110. štev.
\ Ljubljani, sobota 8. maja 1920. PoStnto ’ s««*'« m. leto.
Velja v Ljubljani in
{?» pošti
tel« leto . . k 180-— pl leta .... 00--tetrl let* ... . 45-— u mesec	„	«•-
Za inozemstvo:
eel« lete pl let*, tetri leta U mesec
K 240'-„ 120 -- M-» »-
W-	r
	r
1	
9	
	PjČ3aMQSS
u	BI
HO d0
^aviaj
Za Ameriko:
Celoletno ... 4 dolar}« polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar.
Novi naročniki naj pošiljaj ni franke oinino P0 nakiunlci.
^	|	^Jubljaa	a.
M m? Mm '
asi se zaratnnajo p« bljeuem prostora in sicer nm visok ter 55 mm ik prostor za enkrat 1 K 60 vin., za vetkrai popast
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/L Telefon itev. 360. — Upravništvo j« na Marijinem trgu - - ■	štev.	8.	Teletom	štev.	44.	.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Irankirajo. — -	Rokopisi	se	ne vračajo.	7" .. ...-------
Trumbič o naši jadranski politiki
LDU Beograd, 6. maja. Minister zu zunanje stvari dr. Trumbič Je sprejel zastopnika »Beogradske Stampe«, ki mu le stavil vprašanje, kaj je bila vodilna ideja naše delega-cile in vlade v Jadranskem vprašanju irt posebno ali so to klelo dosedaj obvarovali. Minister dr. Trumbič ie Izjavil: * Nisem mislil, da bo treba staviti v Beogradu meni tako vprašanje. ki bi Samo po sebi moralo predstavljati neko sumnio o odgovoru nanlo. Za to sumnjo ne more biti mesta od početka do sedal. Vse naše vlade In vsi člani naše delega-ciie so vedno imeli brez omahovanja pred očmi eno in isto vodilno lde-lo. Vedno smo Imeli pred očmi najbolj bistvene gospodarske In strate-
gične interese naše države. Sklenili smo. da lih obvarulemo po vsaki ce-nL Mednarodni odnošaii, ustvarjeni brez naše votle, so nas primorali, da se prilagodimo žrtvam na nekaterih točkah, kjer je naše narodnostno pravo nesporno, vendar oni osnovni res ŽIvllenski interesi, katere vsi enako Doirpimo — nal se tičejo severa ali pa iuga Jadranskega morja — ti interesi ne moreio bit! predmet pogajanj ali odstopitve. Ko bo prišel čas, da širša Javnost izve podrobnosti našega dela. se bodo vsi prepričali o resničnosti teh besed. S tem se bo podal dokaz, da ie bila politika naše države na mirovni konferenci vestna In dosledna.
Pred pogajanji z Italijo,
Vesničeva pogajanja potekajo ugodno?
Beograd, 7. maja. (Izvirno poročilo.) Dr. Vesnič le imel dosedaj razgovore že z vsemi strankami, ki prt-dilo v poštev za kocentraciisko vlado. O uspehu svofih pogajanj molči, le to izlavlfa, da ie zadovoljen in da nastopajo vse stranke zelo lojalno.
cerat m danes se je ponovno raz-govarlal s predsednikom Nar. predstavništva d. Ribarjem. Uspeh raz-
govora le bil, da le dT. Ribar v sno • razumu z Vesničem pozval poslance. nal ostanejo v Beogradu po možnosti vsa! do nondelfka. Tudi današnja sela narodnega predstavništva ie bila odgodena do oondelika. Iz tega sklepajo, da računa Vesnič na to. da bo svolo nalogo končal že danes al! iutli in se v pondeljek lahko predstavil parlamentu je z novo vlado.
B1SSOL4TI UMRL.
LDU Berlin. 7. maja. »Vossische Zeltung« poroča iz Curiha, da je bivši minister Bissoiati v torek popoldne v Rimu umrl v starosti 63 let
NEMŠKI IN FRANCOSKI SOCI.IA-
LISTI OBNAVLJAJO ZVEZE.
LDU Berlin. 6. mala. Francoski socijalni demokrat Albert Thomas je včeraj dospel semkaj, da se s so-eilalno-demokiatskimi poslanci in voditelii strokovnih organizacij posvetuje o delavskih vprašaniih.
FINANČNA OBNOVA EVROPE
LDU Berlin, 6. maja. »Berliner Tageblatt« javlja iz Pariza: Po informaciji lista »Temus« bodo na mednarodni finančni konferenci, sklicani do vsem svetu zveze narodov v Bruselj. predložene nastopne rešitve za odstranitev mednarodnih finančnih težkoč: 1. dovolitev zasebnih kreditov kredita potrebnim državam s pogoiem, da se bodo tekoči izdatki mogli ravnati po razmerju dohodkov. Izvirajočih iz davkov in drugih normalnih prejemkov: 2. prilagoditev volne odškodnine premaganih držav
do niih plačilni zmožnosti; 3. preskrba voznega gradiva, ki nal bi omogočilo normalno vzpostavitev tz-meniave blaga; 4. določitev posebnih jamstev, ki bi lih morale dati dolžne države za garancijo plačevanja obresti in dolgov.
STAVKE V ANGLIJI IN FRANCIJI.
LDU Pariz, 6 mala. Položaj na železnicah le trajno Jako ugoden navzlic pretnjam proti nameščencem. ki so ostali pri delu. Poroča se, o več sabotažnih činih. Tako ie skočil vlak iz tira. ker ie bila odvita tračnica v dolgosti IS m.
LDU Pariz. 7. maja. Železničarska stavka polenluje. Stavka kovi-nariev ima malo uspeha. Več ko polovica pariškega delavstva delo na-daliuie in lahko se računa, da se bo v ponedeljek vršilo vse defo normalno.
LDU Pariz, 7. maja. Kovinarski delavci pariškega okrožja so včeraj popoldne sklenili, da začno stavkati.
LDU London. 7. mala. Mezdna stavka delavcev bombažne industrije se le včeraj končala.
»Slovenski Narod« z dne 7. maja je prinesel po zagrebških »Novostih« od 4. maja razgovor s članom mirovne delegacije g. dr. Otokarjem Rybafom. V »Narodovem« članku najdemo sledeči odstavek: »Dočim Je italijanska javnost preje odbijala predlog z dne 9. decembra 1919, glasom katerega bi reška vmesna država štela 250.000 prebivalcev z Bohinjem in Idriio ter s Cresom, Krkom in Snšukom do Bakra, se je sedaj jelo poudarjati, da ie takšna rešitev spi ..jemljiva in italijanski generalni štab je izjavil, da Je takšna rešitev v strategičnem oziru bolj zadovoljiva nego Wilsonova črta.« V nadaljnjem izvaja dr. Rybaf pravilno, da Je Italija sprejela predlog glede rešit,e rcšk.ega vprašanja z dne 9. decembra, ali da zahteva neke korelctu.e. Uredništvo pa dostavlja opombo: »Kakor tore! vse kaže, se ima osnovati reška vmesna država. h kateri naj bi pripadala skorai vsa naša Notranjska in tudi del Oo-rc::;ske z Bohinjem In Bledom.«
Ne verno, kako je dopisnik zagrebških »Novosti« razumel dr. Ry-bafa, verno pa, da je nemogoče, da bi bil dr. Rybat kaj takega trdil. »Glasom« predloga z dne 9. decembra 1919 se namreč Bohinj in Idrija nikakor ne zahtevata za reško vmesno državo, ravnotako pa tudi ne Bled. Prečitali smo si avtentične dokumente in zlasti memorandum od
9.	decembra. Ta memorandum izrecno pravi, da se je med Wilsonom in Italijo dosegel sporazum, po katerem Je Wllson privolil k meji, ki gre od Raše do Karavank in po kateri dobi Italija več kot 300.000 Jugoslovanov. Iz vsebine memoranda je razvidno, da ie cela ta Unija istovetna z Wilsonovo linijo, in da se memorandum oddaljuje od te meje samo v eni točki, namreč glede ia-blnjšketra kraja. V vseh ostalih točkah le Pa VVHsonova HnJla ostala ncizoremenjena in se torej nikakor ne tiče ne Bohinja, ne Bleda, ne Idrije, ki ostanejo tudi po tem me-morandu nam, Notranjske pa se tiče. v kolikor Je že Wilsonova linija odvzela Sloveniji Dolenjo vas in Vipavsko dolino do goriško-kranjskega mejnega ogla nad £>olom-Otlico.
Zakaj to navajamo? Sedanja vlada se Je odpovedala Im Je prodata Reko. Izgubila ie živce in bi rada hitro končala vsa pogajanja, pa naj že bo kakorkoli. To je upliv radikal-
cev, ki so že od nekdaj nagnjeni k vsakojakim popuščanjem, ker se za nas itak ne brigajo mnoga Klerikalci so pa tako navezani na radikalce, da so molče sprejeli njihovo stališče glede Reke in izdali naš narodni program. Da se operejo, so začeli bobnati In kričati, da je prejšnja vlada sama že opustila Reko in železnico. A stvar je malo drugačna. V merao-randu od 20. januarja 1920 in le po navodilih takratne demokratske vlade delegacija kot skrajni popust ponudila sledečo poravnavo: Celo tn čisto Wllsonovo linijo brez popravka pri Rašl, ki ga Je dovolil Wilson, In brez popravka pri Senožečah, ki ga zahtevajo Italijani. Odrekli smo se naši suverenosti nad Reko, če se sorehne načelo, da Iztočno od Raso ni nobene italijanske suverenost!, da pride mesto Reka avtonomno pod Zvezo narodov, železnica, kolodvori in pristanišča pa v iast te zveze, to* da pod upravo Jugoslavije.
V celi diplomatski korespondenci o jadranskem vprašanju ni govora o Bohinju, Bledu In Idriji. Londonski pakt določa za mejo razvodje, to Je prejšnjo goriško-kranjsko deželno mejo do razvodja zapadno Idrije (Mrzla Rupa, Dol-Otlica), potem šele gre meia Čez Notranjsko na Snežnik. Italijani so sicer lansko poletje želeli Bohinj in' Idrijo, so pa s svojimi zahtevami pred glasovlto »Ce-tvorico« propadli. Od takrat se niso vrnili k tej zahtevi. Izjave Rybafa si ne moremo razlagati drugače, kakor da le dal hitro pojasnilo dopisniku »Novosti« in da ga je tg vrhu-tega še napačno razumel. Alternativa, o kateri se bodo vršila naša pogajanja z Italijo, Je- Ali vmesna država i Reko, Opatijo, Ilirsko Bistrico, polovico senožeškega okraja, Postojno, Logatcem in Idrijo, ne pa z Bohinjem in Bledom, ali pa, da do-I blmo mi vse te kraje in izgubimo mesto Reko, ki bi pa ne prišlo k »Zvezi narodov«, marveč pod italijansko suvereniteta Prva alternativa ni sprejemljiva, druga pa tudi ne. Gre za to. da se v pogajanjih sedanja vlada drži trdovratno tega. kar ie kot skrajno mejo vzdrževala njena prednica, namreč, da sprejmemo WHsonovo flnlfo. dočim bi Reka postala mednarodna. Memorandum od
9.	decembra dopušča takšno stališče, dočim pomeni vsako drugačno stališče le nedopustno in nepotrebno umikanje. Nedopustno hi nepotrebno,
ker se nahaja Italija v največjih stiskah, ker ima doma nemire, ker se nahaja finančno tik pred polomom in ker danes ni sposobna, da bi karkoli dosegla s silo.
