorn – v jasnem zraku je bil Na italijanski strani sva uporabila zaporedni kabinski Zgornja postaja videti presenetljivo blizu. Na vrhu se je srebrno svetil žičnici iz Breuil-Cervinie do Plan Maison in naprej gondole Skyway sveže pobeljen s snegom. do Cime Bianche Laghi. Od tu pa gondolsko žičnico Monte Bianca s Cervinia je priljubljeno alpsko smučarsko in turistič- na postajo Plateau Rosà (Testa Grigia) na višini koče Torino no središče v severozahodni Italiji, tik ob švicarski 3458 metrov. Že tukaj se odprejo pogledi na ledeni- Arhiv Irene Posavec meji. Leži na nadmorski višini 2005 metrov in ponuja ke, v ozadju pa kraljuje Matterhorn. Nadaljevala sva čudovit pogled na južno steno Matterhorna. Zgodo- z najsodobnejšo povezavo med Italijo in Švico – nova vina Cervinie je tesno povezana z zgodovino alpiniz- gondola, odprta julija 2023, ki pelje iz Testa Grigia do ma in razvojem turizma v okolici Matterhorna. Kraj najvišje postaje Matterhorn Glacier Paradise na višini je bil nekoč le majhna pastirska vas po imenu Breuil, 3821 metrov. Kabine so prostorne, udobne in popol- obdana z ledeniki in visokimi pašniki, ki so bili večino noma dostopne za vozičke. Z najvišje točke sva pot Z možem na leta nedostopni zaradi snega. Šele v prvi polovici 20. nadaljevala z gondolsko žičnico do Trockener Steg, razgledni terasi restavracije stoletja so se začeli resnejši turistični posegi – pred- 2939 m, nato pa še s kabinsko žičnico vse do doline – Trockener Steg, vsem zaradi privlačnosti Matterhorna, ki je med al- v Zermatt, 1608 m. Med spustom se odpirajo pogledi 2939 m, s pogledom pinisti dolgo veljal za enega najzahtevnejših in najbolj na alpske travnike, ledenike in mogočne vrhove nad na Matterhorn zaželenih vrhov. dolino Mattertal. Arhiv Irene Posavec Po drugi svetovni vojni so italijanske oblasti začele načrtno razvijati Breuil-Cervinio kot gorsko letovi- šče. Zgradili so prve žičnice in hotele, kraj pa poime- novali z novim imenom – Cervinia – po italijanskem imenu za Matterhorn (Monte Cervino). Že v šestde- setih letih je bila Cervinia znana kot moderni alpski center, povezan s Zermattom z gorskim prelazom in sistemom žičnic. Danes je to eden redkih krajev, kjer je mogoče smučati skoraj vse leto, obenem pa ponuja tudi poletne možnosti za visokogorske izlete. Pot z žičnicami od Cervinie do Zermatta Zjutraj naslednjega dne so naju ob nakupu vozovnic posebej opozorili, da bo vožnja s sedmimi gondolami v eno smer trajala približno dve uri in naj si čas za izlet razporediva tako, da se bova pravočasno vračala. Midva sva si vzela čas – z enournim postankom v Zermattu in počitkom v razgledni restavraciji na eni od vmesnih postaj sva za celotno pot porabila kar sedem ur. Vzpon pod Mont Blanc vracija in razstava o gradnji žičnice. Druga, končna Tretji dan sva se dopoldne poslovila od Cervinie in se postaja pa je Punta Helbronner, 3466 m. odpeljala proti Courmayeurju, ki leži 85 kilometrov Vse tri postaje (Pontal, Pavillon, Helbronner) so proti zahodu. Medtem ko sva v Cervinii prečkala švi- arhitekturno dovršene, popolnoma dostopne z in- carsko mejo, sva bila tokrat skoraj na francoski. Cour- validskim vozičkom in opremljene z dvigali, glad- mayeur leži tik ob vznožju Mont Blanca na italijanski kimi prehodi in sodobnimi sanitarijami. Notranjost strani meje. Po prihodu sva se sprehodila po živah- kabin je prostorna, vstop in izstop potekata počasi in nem in slikovitem središču, ki je izrazito turistično. varno, osebje pa poskrbi, da se obiskovalci z gibalni- Courmayeur ima dolgo zgodovino kot zdraviliški in mi ovirami počutijo enako dobrodošli kot vsi drugi. gorski kraj. Prve omembe segajo že v srednji vek, ko Skyway ni le žičnica, temveč tudi doživetje – tehnič- so sem prihajali romarji in popotniki čez prelaz Col ni podvig, ki obiskovalcem omogoča, da se v nekaj du Mont. Zaradi termalnih vrelcev in lege ob vznožju minutah dvignejo iz doline v osrčje visokogorske- Mont Blanca se je kraj že v 18. stoletju začel razvijati ga sveta Mont Blanca. Razgled s ploščadi na vrhu, kot zdravilišče, v 19. stoletju pa je postal priljubljeno na ledenike in koničaste vrhove, je bil čudovit. Od izhodišče za alpiniste, predvsem iz Italije in Francije. zgornje postaje vodita notranji hodnik in dvigalo do Leta 1786 je bil zabeležen prvi uspešen vzpon na vrh koče Torino. Tudi ta povezava je dostopna z invalid- Mont Blanca, kar je še dodatno povečalo zanimanje skim vozičkom, tako da sva kočo obiskala. za gorsko območje, v katerem leži tudi Courmayeur. Danes kraj združuje tradicijo alpinizma z moderno Kabine gondol so se spreminjale, toda turistično ponudbo; vse od term, planinskih poti, pogled je ostajal neizmerno širok, slikovitih dolin do gondolske žičnice Skyway Monte globok in veličasten. Pri tem pa ne Bianco, ki omogoča obiskovalcem spektakularen morem mimo hvaležnosti. Brez moža, dostop v visokogorje. Naslednji dan sva se iz Courmayeurja podala na ki me z neomajno potrpežljivostjo in vzpon s Skyway Monte Bianco, eno najsodobnejših močjo spremlja na vsakem koraku, gondolskih žičnic v Evropi. Že prva postaja, Pontal bi te poti ostale nedosegljive. d’Entrèves, 1300 m, je bila odlično prilagojena – brez stopnic, z dvigali in prijaznim osebjem. Panoram- Koča Torino, 3375  m, je znano izhodišče za števil- ska gondola se med vožnjo počasi vrti in omogoča ne alpinistične ture v masivu Mont Blanca, saj al- Pred vhodom 360-stopinjski razgled na alpski svet. Vožnja poteka v pinisti od koče z derezami odkorakajo naravnost koče Torino dveh etapah: prva postaja je Pavillon du Mont Fréty, na ledenik. Koča je izhodišče za vzpon na Dent du Arhiv Irene Posavec 2173 m, kjer so razgledna terasa, botanični vrt, resta- Géant, 4013 m, ki je markanten in strm vrh ter velja za alpinistično klasiko. Od tod vodijo pristopi do granitnih stolpov Aiguille d'Entrèves, Tour Ronde in Grand Capucin, priljubljeni za skalno plezanje, ter na Mont Blanc du Tacul in naprej proti Mont Blancu – čez visoke ledeniške prehode za izkušene gornike. Z zgornje postaje Punta Helbronner na italijanski strani lahko v dobrih vremenskih razmerah nadalju- jemo vožnjo z gondolsko žičnico Panoramic Mont Blanc, ki vodi čez ledenike vse do postaje Aiguille du Midi, 3842  m, na francoski strani. Vožnja traja pri- bližno trideset minut in poteka brez vmesnih postaj, visečih stolpov ali podpor. Kabine dobesedno "plavajo" čez ledeniški svet. Gre za tehnično zelo posebno po- vezavo, ki povezuje Italijo in Francijo visoko v osrčju masiva Mont Blanc. Žal pa te kabine niso dostopne za invalidske vozičke, saj je vstop možen le po stopnicah, z malo prostora in brez klančin ali dvigal. Popoldne in naslednji dan sva obiskala še dve slikoviti dolini v okolici Courmayeurja, Val Ferret in Val Veny. Vsako poletje si z možem izbereva kakšno gorsko območje, kjer so dostopne žičnice in razgledne točke. To poletje sva veliko doživela: imela sva res lepo vreme, obiskala dve turistično bogati mesti, bila na izjemnih potovanjih in imela prečudovi- te razglede. Morda bo najina izkušnja v spodbudo tudi drugim, starejšim, ljudem s težavami pri hoji ali tistim, ki iščejo drugačne poti v hribe. m 16 T A L O N ™ / T E M P E S T ™ Ustvarjeno za gibanje. Stabilen in udoben na vsakem terenu, Talon/Tempest je zasnovan tako, da se prilagodi vsakemu gibu. Na voljo v različnih prostorninah je ta legendarna serija vaš zanesljiv partner pri vsaki avanturi. www.fastorystore.si Na voljo v trgovinah: Kibuba, Iglu Šport, Annapurna, Extreme Vital, Intersport, Hervis, Action Mama, Enduro, Elan. POLETNA POTEPANJA Tone Vidrgar Pogled na veliki Klek z izhodišča Foto Tone Vidrgar V bližini Velikega Kleka Figerhorn Ravno sem opravil nakup v trgovini in si v lokalu poleg naročil kavo, je zazvonil telefon: "Živijo, Rudi je, jutri grem na Tirolsko, pod Grossglockner, a greš z mano …? "Prijatelj Rudi je pravi gornik samotar, malo je hribov v domovini, kamor še ni stopila njegova noga. Tudi tuje gore mu niso neznane, najbolj pa se mu je prikupila Tirolska, in ko je le možno, se odpravi tja. Pred letom sem ga povabil k Vodotočniku, lani je prekoračil osemdeseta, je še vedno čil in v slikovitem visokogorskem jezercu, ki je na planini dobri kondiciji, njegov pogled na življenje pa je Vodotočnik, zahodno pod Desko in Tolstim poln optimizma, zato sem se zelo veselil najinega vrhom na Dleskovški planoti. Krenila sva od par- skupnega potepa. kirišča mimo lovske koče na Brežičih po nemar- Ob četrti uri zjutraj me je pobral na dogovorje- kirani stezi, ki vodi nad pečine Lučke Bele, naprej nem mestu in odpeljala sva se proti Avstriji; skozi pod južno steno Lastovca, nato po njegovem za- karavanški predor, mimo Beljaka in skozi Lienz, hodnem pobočju in čez Stare stale, mimogrede kjer sva zapustila dolino Drave in se ob reki Isel sva si ogledala svizce pri igri, nadaljevala ob sli- peljala naprej do Hubna, kjer sva zavila desno na kovitem potočku s slapiči, in po krajšem vzponu z gorsko cesto ob rečici Kalserbach. Mimo Lesacha roba zagledala najin cilj. Ob jezercu, ki ima obliko sva prispela v Kals am Grossglockner, slikovito srca, stoji manjša pastirska koča. Rudi je bil navdu- vasico, ugnezdeno sredi prekrasne gorske pano- šen: " … ne morem verjeti, da tu še nisem hodil, pa rame, z več 3000 metrov visokimi vrhovi skupine skoraj vse vrhove okrog Ojstrice sem obral …" Schober-Glockner. Kals leži pod smučiščem, ki Morda se mi je Rudi hotel oddolžiti za to pot, zato ima pozimi več kot 40 kilometrov urejenih smu- me je večkrat poklical, ko se je odpravljal v gore čarskih prog ter obilo možnosti za turno smuko in severno čez mejo, ki jih jaz še nisem imel priložno- je največje na vzhodnem Tirolskem. Za smučiščem sti spoznati. Tokrat ni bilo zadržkov, zato sem z ve- sva spet zavila desno v dolino rečice Ködnitzbach seljem sprejel njegovo vabilo. Kljub svojim letom, na plačljivo gorsko cesto, ki naju je pripeljala do 18 alpskega gostišča Lucknerhaus, kamor sva bila levo in kmalu po udobni poti dosegla Grei Bühel, namenjena. Sem sva prišla po dobrih štirih urah 2247  metrov visok, kopast vrh. Na njem stojijo vožnje. Gostišče Luknerhaus je na 1920 metrov na manjši križ, skrinjica za žige in klopca. Z vrha sva koncu gorske ceste Kalser Glocknerstrasse, v na- sestopila nazaj do razpotja in se čez pašnike vzpe- rodnem parku Visoke Ture in je idealno območje njala naprej proti severu, najinemu cilju naproti. za vzpone na okoliške vrhove poleti in za turno Približno na polovici poti sva šla mimo zavetišča smuko pozimi. Figerschupfe, 2430 m, ki je levo od poti. Ovinkasta Parkirala sva na velikem parkirišču pri gostišču, pot naju je pripeljala na greben, s katerega je pre- kjer se cesta konča. Nabralo se je že kar nekaj avto- krasen pogled na gore Glocknerjeve skupine, nad mobilov. Več planincev se je že po zložni poti vzpe- katero kraljuje slikoviti Veliki Klek, kar je prava paša njalo ob slikovitem potoku, ki izvira pod najvišjo za oči. Zadnjih par sto metrov do vrha, na katerem avstrijsko goro proti koči Lucknerhütte, dobrih stoji križ, je bil pravi užitek. Malicala sva in uživala 300  metrov višje postavljeni koči ali še višji koči v razgledih in ni se nama mudilo nazaj. Nisva bila Stüdlhütte, pod vznožjem Velikega Kleka/Gros- sama, pridružil se nama je planinec iz Lienza in sglocknerja. Pravijo, da je od tam najlepši pogled povedal, da se nekajkrat na leto povzpne sem gor, v na to goro, do prve koče Lucknerhütte pa je ura različnih letnih časih, po različnih poteh, zaradi teh nenapornega vzpona po udobni stezi. Kazalec na čudovitih razgledov in gorske panorame, ki ga nav- uri je šele dobro prečkal osmico in naredil se je dušuje: " … Grossglockner je paša za oči, skoraj na čudovit, jasen in sončen dan, razgledi pa, da lepši dosegu roke je in tudi pogled v nasprotni smeri, na ne bi mogli biti. Najin cilj je bil tokrat 2743 metrov gore proti jugu, je krasen, poglejta, skupina Schober visoki Figerhorn. z Glödisom in Hochschoberjem …" nama je kazal z Pod teraso gostišča naju je kažipot usmeril na roko, poznal je skoraj vse vrhove in gore v okolici, planinsko pot na zahod, ki vodi skozi macesnov navdušeno nama je našteval njihova imena, žal mi gozd navzgor. Po nekaj okljukih skozi sprva strmo jih večina ni ostala v spominu. pobočje se pot zložneje nadaljuje, kmalu sva prišla Do razpotja smo se vračali skupaj, tam pa je on do gorskih travnikov, ki se v pozni pomladi in poleti zavil desno proti Lucknerhausu, kjer sva si po spremenijo v en sam cvetoči vrt. Na razpotju, kjer skoraj petih urah čudovite ture privoščila še "apfel- pot na Figerhorn zavije desno, sva midva zavila štrudel" in kavo.  m SVETI GRAL IMUNSKEGA SISTEMA NOVO ZA PODPORO IMUNSKEMU SISTEMU BETAGLUKAN Z IZBRANO KOMBINACIJO VITAMINOV IN MINERALOV ZA OTROKE IN TE ZANIMA ODRASLE VEČ O IZDELKU? www.imunogard.si Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Skrbite za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav način življenja. Vitamini D, C in A ter cink imajo vlogo pri delovanju imunskega sistema. P L A N I N S K I V E S T N I K September 2025 19 PLANINSTVO Po doživetja v Posavje Jana Remic Rečiška planinska pot Pogled z Mrzlice »Že nekaj časa si želim prehoditi Rečiško planinsko pot. Toda bila bi kar dvodnevna tura proti Rečiški dolini in se nikakor ne moreva dogovoriti za termin s Francijem,« je omenila Karolina. in Zasavskemu hribovju »Oj, to bi šla pa tudi jaz. Ali me vzameta s sabo?« sem bila takoj navdušena. »Lahko gremo kar Foto Franci Horvat naslednji teden,« sem predlagala. Še klic in bili smo dogovorjeni o vsem – o dnevu, uri odhoda … Glede na to, da me mali grički v Posavju nikoli kih smo ujeli vlak, ki nas je popeljal v Zidani Most. To niso pretirano zanimali in vabili, seveda nisem imela je majhno naselje, kjer se Savinja izliva v Savo, drug pojma, za kakšno pot sem se dogovorila. Nekaj dni poleg drugega so zgrajeni kar trije mostovi, neverje- pred odhodom sem pobrskala po spletu, proučila ten pogled s pobočja nad naseljem. Tudi tokrat smo zemljevid ter pridobila nekaj osnovnih informacij. Iz- takoj prestopili na naslednji vlak, ki nas je peljal v hodišče naše ture bo v Laškem. Po pričakovanjih nas Laško. je čakalo cel kup vzponov in sestopov, v dveh dneh V nekaj trenutkih smo bili pripravljeni in moja so- naj bi prehodili približno 35 kilometrov. Prespali naj pohodnika sta seveda že vedela, kje stoji edina tabla bi na Mrzlici, nekje na polovici poti. Pot se vije po z napisom Rečiška planinska pot. Resnično, v dveh vrhovih vzhodnega Posavja, okrog idilične Rečiške dneh pohajanja edina. A nič zato, z zemljevidom in doline, nad naselji Spodnja Rečica, Huda jama in aplikacijo smo krožni poti z lahkoto sledili. Marsikje Zgornja Rečica. Leta 2019 je bila izglasovana za naj- seveda, kot običajno, tudi malo po svoje in z dodat- lepšo planinsko pot, kar je podžigalo mojo željo, da jo kom kake zanimivosti, lepote ali prehojenega vršiča. prehodim, nikjer pa nisem zasledila, kaj jo pravzaprav tako bogati. Planinsko društvo Laško je izdalo tudi Šmihel, Kuretno in jašek Liša dnevnik krožne poti, v katerega si pohodniki lahko Za Laškim, 222 m, smo se začeli vzpenjati po asfalt- natisnejo žige osvojenih vrhov. ni cesti do vasice Šmihel, 428  m. Tik nad mestom Všeč mi je, ko se dobimo »po starem«, brez dodatnih leži in je majhna, mirna in prav idilična. Prisluškovali opominjanj, klicev in preverjanj. S  Francijem že na smo pticam in skušali prepoznati njihove ščebetajoče železniški postaji, Karolina se je pridružila nekoliko pogovore. Uživali smo v širokih razgledih, v pomla- pozneje. V Ljubljani štiri minutke za prestop, hitenje dnih rožnatih travnikih in vrtovih, v vonju pravkar dol, v podhod, po stopnicah gor in v zadnjih trenut- vzcvetelih dreves. Ogledali smo si dvostolpno cerkev 20 sv. Mihaela, ki spada med najlepše kulturne spome- Nas je že vabila naslednja vasica Kuretno. Po odhodu nike v porečju Savinje. Cerkev je bila zgrajena okoli iz Šmihela smo se za trenutek ustavili ob kamni- leta 1640, ob nekdanji romarski poti so ob posvetitvi tem križu, ki je bil leta 1596 domnevno postavljen v postavili še sedem baročno poslikanih kapelic. Štiri spomin na lakoto tedanjega časa. Prav pohodi, ko nas kapelice stojijo še danes. V vasi je nekaj novejših hiš in želodec kdaj pa kdaj le opomni na lakoto (ali: ko smo kmetij, ob njih pa sameva nekaj starih, še s kamnom pogosteje lačni), so lahko čudovit opomnik, da pre- grajenih, ki pričajo o preteklosti. Ob starih domovih prosto - imamo dovolj hrane. Do naslednjega obroka na pobočjih pa so zeleni urejeni travniki, priče dana- nikoli ne čakamo prav dolgo. Ob našem pogovoru o šnjega trdega dela ljudi. lakoti, o tedanjih razmerah in hvaležnosti, da živimo v tem času, smo cesto do Kuretna hitro prehodili. Ob- Kuretno Na vrhu Šmohorja Foto Franci Horvat čudovali smo vas, znova staro in novo – lesen kozolec, Foto Franci Horvat Greben, ki pelje nove hiše, skoraj prastari zidovi, hlevi  – ter obiskali Brunarica pri knapu pod Babo na prelazu Zavrate na Ostri vrh. cerkev sv. Katarine, ki stoji na razglednem travniku. Foto Franci Horvat Foto Franci Horvat Bela cesta se vije mimo travnikov, gozdov, mimo potoka, kjer so v mirni kristalni vodi na modrem jenju na območju Laškega sega v daljne leto 1766, nebu lebdela na krošnje obrnjena drevesa, ter mimo leta 1991 pa so iz jame Laško pripeljali zadnji voziček Trnovega hriba do vstopa na gozdno stezico. Le malo premoga. A vrnimo se na gozdno stezico … naprej smo opazili rudniške vagončke in si kraj ogle- dali. Muzej rudarstva Strojnica Liša, jašek na Govcah Gor in dol čez vrhé je lepo urejen mali muzej na prostem. Gre za območje Končno smo vstopili v gozd. Gozdna stezica je rudnikov premoga. Ustavili smo se ob močnem vitlu uhojena, čudovito urejena in ponekod so v strmino za vleko vozičkov ter ob informacijski tabli, kjer smo gozda nadelane lesene stopnice. Občudovali smo ne- prebrali, da je jašek Liša Trboveljska premogokopna navadno skalo, ki oprta z ramo sloni v pobočju, v mali družba začela graditi leta 1930 zaradi povečane pro- skalni duplini pa se zabavajo glineni angelčki. Franci izvodnje premoga. Jašek sega 180 metrov v globino, se je izgubil v raziskovanju grebena, naju pa je svetel uporabljali so ga za transport premogove rude in ja- bukov gozd spremljal na vrh Govško brdo, 811 m. Vrh lovine. Rudarji so tod delali v treh izmenah, zaradi po- stoji zahodno nad vasjo Huda jama in nad Zgornjo Govško brdo stopnega zapiranja Rudnika Laško so jašek leta 1962 Rečico, a je tako bogat z rastlinjem, da naselij v dolini Foto Franci Horvat demontirali in zaprli. Najstarejši dokument o rudar- nisva videli. Nekaj časa sva čakali prijatelja, potem Na prelazu Zavrate pod Babo zeleneče trave in nas nad dokaj strmimi pobočji po Koča na Mrzlici Foto Franci Horvat grebenu pripeljala na Ostri vrh, 855 m. Foto Franci Horvat Nabrali smo si novih moči, si nekoliko odpočili ter pa sva se odločili, da je šel verjetno že naprej, in sva začeli sestopati proti Kalu. Vem, da se ponavljam, začeli sestopati na Zavrate. Na redkih travah so se toda čudoviti bukovi gozdovi, drobno cvetje, rumeni igrali metulji lastovičarji, pozneje doma sem se vese- lastovičarji, mehko zeleneča gozdna tla, skrivnostno lila lepega posnetka. Bukov gozd še ni ozelenel, svetlo nabrekli popki na vejah dreves, sivina bukev, ki je pre- sive veje z zlato zelenim pridihom so bile v pričako- hajala v slutnjo zelenega zlata v vejah krošenj, bakrena vanju rojstva nežnih lističev in so prepuščale čudovito svetloba gozdnih tal, kjer suhega listja ni preraslo svetlobo sončnih žarkov na gozdna tla. Med nežno pomladno zelenje, igra sončnih žarkov, harmonija rjavo odejo suhega listja so bogato cvetele blazinice lepote, ptic, miru … Želela sem zajeti vsa ta občutja in rumenih trobentic, ustavljali sva se in uživali lepoto. jih ohraniti globoko v spominu, v srcu. Nekje naju je dohitel Franci, ki je na Govško brdo Nekje se je pot pridružila gozdni vlaki, ta se je spre- prišel malo za nama in naju seveda tudi čakal. menila v gozdno cesto in nas pripeljala do samotne »Če bi se vpisali v knjigo, bi pa vedel, da sta šli naprej,« kmetije ter na cesto. Nekaj časa nas je vodila skozi Kal, se je smejal. A drug drugemu zaupamo in si puščamo vas, katere hiše so posejane po širokih pobočjih. Za- svobodo, zato lahko hodimo sproščeno, brez preveli- čudili smo se podvozu, a je narejen zato, da omogoči kih zahtev ali pričakovanj. smučanje na smučišču Rajska dolina. Resnično, po Prišli smo na sedlo na Zavratih, 522 m. Izvedeli smo rajski pokrajini. Na širokem travnatem sedlu so se več o rudarjenju v teh krajih, presenetilo nas je, kako odprli prelepi razgledi proti Hrastniku in Trbovljam, ogromne količine »črnega zlata« so bile izkopane. Za daleč za temi dolinami, čez Savo in železniško progo, rudarje iz okoliških vasi je bilo hitreje in bliže, če so smo opazili Kum. Med gozdovi so po pobočjih pose- hodili v rudnik peš čez sedlo, kot pa da bi se vozili z av- jani travniki, njivice in majhna naselja. V daljavi pod tobusom skozi Laško. Na Zavrate so prišli iz različnih belimi oblaki so lebdeli zasneženi vrhovi Kamniških krajev, se zbrali in potem skupaj odhajali do delovišča Alp. Počasi smo se le približali Domu na Kalu, 946 m, na Breznem. Upokojeni rudarji so deset let po zaprtju kjer smo si oddahnili in si privoščili zasluženo pijačo. rudnika na tem mestu v spomin na knapovske čase Še tričetrt urice do Mrzlice, to bomo pa že  …, sem postavili brunarico. Še sedaj se tu zbirajo in obujajo pomislila. Nekaj utrujenosti se je nabralo v nogah. spomine na stare čase. Kraj je resnično prijetna oaza A svojim upom bi lahko rekla račun brez krčmarja. sredi gozdov in kratek počitek nam je prav dobro del. Prijatelja sta očitno imela neko skrivno navezo, saj Kmalu nas je povabila prijetna stezica in z veseljem sta oba vedela za dodatek k naši poti, le jaz ne. Njune smo se ji prepustili. Pozdravljali so nas cvetovi resja, načrte sem očitno preslišala. Toda ker želim vse pre- nekje temni, rožnati, a poleg njih povsem beli. Stezica hoditi in vse doživeti, niti pomislila nisem, da bi šla se je začela dvigati, v pobočju smo opazili skalne samo na Mrzlico in ju tam čakala. odseke in sledil je del strme zavarovane steze, znova lepo nadelane s strmimi stopnicami. Na vrhu Babe »Da ne bomo prekmalu v koči …« (789 m) nas je čakala nagrada. Tik pod vrhom nas je … je navihano komentirala Karolina. Skozi gozd smo presenetil skalni balkonček s čudovitim razgledom. šli navkreber, nato čez Kalski hrib, 985 m, prečili smo Tudi vrh je omogočal nekaj pogledov po okoliških pobočje Mrzlice in zavili proti severozahodu. dolinah in gričih. Ko smo se naužili oddaljenih lepot, Ustavili smo se ob nenavadnih drevesih. Iz nekoč po- smo nadaljevali po grebenu, najprej smo sestopali po drtega debla, ležečega na tleh, je navpično rasla čudo- izjemnem bukovem gozdu in se potem spet vzpen- vita breza. Bila je kot priča izjemne moči in volje do ži- jali. Stezica se je vila po grebenu, mimo osamljenih vljenja. Za njo smo opazili še več tako rastočih dreves. skal, med neverjetnimi prepleti korenin, skozi sveže Lahko bi se poklonili sili Narave. Večni moči in volji 23 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K Laško s Humom do rasti. Zavedamo se, da neizčrpna moč Narave, ko se igrali ob planinskem domu. Pod nami se je poka- Foto Franci Horvat se ves čas obnavlja, ko ves čas raste, brsti, živi, prav- zala Rečiška dolina, okoli katere smo hodili, na koncu zaprav rešuje tudi nas. Ljudi, ki se v vseh tisočletjih doline smo opazili zvonika cerkve na Šmihelu, ki sta življenja na Zemlji še nismo naučili skrbno ravnati z v meglicah prihajajočega večera skoraj lebdela nad njo – je pravzaprav tudi naše Življenje, osnovni del dolino. V  planinskem domu nas je prijazno sprejel nas. Sploh zadnje stoletje si zatiskamo oči pred dej- mlad oskrbnik, ki je poskrbel za našo večerjo in na- stvom, da Narava kljub svoji moči ni neuničljiva … stanitev. Strma gozdna vlaka nas je pripeljala na cesto dobrih Prvo planinsko kočo na tem območju so postavili leta sto metrov niže, a cesto smo kmalu zapustili in se 1899, leta 1931 so v bližini zgradili nov, večji planin- znova vzpenjali strmo navkreber. Tu smo poleg naše ski dom. Partizani so leta 1942 obe koči požgali, da bi Rečiške poti opazili že tretjo tematsko pot. Na Šmihel preprečili nastanitev okupacijskih enot. Na temeljih smo stopali tudi po Poti treh cerkva in po Poti Srečno. požganega doma so zgradili