Posairezna številka 10 vinarjev. SlBV. 14. V Minam v ceM, 18. jannarli isn. Leio xlv. — Velja po pošti: = Za celo leto naprej . . E 2S-~ za en meseo „ za Nemc.Jo oeloletno . za ostalo inozemstvo , V LJubljani na Za celo leto naprej . . za en meseo „ V oprav! prejeman mesečno = Sobotna izdaja: ~ za oelo leto......K T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo . 12'— 2-20 „ 29'-„ 35-- dom: K 24'— „ 2--„ 1'80 iksr Uredništvo j<* v ropitarjevl olioi štev, 6,111. Rokopisi se ne vračajo; neiraniUraua pisma ro re = sprejemajo. — Uredniškega telefona stov. 74 = Inseratl: Epos>olpna petlivrsta iM mm široka ln 3 trm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po S i » sa dva- in večkrat . . fc9„ pri večilb naročilih primeren popnst po dogovora. -j ■■■. Poslano: ft— Enostoipna p.utvrstapo 60 vin. Izhaja vsak daa tzv emšl ne« delje tn praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga vozni red Upravnštvo |e ? Kopitarjevi nlioi tu — Račnn roštne tiramlnioe avstrijske št. 24.797. oflrake 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Dpravnišfcega telelona tt 188. li iiMM vlce Bovoriii v i! naroda! Naš list je že pred vojsko imel oster boj z nekaterniki, ki so nastopali v tako-zvani »srbofilski agitaciji« popolnoma proti starim tradicijam našega globoko poštenega in zato svojemu cesarju do smrti zvestega naroda. Že takrat smo poudarjali, da teh ljudi nihče ni pooblastil, da bi zastopali naš narod, ki je svoje zaupanje na voliščih dal strogo avstrijskemu programu »Slovenske Ljudske Stranke«. Ko je izbruhnila vojska, je večina teh ljudi izginila preko državnih mej. Zapustila je svoj narod. Že to je bil najboljši dokaz, da taki ljudje nimajo stika z narodom. Narod v domovini je dvignil svojo pošteno pest proti sovražnikom Avstrije, katere smatra vedno kot svoje sovražnike, in storil je in to ne samo na bojnem polju, ampak tudi pri vseh vojno-patrijotičnih akcijah svojo polno dolžnost napram cesarju in domovini. Po razmerju svojega števila nima pri tem slovenski narod zadnje številke! Plačanci tujcev so nato poizkušali svojo srečo v Ameriki med ondotnimi slovenskimi kolonijami. V »Slovencu« smo tedaj našim ameriškim rojakom razkrili sleparijo teh političnih rovarjev in ne zaman. Tudi med Slovenci v Ameriki je zapel boben izdajalski »jugoslovanski propagandi«, Nedavno je zopet neki uradnik srbske države poizkušal svojo srečo med ameriškimi Slovenci — s koliko »srečo«, smo poročali. Ameriški Slovenci so v ogromni večini možje dela, zato za take pustolovščine ne morejo imeti smisla. Višek komedijansiva velikosrbske propagande je bil pa nedavno v Londonu. V Weekly Dispatsch v Londonu je imel Masaryk neko predavanje o Avstriji. »Corriere della Sera« poroča z dne 8. t. m. o tem: »I boemi domandano 1'indipendenza e gli Slavi del sud voglino riunirsi in una grande Serbia« (Čehi zahtevajo neodvisnost in Jugoslovani se hočejo združiti v j Veliki Srbiji). V nekaterih nemških listih ! sirfo te dni čitali te citate ... , Značaj našega naroda je tak, da naj- j bolj jeze vzkipi, kadar se tuj človek vtika 1 v njegove stvari. Izjava Masarykova bo izzvala nepopisno ogorčenje med vsemi Slovenci in Hrvati, Kdo je ta Masaryk, da si drzne tako govoriti. Kdaj se je v mirnem času ta Masaryk brigal za naš narod, kdaj je kai trpel za naše ljudstvo, ko smo narod Kulturno in gospodarsko dvigali?! Samo iz časopisja smo poznali njegovo ime kot vseuč'Mškega profesorja v Pragi in zastrupljevalck češke mladine. In ta člo- vek si drzne govoriti o »željah Jugoslovanov«?! To je tako nečuveno komedijant-stvo, da zasluži zaničevanje vsakega poštenega človeka. Sem naj pride prof. Ma-saryk, na slovenska in hrvatska tla, pa mu bo naše ljudstvo že zamašilo usta, s katerimi vara entento o željah Jugoslovanov, da sebi ohrani eksistenco. Narod na našem jugu je sam tako zrel, da sam govori o svojih željah in ne potrebuje jerobstva popolnoma tujega mu profesorja Masaryka. Že zgoraj smo rekli, da je naš narod narod resnega dela in zato ne mara fraz v nobeni obliki. Kako eno-dušno je slovenski narod odbil »jugoslovansko propagando«, ko mu je pokazala pravo svojo barvo! Globoka resnoba je znak našega naroda in zato je globoka njegova zvestoba. Avstrijo smatra naš narod kot del svojega jaza. S tem je povedano vse. Tako je vedno bilo in tako bo! Avstrijski je program hrvatskega in slovenskega naroda na jugu. Prepričani smo o tem, da, čim močnejša bo Avstrija na jugu, tem krepkejši bo pod njeno zaščito tudi kulturni in gospodarski razvoj našega naroda. Zato je naša edina želja: biti in ostati Avstrijci, enakopravni v močni Avstriji z drugimi narodi in kot taki storiti, kar mogoče v slavo in prospeh Avstrije! Vsesluv i,is aiiišlljal »Kmetovalec« beleži odstavek programa »Nemške kmetijske družbe za Avstrijo«, ki slove: »Ona (t. j. Nemška kmetijska družba za Avstrijo) naj da povod, da se osnujejo po enakih načelih tudi druge sestrinske družbe od nenemških narodov, kojih svo-ječasno združenje v zvezo naj nudi možnost reševati skupne naloge, nc da se zadene ob kake narodnostne občutljivosti.« — »Kmetovalec« pristavlja: Tudi mi se strinjamo prav zelo s to točko programa Nemške kmetijske družbe za Avstrijo, Če je kaka splošna kmetijska družba za cel narod potrebna, je to gotovo najbolj pri Slovencih, ki jo vsled čudne raztresenosti v raznih kronovinah izmed vseh narodov v A.vstriji najbolj potrebujejo. Na Koroškem se nihče ne briga v gospdarsko-teh-ničnem oziru za kmetovalce slovenske narodnosti, na Štajerskem se ondotni mnogoštevilni Slovenci še niso pvspeli do svoje lastne tehniške kmetijske organizacije, kakor n. Dr. goriški in tržaški slovenski kmetovalci, katerih družbe pa zbog on-clotnih razmer večinoma le životarijo. Ustanovitev vseslovenske kmetijske družbe je torej nekaj neobhodno potrebnega, saj je obstoj maloštevilnega slovenskega nsroda le tedaj zagotovljen, če se ba znal v gospodarskem oziru storiti nezavisnega in povspeti do viška razvoja. Naj se prične nemudoma s snovanjem vseslovenske kmetijske družbe; inicijativo naj pa poprime c. kr. kmetijska družba kranjska, ki je vsestransko nezavisna in je v takem gmotnem položaju, da lahko takoj prične vršiti vse nlaoge take družbe., ne da bi jih bilo treba še moledovati za potrebna sredstva,« 4--- Otvoritev državnega svela m Poljskem. V navzočnosti obeh generalnih guvernerjev na Poljskem, nemškega pl. Beseler-rja v Varšavi in avstrijskega felclcajgmoj-stra Kuka v Lublinu, se je 14. januarja t. 1. v varšavskem kraljevem gradu otvoril državni svet kraljevine Poljske. Generalni guverner pl. Beseler je rekel, da je državni svet vpoklican v to, da izvrši temeljna dela za novoustanovljeno poljsko državo. Oba generalna guvernerja sta naglašala, da boj za samostojnost Poljske še ni končan in da je poljsko ljudstvo poklicano, da pospešuje zmago zavezniških velesil srednje Evrope, ker bo ta zmaga tudi zmaga Poljske. Feldcajgmojster Ivuk je še posebej naglasil, da sovražniki ne verujejo v vstajenje Poljske, ker pač nihče noče verjeti stvari, katerih ne želi ali se jih boji. Iz odgovorov članov državnega sveta je zvenelo enako naziranje, da se more namreč ustvaritev Poljske zagotoviti le z novimi vojaškimi čini proti ruskemu zatiralcu. Zato je povdaril državni svetnik Niemejew-ski, da mora biti prva naloga poljske državne uprave, da ustanovi lastno narodno vojsko, ki bo pod lastnim poljskim praporom hitela v boj za domovino. Važna je tudi izjava nekega poljskega državnika, da se morajo poljske meje raztegniti na ozemlja, ki so osvobojena ruskega gospodstva ter teže k Poljski. Kakor znano, hoče Rusija ravno nasprotno. Rada bi čim največ ozemlja, ki je naseljeno v Ukrajinci, Belo-rusi in Litvanci, izločila iz Poljske, zato pa ji priklopila pruske in avstrijske dežele, v katerih prebivajo Poljaki: Poznanj, vzhodno in zapad. Prusijo, nemško in avstrijsko Šlezijo ter zapadno Galicijo. Tako je umeti besede »združitev vseh poljskih ozemelj^', v carievem manifestu o avčonomiii Poljske. Pa dočim car ne daje Poljakom drugega nego obliube — besede, sta pa Av-stroogrska in Nemčija s svojimi vojaškimi čini osvobodili staro Poljsko in ji dali samostojnost. Bodoči zgodovinopisec ss bo malo menil za carjev manifest, pač pa bo zabeležil kot enega najznamenitejših dogodkov — otvoritev poljskega državnega sveta. &I.MHUlji tUmrj^sA £nnZ3 »Slovenca"! w Na Vrazovem imi V novejšem času se je podpisal v knjigo med drugimi dr. Korošec (1906), dr. Hohnjec in deželni poslanec Meško (1909). Ob stoletnici (1910) sla bili. po podpisih sedanjih predsednikov sodeč, zastopani obe Matici, Hrvatska in Slovenska, navzoči pa so bili: prof. dr. Fran Kovačič iz Maribora, dr. Alojzij Kraigher, dr. Pero Magdič, Ljudmila Poljanec, dr. Matija Murko, dr. Gvidon Srnec in tudi še Vra-tislav Holz, ki je bil zadnjikrat, tu pred njegovo smrtjo, in mnogo drugih, pa ne toliko inteligence kot pri prvi slavnosti 1. 1880. V poznejših letih ne najdemo bogvekaj zanimivega, vojna je vplivala tudi na obisk Vrazovega doma. Podpisi iz treh let: 1914, 1915 in 1916 obsegajo komaj 10 strani. Poleg albuma hranijo Vrazovi še »Dela Stanka Vraza«, ki jih je leta 1863. izdala Matica Ilirska; podarila jim je te knjige Matica Hrvatska 1. 