Površni ne nepremišljeni inter-viewi, kakor je bil ta v »Novosti« in za njimi v »Narodu«, pa lahko zanesejo med nas čisto napačna mnenja, kakor da sta Bohini in Bled v nevarnosti in kakor da le zato treba hiteti In hitro sprejeti Wilso* novo Unijo ter dati Reko Italijanom, samo da se rešbr.o. Na znotraj se a tem opravičuje zgodovinski zločin, katerega Je pripravljena ston.i radl-kalno-klerikalno vlada, na zunaj pa opozarjamo Italijane in druge nasprotnike, da Je pri nas na krmilu vlada, ki iz strankarskih interesov prodaja državne in narodne; opozarjamo Italijane, da je najbolje sredstvo, da nas prisilijo na kolena, ako si še enkrat nadenejo levjo kožo in z grozno gesto zahtevajo še Bohini tn Bled, samo da nam pade srce v kla-če In v strahu hitro privolimo v italijansko suverenost nad Reko.
Res Je, kar pravi »Slov. Narod« v svoji opombi, da bi proti takšni zahtevi enodušno nastopil ves slovenski narod. Toda ta enodušnost sc mora pričeti takoj, dr »gače bo p«epozno. Tanes že moramo glasno, odločno m enodušno odkloniti vsako nameravano izdajstvo sedanje vlade; danes že moramo ugotoviti naš položaj, pri čemur bomo lahko konstatirali. da ie naš notranli položaj ugodnejši od italijanskega, da | se nam ne mudi tako. kakor Italiji. Fnodušno moramo vztrajati na tem, da o krajih tostran W!lsonove črte in o Reki pod laško suvereniteto sploh nc more biti govora.
Trumbič Je dosedaj dobro vodil našo politiko v Parizu. Ako mu Je vlada dala sedaj drugačne instruk-Clje, ie s tem postavila krono vsem svojim drugim nerodnostim in malomarnostim in to kakor vse kaže tik pred padcem. Zato pač Trumbič n« zapusti Beograda, čaka nove vlade, ker ve, da ta ne bo mogla odobriti, kar so sklenili radikalci in njihovi zavezniki, ampak se bo morala vrniti vsaj k že itak preveč popustljivemu stališču od 20. januarja.
Zahtevajte „Jugoslavi/om v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!!
mm"*
VERA.
(Dalje.)
»Ali, ne brigaj se za otroka,« Je rekla Agata.
»Jaz nisem nikak otrok, več sem, kakor vi vti, zaročena sem!«
»Ali res, mala?«
»Da, moj Fran je bu poklican na vojno šolo, tn ko se yrne, se javno zaročiva.«
Vera jej je ljubeznivo ponudila roko preko mize. »Čestitam ti.«
»Hvala. Jod. kako dragocene prstane imaš! Ko bi imela vsaj enega takega!«
Vera Je snela svoje prstane.
»Izberi sl,« je rekla kratko.
»Kaj, jaz naj si— ?«
»Kar izberi, katerega hočeš!«
»Najlepša ti hvala. Pa vzamem tegaie 8 turirisi — ali res smem?«
Vera Je pokimala; potem Je obrnila svoj pogled zopet na portret, ki Je stal še vedno pred njo ter Je vprašala:
»Koliko je knez star?«
»Približno osemintrideset let. Poslednje dve leti ni živel skoraj nič v prestolid. Bil je
tko bolan. Sele pred kratkim se Je vrnil iz vice, kjer se Je zdravil v nekem sanatoriju. Sedaj prebiva v »Solitudi« v mirnem, divno ležečem gradu. Izstopil je pač na mali postaji pred N., kaj ne?«
»Da. Kakšno bolezen pa ie imel knez?«
»Nevrastenijo. Njegovi živci so namreč silno nežni in združljivi, in nenadna smrt njegove neveste je povzročila izbruh bolezni.«
»Kako zanimivo, ljubi stric. Prosim, povej mi še kai o njem — torej še ni oženjen?«
»Ne. Veliki knez sosednje dežele le stric
našega kneza, in ker je Imel oni samo dve hčeri, a nobenega sina, bo njegov naslednik knez Egon. Popolnoma naravno je, da sta se hotela bratranec in sestrična poročiti. Ampak princesa Amalija je umrla na Škrlatici, In ostala je samo še njena sestra Margareta, ki postane nekoč knezova žena. Javne zaroke še ni bilo, ker Je princesa stara šele šestnajst let, in Je bil knez doslej bolan.«
»Torej sklene kneževski zakon par ezcel-lence. Pauvre homme!« (Ubogi človek).
S plašno kretnjo je gospodinja naznačila konec obeda ter šla k buffetu, da sama natoči kavo .Tajni svetnik je sedel na zofo, — kajti ta velikanska soba je bila obednica in stano-valnica hkratu, — ter si zapahi smodko.
Tudi Vera Je vzela iz svoje zlate cigaret-nioe cigareto, in zapalivši si Jo, Je hodila Po sobi semintja.
Beata Je z odprtimi usti strmela vanjo in Je bila videti pri tem nepopisno glupa.
Stric je smehlhjaje gledal za svojo lepo nečakinjo, mala teta pa se je zaradi notranjega razburjenja polila z vrelo vodo.
— Ako zvedo ljudje, da imamo v hiši nečakinjo. ki puši cigarete, tedaj Je konec renomeja našega solidnega doma — si Je mislila in bi bila najraje jokala.
J ~ Knezova slika Je bila Veri vsekakor zanimiv predmet; naslonila se je z roko na klavir, jpušila in se zatopila v opazovanje knezovih finih potez.
Beata je stopila k njej: »Ako ti je knez tako všeč, sestrična, ti pa postavim njegovo ; sliko v tvojo sobo; tudi jaz jo imam, poklonil ! mi Jo Je Fran. Vsi se ogrevamo zanj. ker je : tako interesanten.«
»če hočeš — dobro, sal je moja pisalna
miza tak preveč prazna, stori ta mala! — Oh, katera izmed vaju mi pomaga izkladati moje stvari? Res škoda, da nimam svoje Jeanette tukaj 1
»Jaz prav rada,« se je oglasila Agata, »Beata mora oditi po opravkih.«
Prišedši v Verino sobo. Je rekla Agata Prisrčno: »Drago mi je, da sem sama s teboj; rada bi te spoznala in razumela, a pri tem me moti moja mala sestra.«
Vera, ki je postala boljše volje, Jo je lahno objela. »Prehitela si moje lastne želje. Ampak Povej mi. kako se more tak nezrel otrok, kakor je Beata, že vezati na moža? To je neumno.«
»Popolnoma se strinjam s teboj. Kaj hočeš — zaljubljena, mala stvar, — starši so brez moči napram njej. Veseli me, da sva v tej zadevi Istega mnenja. Da govorim odkrito, čudila sem se natihern, da je dekle, kakoršno sl ti, še vedno neporočeno.«
Vera se je zasmejala: »Deset ua vsak prst. Chčre maman, kneginja, mora drugega za drugim odbijati. — ,Kaj hočeš pravzaprav, mon enfant,* je vprašala nedavno. Rekla sem jed: .Chčre maman, pustite me, meni je tako bolj všeč; saj mi itak leže vsi pokorni ob nogah, moj smehljaj vlada nad njimi, — čemu zoprne intimnosti 1‘ — Predobro poznam gospode stvarstva — ali je pa tudi mogoče, da nimam srca.« Skomizgnila je z rameni.
»Ne reci tega, Vera. Mislim, da te še nekega dne preseneti, tvoje srce namreč. In po-i tem se vdaš, kakor vsako drugo dekle, možu svoje ljubezni v najpožrtvovalnejši zvestobi. , verjemi mi!«
Kaj je zaropotalo sredi tvoje lepe pridige?«
Agata sc ie ozrla po sobi. »Oh. knezova
slika, ki k) Je Bea postavila na tvojo pisalno mizo, se Je zvrnila.«
»Nič drugega? Ali veš, da slutim za tvojim mirnim čelom majhen roman? Pripoveduj, Agata!«
»Smehljala se boš — morda ošabno, morda porogljivo. — toda bodi. Priboriti si moram svojo srečo, ker kar tako ne pride k meni: Ljubim moža, ki ne spada v naše društvene kroge — priprostega učitelja. Kot otroka sva si bila soseda, njegovi starši so priprosfi ljudje. Moja lastna zasrnehliiva sestra bi ti gotovo rada opisala slabe strani njegove matere, ki | vse tujke napačno izgovarja. Tako pravi na primer »sesselong« namesto »šeslong« (zofa).
»Kaj zato? Tl ljubiš njenega sina. a on gotvo pravilno izgovarja te besede.«
»Vera, zahvaljujem se, ti za te prisrčne besede! O. kako dobro mi to de, ker mnogo j trpim na tihem. Vidi se, da prihajaš iz drugih, i svobodnejših krogov.«
»Nadaljuj, chčre amle!« j »Sedaj ti izdam svojo globoko tajnost: Robert študira na moje troške; zaslužim namreč mnogo s svojim pisateljevanjem. Spočetka seveda ni hotel na noben način, in skoraj da sva se za vedno razšla zaradi tega. Toda preveč me ljubi; dosegla sem, kar^sem hotela, in kakor hitro doseže doktorsko čast. se javno zaročiva vsemu svetu vkljub.«
»Bravo! Ugajaš mi, ti si značaj in me zanimaš. Ne morem razumeti, kako da si se ml zdela sprva grda. O. dovoli, da nekoliko izpopolnim tvojo vnanjost, tvojo toaleto, pa boš jako lepa. in on te bo ljubil še bolj.«
Ne volja je rdeče pobarvala Agatin obraz.
(Dalie prih.l
Podkarpatska Rusija« — Klica nemirov.