novo leseno kočo leta Na vrh Homič, 1082 m, pa nas je usmerila Prebold- 1946, ki so ji dogradili depandanso leta 1949. Leta ska planinska pot. Seveda je v nas takoj prebudila 1961 so zgradili večji planinski dom in ga odprli leta zanimanje, a jo bomo raziskovali doma. Homič nam 1963. Dom so večkrat prenavljali in posodabljali, leta je ponujal čudovite poglede na bližnjo Mrzlico, na 1992 so v njem uredili stanovanje za oskrbnika. To, da oskrbnik s svojo družino živi v planinskem domu in hkrati skrbi zanj in za goste, se nam je zdelo zelo dobro, odlično. Do Šmohorja bomo prišli mimogrede Dokaj oblačno jutro nas je spremilo na prvih korakih proti Šmohorju. Po smerokazih sodeč nas tega dni ni čakala prav dolga pot. Še posebej, če na zemljevidu mirno spregledaš veje, ki segajo nekam ven s poti. Le dobro poznavanje mojih prijateljev mi je dalo jasno vedeti, da so tiste slabe tri ure do Šmohorja iluzija … Sestopili smo skozi gozd do ceste, lovili smo pravo smer in jo našli proti Suhemu hribu. Seveda malo po svoje, po našem mnenju po lepših stezicah, a nam je uspelo ujeti pravo, celo označena je bila  – proti vrhu Gozdnik. Tokrat smo se vzpenjali po gostej- šem mešanem gozdu, tudi po rahlem grebenu. Ob poti smo našli skalna okna, nekaj sivih skalnih zob je štrlelo s tal na pobočju Malega Gozdnika. Naprej je Gozdnik Zasavje na zahodu ter na Celjsko kotlino na vzhodu. šlo še strmejše, gozd je postajal svetlejši in kmalu smo Foto Franci Horvat Ko se je naše navdušenje umirilo, smo previdno se- dosegli vrh Gozdnik, 1090  m. S  pridobljeno višino stopili, vrh je namreč precej strm, si na cesti oddahnili je veter postal hladen in oster, bili smo zares veseli ter vstopili na strmo gozdno vlako, tokrat navkreber. bivaka, kjer smo se topleje oblekli. Vrh je res gozdnat, Na Mrzlici, 1122 m, vrhu med Celjsko kotlino in Za- kot pove njegovo ime. Kmalu smo nadaljevali proti savjem, nas je pozdravil hladen veter, po tihem dnevu vzhodu. Pobočje je bilo naenkrat zeleno, z bogatim pa nas je presenetil glasen vrišč otrok, šolarjev, ki so rastjem čemaža. Skozi oblake so ušli topli sončni 24 Znamenita lipa na Šmohorju Foto Franci Horvat dolina, ki sega do vznožja Pernic, je prva od petih, Harmonija vsaka pa hrani za obiskovalce zanimivo zgodbo o ži- lepote in miru žarki in dan je v trenutku postal svetlejši in toplejši. vljenju v preteklosti. Foto Jana Remic Prišli smo na cesto, se lepo razgledali proti Žalcu in Cesta nas je prijazno vodila na Šmohor in kmalu smo se vračali jugozahodno do ovinka, kjer so nas oznake se znašli med mogočnimi lipami, po katerih je vasica znova usmerile proti vzhodu in Šmohorju. Kmalu znana. Tri starodavne lipe po starosti segajo v pozni smo zavili s ceste ter jo obšli z obiskom majhne vzpe- srednji vek. Te »turške lipe« so simbol sv. Trojice in tine Pernice, 872 m. Popestritev naše poti so bili novi prijateljstva med ljudmi in nas vabijo k druženju v razgledi v Celjsko kotlino. Našli smo Celjski grad in senci svojih krošenj. Najstarejša med njimi je bila leta skušali prepoznati okoliške vzpetine in vrhove. Ko 2010 izbrana za drevo leta v Sloveniji. S spoštovanjem smo se na drugi strani hriba spustili do ceste, smo smo obstali pred mogočnimi drevesi, se jih dotaknili, prišli že pred Šmohor. jih občudovali. Bi nam stare lipe lahko spregovorile Informativne table na poti popotniku poleg razgle- o preteklosti, o vremenu, o izkušnjah, o ljudeh, o lju- dov nudijo še zgodbe od marsičem, kar bi sicer spre- bezni in o sovraštvu? Bi bili modrejši, če bi jim lahko Malič in Šmohor gledali. Tako smo opazili in spoznali zanimive doline, prisluhnili? Bi nam njihova pesem pobožala dušo in z Mrzlice ki se iz okolice Šmohorja vijejo proti dolini. Pajkova srce, bi nam dale nasvet za lepši vsakdan? Foto Franci Horvat Lipe stoje ob cerkvi sv. Mohorja, ki je po pričevanjih vrh, 936 m, z oddajnikom, kovinskim zabojnikom in virov tu stala že leta 1421. Ob nemih lepotah je Karo- brez razgledov. A v naših očeh je žarelo veselje. lina povedala, da je še pred nekaj leti v hišici pod cer- »Uspelo nam je,« smo se zavedali. »Juhej juhej,« smo kvijo živela prijazna ženica, s katero sta poklepetali. se pohvalili s širokimi nasmehi na obrazih. Tokrat so bila vrata hišice zaprta, dvorišče je sameva- Na Šmohor, 781 m, smo se vrnili po cesti, kjer smo lo, le cvetje na vrtu je še vztrajalo. Kmalu smo prišli do se na informacijskih tablah seznanili z vsebino zgodb planinske koče. Tu naj bi imeli kosilo. Današnji dan bo treh dolin, omenjenih ob sestopu s Pernic. Pot so nam lažji, sem pomislila. Še urico in pol do Laškega, še vlak krajšali rožnati cvetovi grmičkov navadnega volčina, bomo ujeli v zgodnjem popoldnevu … sicer strupenega grma, ki resnično lepo diši. Na drugi »Najbolje, da gremo najprej še na Tolsto in na Malič, strani Rečiške doline sta nas pozdravljala zvonika da ne bomo potem s polnimi želodci hodili v breg,« cerkve s Šmihela. Glede na lakoto smo bili zelo zado- sta razpredala prijatelja. voljni, da smo dočakali kosilo. Moja prijatelja se nista »Jana, tebe sploh ne bova nič vprašala,« sta se glasno zmotila, v zelo prijetnem Planinskem domu na Šmo- smejala, ko sta videla moj izraz na obrazu. Najbrž sta horju je hrana odlična! videla nekaj vprašajev v vsakem očesu. Seveda ob Prav prijetna stezica nas je spremila proti Laškemu. svojem hitrem pregledu Rečiške poti na spletu nisem Čakala nas je še ura in pol sestopa, najprej skozi opazila dveh stranpoti. sončen gozd, steza je urejena nad asfaltno cesto, ki vodi v dolino. Skozi naselje Debro smo kmalu prišli v Tolsto in Malič, zadnja vrhova Laško in še pravočasno ujeli prihajajoči vlak. na Rečiški planinski poti »Včeraj smo prehodili slabih dvajset kilometrov, Najprej smo skočili na Tolsto, 780 m. Sestopili smo po danes pa celo dvaindvajset. Le kje se jih je toliko makadamski cesti, zavili levo v gozd ter se dvigali po nabralo?« se je na vlaku glasno spraševala Karolina. mehki stezici. Ponovno gozdnat vrh, a moram prizna- »Le kje, res?« sem se nasmejala. Kakšno veselje! Ne- ti, da je bil to lep prijeten sprehod s Šmohorja. Vrnili koliko utrujeni, a vsi trije zadovoljni, vsi trije polni idej smo se na razpotje in čez širok travnik, kjer nas je z željo – še in še hoditi, raziskovati, odkrivati in živeti, prepihal močan veter. Poiskali smo stezico za Malič. doživljati poti, kraje, predvsem pa čudovito, nepono- Greben v njegovo smer je izjemno lep, proti vrhu se vljivo Naravo. Da, če si radoveden, če raziskuješ, se dviga in spušča, valoví, in ker smo bili že nekoliko ustavljaš, občuduješ, s spoštovanjem greš okoli naj- utrujeni, se je zdelo, da sicer prijetnega valovanja kar lepših dreves, najdeš skalna okna v gozdnatih pobo- Razgled z Maliča na ni konec. Na zadnjem sedlu pod vrhom je vzletišče čjih – da, v takih primerih se tudi kilometrov nabere. Posavsko hribovje Malič za padalce, kjer smo si oddahnili ter se razgle- Več kot izmerjeni kilometri pa so vredna doživetja, ki Foto Franci Horvat dali. Sledil je še zadnji vzpon in prišli smo na gozdnat jih vsaka cesta, pot ali stezica nudi v izobilju. m GRENKA HUMORESKA Pes, gospodarjev Dušan Škodič najboljši prijatelj Ko sem prišel domov s hribov s strgano hlačnico, sem bil še preveč zmeden, da bi lahko učinkovito prežvečil nesrečno situacijo, ki me je tistega dne doletela. In to šele prvič, pri mojih dobrih petdesetih letih … Vsak od nas, ki občasno hodimo po sredogor- hiše. Ozrl sem se navzdol in opazil hlačnico, ki se je ju in nižjih hribih, posejanih z osamljenimi kmetija- očitno vdala čekanom. Luknja ni bila velika, malce mi, mimo katerih peljejo planinske poti, se je že soočil več kot za znamko velika zaplata kože mi je gledala v z lajajočim sprejemom kosmatinca, ki je območje čemeren zimski dan. Ko pa sem se dotaknil noge, me Z Rexijem pač ni šale in peš si niti svojega varovanja dojemal po svoje, torej tako daleč je spreletela bolečina. Na srečo ni bila tako huda, kot ne drznite po cesti od hišnega praga, kolikor se mu je od njega ljubilo bi pričakoval po prednjih tricentimetrskih čekanih, ki mimo hiše. oddaljiti. so še vedno suvali proti meni med lajanjem in špri- Dušan Škodič, Bila je siva in zelo hladna januarska sobota, ko sem canjem pasje sline. Med zgornjo in spodnjo lajajočo izdelano z UI hodil po hribih nad Selško dolino. Snega je bilo za slabo ped, še najbolj zoprno je bilo na spluženih ma- kadamskih in asfaltnih hribovskih cestah, na katere je občasno zaneslo markirano pot. Tam se je ob toplej- ših urah dneva sneg talil, ponoči pa zmrznil v vodni led, da je bilo treba gledati na vsak korak. Sonce se je žal ves čas vztrajno skrivalo nad oblačnostjo in mraz je grizel, skratka, lagal bi, če bi dejal, da sem hudo užival v hoji. Ampak tudi takšni hribovski spreho- di imajo čar, saj se človek lahko malce zatopi v svoje misli. Iz žepa nahrbtnika sem izvlekel slušalke, da bi vsaj z glasbo iz MP3-predvajalnika nekoliko razbil sivo monotonost pokrajine, še bolj pa so mi bila za slušalke hvaležna ušesa. Ne zaradi melodij, temveč zaradi tega, ker so mi tako lepo tiščala kapo na uhlje, da nisem občutil mraza. Rex mi pomeri hlače Tako sem zatopljen v svoj navidezni svet mirno šel svojo pot mimo redkih osamljenih hiš, kjer se na videz ni prav nič dogajalo, če izvzamem dim, ki se je počasi sukljal iz dimnikov in novoletnih lučk na nekem balkonu, ki se jih tudi čez dan nihče ni potrudil izklo- piti. Nisem imel najmanjšega pojma, kaj me čaka v naslednjih sekundah, sicer bi zagotovo poskušal nekaj ukreniti. Toda zamišljen v svojem svetu nisem opazil nikakršnega opozorila. Morda, da se je skozi glasbo v slušalkah izmuznil drobec pasjega laježa, vendar mu nisem posvečal pozornosti. Le kdo bi se oziral za vsako mrcino, ki te oblaja z dvorišča hiše, mimo katere greš? Ampak tokrat je bilo drugače. V  levo stegno sem prejel udarec, kot bi me vanj nekdo z vso silo brcnil. Šele nato, ko sem se začuden ozrl, sem ob sebi zagle- dal velikega bernskega planšarja, ki je meter od mene besno lajal in mi branil nadaljevati hojo po cesti mimo čeljustjo je kot na počasnem posnetku opletal dolg "Oh, Rexi, pa saj bi lahko sam vedel, da ni treba napa- rdeč jezik in menda sem se takrat spraševal, kako za dati ljudi, ki gredo mimo po cesti, četudi ti je nekdo vraga se psu nikoli ne uspe ugrizniti v tisti dolgi jezik, pozabil zapreti dvoriščno ograjo," sem si mislil. meni pa to občasno kar dobro in boleče uspe, čeprav Ampak ženska na balkonu je bila navsezadnje prav nimam niti približno tako koničastih zob. prijazna. Zavpila mi je, naj grem po cesti sto metrov Mučno situacijo je prekinil ženski glas in pes se je nazaj do križišča in nato levo, prav tako bom prišel v malce umiril, bolje rečeno, z enega metra se je oddaljil Železnike in pes se ne bo več zaganjal vame. Pokimal na dva ali tri metre in v valovih nadaljeval s svojim ver- sem in se zahvalil ter odhlačal po daljši poti v dolino, balnim deliktom na fizično načetega pohodnika. nato pa vsak naslednji kilometer hoje spoznaval, da "Rex, mir!" se je ženska zadrla z balkona in začudeno je adrenalin zadeva, ki sicer res zmanjša bolečino bolj opazovala mene, krivca, ki je prekinil njen nedeljski kot alkohol, le deluje ne tako dolgo. Do avtomobila v mir. Pohodnikov mimo njene hiše se očitno res ne Selcah sem s težavo prišepal. tare, vseeno pa bi človek pričakoval, da bodo dvorišč- na vrata na cesto zaprta, če že pes ni privezan in zato Mnenje ulice in namišljenih strokovnjakov očitno ne ve, do kod sega območje, ki ga mora varo- Dogodek sem nameraval potlačiti zase, toda bolečina vati. Potem ti pa kar takole, brez posebne uverture, je bila vztrajna in nazadnje sem med kolegi v službi napade človeka, ki mirno pride mimo po javni cesti. izblebetal, da ne šepam zato, ker sem nerodno stopil in si zvil gleženj, temveč me je popadel spuščen pes sredi javne ceste. Bil sem deležen malce sočustvo- vanja in precej več negodovanja, češ, da sem se dal odpraviti kot kljukec, ki je naivno prevzel nase vso krivdo za neprijeten dogodek. Ko sem po spominu opisal kraj dogodka, odprt dovoz na dvorišče in se spomnil še dveh na njem parkiranih tovornjakov, sem očitno izpadel popoln bebec. Pes, ki napada ljudi na javni cesti, je nevaren za okolico in od mene je bilo menda skrajno neodgovorno, da tega nisem prijavil na policijo. Ali sem se šel cepit? Nisem. Ha, torej sem neodgo- voren še do samega sebe. Obstajajo pravila in zakoni, ki se jih morajo vsi držati, sploh pa tisti, ki se očitno valjajo v denarju. Slediti bi morala prijava in civilna tožba, z dobrim odvetnikom pa bi dosegel poravnavo, zaradi katere se danes ne bi vozil naokoli z renaultom, ampak z električno Teslo. Bil sem tiho, ker sem v očeh sodelavcev izpadel veliko teslo, ki ne bo nikoli sedlo v Teslo. A bilo je tudi nekaj pozitivnega. Stare raztrgane Ko je Priznam, bil sem v precejšnjem šoku. Pri petinpetde- hlače sem končno vrgel stran in si kupil nove. Boleči- zasliševalcema setih me je prvič na cesti ugriznil pes in zdaj ne vem, na na mestu ugriza pa me je ob dotiku spremljala še končno zmanjkalo kako naj se sploh obnašam. Še enkrat sem se sklonil in nekaj mesecev. vprašanj, je ženska kar skozi luknjo v hlačnici pregledoval škodo. Koža je V prvi polovici maja se kot nekdanji domačin skoraj dahnila: "Ubogi pes, očitno je imel bila opraskana, pes me je ugriznil v stegno, a hlače so vsako leto udeležim pohoda okoli prestolnice, ki slab dan." bile na srečo iz gladke drseče tkanine, stegno pa napeto poteka po zelo idilični poti, ki je bila zgrajena na trasi Dušan Škodič, in čekani so brez večjih posledic zdrsnili mimo. Bolelo žične ograje, ki so jo med vojno okupacijo postavili izdelano z UI me je predvsem na koncu, kjer mu je uspelo preščipni- italijanski vojaki. Celoten krog je dolg okoli 33 kilo- ti mojo kožo, hujšega pa na srečo ni bilo. metrov in bi lahko bil že skoraj lahek trail, če ga ne bi "Kar dobro me je ugriznil," sem rekel ženski na večina potekala po urbanem okolju, kjer kar mrgoli balkonu, "in hlače mi je strgal." Ta dodatek niti ni bil raznih okrepčevalnic. Je pa po drugi strani zaradi tega prav prepričljiv, saj so bile pohodne hlače že tako neu- pohod primeren tudi za druženje in pogovor med gledne, da sem dejansko le še čakal trenutek, ko se jih stalnimi in naključnimi znanci. Takšni družbi sem se, bom odločil zabrisati stran. Nisem pa si predstavljal, potem ko smo po približno polovici prehojene trase da se bo zgodilo na tak način … Ženska na balkonu sedli k mizi v lokal, zaupal glede svojega nesrečnega očitno prav tako ni vedela, kaj naj reče. "A tako," je dogodka s kosmatincem. dahnila. Drugega ni nič izustila, kajpak, opravičila Bila sta par mlajših srednjih let, s psom. Ženska je tudi ne. Seveda, če bi bila tam že od začetka, bi mi nekoč delala v našem podjetju, potem pa se je pre- v trenutku, ko se je pes zakadil vame, zavpila, naj se selila in menjala službo. Spremljal jo je mož, poleg nikar ne bojim, ker njihov Rexi še nikoli ni nikogar njiju pa se je skozi množico pohodnikov nekoli- ugriznil. In seveda, Rexi bi verjetno to tudi upošteval, ko nerodno pretikal štirinožni dalmatinec. Zaradi pa ni, ker ga na to ni nihče spomnil. rednega sprehajanja po tej ljubljanski sprehajalni poti 28 ni imel nobenih težav z ljudmi, ki jim dejansko ni po- blja na razdalji manj kot štiri metre. Na koncu je stal svečal pozornosti, ga je bilo pa treba držati na vrvici še stavek, da zadeva ne deluje na pse, ki so naravno ali ob srečanju z drugimi psi. Sploh je bil ta njun prijazni starostno naglušni. dalmatinec tudi glavna tema vseh naših pogovorov, Končno je prišel tudi dan, ko sem tistega piskača pre- četudi so se ti začeli kje drugje. Pes je danes v marsika- izkusil v praksi. Šlo je, kot bi se reklo, za kontroliran teri družini član, ki se mu posveča največ pozornosti, preizkus. Naj pojasnim. Na neki kmetiji v polhograj- zato takim lastnikom nima smisla oporekati, in moja skem hribovju imajo psa, ki ima svojo pasjo čuvajnico nekdanja kolegica je pač med njimi. precej blizu ceste, ki preči kmetijo. Njegova veriga Ko smo srkali hladno pivce, sem potožil, kaj se mi je je ravno toliko kratka, da se lahko zažene do ceste, zgodilo januarja in v hipu sem bil deležen vse njune nanjo pa ne more. Ta pes si očitno zelo rad popestri pozornosti. Moral sem natančno opisati, kako je do dolgočasne urice tako, da je do vsakega pohodnika dogodka prišlo, a vtis je bil, da sem se pravzaprav popolnoma nezainteresiran vse do trenutka, ko se ta znašel na zatožni klopi, le da brez odvetnika – zato pa približa na par korakov, po tem pa plane in ga prestra- z dvema tožilcema. Na vso moč sta se trudila ugoto- ši, a na srečo brez škode. viti, kako je lahko prišlo do dogodka, ki se pri njunem Namerno sem hodil po notranjem robu ceste in v ljubljenčku ne bi mogel zgoditi niti v sanjah. Po njuni roki držal pripravljeno napravo. Ko se je pes dejan- logiki, četudi je bil tisti pes spuščen in je šel na cesto, sko pognal proti meni, sem na razdalji približno dveh sem moral biti krivec jaz in nihče drug. Padel sem v metrov pritisnil na gumb. Pes se je skoraj v zraku navzkrižno zasliševanje: zasukal in v trenutku pobegnil v svojo uto, glavo pri- "Ali si mu mogoče žvižgal ali ga klical?" lepil na tla in povesil ušesa. Bil sem presenečen in zelo "Ne." zadovoljen. Pa tudi pes si me je očitno zapomnil. Ko "Si ga gledal v oči? Nekateri psi to dojemajo kot izzi- sem se čez kakšen mesec ali dva ponovno prikazal, vanje, veš!" sem ugotovil, da sem napravo pozabil v avtu. Vseeno "Ne, poslušal sem MP3 in ga nisem niti opazil, dokler pa je bilo dovolj, da sem se, ko me je pes od daleč za- se ni zaletel vame." gledal, le prijel za žep in jadrno jo je popihal v svojo "Da nisi mahal in opletal s pohodnimi palicami? Psi uto. tega ne prenesejo." Bil sem zadovoljen oziroma naj bi bil, pa nisem bil "Sploh jih nisem imel s seboj. Za kar mi je po tem sicer dolgo. Tisti zadnji stavek, da naprava ne deluje proti postalo še žal." naglušnim psom, me je glodal in glodal. Kako za Bil sem presenečen in zelo zadovoljen. Tako in drugače sem se moral izmotavati in iz tiste hudiča pa naj vem, ali neki pes v redu sliši ali ne? Pa tudi pes si me je pavze za osvežujoče pivce je nastala mala mučilnica. S  strahom je pač tako, da večkrat ko pomisliš nanj, očitno zapomnil. Ko je zasliševalcema končno zmanjkalo vprašanj, je bolj se zažira vate. Moral sem poiskati kakšno zane- Dušan Škodič, ženska dahnila: "Ubogi pes, očitno je imel slab dan." sljivejšo rešitev. izdelano z UI Ahaa tako, sem pokimal hvaležen za strokovno razlago. Neskončno mi je odleglo. Izvedel sem, da se lahko tak dogodek zgodi tudi po nikogaršnji krivdi … Zvočni odganjalec Večkrat sem že zasledil trditev, da človek, ki mu pes pomeri hlače, pridobi strah pred psi, kar žival seveda začuti in zato rada prestraši vsako takšno žrtev. Ker pa tak strah ni nekaj, kar lahko enostavno prikriješ z blefom kot karte pri pokru, sem začel resno razmi- šljati o kakšnem pomagalu. Med brskanjem po spletu sem prišel do neke elektronske piščalke, ki deluje na zelo visoki frekvenci, ki je človek skoraj ne sliši, psa pa nenaden zvočni impulz toliko preseneti, da se v naletu obrne in zbeži. Malo sem dvomil, a poskusiti ni greh, morda pa naprava, ki se lahko spravi v vsak hlačni žep, celo deluje. Tako sem naslednje leto s seboj v žepu prenašal to napravico, ne da bi sploh vedel, če deluje ali ne. Občasno, ko sem šel mimo kakšne hiše, pred katero je dremal pes čuvaj, sem jo potegnil ven in pritisnil na gumb. Po navadi je pes takoj dvignil glavo in za- čudeno pogledal naokoli, po tem pa se spet prepustil dremežu. Očitno je bilo, da napravica oddaja zvok, ki ga psi slišijo, vprašanje pa, kako bi se obnesla, ko bi bilo treba. V navodilih je namreč pisalo, da se upora- P L A N I N S K I V E S T N I K September 2025 29 želva v oklep in se s kremplji oprijel notranjosti, da ga nikakor ne bi mogel izvleči ven in spustiti pred bliža- jočo se pasjo mrcino. Pekoči spreji – za pse ali njihove lastnike? Spet sem se obrnil po pomoč na splet in našel pekoč sprej, s katerim popršiš v oči napadalnega psa ali celo človeka. Obstajajo tudi večje doze, ki so uporabne proti medvedom, ampak tisti so že v velikosti velike- ga spreja za lase in delujejo na več metrov, seveda pa jih ni mogoče prenašati v žepu. Plačal sem nekaj manj kot za elektronsko napravo in v pošiljki prejel mali sprejček, ki je bil videti kot debelejši vžigalnik. Ker v navodilih ni pisalo, da ne deluje na naglušne pse, sem bil končno povsem pomirjen. Naslednji dve leti sem, ko sem hodil po poteh, ki jih še nisem poznal, v žepu vedno grel tudi tisti ostri sprejček. Tudi ta je moral opraviti preizkus nekega pomladnega dne, in celo sredi urbanega naselja, v Planini pri Rakeku. Raziskoval sem Planinsko goro, na kateri je ogromno Maček v ostankov utrdb in bunkerjev alpskega zidu, ker so nahrbtniku rapalsko mejo tod utrjevali Italijani. V tistih časih je je učinkovita, bila Planina najpomembnejši cestni prehod med Kra- a težko realizirana ljevino Italijo in Kraljevino Jugoslavijo. Mesto, kjer je rešitev. nekoč stala mejna rampa, danes zaznamuje kovinska Dušan Škodič, replika rapalskega mejnika in informacijska tabla ob izdelano z UI glavni cesti. Bila je sobota ob času kosila, ko sem hodil po skoraj Naravni pristopi popolnoma neprometni glavni cesti skozi Planino in Poskusil sem celo z neko improvizacijo, ki pa je nisem se vračal proti avtu, ki sem ga pustil na velikem par- nikoli uresničil. Razmišljal sem o tem, kaj najbolj pri- kirišču pri cerkvi, kjer je izhodišče za Planinsko goro. tegne pasjo pozornost. Če bi mi namreč uspelo to Izza neke hiše se je nenadoma zaslišal lajež in glej ga pozornost usmeriti stran od sebe, bi bil varen. Najprej zlomka, mar pes res lahko že kar izza vogala zavoha mi je na pamet v povezavi s psi padla klobasa. Če bi jo nekoga, ki ga je strah psov? Očitno da, kajti velik vrgel psu pod nos, bi me morda res pustil pri miru, ni nemški ovčar se je vzel kot od nikoder in zaštartal na- pa izključeno, da ne bi v navalu najprej opravil z menoj, ravnost vame, ki sem nič hudega sluteč kolovratil po potem pa se za nagrado še posladkal z mojo klobaso. pločniku ob glavni cesti. Hitro sem zgrabil sprejček in Po drugi strani pa je klobasa pokvarljivo blago, in če upal, da sploh deluje, ker ga nisem še nikoli preizkusil. bi jo cel dan nosil s seboj v toplem nahrbtniku, nasle- Pes mi je prišel že na en meter, ko mi ga je dejansko dnjič ne bi bila več uporabna. Zato to sploh ne bi bilo uspelo vsaj približno posprejati v glavo. V hipu je pre- poceni, saj hodim v hribe tudi med tednom. nehal lajati in zanj očitno nisem več obstajal. Edina Kot drugo rešitev, kako odvrniti pasjo pozornost, sem stvar, ki ga je še zanimala, je bila bližnja zelenica. pomislil na mačka. To bi bilo gotovo uspešneje kot Zapodil se je vanjo in z gobcem ril kot buldožer po klobasa. Če bi na hitro spustil mačka iz nahrbtnika, ga njej, da bi si obrisal pekočino, ki ga je zaslepila. Tisti menda ni psa, ki se ne bi takoj zapodil za njim. A ideja hip je na hišni prag stopila ženska srednjih let in pre- bi bila težko izvedljiva in tudi nedolžni maček, ki bi na strašena zavpila, kaj sem naredil njihovemu Runotu, ta način lahko postal kolateralna škoda, se mi je smilil. da se postavlja na glavo po domači zelenici. Seveda je Lahko sem si sicer predstavljal, da bi mačka prenašal v ni popolnoma nič zanimalo, zakaj njihov Runo sploh nahrbtniku, saj žival ni težka. A kaj ko je maček precej dirja po glavni ulici za ljudmi in da bi se pravzaprav nemiren in čeprav bi imel glavo zunaj, vem, da bi se lahko v tem trenutku menili tudi drugače, če bi bil ves čas trudil, da bi se skobacal ven in ušel na svobodo. brez spreja. Bil sem namreč odločen, da bom vsakega Tudi glede njegovih fizičnih potreb nisem uspel najti neodgovornega lastnika, ki se očitno požvižga na vsa optimalne rešitve. Da bi mi opravil potrebo v nahrb- pravila, ob napadu brez milosti prijavil. tnik, v katerem sem prenašal tudi malico in rezerv- Toda ženska si s tem očitno ni belila glave, še vedno na oblačila – hmm, zelo slaba ideja. In tudi če, ko bi je vztrajno ponavljala, kaj da sem storil njihovemu nekoč dejansko potreboval njegovo pomoč, sem ubogemu Runotu in kar ušlo mi je z jezika: "Gospa, vaš prepričan, da mi ne bi uspelo. Čeprav bi do tistega kuža je imel pač slab dan, z njim bo kmalu vse v redu." trenutka na vse načine skušal priti ven, bi ob pribli- Vendar ženska z mojim pojasnilom ni bila zadovoljna. ževanju