Razni zapiski. 279
sem bil potrjen k vojakom. In takrat je vplival dr. Mencinger na vso mojo pri-hodnjost s tem, ker mi je svetoval, da nadaljujem ivinozdravnike tudije kot vojak na dunajski ivinozdravniki oli, in mi je v ta namen napisal tudi koncept za pronjo. S tem mi je uravnal pot, po kateri sem seveda po lastni marljivosti in vztrajnosti ne le postal diplomirani ivinozdravnik, nego tudi dosegel v armadi dostojanstvo c. in kr. tabnega ivinozdravnika. Med asom svoje 41 letne odsod-nosti od domovine sem videl umrlega dr. Mencingerja le e dvakrat, zadnji meseca julija 1911. Hvaleen mu moj spomin! etinec.
Preernovo Neiztrohnjeno srce" v koseini. G. notar Aleks. Hudo-vernik nam je izroil prevod" Preernove balade Neiztrohnjeno srce". To goo satiro na jezik Kosekega je napisal dr. Janez Mencinger, ki ga poznamo po Cmokavzarju in Uperni" ter Vodnikovem Vracu" kot naega najboljega literarnega satirika.
Duhovita persiflaa koseine leta 1880." se glasi:
Pesnika serce.
Se groblja kapa, nov de mrtvac spusti se not; kar mlad ivot medlevi, razgcrne se naprot. Kopunam sapo davi, jih udbc pana mraz, kim brusi gled ncplaba, zazrejo pak obraz.
Je sonda sploh, de krasna cepina bla bi vi, e prc bi parno tenjo odnesel bistri pi ; scer edni vtisk je obe, rah mika lica blesk, e prej bi ga ostavil oalbe mute tresk.
Drobivi grud se hipno glcdavcam brani vid, samo serce se kuja, kot ni mu zgrudba prid; e arno clo utripa, puhti navpik gorkost, kot da napiha zdrava e hlapa ga krepost.
Je vopros skupni: sledni kdo tuki je loen, -sigurno bil je svetec, ker ni ves gnilbe plen? Izderka se nagrobnik, poprej nikomu mar, treznivi ga mahobe napis berejo kar:
Tu Boljeslav poet je zagreben nekda bil, ki milbe al in vugo je v pesmih util sil in vike slave peval le divi milki v ast gospini puhli, vula ki ni njegovo hlast.
Ko pa za fanta drujga se nje pohod je vgal, nobene ve ni pesmi poet od sebe dal: Ni molil ne preklinjal, je pustil smeh in jok, imetek ves potroil za gani slivov mok.
Se anal brig je vsakih in ivil tje v en dan, na hip je vmrl in valda ne brumni kot kristjan. Vsi tulijo : To svetca sigurno ni serce, ki ivi clo brez cnosti e davno v peklu ge.
280
Razni zapiski.
Glej pevca serce v prei!" zakruli tam sivor, e blo bi svetca, najdlo bi blo e scer odmor. Tise ga veke pesmi branivi mu razplah, kim persi mnogo godin ostale so zapah.
Serce to razgernimo pod mili neba bok, de gane dan, oberne se nonih zvezd obtok ; ko sonca dera drugi pokuka za goro, kra urnih primahajmo, dokler e rosa bo.
Kar pevic z lune, sonca je pevskih vtiskov snel, jih krogli lok bo neba do jutra natrag vzel, ko hlap serce prepuha, preehta rose tik, ne zgine e do zadnjih zagreberno ga pik.
Serce lopate vdrihba na plasti cepi dve ; drobljanca razodeta do drujga tam sta dne. Druj dan z lopato, krampom dospei puk na plan. Serce je pre ginivi kot puhtne kafre gran.
Za umetnost. Kakor so e listi poroali, namerava prirediti Splono slovensko ensko drutvo" v zvezi s slovenskimi upodabljajoimi umetniki, slikarji in kiparji veliko, 20.000 srek brojeo dobrodelno loterijo, katere izkupiek je namenjen v podporo ubogi pastorki, slovenski umetnosti. Pomnoeni odbor je sklenil, da naprosi vse domae umetnike in umetnice, naj bi poklonili nekatere svojih umotvorov brezplano za dobitke loterije. Mnogo ljubljanskih umetnikov je e drage volje obljubilo svojo dejansko pomo. Izven Ljubljane bivajoe umetnike pa naproa odbor po listih in pismeno, da se blagovolijo z umetnikemi prispevki udeleiti te dobrodelne akcije, ki bo itak samo v korist in v podporo umetnikov samih. Umet-miki so obljubili, da zberejo najmanj 200 slikarskih in kiparskih umotvorov, ki bodo razstavljeni maja ali junija t. 1. v paviljonu g. akad. slikarja Rih. Jakopia. Razpe-avanje srek pa je prevzelo Splono slovensko ensko drutvo", ki hoe naprositi rodoljubne in umetnost ljubee Slovenke vseh slovenskih krajev, da mu po svojih moeh pomorejo pri tem delu. Sreke se bodo prodajale po 1 K in bo torej vsakomur dana lahka prilika, da prispeva svoj del na rtvenik slovenske umetnosti. rtve ne bodo velike, treba le, da se pritegnejo s pridno agitacijo vsi sloji obinstva k temu rodoljubnemu delu. Agitacija pa ne bo teka, saj dobi ta ali oni lastnik sreke, ki je veljala samo eno krono, lepo domae umetniko delo ter ima zavest, da je pomogel slovenski umetnosti na noge. Izkupiek loterije se porabi deloma za nakup slovenskih umotvorov, da se na ta nain omogoi eksistenca slovenskih umetnikov, deloma za podpore v prilog tudij mladih domaih umetnikov.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si