Slovanska dežela, del Karpatske Rusije. Komaj nam je znano ime: kje leži, nam je že skoro URanjka. Komaj vemo. če verno, da tvori avtonomni del Cehoslovaške republike in da leži tam na vzhodnih mejah Slovaške in, kakor ime pravi, pod Karpati Dežela štele tako kakor so k> sedal obsekali 500.000 prebivalcev, slovanskega rodu, ki govori jezik enak onemu, ki se govori v Ukrajini. Dežela Je bogata od prirode, toda revna na pridobitvah, brez komunikačnih sredstev, brez gospodarskega središča, od kar so znano inesto Marmoroško Sihot zasedli Romuni.
Od prebivalcev se komaj 5% zna podpisati. Žive v prizemnih strehah brez dimnikov, revnejše kot živali. 1000 let zatjrani od Mažarov, »kulturo« jim je prinašal edino židovski prodajalec alkohola.
To deželo je dala antanta, ker sama ni vedela kal ž njo, Cehoslova-ški.
Dežela zanemarjena, kakor mafo. katera v Srednji Evropi, vendar pomen ja politično vulkanska tla prve vrste, kakor piše Cešlfa Demokracija v 17. št.
Cehoslovaška se antantini nameri vsled priprošnje ameriških karpatsko ruskih rodoljubov ni branila, ker je videla v deželi možnost neposredne prometne zveze z Rusijo, še vedno materjo Rusijo. To ve Poljska, ki pa hoče Češko v čim več j odvisnosti od njenih sosedov. (Poljski ne gre samo za Tešinsko, tu je cel kompleks vprašanj, tu je politika, kar je naši javnosti vse premalo znano, fa zato ne razume češko-poljske napetosti, misleč, da je vse to le radi Tešinska. Tešinsko vprašanje je le konkietnt izraz političnih odnošajev med obema državama.) Zato se je Poljska prizadevala, da dobi Vzhodno Galicijo ta s tem odreže Čehoslovaško od Rusije oz. od Ukrajine, kar se h le s paktom s Petljuro tudi posrečilo. Poljsko ie s tem na moči pridobila, dana ji je možnost imperijalizma proti Rusiji in proti Češki. Kako se Je začela Poljska proti Rusiji širiti, o tem gredo ravno te dni zmagovite vesti v svet, ki jih spremlja odločna volja ruske sovjetske vlade postaviti se potiskkn težnjam po robu.
Da se Poljski posreči odrezati če-hoslovaško od Rusije oz. Ukrajine, to želi tudi Mažarska. Tudi Mažarska vidi v Podkarpatski Rusi| koridor med Čehoslovaško in Rusijo, kar bi tudi ona rada preprečila. Enako hrepenenje žene k zvezi, zato tako često slišimo o poljsko-mažarskem bratstvu.
In vsi ti boji med omenjenimi državami se odigravajo v Podkarpatski Rusiji, tam se goji kal srednjeevrot>-ske napetosti.
Pri tem pa sljovito trpi ondotno ljudstvo, iz katerih raj Cehoslovaška napravi po antantinem naročilu — ljudi. Rumuni, Mažari, Poljaki, 2idf vsi si prizadevajo, da onemogočijo kulturno poslanstvo Cehoslovakov. Način njihovega dela naravnost rafiniran. V to malo deželo so zavlekli 6—8 milijard starega avstrijskega papirja, ki samo tu še kurzira. Cehi bodo morali sedai Izvršiti zameno, seveda z velikanskim odbitkom — posledica nezadovoljnost ljudstva. Ostalo delo stori alkohol, orožja je
povsod dovolj skritega, npstedice teže na dlani
Ne zastonj se Imenuje Karpatska Rusija — nova Bosna.
— -
Ivan Deržičt
Kje so krivci?
(Konec.)
Kakor sem že povdarjai, so komunistični voditelji na železnicah delali z lažmi in terorjem. O priliki lanske politične dvodnevne stavke v juliju za lepe oči narodnega predstavništva in centralnega tajnika, sedaj komunista, sodmga Kopača, so pokazali, kako in haj hočejo 1 in kaj SC je zgodilo? Ker smo Zvezarji nastopili proti in ker sem jaz takratnemu in zopet sedanjemu predsedniku deželne vlade dr. Brejcu povedal golo resnico v brk, je malo manjkalo, da me ni dejal v zapor, saboterje Vencajze, Kopače, Žorgate pa je lepo pustil pri miru. Po tistem po lomu je moral glavni akter sodrug Kopač oditi od komunistične slov. žel. organizacije in prišel le Petrič Sodrug Kopač pa je zvita glava, šel je na sprehod v Pariz kot narodni predstavnik in kmalu je bternacijo-nalni žeh organizacij stavil baje zahtevo za pokojnino, ker je bil prej dolgo tajnik iptemacijonalne nemške Gewerkschaft v Trstu. Da mu ni bilo treba plačati pokojnine, je sodrug Kopač zopet v marcu nastopil svojo nekdanjo službo, izstopil iz druge internacijonale in postal komunist. »Naprej« je bil sramežljiv ln je prav kratko konštatiral, da je sodrug Kopač zopet nazaj slavni centralni tajnik. Za časa demokratsko socijalistične vlade pa so takozvani voditelji komunističnih železničarjev uprav pobesneli. Preiskava o julijskih dogodkih se je na pritisk Kristana ustavila. Od oktobra 1919 pa do strelov v Ljubljani so se godile reči. ki lih ie težko popisati. Vsako sredstvo je bilo dobro —- glavno pa razbijanje in grožnje. Z naihujšim terorjem so hoteli vse Železničarje pridobiti zase, govorilo se je samo o diktaturi prdetarijata, delalo proti vsakemu, ki jih je hotel spraviti k pameti. Vlada qs je vse gledala In molčala. Ko so v januarju od Nachd-galla nahujskani delavci vrgli zaupnike ZJ2 iz delavnice v Mariboru ven. Jih psovali z psovkami »Win<li-sche, in tudi Hunde, Je ZJ2 nastopila odločno In iaz sem imel hude bole s komisa rijatom ministrstva saobra-čaja v Ljubljani. Zanj so bili komunisti z Nachtigallom državnotvoren element, Zvezarji in predvsem njih predsednik pa — direktni izdajalci. Na pritisk Centralnega odbora Je ministrstvo saobračaja dalo nalog za strogo preiskavo. Ne bom o tel preiskavi govoril, povdariti pa moram eno: mesto da je komisarijat meni zagrozil telefonično s takojšnjo prestavo iz ravnateljstva in predajo državnemu pravdništvu It (L, ako ne prekličem na oficijelni komunike v časopisih izdane protiizjave bi bilo bolje ta res državotvorno, da bi sl bil komisarijat pravilno ogledal razne Nachtiealle v Mariboru! Prepričan sem. da je danes komisarijat istega mnenja kakor sem bil jaz, vendar pa tudi ponovne grožnje eventuelno niso izključene. Ker so voditelii komunistov videli, da Imajo proste roke, so pač delali, kar so hoteli. Predvsem pa so hoteli imeti železnice v
K jezikovnemu vprašanju na ljublj. univerzi
(K polemiki o Jezikovnem vprašanim H •• le razvnela v naših Ustih ln naši Javnosti, nam je poslal odličen slovenski publicist sestavek, ki za v nasledniem priobčujemo, čeprav se z vsebino ne strinjamo popolnoma. — Uredn.).
Polemika o Jezikovnem vprašanj« n ljubi lanski univerzi obeta postati silno s»-nlmlva. O. Inž. Ferjančič Je lahko ponosen na to, da le sprožil to vprašanle, ki )e nad
vse aktuelno, In na| g. dr. Goršič še tako svečano zatrjuje, da ne obstoja. 2e 20 let rainl oče tega poslednjega ne more biti merodalen v tem predmetu. Danes tvorimo Slovenci del Jugoslovanske države. In od obstoja te države le odvisen tudi naš obstoj. Med volno |e bilo mnogo Slovencev drugačnega mnenja. In še danes živi v Ljubljani mož. k! Je med vojno s svojimi ožjimi somišljeniki pričakoval spas slovenskega nar ula od pravicollubnosti — cesarja Viljema. Danes živimo pač v vse drugačnih razmerah. Mnogo onega, kar se Je zdelo prej prav, danes ne velja več. Zato moramo tudi mi Slovenci gledati, da se znaldemo v novi situaciji, in da se ne bodemo samo dali nositi od dogodkov.
Mnogo je pri nas ljudi, ki se naravno«* zgražajo pri misli, da bi naša književna slovenščina mogla keda) stopiti v ozadje, ln da bi se naši književniki ln znanstveniki kedaj oprijeli srbo-hrvaščlne. Gosp. dr. Tonlak našteva slovenske pisatelje ln pesnike ter vsklika, da niso ŠH ta nikdar ne poidejo za Vrazom. Ootovo ne pojdejo ta tudi ne morejo KI, kpr so avstrijske šole Iz strahu pred Jugoslovenstvom parno skrbele, da se v njih ni gojila poleg sloven-
ščine v radostni meri tudi srbo-brvaščtna. In da Je zato med nami najti le redkukdo, Id bi obvladal dobro srbo-hrvatsld kaj ie le da bi se naši literati hi znanstvenfkl posluževali književne srbo-hrvaščine v svojih delih.
To pa še ni dokaz, da naša bodoča generacija ne pojde za Vrazom. In današnja starejša generacija nima pravice mladini Odvzemati možnosti da se priuči književni srbo-hrvaščln! v Isti meri kakor slovenščini. Mladina Je danes v pogleda na Jugo-slovensko vprašanje starejši generaciji ravnotako za dolg korak naprej, kakor JI Je bila pred ta med vojno. Ona uvldeva absolutno potrebo, da razširi svoje obzorje preko ozkih me) Slovenije. Njena domovina danes ni več samo mala Slovenila, ampak velika Jugoslavija. Ona ljubi svojo ožjo domovino In njeno narečje, ali v veliko večji meri ljubi svojo širšo Jugoslovensko domovino, ki ]e prinesla svobodo vsem svojim sinovom, pa naj govori ie kajkav-sko, čakavsko ali štokavsko narečje.
Slovenci nismo več v pogubi nismo več pasieponižnl sluge avstrijskih mogotcev. UJedlnlenl smo s svojimi srbo-brvatsklml brati Iste krvi in Istega Jezika, kakor se vedno povdarja. Čemu naj danes Slovenci zgradimo okoli sebe kitajski zid s tem, da na ljubljanskem vseučilišču ne postavimo srbo-hrvaščlne v Isto vrsto s slovenščino ln tako prvi — saj se tako radi pobahamo, da smo najkulturnejše pleme na slovanskem Jugu — napravtmo korak do spojitve dveh knllževnlh Jezikov, ki sta se pod upllvom zunanjih razmer razvila ti dveh narečij Istega naroda?