1879. ali 1880., in posebno oče Vraz jih je z veliko ljubeznijo prebiral, tako da zna mnogo odstavkov iz »Djulabij« na pamet. V knjigi je pri tujih izrazih čestokrat s svinčnikom pripisan prevod ali pa misel izraza, najbrž od roke očeta Vraza. Tudi Markovičev spis »Rodni kraj Stanka Vraza« iz leta 1880. mi je pokazal in kako ga je tedfj tridesetletnega moža učeni profesor popisal na strani 14. svojega spisa. Slednjič sem opazil na omari pod Vrazovim kipom tudi že mnogokrat omenjeno dr. Branko Dreschlerjevo knjigo o Stanku Vrazu. Na moje vprašanje, ali se ne hranijo na domu morda kaki osebni spomini na slavnega pesn;ka, mi pojasni oče Vraz, da se je žalibog vse poizgubilo. Največ rokopisov in drugih spominkov na Vraza je še imela njegova nečakinja Josipina omožena Fuchsova v Ormožu; kam pa je vse to prešlo po njeni smrti in ali hrani njen sin Gottfried Fuchs, sedaj v Gradcu, še kaj tega blaga, o tem tu nihče nič ne ve. Edino, kar je spominjalo na Stankota Vraza, je bil njegov atlant, ki so ga domači 1. 1911 oddali — s pridržkom lastnine — slovenskemu zgodovinskemu društvu v Mariboru. • Pogovor o Stanku Vrazu se je zasukal na rod, ki tu stanuje. Po ustnem izročilu se je prej pri hiši dejalo »pri Korošcu«, in zato domnevajo Vrazovi, da so njih pradedje morda prišli s Koroškega. Župnik B. tu pripomni, da se ie že zelo trudil, sesta« viti rodovnik Vrazovih. V kolikor js mogel do sedaj dognati, je rod Vrazovih do leta 1750 bival na tem posestvu. Oče Stanka Vraza, Jožef, je bil rojen dne 24. dec. leta 1762., poročen s Katarino Kotnik, in je umrl 30. dec. leta 1834. Njegovemu očetu, torej Stankotovemu dedu, je bilo ime Blaž; poročen je bil z I^icijo Kavčič,* ki je dne 16. aprila 1802 umrla. Kdaj je bil Blaž Vraz rojen in kdaj je umrl, se do sedaj še ni dalo dognati, Kakor že omenja dr. Branko Drechsler v svoji knjigi (str. 1), je imel Stanko Vraz še dva brata in dve hčeri. Bili so to Ivan Vraz, roj. leta 1795., Jožef, roj. 1. 1808., od katerega izhaja sedanji rod na Vrazovem domu; od sester se je Ana, roj. 1. 1802., poročila z Ivanom Mo-horič; od druge sestre, ki jo omenja Drechsler, pa ni najti nobenih podatkov. Oče Vraz je pazno poslušal župnika; dodal je njegovim izvajanjem zanimive podatke o širokem sorodstvu Vrazovih z rodbino Mohoričevo, Zemljičevo, Hedžetovo, Ribičevo; vmes je izrazil željo, da bi rodni dom Vrazov dobil vsaj posnetek Leroijeve slike Stankota Vraza, kakor ga ima mari- Grške sprejela vse zanteve sporazum London, 18. januarja. (Kor. ur.) Reuter poroča: Grška je spre,'ela v polnem obsega zahteve sporazuma. Angleški poslanik El-lioi se je vrnil na svoje mesto. Nova nota Grčiji. London, 16. jan. Diplomatični sotrud-nik »Daily Teleprapha« piše: Zvedel seth, da so zavezniške velesile vključno Italije, ki se note na Grčijo dne 31. decembra ni udeležila in je privolila v izpremembo svojega stališča le pod pogojem, da se venice-lovnjansko gibanje ne bo razširilo preko sedanjega ozemlja, so izročile svoje komentarje h grški noti z dne 11. januarja. Nova nota je po vsej priliki precej obsežna. Vlade iznova zahtevajo kontrolo nad pošto in brzojavom, dalje javno zadoščenje za svoje zastave, takojšen izpust ujetih Venizelistov, odškodnino za vse v decem-berskhi dneh ubite osebe, odstranitev generala, ki je tedaj poveljeval, in končno natančno izpolnitev vseh pogojev, ki so bili stavljeni v notah z dne 14. decembra, .31. decembra in 8. januarja. Dokler se to ne zgodi, ne more biti govora o odpravi blokade. Rok ni stavljen. Četvere vlade oči-vidno še vedno upajo, da bodo mogle sklenili s kraljem Konstantinom tak ali tak zadovoljiv dogovor. V Atene došli italijanski častniki, Milan, 19. januarja. (Kor. ur.) >CorrU ere della sera« javlja; V Atene je došlo 6 italijanskih častnikov, ki bodo sodelovali pri nadzorstvu, ki ga bo sporazum v smislu ultimata uvedel. Novoletna slavnost na čast IV. grgkema armadnemu zboru v Zgorelcu na Nemškem, Berlin, 16. jan. 11. jan. je priredila nemško-grška družba na čast IV". armad-nemu zboru v Zgorelcu (Gorlitz) novoletno slavnost. Družba je povabila na večerjo vse poveljnike grških armadnih enot, razen tega so bili navzoči zastopniki grškega poslaništva v Berlinu, zastopniki mesta Zgorelca in nemškega poveljstva. Vrstile so se nemške in grške napitnice na cesar-ja in grškega kralja in kraljico Zofijo, pokroviteljico nemšh-grške družbe. Slavnostni govor na IV. grški armadni zbor je imel družbeni predsednik Avgust Heisenberg, profesor srednje in novogrške filclogije na monakovski univerzi. Odgovoril je polkovnik Chatzopoulos, kateremu je bil kot novoletno darilo poklonjen kip ,— antični boj-nik, ki preizkuša ostrino svojega meča. Slavnost je sijajno potekla. General Kalasiris odstavljen, Rotterdam, 16. januarja. Reuter poroča iz Pireja, da so generala KalaSirisa, ki je povodom dogodkov dne 1. decembra po- Lucija Kavčič torej ni bila, kakor trdi Drechsler, mati, ampak babica Stankota Vraza; mati pesnikova je bila ro-iena Kotnik. \ borska čitalnica. Pogledal sem po stenah: tazen kipa Vrazovega ni bilo nobene njegove slike v sobi. Pri tem zagledam na severni strani lično diplomo, kx me je takoj zanimala. Bila je diploma častnega občanstva, ki ga je občina žerovniSka podelila svojemu dolgoletnemu županu, našemu prijaznemu gospodarju Francetu Vrazu dne 27. jan. 1911 »vs'ed njegovih zaslug za obč'no, kateri županuje že osmo dobo«. Na diplomi so podpisani tedanji občinski odborniki: Matija Pihler, Alek-sanoer Hedžed, Jožef Zmazek, Franc Ža-lar, Vekoslav Pihler, Franc Zemljič, Franc Anlohc, brane Kumer, Franc Kavčič, Ivan Kosi in Andraž Novak. Nasmehnil sc je oče župan: »Da mnogo dela mi da ta županska čast, pa rad storim vse za dobrobit svojih občanov.« In pripovedoval nam je, živahen kakor mladenič, o svojem javnem delovanju ne le kot župan, tudi kot cestni odbornik, načelnik krajnega šolskega sveta itd. Pravil nam je o prejšnjih časih, ko je še nastopal kot ljudski govornik na shodih in nam podal kar na pamet dobršen dej enega svojih glavnih govorov, onega na Vrazovi slavnosti 1. 1910. Tako nam je prijetno prehajal čas; in e prehitro je dohajala ura ločitve. Še pa ie bilo toliko časa, da so me Driietno raz- veljeval prvemu armadnemu zboru, odpu-itili iz službe in ga nadomestili z bivšim vojnim ministrom Skuludisem. Nova nota sporazuma grški vladi. Pariz, 17. januarja. »Agence Ha vas«: Poslaniki sporazuma so 13. t. m. izročili grški vladi novo noto, ki izvaja: Poslaniki sporazuma so svojim vladam izročili grški noti s 23. decembrom 1916 in z 10. januarjem 1917. Naročeno jim je bilo, naj naznanijo grški vladi, da pritrjujejo zvezne vlade in vzamejo na znanje odredbe vojaškega značaja, Ki jih je zahtevala nota dne 6. januarja 1917, a da tega odgovora glede na posamezne zahteve note z 31. decembrom 1916 ne morejo sprejeti, dokler ne bodo sledeče točke pojasnene: 1. Če tudi se zavezniki obvežejo, da bodo uvedli kolikor mogoče malo nadležno kontrolo, ne morejo pripustiti omejitve s strani grške vlade, ker bi se lahko tako preprečil njen učinek. 2. Zavezniki vztrajajo, naj se takoj brezpogojno izvede obljuba, po kateri naj se izpuste na svobodo iz političnih razlogov zaprte osebe (Venizelisti; op. ur.). 3. Zavezniki ne morejo radi posebnega značaja po § 3. note z 31. decembra nameravane preiskave dopustiti, da bi se odškodnine, ki se morajo vsled sklepa te preiskave dovoliti, določile tako, kakor to £eli grška izjava. Blokada se bo mogla šele odpraviti po natančnem formelnem sprejetju vsega, kar je bilo prej, kakor tudi po sprejetju vseh zahtev zaveznikov in po sprejetju pogojev, ki jih je označila nota z 28. decembra (10. januarja). Grška vlada je odgovorila, da ne namerava omejevati pogojev, ki so jih določili zavezniki ln ki jih sprejme. Pritrjuje tudi podrobnostim, ki jih določati številki 1. in 3. note. Dalje sprejme vsebino § 2. o izpustitvi političnih ujetnikov na svobodo In vzame na znanje izjave zaveznikov o odpravi blokade. [iz praske poslanske zbornice. Berlin, 16. januarja. (Kor. ur.) Sejo je ©tvoril predsednik grof Schwerin, ki je rekel: Na nesramni odgovor na našo mirovno ponudbo je le en odgovor mogoč: našega orožja. Podelili ga bodo Briandu in Lloydu Georgeju, kakor upamo, zelo kmalu, naši veliki vojskovodje in naše krasne čete in nič manj naši podmorski čolni z zadostno jasnostjo. Ošabna odklonitev nate poštene pripravljenosti za mir, nam je v toliko koristila, ker smo si zdaj popolnoma na jasnem o vojnem smotru naših sovražnikov. Kakor smo odkritosrčno bili pripravljeni za mir, ravno tako odločen in neupogljiv bo danes naš boj, dokler Jie jbodo oni prosili miru. (Splošno pritrjevanje). Finančni minister je nato predložil proračun. Rekel je: Velikanski napori in žrtve nas še čakajo, dokler ne bo sporazum prisiljen opustiti svoj načrt in priznati svojim varanim narodom, da Nemčije in njenih--zaveznikov ni mogoče premagati. A prišel bo ta dan gotovo, upajmo da že v tem letul Po pojasnilu posameznih postavk proračuna je končal: Prestati moramo še neskončno težke boje, veliko žrtev moramo še prinesti, a liki skala trdno vsi upamo in zaupamo. Premagani ne bomo. Bilarica sporazuma leia 1916. Bern, 16. januarja. (Kor. ur.) »Temps« izvaja: Francija mora napeti vse sile v narodnem in v mednarodnem oziru. Glede na vprašanja obrambe dežele, stanja čet in vojnega materiala bi se moral še enkrat očarale domača dekleta s svojimi milimi narodnimi pesmicami, ki so se, kakor nekdaj pred stoletjem, glasile v tej hiši, Čisto posebne vrste so po besedilu in po nape-,vu. Dolge so in ne preveč melanholične; nek zdrav humor in neka nedolžna pored-nost je v njih, na primer v oni »Velko je mesto u Beči« ali »Sem prvo leto služila« ali oni »O gosposki tiči«. V tem tonu je pesnil tudi rajnki Peter Skuhala, prleški rojak in župnik v Veliki Nedelji, Bvoje pesmice ter zlagal k njimi tudi* na-pev, ki je vseskozi tako mil in v narodnem duhu teh krajev, da so njegove pesmi, čeprav so silno dolge, skoraj vse ponarodele in da je le še težko dobiti kak tiskan izvod, Posebno prijazna je pesem »Gda sen mladi bio«, polna zdravega humorja tudi v napevu pa je ona »Ste vidli barona?