pasjega laježa potegnil glavo v nahrbtnik kot Začela je vpiti v hišo in poklicala je nekega Lojzeta, ki 30 je verjetno že slišal kraval pred hišo, saj se je v nasle- dnjem trenutku narisal med podboji. Možakar, ki ga je dogajanje verjetno zmotilo med pokosilnem počitku je bil silno slabe volje in ni bil pripravljen za nikakršne debate. Zanj je bilo vse popolnoma jasno. Runo je z zaprtimi očmi drgnil gobec po travi, na cesti pa sem bil jaz, ki sem bil lahko edini vzrok za nastalo situacijo. Kot po šeriatskem pravu sem bil kriv že samo zato, ker kot tujec nimam kaj iskati v njegovi ulici. Na opozorilo, da me je pes napadel sredi ceste, ni niti trznil in še manj na podatek, da se žival ne more svo- bodno poditi po naselju, skozi katerega se je nekoč valil ves turistični in tovorni tranzit proti morju ali v Trst. Kar v natikačih in v spodnji majici, kakršen je očitno počival na kavču, se je razjarjeno odzibal proti meni, toda čakal ga nisem. Pes je bil očitno takšen kot njegov gospodar. Obrnil sem se in s pospešeno hojo nadaljeval po ulici, v roki pa imel pripravljen sprej, da bi mu omogočil boljše razumevanje trpljenja njegovega Runa, če bi bilo to treba. Na srečo ni bilo, kajti velik trebuh mu je pobral sapo že do hišnega vogala in tam se je obrnil nazaj. Zanj je bila zmaga dobljena, saj me je uspešno prepodil. Žal permisivna vzgoja, po kateri je dovolje- no vse, ni najprimernejša, saj če bi se pes tudi v tem ravnal po gospodarju, ne bi prišlo do kontakta med nama. Pet minut naprej sem zadovoljen sedel v avto. Runo si je drgnil gobec po travi, na cesti pa sem bil jaz, ki sem bil lahko edini Kajti tokrat sem imel za spremembo jaz dober dan (in vzrok za nastalo situacijo. Kot po šeriatskem pravu sem bil kriv, ker kot tujec cele hlače). m nimam kaj iskati na cesti. Dušan Škodič, izdelano z UI ven iz cone udobja! V KRALJESTVU ZLATOROGA ... ALPINISTI SO IN ENAKO BI V DA NAPREDUJEŠ, SPRVA PLEZALI NA SLOVENSKIH MAJHNO MORAŠ STOPITI IZ EVEREST S GORAH POMANKANJE POMOČJO ŠTELO ... PA OPREME! CONE UDOBJA! DODATNEGA KISIKA, POGLEJMO ... NATO PA SO BREZ NJEGA STOPILI IZ cone UDOBJA. KMALU ... JOŽETOV hja no ... S KROKSI SEM dOBESEDNO STOPil IZ NASVET: V CONE UDOBJA! GORAH NE PREIZKUŠAJTE MEJA SVOJIH SPOSOBNOSTI Z MALOMARNOSTJO! PA LEP PLANINSKI MESEC! Ažbe polšak Z NAMI NA KOLO Iskra Jovanović Rečni rokav Foto Iskra Jovanović Kolesarski valček ob Donavi Potovanje po kolesarski poti EuroVelo 6 EuroVelo 6 je ena najbolj priljubljenih evropskih kolesarskih poti. Začne se na obali Atlantskega oceana v Franciji, poteka skozi deset držav in se konča ob izlivu druge najdaljše evropske reke Donave v Črno morje. Celotna pot je dolga 4700 kilometrov. Za nekakšen test sem izbrala 320 kilometrov dolg, zelo priljubljen in zaradi svoje lepote hvaljen odsek, ki sledi bregu Donave od Passaua v Nemčiji do Dunaja v Avstriji. Odločitev za takšno pustolovščino ni bila ne in sprehod skozi to čudovito mesto kot češnja na hitra ne lahka. Čeprav že leta kolesarim po različnih torti in po šestih dneh vožnje zaslužena nagrada. težavnostno in tehnično zahtevnih poteh, so bili to Moja druga dilema je bila izbira med kampira- vedno enodnevni krožni izleti. Nikoli nisem bila na njem in zasebno nastanitvijo. Obe možnosti imata kolesarski turi s kolesarskimi torbami in nikoli nisem svoje prednosti in slabosti. Kampiranje je bistveno preživela šest dni zapored na relativno dolgem cenejše, vendar zahteva dodatno opremo za name- odseku, kjer se ne bi mogla preprosto vrniti, če bi se stitev, ki bi že tako težke torbe dodatno otežila. To je zgodilo kaj nepredvidenega. Obstajajo različne mo- prvič, da kolesarim po tako dolgi poti, in pravzaprav žnosti za načrtovanje celotne poti, na koncu pa sem ne vem, kako se bom odrezala, ali bom utrujena ali izbrala klasično  – z avtomobilom do Passaua, šest mokra, če bo deževalo. Misel na to, da bom vsak dni kolesarjenja do Dunaja in vrnitev z vlakom nazaj večer postavljala šotor in bom verjetno vsako jutro v Passau. Najteže je bilo določiti, koliko kilometrov spet popolnoma mokra, mi je olajšala odločitev za na dan prevoziti oziroma na koliko dni razdeliti zasebno nastanitev. Po rešitvi teh dveh velikih dilem pot – pet, šest ali sedem. Na koncu sem se odloči- je ostalo le še, da sedem na kolo in začnem vrteti la za šest dni s povprečno 60 kilometri na dan, pri pedala. čemer sta bila zadnja dva odseka nekoliko krajša. Seveda je mogoče iti tudi v obratni smeri, z Dunaja Potek poti v Passau, vendar je vodnik, ki sem ga uporabljala, Obe poti sta na severni levi in južni desni strani reke navajal, da na tem območju piha pretežno zahodni asfaltirani po celotni dolžini, brezhibno vzdrževani veter, kar pomeni, da veter piha v hrbet, če začnete iz in označeni. Ni potrebna posebna navigacija, gpx ali Passaua. Poleg tega se zdi zaključek poti na Dunaju kaj podobnega, saj je vsako, ampak prav vsako križ- 32 išče označeno in le slediti je treba zelenim oznakam z napisom Donauradweg R1. Etapa EV6 med Passauom in Dunajem je izjemno priljubljena in, kot pravijo mnogi, najlepši del celotne poti. Čeprav sem izbrala predsezono, konec maja in začetek junija, je bila pot precej živahna. Posamezniki in cele skupine kolesarjev so brneli v obe smeri. Hitro sem ugotovila, da se ne smem obotavljati, saj so me, čeprav nisem vozila počasi, kolesarji na lahkih cestnih ali električnih kolesih nenehno prehitevali z veliko hitrostjo. Morda gre za razliko v kulturi obnašanja ali pa za kakšen poseben kolesarski bonton; nihče ne pozvoni, da bi te opo- zoril na prehitevanje, ampak se preprosto požene mimo tebe. Kolesarsko ogledalo je na tem odseku obvezno. Ko se enkrat navadiš, da moraš voziti strogo po desnem robu poti in da te bodo vsake toliko časa prehiteli kolesarski izstrelki, se vožnja spremeni v pesem, da ne rečem valček. Ne vem, ali je bila to zasluga zahodnih vetrov ali komaj opaznega, a konstantnega spusta, ves čas sem vozila z lahkoto, praktično brez večjega napora, kar me je nekoliko presenetilo. Napredovala sem zelo hitro in bilo je dovolj časa za postanek, fotografiranje in snemanje. Reka Donava Oznaka za Južna stran reke je zaradi konfiguracije nekoliko bolj Ko sem načrtovala potovanje, me je nekoliko skrbelo, kolesarsko pot ob senčna, zato je morda primernejša za vroče poletne da me bo po nekaj dneh vožnje ob isti reki, z ves čas reki Donavi dni, pozno spomladi pa ni pomembno, katero stran istim razgledom pot dolgočasila. A čeprav kolesar- Foto Iskra Jovanović izbereš. Čeprav večino časa kolesariš na prostem, jenje poteka ob isti reki, se razgledi spreminjajo. Na pot pogosto vodi skozi gozdnate predele, zato je začetku poti si je Donava urezala pot skozi hribovi- včasih lahko celo nekoliko hladno. Presenetljivo je, to območje, tako da so na obeh straneh reke strma da tudi v senčnih delih ob Donavi ni bilo komar- gozdnata pobočja, ponekod na severni strani celo jev, včasih le neprijetni stoječi oblaki drobnih muh. ni prehoda, ker so prestrma za kakršno koli cesto. Občasno sem prečkala z ene strani reke na drugo, Naprej ob reki strmina bregov popusti in naletimo na Na tej poti sem odvisno od tega, katera stran se mi je zdela zani- široka polja rži, pšenice in koruze, posuta z rdečimi srečala veliko mivejša ali mirnejša. Na dveh krajših odsekih pot makovimi cvetovi. Morda najlepša etapa nastopi kolesarjev. poteka le po eni strani reke. na koncu poti, ki vodi skozi vinograde znanih belih Foto Iskra Jovanović Vožnja od reki sort grozdja, zasajenih na obeh straneh reke. Vse to drugega. Presenetilo me je, da običajno visok nasip ob Donavi je prepredeno z manjšimi in večjimi naselji, mostovi, reki obstaja le na nekaj mestih, medtem ko je večji del Foto Iskra Jovanović pomoli, parki in počivališči. Raznolikosti resnično poti praktično v ravnini z reko, ob številnih peščenih ne manjka. Vzdolž celotne poti je reka Donava dokaj plažah, idealnih za sprostitev ali kopanje za pogu- enakomerne širine in zelo mirnega toka. Žal njena mnejše. Včasih pot popelje skozi enega od številnih barva ni bila več modra, temveč sivo olivna, kar je donavskih rokavov, ki so postali zelene oaze za raz- bila, upam, posledica spomladanskega taljenja snega lične rastlinske in živalske vrste. Tu, daleč od hrupa v Alpah in številnih pritokov, ne pa onesnaženja. in vrveža naselij, uživajo v neokrnjeni naravi race Prepredena je s številnimi mostovi in hidroelektrar- vseh vrst, labodi, razne druge vrste ptic, žabe, kače nami, kar kolesarjem olajša prehod z ene strani reke in občasno zajec. Njihov mir zmoti le radoveden na drugo. Razen mostov je ob celotni poti veliko kolesar. trajektov in splavov, oboje pa je dražja alternativa za prehod reke. Posebej zanimiv je splav brez motorja Mesta, gradovi … in splavarja, opremljen z dvema jeklenicama in izko- Moje izhodišče je bil Passau, mesto v Nemčiji, pribli- rišča moč rečnega toka za prehod z enega brega na žno kilometer od avstrijske meje. Je zelo lepo, urejeno, Eden izmed mostov za prečkanje reke Donave Foto Iskra Jovanović 34 tipično srednjeevropsko mesto, kjer se stekajo tri ma naletimo na majhna, ljubka in urejena mesta, ki Kolesarske poti si ne reke: Ilz, Inn in Donava. Ilz je relativno majhen pritok so idealni kraji za oddih in počitek ob skodelici kave s moremo zamisliti Donave, reka Inn pa je tam, kjer se izliva v Donavo, torto ali pa piva, še posebej radlerja, ki ga tukaj vedno brez gradov. vsaj dvakrat širša, zato sem se spraševala, zakaj se točijo, nikoli ne postrežejo v steklenici. Foto Iskra Jovanović po združitvi nastala reka ne imenuje Inn, ampak Precej nenavadno in nekoliko neugodno je, da v Donava? Če gledamo od zgoraj, se zdi vprašanje manjših mestih po 13. uri praktično ni odprtih resta- povsem upravičeno, saj svetlo zelena barva reke Inn vracij, kjer bi lahko uživali v lokalni kuhinji. Prepo- prevladuje v nasprotju s temno barvo Donave; zdi se, zno sem ugotovila, da imajo med 12. in 13. uro zelo kot da je njen tok močnejši in potiska vode Donave konkreten obrok – golaž, dunajski zrezek ali kaj po- na stran. Razlaga za to navidezno nelogičnost je v dobnega, potem pa do 17. ali 18. ure nič, niente, zero. dejstvu, da je Donava bistveno globlja reka in zato Odprte so samo picerije. Tako sem za kosila jedla nosi veliko večjo količino vode. Poleg tega je Donava sendviče, sadje in pila radler. Skozi Linz sem odko- od izvira do Passaua več kot sto kilometrov daljša od lesarila brez ustavljanja, saj mi hrup in vrvež velikega Inna. Med Passauom in Linzem, ki je na tej poti drugo mesta nista ustrezala, ne glede na to, kako lepo mesto največje mesto za Dunajem, ni večjih naselij. Večino- je to. Kmalu za Linzem sem prispela v Enns in to je Urejena okolica kolesarske poti v mestu Tulln Foto Iskra Jovanović 35 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K Krems ima velik moderen del ob starem mestnem jedru in je očitno eno večjih industrijskih središč regije. Tulln je kot velik botanični vrt, ves v rožah, sredi mesta pa se razprostira ogromen park oz. gozd z ribniki in mostovi, breg Donave pa je čudovito urejen s številnimi plažami in prostori za rekreacijo. Spitz, Weisenkirchen in Dürnstein v regiji Wachau, obdani s terasastimi vinogradi in oddaljeni le nekaj kilome- trov, so najbolj slikovita mesta na celotni poti. Ljubi- telji gradov in samostanov bodo morda morali načr- tovati dodatne dni, če bodo želeli obiskati vsakega, mimo katerega se bodo peljali. In končno Dunaj, prepoln vonja po lipah v polnem razcvetu, mesto, ki izžareva cesarsko preteklost, a je hkrati zelo moderno, s širokimi ulicami, fascinantni- mi stavbami, številnimi parki. Sprehod po Dunaju, posedanje v kavarni ob kavi, kozarcu vina ali koktaj- lu je popoln zaključek vznemirljive in lepe 6-dnevne vožnje ob Donavi. Teden dni ob Donavi je minil pre- hitro. Pot, po kateri sem se vozila, je primerna za vse ka- S splavom bilo moje edino razočaranje na celotnem potovanju. tegorije kolesarjev, stare, mlade, otroke in celo hišne preko Donave Prebrala sem, da je to najstarejše mesto v Avstriji z ljubljenčke, saj je ravna in asfaltirana, izjemno dobro Foto Iskra Jovanović veliko zgodovinskimi stavbami, zato sem se veselila vzdrževana in označena, vsak pa si lahko sam načr- sprehoda skozenj, čeprav je bil stran od Donave. Pa tuje, koliko razdalje želi prevoziti na dan. Večino časa mi v tem mestu nekaj ni bilo všeč. Zdelo se je zapu- vozimo ob reki, skozi čudovito naravo, a kljub temu ščeno, morda zato, ker je bila nedelja. Res je, da so je ob poti dovolj majhnih naselij, kjer se lahko oddah- tam lepe in stare cerkve in zvoniki, ampak zdelo se nete in okrepčate ali prespite. Turo si lahko organizi- je, kot da so ga ljudje zapustili. Na glavnem trgu v sre- rate sami, obstaja pa tudi veliko agencij, ki to storijo dišču mesta je bilo tu in tam nekaj turistov, vse je bilo namesto vas, le izbrati morate število dni in smer zaprto, prazno, brez življenja. Tudi namestitev me je potovanja. Izlet lahko spremenite v počasen romanti- Pot med vinogradi v razočarala – za razliko od Ennsa, Kremsa, Ybbsa in čen ogled številnih gradov, samostanov, vinarn ali pa pokrajini Wachau Tullna, kjer so bili moji postanki in nočitve taki, kot v adrenalinsko dirkanje ob eni najpomembnejših in Foto Iskra Jovanović sem pričakovala. najimpresivnejših evropskih rek. m pokrajina Zgornja Passau–Aschach Avstrija Zahtevnost: Nezahtevna tura Vodnik: Mike Wells: Cycling guide - The vožnja po južni strani do Obernzella Oprema: Kolo, primerno za vožnjo po Danube Cycleway, From The Black in prehod z ladjico na severno stran, asfaltirani podlagi Forest to Budapest, Vol. 1 | Cicerone, ker vodi pot po južni strani pozneje po Višinska razlika: 129 m 2025. precej prometni cesti. Pri Schlogenu Dolžina: 62,5 km Zemljevid: Danube Bike Trail 2: Austri- se z ladjico prestavimo nazaj na južno Izhodišče: Passau an Danube: From Passau to Vienna, stran, saj pri velikem rečnem ovinku WGS84: N 48.57891°, E 13.50312° 1 : 50.000 na severni strani ni več poti in nada­ Časi: Passau–Aschach 3–4 h Opis: Iz središča mesta Passau sledi­ ljujemo po južni strani do Aschacha. Sezona: Vsi letni časi, razen pozimi mo oznakam Donauradweg R1. Sledi Iskra Jovanović Mesto Passau, izhodišče mojega popotovanja s kolesom Foto Iskra Jovanović pokrajini Zgornja in Aschach–Enns Spodnja Avstrija Zahtevnost: Nezahtevna tura Sezona: Vsi letni časi, razen pozimi Opis: Iz središča mesta Aschach sledimo Oprema: Kolo, primerno za vožnjo po Vodnik: Mike Wells: Cycling guide - The oznakam Donauradweg R1 in vozimo asfaltirani podlagi Danube Cycleway, From The Black po južni strani reke do Ottensheima, Višinska razlika: 168 m Forest to Budapest, Vol. 1 | Cicerone, čez most prečimo na severno stran, da Dolžina: 59,4 km 2025. se izognemo prometni cesti. Nada­ Izhodišče: Aschach Zemljevid: Danube Bike Trail 2: Austri- ljujemo po severni strani do Ennsa in WGS84: N 48.36377°, E 14.02429° an Danube: From Passau to Vienna, prečimo Donavo, da preidemo na njeno Časi: Aschach–Enns 3–4 h 1 : 50.000 južno stran v središče mesta Enns. Iskra Jovanović Kolesarska pot ob Donavi v mestu Aschach Foto Iskra Jovanović 37 P L A N I N S K I V E S T N I K \ September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K \ September 2025 pokrajina Zgornja Passau–Aschach Avstrija pokrajini Zgornja in Aschach–Enns Spodnja Avstrija 38 P L A N I N S K I V E S T N I K \ September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K \ September 2025 pokrajini Zgornja in Enns–Ybbs–Krems Spodnja Avstrija Zahtevnost: Nezahtevna tura Sezona: Vsi letni časi, razen pozimi Nadaljujemo po severni strani do Oprema: Kolo, primerno za vožnjo po Vodnik: Mike Wells: Cycling guide - The Greina, prečimo reko, da se izognemo asfaltirani podlagi Danube Cycleway, From The Black Fo- prometni cesti, ter po južni strani na­ Višinska razlika: 143 m (Enns–Ybbs), rest to Budapest, Vol. 1 | Cicerone, 2025. daljujemo do mesta Ybbs. 229 m (Ybbs–Krems) Zemljevid: Danube Bike Trail 2: Austri- Iz središča mesta Ybbs sledimo ozna­ Dolžina: 62,2 km (Enns–Ybbs), 66 km an Danube: From Passau to Vienna, kam Donauradweg R1 po južni strani (Ybbs–Krems) 1 : 50.000 Donave do mesta Spitz, kjer uporabimo Izhodišče: Enns Opis: Iz središča mesta Enns sledimo trajekt za prehod na severno stran. Ta WGS84: N 48.2054°, E 14.47859° oznakam Donauradweg R1 in takoj del poti je ena lepših etap, vodi mimo sli­ Časi: Enns–Ybbs 3–4 h za mestom prečimo Donavo na se­ kovitih gradov in vinogradov do Kremsa. Ybbs–Krems 3–4 h verno stran, kjer pot vodi tik ob reki. Iskra Jovanović Trajekt za prehod čez Donavo Foto Iskra Jovanović pokrajini Zgornja in Krems–Tulln–Dunaj Spodnja Avstrija Zahtevnost: Nezahtevna tura Sezona: Vsi letni časi, razen pozimi kjer prečimo reko na južno stran in od Oprema: Kolo, primerno za vožnjo po Vodnik: Mike Wells: Cycling guide - The tam do mesta Tulln. asfaltirani podlagi Danube Cycleway, From The Black Iz središča Tullna nadaljujemo po poti Višinska razlika: 116 m (Krems–Tulln), Forest to Budapest, Vol. 1 | Cicerone, Donauradweg R1 in gremo čez most na 78 m (Tulln–Dunaj) 2025. severno stran reke ter na tej strani na­ Dolžina: 46,7 km (Krems–Tulln), 44,7 Zemljevid: Danube Bike Trail 2: Austri- daljujemo vse do mosta pred Dunajem, km (Tulln–Dunaj) an Danube: From Passau to Vienna, ki povezuje obalo z umetnim otokom, ki Izhodišče: Krems 1 : 50.000 deli Dunaj na dva dela. Nadaljujemo do WGS84: N 48.40186°, E 15.58151° Opis: Iz središča mesta Krems sledimo Dunaja oziroma do enega izmed števil­ Časi: Krems–Tulln 2–3 h oznakam Donauradweg R1 po severni nih mostov, ki nas pripeljejo v mesto. Tulln–Dunaj 2–3 h strani Donave do mesta Altenworth, Iskra Jovanović Dunaj je končno na dosegu roke in s tem konec kolesarjenja. Foto Iskra Jovanović 39 P L A N I N S K I V E S T N I K \ September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K \ September 2025 pokrajini Zgornja in Enns–Ybbs–Krems Spodnja Avstrija pokrajini Zgornja in Krems–Tulln–Dunaj Spodnja Avstrija 40 P L A N I N S K I V E S T N I K \ September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K \ September 2025 Mateja Pate Bikec Cikec in gorski reševalci Bikec Cikec je bil tistega dne še posebej razposajen. Na pašniku je s svojimi norčavimi poskoki zabaval vso čredo. Prejšnji dan je namreč slišal praviti kmeta Ceneta, da bodo živino odgnali na planino. Ker je bil še zelo mlad bikec, ni vedel, kaj to Še noben njen otrok ni bil tako neposlušen kot pomeni. Zato je vprašal svojo mamo, kravo Cikec. Pa tudi tako prisrčen ne, zato mu mama Ciko: »Kaj pomeni, da bodo živino odgnali na pogosto ni mogla dolgo brati kozjih molitvic ob planino?« nespametnem ravnanju, saj jo je hitro spravil v Mama mu je razložila: »Vsako poletje nas smeh s kakšno posrečeno izjavo. kmet Cene odpelje na počitnice na gorske Tistega večera Cikec dolgo ni mogel zaspati. pašnike, kjer se lahko sprehajamo, kolikor se Razmišljal je, kakšne pustolovščine ga čakajo. nam zahoče. Tam je vedno dobra družba, ker Šele ko je v vaškem zvoniku odbilo polnoč, je se na planini pasejo tudi krave kmeta Janeza vendarle zatisnil oči. Ponoči se mu je sanjalo, in kmeta Poldeta. Včasih nas obiščejo gamsi da je na poti na planino srečal Kekca, tistega in kozorogi, ki nam prinesejo novice z okoliških neustrašnega fantiča, o katerem mu je mama vrhov in planin.« pogosto pripovedovala zgodbe. Tudi sam si je Cikcu se je zdelo najbolj fino tisto o spreha­ želel biti tako pogumen kot on. janju po mili volji, saj je bil strašno radoveden. Povsod je vtaknil svoj gobček, zato je že nekaj­ Juhu, na planino gremo! krat zašel v težave. Nekoč je po nesreči stopil v Ob svitu je bilo na domačiji kmeta Ceneta že veliko mravljišče – še preden je utegnil iz njega zelo živahno. Cene in njegovi pomočniki so izvleči nogo, so ga razjarjene rdečke pošteno zbirali skupaj čredo za pot na planino. Karavana pogrizle. Cele tri ure je stal v ledeno mrzlem je bila kmalu pripravljena; mimo korita sredi vasi potoku, da ga je noga nehala peči; za nameček so se živali mirno odpravile po cesti, ki je kmalu se je še prehladil, da je moral kmet Cene po­ nad vasjo postala makadamska. Po dolgi dolini klicati veterinarja Primoža. Tudi ose so ga že se je nekaj časa zložno vzpenjala ob žuborečem popikale, in to kako! Kar sedemnajst se jih se potoku, ki je Cikca neprestano vabil k sebi s spravilo nadenj, ko je želel igrati nogomet z skrivnostnim šumenjem. Mama ga je opozarja­ osjim gnezdom, ki ga je neprevidna stara Liska la, naj se ne oddaljuje od črede, a zaleglo je šele, z rogom sklatila z grma. Z gobčkom je kotalil ko mu je prišepnila, da ga bo kmet Cene dal osir po bregu, ko so iz njega privršale jezne na povodec, če bo kar naprej uhajal. Zato se je ose in se zakadile v njegov smrček, ki je kmalu potem zabaval s prerivanjem med kravami na postal podoben cvetači. Mama mu je vso noč čelo kolone; nekatere so se mu razumevajoče polagala na smrček obkladke in mu brisala kot nasmihale, saj so se še prav dobro spominjale, nojevo jajce velike solze, medtem ko ga je to­ kako je imeti ob sebi razigrane mladiče; druge lažila, da so take nezgode del odraščanja in da pa so ga nejevoljno gledale postrani. bo še vse dobro. Hkrati pa jo je vendarle malo Na koncu doline se je cesta zvila kot kača in skrbelo zanj, saj je bil Cikec ne le radoveden, se v številnih okljukih dvigala po gozdnatem ampak tudi precej svojeglav bikec. Kadar si je pobočju. Cikcu se je zdelo zabavno tekati v kaj vbil v ljubko kosmato glavo, je bil gluh za klanec pa spet nazaj k čredi; za mamino prigo­ dobronamerne nasvete. Zato je Cika odhod varjanje, naj se malo umiri, se ni zmenil. Toda na planino pričakovala tudi s kančkom strahu. pot je postajala vse strmejša in Cikec je začel Planinčkov kotiček 41 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K tožiti, da je utrujen. Mama Cika se je komaj za­ Lepega dne si je Cikec izmislil nov izziv – kdo si držala, da mu jih ni napela: »Saj sem ti rekla, da upa spustiti v grapo. Njegovim prijateljem je od ne divjaj, pa me nisi poslušal; zdaj pa imaš!« groze zastal dih. Nobenemu od teličkov na kraj Ampak, ker je bila pametna mama, je Cikcu pameti ni padlo, da bi šel k potoku. Prenevarno najprej ponudila priboljšek, potem pa mu je je bilo! Nekateri se niti robu planine, od koder začela pripovedovati zgodbe o Kekcu. Cikec je bilo mogoče zagledati grapo, niso upali pri­ je pozabil na utrujenost – tako zavzeto je po­ bližati. slušal mamo, da ni niti enkrat več zajavskal o Cikec pa se je junačil: »Kakšne mevže ste! Jaz, bolečih nogah. Zadnji del poti je bilo treba paziti ooo, jaz bom pa šel dol! In vam pokazal, kdo je na vsak korak, saj je bila na nekaterih delih pot najbolj neustrašen bikec na planini! Na dveh prepadna. A Cikca ni bilo nič strah; spomnil se planinah! Ne, na treh!« je, kako je Kekec plezal po skalah in premagoval »Preveč strmo je, pa skale so! Saj nisi gams!« ga strmine. je skušal zaustaviti bikec Nikec, a brez uspeha. Zgodaj popoldne je čreda brez nezgod prišla do Cikec je že odpeketal. Po taki strmini še svoj živi planine. Cikec še ni videl tako zanimivih koč – dan ni hodil, ampak zdelo se mu je, da mu gre kar stale so na lesenih stebrih! Mama mu je razložila, dobro. Že si je predstavljal, kako bo pomočil jezik da se imenujejo planšarije in da v njih prebivajo v hladno studenčnico – tedaj pa je na kamnu, pastirji. Na eni strani planine so bile visoke gore, na katerega je hotel stopiti, pred seboj zagle­ po vrhovih se je še svetil sneg. Na drugi strani so dal kačo. Odskočil je, pri tem pa – ojoj – izgubil mehki pašniki prešli v skalnato pobočje, ki se je ravnotežje in se začel kotaliti po strmem bregu strmo spuščalo v grapo, po kateri je tekel potok proti grapi. Ves opraskan in obunkan je pristal v s številnimi tolmuni. Na planini so se že pasle globokem tolmunu. Kar sapo mu je vzelo, tako krave kmeta Poldeta in med njimi je bilo tudi mrzla je bila voda. Nemočno je čofotal v njej; s nekaj teličkov. parkeljci je praskal po gladkih skalah, da bi se »U, družba!