V političnem pogledu so dali doecdkl prav Vrazu ln ne Prešernu. Prvi Jo bil da-lekovldnejšl nego drugi Prešeren Je bil Kranjec, Vraz IHr-Jugosloven. Dogodki nam niso nikdar prinesli Velike Kranjske — Zjedlnjene Slovenije, pač pa Jugoslavija To bi Mat maralo hltt v
svojih rokah. Naredili go teto, kar so delali pred letom dni spartakovd s Berlinu — tudi oni so poslali železničarje kot avantgardo prve v boi — pa bili so neusmlieno tepem.
In ako stavim vprašanje, je B moralo tako biti, je pač težko odgovoriti. Po situaciji v zadnjih mesecih, ko je stavka sledila stavki, je bilo selo resno trebu premisliti tako vladi kakor voditeljem komunistov, kako ta kam! Komunisti cega niso storiti, ker so bili preveč strankarji ta same puhloglave Dadute osebe pri vodstvu. Vlada pa je bila pač tudi strankarska, prej napredna potem pa reakcionarna — da se izrazim v tem tollkrat povdarjenem žargonu državotvornih voditeljev. Odpusti se prestopek in tudi zločin lažje neukemu, navadnemu človeku, ki le zraven še od brezvestnih agitatorjev zapeljan, kakor se odpusti prestopek ta zločin takozvanemu bollšemu inteligentnemu Človeku. Tukai pa moram vzlic vsem vetom bodisi iz katerkoii strani lavno povedati svole mnenie. da naši državni krmilarji. torej tafco-rekoč naivišla inteligenca — ni bila po prevratu na mestu in da so ti državotvorni vodbelil v prvi vrsti krivi. da ie tekla slovenska proletarska kri. Dva meseca m prevratu se je zdelo, da smo na pravi poti. vse je delalo za novo komaj osvobojeno domovino, pot^m pa je pričela stam gon la za stranke, kotita, ministrska mesta itd. Vsi oni od stjank postavljeni izvoljenci, ki so si nadeli visoko doneče ime narodnih predstavnikov, so zakrivili s svojo sabotažo države bote najhujši zločin nad jugoslovanskim ljudstvom. Oni so politizirali za vlsokodaneče ideje o državnosti, o svetovnih idejah, pustili pa so, da se je stavba na znotraj pričela rušiti. Prišla Je svobodna trgovina in s tem začetek — konca. In ako neuko, naše pošteno jugoslovansko ljudstvo ne bi bilo ostalo pri zdravi pameti. Mi bi že davno — konec) Žalostno Je to puula v ie - želel bi. da ie z nedolžno prelito krvjo enkrat za vselej končano. Bojim se, da ne bode tako, ker to. kar so te dni pisali listi črne ln rdeče internacijonale, kaže še vedno staro smer in prinaša slovenskemu ta jugoslovanskemu proletarcu še hujše poneumevanje kakor do sedaj- Omeniti moram tukaj tudi značilen dogodek. Predsednik naše napredne stranke JDS Je dobil nalos, staviti na ministra dr. Korošca vprašanje, kaj j© z železničarskimi zahtevami. Nisem bil presenečen, pač pa bi čJovek najraje vzel svoje stvari ta odšel kam v deveto deželo. Narodni predstavniki, skoraj poldrugo leto, nimajo pojma o nobeni, za državo važni stvari Kaj nam pomagajo načrti ki so izvedljivi mogoče v pn-bodnjih 100 letih, ako nam sedanjost zraste čez glavo ln nas ugonobil
Vlada je izdala stroge odredbe ta bode krivce kaznovala. Dobro, kdor je zaslužil kazen, naj jo tudi dobi. A kaznujte tudi one brezvestne špekulante ta hudodelce, ki so v svoje samopašne namene, da se obogatijo, na nesramen način povzročili draginjo in pritirali delavsko ljudstvo do obupa in nemorale ta s tem v roke raznih brezvestnih agitatorjev. Dajte delavskemu ljudstvu, dajte jugoslovanskim železničarjem, hrano in druge življenske potrebščine po takih cenah, da mu jih bode mogoče plačati, poskrbite, da bodejo centralna mesta, pred vsem pri pokrajinskih vladah Ln osobito v cen-
tratal srtadi, Ms na mesta b Imela
delokrog fa kompetenco, da ne bodo zasedena 8 strankarskimi fanatiki ta protežerfl, ki sl Jih potem proglaša za nenormalne, (n kri ne bode reč tekla — prelita pa ne vpila po maščevanju.
Beležke.
Birokratizem.
,V petek zjutraj so objavil! Časniki, da pelje v nedeljo poseben turl-stovskl viak na Koroška Priporočali so, hvalili ta pozivali na udeležba I
Obenem pa » je naznanilo, da j« treba za potovanje na Koroško dovoljenja okrajnega glavarstva v Bo* revijah. Radovedni smo, kdo Je take »kunšten«, da sl bo od petka do sobote preskrbel dovoljenje Iz Koroške, radovedni pa tudi,, koliko izletnikov bo vozil na Koroško nedeljski vlak. In sploh: Čemu še ta formalnost? Ce vabimo na plebiscitno ozemlja čim širšo publiko in to tudi iz Hrvat-ske ta Srbije, kako naj presoja boroveljsko glavarstva kdo Je vreden, da se mu zaupa ta se ga pusti gori to kdo ne. Bojimo se, da bomo s to formalnostjo goste le odbijaH.
Jugoslavija,
Meja prt Subotici.
LDU Subotica, 6. Semkaj Jo do-Šla komisija zo določitev demarkacijske črte. V komisih so po en jugoslovanski, angleški ta madžarski častnik.
Imenovanja monopolnih uradnikov ostanejo v veljavi
LDU Beograd, 6. Ministrski »vet Je sprejel predlog fiančnega ministra o izmenjavi ta dopolnitvi uredb glede monopolov. Vsa dosedaj Izvršena imenovanja uradnikov in nsluž-
v monopolni upravi ostanejo V veljavi.
Samomor komunista.
LDU Subotica, 6. Včeraj ob 9. dopoldne je v zaporu komunist Josip Velič izvršil samomor. Skočil Je iz tretjega nadstropja na dvorišče in ostal na mestu mrtev. Velič bil eden voditeljev upora v Subotici.
Dr. Ante Blsnkini v Beogradu.
LDU Split, 6. Dr. Ante Biankini je odpotoval danes v Beograd. Od tam se kmalu povrne nazaj v Chicaga
Razna poročila.
REVOLUCUONARNO GIBANJE V LOTARINGI.II.
LDU Berita, 6. maja. Wolffov urad poroča iz Strassburga. da se v lotaringiiskem industrijskem okrožiu že nekaj dni obiavljalo proglasi, ki pozivliaio k revoluciji.
Sela zveze narodov.
LDU Pariz, 6. maja. Peto zaseda ni e sveta zveze narodov se prične dne 14. t m. v Rimu. Na dnevnem redu so tale glavna vprašanja: Priprave prvega zborovanja zveze narodov, proračun zveze narodov In ustanovitev permanentne komisije za proučevanje vprašanj glede razorožitve.
Mednarodna trgovska konferenca.
LDU Pariz. 6. mala. Včerajšnja sela mednarodne trgovske konference se 1e bavila s problemom meničnih kurzov. Skupščini le bilo predlo ženo boje sistemov za ureditev tegg vprašanja, ta sicer, ustanovitev mednarodnega zavoda, ki nai bi bil se-stavlien iz zastopnikov vseh velesil i ki naj bi spravil zlate bone v promet: izdaia mednarodnega papirnatega denarja in znani predlog Val* tarja Behrensa. Po dališi debati Je bil sestavllen redakciiskl komite za iz-gotovitev končnoveljavnega predloga za odstranitev menične krize: besedilo tega predloga bo danes predloženo polnoštevilni skupščini.
Amerikanci podpirajo Grke.
LDU Washington, 7. maja. Ameriški senat Je odobril resolucijo Lod-gea. do katerem bi pripadel severni Epir Grški.
Aretirani poslanec na Češkem.
LDU Praga, 6. maja. Novoizvoljenega poslanca madžarske krščan-sko-sociialne stranke Toblerja le dal vojaški državni pravdnik v Bratislavi aretirati radi zločina velcizda Je. Ministrstvo za notranje posle bo
odločilo, ali nal se izpusti na svobo do ali obdrži v zaporu.
Turška mirovna delegacija konftai-rana.
LDU. Pariz, 7. maja. Kakor javlja »Matin« je bilo turški mirovni delegaciji naznanjena da ostane nemoteno v Versaillesu, da pa se ae sme voziti v Pariz, ali sprejemati po-setov. Mirovna pogodba bo turški delegaciji izročena 11. maja brez slovesnosti.
Delno razveljavljenje komunistk:; ih mandatov v Bolgarih.
LDU. Sofija. 7. maja. Bolgarska brzojavna agencija Javlja: Sob ran io Je pri verifikaciji volitev Izjavilo listi komunističnih ta demokratskih poslancev v dveh okrajh za neveljavni, tako da znaša sedaj število opozicijo-nalcev 107 proti 105 vladinovcem.
Amerikanci na Draškem sokolskem zletu.
LDU Praga. 6. maja. K sokolskem zletu se je prijavilo b Ameriko 11.000 udeležencev, ki prtaeso sebot za 50 milllonov dolarlev živil.
BORZA. <
LDU Dunaj, 6. maja. Nemške marke 422.50, švicarski franki 3675. francoski franki 1275. italijanske lire 950, ameriški dolaril 205. madžarska žigosane krone 98—114, čehoslo • vaške krone bankovci 355—3S0, novi dlrrarii 575—625.
LDU Curih. 6. maja. Berlin 10.65, London 21.47, Pariz 34.40, Milaa 26 50. Praga 9.10, Zagreb 3.40, Dunaj 260—2.70, avstrijske žigosan« krone 2.70—3.10.