« Petje domačih deklet je donelo po Vrazovi sobi kakor nekdaj pred sto leti; tudi Stanko Vraz je bil med nami — ne več po telesu, ampak v duhu; kje bi bil tudi neumrljivi njegov ženij bolj doma nego tu? ker: »Neprekinjena drži veriga Iz zarje v zarjo in od dne do dne In v nove zarje ji hlepe oči: Tako mladina pesnika slavi,« Z Bogom, prelestni Vrazom dom, stoječ še vedno tako tih, samozavesten in skrit v Slovenskih goricahl Bodi sreča mila tvojim prebivalcem! Vrazov rod pa nai žijeA svete, klije... izvesti po vseh zaveznikih odobreni načrt. Zavezniki so leta 1916 dosegli defenzivno v bojih pri Verdunu in na Tridentinskem dobre uspehe, a glede na ofenzivo jc bilanca slaba. V bitki pri Somme so se dosegli le zelo omejeni taktični uspehi. Bru-silova ofenziva strategičnega položaja na vzhodni bojni črti ni mogla izpremeniti. Temno točko v letu 1916 tvori Balkan. Zavezniki so se trajno motili glede na pogoje in na posledice svojih nastopov. Rumunija je nastopila v trenutku, ko so bile ruske sile utrujene. Solunska ekspedicija je le malo dosegla; nastop sporazuma nasproti Grški je lo še položaj poojstril. O odgovornosti posameznih zaveznikov se bo pozneje govorilo, a danes že stoji, da so napori daleč zaostali za tem, kar se je želelo in kar naj bi se doseglo. Številni sestanki glavarjev zveznih vlad so bili v glavnem salonske zabave. Neobhodno potrebno je, da se ustvari načrt, kako naj se dela in središče za delo. Začasne naprave v taki vojski, kakršna je sedanja, ne zadoščajo. Ljuli noji med dolinama Casinu in Sušita. — Velike krvave izgube Rusov in Rumu-nov na Solni črti nadvojvode Jožefa. -Napadi generala Ruskega južno Smoroora popolnoma odbili. — Pri La Buriea usiavljeno prodiranje Rusov. Rusi so predvčerajšnjim med dolinama Casinu in Sušita ljuto napadali tiste višinske postojanke, ki so jim jih bile v zadnjih bojih iztrgal? čete nadvojvode Jožefa. Pomagali so jim v teh bojih tudi Rumuni. Dasi so nastopali z močnimi množicami, so se ustalili le na enem vrhu; povsod drugod so jih čete nadvojvode Jožefa odbile. Rusi in Rumuni so zopet v teh bojih izgubili veliko ljudi. Ti boji so se bili v gorah zahodno od reke Seret. Boj za Galac se nadaljuje. Sovražnik je predvčerajšnjim izpadel proti Vadeni. Pred sovražnikom, ki je bil v premoči, so se na povelje tam stoječe turške prednje straže umaknile na glavno črto straž. Ta mali dogodek seveda ne more čisto nič vplivati na splošen položaj pri Galacu, ker stoji neomajana glavna črta varnostne službe. Pri Fundeni Brusilov predvčerajšnjim ni napadal; tamošnje njegove čete so si pač celile rane, ki so jim jih naši in naši zavezniki zadali v prejšnjih dneh, ko so njih ljute napade odbili. General Ruski je na bojni črti princa Leopolda Bavarskega po močnem obstreljevanju s topovi napadel nemške postojanke južno Smorgona, ki leži, kakor znano, ob železniški progi, ki vodi iz Wiletke v Minsk. Dosegel s svojim napadom ni drugega, kakor da je izgubil zelo veliko ljudi. Tam, kjer se mu je posrečilo, da je vdrl, so ga Nemci hitro pregnali. Dosegel ni ničesar. Včerai južno Smorgona Brusilov svojih napadov ni ponovil in se je omejil le na streljanje s topovi. Rusi toraj predvčerajšnjim s svojo po sporazumu tako bobneče napovedano ofenzivo strategično ničesar niso dosegli, ker malenkostni krajni uspehi ne pridejo glede na splošen položaj v poštev. Ofenzivo Rusi potrebujejo iz — političnih razlogov, ker iščejo posojila pri Nizozemcih in pri Američanih. Ofenzivo Ruskega in Brusilova zavezniki Rusov le malo podpirajo. Italijani so sicer streljali na Krasu, a Cadorna hodi, kakor mu Rusi očitajo, vedno svoja pota in zasleduje v prvi vrsti koristi Italije. Strelja, ker bo februarja zboroval italijanski državni zbor. Nekoliko so se predvčerajšnjim in včeraj zgamli tudi na zahodni bojni črti. Živahno so predvčerajšnjim streljali na več točkah zahodnega bojišča; včeraj so se pa le pri Beaumontu živahno borili. Ruse in Rumune njih zavezniki le slabo in malo razbremenjujejo. • * ★ AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 17. jan. Uradno: Bojna skupina maršala p 1 e m. M a c k z n s c n a. Prednje osmanske varnostne oddelke smo pri Vadeni umaknili na glavno varnostno črto. Sovražni napad na postojanke približno 2 km zahodno Vadeni je nas zapiralni ogenj ustavil. Bojna črta generalnega pol-polkovnikanadvojvodeJožefa. Med Casinu in Sušita dolino so Rusi in Rumuni z močnimi silami napadli. Sovražniku se je posrečilo, da se je ustalil na neki višini, na ostalih delih bojne črte smo popolnoma odbili napad. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri c. kr. četah nobenih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin. 17. ian. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Ljuiemu ognju s topovi so sledili popoldne ruski napadi na naše postojanke južno Smorgona, ki smo jih odbili. Sovražnika, ki je bil vdrl na ozkem delu b(ojne črte, smo vrgli. Postojanka je popolnoma v naši roki. Veliko mrtvih Rusov pokriva napadalno polje. Ponoči smo odbili na več mestih poizvedovalne in lovske oddelke, ki so napredovali proti našim črtam. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jože!a. V vzhodnih Karpatih so napadalne čete nemških lovcev na Comanu (severno Zlote Bistrice) iz sovražnih jarkov privedli več Rusov in i strojno puško. Med dol5-nama Casinu in Sušita so nadaljevali Rusi in Rumuni svoje napade z močnimi množicami na višine ki so jim bile iztrgane v zadnjih bojih. Na nekem vrhu se jim je posrečilo, da so se ustalili, na vseh drugih mestih so bili z velikimi izgubami krvavo odbiti. Bojna črta maršala Mackensena. Na močvirnih nižinah med Brajlo in Galacom so bile vzete na povelje prednje turške straže pri Vadeni pred premočnimi sovražnimi silami v glavne varnostne po-stojane. Ruske oddelke, ki so napredovali proti La Burtea, je naš topovski ogenj prisilil, da so se ustavili. Berlin, 17. januarja zvečer. Uradno: Na vzhodu se je južno Smorgona živahno streljalo s topovi, napadi se dozda; niso ponovili. • • » Rusko uradno poročilo. 14. jan. Pri Rigi ob Babitskem jezeru so napadle goste množice Nemcev 7 km vzhodno vasi Kalucem naše oddelke, a smo jih z ognjem in s protinapadom vrgli, Na rumunski bojni črti so poizkušali Avstrijci vzhodno vasi Putna v dolini Putna ofenzivo, a so jih z ognjem vrgli. Odbit je bil njih napad na naše oddelke severno reke Slanic in južno Oitoza. Sovražnik je napadel Rumune šest vrst zahodno Praleje, 16 vrst jugovzhodno izliva Carina v Trotus, a so ga odbili. Sovražni oddelki so poizkusili ofenzivo pri Radulesti, 10 vrst vzhodno Focsani, a jih je naš ogenj vrgel v izpadne jarke. Sovražnik, močan približno 3 polke, podpiralo ga je močno topništvo, je podvzel ofenzivo na črti naše garde, 10 vrst severno Brajle. Potem ko so naše prednje črte odbile več napadov, so izpraznile pod pritiskom sovražne premoči vas Kotumšali. W * * Boj za Moldavo. Iz Sofije se dne 16. t. m. poroča: V Moldavi operacije sistematično in ugodno za nas napredujejo. Vprašanje nekaj dni je, da bo vržen sovražnik za črto Seret-Oitoz. Med Oitozom in Casinu se vojskujejo izključno bolgarske, nemške in turške čete. Odprto močvirno ozemlje otežuje prodiranje. Zvezne divizije pa množe vsak dan svoje uspehe na ozemlju, kjer je vsaka ped zemlje južne Moldave važna. Kar tiče Galaca, bi ne bilo primerno, da prekoračijo Donavo le zato, da osvoje od vseh strani z vodo obdano mesto, dokler ne bo cela bojna črta napredovala. Vsa vojaško važna poslopja in naprave se pa nahajajo v ognju naših topov, ki stoje na desnem bregu Donave. Sovražnik obstreljuje Tul-ceo, ne da bi dosegel vojaškega uspeha, le da straši prebivalstvo in da uničuje razna vojaško važna poslopja. Obstreljevanje Ismaila. »Daily News« poročajo iz Petrograda: Voji osrednjih velesil že obstreljujejo Is-mail ob spodnji Donavi. Sovražni letalci preletavajo rusko ozemlje do Bolgrada in Zagula. Odločilni dogodki v dolini Seret in v Karpatih. Londonski listi napovedujejo glede na poročila svojih petrograjskih sotrudnikov novo veliko rusko protiofenzivo in odločilne gododke v dolini Sereta, Tudi v Karpatih nameravajo Rusi ofenzivo. Ruski sunek pri Rigi. Bern, 16. jan. Listi sporazuma širijo zmagoslavne vesti o ruskem napadu pri Rigi. »Morningpost« celo poroča, da je Mi-tava padia in da so Rusi izvedli v odseku Riga na 100 km dolgi progi sunek. Glede na te vesti so izjavili vojaški poročevalci »Journala«, da ne Ruski in noben pameten vojak ne more misliti na ofenzivo na obali, ker bi bile tako čete v nevarnosti, da jih potisnejo v morje. Ruski nastop proti Mitavi je zato le podjetje druge vrste. • • • General Konstantin Presano preureja rumunsko armado. »Teinps« poroča: Rumunska armada zdaj počiva. Popolnoma jo nameravajo preosnovati. Načelnik romunskega generalnega štaba general Konštantin Presano bo vodil preosnovo. Beg iz Rumunije. Kodanj, 17. jan, »Novosti« poročajo iz Jaša (Jassy); Večina rumunskih zavodov se seli zdaj v Odeso, med njimi tudi rumunska narodna banka z velikimi denarnimi vsotami. Čez mejo so spravili tudi velike množine žita v že pripravljena skladišča ob Dnjestru, kjer grade rumunsk' begunci strategične železnice. Rumunska kraljevska rodbina pri carju. Rumunski kralj Ferdinand in car sta se sestala dne 2. jan. v Kišinevu. Kralj in kraljica, kraljevič in Bratianu so bili štiri dni carjevi gosti. Ob tej priliki se je ru-munskemu kralju zagotovila obnovitev Rumunije, V napitnicah sta oba vladarja naglašala, da vodi Rusijo in Rumunijo ista volja v dosego skupnega smotra. • * • Srbski prostovoljci v Odesi. »Novo Vreme« poroča, da se takozva-ni srbski zbor prostovoljcev nahaja zopet v Odesi, kamor se je vrnil iz Dobrudže. Tudi njegov poveljnik general M. Živkovič je v Odesi. Kakor se trdi, ustanavlja zdaj nov zbor prostovoljcev, v katerega silijo ruske vojne ujetnike: Srbe, Hrvate, Slovence in Čehe. * * * Nemško-turika zveza. Carigrad, 15. jan. V današnji zbornični seji je naznanil zunanji minister Halil bej, da je Nemčija po enoletnih pogajanjih končnoveljavno podpisala zavezniško pogodbo s Turčijo temeljem vzajemnosti' in evropskega mednarodnega prava. * « * Občinske volitve v Moskvi. Iz Petrograda: V Moskvi so progresi-sti pri občinskih volitvah dobili 170 (1. 