« je vzkliknil Cikec in stekel k novim skobacal na suho, pa mu je preveč drselo. prijateljem. »Na pomoooč, na pomoooč,« je začel klicati, ko je spoznal, da ne bo mogel zlesti iz vode. Cikec pade v tolmun K sreči se je s sprednjima nogama zataknil za za­ Ne morete si misliti, kako je Cikec užival na gozdeno vejo, ki ga je obdržala nad vodo, saj ni planini! Nobenih avtomobilov in ograj! Samo znal plavati. Res je imel velikansko srečo, da ga je turisti, ki so ga tu in tam želeli pobožati, pa jim slišal najradovednejši od teličkov, ki si je upal za je mama Cika z rogovi hitro pokazala, da iz te njim na rob pašnika in je videl, kaj se je zgodilo. moke ne bo kruha. Svoboda in prijatelji! In koliko Krave so mirno mulile travo in prežvekovale kotičkov za raziskovanje! Bikci so se najraje na toplem soncu. Cika je ravno razlagala svoji igrali igrico »kdo si upa več«: kdo lahko poje sosedi Miki, kako je zadovoljna, da je Cikec dobil največ trave, kdo se najdlje skriva mami, kdo družbo in da mu po glavi ne hodijo same ne­ prvi priteče do balvana nad planšarijami, kdo si umnosti, ko je nastal trušč. Telički so zagnali vik upa sam do sosednje planine … in krik; klicali so svoje mame in jim, dirjajoč proti njim, vsi v en glas želeli nekaj povedati. Cika je iz govorjenja vsevprek lahko izluščila le: »Cikec … grapa …« Naježila se ji je dlaka, kot da bi jo stresla elektrika; skočila je pokonci in jo ucvrla proti robu planine, za njo pa vsa čreda. Direndaj je na plano privabil majerico Špelo. Neustrašni »Kaj za ena reč pa je pičila teleta, da se tako bikec Cikec si je derejo?« je zabrundala in obrisala roke, mokre predstavljal, da od sirotke, v predpasnik. bo na strminah »Pa ja ni medved na obisku – sredi dneva?« si je spreten kot gamsorog. Pa se skušala razložiti razburjenje na pašniku. je uštel … Ilustracija Nina Špolar 42 Planinčkov kotiček »Ja kam pa leti ta živad frdamana?« je vprašala »Mama!« je prestrašeno vpil, medtem ko ga je sama sebe. »Ježešna, naravnost proti grapi!« helikopter dvigal vse više, da je za vrhovi smrek Pograbila je pastirsko palico in odkrevsala za zagledal pašnik s planšarijo. njimi. Že ko se je bližala robu planine, je ujela oddaljeno prestrašeno mukanje; in ko je pomoli­ la glavo čez rob, je zagledala onemoglega Cikca v tolmunu. »Tristo kosmatih petelinov!« je vzkliknila Špela. »Aaaa, na pomoč, spustite me!!« je kričal v »Kako naj te pa spravim od tam?« grozi. In kot da bi ga pilot helikopterja slišal, je Popraskala se je po glavi. začel bikca približevati tlom. Na pašniku je že »Najbolje, da pokličem gorske reševalce,« je čakala skupinica reševalcev, ki je pretresenega sklenila. Iz žepa na predpasniku je potegnila Cikca osvobodila trakov. Čreda je skupaj s pasti­ telefon in vtipkala številko 112. rico Špelo dogajanje opazovala z varne razdalje. Čim so se reševalci odmaknili od Cikca, je zdirjal Reševalka pride na pomoč k mami, ki ga je nestrpno čakala. Najprej ga je »Alo, gremo!« je Špela podila vznemirjeno temeljito polizala po gobčku, nato pa mu je za­ čredo proti planšarijam. stavila samo eno vprašanje: »Ko bo priletel helikopter, boste spet zbezljale, če vas ne odženem proč,« jim je razlagala, kakor da bi jo lahko razumele. »Dajmo, dajmo, tudi ti,« je preganjala zaskrblje­ no kravo Ciko, ki je z glasnim mukanjem spo­ ročala Cikcu, da misli nanj. Cikca je že pošteno zeblo. Drgetal je od mraza in le še tu pa tam ža­ lostno zamukal. Zdaj je imel čas premišljevati, kako nespameten je bil njegov junaški podvig, »No, dragi moj Cikec, kaj si se naučil iz te ki se je tako klavrno končal. O, ko bi le poslušal izkušnje?« prijatelje! Zdaj mu je bilo zelo žal, da jih ni. Cikec je sklonil glavo in tiho rekel: Kmalu je zaslišal nenavaden ropot in nad seboj »Da nisem gamsorog.« zagledal nekaj, kar ga je spominjalo na velikan­ Mama se je od srca zasmejala. skega obada. Ta čudna brneča reč se je začela »Kje si pa pobral to besedo? Poznamo spuščati proti njemu – in kot da to ni bilo dovolj gamse in kozoroge, gamsorogov strašljivo, ji je iz trebuha prilezla nekakšna nit, pa ne! Pridi, greva med ruševje, da na kateri je viselo nekaj rdečega. Kako je bil pre­ se boš ogrel, medtem pa ti bom senečen, ko je ugotovil, da je tisto rdeče pravza­ prebrala nekaj kozjih molitvic.« prav mlado dekle! Spretno je pristala na skali ob In tako sta na toplem soncu strugi, se odpela z jeklenice in se začudila: ležala na mehki travnati zaplati, »Ja – kako si pa zašel sem? Marsikoga sem že srečna, da se je vse dobro reševala, bikca pa še ne!« končalo. Mama Cika s kakšno Cikec se je zdaj tresel še od strahu, ne le od dodatno sivo dlako v kožuhu, mraza. Reševalka Veronika mu je namenila bikec Cikec pa z eno nekaj spodbudnih besed: »Najbrž še nisi videl življenjsko izkušnjo več. m helikopterja tako od blizu, ha? Nič se ne boj, te bomo že povitlali iz tega bazenčka!« Pomahala je proti helikopterju in en dva tri se je do potoka spustilo še nekaj v rdeče obleče­ nih fantov, ki so s seboj prinesli veliko oprtnico. Cikcu se še sanjalo ni, kaj bo sledilo; nagonsko pa je čutil, da so mu ljudje prišli na pomoč, zato se ni preveč upiral – pa tudi preveč je bil utrujen za to. Kar naenkrat je začutil, da so se trakovi, ki so mu jih spretni fantje namestili okoli trupa, napeli – in trenutek zatem je zalebdel v zraku. TURNO KOLESAR STVO Blaž Mahkota Zahodni slovenski krog Sedem dni na kolesu Že nekaj časa se navdušujem nad zmeraj bolj priljubljenim bikepackingom.1 Enotedenski dopust v juniju je bil odlična priložnost, da spakiram in sedem na kolo, zato sem se brez oklevanja odločil: »Grem, in to sam!« Bikepacking je Bikepacking. Mislim, da slovenskega prevoda naloženi na različnih platformah. Zaradi poznavanja sodobna oblika še ni. Torbanje s kolesom. Kolopakiranje bi bil dobe- terena, dolžine in udobja ture izbira in odločitev nista kolesarjenja, sedni prevod, ki pa se, čeprav si vsak dan na kolesu bili težki. ki združuje in vsako jutro pakiraš, ne sliši ravno prav. Najnovejša Pot je krožna z začetkom in koncem v Ljubljani; pustolovsko kolesarjenje in lažje različica Slovarja slovenskega knjižnega jezika omenja seveda se lahko začne in konča kjer koli vmes. Kot že pohodništvo. kolovratenje, a potovanje s kolesom je še vedno ime pove, vodi po zahodni Sloveniji. Dolga je pribli- Foto Blaž Mahkota najbolj prijazno ušesu. žno 460 kilometrov in vodi čez vse možne kuclje in Vendar ta način potovanja nikakor ni nov, saj poto- hribe, skozi doline, krasne vasice ter goste gozdove. vanja s kolesom segajo v čase pred motornimi vozili. Klancev ne manjka, zato premaga skoraj devet tisoč Novo je samo to, da je oprema modernejša, torbe in višinskih metrov. Da je vse skupaj še lepše, je večino- nosilci zanjo so prilagojeni, da je teža na kolesu kar naj- ma speljana po stranskih, makadamskih, celo gorskih bolje razporejena, in da je to zdaj moderna oblika re- kolesarskih poteh, kar mi zelo odgovarja, saj nerad kreacije. Ni težko opaziti, kako priljubljena je, saj se ko- kolesarim po prometnih cestah. Prvotna trasa s sledjo lesarji, otovorjeni s torbami in navdušeni nad okolico, GPS je dosegljiva na največji bikepacking spletni strani premikajo po vseh, še tako odročnih cestah. Priljublje- s koreninami čez lužo. Tudi avtor trase, Joe Cruz, je nost je zrasla skupaj z vzponom koles gravel (v žargonu Američan. Opazil sem, da se trasa vsakemu malo pri- makadamarjev ali makadamkarjev). Tako kolesarjenje lagodi oziroma jo vsak lahko prilagodi sebi. Prvotna poteka večinoma po stranskih makadamskih in že ne- ima precej zelo težkih, že gorskokolesarskih odsekov, koliko gorskih poteh, kar je tudi meni najljubše. ki jih z otovorjenim kolesom ni mogoče prevoziti, se Nekaj dvo- in tridnevnih bikepacking izletov je že za jim pa z malo truda lahko izogneš. 1 Bikepacking je mano. Šel sem s partnerico, s prijatelji ali sam. Je pa v Ker te konce dokaj dobro poznam, sem traso malo sodobna oblika kolesarjenja, meni nekaj časa tlela želja po vsaj malo daljšem izletu, prilagodil že med načrtovanjem, malo pa sproti. ki združuje zato sem za enotedenski dopust izbral zdaj že slavni Seveda sem kdaj pa kdaj tudi zašel. Moja varian- pustolovsko Slovenia's West Loop  – Zahodno slovensko zanko ta v osnovi sledi izvirni, zato je precej zahtevna. To kolesarjenje in lažje oziroma krog. O tej poti najdemo že veliko podatkov, pomeni, da je težko prevozna s kolesom, ki ima tanjše pohodništvo. celo razni filmi, dokumentarci ali videoposnetki so in manj profilirane pnevmatike. Tehnično ni zahtev- 44 na, se pa lahko zgodi, da je treba kdaj sestopiti in se malo sprehoditi. Takšne dele lahko tudi obvoziš, na primer namesto skozi Krnico in po stari Vršiški cesti jo lahko ubereš po cesti. Ampak vedi, da zato izpustiš mogoče najlepšo gorsko cesto, kjer se med priklanja- jočimi macesni počasi, v samoti vzpenjaš proti vedno lepšim razgledom na stene Mojstrovk, Škrlatice ter Prisanka in kjer se na vsaki drugi serpentini spogle- duješ z Ajdovsko deklico. Zelo priljubljena je tudi izpeljanka poti, imenovana Soška varianta. Ta pot se izogne vzponu in spustu čez Stol in vzponu na Kolovrat. Spust s Stola je najbolj opevan, ne samo zaradi lepote, ampak tudi zaradi težavnosti, počenih gum in drugih nevšečnosti. Ampak če se ne "usedeš" nanj, potem zamudiš najlep- ši in najbolj slikovit kolesarski spust v Julijskih Alpah. Tako je lep, da bi se ga s slabšim kolesom lotil tudi peš. Vzpon na Kolovrat poteka po cesti in je dober za ohranjanje močnih nog in kaljenje volje. Tudi tam si nagrajen z razgledi. Ko ti švic ne leze ravno čez oko, opazuješ grebene Krna, Polovnika, Stola, v dolini opazuješ Sočo, v ozadju pa druge veljake Julijskih Alp. Ko se pelješ mimo smerokaza, ki kaže v Nebesa, se ti zdi, da si res tam. V Vipavski dolini si lahko prihraniš marsikateri višin- ski meter, ampak potem bi se spet izognil razgledom, idiličnim cesticam med vinogradi in sopihanju v strme klance tipičnih vipavskih vasic. Nato, ko zanko že dobro zasukaš, sledijo lepe makadamske ceste skozi gozdove, kjer namesto za razgledi oprezaš za kakšnimi kosmatinkami z naraščajem in tako misli strnjuješ kar na glas. Še pevske sposobnosti med po- ganjanjem pedalov lahko preizkusiš. Trasa kljub makadamskim in gozdnim potem ves čas ikoničnem ljubljanskem razgledniku pri cerkvici sv. STKP je kratica poteka skozi naseljene kraje, zato so trgovine in pre- Jakoba. Od tam sledi spust, kjer me pot že popelje v za slovensko nočišča skoraj ves čas na voljo. Tako kampi kot sobe, gozd. Gozdna cestica izgine in že hodim ob kolesu po turnokolesarsko pot, apartmaji in drugo. Zato se lahko opremiš precej strmi ozki pešpoti. Po nekaj kilometrih se zapeljem ki spada pod okrilje skromno ali pa kot jaz – za pustolovščine s spanjem skozi srednjeveške uličice Škofje Loke, od koder me PZS. Foto Blaž Mahkota v urejenih kampih s toplim tušem in ponudbo okrep- cesta po žgočem opoldanskem soncu vodi strmo v čila in hladnih pijač v orošenih pollitrskih vrčkih. A to je še vedno zahtevalo vso prtljago za kampira- Moje kolo je brez blažilnikov, okvir pa je jeklen. Za blaženje skrbijo nje. Seveda sem kot pravi pustolovec vzel s sabo še predvsem 65-milimetrske pnevmatike. Foto Blaž Mahkota majhen kuhalnik, posodo in instant kavo. Kavo sem si skuhal vsak dan, enkrat tudi suho hrano iz vrečke. Vsa ta oprema pa je kljub svoji outdoor lahkotnosti kolesu dodala kar nekaj teže. Kondicije posebej za to dogodivščino nisem nabiral, zato je bila precej velika neznanka, kako se bom na težkem kolesu spopadal z višinskimi metri. Odgovor sem dobil že na prvem, zelo domačem klancu na začetku poti. Med vzponom na Topol mi je namreč že na prvem ovinku zmanjkalo prestav z lahkim pre- stavnim razmerjem. Poleg tega je izza dreves poku- kalo sonce in mi, zaradi jutranjega hladu oblečenega v dolge rokave, pokazalo moč in hitro odprlo znojne pore, iz katerih se je ulilo. Odgovor je bil jasen: tole bo pa težko. Še dobro, da v tem uživam. Pot se torej začne s klancem, ki mu kmalu sledi na- slednji, še strmejši, in tako naprej. Prvi postanek je na Dolg spust z najdaljšega grebena Julijskih Alp, ki je nekakšen zaščitni znak zahodne zanke. Foto Blaž Mahkota Križno Goro. Klanec me izpije, pokonča, odpovem. Opečenec ob kavici v Loki mi ni dal nič energije. Kaj sem prej pojedel? Eno banano na Jakobu. To bo težava. V hribih sem velikokrat hodil več ur, ne da bi kaj pojedel, na kolesu pa telo deluje malo drugače. Spomnim se, da Pogačar in drugi kolesarji ves čas nekaj "mečejo vase". Tako sem popolnoma izmučen med grizljanjem energijske ploščice spremenil prvo etapo. Cilj prvega dne je bil prispeti na Bled, a nisem bil pripravljen za vsako ceno slediti začrtani trasi, ki je grozila še z brutalnim vzponom po neznanih poteh, ter tako že prvi dan tvegati izmučenost ali spremem- bo konca etape, kar bi vplivalo na vse prihajajoče dni. Ko sem bral opise predhodnikov, nisem razumel, zakaj so nekateri potrebovali od Ljubljane do Bleda tri dni. A priznati sem si moral, da sem se precenil. Spustil sem se proti Kranju in ob Savi nadaljeval proti Bledu. Našel sem krasne odseke Jakobove kolesarske Po okrepčilu v obliki bureka, jogurta in seveda slad- Kondicije posebej za poti in vozil po drugih lokalnih poteh. Etapa je bila korja se začne vzpon na naš najvišji prelaz. Pot vodi to dogodivščino nisem kljub temu najdaljša z več kot tisoč petsto višinskih po trasi STKP. Ob Pišnici proti Krnici, čez nekaj ki- nabiral. metrov v hudi vročini. Odgovorila je na moja vpraša- lometrov po Ruski cesti, kjer me prehitevajo brhke Foto Blaž Mahkota nja o prihajajočih dneh. Jesti je treba, preden postaneš kolesarke na cestnih kolesih, nato pa do vrha po stari lačen, pred klanci vnesti hitre hidrate in piti izotonič- Vršiški cesti, ki je ena najlepših kolesarskih cest ali ne pijače. Voda ne hidrira najbolje. Kot da ne bi tega pešpoti v teh koncih. Kolo mogoče nekajkrat porineš vedel že prej. čez kakšno skalo, drugače je pa presenetljivo lahkotna. Naslednje jutro me med prebiranjem vremenske na- Na vrhu se med oblačenjem vetrovke naužijem raz- povedi, ki pravi, da bo do popoldneva lepo vreme, gledov na greben Špičja, ki se strmo dviga nad Sočo, čeprav pogled v nebo vzbuja nezaupanje, preseneti na zgornjo Trento s Pelci na vsaki strani in na Bavški ploha. Malo prej sem tipal šotor in bil navdušen nad Grintavec, nad katerim se že zbirajo črni oblaki malo tem, da ni nobene rose. Lepo suhega bom spakiral, se grozečega videza. Pripravlja se na nove nevihte, napo- mi je smejalo. Minuto pozneje rešujem, kar se rešiti vedane popoldanske. V enem izmed kampov v svoji da, in grem vedrit v najbližje stranišče. Potem spaki- ljubi Trenti preživim lep večer ob ognju in druženju ram mokroto, oblečem dežna oblačila, saj zaupanja v s prijetnimi ljudmi z raznih koncev sveta. Ponoči te lepo dopoldne ni več, in se odpeljem naprej. Hladno kraje prečijo močne nevihte. V šotoru ostane suho in in mokro vreme prav prija. Po ogrevanju navkreber dobro se spočijem. sem že v dolini Radovne, kjer me nove plohe dobro Naslednje jutro se nevihte umaknejo in sonce začne močijo druga za drugo. V takem pa tako uživam, da dvigovati meglice, ki so se v hladni noči nabrale nad Pokrajina se v nekaj urah kar zavriskam. Nato sledijo izmenjujoča se obdobja Sočo. Po Soški poti, kjer spet poteka STKP, se v jutranji popolnoma rahlih ploh in sonca, kar medtem ko se zgodnji tišini, ki jo kvari le zvok vrtečih koles po makadamu, zamenja. poletni sončni žarki prebijajo skozi dežne zavesice, mimo kampov, kjer vse spi, podam novemu dnevu Foto Blaž naredi gorenjsko pokrajino še posebej privlačno. naproti. Dokaj kmalu sem pred opevanim vzponom Mahkota Groba podlaga vodi po lepih cesticah skozi vso Celotno pot sem kolesaril sam. Tako družbo Vipavsko dolino. Foto Blaž Mahkota moraš imeti rad. Foto Blaž Mahkota na prelaz na Stolu. Nabere se slabe tri ure počasnega po sprva vratolomnem kamnitem spustu po pone- vzpenjanja po makadamski cesti severnih, z gozdom srečeni bližnjici – lep spust v popolnoma drugačno poraščenih pobočij najdaljšega grebena Julijskih Alp. okolje. Prispem v gričevnata vinorodna Goriška brda. Na vrhu je trud nagrajen z izjemno kuliso. Ravno v Tam večerno mrzlo pijačo zamenja okušanje bolj času mojega prihoda me na cesti pričaka pisana dru- prefinjenih lokalnih izdelkov. To se med klepetom s ščina počitnikovalcev na planini Božca. Mladi radove- sorodnimi dušami, ki se potepajo s kolesom po Slo- dni bikec, krave, koze, osli, s katerimi poklepetam in se veniji in svetu, zavleče pozno v večer. "Še dobro, da dogovorim za malo prostora na cesti. Sledi najslikovi- je jutri malce lažja etapa," si rečem, predem zaspim. tejši del. Dolg spust po grobi kamniti cesti, speljani čez "Na papirju" lažja etapa naslednje jutro hitro pokaže, strme trave južnega pobočja, v skrajno zahodno točko da počivanja ne bo. Po vstopu v Vipavsko dolino se Slovenije, Breginjski kot. Spust je naporen in dodobra prikaže močno sonce, ki razkrije, zakaj se okoli mene pretrese. Lepota okolice, ki ponuja izjemen razgled in bohoti sadno drevje, polno slastnih breskvic, ki že v spodnjem delu krasno alpsko rastlinstvo, pa te prav komaj čakajo na obiralce. Lepo urejeni vinogradi se presune. Osvežilna pijača in osvežilna Nadiža poskr- razprostirajo po pokrajini, kar ji daje značilno ro- bita za prijeten spanec. mantično podobo. Pot vodi gor in dol skozi vasice, Nov dan se začne s poganjanjem pedalov ob reki, ki vsaka s svojo podobo, vsaka na svojem hribčku, tokrat ob Nadiži, ki se, dokler ne zavije nazaj v Italijo, ponujajo svojevrsten razgled. Na eni strani greben spušča proti Kobaridu, kamor grem na kavo in okrep- s Trsteljem, na drugi strani greben Nanosa. Pot je čilo, preden začnem nabirati višinske metre. V  tej težka, groba, vroče je. Precej gorskokolesarski teren etapi me čaka vzpon na Livške Ravne in Kolovrat. ne dopušča sprostitve niti rokam, kaj šele nogam. Po Vzpon, vreden etape na Giru! Ampak namesto s zadnjem klančku, ki pripelje v znameniti Vipavski peresno lahko specialko se ga lotim z jeklenim, polno Križ, sledi počitek v poletno razgreti Ajdovščini, kjer natovorjenim potovalnim gorskim kolesom. Strmina na srečo najdem prijetno senco. Sledi še zadnji vzpon je huda in ne popušča, vročina narašča, ampak tokrat dneva proti nanoški planoti, ki nakazuje, da zapu- gre. Jem, pijem in počasi napredujem. Ko mi pobere ščam dolino. Čeprav nisem prevozil nobenega hriba moči v nogah, sestopim in rinem kolo v strmino. in prelaza, se je števec višinskih metrov ustavil le malo Ugotavljam, da na ta način celo nekako počivam. pod štirimestno številko. Obremenjujem druge mišice na nogah, ki so že na- V manjšem kampu spoznam še dva bikepackerja, ki trenirane od hoje v hribe. Razgledi so fantastični. potujeta po istem krogu, zato seveda poklepetamo. Opazujem greben Stola, kako daleč je že, grebene Po- Eden iz Nemčije, drugi iz daljne Kanade. Začuden lovnika, Krnčice s Krnom, ki sem jih v preteklosti že sem, da so vsi, ki me vprašajo, kdaj vstanem in začnem prehodil, in spomini na razne prigode pripomorejo k kolesariti, presenečeni, ko slišijo odgovor. Ko povem, temu, da klanca kar na lepem zmanjka. da se zbudim ob šestih in ob sedmih poženem kolo, Po postanku in učni uri zgodovine v muzeju na me vsi gledajo vprašujoče. Razložim, da se ob taki uri prostem na Kolovratu sledi mejni greben visoko nad tako in tako zbujam vsak dan zaradi službe in otrok, Soško dolino. Po prihodu na razgledno Korado pa – ki morajo v šolo. Med konci tedna pa še bolj zgodaj, 48 če me čaka kakšna hribovska tura. Priporočam jim, naj naredijo enako, saj vidim, da nobeden ne pomisli, da takrat še ni vroče in je kolesarjenje najlepše. Burja je prav tukaj v preteklosti bojevnikom obračala puščice in pisala zgodovino, mene pa prav prijetno opomnila, kje sem. V  sicer lepem vremenu mi je ponoči dobro zamajala šotor, ki je bil prvič spakiran čisto suh, saj jutranja rosa ob močnih sunkih vetra ni mogla nastati. Skoraj tragikomično je bilo videti, kako sem se na strmem klancu pognal neposredno v burjo. Ker zaradi uživanja v vseh razmerah trage- dije le ni bilo, sem se vsemu samo nasmejal. Dva, tri ovinke in že sem se umaknil najhujšim sunkom in v že ustaljenem ritmu nadaljeval v nov klanec. Vzpenjal sem se proti nanoški planoti in po zadnjem pogledu na obsijano Vipavsko dolino prispel v prijetno senčne gozdove. Grobo podlago prejšnjega dne so zame- njale lepe gozdne ceste. Ko sem čez čas prikolesaril iz gozda, sem spet bil v novem okolju. Po namigu domačina sem našel razgledno točko nad Predjam- skim gradom, od koder se odpre krasen razgled. Je Barju. Kar ne morem verjeti, da me za tem spustom ne Skozi gozdove sta pa tam tudi skrivni izhod iz jame, skozi katerega je čaka več noben vzpon. Samo še ravnina Ljubljanske- potrebni previdnost Erazem zapuščal svoj grad in hodil po češnje v Vipa- ga barja, ki ga poznam tako dobro, da trasi ne sledim, in pozornost. vsko dolino. No, če je hodil približno po moji poti, do ampak izbiram svoje najljubše poti. Pri poznani nata- Foto Blaž Mahkota češenj ni imel prav blizu, sem si mislil. karici si privoščim še zadnji, res zaslužen počitek in se Po kavici sredi turističnega vrveža hitro nabiram ki- nato čez nov most čez Ljubljanico vrnem na izhodišče. lometre po lepih cestah. Mimo Postojne nadaljujem Krog je sklenjen, klobasa zašpiljena, kot rad rečem. skozi gozdove mimo Rakovega Škocjana do Cerkni- Za Zahodni slovenski krog sem potreboval toliko časa, škega jezera. Napisi na obcestnih tablah me opozarja- kakor sem načrtoval. Sedem dni in šest noči. Lahko jo, da sem na območju medveda. Tukaj prvič ne vem, bi ga prevozil tudi v šestih dneh, lahko pa bi potova- kako nadaljevati. Hitro sem daleč prišel in zgodaj je še. nje trajalo še dlje. Hitri kolesarji pot prevozijo v petih Trasa gre po cesti do Rakitne in nato mimo Krima do dneh, počasnejši v desetih ali v štirinajstih. Dnevno Ljubljane. To pomeni, da bi lahko krog sklenil že isti sem se premikal od jutra, ko sem začel, in približno do dan ali pa nekje tukaj našel prenočišče. Kampov žal tu štirih, petih popoldan. Odmori niso bili dolgi, drugih ni. Imam še dan dopusta, škoda bi bilo zaključiti pu- težav, ki bi mi kradle čas, pa tudi nisem imel. Orodje stolovščino. Traso zato malce spremenim in se lotim in prva pomoč sta bila na srečo edina oprema, ki je vzpona na Bloke. Pri Bloškem jezeru si za zadnjo noč nisem uporabil, vse drugo, kar sem imel navešeno na privoščim glamping. Prijetno hladen večer s pogle- kolesu, sem potreboval. Malo boleča in oguljena za- dom na jezero in gozd si privoščim nazivu primer- dnjica je bila edina neprijetna posledica potovanja. no. Po kozarcu rdečega vina v pecljatem kozarcu Niti malo se ne čudim, zakaj je pot tako priljubljena. se potopim v mehko posteljo razkošnega lesenega V sedmih dneh se ti pred očmi odvrti več kot sedem šotora. Po petih nočeh spanja na ultralahki napihljivi različnih prizorov. Od pogleda na pridne kmetovalce, podlogi se do jutra ne zbudim. ki na roke zbirajo seno na strmih travnikih, do lepih Zjutraj si niti kave nisem skuhal, saj sta bili simpatični gorenjskih vasic. Visokogorske ceste z razgledi na naj- skrbnici kampa že na delovnem mestu in v mojem višje vrhove in mirna vožnja ob smaragdni reki. Divji zadnjem dopustniškem jutru smo jo spili skupaj. spusti in vzponi s prekrasnimi razgledi. Kolovratenje V hladu Bloške planote sem pogledoval po robeh, če po vinorodnih gričih in poslušanje lastnega dihanja bi kje ugledal kakšne lokalne prebivalce gozdov. Od med mogočnimi gozdovi. daleč bi jih bilo lepo videti, presenetiti katerega izza Osupljiva pokrajina se tolikokrat spremeni, da včasih ovinka pa verjetno manj. Strah me ni bilo, sem imel ne veš, kdaj in kako si kam prišel. Pot je tako lepa, da pa na kolesu namenski zvonček. Tudi samogovori in razvname vse čute, to pa vpliva tudi na čustva. Menja- petje ter žvižganje ljubih melodij so mi vzbujali boljši vajo se vreme, celo podnebja, vonjave rastlin, vsesko- občutek. Nazaj do trase sem jo ubral po lepih cestah zi prijazni ljudje in njihova narečja. "Slovenija, od kod mimo vasic in skozi gozdove, kjer je bil kljub poletne- lepote tvoje?" se vprašaš; ne samo ob prelepi naravi, mu vremenu prijeten hlad. ampak tudi ob vseh pogovorih z ljudmi, ki ti dobro Do Rakitne in po poti mimo Krima je vzpon položen, voljo in dobroto vračajo s posebno iskro v očeh. Pot nasprotje vseh prejšnjih. Naspan kar letim po gladkem vsekakor priporočam. Seveda pa Slovenija ponuja še makadamu. Na svojem hišnem hribu uzrem znani na stotine, tisoče kilometrov lepih gozdnih, gorskih in razgled in si privoščim obilno malico. Spustim se proti mirnih asfaltnih cest po drugih pokrajinah. m 49 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K POBEG V SPOMINE Nika Smole Povezanost nad dolino Bilo je nedeljsko jutro, ko je Iva že precej zgodaj zjutraj prikolesarila iz Ljubljane. Vijugala je po mengeških ulicah in se nazadnje ustavila pred hišo brez