LDU Zagreb. 7. mala. Dolarji 13.600—14.050, avstrijske krone 65 • 68, čehoslovaške krone 250, 20kron-ski zlati 555, francoski franki 980— 1000, nemške marice 280—281. italijanske lire 675—680.
radosten dokaz, da bode ves razvoj stvari Sc) tudi v vpraSan)u književnega jezika v Jugoslovenskl smeri, a ne tako kakor si to zamišljalo oni, ki menijo, da le naloga ljubljanske univerze, da čuva kot nedotakljivo oporoko Prešerna ln Cankarja ali z drugimi besedami da Čuva dualizem na polju jugo-slovenske literature In znanosti
V vprašanju, ali obdržimo Slovenci a večne čase svoj poseben književni In znanstveni Jezik, ne bode odločalo samoljubje, niti oporoke dosedanjih slovenskih pisateljev In znanstvenikov, marveč edinole praktična potreba. S tera Uallšča Je zavrniti kot brezsmiselne tudi vse predloge, da bi se slovenščina uvedla kot obvezen predmet v srbo-hrvatske šole ali da bi »e v njej vršila predavanja na zagrebški b beogradski univerzi. Za to poslednje ni nl-kake praktične potrebe. Pač pa nas Slovence razmere same naravnost sUUo, ako se nečemo bojevati naravnost proti prirodi da se korenito priučimo književni srbohrvaščini. Nas Je v državi en milijon, Srbo-Hrvatov pa 12 milijonov. Poleg tega nam
te mnogo lažje priučiti sc uglajeni srbo-irvaščini. kakor pa Srbo-Hrvatom manj razviti kajkavščlnl. Ni torej niti misliti na to, da bi praktična potreba ohranila v javnem življenju slovenščini v državi trajno enako mesto poleg srbo-hrvaščlne. Naravni razvoj bode ta. da bode v najkrajšem času vsak Izobraienejši Slovenec čutil potrebo obvladati srbo-hrvaščino v Isti meri kakor slovenščino. Naravni razvoj bode dovedel tudi do tega, da bodo oni slovenski literati In znanstveniki, ki sl bodo hote»i pridobiti širši krog čltateljeV, pisali v srbohrvaščini. PreJcmova zabavljica jja Vraza o narobe-Kato oi tu ni na mestu, kakor ne bi bila na mestu pri Ooroijn bi drugih ma-lorusklh pisateljih, ki so pisali v veliko ruščini In so s tem proslavili pred svetom ne samo vellkoruako, temveč todl malo-tasko ima* Kdo na mota nCL da so oni
maloruskl pisatelji ta pesniki ki so pisali malorusld, večji od onih. ki so pisati veliko-ruski?
Če Je res, da smo Srbi Hrvati ta Slovenci en narod. In da so štokavičlna. ča-kavščlna ta kaikavščlna samo narečja Istega Jugoslovanskega Jezika, ne smemo Slovenci pretočiti niti ene solze za literatom ali znanstvenikom, ki bi svoja dela Izdal v srbo-hrvaščlnl zato. da njegovi duševni proizvodi postanejo dostopni vsem Jugo-slovenom. Ml Slovenci bodemo od tega Imeli samo korist, kajti ako bode dotlčnflc res velik v svoji stroki bode s tem le opravičil mnenje Jel Je pri nas morda danes še neopravičeno vdomačeno. t J. da smo najkulturnejše pleme na slovanskem tam.
Znanstveniki manjših narodov morajo često Izdajati svoja dela celo v tujih jezikih, pa naj bt za nas Slovence bilo ponižujoče, ako bi sc n. pr. odločBI te danes, da kaos, ki vlada v naši znam tv eni terminologiji pustimo biti kaos. In s« domenimo s Srbo-Hrvatl sa eno enotno znanstveno terminologijo.
Taka misel Je danes seveda le pre-smela. Kaj bi sicer rekel kak star očanec, če bi ljubljanska univerza sledila Idejam, ki Jih Je Vraz propovedoval že v drugi četrti preteklega stoletja, a ni našel učencev niti med čuvarji Prešernove oporoke v politično ujedlnjeni Jugoslaviji v 1. 1920 po Kr. rojstvu?
Pod avstrijsko vlado le bilo razumljivo, da smo Slovenci branili s vso vnemo svojo Individualnost, kajti v nasprotnem slučaju bi bilo morda renegatstvo med nami cvetelo še v večji meri. Morda pa tudi ne. kajti mogoče Je, da bi bil skupen Jugoslovenskl književni Jezik od časov Ilirskega pokreta dalje dvignil narodno zavest ta narodni po-nos naših mas bolj, kakor pa Je to moglo storiti lokalno narečje povzdignjeno v književni Jezik, kar Je lm£jo za posledico, da nai namd pod Amtatto ul .čutil ona akimaa.
stl s Srbo-Hrvatl kakor bi bfl moral vsled sorodnosti po krvi ta Jeziku. V tem oziru se pristaši Vraza ta Prešerna ne bodo n.K-dar zedinili.	.	_
Danes v Jugoslovanski državi pa je nerazumljivo. da se pri nas tolOd naobra-žene! tako strašno branijo samo mlzlt, da M mogel enoten Jugoslovenskl književni Jezik, kateremu mora tx čisto naravnih razlogov služiti kot podlaga štoknvščlna. Izpodrinili slovenščino na literarnem In znanstvenem polju Kakor sl človek upa ziniti podobne J)lasleml)o*\ pa ino prileti s vseh strani kož zaničevalna psovka „JDSar“ nasproti hi vendar Je potreba enotnega književnega bi znanstvenega Jezika v narodnostno tako enotni državi, kakor Je Jugoslavija, nekaj tako samoobsebl razumljivega, da mora brij uprav zakrknjen lokalni patrljot oni ki misli, da bodemo Slovenci mogli ,Jtd Infin)« tum“ Igrati narod za sebe ter da bomo Slo* venci ob vse svole genije v onem trenutka, ko bi se odrekli svojemu posebnemu knjš* ževnemu Jeziku.
AH Je res, da amo s Srbi ta Hrvaal et, narod, ali pa to ni res. Ako priznavamo prvo, potem je dolžnost nas vseh, ta v prvi vrsti ljubljanske univerze, da delujemo na to, da se po potrebnem prehodu zlijemo a Srbo-Hrvatl tudi na literarnem ta znanstvenem polju v eno celoto, ta da Izravnam* razlike, ki so nastale, ko smo bili proti svofl volji razdeljeni na razno države ta pokra« Jlne. Ako pa se čuthno narod za se, pot era priznajmo to javno In odkrito. Ljubljanska univerza bode potem skrbela, da nas n* bode nlkdo „poarb!T ali ..pohrvatO". do ki er mladina sama, ki Ima dovolj zdrave** instinkta, ne bode zahtevala, da dobi hub« Danska univerza to, kar mora bHl to U ognjišče splošne tagoslovenake kulture. U do tega pride, pa naj se razni konservativni elementi še tako oklfpajo prettkJosti, Id n današnja časa ni ta na mora blii
Dnevne vesti.
— Društva In osebe, ki nam pošiljalo v natis društvena obvestila, ki so podvržena kolkovanju, opozarjamo. da se uredništvo na naknadno kolkovanje ne more ozirati, ker nima časa za pisanje In razpošiljanje računov. Nekolkovane in premalo ko-lekovane društvene vesti se v bodoče načelno ne bodo več priobčevale.
— Z naše univerze. Za izrednega profesorja za srbsko in hrvatsko zgodovino na filozofski fakulteti v Ljubljani je imenovan profesor v Sremskih Karlovcih dr. Nikola Ra-dojčič, za rednega profesorja osnovnega bogoslovja na bogoslovni fakulteti pa dr. Fran Orivec, dosedanji redni profesor na univerzi v Zagcbn.
— Uradne ure pri delegaciji financ v Liubliani in podrejenih organih se do nadaline odredbe določajo z 10. dnem mala 1.1. takole: od 8. do 12. ure predpoldne, od 3. do 6. ure popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje. Glavna carinarnica in tobačna tovarna obdržita dosedanjo uredbo.
— Slovaški Ust v Jugoslaviji. V
Petrovcu (Bačka) je začel izhajati slovaški tednik »Narodna Jednota«. Slovaki imajo v Petrovcu svojo lastno tiskarno s 350.000 K delniške glavnice: ravno tako so si osnovali tudi lastno slovaško realno gimnazijo.
— Državna posredovalnica za delo. Pri podružnicah v Ljubljani,
Mariboru in Ptuju je iskalo v preteklem tednu od 26. aprila do 1. maja dela 209 moških in 54 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 137 moških in 60 ženskh delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 162. V delo se sprejmejo: poljski delavci, gozdni delavci, služkinje,, kuharice, tesači. mizarji, vajenci razne stroke, dninarji, dninarice, pletarjl itd.
—- »O narodnih nošah« je naslov Podlistku, ki ga priobčuje »Jugoslavija« v svoji 105. številki z dne 2. t. m. Hvalevredno je, da se pisec tega podlistka zavzema za pravilno našo narodno nošo. Vendar le pa v tem spisu marsikaj netočnega, tako n. pr. pri gorenjski narodni noši glede modrca, barve rut In predpasnikov. Pri liuMianski narodni noši so netočnosti glede zlatnine, zlasti pa belih rokavic, ki jih v vsej tozadevni literaturi ni najti. Tudi pri belokranjski narodni noši je opis glede pas«, čepice in površnega topiča netočen. Vso tozadevno literaturo imamo zbrano v mali brošuricJ prof. A. Siča. Podatki v tej brošurid so povsem točni, ker so povzeti iz starejših opisov: Valvazorja, Linharta, Hacque-ta, Hofa, Vodnika, Korytke L dr. — Da ne bo še več zmešnjav, je priporočati. da si naše ženstvo prečita to brošurico. predno sl omisli kako, Iz obstoječih narodnih noš. — A. S.
— Cene pecivu v Zagrehn. Komisija za določanje cen v Zagrebu je odredila cene maslenemu in mlečnemu pecivu na 70 vin. komad, pod pogojem, da mora vsak kos tehtati najmanj tri deke.
— Hud vihar je napravil zadnje dneve veliko Škode na Hrvatskem.
— Cene plinu nameravajo podražiti v Zagrebu in sicer od 3 na 8 K.
— Zagrebški krojaški pomočniki v mezdnem gibanju. Zagrebški krojaški pomočniki zahtevajo od svojih delodaialcev 40% povišanja plač. Pomočniki grozifo s stavko, ako se jim ne ugodi. Do sedaj je dobival krojaški pomočnik za Izvršeno obleko, katero je lahko Izgotovil vsaj v enem tednu, po 700 do 900 K, ako pa se zahtevam ugodi, bi dobivali 980 do 1260 K.
— Aretirani komunisti. Na poziv višjega državnega pravdništva v Zagrebu so aretirali v Vlnkovclh znanega vodjo komunistov dr. Istv*-noviča. istočasno so prijeli tudi komunista Jakobija, ki je Inozemec. Jakobi je moral tekom 24 ur zapustiti Jugoslovansko ozemlje.
— Dar za dijake Iz zasedenega ozemlja Gospod ;Seražin je daroval za dijake iz zasedenega ozemlja 50 lir v počastitev spomina svojega brata g. Antona Seražfna. Srčna hvala!
— Čebelarska podružnica v Kamniku priredi v četrtek dne 13. t. m. enodnevni čebelarski tečaj pri Čebelnjaku gospoda Jakoba Virienta v Olševku pri Kamniku. Začetek ob 10. uri dopoldne. Predavata gosnoda Bukovic in Okorn, čebelarji, udeležite se tečaja v obilnem številu.