1916 77) glasov, desnica je pa padla od 69 na 10 glasov. Izvoljena sta tudi knez Lvov, predsednik zveze zemstev in predsednik zveze mest Čebnikov. Mi izgredi v Petimi. ilic riaiii dijakev. Monakovo. Petrograjskj listi poročajo: Pred kazansko katedralo so bili veliki izgredi. Nastopiti je morala policija, ki je z biči razganjala ljudi. Ministrstvo je namreč prepovedalo zadušnice za padle junake, a duhovščina se ni pokorila; policija je hotela zato s silo vdreti v cerkev. Razvili so se nato spopadi, ki so postali'zelo resni, ker so se tudi vojni invalidi zavzeli za dijake. Hitro so razvili rdeče praporja in razdelili brezštevilno letakov z napisi: »Živio svobodna volja naroda!« Med tem ko je policija preganjala ljudi, so zaorili klici: »K tavriški palači!« (tam zboruje duma) in »Proč z izdajalci!« Tavriško palačo so pa med tem zasedli orožniki, policisti in vojaki. Demonstracije so bile kmalu zadušene. Petrograjsko dijaštvo je med tem izdalo oklic, ki so ga v več stotisočih izvodih razširili. Oklic je navajal: Naša vlada in naša vojna uprava varata že več mesecev sistematično narod in izvoljene zastopnike ljudstva. Vlada je v svoji brezobzirnosti šla tako daleč, da je podkupila posamezne zastopnike ljudstva. Ne vojskujemo se in ne stradamo za našo deželo, za našo svobodo, marveč za koristi angleških, francoskih in belgijskih kapitalistov, ki nas bodo še bolj izkoriščali, kakor nas naši lastni vladni organi. Držati hočemo skupaj. Bratje! Strnjeno nastopimo proti izdajalcem, ki so izročili našo domovino Nemcem, zdaj jo pa prodajajo Angležem. Naši najhujši sovražniki so v deželi. Angleži so se vsega polastili za izkoriščanje dežele. Bratjel Ne verujte varljivim besedam, mikavim vabam inozemcev. Angleži nam ne prinašajo svobode! Njih smoter ni naš smoter. Njih bojni načini niso naši bojni načini. Ne vemo, kako visoke so naše izgube, a vemo, da so žrtvovani milijoni ruskih bratov ali pa ječe v ujetništvu, ne za našo prostost, za našo domovino, marveč za samovlado, za goljufe ob vznožju prestola, na katerem sedi, ki ne ščiti naroda, marveč sebe. Proč z izdajalci, ki so prodali Rusijo in vse Ruse tujim izkoriščevalcem, Bratje! Skupaj! Sledite nam! Sami hočemo odločevati, kakšna bodi naša usoda. Živela svoboda! Živel mir! Car nezadovoljen. Stockholm, 16. jan. Pri carju se neprestano posvetujejo. Car je, kakor pravijo, zelo razburjen in nervozen. Nasproti Bratianuu ni prikrival svoje nezadovoljnosti in mu očital, da je Rumunija kriva, ker se nahaja zdaj Rusija v neugodnejšem položaju. Rumunskemu kralju in kraljici je baje car rekel dobesedno: Vaša bojazen in Vaša nepotrpežljivost sta vse pokvarili. Razputin žrtev vojne stranke. Kodanj. Radi Razputinovega umora i« rusko ljudstvo zelo razburjeno. Priprosti narod govori, da je Razputin carju nasve-toval, naj sklene mir. Narod je prepričan, da je car Razputina poslušal in da je nameraval skleniti mir, a sovražniki miru na ruskem dvoru so hoteli mir preprečiti i" ker si niso mogli drugače pomagati, sjdenjli," da Razputina umore. -- Letalska sužDa v decemurn. Berlin, 17. jan. Veliki glavni stan: Dasi je neugodno vreme v mescu decembru delovanje letalcev zelo omejilo, se je le posrečilo našim letalcem in obrambnim letaln'm oddelkom, da so zadali sovražniku velike izgube. Mi smo izgubili 16 letal. Naši sovražniki so izgubili 66 letalnih strojev in s'cer v zračnem boju 48, z zemlje smo jih sestrelili 16, neprostovoljno izkrcala sta se dva letalna stroja. Med navedenimi smo jih 22 zaplenili; za črto jih je padlo na tla, kar smo dognali, 44 letal. Prvi generalni kvartirni mojster: _pl. Ludendorff._ Ko morju. Uničena japonska bojna kržarka »Tsu-kuba«. Tokio, 18. jan. (K. u.) Vsled eksplozija je uničena japonska vojna ladja Tsuku-ba, Ladja je popolnoma zgorela. V 20, minutah se je potopila. Pravijo, da se je prelomila v dva dela. Ker se je nesreča zgodila v nedeljo, se je nahajala polovica posadke na suhem. Število ponesrečencev še ni znano. O vzroku nesreče se nič ne ve. Tsukubo« so izpustili v morje 1. 1905. Obsegala je 15.400 ton, vozila je z brzino 20.5 morskih milj, oborožena je bila s 30 topovi. Posadka je štela 820 mož. Potopljene angleške in francoske ladje. London, 17. jan. (K. u.) Admiraliteta javlja: Že nekaj časa se je sodilo, da so Nemci potopili naslednje že dolgo odvišne trgovske ladje: britanske ladje »Drama-tist«, »Radnoshire«, »Minich«, Netterby«, »Hali«, »Mountemple«, »King Georg«, »Georgie« in »Voltaire« ter francoski ladji »Nantes« in »Amieres«. Sedaj je dospelo končno poročilo iz Pernambuca, ki kaže, da je bilo to mnenje pravo. Dne 16. januarja je dospel japonski parnik »Buzon Marn« iz Pernambuca s kaoitani in 237 mož posadk nekaterih izgubljenih ladij, ki so bile potopljene med 12. decembrom in 12. januarjem. Razen tega so Nemci zaplenili parnik »St. Theodore« in mu dali svojo posadko. Parnik »Yarroedawce« ie bil zaplenjen; približno 400 mož z drug'h potopljenih ladij, ki so se imeli izkrcati, so poslali dalje. Kje sta sedaj obe ladji, ni znano. Nov vrhovni poveljnik v francoski mornarici. Pariz, 17, jan. (K. u.) Viceadmiral Gueydon je bil imenovan za vrhovnega poveljnika prvega brodovja I. visokomorske mornarice. Nemški podmorski čoln v nizozemskih kra!;ev'h vodah. Haag, 16. jan. Uradno se naznanja: V nedeljo popoldne smo opazili morsko miljo daleč v inozemskih vladarskih vodah nemški podmorski čoln, ki je zaradi megle in plime izgubil smer. Potoin vozila bolandske preiskovalne družbe se jc poslal podmorskemu čolnu ukaz, da se zasidra in počaka vladne odločitve. Ko je poveljnik podmorskega čolna podil pismeno izjavo, da tekom celeča dne ni bil v stiku s sovražnimi bojnimi s^ami in da njegova navzočnost v vladarskih vodah ni posledica sovražnega preganjanja, je vlada podmorskemu čolnu dovolila, da je zopet odplul na morje. Vlada ie storila to vpo-števajoč dejstvo, da so bile vremenske razmere vzrok, da je podgorski čoln ponevedoma za*el v nizozemsko območje. Iz Vlissingena se še poroča, da so ri-zozemske mornarične ladje spretrile podmorski čoln izven vladarskih voda. Nemški podmorski čolni pred francoskimi zahodnimi pristanišči. Berlin, Preko Genfa se javlja: »Petit Journal poroča: Pred francoskimi zahodnimi pristanišči so se pojavili sovražni podmorski čolni. Veliko trgovinskih parnikov v zahodna francoska pristanišča ni prišlo. Proti oboroženim angleškim trgovskim ladjam v lukah Nizozemske Indije. Haag, 16, januarja. V pristanišča Nizozemske Indije pogosto prihajajo angleške trgovske ladje s topovi na krovu. Del ho-landskega časopisja zahteva, naj se uradni predpis, da oborožene trgovske ladje ne smejo v holandska pristanišča, uveljavi tudi v holandskih kolonijah. Pri rjenm iMn\ sovražni na^ad.— Živahni noji pri BeaumoDi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. jan. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Na več mestih bojne črte je postal topovski boj ljutejši. V ovinku Yperna so &aše baicrije v kali zadušile sovražen nastop. Uspešnega podjetja lastnih patrulj pri Le Sars, Gueudecourt in zapadno Peronne; 27 mož so ujeli in zaplenili 1 strojno puško, Bojna črta nemškega cesar* j e v i č a. Po ucinknjoči razstrelbi na višinah Combres so vdrli hanoverski pešci in pionirji v sovražno postojanko. Ko so premagali posadko jarka, so se z nekaterimi ujetniki vrnili v lastne črte. NEMŠKO VEČERNO URADNO PORD-ROČILO. Berlin, 17. januarja zvečer. Uradno: Izvzemši živahnih bojev pri Beaumon-lu na zahodni bojni črti nobenih possbnth dogodkov. Pr vi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff, Pred ofenzivo na zahodu. Milanski listi pišejo: Skupen oklic armadam in narodom sporazuma se je opustil, ker se že pripravita velika končna ofenziva sporazuma, Marceli Huttin pa piše v »Echo de Pariš«: Samoobsebi um-ljivo je, da se mora vsak trenutek porabiti za ofenzivo. Angleški vrhovni poveljnik Robertson se je brezdvomno sporazumel z generalom Lvauthey, da se pospeši ofenziva. Ker je Nemčija še v Rumuniji zaposlena, bi bilo nujno potrebno, da nastopijo zavezniki na zahodu. Nemške represalije oroti francoskim ujetnikom. Iz Berlina poroča Wolffov urad: Ker Francija ni do določenega roka — 15. ja-nuarla t, 1. — umaknila iz ognjene črte nemških vojnih u;etnikov in izpolnila drugih zahtev nemške vlade v tem oziru, je nemška vlada urpsn'čila napovedane represalije in poslala več tisoč francoskih vojnih ujetnikov v ognjeno črto. Ta odredba ostane v veljavi, dokler Francija ne izpolni nemških zahtev. Stavke v francoskih municijskih tovarnah. Genf, 16. januarja. Še vedno se ni posrečilo doseči poravnave med posestniki obsežnih municijskih delavnic in delavstvom. »Humanite« poroča, da je izjavil stavkovni odbor, da zvrača vso odgovornost za dogodke na delodaja'ce. Na delavski borzi se je naznanilo, da bodo prišli stavkujočemu delavstvu na pomoč vsi tovariši v kovinskih obratih. Raz ®irjei?a brambna dolžnost v Anglfi. Baseli, 16, jan, V angleškem kabinetu niso enakih misli o razširjenju angleške službene dolžnosti. Večina ministrov je proti vpoklicu letnikov nad 42. letom. Polkovnik Repintffon o položaju na zcpad-ni frrtnti. London 15. jan. Polkovnik Repington piše v »Times«: Po' ožci na zaoadni fronti je tak. da je število francoskih, angleških in belgijskih divizii — tudi soričo menjajoče se moči divizij na obeh straneh — premajhno. da bi mof«H v ofenzivnem boju upati odločitev. Pred vojno sto b'!i mnenja, da za naoad dvekrr+na ah' celo trikratna Premoč ni preveč .Ponavlia'1 r»rr*mo vedno iznova, da s tako premočjo n"-d*r nt raz-Pola^a^o, da pa ie zn\aga odv43na od tega, da jo dob;mo. Netrčri je vsak cv, moleče. da vrže na tehtnico na znnar-M svoje mrbi'ne strategi Ve rezorve, ki jih uporablja sc^aj preti Punv-niii. Ako spravimo 1. 1917. na bojišče proti sovrržnllru 'e ma?hno n-remoč, r« smemo po rtravici trdi več pričakovat, knkor le ma;hen uspeh. Ne'sopovo načelo, da r-ore sovražnika m'"iti <*t:;no le štev''o, se jc vedno zoret izkaza'o kot pravo. Zrtn mera biti paš f*'''vm citt. da sprav1rno sknopt to ?tevi!o toliko glede moštva krkor tudi glecV topov. Reoirgton znkluičuie: Da polit1!«, ki so drugače sposobni nočejo iznrevideti te silno enostavne terriie, je no^-pza^a cenitev moči v ra?"čmh eksoedicijah. Še'e po konferenci v Rimu moremo wati, da se bo ravnalo no nasvetu izvcden'h vojakov, kakor sta Cadorna in Rcbertson. Ang^ži se sprli z egiptovskim su!"anom. Sprli so se, ker se sultan brani dovoliti. da bi se egipčanski vojaki vojskovali s Turki. Angležem se ccle s1""^ no kanarskih pristaniščih, »Az Est« iavlja: Angleška vlada je naprosila špansko, naj ii med vojsko prepusti nekaj pristanišč Kanarskih otokov, da bo mogla učinkujoče nastopati proti podmorskim čolnom. Pravijo, da španska vlada Angležem ne bo ugodila. Snežni viharji v južni Franciji. Pariz, 17. jan. (K, u.) Zadnih 48 ur divjajo po celi južni Franciji težki snežni viharji. V Alpah je večina krajev odrezana od prometa. Delovanje s lopovi m Krasu in v Vipavski do* AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. jan. Uradno: Na Krasu in v Vipavski dolini je zopet oživelo delovanie s tonovL Kaj vse žele Italijani. »Idea Nazionale« piše: Odgovor sporazuma Wilsonu je večjega pomena, kakor navaden zgodovinski dokument, Program se bo v vseh okolnostih izvedel. Poleg drugega se nameravata uničiti avstrijska in turška država. Napoveduje oprostitev Ita-1'janov, Slovanov, Rumunov in Čehovlahov. Stavki, ki govore »o osvoboditvi Italijanov izpod tujega iarma« in »o teritorialni novi organizaciji Evrope, s katero se zavaru-jeio me'e na suhem in na moiju.« bi se lahko tudi glasili, da se pridele Alpe od sedla Stilfser do Dinarskih alp in Pulj, Dalmacija in Va'ona Ital"i in neomejeno gospodarstvo Italije nad Adrijo; z uničenjem Turčije se Da Italijo razširi ob vzhodnem Sredozemskem morju in v Anatoliji. Enostranski Cadorna, Kedanj. Zadnje dni piše ru^ko časopisje ojstrejše proti Italiji, posebno proti Cadomi. Očita mu, da zasleduje le zgolj italijanske koristi in c'a zanemarja skurne končne smotre spor-zuma. Voc'i posebno vojsko za Trst. enostranski vojni Program pa trajno Rusije ne more zadovoljiti. V Rimu ss n" dosegla vojaška s!cg% Lu«*ano, 16. jan. Pariški sotrudnik >:Se-cola«, ki je v stiku z Briandom, piše: V Parizu so uvideli, da smatra ital'jansM generalni štab ljubos"mno le las'no bo'no črto za glavno. V Rimu se zato ni dosegla vojaška sloga. Francoski parlamentarni v Rimu. Pariz, 18. januarja. (K. u.) Te eni r.e bo odpeljalo v Rim odpos^nstvo 20 članov senatovih in zborničnih odsrkov za zunanje stvari v Rim, kjer bedo z Eoselli-jem in z italljrrskimi parlamentarci razpravljali o raznih vprašanjih političnega, vojaškega in gospodarskega značaja. V !28B!!. Italijani v Macedouiii. Iz Milana se preko Curiha javlja, da bodo Italijani poslali v Macedonijo 100.000 mož in da boclo Francozi pomagali Lahom proti Avstriji. Nove če1e v Vsloni. Milan 16. jan. V Valono so zopet odposlali več pešpolkov in gorsko topništvo. Francozi nočsjo iti v Sol in, Gen!. V Marseille je izbruhnila med vo'aki velika pobuna. Tisti vojaki, ki bi bili morali iti v Solun, so odpovedali pokorščino in so izjavili, da se ne puste vkrcati v ladje, ker nimajo na Ba'kanu ničesar iskati in niso voljni, da bi se vojskovali za Srbe v Macedoniji, k'er umre vsak dan več sto ljudi na legarju, Pobunjene vojake so poslali na nemško bojno črto nazaj. Mlmvai iinsovl. w ikonovo irnenje gled? miru. RrvLterdcm, 16. ian. Iz Washingtcna poročajo: Čeravno W'lson in kabinet strogo molčita o prihodniem koraku v prilog miru, je vendar dovolj razloga za mnenje, da se je Wilson o-M^čil napraviti nov no-izkus. da nagne Nemčijo do tej*a korak, da nokaže erako svojo prostodušnest '•akor cn'entn in naznani svoje pogoje. Predsednik se ne strinja s splošnim rrne-n;em, da se z izmeriavo mis'i o nr.ru ni nlčc-ar rosegio. Po p'egrivi sedbi se ie dosegel viden naprsrlek. P-ie meni, da se morejo sedaj uve'iaviti mirovne stranke v vseh vojHočih se državah, ki doslej n;so i"nelB. Z. ara Mit-iag«) je pisa'a giaso-n finskih l'stov: Francija s svojimi 45 milijoni v^rebivalcev ni hotela dozdaj Nemčiji dovoPti tistega nanred-ka in prostosti, ki gre de"eli s 70. mil'ioni prebivalcev, kar je dokazalo maroško vprašanje. Nujno potrebno je pa, da se pri-oozna prosti napredek deželi, katere prebivalstvo se vedno množ'; da se glede r.a vprašanje miru prekorači mrtva točka. Francija mora za to pripoznati Nemčiji pravice kolonij. Francoski jug pro*.i Angležem. Južnofrancoski listi zadnje čase nastopajo proti Angležem. Na jugu niso zadovoljni z odgovorom sporazuma Wilsonu in dolže Anglijo, da je ona vzrok, ker se vojska nadaljuje. Nevoljni so tudi na. sedanjo francosko vlado in na predsednika Poincarčja. General Smuts zastopnik Južne Afrike na državni kon*erenu v Londonu. London, 16. januarja. Uradno •poročajo: Burski general Smuts, ki poveljuje angleškim bobnim silam v Vzhodni Afriki, se bo udeležil prihodnje državne konference v Londonu kot zastopnik Južne Afrike, ker je premierni minister general Botha radi važnih vprašanj, ki pridejo v bodočem zaSedanju južnoafriškega parlamenta v razpravo, zadržan. ijji i olenz va soerazoflio. se bo, kakor trdi »Petit Journal«, prej pričela, kakor jo sovražnik pričakuje. Odločila bo vojsko. iz ss e ne mm zveze. Na seji nemške narodne zveze 16. t, m. so soglasno sklenili brzojaviti cesarju zahvalo, ker se tako trudi za mir. Dr. GroB je na to poročal o sestavi nove vlade in o posvetu načelnika in njegovih namestnikov pri min, predsedniku. Min, predsednik se sicer ni mogel izjaviti o podrobnostih, a izjavil je, da se bo novi red v Avstriji izvedel., Roka ni mogel povedat^ ker še dotičn h načrtov ni proučil. Ni resnične, da so izvajanja min. predsednika na poslance nemško narodne zveze neugodno vplivala. Soglasno se je na to sklenila sledeča izjava: Nemška narodna zveza iznova z gotovostjo pričakuje, da bo vlada izvedla že zdavnaj priznano in zahtevano uredbo stvari v Avstr ji in da bo ustvarila možnost zopetnem delovanju parlamenta. Dr. Gro-5 je na to poročal o sklepu na-čelscva glec"e na smotre, določene po skupnem odboru kršč. socialcev in nemških na-cionalcev. Po daljši razpravi so nekaj stilistično izoremenili in načelstvu naročili, naj se o izpremembah soprazume s kršč. socialci. Glede na v letu 1915 sklenjene skupne zahteve so določili sledeče besedilo točki 6.: Preosnuje naj se državna uprava, vzdrži naj se samouprava dežela in cbčin, ki naj. se z ozirom na posebne razmere posameznih dežela in glede na potrebe prebivalstva primerno priredi in prikroji. Posebno naj se izvede razde itev okrožij na Češkem in naj se nemške manjšine v dru-dih kronovinah primerno postavno šSMijo. Točka 7. se zdaj glasi: KraljevinftJa*-liclji naj se prizna posebno stališče, f: popolnoma naj se varujejo koristi držav^po-sebno v vojaškem oziru. ^ Točka 8. zahteva, naj ss uvede ški državni jezik, ; Točka 10, slove: Pri uredbi gospstjar^ skih razmer med Avstrijo in Ogrsko n<0 se najodločnejše varujejo koristi Avstrije^ • Nato so razpravljali o predlogu^po-slanca Miihhverta o zopetni uvedbi ndmm-ških imen na južnem Tirolskem, Razprave so se udeležili Hartel, dr. Sisinv/ender; ki 33 ie posebno peral s kranjskimi in s koroškimi razmerami- Einsplnncr, ki se je pečal z razmerami v Dslmaci i, dalie Ma»ckhl in dr. Grofi. V zadevi so sklenili, da bodo posredovali pri min. predsedniku. Posvet o poslovniku so odgodili na bodočo sejo. Razorav^ali so nato o prehranilnih centralah. Pokazala se je nevoija proti razmeram nekaterih central. Glede na preosnovo železniških tari-fov so sklenili resolucijo, ki zahteva med drugim varčnejše gospodarstvo pri upravi drž. železnic in nepolno odpravo ugodnih veznin na korist posameznih mogočnih kartelov in velikih podjetij. Poroča se še, da so bile razprave živahne, a stvarne. V zvezi nrevla?lu's rrnen'©, da bodo novi red izve i (i ir?o aeto še pse, ko se bo sklical državni zbor, Soli sc, da se bo parlament zbral meseca marca. tmm i pop^ja z Bersko se tiono o&do ,m i . 