fasade. Spomladanski jutranji hlad ji je na koži puščal kurjo polt in da se ne bi preveč ohladila, je po cesti pred hišo nabirala kroge. Težek nahrbtnik, ki jo je tiščal na ramenih, jo je metal iz ravnotežja. Njena glava ni bila v Mengšu – razmišljala je preveč skrbelo. Puncama je zaželel popotnico, ki jo je o ponedeljkovem popoldnevu, ko bo morala ujeti Mici dal vsakič, ko je šla v gore – "po pameti"! službo. Njen krog misli je prekinila Mici, ki se je končno prikazala na dvorišču s starim kolesom svoje S kolesom in peš – kot v starih časih mame. Tudi njo je krasil velik nahrbtnik, na razma- Dekleti sta pridno poganjali pedala, gnalo ju je priča- janem prtljažniku kolesa pa je imela trdno privezano kovanje pred prihajajočim dnem, vonj po pomladi in debelo plezalno vrv. Nasmeh na njenih ustih je bil vsaj srbečica v prstih, ki so bili željni spomladanske tople tako velik kot njen nahrbtnik. Čeprav jo je čez dva dni skale. Ob sproščenem klepetu sta preverili, ali imata čakala gimnazijska matura, je bila presrečna, da se bo vso potrebno opremo in zaloge hrane. Mici ju je pred tem odmaknila tja, kjer je najraje. Malce jo je vodila po stranskih in lokalnih neprometnih cestah, glodala krivda, ker je šolskim knjigam obrnila hrbet da sta varno prikolesarili do Kamnika. Od tam sta na- in ga raje nastavila hribovskemu nahrbtniku, a jo je daljevali po precej prometni cesti proti Kamniški Bi- nasmeh na obrazu prijateljice prepričal, da jo čaka strici. V tišini sta vozili druga za drugo in žrli izpuste Razgled s Srebrnega čudovit dan. Preden sta dekleti zajahali svoji kolesi in avtomobilov, v katerih so se planinci valili v dolino sedla na gore nad se podali na pot proti Kamniku, se je Mici še enkrat pod hribi. Čeprav sta bili običajno eni od njih, sta se Korošico ozrla proti hišnemu oknu, s katerega ji je s kuhinjsko tokrat jezili nanje in se poveličevali, ker sta izbrali bolj Foto Franci Horvat krpo mahal oče. V njenih letih je bil enak, zato ga ni "zeleno" pot. Sopihali sta v klanec in kmalu sta bili premočeni "Žal mi je, gospod, ampak na Korošici ne boste dobili Mici je imela ves do kosti. Vijugasti cesti ni bilo videti konca. Mici je ne jote ne klobase," je s sočutjem v glasu rekla Mici. čas v glavi podobo imela ves čas v glavi podobo Toneta Škarje in Metoda Nato jima je razložila, da je koča na Korošici pogore- Toneta Škarje in Humarja, ki sta enako pot opravila z enim kolesom, la in da po njenih informacijah trenutno ne obratuje. Metoda Humarja, in sama sebi se je zdela še počasnejša. Nekaj ovinkov Na gospodovem obrazu se je prikazalo razočaranje, ki sta enako pot opravila z enim pred spodnjo postajo nihalke na Veliko Planino sta si na sinovem pa olajšanje. Obrnila sta se v dolino, joti in kolesom. v izviru ob cesti napolnili zaloge vode in se napili "na klobasam naproti, Iva in Mici pa sta nadaljevali svoje Risba Lorella Fermo zalogo". Kolesi sta bili tako še težji. Vsaj sonce je bilo romanje. V sproščenem tempu sta se smejali, klepe- usmiljeno in se je sramežljivo skrivalo za oblaki. Ko tali in pač tako po žensko izmenjavali informacije in sta ob potiskanju koles končno korakali po gozdni življenjske tegobe. Tam gor, na uhojeni planinski stezi, poti proti slapu Orglice, sta srečali starejšega gospoda. so se vse težave zdele tako majhne, nepomembne in Očarano je strmel v kolesi in dekleti povprašal, kaj na- oddaljene. Tam je bil pomemben le varen korak in meravata narediti z njima. svež zrak v pljučih. Poleg tega je v zraku viselo nekaj "Ja no, skrili jih bova, kaj pa drugega," je samozave- vprašanj, na katera še nista imeli odgovorov. Kje bosta stno dejala Mici. Gospod ju je prestrašil z zgodbicami spali? Ali bo deževalo? Kaj bosta plezali? Jima bo šlo? o tatovih koles in dekleti sta se res potrudili, da sta jih Bo Iva ujela ponedeljkovo popoldansko službo? Jima dobro skrili. Nosili sta jih po strmem klancu navzdol bo kdo ukradel kolesi? proti strugi in ju sredi brega priklenili na tanko drevo. Ko jima je končno zmanjkalo besed, sta se poglobili "Če jih pa tukaj kdo najde, naj jih pa kar ima," sta se šalili. vsaka v svoje misli in tiho nadaljevali pot. Takrat sta Vrv si je Mici oprtala čez nahrbtnik in strumno sta šele zares zajeli gorsko pokrajino in v njunih srcih se zakorakali v klanec. Pot ju je vodila proti Presedlja- je odprla posebna vrsta radosti, ki sta jo občutili le v ju, kjer sta naleteli na starejšega gospoda s psom in gorah. Mici je v glavi poskušala ubesediti te občutke. sinom. Dekleti sta bili že malce utrujeni in sta si v Počutila se je divjo in svobodno, povezano s temi družbi soplanincev privoščili malico. Tudi gospod je kam nitimi velikani, ki so že tisočletja otožno zrli dol bil precej zaripel v obraz, a jima je povedal, da bo za na majhne ljudi. Hkrati je občutila globoko žalost, dobro joto in klobaso prehodil še tako dolgo pot do ki je šla skozi njeno telo kot tiho, nežno mrmranje. Korošice. Ponosno je izdal, da je sina končno spravil Kakšno pot smo ubrali ljudje? Ali smo v resnici na- s seboj v hribe. menjeni v gore, v naravo ali morda vedno hitreje 51 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K drvimo stran od nje? Je skok na bližnji hrib dvakrat v približno stometrsko navrtano smer. Brez dilem sta na teden in potem pohod v hribe za konec tedna res takoj prevzeli vsaka svojo vlogo – Mici je previdno in dovolj, da si rečemo, da živimo v stiku z naravo? Pred pogumno vodila in plezala naprej, Iva pa je hitro in čim si zatiskamo oči? učinkovito plezala za njo. Smer se jima je zdela čudo- vito lepa in v uživaškem vzdušju ni nobena več premi- Po polenti v steno šljala o tem, katera je boljša in katera slabša. Prevzeli Taki in podobni dvomi so se podili po njeni glavi sta povsem novo vlogo – bili sta naveza, ki je uživala v in jo navdajali z občutkom nemoči. Na srečo sta se majskem soncu. Iva se je ves čas šalila, da bo od lakote bližali uravnavi na Korošici, ki ji je vedno jemala dih. ugriznila v Micina gola bedra, ki so bila zapečena od Ravnina, velika kot veliko nogometno igrišče, se je sonca. Na vrhu smeri sta v tišini uživali v uspehu in širila pod Ojstrico in ponujala svežo vodo, pašnik za povezanosti – med sabo, sami s sabo in z obkrožajočo krave in pogorelo zavetišče. Na njej z lahkoto prista- naravo. Dolina se je zdela tako zelo daleč, prav tako ne helikopter. Tam sta bila celo dva gola in če si našel življenje v njej. Trenutno se jima je zdela pomembna žogo, si lahko odigral tekmo. Iva in Mici sta med le pest arašidov, ki sta jih z ustnicami počasi pobirali z vriskanjem stekli proti pogoreli koči. Za zdaj sta bili dlani. Po smeri vzpona sta se spustili nazaj pod steno. edini obiskovalki planine. Sestradani sta iz nahrbtni- Dan se je počasi prevešal v konec. Težko frikovsko vrv kov privlekli vse svoje zaloge hrane in točno odmerili sta zvili v klobčič in se vrnili do svoje baze pri požgani količino hrane za obrok. Kmalu se je v loncu na pre- koči. nosnem kuhalniku grela polenta. Vanjo sta narezali še velike kose mastnega sira in jed je bila pripravljena. Kraljici na plemenitem jogiju V tistem trenutku se jima je zdela božanska. Doma Večerni zrak jima je lezel pod premočena oblači- ne bi nikoli pomislili, da bi si pripravili tako klavrno la, zato sta iz dna nahrbtnikov potegnili najtoplejše pojedino. A ko nimaš veliko, hitro postaneš hvaležen kose. Nato sta previdno pokukali v zasilni bivak, ki za male stvari. Še posebej, če jih skoraj pet ur nosiš v so ga postavili v bližini požgane koče. Vanju je butnil klanec. smrad po plesni in vlagi, odeje so razmetane ležale Ko sta se ovešali s plezalsko opremo, je Iva premišlje- naokoli, po tleh so bile raztresene smeti. En pogled je vala o smeri, ki ju je čakala. Opremo sta si avtomat- zadoščal, da sta opustili misel na spanje v zanemar- sko podajali sem ter tja. Kompleti spredaj, metulji na jenem zavetju. Namesto tega sta po tleh pristajališča desno, jebice na levo. Čeprav sta se kot sveže pečeni za helikopter pogrnili šotorko in nanjo prinesli jogi iz alpinistični tečajnici odpravljali v navrtano smer, sta bivaka. Krasila ga je plesen, ki sta jo poimenovali kar v strahu pred težavami s seboj vzeli vse, tudi kline in plemenita. Res sta si postlali kot kraljici, in čeprav je kladivo. Mici se je Ivi zdela popolnoma brezskrbna, bilo ležišče majhno, je bilo udobno in za to nadmor- njo pa je v trebuhu črvičilo od adrenalina. Vedela je, sko višino precej luksuzno. Mraz ju je pregnal v topli da je Mici boljša plezalka od nje in da ju bo, če bodo spalki, iz katerih sta zrli direktno v Dedca. težave, ona reševala iz situacije. To ji ni bilo všeč. Ni "Če že ni dedca, da bi naju ogrel, ga pa vsaj gledava ji bilo všeč, da ima potuho in lahko odgovornost lahko," sta se šalili. Opazovali sta, kako je svetloba prelaga na drugo osebo. Ampak – kaj naj bi storila? počasi prepustila prostor temi in kako so se nato Z Mici sta prijateljici in radi plezata skupaj. Kako se kmalu prižgale zvezde na nebu, kot bi se bale, da ob tem počuti Mici? Se zaveda svoje premoči in od- bo tema popolnoma pogoltnila Zemljo. Iva je zrla v govornosti, ki jo s tem nosi? lučke na nebu, jih štela in si poskušala predstavljati Seveda je tudi Mici premišljevala o tem. Dobro se je razdalje med njo in zvezdami. Od nepredstavljivega zavedala, da je boljša plezalka in da se od nje zato pri- se ji je zvrtelo v glavi in utrujena se je kmalu zazibala čakuje, da bo avtomatsko prevzela težje cuge. Včasih v spanec. Mici je bila hvaležna za toploto prijateljiči- jo je v kočljivih situacijah zaradi tega prevzela nejevo- nega telesa, saj njena spalka ni bila najtoplejša. Prav- lja. Zakaj bi morala vse breme prevzeti ona? Po drugi zaprav je bila to ista spalka, ki jo je poleti uporabljala strani pa si sama izbira soplezalce in bi na to lahko na morju. Druge ni imela. Toplejšo si bo privoščila, ko pomislila že prej. Zakaj ni bila iskrena in ji povedala, bo služila svoj denar. Tedaj jo je ob misli na odraslost kaj pričakuje od soplezalca? Ampak z Ivo sta bili pri- zgrabila tesnoba. Všeč ji je bilo, da je zaključevala gi- jateljici in prijateljici ne moreš reči, da ne želiš plezati mnazijo in je imela končno več časa za potikanje po z njo. Taka pra**** pa že ni. Poleg tega bi to pomeni- hribih. Neskončno se je veselila faksa, ko bo imela lo, da ima dvojna merila. Ko gre v steno z Aljažem, je časa in svobode še več. Ampak  – kaj pa potem? njuna naveza prav tako neenakovredna. Pleza slabše Služba, 21 dni dopusta in to je to? Razumela je Petra od njega. Ampak to je drugače, ker je on fant, kajne? Pana, ki si nikoli ni želel odrasti. Z mislimi na pravljič- Morda pa ni? Kdaj pa je naveza sploh enakovredna? nega junaka je končno dočakala spanec. Ob vseh teh vprašanjih je Mici začela boleti glava. Mici je zbudil mraz, Ivo pa Mici, ki je s svojim obra- Sonce je pripekalo z vso močjo, in da bi se zaščitila čanjem povzročala šumenje bivak vreče, v kateri pred soncem, si je nadela čelado. Bili sta pripravljeni sta ležali. Ob vsakem premiku so se na njuni spalki za vstop v smer. Samo še najti sta jo morali. Stopili sta vsule kapljice kondenza, ki se je nabral na notranji v smeri Petkovih njiv in brez večjih težav našli vstop strani bivak vreče. Iva se je lenobno zavila še globlje v 52 spalko, Micine zabuhle oči pa so že popolnoma bistro se poslavlja od kraja. Nato je pomislila, da se poslavlja gledale v jutro. Ko so se ji zjutraj vklopili možgani, jih od doživetega, od posebnega občutka povezanosti z ni mogla več ustaviti in poležavati. Poleg tega jo je ne- Ivo, saj bo po njuni vrnitvi v dolino to postal le še en znosno tiščalo lulat. Narahlo, kot je lahko, je zlezla iz lep spomin. Na nebu so viseli sivi oblaki in prav nič ni toplega gnezda in samo na pol nataknila čevlje. Kot kazalo na sonce. Za zajtrk sta pojedli vsaka pest orešč- po modni pisti se je podala proti prvemu grmovju, ki kov in kruljenje v trebuhu ju je pognalo v dolino. se ji je zdelo na primerni razdalji od prenočišča in po- Med sestopom sta se prav po babje razživeli, se kro- čepnila v mokro travo. Vedno je zavidala fantom, ki hotali in se od smeha ustavljali ter zvijali noge. Mici so se morali zavoljo male potrebe minimalno izposta- se ob razposajenem razpoloženju vrnitev v dolino ni viti. Dovolj je bilo, da so drugim pokazali hrbet, pika, zdela več tako težka. Z naslednjim dnem jo je čakal konec. Ženske pa so morale vedno iskati intimno prvi maturitetni izpit in počutila se je nadvse moti- zavetje, svoje najobčutljivejše dele pa izpostavljati virano zanj. Njena pljuča so bila predihana, možgani mrzlemu zraku ali celo vetru. Da ne govorimo o pro- dobro prekrvavljeni in oči spočite od večdnevnega blemu, ki nastane v steni, ko imaš na sebi še cel kup buljenja v knjige. Telo je bilo spet pripravljeno na inte- opreme. Na koncu so bile še tarča neumnih vicev o lektualne naloge. Tudi Ivi je njun podvig nadvse prijal. ženskah, ki jih res ni prenašala. Opazovala je, kako se Njena glava se je odpočila od rutinskega dela v am- ji nezavezane vezalke namakajo v jutranji rosi in se bulanti z umetnimi lučmi in neskončnih pogovorov z nasmehnila svojim mislim. ljudmi. Dekleti sta rdečih lic in praznih trebuhov pri- korakali v dolino. Nekaj tavanja po gozdu gor in dol ju Z nasmehom v dolino je stalo, da sta se orientirali in locirali kolesi. Dejstvo, Jutranji zrak v hribih ima prav poseben vonj. Nepono- da sta pozabili, kam točno sta skrili svoji kolesi, ju je vljiv je in doživiš ga res le zjutraj, zato sta ga dekleti za- še bolj razvnelo. Obe kolesi sta bili živi in celi, nekega jemali s polnimi pljuči. Vzpenjali sta se proti sedelcu, blaznega navdušenja nad tem, da sta ju našli lastnici, od koder sta se nato spustili nazaj na Presedljaj. Ne- pa nista pokazali. Kljub temu sta ju varno pripeljali v ogreti in zasopli sta se ozrli nazaj proti Korošici. Na Kamnik. Saj ne, da sta dekleti to želeli, a kolesa so kar mestu, kjer sta spali, je bila trava malce poteptana, sama od sebe zavila v bližnji bar na zajtrk. Ko je do kot bi na njej ležala krava. Drugih sledi nista pustili njiju pristopila natakarica, sta v en glas naročili: "Kavo za seboj. Plemeniti jogi sta vrnili v njegovo malo manj z veliko smetane, prosim." Mogočno ostenje plemenito bivališče. Mici se je v mislih poslovila od Korošica je bila daleč, kava pa direktno pred njima in Vežice, Vršičev in kraja, ki ji je bil tako zelo ljub. To ji je na obraz pri- prav zares jima je pomagala, da sta se brez pretresa Dedca vabilo ukrivljen nasmešek. Zdelo se ji je smešno, da lahko vrnili v ustaljeno dolinsko življenje. m Foto Franci Horvat P L A N I N S K I V E S T N I K September 2025 53 NARAVOVARSTVO Tomaž Žganjar Projekt Sto jam Brezno na Skedenici Neko soboto letošnje pomladi je Boštjan organiziral pospravljanje parcele ter obrezovanje sadnega drevja in žive meje. Boštjan ima eno lepših parcel in hišo tik ob reki Iški v Iški vasi. Fant je gorski reševalec, ki pa je imel nesrečo in je zadnjih nekaj let na invalidskem vozičku. Prijatelji mu včasih pomagamo pri kakšnih nujnih opravilih. Krmljenju živine, spravilu sena in pripravi bal, gnojenju travnika, obrezovanju. Boštjan je as, da je malo takšnih. Vsi v okolici Iga in Iške vasi ga poznajo. Po naravi je klen Ižanec, a dobrega srca, pustolovec, človekoljub in izredno inventiven človek, entuziast, poln idej. Če bi mogel, bi premikal temelje sveta! Pred nesrečo je pilotiral helikopter in vodil ji je udrl strop na dveh mestih. Tako je nastal velik agencijo za vodenje po naravi. Ob tem je vzdrževal naravni most. Res je lepo pogledati. Globoka je pa kar dokaj veliko posestvo, na katerem je gojil ovce in osle. okoli trideset metrov! Če padeš noter, ni heca!" Na tem posestvu ima poleg domačih živali urejen tudi Brane, Iztok in jaz smo našpičili ušesa. Zadnja leta fantastičen prostor za piknike, igrala, celo lisico, napeto veliko zimskih koncev tedna preživimo na Krimskem jeklenico, po kateri se lahko vozijo otroci, željni adre- pogorju. Narava je divja, neukročena in pozimi prej nalinskih izkušenj … Kot poznavalec okoliša je obredel srečaš medveda kot človeka. Najprej bomo šli pogle- vse jame, useke, stenice  – divjino, ki je na Krimu in dat Veliko in Malo Pasico, nato pa brezno na Skede- Mokrecu ter v soteskah Zale in Iške ne zmanjka. nici! Željnim znanja in novih izkušenj je pripovedoval o ne- Skedenca, Skedenica, Skednjevka  – ime spominja Čistilci pri katerih slikovitih jamah, primernih za turiste. na skedenj. Kar precej jam v naši deželi se ponaša s delu v jami "Brezno na Skedenici je čisto blizu ceste, noter se da podobnim imenom. Tudi na Mokrecu je Skedenca, Foto Tomaž Žganjar priti po ozki žlebasti polici, tam z zadnje strani. Je v le da jo je teže najti, saj leži pod Kozlovimi pečinami, bistvu odprta jama, kakih dvesto metrov dolga, ki se kakšno uro hoda stran od ceste nad kanjonom Iške. Jama ima ogromen vhod, ki je po desni strani obrasel skem pogorju? Projekt bi imenovali Sto jam, saj jih je z debelim bršljanom še iz Valvasorjevih časov. Med približno toliko skupaj na Krimu in Mokrecu. Od vseh drugo vojno se je med italijansko ofenzivo leta 1942 skoraj 12.000, registriranih v katastru jam v Sloveniji. v skriti rov te jame zatekel del vodstva NOB. Menda Torej projekt Sto jam! A najprej naše brezno na Ske- je član Vrhovnega štaba partizanske vojske, Franc denici. Leskošek - Luka, na stenici pred vhodom v rov padel in si poškodoval hrbtenico. Zato se je moral zdravi- Drugi obisk brezna s čiščenjem ti v partizanski bolnici Krvavice v kanjonu Iške. To Zagnano smo se lotili organizacije. Gorski reševalci seveda ni bila kakšna posebna bolnica, bili sta dve društva GRS Ljubljana bomo zagotovili nekaj močnih baraki iz surovo obtesanega lesa, notri pa se je včasih rok reševalcev naše postaje in seveda tudi tehnično zdravilo tudi do dvajset ranjenih partizanov, za katere znanje. Pa še tehnično opremo, ki je ni tako malo. Po- je skrbel bolničar, domačin. Prvi obisk brezna Na pomladno nedeljo smo se z Branetom in Iztokom spustili v brezno. V gozdu med zaplatami snega je še rasel teloh, teren proti jami pa je bil moker, drselo je. Nekaj starih železnih žebljev je bilo zabito v poči na najstrmejšem delu skalovja, na vhodni polici. Nekdo je nekoč zabil kajle v oporo, a v mokrem je bilo zelo nevarno in strmo. Ne, ne bomo tvegali! Vrgel sem vrv okoli drevesa in jo pripravil za spust. Ko smo se drug za drugim spustili v dno jame, nas je pre- senetilo nekaj netopirčkov. Ravno dovolj je nadvisa, da se skrivajo v zadnjem kotu in iščejo zavetje v mrzli zimi in nočeh zgodnje pomladi. Raziskovali smo veliko po- dornico in na stožcu iz peska in mahovja, natančno v vpadnici manjšega okna, ki je obrnjeno proti cesti, zagledali ogromen kup smeti! Saj to ni mogoče! Še en jamski biser, ki je blizu človeških bivališč in vikendov, pa tako umazan. Ljudje smo res packi! Pri Boštjanu v Iški vasi smo obnavljali doživetje. trebovali bomo vsaj tri statične vrvi, najmanj trideset Ogromen kup Brezno na Skedenici je lepo in dostopno vsakomur z vponk z matico, veliko neskončnih zank, nekaj žemar- raznovrstnih nekaj plezalskega znanja. Morda je jama celo preveč jev in desonderjev, kolesca za vitel, kline, pripraviti odpadkov dostopna, saj leži prav blizu ceste, ki vodi do poči- bomo morali vrvne ograje, napeljati žičnico, Boštjan bo Foto Tomaž tniškega doma in vikendov na sicer turistično manj poskrbel za vljudno povabilo jamarjem, najbolj veščim Žganjar znanem hribu Mokrec. jamskega dela. Poklical bo lokalne gasilce, nagovoril bo Kdo ve, kaj žene ljudi, da mečejo svoje odpadke v domačine, poskusil bo prepričati župana občine Ig za jamo? Ne zavedajo se, da s tem onesnažujejo okolje za moralno podporo in morda celo za malico! mnogo let in generacij. Vsa čista pitna voda, na katero Izkazalo se je, da tukaj na Igu neposreden stik z ob- smo Slovenci tako ponosni, se filtrira skozi zemljo, činskim veljakom sploh ni težak. Ižanski župan je kamnine, usedline, žal tudi smeti. Smeti na vodno bil neverjetno hitro za stvar in kot naravovarstve- bogatem področju neposredno onesnažijo podtalni- no ozaveščen podprl akcijo. Pa še vsak občan bi rad co. Premalo se zavedamo, da bo vse, kar bodo naše pomagal. Lokalni kmetje, ki imajo traktorje z vitlom, generacije storile, odzvanjalo v večnosti. Naši otroci prostovoljni gasilci z Golega so tudi za akcijo. Je to bodo imeli žal še bolj onesnaženo okolje, naslednje sploh mogoče? Lokalna skupnost, močne medseboj- generacije nas bodo preklinjale. In imele vodo za pitje ne vezi, vsi povezani za skupni cilj! le v plastenkah. Saj brez vode ni življenja! Za smetano na torti so svoje sodelovanje potrdili V debati je padla ideja: "Dajmo, očistimo jamo!" jamarji Jamarskega društva Carnium iz Kranja! "Hm, da bi se lotili čiščenja? Pa kar sami?" V soboto, 24. maja 2025, smo bili dogovorjeni za Ne, to pa ne bo šlo … Za takšno akcijo bi potrebovali akcijo! Boštjan je v dobrem mesecu v resnici zagotovil cel kup ljudi, potrebna je logistika, angažma mnogih vse, kot smo se domenili! Neverjeten organizacijski deležnikov. Boštjan se je le prevejano smehljal. Lisjak uspeh, vztrajnost in tudi malo ižanske trme. pozna prave ljudi v okolici. Prepričan je, da je sposo- Za delo smo potrebovali traktor z jeklenico in vitlom. ben organizirati in uskladiti delo pri takšni akciji. Domačin Jože se je v rdeči in hrumeči pošasti prisme- Kar takole mimogrede je predlagal, da se lotimo or- jal še pred dogovorjeno osmo jutranjo uro. Seveda, ganizacije. Takoj se je ideja razširila in vzhajala kot kmetje vstajajo zarana, ne pa tako kot mi, mestni kvašeno testo na toplem. Kaj če bi očistili vse jame in škrici! S seboj je imel ogromne vreče za transport. Tudi se lotili projekta čiščenja jam na Ižanskem? Na krim- dva gasilca iz Prostovoljnega gasilskega društva Golo 55 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K s ceste pazila in skrbela za prevoz smeti do bližnje- ga zabojnika. Obenem bosta nudila vso logistično in tudi moralno podporo. Boštjan pa je imel s seboj tudi stekleničko domačega … Branko je za uvod pripravil spust po vrvi. Čistilce je navezal drugega za drugim in jih spuščal v jamo. Za Branko in gasilca Luko je bilo prvič, da sta obvisela nad temnim breznom na vrvi. Branka se je krčevi- to oklepala vrvi. Ko so končno dosegli dno jame, se nekaj časa sploh ni želela pogovarjati. Malce strahu, povsem nova izkušnja! Seveda, kar tako, na besedo je morala slepo zaupati vrvi in varovalcu, ki jo je spuščal v temo … Ekipa se je takoj lotila zbiranja smeti. Črne vreče so se začele polniti. V zgornjem nadstropju, na majski svetlobi pomla- dnega dne, je bilo vse pripravljeno. Vrvna ograja okoli okna, skozi katero smo transportirali smeti, je omo- gočala varno gibanje, saj je teren upognjen navzno- ter, masten in drseč. Jamarji so očistili breg s sekiro in žagico, da je vse gladko teklo. Nad breznom je bila po sredini okna napeljana žičnica z vitlom, ki je omogo- čala, da se je velika vreča s smetmi najprej dvignila v vertikali, nato pa v blagem padcu spustila po vrvi do prejemnikov, kakih dvajset metrov daleč. Manevri so se vrstili, delo je potekalo nemoteno in brez večjih težav, predvsem pa varno! V velike transportne vreče smo vsakič naložili skoraj kubični meter materiala. Kombinacija sistem vitla in žičnice je delovala odlično. V nekaj urah je bilo dno jame prazno, tudi okolica jame očiščena, smeti pa v Dvigovanje sta bila nabrušena za čistilsko delo. Na koncu so se z zabojniku. Malo pred eno uro popoldne je motorni vreč z odpadki Gorenjske v utrujenem kombiju pripeljali trije fantje vitel na svetlo potegnil zadnjo veliko vrečo s smetmi. Foto Tomaž Žganjar iz Jamarskega društva Carnium. Jaka, njihov načelnik, je povedal, da imajo bogate izkušnje s tovrstnimi akci- In izkoristek jami, in njihova pomoč je bila tega dne neprecenljiva. Iz jame smo izvlekli okoli deset kubičnih metrov Odlično poznajo manevre z vrvjo in dviganjem. Pri smeti. Konzerve, izolacijski material, ekrani, plastični kavi smo se dogovorili o poteku del in delitvi nalog. odpadki, nekaj strojev, deli pohištva, gradbeni materi- Iztok je predlagal, da bo organiziral in nadziral delo v al, neznane snovi, embalaža vseh vrst, kemične snovi spodnji postaji – na dnu jame. Metodik, pedant, nad- v tubah, plastenkah, stare pločevinke z barvami, raz- zornik po naturi, bo poskrbel, da ne bo nič pozablje- redčili, zavržene elektronske naprave. Jama je končno Zahtevna nega in da bodo čistilci popolno opravili svoje delo. spet