— Poročil se lo dne 18. mala g Kaučič Franio. asplrant-delovodja v delavnici luž. želez, v Mariboru z gdč. Vale^io Kastelic, hčerko trgovca in posestnika na Mirni, Dolenjsko. Narodnemu mlademu paru naša najsrčnejšo čestitko.
— Pomoč pogorelcem 1 Dne & maja t L upepelil je strašni požar skoro polovico vasi DoL Brezovica
pri Sv. Jerneju. Uničil le 5 gospodarjem 21 gospodarskih poslopij i vsetni nepremičninami. Zgorelo je 10 svinj, večina obleke, ves živež, vse poljsko orodje, seno, vino itd. Kot se Je dognalo, znaša škoda nad 1 milijon kron. Da se tem nesrečnežem vsaj nekoliko odpomore, obrača se podpirani pomcž. odbor na širno slovensko javnost s prošnjo, da ista po svojih močeh daruje za ta siromake. Vsaka malenkost Je dobrodošla. Kdor hitro da, dvakrat da. — Darove Je pošiljati naravnost na »Pomožni odbor za Pogorelce na Dol. Brezovici«, V St. Jerneju Dolenjsko.
Ljubljana
■** Društvo za zgradbo sokolskega doma Sokol L priredi danes, v soboto 8. t. m. ob 20 uri v veliki dvorani hotela Union »Majnikov večer«. Val bratje in sestre naj se zavedajo svoje dolžnosti napram društvu In naj si zato zapomnijo: »Danes vsi v Union 1« Spored prireditve je zelo raznovrsten, zato Je upati, da pride vsak na rvoj račun. VsJed negotovosti, ali se bo mogla prireditev vršiti v nameravanem obsegu ali ne, ni bilo mogoče ob pravem času opozoriti brate in sestre, kakor tudi sokolstvu naklonjeno občinstvo o obsegu in sporedu prireditve, zato bodi tembolj naše geslo: »Pomagajmo Sokolu I in posetbno danes njegovo prireditev I« Natančen spored in prostor predprodaje je razviden iz lepakov! — Zdravo! -	K
= Pevci h pevke Ljub!]. Zvona 1 Danes zvečer sodelujemo na majniškem večeru Sokola L Pridite vi In vse! Odbor.	—k.
= Sinfoničtd koncert, ki ga priredi orkestralno društvo »Glasbene Malice« 10. fai 17. t. m. pod vodstvom dirigenta prof. K. Jeraja, obeta izreden oiitek. Izvajajo se skladbe svetovne orkestralne literature, kot je velika patetična sinfo-niia Čajkovskega. Ker je zanimanje vsesplošno, opozarjamo občinstvo ponovno na ta koncerta, za katera so prodajajo vstopnice v trafiki v Prešernovi ulici.	K.
= Jugo sl, napr. akad. društvo »Jadran« im* »voj redni semester, občnizborv soboto, dne 8. L m. ob 8. uri zvečer. Vabimo vse gg. starešine in pozlvllamo vse člane, da se udeleže! Odbor.	K.
= Zadruga krojačev In krojačle naznanja slavnemu občinstvu, da so krojaški mojstri in mojstrice vsled zopetnega povišanja plač pomočnikom, prisiljeni povišati cene svojim naročnikom.	—k.
— Prostovoljno gasilno društvo ljubljansko se zahvaljuje vsem ude-letoikom pogreba ponesrečenega gasilca Žargija. Posebna hvala bodi Izrečena podžupanu g. dr. Trillerju, g. Turku za nagrobni govor, zastopnikom »Svobode«, Sokolu I., ravnateljstvu Juioe železnice, gospe Bretlovi, g. dr. Demšarju, gosp. dr. Rusu, tvrdki Naglas in g. župniku Petriču. Istotako se zahvaljuje za obile dokaze plemenitega sočutja tndl pokojnikova vdova. — Prispevke za podporo preostali družini pok. Zarglja sprejema tudi uprava našega lista. Darujte!
= Ljub!ian*ko prostovoUno gasilno In reševalno društvo le Imelo v četrtek pred pogrebom ponesrečenega gasilca Alberta Zargija žalno sejo, na kateri le sklenilo nakazati pokolnikovi rodbini iz društvenih sredstev znesek 1000 K. postaviti pokojniku nagrobni spomenik, mestno občino in lužno železnico pa naprositi. da priskoči svoicem ponesrečenega na nomoč.
— Proces dr. M. Rostohar con-tra Ing. H. Ubit?. Danes ob 9. dopoldne se prične pred ljubljanskim okrajnim sodiščem 5. razprava ▼ znanem procesu dr. M. Rostoharja proti ing. H. Uhlifu zaradi žaljenja časti. Razpravo bo vodil sodnik A. Avsec. Vabljenih je 14 prič. Iz Prage so došli spisi glede zaslišanja priče Ing. Freywalda. Glavna priča, poštni kontrolor Hellmann, je v sredo ponoči prišel z vlakom iz Vratislavo v Ljubljano.
*= Velika tatvina tobaka prod sodiščem. Na včerajšnji popoldanski^ kazenski razpravi Je ljubljansko deželno sodišče obravnavah) veliko tatvino tobaka, izvršeno dne 8. decembra lanskega leta ▼ tobačni tovarni. Državno pravdnlštvo toži zaredi te tatvine Josipa Jankoviča, delavca v tobačni tovarni, Josfpa. Ivana in Marijo Tome z Viča. Obtožnica poudarja, da J© dne 8. decembra 1919. ko so Tometovi popoldne grabili listi: m vrta tobačna
tovarne, izginila Iz kleti 15 kg težka
vreča turškega tobaka v vrednosti 1820 K In da je bila ta vreča prepeljana med listjem v hlev Tonetovih. Dne 29. decembra 1919 je Jankovič dobil kupca za ta tobak v osebi nekega Franceta Loborca, kt ga Je prevzel in dalje razp^čal nekemu Francetu Lapajnetu. Policija je tem manipulacijam s tobakom na sledu. — Po dveurni razpravi je sodišče obsodilo Josipe Jankoviča na dva meseca težke leče; soobtoženi Josip, Ivan in Marija Tome pa so bili oproščeni vsake krivde in kazni.
= Obsojena 74letna krlvoprisež-nica. Na zatožni klopi sedi — 74-letna branjevka slaščic — Ana Luk-manova. Brez zanimanja za dvorano, brez zanimanja za sodni dvor. Brezbarvno, brez efekta odgovarja na stavljena vprašanja. Neki »za-botj« jo je tako daleč spravil, da je po krivem prisegla. Bilo le takole: Ana Lukmanova, rojena dne 25. decembra 1844 (na božič pred 74. leti) v Mengšu, pristojna v Ljubljano, vdova, sedaj v »ta revnem špltalu«. je bila branjevka in je do zadnjega časa imela na Pogačarjevem trgu med drugimi stojnico, na kateri je prodajala sladkarije. Stojnico je začetkom tega leta prpdala Tereziji Stuparjevi za 200 K, ž njo pa tudi neki »zaboj«. Ob izročitvi pa je Lukmanova izročila kupovalki mesto dobrega »zaboja« — »staro kišto«. Stuparjeva Je 13. Januarja L. L naperila p noti Lukmanovi civilno pravdo zaradi tega »zaboja«. Lukmanova je prisegla pred okrajnim sodnikom, da je njej izročila »zaboj« in da Je »zaboj« ona »kišta«. — Sledila je ovadba zaradi krivega pričevanja. Štiri branjevke so včeraj pred razpelo, n ljubljanskega deželnega sodišča potrdile, da »kišta«, izročena Stuparjevi, ni identična z »zabojem«, ki ga je Lukmanova prodala Stuparjevi s stojnico vred. — Deželno sodišče je 741etno starko Ano Lukma-novo obsodilo na šest tednov Ječe zaradi krivega pričevanja.
= Velik vlom na Sv. Petra cesti. 2e včeraj smo kratko zabiležili, da ie bilo vlomljeno v trgovino s čevlji Aleksandra Oblaka na Sv. Petra cesti št. 65. O vlomu poročajo, da so vlomilci naravnost vdrli skozi glavna vrata skladišča ter odnesli 41 parov novih damskih čevljev, škoda znaša 24.000 K. Vlomild doslej nepoznani.
= Velike tatvine usnja. Policija je aretirala veččlansko tatinsko družbo, ki se je bavila z usnjem kar na debelo. V Pollakovi tovarni so pokradli znatne množine podplatov in usnja. Velik del podplatov so detektivi sedaj izsledili.
= Trda obsodba žeparja. Ker se žepne tatvine zelo množe. je pridevek »žepni tat« zelo obtežilna okoliščina. Ljubljansko deželno sodišče je včeraj obsodilo žeparja Oskarja Marjetiča, bosanca, na 10 mesecev težke ječe, ker je 21. marca L L na Vodnikovem trgu vzel Ivani Arhar note/, s 412 K denarja.
= Mestna zastavljalnica naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 14. t m. redna dražba v mesecu septembru 1919 zastavljenih dragocenosti in efektov od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih.
= Izgubila se le od hotela Tratnik do južnega kolodvora ali pa v opoldanskem vlaku do Drenovega griča ženska ročna torbica, v kateri ;e bila zlata zapestnica z uro. ženska zlata ura, dolga zlata ženska in moška verižica. Pošten najditelj naj jo odda pri g. Korene, Frančiškanska ulica 6, kjer dobi tudi nagrado 2000 K.	—k.
Maribor.
Deželna vlada za Slovenila Je
sprejela v službo poverjeništva za notranje zadeve ravnatelja pomožnih uradov likvidajočega avstrijskega vrhovnega računišča na Duiuuu g. Karola Dolenca in ga dodelila okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
Mariborski dobrovdjci se vabijo na razgovor v nedeljo, 9. t. m dopoldne ob 10. uri v restavracijo Narodnega doma.
Notarjatsko mesto v Mariboru le dobil g. dT. Josip Barle, dosedaj notar v Kozjem.
Celje.
Vest o Izouščenhi zaupnikov komunistične stranke ni resnična. Kakor poroča celjska »Nova Doba«, iz
celjskih zaporov niso izpustili zaprtih devet zaupmkov 'Komunistične stranke.
Koncert plzenskega pevskega društva Smetana v Celju. Ceškl pevci, ki so nedavno gostovali v Mariboru, bodo 17. t. m. koncertirali tudi v Celin. Pevsko društvo Smetana Ima prvovrsten pevski zbor, ki Je žel Že mnoao slav« na tvoffia koncertih v.