18. jan. (K. u.) »FremdenblatU )c_ zvedel, da se bodo pogajanja, ki so se vcera) vršila v Budimpešti o nagodbi z Ogrsko, v kratkem nadaljevala. Ker se je posrečilo razčistiti nekaj visečih razlik, je se ,bo tudi še 8lcde ostalih od-prtih točk v deglednem času moglo do-scci zedinjenje. !m a poroči o. Ccsarica CPa v Inomostu. . Dunaj, 18. jan. (K. u.) AViener Ztg.« lavha: Cesarica je včeraj zvečer odpotovala v Inomost. Dr. Rutoivski na Dunaju. Dunaj 17. januarja. (K. u,) Sinoči je dospel iz Berlina na Dunaj podpredsednik mesta Lvov dr. Rutowski, ki So ga bili Kus, meseca junija 1915. odvedli kot talca m ga secaj polom zamene izpustili. Ru-towskega so pozdravili na kolodvoru mno. gostevilni člani poljske kolonije ter oddelek na Dunaiu mudeče se ooJiske legije. Sole ▼ avstrijskem okupacijskem ozemlju na Poljskem. Lublin, 16. januarja. V avstrijskem okupacijskem ozemlju je tačas 2450 ljudskih šol, 600 novih se v kratkem o^pre. Novo carigrajsko pristanišče bodo zgradili v zalivu med Kumkapu in Jedikule. Združene države in Mehika. Newyork, 15. januarja. Reuter poročaš Ameriško-mehikanski komisiji se ni posrečilo odstraniti težkoč, ki obstojajo med obema državama. Komisijo so razpustili. Kljub temu so svetovali ameriški člani Wilsonu, naj zopet pošlje poslanika Flet-cherja na njegovo mesto v Meksiko in odpokliče iz Mehike ekspedicijo pod poveljstvom generala Pershinga. Dnevne novice. '-f- Naše ljudstvo. Dušno in telesno zdrava, gospodarsko močna in zlasti pa-trijotično zavedno je občina Col pri Vipavi. Od 12. dec. 1914 ima vedno okrog 600 do 1200 mož vojaštva, a dekleta in žene so ostale dosedaj vedno korenito zveste in nedotakljive. Navadno je dajala zrakočista občina razmeroma vsako leto največ vojakov v Vipavski dolini, in tudi sedaj jih je pod orožjem, večinoma v bojni črti, okrog 137, med katerimi je že 21 mrtvih, več pogrešanih, nekaj ujetnikov, drugi v bojni črti med »železnimi«. Poleg tega je podpisala občina, ne broječ 1000 oseb, 182.000 K V. vojnega posojila po župnijskem uradu, 45.000 K po šolskem uradu, in gotovo nad 20.000 K zasebno. Čast občanom in zgled vsem drugim slovenskim občinam. -j- Podpišemo! »Edinost« piše: Ne sovražimo Nemcev, ker bi pisali najžalost-neje izpričevalo samim sebi, ako bi mrzili tak kulturen narod s tolikimi zaslugami za napredek človeštva. Pobijamo le grde izrastke njegovega političnega življenja. Borba naša gre za uresničenjem resnične želje, da bi se v vseh delih nemškega naroda, zlasti pa pri njega političnem vodstvu, mišljenje in čuvstvevanje glede nas Slovanov evolucionirala, da bi namesto pretiranega kulta lastnega naroda stopila izčiščena in prosvitljena ljubezen do samega sebe, združena s spoštovanjem do drugih narodov! Mi želimo živeti v miru z nftmštvom v naši državi in nikdar ne bomo odrekali Nemcem cene, ki so si jo pridobili z delom na polju človeške kulture. Mrinje do Nemcev ne poznamo; grde izrastke, ki jih izvestni sluge satana narodne despocije hočejo presajati v njegovo politično in čuvstveno življenje — to pa bodo Slovani v državi pobijali, kolikor bodo le segale njihove moči. — Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila polkovnik 28. pp. Viljem Košak, poveljnik neke gorske brigade in poročnik 87. pp. Edvard Vogelhuber. — Vojaški zaslužni križec 3. •vrsie z vojno dekoracijo sta dobila nad-poročnik 67. po. Josip Vončina in stotnik 87. pp. Josip Jonas. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil ritmojster 12. ulanskega polka Pavel Glančnik. — Najvišje pohvalno prizn£r.ie ;e dobil nadpo-ročnik 86. pp. Avgust Vedernjak. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni praporščak 17. pp. Josip Steinberger. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nad. stražmojster 7. dež. orož. pov. Ivan Drašler. -f- Vojaška odlikovanja na državni Železnici. C. in kr. 5. armadno poveljstvo je v priznanje hrabrega obnašanja pred sovražnikom podelilo: Cigoj Francu, premi-kalcu, obratni urad Trst, Hmeljak Leopoldu, ogibalcu, postajni urad Rihemberg, in Michelis Nazariju, postajnemu delavcu, obratovalni urad Gorica, — bronasto hrab-rostno svetinjo; za izvrstno službovanje pred sovražnikom je navedeno poveljstvo izreklo pohvalno priznanje revidentu Zu-leger Ferdinandu, 3. odd. C. in kr. vojno transportno vodstvo št. 9 v Ljubljani je izreklo revidentu Dominiku Osretich, na-mestnemu načelniku za obratno službo v Trstu, v priznanje izvrstnega službovanja kot namestnik načelnika na Opčinah pohvalno priznanje. — Odlikovanje usmiljenega brata. Cesar je podelil goriškemu usmiljenemu bratu Nikodemu Francu Lukežu za njegovo požrtvovalno delovanje pri strežbi ranjenih vojakov na fronti zlati zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne. — Iz Tržiča. (Nesreči vtovar — n i.) V čevljarski tovarni K. Mally se je ponesrečil 15letni delavec Perko iz Križa. Čevljarski stroj mu je odsekal prst na roki. — V strojarni K. Mally je 16letni Fr. Poljane popravljal jermen, ki goni nek stroj. Jermen je prijel mladeniča za predpasnik ln ga težko poškodoval. Poljane trpi hude bolečine, a je upanje, da okreva. — Iz Kamnika. Kakor že lanski Božič, tako so bili tudi letos obdarovani vojaki v tukajšnjih bolnišnicah. Razdelilo se je kakih 300 zavitkov s pecivom, sadjem, pisalno pripravo, ter nad 8000 cigaret med nje. Skoro vsi so bili tudi obdarovani z molki in svetinjicami, za kar so bili še posebno hvaležni. Bog povrni stotero vsem dobrotnikom, ki so v ta namen kaj prispevali, zlasti pa blagi gdč. Tereziji Hribar, ki je nabirala darove, ter vse uredila. Sploh se ona že od začetka vojske neumorno in požrtvovalno trudi za naše hrabre vojake. — Poročil se je v Gornjem gradu gospod Josip Korban, učitelj, z tamošnjo učiteljico gdč. Justi Samobor. Gligorije Jeftanovič, voditelj bosen-sko-hercegovskih Srbov, je bil izpuščen dne 13. t. m. iz zapora sarajevskega okrajnega sodišča, ko je prestal zapor enega leta ječe. — Umrl je v Mariboru sin vodje zemljiške knjige v pokoju g. Franc Senekovič ml., star 43 let. — V Preski pri Medvodah so zadnji dan minulega leta pokopali prvega ondi nastanjenega begunca, 47letnega Franca Devetaka iz Sovodenj na Goriškem, Rajni, vseskozi poštenjak, zapušča samo priletno ženico. — Odmera davka o vojnem dobičku. Izpisek iz plačilnih nalogov o do sedaj odmerjenem davku na vojne dobičke za ce-nilni okraj Rudolfovo je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Rudolfovem (soba št. 1), v času od 18. do 31. januarja t. 1. ob navadnih urah javno razgrnjen vsakomur na vpogled. — Iz seznama izgub št, 509, Inf Bu- činek Franc, 87. pp., 10. s., Podgorje, 1897, mrtev (14. 9, 1916); inf, Budja Mihael, 87, pp., 6. s., Trnovci, 1892, mrtev (17. 9. 1916); inf. Čelega Anton, 97. pp., 5. s., Buje, 1888, mrtev (23. 8. 1916); inf. Černec Franc, 87. pp., 12, s., Oplotnica, 1894, mrtev (15. 9. 1916); inf. Černič Josip, 87. pp., 4, s., Gr-gar, 1893, mrtev (14—20. 9. 1916); poddes. Cigler Filip, 87. pp., 4. s., Ptuj, 1894, mrtev (14.—20. 9. 1916); inf. Čirič Ivan, 87, pp., 6. s., Radislavci, 1895, mrtev (14. 9. 1916); inf. Dernač Alojzij, 87. pp., 1. s., Ar-tič, 1893, mrtev (15. 9. 1916); inf. Devetak Josip, 97. pp., 2. nad. s., Nabrežina, 1887, ujet; inf. Es Ivan, 87. pp., 4. s., Šoštanj, 1883, mrtev (14—20. 9 1916); inf. Gobič Andrej, 87. pp., 4. s., Rajnkovec, 1894, mrtev (14—20. 9. 1916); inf. Godina Jurij, 97. pp., 3. nad. s., Trst, 1890, ujet; inf, Godina Josip, 97. pp., 5. s., Trst, 1887, mrtev (22. 8. 1916); inf. Golob Alojzij, 87. pp., 5. s., Ptuj, 1896, mrtev (19. 9, 1916); lovec Gorjup Anton, 8. lov, baon, Celje, 1896, mrtev (15—31. 8. 1916); inf. Govedič Henrik, 87. pp., 5. s., Ljutomer, 1895, mrtev (19. 9. 1916); inf. Grifič Ivan, 87. pp. 5, s„ Konjice, 1893, mrtev (15. 9. 1916); inf, Hladnik Lovrenc, 87. pp., 3. s., Kranj, 1878, mrtev (17. 9. 1916); inf. Hren Matija, 87. pp., 9. s., Konjice, 1894, mrtev (15. 9. 1916); inf, Hrovat Karel, 87, pp„ 8, s., Št, Peter, 1884, mrtev (14. 9. 1916); poddes. Inkret Franc, 87. pp., 6. s., Šmarje, 1882, mrtev (16. 9. 1916); inf. Jakše Franc, 87. pp., 7. s., Vesoviče, 1892, mrtev (17. 9. 1916); inf. Jelen Martin, 5. dom. pp., 16. s., Trbovlje, 1883, ujet; inf. Jež Franc, 97. pp., 2. s., Gr-gar, 1886, ujet; inf. Klemenčič Franc, 87. pp., 1. s., Ptuj, 1885, mrtev (15. 9. 1916); inf. Kline Josip, 87. pp., 7. s., Tolsti vrh, 1896, mrtev (17. 9. 1916); inf. Kljun Josip, 97. pp„ 6. s., Naklo, 1885, ujet; poddes, Knaus Franc, 87. pp., 5. s., Trbovlje, 1891, mrtev (15. 9. 1916); inf. Kompare Karel Franc, 97. pp., 3. nad. s., Ajdovščina, 1886, ujet; inf. Kompolšek Karel, 87. pp., polkov-ni štab, Št. Pavel, 1885, mrtev (15. 9. 1916); inf. Kos Ivan, 97, pp., 4. nad. s., Avber, 1888, ujet; četovodja Košar Tomaž, 87. pp., 5. s., Pristova, 1877, mrtev (15. 9. 1916); inf. Kovačič Alojzij, 87. pp., 6. s., Ljutomer, 1876, mrtev (17. 