zadihala v svoji neokrnjeni lepoti! vrvna tehnika Branko s svojo mogočno pojavo bo vse nadzoroval Za konec sem varoval Iztoka, Luko in Branko, da so Foto Tomaž Žganjar in vskočil povsod, kjer je treba. Boštjan in Tina bosta varno izplezali po zdrizastem terenu na svetlo! Je to zmaga? Je, a majhna zmaga za čistejše okolje. Velika zmaga bo, ko bomo očistili vse jame in pritegnili k akciji čim več ljudi! Okoli brezna je napeta žična ograja. Dodatno smo jo napeli in učvrstili. Dostop do brezna bo zdaj otežen. Upamo, da bo ovira zaustavila nemarneže in bodo smeti raje odpeljali na deponijo. Z likofom na račun občine Ig smo v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Golo zaključili uspešno akcijo. V okviru projekta Sto jam na Krimu in Mokrecu se bomo v septembru lotili čiščenja jame, ki leži ob cesti na pogorju Krima. Kdor želi, lahko pomaga. Vsi, ki smo sodelovali pri čiščenju Brezna na Skedenici, bomo zagotovo tudi tam! Ohranimo našo naravo, našo čisto vodo, posebej tudi naše čudovite jame za nove generacije! m UTRINKI SPOMINOV 30 let Alenka Jamnik Slavko Svetičič - Slavc Minilo je trideset let, odkar je Slavko (Miroslav) Svetičič ­ Slavc, ujet na polici v steni piramidaste pakistanske gore, počasi odšel v večnost. Izredno slabo vreme ga je med vzponom po zahodni steni Gašerbruma IV prisililo k bivakiranju nad 7000 metrov nadmorske višine. Stena ga ni več izpustila … Bil je izjemen alpinist, saj mu je v enajstih letih tod. Za trening spust s kolesom iz Šebrelj v dolino uspelo preplezati več kot 1200 smeri, od tega tretji- Idrijce, nato navzgor v vas Bukovo in spet nazaj. no prvenstvenih. Številni izjemno težki solo vzponi v S polnim nahrbtnikom je Slavko hitro hodil ali tekel vseh večjih gorstvih sveta še vedno vzbujajo občudo- za pridobivanje kondicije. Na plezanje se je pripravljal vanje. Vendar ne bom pisala o tem. Predstaviti želim v domači steni nad reko Idrijco blizu cerkve svetega trenutke, ki sem jih doživela z njim, utrinke, ki so se Ivana in svetovno znane jame Divje Babe, kjer sva mi vtisnili v lep spomin. Utrinki so poklon plezalcu, maja 1992 obročkala mlade lesne sove. Slavc je ob- o katerem bi njegovi prijatelji potrdili, da je in bo vladal samovarovanje s pomočjo nahrbtnika, kar je zmeraj – legenda. uporabljal na težjih odsekih med solo plezanjem. Potikanje po Cerkljanskem hribovju, po Vojskem in Rodil se je konec januarja na Vojskem. "Tu bi rad živel Šebreljski planoti je balzam za dušo. Kot tudi poslu- na stara leta," mi je rekel nekega dne, ko sva v gosti šanje govorice domačinov, za nas precej trde, kot je mehli (megli) zgodaj zjutraj hodila po planoti. Leta zemlja, ki jo morajo obdelovati. Zelo žilavi ljudje žive 1989 so prišli z neuspešne odprave na Everest vsi izčr- pani in s poškodbami, zato smo bili vsi srečni ob po- Slavko Svetičič na Vojskem po odpravi novnem snidenju. V  nekdanjem planinskem domu na Everest 1989 Foto Alenka Jamnik smo gledali diapozitive in proslavljali življenje. Alenka Jamnik in Slavko Svetičič maja 1992, ko sta pod vasjo Šebrelje obročkala mlade lesne sove. Arhiv Alenke Jamnik Slavko z mlado sovico, maj 1992 Foto Alenka Jamnik 57 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K Mont Blanc, 1986 Konec julija in v začetku avgusta smo se tri Ljubljan- čanke pridružile polnemu avtobusu razigranih članov Alpinističnega odseka Idrija in Cerkno, da bi se z njimi povzpele na najvišjo goro Evrope, Mt. Blanc. Vožnja je minila v sproščenem vzdušju ob mnogo šalah: "Sm kita nategnu!"1 "Jaaa, kiiis ga pa doobuu?" Zvečer smo že po temi hodili proti zavetišču Goûter, kjer smo pred prepolno kočo nekaj ur počivali čez 3.800  metrov visoko. Pred tem smo posamično, pripeti na jeklenico, prečili izredno nevarno melišče z nepredvidenimi izstrelki kamnov. Ob dveh zjutraj smo začeli vzpon proti vrhu. Skupino, s katero sem se vzpenjala, je vodil Slavc. Ravno je priletel iz Peruja v Južni Ameriki, bil je v odlični kondiciji in poln nalezljive energije. Predlaga- la sem mu, da se razvežem in hodim v svojem ritmu. Po večurni počasni hoji sem stisnila roko naključne- Slavc glasbenik v Katmanduju mu Japoncu, ki je hkrati z mano dosegel vrh. Foto Alenka Jamnik Zvečer smo imeli zabavo. Slavc, snemalca Branko Maksimovič in Matjaž Fištrovec - Fišt, televizijka smo v šotorih za britofom, kot je bilo v tistem času obi- Magda Lapajne in še nekateri smo v gostilni naroči- čajno za ne najbolj premožne Slovence. Lepi časi … li pivo. Medtem ko je natakarica odšla po pijačo, je z Zjutraj sta mi Robi Černilogar in Slavc v Chamo- zgornje police z žganimi pijačami v Slavčev globoki nixu pomagala najti trgovino z alpinistično opremo, žep neopazno izginil tudi viski. Veseljačenje smo da sem kupila bele plastične čevlje Koflach Lady in nadaljevali v hotelski sobici pri televizijcih, ki sta pri- modre gamaše. V Sloveniji tega ni bilo mogoče dobiti. hodnje dni želela posneti Slavca, kako pleza. Prespali Trenta, 1990 1 Sem si mišico, kito pretegnil! V Trenti, kjer danes stoji prvi kamp ob cesti z Vršiča, so iz jeklenih cevi in lesenih iverk sestavljali stolp, da Igor Zorč in bi postavili plezalno steno za prireditev. Za delo je z Slavko Svetičič veseljem poprijel tudi Slavko. Naslednji dan sem v pri postavljanju umetne stene v prijetni družbi plezala po balvanih in fotografirala Trenti leta 1990 virtuoze v skali Petra Podgornika, Slavico Stojaković, Foto Alenka Marijo Frantar (roj. Sabolek) - Maričo, Slavka Fran- Jamnik tarja - Čop'ka in seveda Slavca. Dan zatem sva se od- peljala v Kanal v plezališče. "Daj, fotografiraj, bom vsaj na kakšni sliki lep," se je pošalil. Fotografije nasmeja- nega mladeniča brez majice, ko pleza in varuje, so res uspele. Čisto lahko bi igral lepotca v kakšnem filmu … Anapurna 1990 V Amsterdamu, kamor smo poleteli iz Zagreba, se je nekaj zapletlo, zato so prestavili let na naslednji dan in nam priskrbeli hotelsko sobo. S Slavcem je bilo vedno zabavno, zato sem izkoristila postanek in šla z njim pohajat po mestu. Obiskala sva celo muzej erotike, ki nama je bil ob poti. Slavc je ljubil življenje, dobre žure, dekleta, dobro vino … Zelo odkrit je bil in vsakemu je v idrijskem narečju v obraz povedal, kar si je mislil. Z običajne poti okoli Anapurn smo po večdnevni hoji zares začeli pohod z nosači v vasi Lete. Z nosači in z vso svojo opremo smo do baznega tabora potre- bovali štiri dni za le pet kilometrov zračne razdalje, za vrnitev pa dan manj. A ne vsi! Izjemno dobro pri- pravljen, tako fizično kot psihično, je Slavc za enako razdaljo s spustom za 2000 in nato spet dvigom za 2000  metrov po pobočjih okoli gore Nilgiri ter na 58 Člani zimske odprave v baznem taboru pod Annapurno I; 1990 Arhiv Alenka Jamnik Paklenica 1995 Z Olgo Zorko sva za veliko noč 1995 plezali v Pakle- nici. Olga je prosto preplezala najtežji del Velebitaške smeri, nato se ji je nekaj zalomilo in je padla. Poško- dovala si je peto. Zjutraj sva izplezali, nato pa se je zanjo začela še večja kalvarija – prebijanje po kot nož ostrih skalah do poti. Na poti naju je srečal vojak, ki je o nesreči obvestil vodjo vojaške enote v Paklenici, Darka Berljaka, ta pa je organiziral reševanje. Naspro- ti je prihitel tudi Slavko in štuporamo nesel poškodo- vano prijateljico v dolino. Slovo Korejska alpinista (Korean Alpine Club) sta leta 1997 poskušala preplezati Gašerbrum IV in med sestopom na polici naletela na truplo – našla sta Slavca. Vrvi, ki jih je imel poleg sebe, sta uporabila za sestop in preži- vela. O tej odpravi so leta 2013 posneli dokumentarni film z naslovom We Were There. Na pokopališču ob cerkvi v vasi Šebrelje je na nagrob- Slavc po vrnitvi z odprave na Anapurno leta 1993 ni plošči izklesana gora in vstavljena je fotografija Foto Alenka Jamnik večnega mladeniča. Misli mi odtavajo daleč, daleč … prelaz Tolobugin in naprej po stezicah do vasice Lete prehodil v enem samem dnevu! Ne žaluj za menoj. V svojih sladkih mislih bi me pozabila, Anapurna I, 1991 če bi misel name ti povzročala gorje.2 Svetičičev solo vzpon po zahodni steni Anapurne I je Shakespeare m bil za tisti čas nekaj neverjetnega, a mnogo premalo Viri: odmeven v naših medijih. Novinar mi je rekel: "Kar Alenka Jamnik: Solo vzpon v zahodni steni Anapurne. vi napišite članek!" Deset let pozneje so Tomaža Dnevnik, 19. 12. 1991. Humarja med plezanjem spremljale kamere  … Alenka Jamnik: Solo vzpon v zahodni steni Anapurne. Slavko je sam plezal štiri dni in nato še štiri dni se- Planinski vestnik, 2/92. 50–53. Slavko Svetičič – Slavc: https://www.slavkosveticic.com/ stopal v bazni tabor, ki so ga medtem že vsi zapusti- (dostop 28. 5. 2025). li, misleč, da je ostal na gori. Slavčeva mama mi je YouTube: Gasherbrum IV – Slavko Svetičič, 1995: https://www. mnogo let pozneje dovolila prebrati zapis iz njegove- youtube.com/watch?v=lDEnIULTu7E (dostop 28. 5. 2025). ga dnevnika, v katerem je opisal tisto kalvarijo. Vžiga- We were there, 2013: https://koreanfilm.or.kr/eng/films/index/ filns/View.jsp?movieCd=20126673 (dostop 28. 5. 2025). lice, ki so mu jih pustili, da si je skuhal čaj, so ga rešile, da je lahko nadaljeval proti vasi Lete, da bi preprečil objavo napačne novice o svoji smrti. Solo vzpon čez 2 That I in your sweet thoughts would be forgot, / Zahodno steno je bil opisan v Dnevniku. If thinking on me then should make you woe. 59 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K ZGODBE IZPOD HIMALAJE Matjaž Čuk Razočaranje V dolini Kaghan, 2. del Zaspano mestece Naran se le počasi prebuja. Vrveža, ki se je zvečer podaljšal pozno v noč, zjutraj ni. Le sem ter tja kak zablodeli domačin tava po ulicah, ki so grozljivo tihe in prazne. Premožni pakistanski turisti iz večjih mest še sladko spijo v hotelskih sobah, primernih njihovim statusom in denarnicam. Iz turobnega sivega večera se je naredilo lepo jutro. Sonce je obsijalo travnate grebene nad mestom, dolina pa je še globoko v senci. pred leti v prestolnici Indije, ko sem se odpravljal v Ladak in Zanskar. Magična privlačnost potovanja ob nemirni meji med Indijo in Pakistanom, po pokrajini, ki se ponaša z zvenečim nazivom "raj na Zemlji", je v meni vzbujala nemir in veliko pričakovanje. Veselil sem se popotovanja po drugačni pakistanski pokraji- ni, zeleni in vabeči, kot se otrok veseli svoje najljubše igrače. Burawai, kamor sva prispela zgodaj popoldne, je skromno obcestno naselje. Nekaj hiš leži ob prašni cesti. Vprašava za sobo. Pokažejo nama prostor z be- tonskim dnom in lesenimi stenami, velik osem kva- dratnih metrov. "Tole? Koliko stane?" nejevoljen vprašam. "1000 rupij."2 "Sultan, se tile hecajo? Tukaj ni nič. Ne postelje ne stranišča niti ključavnice. Ni govora. Ne pristanem po tej ceni. Taborila bova! Toda kje? Na cesti, na umaza- nem dvorišču? In vsak čas bo začelo padati …" Pogajati se bo treba. Odločno rečem, da sem pri- pravljen dati 500 rupij. Hvala bogu pristanejo. Za to Ravnica Lalazar, Burawaj luknjo pa res ne morem dati več kot toliko! Imava 3123 m Lep dan me že kmalu zvabi iz udobja tople postelje. mizico in dva stola. Vsaj to. Foto Matjaž Čuk Brez zajtrka se navsezgodaj odpeljemo proti razgle- Sultan mora priskrbeti nosače. Upam, da mu bo dišču nad dolino  – travnati ravnici Lalazar. Strma, uspelo. Popoldne večkrat dežuje. Tu v tej prašni in razrita cesta daje čar vožnji. Še enkrat občudujem umazani vasici nimam kaj početi. Skozi odprta vrata spretnost voznikov in zmogljivosti Toyotinih džipov. opazujem vaško življenje. Zajtrk uživamo na sončku, na idilični planini visoko Sultan je izginil. Z  mojim kosilom danes ne bo nič. nad dolino, s pogledi na gore. Slikoviti, tudi temni Dan se je že prevesil v večer. Dolgočasno popoldne kopasti oblaki rastejo iz minute v minuto in svarijo, je popestril tovornjak, ki je obtičal na mostu. Pod da užitki ne bodo dolgotrajni. njegovo težo so se vdrle stare, trhle deske. Slabo uro je Najina današnja postaja je vas Burawai. Tu si bova stal promet in cela vas je bila zbrana ob mostu. Firbci morala poiskati zanesljive nosače, ki naju bodo po- kot povsod drugod po svetu. Tudi moj Sultan je bil peljali na najbolj želeni del doline Kaghan  – visoko tam. Stvar so uredili in promet je spet stekel. Ljudje se gor čez alpske prelaze in mimo številnih ledeniških so se porazgubili po svojih domovih. jezer, v katerih se zrcalijo podobe gora, v vasico Pozno zvečer je že, ko s Sultanom molče sediva pred Besal pod prelazom Babusar. Veliko sem slišal o ču- najino sobico. "Sultan, ali bo kaj večerje danes?" doviti naravi v pokrajini Kašmir.1 Tja so me vabili že "Si že lačen?" "Kaj ne bi bil, zajtrk je bil ob devetih …" 1 Azad Kašmir je zahodni pakistanski del pokrajine Dobil sem majhne koščke krompirja v pekoči čilije- Kašmir, ki je od leta 1947 predmet spora med Indijo in vi omaki. In čapati, ki ga ne maram. Ni bilo ravno po Pakistanom. Zaradi svoje osupljive neokrnjenosti, bujnih zelenih dolin, zasneženih gora, čudovitih jezer in slikovite mojem okusu. A danes sva v Burawaju, drugega ni. pokrajine, ki vzbujajo občutek raja, je znan pod imenom "raj na Zemlji". 2 1000 rupij je slabih 14 dolarjev. 60 Pogajanja z nosači Foto Matjaž Čuk Ničesar ne razumem, zato skušam zaspati. Sultan mi Burawai, izhodišče za sporoči, da je prišlo do "napake v ceni". Nosači zah- načrtovani treking Neizpolnjena želja tevajo 15000 rupij. Rečem, da smo se za ceno že do- Foto Matjaž Čuk Trda tema je že. Sultan molče pripravlja ležišče. Kaj bo govorili, da sem sprejel njihove pogoje in da je zame jutri, ne vem. Ali bom šel na treking? Slabo kaže. Če bi stvar zaključena. Sledi burna debata. 15000 rupij je bil Sultan uspešen, bi mi že povedal. Najina sobica ne zadnja cena. Zdaj gredo v mošejo in pridejo čez pol premore stranišča, zato si ga moram poiskati zunaj, v ure nazaj, mi sporoči Sultan. Torej ultimat. Kaj naj naravi. Ko pridem nazaj, se v sobi nekaj dogaja. Imava naredim? Če ne sprejmem, bom jutri še en dan čepel obisk. Prišli so nosači. Za pet dni hoje želijo 12000 v tej luknji in bog ve, ali bo Sultan našel koga, ki bo rupij. Zdi se mi sprejemljivo. Pristanem. Plačam na hotel z nama na pot. Sultanu naročim, naj mi izpo- koncu, če bo vse v redu in bomo prišli v dogovorjeni sluje 1000 rupij popusta. 14000 rupij. Velja! Posel je Kočljivo prečenje, ki kraj, še pristavim. Ura je deset. Noč bo kratka, zato se sklenjen. Sežemo si v roke: "Jutri ob osmih zjutraj od- se je srečno končalo. zavijem v spalno vrečo. V sobi še vedno teče pogovor. rinemo." Foto Matjaž Čuk Spanje v najini sobici je bilo kar prijetno. Jutro je mo. Kar prija mi. Dan se počasi preveša v večer. Toda sveže in brez oblačka. Ob osmih sva pripravljena. hoja je vse krajša, počitki vedno daljši. Zdaj hodimo Sediva pred sobo in čakava. Ob devetih Sultan pravi: pet minut in počivamo petnajst. Ali bodo tile moji "Gospod, nosači niso prišli!" nosači zmogli petdnevno pot? Okrog šestih nosači "Da, Sultan, sem opazil  … Kaj zdaj?" Skomigne z izginejo in skoraj celo uro jih ni. rameni in gleda v tla. Čez petnajst minut pridejo trije "Sultan, kje so? Kam so šli?" S prstom molče pokaže možakarji – najini nosači. Pol desetih je ura, ko odri- na bližnje šotore. Po kaj? Menda na čaj. nemo na pot. Širok kolovoz se leno vzpenja po dolgi "Sultan, kmalu bo noč, cel dan se že pečem na tej položni dolini. Jutranji hlad je že davno mimo. Sonce vročini, žejen sem in lačen  – 'gospodje' so šli pa na žge z vso močjo. Vroče je. Po treh urah hoje dolina čaj!? Tako ne bo šlo!" Ob sedmih se vrnejo, čez pol zavije v levo. Pot nam zapre ogromen plaz, razklan na ure se ustavimo na koncu današnje poti, na travnati polovici z več metrov široko razpoko, ki pada deset ravnici, 3650 metrov visoko. Sonca že zdavnaj ni več. metrov globoko. Pod njo teče reka. Prečimo dobrih Hitro se hladi. Umaknem se na toplo v šotor. Čakam sto metrov široko snežno strmino. Sneg je trd. Zdrs na večerjo. Ura je devet. Še nič. Ob pol desetih mi bi bil tu usoden. Lahko bi padel na enega od števil- prekipi. Vstanem in grem pogledat, kaj se dogaja. O nih snežnih mostičkov ali celo v reko. Zadnji sem. ja, moji gospodje, ki jih plačujem, so dobre volje! Kaj ne bi bili! Vse so že pojedli in pijejo čaj! Moja večerja se pa – dela … "Aja, Sultan, a tako? Jaz, ki plačujem, sem zadnji?" "Mislil sem, da počivaš," se nerodno izmotava. Seveda, da bom kar prespal in dobil potem zajtrk!? Toliko hrane smo vzeli s sabo, da je jaz ne bi mogel požreti v dveh mesecih! Na moje stroške, seveda! Okrog desetih le dobim juho, makarone in čaj. Naporen in razburljiv dan je za mano. Zbudim se ob šestih. Pri "sosedih" je še vse mirno. Okrog sedmih posije sonce na moj šotor. Šele zdaj se začne nekaj dogajati. Spet bomo pozni. Sultana ne izuči ničesar. Treba bo "zagrmeti", da bo tako, kot je treba. Krepko čez devet je že ura, ko odrinemo. Po položni dolini se vzpenjamo navzgor. S Sultanom sva prva. Nosači nama sledijo dobrih dvajset minut. Po pol ure se ustaviva. Čakava pol ure. Nič. Nosačev ni. "Sultan, kaj za vraga se dogaja? Kje so?" Sultan skomi- gne z rameni. "Tega imam dovolj! Pojdi in pripelji mi nosače, da se zmenimo, kako in kaj!" Sultan odide. Čez pol ure se Tabor v dolini Jora Previdno stopam po rahlo odtajanem snegu. Tik vrne z nosači. Menda so šli vprašat v bližnje šotore, Foto Matjaž Čuk pred koncem eden od nosačev pade in začne drseti. kje gre pot čez prelaz. Zastane mi dih. Prav tisti z mojo vrečo, ki je v natika- "Kako? Saj si mi rekel, da so fantje že prehodili to pot!" čih. Sultan ga prisebno zagrabi za vrečo. Ustavi se. Uf, Danes nam na široko sije sonce, vidi se vse – kako bo tole je šlo pa za las … Toda pri tem izpusti plinski ci- takrat, ko se spustijo megle ali bo deževalo? linder, ki v nekaj skokih izgine čez rob. Prav previdno Sultan molči. Nato se nekaj minut glasno pogovarjajo se spravimo na drugo stran. Kaj zdaj? Brez kuhalnika v svojem jeziku. lahko takoj zaključimo. Kam je padel? Na sneg ali v "Gospod, predlagam, da gremo nazaj," po sestanku reko? Tudi če se je ustavil na snegu, kako ga bomo zaključi Sultan. dobili iz globoke razpoke? "Če gremo nazaj, bo težko zate. Nosači so tvoja skrb. Dva nosača se odpravita na drugo stran. Povzpneta Če ne poznajo poti, si ti, vodnik, dolžan, da najdeš se na rob odloma, ki je tam precej nižji. Krik veselja pot. Če gremo nazaj, ne plačam nosačem ničesar. pove, da sta našla kuhalnik. Ustavil se je na široki Zmeni se, kakor veš in znaš. Še več! V to dolino sem snežni polici. Brez večjih težav se prebijeta do njega. prišel samo zaradi tega trekinga. Pregrešno drago za Kuhalnik je rešen. Torej gremo naprej. Lahko pa bi se dvodnevni izlet 'nikamor' in po isti poti nazaj!" Sledi končalo precej drugače … dolga debata v meni nerazumljivem jeziku. Sultan Počasi se vzpenjamo po dolini navzgor. Pozno popol- odloči. Gremo naprej! dne je že. Precej smo se zamudili ob nepričakovanem Zdaj se vzpenjamo strmo v breg. Hitro pridobivamo dogodku. Prečkamo široko in deročo reko, seveda višino. Nosači so kot prerojeni. Gremo mimo pastirja bosi, saj sega voda ponekod do kolen. Sonce neu- z ovcami in se na moje veliko presenečenje ustavimo smiljeno pripeka. Slikoviti kopasti oblaki, ki nastajajo ob velikem jezeru, 4150 metrov visoko. Sultan vpraša okrog gora, se ga na daleč izogibajo. Pogosto počiva- nosače, kje smo in katero jezero je pred nami. Nosači 62 pravijo Saral lake. "Fantje, pri jezeru Saral bomo čez napake in oblečem anorak. Spet grmi. S Sultanom se Konec poti ob dva dni …" ne ustavljava. Hitiva navzdol. Nekaj minut čez sedem neznanem jezeru "Potem pa – jezero brez imena." sva v Burawaju. Utrujen padem na stol v najini sobici. Foto Matjaž Čuk "In kje je Ratti Galli Pass?" Spijem nekaj vode. Hrana mi ne diši. Kje so nosači? Z roko pokažejo visoko nad jezero. Nad jezerom je Kaj če jih ne bo? Dvomim, da so sposobni priti do nekaj grebenskih sedel. Najnižje je vsaj 400  metrov teme! Tukaj, v tem kraju, ne želim preživeti še ene višje, Jezero pa je na višini našega nesojenega prelaza. noči. Sediva in čakava. Trda tema je že. Torej smo zašli! Sultanu povem dejstva. Ob pol desetih prispejo. Na smrt so utrujeni. Smilijo "Gremo nazaj!" odloči Sultan. Jezen sem, a ne morem se mi. A sami so si skuhali to. Videli so le denar, delo nič. Nosači molčijo. Ne vedo, kje smo, še manj, kam pa – bo že šlo … Pa se ni izšlo. bi morali iti. Žalostno. Ura je ena. S  težkim srcem Po dolgi tišini mi Sultan pove, da čakajo na plačilo. sprejmem edino logično odločitev. Pot v dolino je Koliko jim boš dal, Sultan? 6000 rupij. Ko ga bolj grdo dolga. Že v nekaj minutah začne deževati. Na drugi pogledam, pravi, da bo dal 1000 rupij. Na koncu jim je strani doline je sonce, zato ocenim, da ne bo hudega. iz svojega žepa plačal 1500 rupij, jaz sem jih primaknil Anorak ostane v nahrbtniku. Čez pol ure sem premo- še 2000 … Z džipom se odpeljeva iz tega nesrečnega čen do kože. Kar lije od mene. Zdaj mi je vseeno, do kraja v Naran. doline se bom že posušil. Slabe volje sem. Ostal sem Iz te avanture smo se vsi nekaj naučili. Nosači bodo brez tako zelo želenega trekinga. pošteno premislili, preden bodo spet šli na neznano pot, Sultan, da ni vedno lahko biti vodnik, da moraš Ne gre vedno po načrtu pošteno opravljati svoje delo in se ne zanašati samo Po dobri uri prideva na sonce. Nosači so spet daleč na srečo, jaz pa sem potegnil najkrajšo. Moj želeni zadaj. Sultanu sem naročil, da hočem še danes v treking je šel k vragu. Eden tistih, ki sem si jih zelo, Naran. Nosačem je zabičal, da morajo do večera priti zelo želel, tisti, zaradi katerega sem pravzaprav prišel v dolino. Moker sem, zato hitiva navzdol. Grmi le še v to dolino … od daleč. Spuščava se po desni strani doline. Izogne- V hotelu zmorem pojesti le juho, nato grem v poste- va se prečkanju reke. Nevarni plaz obideva po poti ljo. Kaj bom počel v naslednjih dneh, še ne vem. Za dobrih petdeset metrov više. Niti tega niso vedeli danes imam vsega dovolj! Preveč … m najini nosači, po kateri strani doline gre pot! Malo pred vasjo začne spet deževati. Zdaj ne ponovim (se nadaljuje) 63 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K ODPRAVE Marta Krejan Čokl Prvenstvena smer Chicken Hunt oz. Lov na kokoši Tja, kjer ne veš, na Cherireen Sar Foto Aleš Česen kaj boš našel Cherireen Sar "Večkrat bi morali iti tudi na take cilje. Kjer ne veš dobro, kaj boš našel." V teh dveh povedih Aleš Česen, eden izmed najboljših slovenskih alpinistov zadnjih dvajsetih let in prejemnik kar dveh zlatih cepinov, povzema bistvo tega, kar naj bi bil alpinizem, a je ravno v zadnjih dveh desetletjih letih le še redko. Raziskovanje, odkrivanje popolnoma neznanih delov našega planeta v najbolj neprijaznih okoliščinah je tisto, kar alpinizem povzdiguje nad številne druge dejavnosti in ga v smislu vrhunskosti uvršča med izzive za elito. Aleš Česen je z Avstrijcem Lukasom Wörlejem opravil vzpon, ki je to, kar naj bi alpinizem bil. Odpravo na Cherireen Sar v Karakorumu sta besedah za uporabo niso najprimernejše. V  tem načrtovala že maja, a si je Aleš v začetku aprila zlomil divjem delu sveta se človek kljub plačanemu zavaro- gleženj. Ni mu preostalo drugega, kot da dva meseca vanju na morebitno reševanje ne more zanesti, če že, počiva ter s pomočjo bergel hodi na fizioterapijo. v najboljšem primeru šele po nekaj dneh. In vse to je Sredi julija je bil po mnenju fizioterapevta pripravljen po Česnovem mnenju tisto, kar je bistvo alpinizma: na obremenitve, ki jih je pričakoval na odpravi. Na pustolovščina. Dejstvo, da smo nekje, kjer pred nami srečo je bila njegova poškodba uspešno sanirana, zato ni bil še nihče, in ne vemo, kaj nas čaka. tudi med obremenitvami pri hoji in plezanju ni imel V tem duhu je potekala cela odprava. Vreme in posle- večjih težav. dično zahtevne razmere v želeni smeri so se izkazali Prvotni cilj odprave je bil vrh najvišje gore nad dolino, za premočne nasprotnike, zato sta se alpinista odloči- Khurdopin Sar, 6310 m. O njem sta alpinista vedela la za rezervni cilj, vrh gore Cherireen Sar, 6224 m, na bore malo, še največ sta razbrala s satelitskih posnet- katerem pred njima prav tako ni stal še nihče. Opravi- kov. Predhodno nista imela nobenih fotografij ali in- la sta aklimatizacijske vzpone, a ko sta bila pripravlje- formacij od tam. Ko sta med tridnevnim dostopom na na vzpon na Cherireen Sar, se je vreme poslabšalo. prvič zagledala vrhove, nista mogla biti prepričana Po tednu dni čakanja sta se 27. julija 2025 odločila za niti o tem, kateri vrh je kateri. Ob prihodu v dolino vzpon, saj so vremenske napovedi obljubljale odlične