Londonu, Parizu, Bruslju L dr. Vse
Uubitelle pesmi opozarjamo, da se polnoštevilno udeleže koncerta.
Občni zbor »Savinjske pedružnl-nke SPD« se vrši dne 13. maja ob 9.
uri dopoldne v sejni dvorani posojilnice v »Narodnem domu«.
Strela le udarila pred kratkim v leseno prešno poslopje Nachberger-jevega vinograda v Liscah in kočo upepelMa. Ognja ui bilo mogoče udu-šitl. ker je premalo vode na hribu.
PRIMORKE ZA ŠOLSKO MLADINO.
Da odpomore bednemu stanju siromašne srednješolske madlne iz zasedenih kraiev in omogoči nadaljevanje študij onih nesrečnih, ki so morali vsled tnlčevega terorja zapustiti svojo rodno grudo, osnoval se Je »odbor Primork« v Ljubljani. Podpiral bode po možnosti tudi visokošolsko omladino ter onemogle in bolne siromašne kulturne delavce. Do vrnitve vseh vojnih jetnikov, delovat bo skupno z drugimi ženskimi društvi nato, in sicer z vsemi silami, da se omogoči čimprejšnja vrnitev teh nesrečnežev. —
Prva prireditev gori omenjenega odbora le bil pozimi ples. ki Je dal okoli 8000 K čistega dobička.
Dne 12. t. m., t. I. v sredo pa prl-rede primorske žene dobodclno akademijo z lepim sporedom pri kateri bodo. glede n« plemeniti namen, sodelovali gg. prof. F. Ravnik. Zika. gdč. Medvedova. Petelin-Savičev kvartet ter gg. pisatelja dr. Ivo Šorli In Fran Bevk.
Obačamo se pri tej priliki primorske Jugoslovanke na vso iav-nost z iskreno prošnjo, da sodeluje tudi ono s tem. da se v polnem številu udeleži prireditve. Posebno vi Primorci, priskočite nam na pomoč!
»Odboru Primork« dala Je Komanda Dravske divizHe vojaško godbo biezolačno na razpolago, da priredi v isti namen promenadni koncert v Zvezdi in sicer se bo ta vršil drugi dan. 13. t. m. od H do pol 13 ure. Nasvidenje tudi tam. ~
KONCERTI GLASBENE MATICE.
Labodjo pesem si )e zapel Čajkovski} s svojo »symphome pathft-tiquc«, ki jo imamo priliko slišati v prihodnjih dnevih v Ljubljani. V njej je veliki Rus podal zgodovino svojega življenja: življenje ki trpljenje, boj. zmaga in smrt — to bi bi(a v par besedah vsebina tega velikanskega dela. Zanimiv Je 2. stavek v petčetr-tmske.a taktu, ki zahteva od dirigenta veliko retine in znanja, sicer izgubi svoj značaj in se ta lahen alle-gro con grazia spremeni iz svojega neenakomernega ritma v čisto navaden valček. Koračnica v 3. stavku je sicer malo groba in brutalna, a ravno tu pokaže Cajkovskij višek svojih zmožnosti in svojega znanja v InštrumentaciS. In slednjič naravnost pretresljiva velikopoteznost zadnjega stavkal neki glasbeni kritik pravi o njem: »Kakor kri iz smrtnih ran se pretakajo toni v tem stavku; kot bolestno lzkrvavenje človeka, ki je mnogo trpel . . .«
Patetična sinfonija Je euo izmed zadnjih del Čajkovskega Jo Je vsekakor nekaj tragičnega, da ae je moral Cajkovskij po naivečjem in najboljšem, kar je vstvaril, ločiti od sveta. Dne 28. oktobra Je še dirigiral prvJČ to svoje delo in 5. novembra 1893 je umrl na koleri.
S Čajkovskega 6. sinfooUo bo orkestralno društvo Glasben« Mario« pokazalo svoje zmožnosti; nai bt Ql. M. tudi v orkestralnem oziru postala pijonir v krepkem razmahu slovenske in slovanske glasbe. To zahteva naše kulturno stališče in naša kulturna razvitost.
Pozivamo občinstvo, da v naj-večiem številu poseti ta dva koncerta naših domačih glasbenikov.
Aprovizacija.
Telečie meso od telet »Vnovče-valnke za živino in mast« bodo prodajali v soboto. L l. dne 8. L m. sledeči mesarji; Aažič, Janez Rihtar ml.. Preseli. Zupančič, Prepeluh, Zganlar Jože. Makovec, Bizilj. Ham Marija. Novak, Škerjanc. Kočar, Primc, Cešak, Černivec. Kastelic, Kocjan. Selan, Petrič. Žabjek, Jesih Jakob. Dolničar Franc, Dolničar Jožefa, Ham Matija. Javornik v .Ljubljani, Breceljnik in Zagmeister v Sp. Šiški. Tf meserli so dobili vsak po tri teleta, sledeči mesarji pa po 6 telet: Ocvirk. Zale Ivan. Ahlin, Leben. Zajc Franc ter Janežič, ki Je prejel 8 telet. Kilogram sprednjega mesa velja 19 K ter kilogram zadnjega mesa 25 K. Vsaka stranka dobi največ at kilogram mesa.
Prodala cenejše moke. člani mestne aprovizacile dobijo na Izkaz: „e za cenejša živila na Poljanski cesti 15 po 3 kg bele moke na osebo. Kilogram moke stane 7 K 50 vin. Kdor dobi več kakor 6 kg moke. naj prinese vrečo seboi Papirnate vrečice se zaračunajo posebej. Določi se sledeči dnevni red;
10.	maja: Na št 1480 do 1570 od 9 do
10.	dop., na Štev. 1570 do 1660 od IH do 11 dop.. na štev. 1660 do 1750 od 11 do 12	dop., na štev.	<750	do	184Q
od 2 ao 3	pop., na štev.	1840	do	19341
od 3 do 4	pop., na štev.	1930	do	202(1
od 4 do 5	pop., na štev.	2020	do	2110
od 5 do 6 pop., Dne 11. maja: na št, 2110 do 2200 od 9 do 10 dop., na št 2200 do 2300 od 1 Odo 11 dop , na it, 2300 do 2400 od 11 do 12 dop., na It. 2400 do 2500 od 2 do 3 pop* na štev, 2500 do 2600 od 3 do 4 pop., na štev, 2600 do 2700 od 4 do 5 pop* na štev. 2700 do 2SO0 od 5 do 6 pop.. Dne 12, maja: na štev. 2800 do 2900 od 9 do
10 dop., na štev. 2900 do 3000 od 10 do 11 dop, na štev. 3000 do 3100 od
11 do 12 dop.. na štev. 3100 do 3200 od 2 do 3 pop., na štev. 3200 do 3300 od 3 do 4 pop., na štev. 3300 do 340U od 4 do 5 pop., na štev. 2^400 do 350tf od 5 do 6 pop., Dne 14. mala: na št. 3500 do 3600 od 9 do 10 dop., na št 3600 do 3700 od 10 do 11. dop* na Štev. 3700 do 3800 od 11 do 12. dop., na štev. 3S00 do 3900 od 2 do 3 pop* na štev. 3*XX) do 4000 od 3 do 4 pop* na štev. 4000 do 4100 od 4 do 5 pop* na štev. 4100 do 4200 od 5 do 6 pop* Dne 15. maja: na štev. 4200 do 4300 od 9 do 10 dop.. na štev. 4300 do 4400 od 10 do 11 dop.. na štev. 4400 do 4500	od 11 do 12	dop., na	štev.
4500 do	4600	od	2 do	3 pop., na	Štev,
4600 do	4700	od	3 do	4 pop., na	štev.
4700 do	4800	od	4 do	5 pop., od	štev,
4800 naprej od 5 do 6.
Železniški uslužbenci dobijo sladkorne izkaznice na magistratu, tn sicer iz I. do III. okraja dne 10. maj« Iz IV. do VI. okraja dne 11. maja if VII. in Vfll. okraja dne 12. maja If K. in X. okrala dne 13. maja. Prin«« sti pa moralo s seboj knHžico. na katero dobivajo pri železnici živila. Navesti morajo natančno ulico ta hišno številko, in ako nimajo svojega lastnega stanovanta. tudi ime do-tlčne stranke, pri kateri stanujejo.
člani Vojne zveze, Srt niso Še prišli po sladkorne izkaznice. Jih dobe na magistratu v soboto, dne 8. 0»]% od 8. do 12. ure dopoldne. Počnejo pridejo na vrsto železniški ushil-benci.
Šport In turi stika.
športni klub »Primorje«. Vabimo
vljudno vze Primorce, prijatelj« Športa k obilni udeležbi ustanovna-ga občnega zbora športnega kluba »Primorje«, ki se vrši v nedeljo 9» t m. ob 10. url v posebni sobi kv varne »Zvezda«. Pripravljalni odbor.	R
Nogometna tekma. Jutri v nedeljo ob 18. uri (6. popoldne) se vrSi n« prostoru S. K. Ilirija nasproti državnega kolodvora nogometna tekma med prvimi moštvi S. K. Vlctorla la Zagreba la S. K. Ilirija Ljubljana, Victoria Je eden izmed prvih zagrebških klubov in ie dosegla letos i« lepe rezultate. Igrala J« proti Coo-cordiji 0:0 to proti Hašku 0:4. — Vstopnina m Je vsled visokega državnega Ja občinskega veseličnega davka malenkostno zvtšala: sedel I. vrste 16 K; sedež II. vrste 12K? stojišče 6 K, za dijake ta Člane proti legitimacij 3 K. Blagajne s« odpre ob 17. ari. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu. — Za danes napovedana tekma se ne bo vršila, ker Zagrebčani pred nedeljo ne morejo priti v Ljubljana — Rezerva Ilirije tekmuje v nedeljo v Borovljah prod ondotnemu športnemu kluba. —te.
Književnost in umetnost.
3. štev. »Ljubljanskega Zvona« J« Izšla z naslednjo vsebino: F. Golar! Sveti Martin. — Ivo Šorli: Gospa Silvija. — N. F. Preobraienskij: Od zarje do zarje. — Milan Fabjančiči Zlatniki. — F. Veber Bergsonova teorija smešnega. — Marija Kmetova: Brez taL — R. Peterlin-Petru* ška: Romanca. — Ivan Zorec: Tonček in Ančka. — Alojz Gradnik: N« goriškem pokopališču. — Kntftev-na poročila. — Nove knjige. — Celoletna naročnina na »LJ. Zvon« znaša 70 K.
».lugosL« venska obnova - uliva« broj 11. Milan Marjanovič: Obnov-na akcija 1 naša kriza: — Dr. Božidar AdžiJa: SocilaJtia-politika: —• Ozreti: U Čekanju: Mesije i ptice Feniks: Ant Dobronič: Prilike naših’ naprednilih kompozitora. Smotra! Politička kronika. ___	^
Izdajatelj Ja odg. urednik A. Pesek.