9. 1916); poddes. Krajnc Franc, 87. pp., 11. s., Konjice, 1893, mrtev (15. 9. 1916); inf. Krajnc Peter, 87. pp., 8. s., Št. Ilj, 1890, mrtev (18. 9. 1916); inf. Leban Alojzij, 97. pp., 2. nad, s., Grahovo, 1893, ujet; inf. Lenko Maks, 97. pp., 2. s., Luče, 1892, mrtev (20. 9. 1916); inf. Maje rič Jurij, 87. pp., 1, s., Mihalovci, 1897, mrtev (17, 9. 1916); inf. Marovšek Mihael, 87. pp,, 5. s., Celje, 1894, mrtev (15. 9 1916); inf. Medved Josip, 87, pp., 1. s., Globoko, 1883, mrtev (19. 9. 1916); poddes. Medvešek Ivan, 87. pp., 1. s, Blanca, 1894, mrtev (15. 9. 1916); inf. Meh Franc, 87. pp., 11. s„ Šoštanj, 1897, mrtev (16. 9. 19.16); inf. Merhar Anton, 5. dom. pp., 38. marš stot., Postojna, 1896, mrtev (2. 8. 1916); inf. Mršnik Pavel, 87. pp., 6. s., Trnovo, 1890, mrtev (16. 9, 1916); inf, Murkovič Josip, 87. pp., 9, s., Vel, Nedelja, 1895; mrtev (18. 9. 1916); inf. Nunčič Ivan, 87. pp. 4. s., Šmarje, 1895, mrtev (14—20. 9. 1916); inf. Oblak Anton, 5. dom. pp., 15. s., Žiri, 1892, ujet; inf. Obrovnik Pavel, 87. pp. 1. odd. stroj, p., Kot, 1892, mrtev (14—20 9. 1916); inf. Ocepek Josip, 87. pp., 5. s. Sv. Krištof, 1897, mrtev (19. 9. 1916); inf Palčič Mat., 97. pp., 4. s., Iga vas, 1893 mrtev (27. 8. 1916); inf. Pavletič Albert 97. pp., 9. s., Bilje, 1891, ujet; inf. Pepelnik Franc, 87. pp., 6. s., Ptuj, 1896, mrtev (15, 9. 19161: inf. Pire Ivan, 97. pp., 5. s., Vrtoj ba, 1896, mrtev (24. 8. 1916); inf. Pirnik Henrik, 5. dom, pp., 15. s., Trbovlje, 1892, ujet; inf. Plaznik Fianc, 87, pp,,, 2. s., Bras- lovče, 1895, ujet; inf. Plesničar Ivan, 97, pp., 1. nad. s., Solkan, 1893, ujet; inf. Pre-skar Franc, 87, pp„ 7. s., Brežice, 1894, mrtev (17. 9. 1916); inf. Primožič Alojzij, 97. pp., 3. nad. s., Temnica, 1897, ujet; inf. Rojko Franc, 87. pp., 2. s., Vurberg, 1894, mrtev (20. 9. 1916); poddes. Rotter Avgust, 87. pp., 5. s., Trbovlje, 1891, mrtev (18, 9, 1916); inf. Rudolf Franc, 5. dom, pp., Pod-grad, 1889, ujet; inf. Sale Boštjan, 87. pp., 10. s,, Celje 1882, mrtev (16, 9. 1916); desetnik Sedevčič Štefan, 97. pp„ 5. s., Gr-gar, 1888, ujet; inf. Šircelj Josip, 97, pp., 3. nad. s., Jablanica, 1897, ranjen in ujet; inf. Škoberne Rudolf, 87. pp., 11. s., Brezje, 1895, mrtev (17, 9, 1916); inf. Slave Jakob, 5. dom. pp., 15. s., Postojna, 1883, ujet; četovodja Tkavc Jernej, 87, pp., polk, štab, Šmartno, 1890, mrtev (15. 9. 1916); inf. To-mažič Leopold, 5. dom. pp., 5. s., Avber, 1889, mrtev (20. 9. 1916); četovodja Uršnik Avgust, 87. pp., 9. s., Trbovlje, 1891, mr-tev (16. 9. 1916); inf. Virant Ivan, 87. pp., 7. s., Celje, 1886, mrtev (14. 9. 1916); inf. Vrečar Jernej, 87. pp., 3. s., Celje, 1896, mrtev (17. 9. 1916); poddes. Zemljič Lovrenc, 87. pp., 1. s., Radvanje, 1879, mrtev (16. 9. 1916); inf. Živec Franc Mihael, 97. pp., 3. nad. s., Tomaj, 1892, ujet; desetnik Zorko Ivan, 87, pp., polk, štab, Konjice, 1893, mrtev (15. 9. 1916); inf. Zveglič Jurij, 87. pp., 2. s., Brežice, 1879, ujet. Iz seznama izgub št. 511, Poddes. Za-ožnik Jakob, 2, saperski bat., 6. st. Oplotnica, 1887, mrtev (1. jul. 1916). — V seznamku izgub št, 512 so zabe-eženi: nadporočnik Rudolf Brož, mrtev; dr. Fr. Kandare, praporščak v rez., ranjen; Karel Ovčjak, poročnik v rez., Pliberk, mrtev; Alojzij Vuk, kadet v rez., Gorica, ranjen; Aleksander Gregorovič, enoletni prostovoljec, Trst, ujet; Štefan Lovšin, enoletni prostovoljec, Postojna, ujet; Vladimir Stepančič, enoletni prostovoljec, Sežana, ujet. — Usmiljenim srcem priporočamo pogorelca Mihaela Pavloviča, po domače Lukana iz Palčij. Koncem lanskega leta mu je pogorel skedenj in hlev in v hlevu 4 govedi (2 vola) in 3 prešiči. Mož je že 60 let star, ima sina v vojski ter kot pošten, krščanski mož usmiljenja vreden. Kdor hoče kaj darovati, naj pošlje ali njemu ali kuracijskemu uradu v Trnje — Št. Peter, Kras. LjoHljisKe nav>ce. lj Najnovejši doprsni kip Njegovega Veličanstva cesarja Karla, modeliran od znanega kiparja Emila Janauschek, je razstavljen v izložbenem oknu cvetlične trgovine I. Wider v Šelenburgovi ulici, tvrdke Krisper nasproti mestnega magistrata in v *Kinu Central«, — Čisti dobiček je namenjen soškemu fondu in znaša cena kipu 60 K, k temu krasno opremljena stenska polica — konsol — s cesarsko krono, cena 30 K. Kip, ki je lepo dovršeno umetniško delo, je razstavljen tudi na Dunaju in v Budimpešti in ga v nakup najtopleje priporočamo, lj Ondriček v Ljubljani. V koncertu »Glasbene Matice« 24. t. m. nastopi v Ljubljani zopet svetovni mojster glasbe. C. kr komorni virtuoz Fran Ondriček je v sedanji generaciji prvi češki goslar-umetnik, ki si je že pred 30 leti pridobil izven mej svoje domovine pri vseh narodih v Evropi in Ameriki svetovno slavo v izredno veliki meri. Češki mojstri kakor Kubelik, Ko-cian so nastopili šele pozneje. Ondriček-spada med umetnike velikane. Veliko ljubezen iin zanimanje do Slovencev je Ondriček izkazoval takoj ob začetku svoje slave. Prihajal je k nam koncertrirat v dobi, ko nas še ni noben drug svetovni umetnik hotel počastiti. Tudi razvoj slovenske glasbe z veseljem že skozi 30 let zasleduje. On ie doslej edini češki goslar virtuoz, ki je bil od cesaria odlikovan z izredno častjo avstrijskega komornega virluoza. Igral bo v sredo krasen spored, lj Oddaja jajc v mestni vojni prodajal ni za otroke do 4, leta. Prihodnje dni se bodo v mestni vojni prodajalni v Gosposki ulici št. 7 oddajala jajca in sicer onim strankam, ki se izkažejo z b e 1 o izkaznico za mestno vojno prodajalno. Bele izkaznice je izdala mestna aprovizacija svojčas za otroke do četrtega leta. Novih iz kaznic pa aprovizacija nič vec ne izdaja. Za vsako osebo dobe stranke po pet jajc (za kolikor oseb je namreč bila izdana izkaznica). Vsako jajce stane 32 vinarjev. Da se prepreči naval, se določa naslednji red: V soboto dne 20. januarja pridejo na vrsto črke in sicer dopoldne A do Be, popoldne Bi do konca B. V ponedeljek dne 22 .januarja dopoldne C in Č, popoldne D. V torek dne 23. januarja dopoldne E do F, popoldne G. V sredo dne 24. januarja dopoldne H in I popoldne J. V četrtek dlne 25. januarja dopoldne K do Kop, popoldne Kor do konca K. V petek dne 26. januarja dopoldne L, popoldne M. v soboto dne 27, januarja dopoldne N, popoldne O. V ponedeljek dne 29, januarja dopoldne P do Pod, popoldne Pog do konca P. V torek dne 30. januarja dopoldne R do Ri. popoldne Rp do konca R, V sredo dne 31, januarja dopoldne S do Si, popoldne Sk do konca S, V četrtek dne 1. februarja dopoldne Š, popoldne T, V. soboto dne 3. februarja dopoldne V, popoldne iJ in W, V ponedeljek dne 5, februarja dopoldne Ž, popoldne Z. Zamudniki pridejo na vrsto dne 6. in 7. februarja, VojnaJ prodajalna je odprta vsak dan izvzemši praznike in nedelje in sicer od pol 8. ure do 11. ure dopoldne ter od 3, do 7. ure popoldne. lj štiridesetletnico poroke obhajata v nedeljo dne 21. jan, tuk. trgovec g. Lovro Blazni k in njega gospa soproga rojena Alojzija Pettauer, PriraorsKe novice. V Soči, kjer je vsled bližine sovražnika ostalo le dobro tretjino ljudi na svojih domovih, so podpisali občinarji V, vojnega posojila dosedaj 35.000 K, Pritožbe s Primorskega na poštno upravo. S Primorskega se nam piše:'Višek nereda vsaj naših bližnjih c. kr. poštnih uradov je, da časnik z Dunaja oziroma Gradca rabi k nam navadno tri dni manj, kot časnik iz par 100 km bližje Ljubljane; in kolikokrat časopis sploh izostane. Dejstvo je, da uprava »Slovenca« odda list še isti večer, ko izide v razpošiljatev. Dunajski in graški listi takoj ko izstopijo iz vlaka neustrašeno svojo pot skozi fronto, a ubogi, inače velezaslužni »Slovenec« mora šepati, sicer ne vem uprav na katerem poštnem uradu. (Hvala za ta dopis, ki le potrjuje naše stare pritožbe. Ako ne bo tu reda, ne bomo več prosili, ampak bomo dobili pot, da merodajni krogi posvetijo v to zadevo tako kot zaslužil Ur.) Sv. Tomaž. Na praznik Sv. treh Kraljev popoldne ob treh se je vršil tu veličasten pogreb blagopokojnega preč, g. vikarja Alfonza Poljšak. Udeležba domačega ljudstva kakor tudi iz okolice je bila naravnost impozantna — pač živ dokaz, kako priljubljen je bil nepozabni bla-gopokojnik. Sprevod je vodil ob obilni asistenci ČČ. duhovščine črniškega dekanata preč. g. dekan Novak, ki je obdrže-val v cerkvi tudi zelo pretresljiv, poslovilen govor. Naj posnemamo nekatere podatke iz pokojnikovega življenja! Rojen je bil blagi pokojnik v Šmarjah na Goriškem 11. julija leta 1853. iz občespoštovane družine Poljšakove, ki je dala naši škofiji dva brata duhovnika: pok. preč. g. Jožefa Poljšak, večletnega župnika v Prvačini, in pa i našega blagopokojnika — preč. g. Alfonza, — Mladi Alfonz je bil zelo nadarjen deček; zato so ga dali starši v šole, katere je dovršil vse z odliko. Kot bogoslovec je bil eno leto prefekt v deškem semenišču. V duhovnika pa je bil posvečen dne 27. avgusta 1876. Prva njegova kaplanska služba je bila v vipavskem Sv. Križu. Po svoji vnemi in milosrčnosti si je tekom štirih let tako pridobil srca vseh, da živi med tamošnjimi duhovnijami še vedno v naiboljšem spominu. Iz. Sv. Križa je prišel eno leto za kaplana v svojo rojstno faro Šmarje in od tam dve leti v Komen. Iz Komna pa je bil premeščen leta 1884. za vikarja k Sv, Tomažu, kjer je služboval skoro tik do svoje smrti skozi dolgo dobo 32 let. Drugače vedno zdrav, bolehal je zadnjih osem let vedno bolj, a šele splošna onemoglost ga je letos prisilila, da je zaprosil za pokoj, ki pa