si nista niti predstavljala, kje bi bilo najbolj optimal- razmere. Kako nezanesljive so na tovrstnih odpravah, no postaviti bazni tabor. Za nameček tam ni nobenih se je pokazalo zelo hitro: že kmalu po začetku vzpona povezav, ki bi omogočale uporabo moderne tehno- so ju ujele padavine, ki so ju prisilile v bivakiranje pod logije; z izjemo slabih satelitskih, ki pa po Česnovih balvanom in čakanje na morebitno izboljšanje. Ko 64 skoraj ničesar, zelo zahtevno. Pravita, da je bil velik Raziskovanje gora izziv izbrati ustrezen trenutek za vzpon, saj je bilo nad ledenikom vreme ves čas nepredvidljivo. Smer sta poimenovala Khurdopin Lov na kokoši, ker sta se, ko sta med aklimatizacijsko Foto Vincent Wörle turo zagledala gorske kokoši, preizkusila v (neuspe- šnem) lovu nanje; v baznem taboru so namreč pogre- šali sveže piščančje meso. Tej odpravi verjetno ne moremo očitati ničesar, kar ne bi spadalo v sodobni klasični alpinizem, sploh zaradi raziskovanja najbolj odmaknjenih kotičkov našega (nekoristnega) sveta. Ali je v resnici bolj izjema, ne- kakšen poklon preteklosti, ali pa začetek vrnitve h koreninam te dejavnosti, bo pokazal čas. Upamo, da bomo o tovrstnih odpravah v Planinskem vestniku še Lukas Wörle lahko pisali. m med plezanjem v Aleš Česen in Lukas Wörle Foto Vincent Wörle idealnih snežno- Vir informacij: Manca Ogrin, predstavnica PZS za lednih razmerah odnose z javnostmi Foto Aleš Česen tega ni bilo, sta se odločila za sestop, večino opreme pa sta pustila v smeri, približno 4700 metrov visoko. Cilj je tako moral ostati isti. Naslednji dan sta se kljub ne najboljšim razmeram vrnila v smer in potem zaradi dežja do treh zjutraj bivakirala tristo metrov više kot prvič. Ko sta dosegla približno 5400  metrov, ju je ujela manjša snežna nevihta, vendar sta vseeno nadaljevala, kar se je iz- kazalo za dobro odločitev: čez približno eno uro se je zjasnilo, nad višino 5500 metrov, do katere sta se prebila s plezanjem po kočljivem skrotju (do IV), pa so ju čakale odlične ledno-snežne razmere. Na vrh sta priplezala v lepem vremenu in z njega previdno sestopila po smeri vzpona. Plezanje v smeri, ki sta jo poimenovala Chicken Hunt, Lov na kokoši, sta ocenila kot ne preveč težko (D, 80⁰, 2400 m), vendar zaradi slabih razmer in nujne popolne zbranosti v okolju, o katerem nista vedela RAZMIŠL JANJE Pa lep pozdrav Simona Nahtigal Vsak »Živjo« ima svoj namen Pozdravljanje Ena izmed stvari, ki so mi v hribih nedvomno najbolj pri srcu, je pozdravljanje. Topla beseda, na planinskih ki se večkrat sprevrže v prijateljsko kramljanje, mi da občutek povezanosti. Tudi ko so v poteh ni le samo koči zasedene vse mize, nimam zadržkov, da ne bi prisedla k neznancem, in nemalokrat sebi namen. Foto Simona si izmenjamo vtise poti, se nasmejimo anekdotam, podelimo izkušnje, morda skladno z Nahtigal izmenjanimi informacijami prilagodimo načrte ali dobimo ideje za nove izlete. Čemu se ljudje sploh pozdravljamo? Verje- nakazujejo tudi formalni tip odnosa, ki ga imamo s tno si težko zamislimo interakcijo, ki je ne bi začeli s sogovornikom  – na razgovoru za službo zagotovo preprostim »Dobro jutro« ali »Zdravo«. Pozdravi so ne bomo pozdravili enako, kot bi to storili s starim najpogostejše vsakdanje komunikacijsko sredstvo, pivskim kolegom. hkrati pa tudi povsem osnovni bonton. Vsakič ko zjutraj prispemo v službeno pisarno, sedemo s pri- Specifika pozdravljanja v gorah jateljem na kavo ali sprejmemo telefonski klic in ga Pregled spletnih forumov pusti vtis, da je pozdravljanje neizogibno začnemo s pozdravom. Če ga ne, nam v gorah in na pohodniških poteh (ang. hiking trails)1 to vlije občutek nespoštovanja in zaznamuje celoten potek nadaljnje interakcije. Prav izraz spoštovanja je 1 Angleški izraz hiking običajno označuje hojo po poteh v ena izmed funkcij pozdravljanja. Temu se pridružu- naravi, ki pa niso nujno gorske. V tujini, zlasti v ZDA, od jeta še jasno prepoznavanje prezence sogovornika in koder izraz izvira, se 'hoja' pojmuje kot izključno hoja po mestih, medtem ko so krajši ali daljši sprehodi v naravi, hkrati namensko naznanjanje svoje. kjer mnogokrat ni izrazite naklonine, hiking. Morda so S prijetnim pozdravom postavimo temelje za spoštlji- najboljši termini, ki to razločujejo v slovenščini, pre- vo, pozitivno naravnano komunikacijo, kar posredno prosto: 'sprehod' v naravi, 'pohodništvo' po enostavnih planinskih poteh in 'gorništvo' po zahtevnejših poteh v tudi o nas samih pusti dober vtis. Ko nas prodajalka gorah. Nekateri delavci v turizmu in gorskem reševanju na blagajni lepo pozdravi, nam je nedvomno takoj opozarjajo na problematičnost vsesplošno sprejetega bolj simpatična, kot če bi med žvečenjem žvečilnega izraza hiking, ki za večino naših gora ni primeren in lahko neposredno botruje slabi opremljenosti in pripravljenosti gumija naveličano izdahnila »Ja?« Načini pozdravov tujih planincev. 66 karja v rdečem anoraku sem okrog treh popoldne srečal na Tominškovi poti, malo preden se ta priključi poti čez Prag. Takrat je sestopal in pozdravil je še prav energično.« To so bile lahko dragocene informacije, saj so bile nemara tudi edine. Nezanemarljiv vidik je tudi neformalnost pozdravov v gorah. Te ne delajo razlik med študentom bibliote- karstva, uspešnim odvetnikom ali vrhunskim alpini- stom, saj smo vsi izpostavljeni istim pogojem, najsi bo to žgoče sonce, visoka naklonina ali nepričakovana nevihta. Na poteh smo vendarle vsi preprosto ljudje – pohodniki. Če se ukvarjamo z isto dejavnostjo, nam to daje večji občutek povezanosti in pripadnosti neki specifični skupnosti, četudi se med seboj ne poznamo. Verjetno prav zato v naših hribih večkrat slišimo »Živjo« kot »Dober dan«, v Avstriji »Griass di2« oziroma »Grüß Gott3« namesto »Guten Tag4«, na Češkem »Ahoj5« in ne »Dobrý den6« in podobno. Seveda se kdaj sliši oboje  – zlasti ko pozdravljamo starejše planince, običajno uporabimo bolj formalno obliko, ki odraža več spoštovanja. Bonton in sodobne dileme V Častnem kodeksu slovenskih planincev je med drugim zapisano, da je »zunanji izraz planinskega to- varištva in spoštovanja tudi pozdravljanje«. Pozdrav je torej splošen odraz planinskega duha, ponekod po tujini pa so v uporabi tudi določeni izrazi, s katerimi na poti vljudno opozorimo pohodnike pred sabo, da jih želimo prehiteti (Britanci večinoma upora- bljajo »Can I pass?«,7 Američani pa preprosto »On your left8«). Stara modrost z naše grude pa narekuje tudi, da naj bi kot prvi pozdravil tisti, ki se na hrib še vzpenja, v znak spoštovanja sestopajočega, ki je že pravzaprav univerzalno (razen morda za Britance). usvojil vrh. S  tem se marsikateri »spletni forumaš« Neznancev v vsakdanjem življenju sicer ne pozdra- sicer ne strinja, saj vendar ljudje v sestopu niso tako vljamo  – ko hodimo po mestu, menda nikomur ne zadihani in vidijo dlje predse, a nekako dvomim, da pade na pamet, da bi pozdravljal vse mimoidoče, prav se v realnosti kdo spotakne ob take detajle. tako tega ne počnemo povsod v naravnih okoljih. Na Če pa gre nekdo nemo mimo nas, pa to v marsikom plaži ob morju nas od pozdravljanja odvrneta dva vzbudi več negativnih občutkov. Nekateri sicer za- glavna psihološka dejavnika: občutek intimne ranlji- govarjajo stališče, da v gorah iščejo samoto in mir, vosti (hočeš nočeš smo v kopalkah bolj izpostavljeni) vendar naj osnovni bonton temu ne stoji v napoto. ter individualistični vzgib zaradi boja za omejene vire Pozdravljanje skrbi za vsesplošno pozitivno vzdušje v (prostora za naš ležalnik). gorah, samotni kotički pa se tudi še najdejo. Morda V nasprotju s tem je v razprostranjenosti planin in se bolj smotrna dilema pojavi, ko obiščemo Šmarno gora prostora dovolj za vse, zato nas k pozdravljanju goro, kjer bi na sončno popoldne res lahko izkoristili na pohodniških poteh motivira zlasti t. i. pogojni al- vso svojo pljučno kapaciteto izključno za pozdravlja- truizem. Gre za solidarnost zaradi zavedanja, da je nje vsakega v procesijah, ki se valijo na »Marijin vrh«. medsebojna pomoč lahko življenjskega pomena. Vodilo naj bo torej spoštovanje, skrb za dobro vzdušje Včasih, ko gore še niso bile tako obljudene kot dan- in kanček zdrave pameti. m danes, smo na poteh v dolgih urah srečali le peščico ljudi (to se sicer zgodi še danes, če ne hodimo zgolj na Kofce), zato je imelo pozdravljanje tudi svojevr- 2 Nem. neformalni pozdrav »Živjo«. stno varnostno funkcijo. To je bilo zlasti uporabno še 3 Nem. delno formalni pozdrav, dobesedno »Pozdravi pred razširjenostjo mobilnih telefonov, ko obveščanje boga«, bolj smotrn prevod bi bil nemara »Bogdaj«. 4 o svojem napredovanju, stanju in lokaciji ni bilo tako Nem. formalni pozdrav »Dober dan«. 5 Češ. neformalni pozdrav »Živjo«. preprosto. Ko z osebo spregovorimo, si jo bolje zapo- 6 Češ. formalni pozdrav »Dober dan«. mnimo. Pohodniki so tako služili kot nekakšne »žive 7 Ang. »Lahko prehitim?« 8 Ang. »Na tvoji/vaši levi«, ki naznanja, da bomo osebo vpisne knjige«, ko je bil kdo pogrešan: »Tega moža- prehiteli po levi strani. 67 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K LITERATURA Mire Steinbuch Prvi slovenski osemtisočak Makalu, 8481 m Šestega oktobra 1975 je slovenski (in z njim jugoslovanski) himalajizem doživel svoj pravi ognjeni himalajski krst. Krstitelji so bili slovenski alpinisti, ki so priplezali na Makalu, peti najvišji osemtisočak na svetu, visok 8481 m. S tem so dokončali delo odprave iz leta 1972 in se vpisali v zgodovino »osvajanja« himalajskih vrhov. Vrha niso dosegli po normalni smeri, temveč po novi čez težko, še nepreplezano južno steno, ki je zavrnila že nekaj odprav in plezalcev, vključno z Reinholdom Messnerjem, ki je izjavil, da je pretežka zanj. S tem vzponom so se meteorsko izstrelili med največje evropske alpinistične narode. eden od udeležencev odprave, ki so stopili na vrh petega najvišjega osemtisočaka. Nekaj misli iz pozdravnih nagovorov. Jože Rovan: »Legendarna odprava na Makalu je mejnik v našem alpinističnem delovanju v Himalaji, čeprav smo imeli pomembne dosežke v evropskem merilu že mnogo prej. Naj spomnim na Valentina Staniča, Miro Marko Debelak, Jožo Čopa. Na takih temeljih so postopo- ma zrasle generacije, ki so nas popeljale v Himalajo in dosegle Makalu, ki nekako, vsaj tako se zdi nam, ki nismo alpinisti, predstavlja tisti trenutek, ko smo se postavili ob bok velikim alpskim narodom, ki so začeli že pred nami – Italijanom, Francozom, Švicar- jem, Nemcem, Avstrijcem in še komu.« Nataša Sedminek, predstavnica založbe Buča: »Z Vikijem Grošljem sodelujemo od leta 2018, ko smo izdali njegovo knjigo Najvišji vrhovi celin, po njej pa Krono Slovenije, v kateri bralca popelje skozi po- hodniški paradiž – kot pravi sam – »v eni najlepših pokrajin Evrope«. Viki je eden najbolj srčnih in uspe- šnih Bučinih avtorjev. Z njim sodelujemo slaba tri leta in lahko rečem, da ga bralci od knjige do knjige bolj cenijo in spoštujejo.« Viki Grošelj: »Hvala predsedniku, hvala Nataši, malce sta me zmedla s prijaznim nagovorom. Hvala Planin- Knjigo1 posvečam članom odprave Makalu 75, ki jih ski zvezi, ki nam je odstopila ta prostor. Jasno je, da ta ni več z nami. Nejcu Zaplotniku, Alešu Kunaverju, proslava ne sodi nikamor drugam kot sem. PZS je bila Stanetu Belaku - Šraufu, Borisu Erjavcu, Marjanu pobudnica, organizatorica odprave leta 1975. To sre- Manfredi - Marjonu, Dušanu Srečniku - Zobaču čanje je tudi proslavitev več obletnic. Najstarejša, Pi- vovarna Laško, praznuje 200-letnico svojega obstoja, Preden se lotimo knjige Makalu, 8481 m, nekaj besed kar nam je šlo strašno na roke; jeseni bo 50 let, odkar o njeni predstavitvi na tiskovni konferenci v prostorih smo preplezali Makalu; minilo je 30 let, odkar smo Planinske zveze Slovenije, ki je bila ena od podpor- leta 1995 kot deveta nacija priplezali na zadnji sloven- nic izdaje. Za govorniško mizo so sedeli Jože Rovan, ski osemtisočak Anapurno; Makalu je moja jubilejna predsednik PZS, Nataša Sedminek, predstavnica dvajseta knjiga. Da je ta knjiga sploh lahko nastala, so založbe Buča, ki je izdala knjigo, in avtor Viki Grošelj, najzaslužnejši moji soplezalci z odprave leta 1975, ki so tukaj  – razen Janka Ažmana, ki ima pregled pri 1 Avtor Viki Grošelj. Buča, d. o. o., Ljubljana, 2025. 264 str., okulistu, da bo dobil šoferski izpit  – Rado Riedel, 33 EUR. snemalec in tudi odličen plezalec, Jože Rožič, Stane 68 Klemenc, Ivč Kotnik, Janez Dolžan, Bojan Pollak in ki ga je Grošelj doživel med svojim pohodom v Bojan Pollak, Janez Danilo Cedilnik - Den.« okviru nepalskega križa, in na čas po njem; denimo Dovžan, Radovan Prisotne je v slovenščini pozdravil tudi častni gene- na plezalni in humanitarni oziroma pohodniški del. Riedl, Jože Rožič, ralni konzul Nepala v Sloveniji Aswin Kumar Shre- Predpostavimo, da je avtor pred rušilnim potresom Viki Grošelj, Stane stha, ki je poudaril, da je njega dni dobro sodeloval z spoznaval Nepal, tako pokrajino kot ljudi, in oboje Klemenc, Ivan Kotnik in Danilo Alešem Kunaverjem. mu je vse bolj priraščalo k srcu. Po rušilni katastrofi Cedilnik Vsebina knjige je razdeljena na deset poglavij, od leta 2015 pa je neizpodbitno dojel, da ima rad oboje. Foto Manca Ogrin tega jih je šest namenjenih alpinizmu, večinoma v Vzljubil je lepote te gorate dežele ter preprostost in Himalaji, ostali štirje so Uvod, Zgodovina, Alpinistič- čistost značajev domačinov ter njihovo dostojanstvo. na zgodovina ter Podatki o avtorju in bibliografija. Sklenil je, da jim bo dejansko, materialno pomagal. Ostala poglavja so Prvenstveni vzpon v Južni steni, Poglavje Štirideset let pozneje - Manang je šola em- nato sledijo po desetletjih od Deset let kasneje do patije in lekcija solidarnosti. Na predstavitvah svojih Petdeset let kasneje. knjig in predavanjih v posebni škatli zbira prispevke Čeprav Grošelj piše o stvareh in dogodkih, ki jih za obnovo porušenih vasi. Zbrani denar izroča direk- razkriva že v nekaterih prejšnjih delih, ne uporablja tno prizadetim po vaseh, ki so takrat ostali brez vsega; metode kopiraj/prilepi in ne prepisuje samega sebe, se pravi, da je izločil posrednike. To pomeni, da kdor ampak vsakič doda nekaj novega oziroma dogodek kupi Grošljevo knjigo, prispeva svoj delež neposre- Nataša Sedminek, Jože opiše nekoliko drugače, z drugega zornega kota in z dno ljudem, ki potrebujejo pomoč. Rovan, Viki novo dinamiko. Viki Grošelj poskrbi, da pripoved ne niha preveč, Grošelj Sam vsebine ne delim toliko po desetletjih, temveč temveč vzdržuje zanimivost in napetost na približno Foto Mire na obdobje pred katastrofalnim potresom v Nepalu, enaki ravni skozi vso knjigo. m Steinbuch 69 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K oziroma posamezne smeri. Da bi vse naštel, jih je preveč, med njimi PISMA BRALCEV je tudi nekaj dam. Omenjam le neu­ trudno legendarno Betko Galičič. Pri vsakem plezališču so koordinate lo­ kacije stene in parkirišča s QR­koda­ Popusti v planinskih kočah ma. Sledijo najprimernejši čas, even­ Prejeli smo pismo bralca, ki nam je tualno opozorilo (o nevarnosti pa­ sporočil, da naj za Češko kočo, ki so dajočega kamenja, kačah, možnosti jo lani razglasili za našo naj visoko­ prenočišč in parkiranja, npr. parki­ gorsko postojanko, člani Planinske rišče pod Mišjo pečjo lahko plačate zveze Slovenije pri prenočevanju z aplikacijo EasyPark.si). Opisi se ne pričakujejo od PZS obljubljene­ začnejo s plezališčem Osp, nato si ga popusta: ne 30­odstotnega, ne sledijo približno po osi sever­jug od 40­odstotnega, kaj šele 50­odsto­ priročno in prijazno do uporabnika, zahoda proti vzhodu. Da ne bi vse tnega; morda jim bodo le tako kot saj prihrani zamudno iskanje določe­ skupaj postalo monotono, nas vsake njemu in ženi (v znak dobre volje) nega plezališča bodisi v kazalu bodisi toliko razveseli fotografija plezalca spregledali plačilo turistične takse. na zavihkih platnic. Uvod se začne s ali plezalke v detajlu kakšne težje Ker to menda ni osamljen primer, Predgovorom, v katerem zvemo, da smeri, primerne le za boljše plezalce. pravi, da se s tem pod vprašaj posta­ je leta 1994 izšla prva izdaja pričujo­ Zatem je fotografija stene z označe­ vlja smiselnost članstva v tej mno­ čega vodnika. Od takrat se je število nimi sektorji začenši z A, dokler jih ne žični organizaciji. K sreči pa popuste plezališč s tedanjih 38 povzpelo na zmanjka, shema dovoza, parkirišče za člane PZS še upoštevajo v sose­ sedanjih 113. V vodniku je več kot in že omenjeni QR­kodi. Fotografija dnjih, nebalkanskih državah, dodaja. 6500 smeri. (Morda se bo v enem stene določenega sektorja z vrisani­ Letos junija jima namreč tudi oskrb­ prihodnjih ponatisov v to prestižno mi in oštevilčenimi smermi je videti nik v koči Tušila pod Bjelašnico v BiH zbirko uvrstilo tudi plezališče Pod­ zelo pregledna. Na skicah Danila ni hotel priznati popusta na članstvo gorje pri Sevnici.) V razdelku Zasnova Cedilnika ­ Dena so smeri oštevil­ pri prenočevanju, leto prej pa ne v vodnika je legenda simbolov, ki so čene, poleg pa je tabela s številko, koči Rapti na Prenju. Sam je tudi enaki za vsa plezalna območja, in imenom, oceno in dolžino smeri. opazil, da BiH ni več na PZS­jevem njihova razlaga. Plezalec, vsakokrat, ko se boš v ple- seznamu držav, ki nudijo popust. V poglavju Plezalne počitnice v zališču vpel v slab klin ali se spuščal z Po preverjanju s strani PZS, so se iz Sloveniji je na kratko predstavljena dotrajanega sidrišča, se moraš vpra- Češke koče odzvali, da vsem, ki se Slovenija, tokrat predvsem s tega šati, koliko si za odpravo tega prispe- izkažejo s potrjeno planinsko izka­ tematskega vidika. Sledi podpoglav­ val sam. znico, upoštevajo popust in da se si­ je Projekt Osp s kratko zgodovino Pri Sidarti prizadevno skrbijo za ob­ tuacije morebitnega neupoštevanja razvoja plezališč. veščanje o plezališčih in osveščanje popusta rešujejo na mestu samem, Znotraj Planinske zveze Slovenije je o obnašanju obiskovalcev. Nekateri ker za nazaj je to težko. Torej, poleg skupina plezalcev leta 2017 pokrenila si pač dovolijo več, kot so lastniki ze­ plačane članarine, planinci potrebu­ Projekt Osp ali Opremimo slovenska mljišč voljni prenašati, vendar mislim, jejo še navodila za pogajanje z oskrb­ plezališča, delovno telo za reševanje da je svojevoljnega vedenja vedno niki? problematike naravnih plezališč. […] manj. V knjigi je poleg manjših tudi Uredništvo Zato je na tebi, plezalec, da podpreš veliko celostranskih fotografij. Bese­ Projekt Osp in opremljevalce smeri. dilo je prevedeno v angleščino, itali­ Naj ti ne bo škoda 10, 20 ali 50 evrov janščino in nemščino. na leto za ljudi, ki neumorno skrbijo, Varno in prijetno plezanje. LITERATURA da je naš šport varen, da so plezali- Mire Steinbuch šča urejena in vsem dostopna. Sledi podroben pregled plezališč s Raffaelle Gianetti: Tuscany and podatki o skupnem številu smeri v Elba. 116 crags from the Apuan Alps Slovenija. Športnoplezalni vodnik. posameznih območjih in v okviru to Argentario. Edizioni Versante Sud, Sidarta, 2025. 683 str., 39,00 EUR. določenih težavnostnih ocen, do 5c Milano, 2025. 672 str., 43 EUR. Pred nami je nova, razširjena izdaja ter naprej do 8a in več, dolžini smeri, V januarski številki Planinskega športnoplezalnega vodnika po slo­ času hoje do stene, obrnjenosti stene vestnika 2021 smo predstavili peto venskih plezališčih, ki ga je uredil glede na stran neba, vrsti klinov, obi­ izdajo plezalnega vodnika športno­ uredniški odbor v sestavi Janez skanosti in prijaznosti do otrok. plezalnih in večraztežajnih smeri po Skok, Sašo Kočevar, Klemen Žumer V naslednji, po plezališčih sortirani Apuanskih Alpah (Toskana) milan­ in Ines Božič Skok. Vodnik se začne tabeli preberemo, katerim opremlje­ ske založbe Versante Sud. Neutru­ s kazalom, za njim pa novost – abe­ valcem smeri se lahko zahvalimo, da dni Raffaelle Gianetti to območje cedni seznam plezališč, kar je zelo so nam jih navrtali in očistili stene raziskuje še naprej in izšla je že 70 plezalske sposobnosti, zgodovinsko dostopi). Med opisi bomo našli tudi dediščino in edinstvena kulinarična nekaj zgodb plezalcev, ki so se obru­ doživetja. Nenazadnje vodnik vabi ne sili v teh skalah in nam predstavljajo le ljubitelje plezanja, pač pa tudi tiste, svoje videnje alpinizma. Plezanje v ki želijo raziskati in odkriti Toskano v Toskani je pestro in še posebej pri­ vsej njeni veličastnosti. vlačno zato, ker je v bližini morja, kar Za uvodom (zasnova vodnika) so na­ ponuja zanimivo kombinacijo aktiv­ nizana območja s posameznimi ple­ nega odmora in sprostitve. Vodnik je zalnimi sektorji, ki so predstavljeni s napisan v angleščini. preglednim zemljevidom, kratkim Vladimir Habjan opisom in skico dostopa. Oprema vodnika je podobna ostalim špor­ tnoplezalnim vodnikom te založbe, torej z mnogimi uporabnimi podatki PLANINSKA šesta dopolnjena izdaja, ki je kar za (simboli) o vsakem sektorju: nad­ ORGANIZACIJA 200 strani obsežnejša. V vodniku morski višini plezališča, orientaciji je namreč predstavljenih 50 novih stene, lepoti smeri (vse lestvice od sektorjev, ki segajo od severa do juga 1 do 4), potrebni opremi, obiskano­ Dejavnosti Planinske regije, od osupljivih pokrajin območja sti (tj. o morebitni gneči), udobnosti, zveze Slovenije Camaiore in Sant'Anna di Stazzema možnostih parkiranja, času dostopa PZS je objavila razpis za najvišja pri­ do čarobnega vzdušja zgodovinske do smeri, možnostih za začetnike znanja PZS, spominsko plaketo PZS regije Garfagnana pa vse do očar­ in o krajih, kjer se da plezati v dežju. in svečano listino PZS. Podelitev pri­ ljivega otoka Elba. Tu je še Monte Mali diagram kaže tudi število smeri znanj bo 6. decembra na Muti. Argentario, pravi raj, kjer se ple­ v okviru težavnosti v sektorju. Neka­ Miha Habjan je v novih nadaljevanjih zanje harmonično zliva z morjem. teri podatki so dostopni tudi preko podkasta V steni gostil alpinistično Prav vsako območje ponuja dih je­ QR­kode. Vodnik krasijo mnoge legendo, neumornega 90­letnega majoče razglede, skalnate stolpe s odlične fotografije, tudi dvostranske, zaljubljenca v slovenske gore, vrhun­ plezalnimi smermi, idealnimi za vse ki so pregledne (z napisi sektorjev in skega alpinista Petra Ščetinina. Tri domače pohodniške knjige v zbirki 'S terena' založbe UMco Vladimir Habjan Samo Rugelj TRIGLAVSKE POTI Jurij Hudolin NOVO NA SAMOTNIH POTEH Hvalnica hoji in potepanja TI PA KAR GREŠ V BITKO Peš čez Karnijce in skozi življenje na vrh Slovenije ZA POMLAD Pešibus po Istri Vladimir Habjan, publicist, pisatelj, gorski Samo Rugelj se odpravi na dolgo odlagano Istra je za večino Slovencev predvsem reševalec in dolgoletni urednik Planinskega pustolovščino: z Mojco, prijateljico iz prostor poletnega obmorskega vestnika, je Karnijske Alpe raziskoval več mladosti, se namenita v sproščenem, zlož­ počitnikovanja, vendar pa ta razgibana in kot desetletje. Zdaj pa jih je želel v enem nem in vztrajnem pohodnem tempu priti v zgodovinsko ter naravno bogata pokrajina samem zamahu prehoditi v celoti in jih tako dobrem dnevu od doma v Ljubljani na vrh v sebi skriva tudi obilo drugih možnosti za še bolje spoznati, obenem pa narediti tudi Triglava. njeno pristno doživetje. Pisatelj, pesnik in povzetek svoje življenjske poti. prevajalec Jurij Hudolin se je odločil, da se Knjiga Triglavske poti je svojevrstna oda bo po njej podal peš. Avtobiografska knjiga o gorskih in naravi in prijateljstvu, ki vas popelje v bivanjskih poteh vseživljenjskega hodca. osrčje slovenskih gora in življenja z njimi! Potopis po Istri, kot ga še ni bilo! Naročila sprejemamo na 01/520 18 39 in spletni strani www.bukla.si. Knjige založbe UMco so na voljo tudi v vseh bolje založenih knjigarnah. P L A N I N S K I V E S T N I K September 2025 71 Na tabornem prostoru MK v Mlačci Komisija za planinske poti (KPP). pri Mojstrani je poleti potekalo prvo Na dvanajstem dnevu slovenskih počitniško varstvo v zgodovini MK. markacistov 5. julija se je zbralo 205 Ideja za izvedbo je vzniknila, ko je prostovoljnih markacistov PZS iz vse Ministrstvo za delo, družino, socialne Slovenije in opravilo kar 1640 pro­ zadeve in enake možnosti letos prvič stovoljnih ur na planinskih poteh na objavilo razpis za financiranje pole­ Boču, Pohorju in v Halozah, s čimer tnih aktivnosti, namenjenih kakovo­ so prispevali k varnejšim in prijetnej­ stnemu preživljanju prostega časa šim planinskim potem za vse obi­ med počitnicami za otroke od 1. do skovalce gorskega sveta. 