Mali oglasL
Poravnajte zaostalo nar-rotnino takoj, da se Vam pošiljanje Usta ne ustavit
Proda se:
Uti« na deželi blizu IJuli*
Mizar - preddelavec
Natančnejši podatkiIm poizvedo v uprav- veM de,fl na strojih> energičen in dcla-ntštvu .Jugo* la vije pod št 3892.	648	ven	M (piejme za takojšnji nastop. —
Prodam dobro ob ranjen planini MroJ „Remington\ Naslov V upravi.	645
Proda se klavir za avoto 5.000 K. Ee pove upravništvo.	663
n vozel
ENCAR, Mala 652
Prosto stanovanje, kurjava In razsvetljava, plača po dogovoru. Ponudbe na uredništvo Hrta pod „Mlzar-preddelavec*.
ZHHVALA.
Za Izkazano sočutje ob priliki prebrldke nesreče, U me Ja s fzgubo mojega moža
ALBERTA ŽARGI-Ja
se mm najtopleje zahvaljujem. — Posebno zahvalo pa izrekam Slav. požarni brambi, .Sokolu L*, pevskemu društvu .Svoboda* ter vtem ndelelnikom na zadnji poti. — Tisočera hvala I
Dobro slivovko in rum
kakor tudi vse drugo špecerijsko blago oddaja na 630 debelo In na drobno po najnižjih dnevnih cenah
veletrgovina L PERDAN v Ljubljani,
Ljubljana, dne 6.maja 1920.
Mita lami
„Lurlon“ krema tosek za
Sije razpošilja FRAN' delja pri Ljutomeru.
8 bluzi za uradnike ati že-; lezničarjeJz jia(finejšega blaga Imam na- j
tozntčarje Iz naJHnejšega maga imam n prodaj. REMSKAR, krojač v Kozarjeh
z daljšo prakso v močnati trgovini
se takoj sprejme.
Proda se moško kolo. Poizve, P^ene ponudbe naj ,e predložljo osebno se IVAN C1RMAN, Sp. Šiška, Planinska ravnateljstvu Žitneg« zavoda v Ljubljani, »lica 271.	654	■	■■	■	  —
Kupi se;
Kupim 1 ali 2 preprogi za pisarno. Ponudbe na upravništvo .Jugoslavije" pod ..Preproga4". 437
Hibe vsake vrste in raki se ku- trgovskih lokalov, javnih pisaren Itd. z
finim prašnim oljem oskrbi F. PAKKELJ, zavod za snaženje stanovanj in oken, Seienburgova uL 6.
visokih cenah. — Ponudbe na AnonČni zavod, DRAGO BESEUAK, Ljubljana,'Cankarjevo nabrežje 5.	659
Kupt se železo« blagajna.
Ponudbe Je poslati na naslov: .Kmetijska nabavna In prodajna zadruga*, Kranj.	660
po najvlst cenama >: na vagone
Službe:
Izurjene«« roleknrj« sprejme!
takoj hig. mlekarna VINKO 5LAPSAK-«,
Prestranek prt Postojni. Plača po dogovoru. Ponudbe s prepisi Izpričeval na) st pošlje do 20l t m. na spravo Usta.
Sprejmeta se dva dobro izurjena. inlznrzka pomočnika s hrano In | stanovanjem v trajno delo, IG. TOPLAK.j strojno mizarstvo, Trbovlje.	651
Abllurlest« tešš Italijan, ščlne želi tako) službe. Ponudbe na po ac j višjih opravo pod ,.Abilurient**.	656
Razno:
Uče se t hribovitem kraju
na Slovenskem z zdravim gorskim zrakom mala nobiea s postrežbo. — Mleko ueobbodno potrebno.
Cenjene ponudbe prosim takoj na upravništvo .Jugoslavije* pod t,JK<lravje'*.
Mebiovano mesečno solto M hrano išče gospod za takoj. Plača dobro. Ponudbe na upravništvo .Jugoslavije' pod ..Trsove«*4.	647
Poizvedba, Iščem TOMAŽA OBREKAR doma tz Sv. Lucije na Tolminskem. Prosim, da poizve za moj naslov pri upravi .Jugoslavije*. 657
500 K nagrade, dam tistemu, kl mi preakrbi takoj trgovino ali gostilno ali oboje skupaj majnšega obsega v najem, v bllžnl Cel|a ali kje v Savinski dolini na prometnem kraju blizu cerkve. Ponudbe prosim na upravništvo lista pod .Trgovina ali gostilna takoj*
Kupim
jelove daske, gradjn, late i vapno.
Posrednike nagradjujem. Vladimir Ivkov, Sztapar (Vojvodina).
Kupujemo
papirja
dnevnih cenah.
„DRA¥A“
veletrgovina s papirjem v Za* grebn. Brzojavi: ,Dra va‘. Zagreb.
Narodna knjižnica.
1. in 2. snopič: VbI« Vod lllk, izbrani spisi. Broš, 8 K. 8.-6. snopič: Cauctesmu«, komedija v štirih dejanjih.
Bpisal Leonid Andrejev, poslovenil dr. Joža Gl o nar. Broš. 8*— K.
0,- 9. snopič: Gadje gnezdo. Povest iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik. BroŠ. 10*— K, vez. 14*— K.
10.—12. snopič: Belle BOŽI. Mali junak. Spisal F. M.
Dostojevski j, preložil di. Vlado Borštnik. Broš. 10*— K, vez. 14*— H. 18.-15. snopič: Moje življenje. Spisal Iva« Cankar. Broš- 10*— K, vez. 14'— K.
N »Tf i »muz IM
Anoučnu pisarna „IIEIS.7IKK“ Maribor, NloniAkov tr« 11.
Maa-aamuinaK«
na vagone ima za oddali po jako ugodni ceni tvrdka
Anion Tonefc in drne’
MARIBOR, Mlinska nlica št. 23.
SUST Telefon iSlov. «8. -$m
kafro? Iz zleta
se piodaja povsod
Le savon franka is Francosko msžo
vaut de l'or	h p
en vente partoirt	JU J
Eai it ciln. Driai
en fl«eons de 126 grammea.
Vente en gros.
Predsjjs
po 120 gramov.
na debelo.
Ljubljana, DR1AY, Pred Škofijo 21.
nevnte
BAKRENIH KOTLOV
večja množina, vseh vrst za pranje, kuho žganja, kuho polente, malih In večjih, ter raznih drugih pride v kratkem fz največje prvovrstne evropske tvomice, od katere glavno zastopstvo imamo mi za celo Jugoslavijo.
Naročila sprejemamo v predzabeležbo po najnižjih dnevnih cenah. Materijal zajamčeno prvovrstni. Naročila j
.METALLUM"
prva mod s la referencami
se išče za 15. maj. Veletrgovina
H. I. TURAD,
MARIBOR, nas
prosimo poslatt na
d. d. ui promet železa, kovin in tehničnih proizvodov.	ZAGREB,	Ulea	112.
Telefon 21-09. Brzojavi: .METALLUM*.
Vina
N o jbol j ša m i neralna voda Tem pel
vrelec, namizna voda S t y r i a
vrelec, medicinalna voda Donat-
ski vrelec, med i cinalna voda
najmočnejše vrste.
Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah In restavracijah. : : : Pojasnila daje
■ENHKatf
Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatina.
iS#BBBS9«S0SIS«»»S»«««®©«3«J**8SI»aE2Ba
HoČeŠ postati govornik?
naroči »Rečni spisovnlk“, pri-, . tnerea za obrtnika, trgovca, uradnika, j Čokolada
Kava, čai
delavca, rokodelca, kmeta, vojaka in za vsako gospodinjo. Cena K 20*—. Nadalje se dobi Itnbllu« knjlgn za vsakovrsten les, okrogel In rezan. Dobi se v vsaki knjigami ali pa pri založnikn
VII.JEM POŽGAJ, Kranj.
Taristi! Matilli tnrtillliMldil itlrtJil
Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum
'različne vrste leta 1919 približno 120 hi	so bodo dne 15. maja
ob 10. uri zjutraj potom javne	dražbe v Turskem	vrbu	(od
i Ptuja 18 km oddaljeno in sicer čez Zaverče) prodajala.
Plača se takoj pri kupu,	polovico	v gotovini,	ostalo	pri
prevzetju vina. — Posoda se ne	dostavi.
j	Opiaviteljstio	itajenkt	tanita
|<J20	v	Podlehniku	pri	Ptuju.
JYjda pesmarica
Likerje Santpnnjee Namizna vfna liendelne Rosine
a Bolki zbor; žepna Izdaji 11X15 cm
I
i drug,
Rabavite si takoj
PERD, SEJDIOVO
Knjiga Je neobhodno potreben prlpo-saoček za vsakogar, ki Išče v prirodi užitka, odmora In razvedrila,
S poštnino vred stane vezana K 1110. Zu pošilja'^v se Izvolite obrniti na: Zvez;-': Mskamo v Ljubljani.
Dišave
Paradižnik
Riž
Slive
Zagreb
Piton ulita Sl. 51
Mesnička ulica 1. — Iliča 40.
lilnltilili i milnih iclttneiiaa
največja te
Ver Zahtevajte cenike! 'im
stroke nudi blago zmernih cenah.
po solidnih in
štev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužnl? j§ „	2.	Ivan pl. Za/c: Zrinjsko-Frankopanka.
„	3.	Anton	Hajdrih;	Slabo sveča je brlela.
„	4,	Anton	Hajdrth:	Pod oknom.
„	5. Anton	Hajdrth:	V sladkih sanjah.
„	0.	Anton	Hajdrih:	Jadransko morje.
Vsaka pesem »ta«« z SL; u Izhodov xo K. številk* • staae * kroni, 11 Izvodov 20 kron.
Dobiva se v
Zvezni knjigeml, Llubbana, Marijin trg štev. 8.
u
mmmmmmmemmmmmmmm
Časopise, knjige, brošure, cenike, •« ake, lepake, vabila, vsporede, račune kuverte In pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itt.jatini *»llro» »i«o In ceno
Z vezita tiskarna
ega v Uublla ni, Stari tr» 19. sš
Naročil« iprtjama tudi upravništvo „JugeslBvij«“ v Ljubljani, Marijin trg 8 ter njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v Celju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, Pruiarnova cesta.
vseslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trs 8, Wolfova uiica 1 — Podiužniea v Murski Soboti
čistih brez odbitka
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede aprila nad 81,000.000 kron.
4
rentnega davka.
Neposredno pod
državnim nadzorstvom
J