6. razreda. Od ponedeljka do petka Od 20. do 22. junija se je na Mozirski je mladina uživala v raznovrstnih ak­ koči na Golteh odvijal letošnji tretji tivnostih. tečaj za pridobitev naziva markacist Letos je MK v PUS Bavšica prvič PZS kategorije A. Tečaja z uspešno povabila na brezplačni mednarodni opravljenim izpitom se je udeleži­ delovni tabor, ki ga je od 5. do 14. sep­ lo 25 tečajnikov pod mentorstvom tembra organizirala MK v sodelova­ štirih inštruktorjev. nju z Zavodom Voluntariat in mrežo Koroški markacisti so se na povabilo Jurček Nowakk Habjanovi gostje so bili še Peter Pod­ SCI (Service Civil International). Na PD Kamnik 19. in 20. julija udeležili je prejel najvišje gornik, legendarni primorski alpinist, taboru so sodelovali prostovoljci iz dvodnevne akcije sanacije planin­ državno Alenka Mali, podjetna športnica s različnih držav, iz Španije, Češke, Slo­ ske poti na Kokrsko sedlo, poško­ nagrado RS za srcem prizemljene avanturistke, ter vaške, Poljske, iz Francije, Nemčije, dovane po neurjih, in na novo uredili prostovoljstvo. Arhiv inPlaninec eden najuspešnejših športnih ple­ Indije in Slovenije. 160 metrov poti, nekaj stopnic in zalcev Domen Škofic, ki je 22. maja Izpopolnjevanje za mentorje planin­ bočnih opor, markirali pot Kokrsko v Flatangerju na Norveškem kot skih skupin bo 4. in 5. oktobra na sedlo in naprej proti Podom. prvi Slovenec preplezal eno najtežjih Planini nad Vrhniko, usposabljanje Koroški, pomurski in zgornjesavinjski smeri na svetu, Move (9b/9b+). za mentorje planinskih skupin pa markacisti in planinci so 19. avgusta Odbor inPlaninec. Predsednica v PUS Bavšica od 3. do 6. oktobra. združili moči in opravili interventno Republike Slovenije Nataša Pirc Tečaj orientacije pripravlja MK v Pla­ akcijo markiranja, čiščenja in ureja­ Musar je 23. junija v predsedniški ninskem domu na Boču, in sicer 18. nja planinskih poti na Olševi. palači priredila slovesnost ob pode­ in 19. oktobra. PD Matica Murska Sobota je obve­ litvi državne nagrade in priznanj za Vodniška komisija je objavila raz­ stil zapori odseka planinske poti ob izjemne dosežke na področju pro­ pisana planinska vodniška usposa­ reki Muri med Radenci in Dolnjimi stovoljstva za leto 2024. Najvišje bljanja – tečaje in izpopolnjevanja v Petanjci. PD Dovje ­ Mojstrana je na državno priznanje, nagrado Repu­ letu 2026, več na: https://vk.pzs.si/ območju planinskih poti proti Luknji blike Slovenije za prostovoljstvo, je besedilo.php?pid=7. in mimo Bivaka pod Luknjo proti prejel Jurček Nowakk, vodja odbora Gospodarska komisija. Ko bo Kriškim podom zaznalo vandalizem, inPlaninec in član upravnega odbora enajsta sezona akcije Naj planinska neznani storilci so prebarvali mar­ PZS, za izjemne dosežke na področju koča zaključena in bosta znani naj kacije in napise na križiščih, s tem prostovoljstva, njegove promocije in planinska koča in naj visokogorska pa je ogrožena varnost planincev razvoja. koča, bo naš Vestnik že v tisku, zato na teh poteh. Del Slovenske turno­ Mladinska komisija (MK) bomo o zmagovalkah pisali v nasle­ kolesarske poti med Zgornjim Sle­ V Bavšici je 21. in 22. julija pote­ dnji številki. menom in dolino Koprivna je poško­ kalo prvo letošnje usposabljanje v PD Hrastnik je do konca avgusta dovan; odsek je možno prečiti peš sklopu projekta "Prekarno delo med zbiralo ponudbe za najem Planin­ ob kolesu. Planinska pot, ki poteka mladimi – pilotni projekt – Planinska skega doma na Kalu, PD Obrtnik po trasi gozdne ceste po dolini Ko­ zveza Slovenije". Ljubljana je objavilo razpis za najem matevra, je zaprta zaradi gradbenih Seminar za mladinske voditelje je Mihelčičevega doma na Govejku, del na cesti. PD Semič opozarja na nadobudne mlade zbral med 18. in PD Tržič razpis za oskrbniški par sečnjo in spravilo lesa, ki poteka­ 27. avgustom v Planinskem učnem ali ekipo za oskrbovanje Doma na ta na območju planinske poti med središču (PUS) Bavšica. Teden je bil Kofcah, PD Radovljica pa razpis za Vrčicami in Klečpihlom pod Mirno namenjen izobraževanju o gorah in oskrbnika Valvasorjevega doma goro, zato je ta odsek do nadaljnje­ hoji v gore, delovanju PZS, nalogam pod Stolom. Rok za prijave za ga zaprt. PD Idrija obvešča o zaprti mladinskih voditeljev, igram, ob oskrbništvo Doma na Kofcah in Val­ brvi čez Idrijco, možen je obhod čez večerih pa igranju na kitaro in petju vasorjevega doma je 20. september sosednjo brv pri plezališču Strug, PD ob tabornem ognju. Med 23. in 30. 2025. Postojna pa opozarja na poškodovan avgustom je na Dovjem v organiza­ PD Bovec je planince obvestilo, da je odsek in zožan odsek zahtevne pla­ ciji MK potekal dijaški planinski tabor Koča na Mangartskem sedlu zaprta ninske poti, ki iz Razdrtega vodi proti 2025. zaradi priprav na obnovo. Vojkovi koči na Nanosu. 72 Letošnja zmagovalka izbora Naj pla­ nsbrucku od 25. do 27. junija. Anže Janja Garnbret je 22. in 23. avgusta ninska pot, zahtevna planinska pot Peharc, Katja Debevec in Jennifer v največjem plezalnem centru v iz Logarske doline prek Okrešlja do Buckley so svoj nastop sklenili v pol­ Sloveniji, v Slovenski Bistrici, pripra­ Kamniškega sedla, je med 20 kan­ finalu. 28. in 29. junija so se plezalci vila 24­urni maraton, na katerem je didati z vsega sveta nominirana za pomerili še v težavnosti, znova je v dobrodelnem zbiranju sredstev za nagrado Mednarodnega združenja zmagala Garnbretova. Njen uspeh mlade športnike v sklopu Botrstva planinskih organizacij (UIAA) s po­ sta dopolnili Rosa Rekar s četrtim v športu ter Fundacije Miroslava dročja varstva gorske narave. mestom in Lučka Rakovec z osmim. Cerarja in Leona Štuklja preplezala KPP je posredovala vabilo za sodelo­ Športni plezalci so se 12. in 13. julija najtežjih sto smeri. vanje na fotografskem natečaju ob v francoskem Chamonixu pomerili Športnoplezalni spektakel leta, 50­letnici Evropske pešpoti E6. na četrti tekmi svetovnega pokala v tekma svetovnega pokala v špor­ Komisija za alpinizem (KA). Al­ težavnosti. Luka Potočar je v finalu tnem plezanju v Kopru, je bila 5. in 6. pinistični tabor v Trenti je med 20. prišel do sedmega mesta, Rosa septembra 2025 v Plezalnem centru in 22. junijem vodil Gašper Pintar, Rekar, Lučka Rakovec in Lucija Plus Climbing Koper. O tekmi bomo zbralo pa se je enajst plezalcev. To­ Tarkuš so svoj nastop zaključile v poročali v naslednji številki Vestnika. kratnega začetnega alpinističnega polfinalu. Komisija za tekmovalno turno tabora pod vodstvom Janeza Tonija Slovenske plezalke in plezalci so se smučanje. Predsedstvo PZS je na se je med 26. in 29. junijem na Ka­ v Madridu 18. in 19. julija pomerili svoji 64. seji 12. avgusta letos na mniškem sedlu udeležilo štirinajst na predzadnji postaji svetovnega podlagi spremembe Statuta PZS, na udeležencev iz osmih alpinističnih pokala v težavnosti. Rosa Rekar je podlagi katerega je prenehala delo­ odsekov. Glavni namen tabora je bil dosegla šesto mesto, njen uspeh so vati Komisija za gorske športe in s usposobiti udeležence za dobro na­ dopolnili še polfinalisti Mia Krampl, tem mandati njenih članov, razpisalo meščanje predvsem klinov. Plezalni Lučka Rakovec, Luka Potočar in volitve za načelnika in člane izvršne­ tabor Brenta 2025 je med 4. do 13. Lucija Tarkuš. ga odbora (4 do 6 članov) novousta­ julijem vodil Žiga Oražem, skupno je V Helsinkih na Finskem je med 28. novljene Komisije za tekmovalno bilo devet udeležencev. julijem in 3. avgustom potekalo mla­ turno smučanje za naslednje štirile­ KA je organizirala poletni tabor dinsko svetovno prvenstvo v špor­ tno mandatno obdobje 2025–2029. v Klinu, Krnici in septembra dva tnem plezanju, na katerem je mlada Rok za oddajo kandidatur je 22. sep­ tabora, ženski letni alpinistični tabor Lana Gorič postala svetovna podpr­ tember. Karnijske Alpe 2025 in tabor alpini­ vakinja v težavnosti v kategoriji U19. Gorniške vasi. Gorniška vas Baška stičnih pripravnikov v kopni skali Do­ Mladi slovenski hitrostni plezalci so se grapa je med 29. in 31. avgustom lomiti 2025. 16. avgusta udeležili tekme evropske­ gostila festival Odmevi dediščine Komisija za športno plezanje. V In­ ga mladinskega pokala v St. Pöltnu, 2025. V sklopu programa smo lahko nsbrucku je 23. in 24. junija poteka­ kjer so se prebili v finalne dvoboje in spoznali tudi druge ljubitelje kulture la druga tekma svetovnega pokala do najboljših lepih uvrstitev. in tehnične dediščine ter javne v paraplezanju, kjer si je v močni Plezališče Kotečnik je 30. avgusta pri­ zavode, ki s svojo strokovnostjo pri­ konkurenci Tanja Glušič priplezala vabilo veliko športnih plezalcev na 9. spevajo k ohranjanju dediščine. srebrno medaljo, Matej Arh pa bron. festival Kotečnik, Kanjonfest 2025 pa Komisija za varstvo gorske Zbrani markacisti PZS iz vse Janja Garnbret se je z izjemno pred­ med 29. in 31. avgustom na Rogli na narave (KVGN) je poročala o julij­ Slovenije na 12. stavo vrnila na tekme svetovne­ 5. tradicionalni plezalni festival. Oba skem pohodu Peš iz dolin do višin dnevu slovenskih ga pokala in zmagala na balvanski festivala promovirata projekt Oživimo na Lisec, ki so se mu pridružili tudi markacistov preizkušnji svetovnega pokala v In­ slovenska naravna plezališča. planinci PD Križna gora skupaj s Foto Brane LombarP L A N I N S K I V E S T N I K September 2025 73 pohodniško skupino varovancev se prepletajo znanost, alpinizem in je kulturni in zgodovinski spomenik Varstveno delovnega centra (VDC) radovednost. državnega pomena ohranil vse do Ajdovščina ­ Vipava in strokovno Ob 50­letnici prvega slovenske­ danes. delavko zavoda. ga vzpona na osemtisočak je Viki Zdenka Mihelič KVGN je pozvala k izpolnitvi ankete Grošelj v družbi svojih alpinistič­ športnega projekta Erasus+ o pove­ nih kolegov predstavil novo knjigo InPlaninci na štiritisočaku zovanju športov na prostem in zava­ Makalu, 8481 m s podnaslovom Prvi Planinci invalidi, povezani znotraj Pla­ rovanih območij v Evropi. slovenski osemtisočak in čas po ninske zveze Slovenije (PZS) v odbor KVGN je planince obvestila o ugo­ njem. Med bralce jo je pospremil 30. inPlaninec, so se to poletje že drugič dnejšem potovanju ob koncih tedna julija v prostorih PZS, pod okriljem v osrednjem alpskem masivu pov­ in praznikih z javnim prevozom, PZS pa je pred pol stoletja tudi pote­ zpeli na 4.164 metrov visok zahodni ko je kar 75­odstotni popust na kala ta uspešna himalajska odprava. vrh Breithorna na meji med Švico in vse enotne vozovnice v medkra­ Ob 50. obletnici prvenstvenega Italijo; najprej pa so 30. julija uspešno jevnem avtobusnem in domačem vzpona na prvi osemtisočak Makalu stopili na Mali Matterhorn (3.883 m), železniškem prometu. Podrobnej­ in 30. obletnici vzpona s smučar­ kamor so se tokrat prvič podale tudi še informacije najdete na https:// skim spustom na zadnji osemtiso­ osebe na invalidskih vozičkih. www.pzs.si/novice.php?pid=17198. čak Anapurno sta PZS in SPM 13. Ledenik pod vrhom Breithorna so Prav tako je zanimiv regijski projekt avgusta povabili na občasno razsta­ dosegli s pomočjo skupine prostovolj­ Hop-on Hop-off okrog Kamniško­ vo na Jezerskem, nato bo gostovala cev, ki so jim pomagali pri potiskanju ­Savinjskih Alp, ki povezuje sedem po Sloveniji: v Murski Soboti, Moj­ vozičkov. Pred spustom so na vozičke občin: Kamnik, Komendo, Cerklje strani in dvakrat v Ljubljani. namestili smuči, nato pa so jih spre­ na Gorenjskem, Preddvor, Jezersko, V Bohinju v kulturnem domu v Stari mljali in poskrbeli za njihov varen Vodja odprave Solčavo in Luče in je deloval med 21. Fužini so PD Srednja vas v Bohinju, spust do postaje kabinske žičnice na odbora inPlaninec junijem in 14. septembrom. PD Bohinjska Bistrica in Turistično nadmorski višini 3.883 metrov. Jurček Nowakk je strnil vtise: Preventiva. Preventivi in ozavešča­ društvo Bohinj 20. avgusta pripra­ Letošnja odprava Breithorn 2025, ki »To je bila prva nju obiskovalcev gora so PZS ter vili planinsko prireditev ob prazniku je potekala med 27. julijem in 1. av­ slovenska odprava tiskani, televizijski in radijski mediji občine Bohinj s pozdravom Triglavu gustom, je štela 41 članov, med njimi na ledenik in višino v poletnem času posvetili veliko po­ ob 130­letnici postavitve Aljaževega so bili štirje slepi in slabovidni, ena nad 3.000 metri zornosti. stolpa, 130­letnici izhajanja Planin- planinka, ki hodi s pomočjo proteze, nadmorske Planinska kultura. Slovenski pla­ skega vestnika in 130­letnici Vodni­ ena dolgotrajno bolna oseba, štirje višine, pri kateri ninski muzej (SPM) v Mojstrani je kovega doma na Velem polju. planinci na invalidskem vozičku so sodelovali od 17. julija vabil na ogled razstave z V SPM v Mojstrani so 30. avgusta (mišična distrofija, multipla skleroza, inPlaninci na invalidskih vozičkih. naslovom Znanstveniki ob vrvi: prvi odprli doživljajsko razstavo z naslo­ cerebralna paraliza, paraplegija; stari Nanje smo vsi člani slovenski raziskovalci v Himalaji. vom Stolp nas gleda – 130 let Alja- med 20 do 55 let). Vsi so se podali na odprave neizmerno Razstava predstavlja njihove ze­ ževega stolpa. Aljažev stolp je že ob 3.883 metrov nadmorske višine in se ponosni.« mljevide, predmete in opažanja ter postavitvi 7. avgusta 1895 veljal za lotili prečenja ledenika, medtem ko Arhiv inPlaninec razkriva Himalajo kot prostor, kjer simbol slovenstva in to žlahtno vlogo so vse do vrha Breithorna (4.164 m) odšle tri naveze. Priprave na podvig govih snovalcev je poosebil profesor tudi številne družabne prireditve. so bile dolge in dobro usklajene. Leta Viktor Furman, ki je postal najprej Svoje prve korake v svetovni vrh al­ 2023, pred dvema letoma, so inPla­ tretji predsednik sekcije PD Žalec pinizma je v PD Galicija opravil tudi ninci zaključili prostovoljski projekt (1993–2003), po ustanovitvi PD Gali­ Luka Lindič pri svojih šestih letih z inPlaninci po Slovenski planinski poti cija (19. 9. 2004) pa drugi predsednik vzponom na Triglav. in se prvič povzpeli na Triglav. Lani samostojnega PD Galicija (2007– Zbornik 20 let PD Galicija. Orga- je v skupini 50 inPlanincev kar 19 2023). nizirano planinstvo v Galiciji 1985– invalidov (slepih, slabovidnih, gluhih, Osrednji del je v zborniku namenjen 2004–2024 prav po zaslugi urednika gibalno oviranih, nevrorazličnih in ustanovitvi planinske sekcije PD Viktorja Furmana in njegove žene oseb, ki se soočajo z dolgotrajnimi društva Galicija in ustanovitvi samo­ Marte presega svojo zasnovo in s boleznimi) stopilo na vrh Breithorna. stojnega PD Galicija. Prvi ustanovitelj številnimi drobci v zapisih sodelu­ Pomočnica vodje odprave in na­ sekcije v okviru PD Žalec je postal jočih posega tudi v etnografsko in mestnica vodje odbora inPlaninec Vlado Gmajner, ki se je z Ivanom etnološko dediščino Gore (Šentjun­ Marjeta Čič je povedala, da je bilo Poholetom večkrat odpravil na Goro gerti) in Galicije. veliko dela, razmisliti je bilo treba (Šentjungert). Ko sta na vrhu pri Srečko Reher tudi, kaj vse potrebujejo: "Kako tran­ cerkvi sv. Kunigunde (567 m) opazo­ sportirati vozičke, kako jih razstaviti, vala žalostno propadajočo kaplanijo, Krajevno priznanje za sestaviti, kako se presedati, kako sta razmišljala, da bi lahko postala za­ PD Javornik - Črni Vrh urediti … Tako kot vsaka stvar, ki jo nimiva planinska postojanka. Njuna Planinsko društvo (PD) Javornik ­ naredimo za vozičke, tudi ta potrebu­ želja se je uresničila, ko je postal Črni Vrh je 6. junija na slavnostnem je drugačno pozornost. Več opreme, župnik v Galiciji Janko Cigala, ki je pri­ večeru prejelo priznanje Krajevne več časa in več energije. In ravno v sluhnil predlagateljema, da bi propa­ skupnosti (KS) Črni Vrh za pomem­ tem je čar, v pripravah, v naporih, ko dajočo kaplanijo gališke podružnične ben prispevek k razvoju planinstva primemo skupaj in se povežemo na cerkve na Šentjungerti obnovili in jo na Črnovrškem. prav poseben način. Vesela sem, da uporabili za svoje dejavnosti sekcije PD je bilo ustanovljeno 18. marca smo se enako misleči ujeli in povezali PD Galicija. Pogodba je bila podpisa­ 2000 na pobudo nekaj planinskih z vibracijami ledenika, snega, vrhov, na za dobo desetih let. zanesenjakov z območja črnovr­ narave … Neponovljivo in dragoceno." Drugi veliki prelom v delovanju ške krajevne skupnosti. Prvobitna Skrb za varnost inPlanincev je bila planinske sekcije v PD Žalec se je namena sta bila aktivnejše udejstvo­ velik izziv in še večja odgovornost, zgodil septembra leta 1999, ko je vanje krajanov v planinski dejavnosti ki sta jo sprejela vrhunska alpinista bila podpisana izjemno pomembna ter prevzem upravljanja in obnova in gorska vodnika Marija in Andrej pogodba med župnijo Galicija (pod­ Pirnatove koče na Javorniku. Štremfelj. Marija je poudarila: "Vsakič pisnik župnik Janko Cigala) in PD Pod vodstvom prvega predsednika ko misliš, da delaš nekaj za druge, Žalec (Janez Meglič) ter PD Galicija društva Zdenka Bezeljaka je društvo narediš tudi nekaj zase. Pokrivaš (Viktor Furman) o najemu zgornje od PD Idrija že 19. 12. 2000 prevzelo tiste stvari v sebi, ki ti manjkajo. In na lesene stavbe – mežnarije, ki takrat planinsko kočo v upravljanje, v istem poseben način se mi zdi, da je to kot v njej ni bival nihče več. Tudi mežna­ letu pa je bil obnovljen tudi razgle­ neka katarza samega sebe," Andrej rija je po temeljiti obnovi postajala dni stolp na vrhu Javornika. V na­ pa je dodal: "Poznam veliko ljudi, ki se prostor zbiranja planincev in prilju­ slednjih 25 letih je društvo obnovilo jim tudi premakniti ne da, tu pa doži­ bljena planinska postojanka. zunanjost koče, vključno s stavbnim vljam čisto druge stvari. Res pohvale Tretji prelom je bil 19. 9. 2004, ko je pohištvom, pa notranje prostore vredno!" bilo ustanovljeno samostojno PD koče od sanitarij, kuhinje do spalnih InPlaninke in inPlaninci so tako Galicija. Prvi njegov predsednik je prostorov na podstrešju. Dela so bila znova presegli meje mogočega. postal Milan Ašenberger, za njim opravljena v glavnem s prostovolj­ Zdenka Mihelič je vodenje društva prevzel Viktor nim delom članov društva. PD spod­ Furman, ki ga je na dopustu 20. 2. buja svoje člane in vse pohodnike, ki 20 let Planinskega 2009 presenetilo sporočilo, da je na obiščejo ta čudoviti konec domovine, društva Galicija Gori od lesene mežnarije ostal »le še k planinski dejavnosti in vzponu na Planinsko društvo (PD) Galicija je kup ožganega lesa«. Njegova trma najvišji vrh idrijske občine – Javor­ lansko leto praznovalo 20­letnico in zaupanje v ljudi sta ga spodbudila, nik. Društvo organizira tradicionalne delovanja. Da bi še dostojneje prosla­ da je pridobil številne prostovoljce in pohode ter številne izlete v domača vili svojo okroglo obletnico, so izdali spodbudil člane, ki so se z vso odloč­ in tuja gorstva, ob tem skrbi za kar zanimiv izbor spominskih zapisov nostjo lotili odstranjevanja požganin 35 kilometrov planinskih poti. Od PD številnih posameznikov, ki niso bili in postavitve nove lesene koče. Idrija je prevzelo organizacijo tradici­ samo med ustanovitelji in sousta­ Zavzetih planincev PD Galicija pa onalnega zimskega pohoda na Ja­ novitelji samostojnega planinskega v teh dvajsetih letih v medsebojni vornik, ki poteka že od leta 1979. društva Galicija, ampak dvajset let povezanosti in pripadnosti društvu Društvo je aktivno tudi pri delu z tudi njegovi soudeleženci in soobli­ niso krepili le številni premišljeno mladimi. V osnovni šoli pod vod­ kovalci. Prav to začetno energijo nje­ organizirani pohodi in izleti, ampak stvom mentorjev društva deluje 75 September 2025 P L A N I N S K I V E S T N I K tor jadralnega padalstva v društvu Ikar, kot vodja posadke jadrnice na Jadranu in ne nazadnje kot vodja službe za informatiko v slovenjgra­ ški enoti Zavoda za gozdove Slove­ nije. Ivan Štornik je bil kritični mislec in iskren človek, ki je znal na nevsiljiv in prijazen način odkrito opozoriti na napake, pomanjkljivosti in na nujne spremembe. Kot pisec prispevkov in član uredniškega odbora Alpini- stičnih razgledov je konstruktivno vplival na razvoj alpinizma, kot alpi­ nist, ki je predvsem v koroških gorah preplezal tudi veliko prvenstvenih Priznanje KS Črni planinski krožek. Z ekipami so že Ivan Štornik je bil eden tistih ljudi, smeri, pa je pogosto omenjen tudi v Vrh je v imenu PD večkrat sodelovali na tekmovanju zaradi katerih je ta svet lep; in zaradi Alpinističnih novicah. Zaradi njego­ Javornik - Črni Vrh Mladina in gore, tudi na državni ravni, njega bo lep tudi ostal – kljub žalosti, prevzel predsednik vega mnogo prezgodnjega odhoda v letih 2004 in 2024 pa so se uvrstili solzam in bolečini, ki so nas ohro­ društva Marko bo veliko linij v skalnih stenah ver­ Rupnik. celo med najboljših šest ekip v državi. mile tisto nedeljo, ko smo izvedeli, jetno ostalo nepreplezanih, mi pa Arhiv KUD Sloge Društvo je po številu članov med šte­ da je za zmeraj odšel. Ko se bomo bomo prikrajšani za fotografije Črni Vrh vilnejšimi društvi v KS, saj ima med nekoč sprijaznili z dejstvom, da ga ni lepot narave, ki jih večina sploh ne 75 in 85 članov (prvotno tudi 100). več med nami, bomo občutili veliko opazi. Ivan je bil namreč ljubiteljski V letu 2023 so pod vodstvom seda­ hvaležnost za vse, kar nam je dajal fotograf, ki je v fotografski objektiv njega zelo zagnanega predsednika in kar je bil. znal ujeti trenutke in podrobnosti, ki PD Marka Rupnika ponovno obno­ Ivan ali Janez Štornik je bil sveto­ jih človek zazna le takrat, ko zares vili razgledni stolp in s tem vsem vljan. Že kot otrok je s prijatelji delil gleda s srcem. obiskovalcem omogočili razgled do svojo radovednost, ki je preraščala Prikrajšani bomo tudi za tisti Jadranskega morja na eni strani ter v vedno bolj pustolovska raziskova­ oprimek, ki ga slepo iščemo, dokler Julijskih Alp in Ljubljanske kotline nja – najprej domačih Prevalj, potem nam nekdo, ki vidi z drugega na drugi strani. Vsi, ki hodijo po Slo­ domačih hribov in Alp, dokler ga lju­ zornega kota, ne namigne, naj po­ venski planinski poti ali po poti Via bezen do gora leta 1987 ni popeljala tipamo še z drugo roko. Ivanovo Alpina, si ta del poti zapomnijo pred­ v Karakorum. A gore so Ivanu dale veliko srce ni nikoli nikogar pustilo vsem po lepi poti in gostoljubni koči. še več; na Raduhi, svoji najljubši gori, na cedilu; vedno je prisluhnil človeku Prav za vso to razvejano dejavnost, je spoznal svojo življenjsko sopotni­ v stiski in vedno je znal modro sve­ prepoznavnost in razvoj planinstva co, Metko. Družina, ki sta si jo začela tovati. Hudomušno, kadar je bilo je KS Črni Vrh podelila priznanje ustvarjati v času, ko je zaključeval treba človeka razvedriti in mu po­ Planinskemu društvu Javornik ­ Črni študij gozdarstva na Biotehniški fa­ kazati, da je težava rešljiva, z izbra­ Vrh nad Idrijo. kulteti v Ljubljani, je bila zanj sveta. nimi besedami, kadar je bilo treba Lovrenc Habe Čeprav ga je nemirni duh še naprej potolažiti, z iskrico v očeh, kadar je vabil v gore, je bila družina vedno bilo treba koga spodbuditi. najpomembnejša. Brez izjeme! Anza je življenje zajemal s polno Družinska potepanja, počitnice, žlico. Zadnja leta, ko sta otroka V SPOMIN izlete v hribe je skrbno načrtoval in odrasla in zapustila domače gnezdo, prilagajal njim, Metki, Aleksandri in je njihova družinska hiša na Preva­ Andreju. ljah pogosto samevala. Z Metko Človeška nrav pa je nespremen­ sta vsako prosto urico lovila sončne Ivan Štornik - Anza ljiva … Anza ni znal mirovati in vzhode na gorskem kolesu, s (26. 1. 1961–17. 8. 2025) nenehno je odkrival nove in nove turnimi smučmi puščala sledi na skrivne kotičke sveta na vse mogoče sveže zapadlem snegu ali pa spo­ načine. Gore z vrvjo, s cepini in dere­ znavala daljne kraje, od koder sta se zami, s kolesom, turnimi smučmi in vselej vračala v zanj najlepši kraj na jadralnim padalom, morje na jadr­ svetu – domov, na Prevalje. V kraj, nici. Sam, s prijatelji, z ženo, otroki, kjer med Raduho, Peco in Uršljo zadnja leta tudi z vnuki. goro počiva njegovo telo, duša pa Znanje in izkušnje je nesebično delil živi v vseh, ki smo ga imeli radi. kot alpinistični inštruktor v Alpini­ Marta Krejan Čokl, stičnem klubu Ravne, kot inštruk­ AK Ravne na Koroškem 76 V prihodnjih številkah Planinskega vestnika boste lahko prebrali … TEMA MESECA Bogumil Brinšek Z NAMI NA POT Alpe Adria Trail, Goteniški Snežnik TV Krpan 88,3 MHz, 96,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,7 MHz, urednistvo@produkcijakrpan.eu +38640 146 101 105,1 MHz in 106,2 MHz. www.facebook.com/tvkrpan TELEVIZIJA Z MERO IN OBČUTKOM GLEJTE NAS V DIGITALNI SHEMI TELEMACH (PROGR.MESTO 750) PRI KABELSKIH OPERATERJIH Od Trente do Trojan, najbolj poslušana (PROGR.MESTO 30) regionalna radijska mreža na Primorskem.