ga je užival le nekaj mesecev — res vzor pridnega delavca v vinogradu Gospodovem, v katerem je delal do noči svojega življenja. Za svojo osebo silno skromen, žrtvoval je mnogo truda in denarja za olepšavo hiše božje. Ob njegovem prihodu je bila nova cerkev ravno dozidana in pokrita. V dolgi vrsti let pa jo je vedel blagi pokojnik tako okusno in snažno urediti, da je sedaj ena najlepših v vipavski dolini. Nov zvonik, nove orgle, novi zvonovi in vsa cerkvena oprava so sad in plod njegovega truda, Tako si je postavil v štomažki cerkvi najlepši spomenik, a lepšega še v srcih svojih duhovnjanov s svojo gorečnostjo v cerkvi in šoli, katero je tudi kot učitelj vodil 24 let, — Posebno izrazita je bjla njegova pobožnost do Marije Dcvice; na poti si ga srečal navadno s svetim rožnim vencem v roki. Enako prisrčno pobožnost je gojil tudi do presvete Evharistije; dokler je mogel, je vodil vsako nedeljo sam uro molitve. O njegovi milosrčnosti pa bi vedeli največ pripovedovati štomoški reveži, ki so se v vsaki potrebi obračali do njega, in se jih je tako lepo spomnil tudi v svoji poslednji volji z ustanovitvijo ubožnega sklada, — Na svojo duhovnijo je bil navezan s celim srcem in niti strah pred sovražno invazijo ga ni mogel — dasi boleh-nega — prisiliti do tega, da bi bil zapustil svoj ljubljeni Štomaž. Za svoje ovčice se je žrtvoval 32 let, med njimi je našel tudi svoj večni počitek. Umrl je najlepše smrti. —Dobrotljivi Bog mu bodi plačnik! Med nami pa časten mu spomin! Prebivalstvo Fulja po narodnosti. V mestu Pulju je bilo v 1. 1915 23 od sto Slovanov, Hrvatov in Slovencev samih pa 22 od sto. V občini Pulj — torej z okolico vred — pa je bilo Slovanov 32 od sto. V. občini puliski je tprej blizu tretiina nrebi* valstva slovenske narodnosti. Najboljši do-kaz za številnost prebivalstva pa je dejstvo, da je tedanji župan dr. Barsan — čistokrven Italijan — že v letu 1875. zahteval od svojih uradnikov poznanje hrvatskega jezika. To je bilo eno dejstvo iz pro-Slosti. Drugo pa je, da je bilo pred kakimi dvajsetimi dnevi videti po zidovih Pulje oglas »Municipio di Pola« samo v italijanskem jeziku, a pozneje še oglas, ki se je nanašal na legitimacije za mleko, namen-njen za mesto in okolico, samo v nemškem jeziku .., Komentarja ne pišemo. Zajednica Srca Jezusovega za Trst ima svoj sestanek v četrtek dne 25, jan. v Marijinem domu. Predsednik. Slovence iz Gorice. Italijani so mnogo Slovencev spravili iz Gorice v notranjost Italije, ker so jih ovajali iredentovci. Celo stari tobakarnar Hovanski rodom Poljak, je moral iti. Drugi pa so tam in tako je pisala znana gospa Fonova, krčmarica na Solkanski cesti, da ne more več bivati v svoji hiši, ker je preblizu fronte, zato stanuje v središču mesta na Korzu Vittorio Emanuele. Županstvo Šempas naznanja svojim občinarjem, da kdor želi iti domov obrezovat trte, naj se zglasi pri županstvu, Poljanska cesta št. 73 v Ljubljani. Kdor ne more priti osebno, naj to naznani po dopisnici ter naj navede svojo starost in sedanje bivališče. Kdor ni naznanil še svojega naslova, naj to nemudoma napravi v svrho raznih vprašanj. Imenovanje zaupnikov v begunskih vprašanjih za Kranjsko, Goriško in Spodnje Štajersko. Na predlog goriškega deželnega odbora, podanega pomožnemu odboru za begunce z juga na Dunaju, je notranje ministrstvo imenovalo za zaupnike v begunskih vprašanjih za Kranjsko. Goriško in Spodnje Štajersko; Ivana Mermo-lja, predsednika Gospodarske zadruge za goriško okolico (sedaj v Tacnu št. 28 pri Ljubljani); Frana Černica, župana iz Šempetra pri Gorici (sedaj v Tacnu št. 7 pri Ljubljani) in deželnega poslanca Antona Mikuža (sedaj na Slapu ob Idriji). Ljudsko gibanje v Trstu. L. 1914. je bilo v Trstu rojenih 6437, umrlo je 4815 oseb; leta 1915. je bilo rojenih 4222, umrlo je 4963 oseb; leta 1»916. je bilo rojenih 1768, umrla je 4101 oseba. Leta 1915. in 1916. je bilo tedaj rojenih 5990, umrlo pa je 9064 oseb, število prebivalstva se je tedaj zmanjšalo za 3070 oseb. Največ žrtev je zahtevala jetika, leta 1915, je umrlo na ietiki 990 oseb. Živila v Trstu. Tržaška aprovizacijska komisija bo od 15. do 20. t- m. razdeljevala naslednja živila: Testenine po 1 K 76 v. kg. Vi kg na osebo, fižol po 1 K kg, J/s r.a osebo; emendolski sir po 9 K kg, 6 dek; žgatni ječmen za kavo po 1 K 20 vin. kg, 10 dek; jajca po 22 vin. komad (2 jajci); surovo maslo po 12 K 50 ''in. (6 dek); špcu po 10 K kg (6 dek); krompir po 20 vin. kg V HV Slabo se ji je obneslo. 541etna M. Č., doma s Primorskega, sedaj stanujoča v Trstu, se je udala skušnjavi ter ukradla v trgovini Emilije Petek v ul. della Guardia ročno torbico navedene trgovke, v kateri je bilo 614 K gotovine. Trgovka je tatvino kmalu opazila in javila stvar policiji, .kateri jc osumljeno žensko natančno opisala. Dva policijska agenta sta žensko kmalu izsledila in jo odvedla na komisarijat. Tu je odločno tajila, da bi kaj vedela o tatvini; toda kmalu se odpro vrata in v pisarno pride 10 letni deček ter izroči komisarju torbico, ki so io takoj spoznali za last trgovke Petek. V nekem skritem predalu so našli še vseh 530 K, 84 K, ki so bile v sprednjem predalu je pa manjkalo. Deček, po imenu Josip Miletič, je rekel, da je torbico ravnokar našel na ulici. Sedaj je nesrečna M. Č. priznala, da je res vzela torbico, a jo med potoma na komisarijat skrivši vrgla proč. 84 K je skrila v postelji, kjer so denar tudi našli. Trgovka Petek je materi vrlega dečka z veseljem izročila 10% najdenine t. j. 53 K. Ljudsko gibanje na Reki, Leta 1916. je bilo sklenjenih 94 zakonov nasproti 133 v letu 1915. Večina sklenjenih zakonov odpade na stare osebe, ločene in vojake, ki so hoteli izpolniti kako dolžnost; med mladimi svodobnimi ljudmi pa je bilo sklenjenih le čisto neznatno število zakonov. Rodilo se je 1916. leta 788 otrok nasproti 1174 leta 1915. in 1921 leta 1914. Kakor so padla rojstva, tako se je zvišala umrljivost, Leta 1916. je umrla 1201 oseba nasproti 1165 leta 1915. V tem številu pa niso vpoštete vojaške osebe. Posebno velika je umrljivost med otroci in to radi pomanjkanja mleka in slabe prehrane sploh. Gospodarstvo. — Zamena zakladnic prvega in drugega vojnega posojila. Dunaj, lfc. januarja, roštnohranilnični urad razglaša: Sijajni uspeh V. vojnega posojila in močno povpraševanje po državnih vrednostnih papirjih sta nagnila finančnega ministra, da nudi posestnik^ prvega ia drugega voj- nega posojila priložnost, da zamenjajo svoje zakladnice z novimi zadolžnimi listi v 40 letih plačljivega V. vojnega posojila. Zamenjava se izvrši pod naslednjimi pogoji: 1. Sprejemna vrednost prvega vojnega posojila znaša 98 K 60 vin., drugega vojnega posojila pa 94 K 75 vin. za vsakih 100 IC nominala, dočim se zaračuna zakladno posojilo z 92 K za 100 K nominala. 2. Davčne in druge ugodnosti, ki veljajo za V. vojno posojilo, se raztegnejo tudi na komade, ki se izdajo potom zamenjalne operacije. 3. Zneski, ki nastanejo iz kurzne razlike pri obrestih, se povrnejo v gotovini, o čemer se zaračunajo obresti pri prvem vojnem posojilu z zneskom 92 vin. za 100 K nominala, pri drugem pa s 46 vin. za 100 K nominala. Zamena se začne dne 20. januarja ter se zaključi s koncem februarja 1917, Pri prvih vojnih posojilih so se nudile samo zakladnice na kratek rok ter so jih zato podpisale tudi osebe in korporacije, ki bi bile dale prednost trajnemu posojilu. Od teh posestnikov je pričakovati, da se bodo radi poslužili prilike, da zamenjajo zakladnice za trajno posojilo. Razglas c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem, s katerim se dovoljuje prodaja plemenskih prešičev in prešičev za rejo. V delni izpremembi tuuradnega razglasa z dne 23. oktobra 1916, št. 32.673, s katerim so se sejmi za govedo in prešiče ostavili, in sklicaje se na tukajšnja razglasa z dne 3. in 28. novembra 1916, št. 33.632 in št. 35.140, se dovoljuje, da se smejo ob spodaj navedenih dnevih in v ondi omenjenih krajih prignati in prodajati plemenski prešiči in prešiči za rejo, in sicer: v političnem okraju Krško: dne 25. jan. 1917 v Radečah; 3. febr. 1917 v Krškem; 7. febr. 1917 v Št. Jerneju; 24. febr. 1917 v Bučki; 1. marca 1917 v Škocijanu; 12. marca 1917 v Dernovem; 24. marca 1917 v Mokronogu; 26, marca 1917 v Kostanjevici; 5, aprila 1917 v Mokronogu; 12. aprila 1917 v Št, Jerneju; 23. aprila 1917 v Radečah; 25. aprila 1917 v Bučki; v političnem okraju Kranj: dne 3. feb/. 1917 v Poljanah; 5. februarja 1917 v Kranju; 5. marca 1917 v Kranju; 30. marca 1917 v Cerkljah; 2. apr. 1917 v Kranju; v političnem okraju Rudol-fovo: dne 23. jan. 1917 v Rudolfovem; dne 5. febr. 1917 v Rudolfovem; 15. febr. 1917 v Kandiji; 5. marca 1917 v Rudolfovem; 15. marca 1917 v Kandiji; 2. aprila 1917 v Rudolfovem; 17. aprila 1917 v Rudolfovem; v političnem okraju Kamnik: dne 20. jan. 1917 v Kamniku; 9. febr. 1917 v Mengšu; 24. febr. v Moravčah; 12. marca 1917 v Kamniku; 17. marca 1917 v Mengšu; 2. aprila 1917 v Moravčah; v političnem okraju Črnomelj: dne 1. febr. 1917 v Črnomlju; 6. marca 1917 v Črnomlju; 3. aprila 1917 v Črnomlju. Prignati, oziroma prodajati se sme samo na oblastveno odobrenem sejmišču. Druga živina, kakor plemenski prešiči in prešiči za rejo, se ne smejo prignati. Prekupci in mešetarji izključeni. Me le no Ruskem. Nek trgovec, ki je delj časa bival v Petrogradu in Moskvi, je po vrnitvi pojasnil nekemu časnikarju sedanje razmere v carski državi tako-le: Na Ruskem sem bil sedaj dva meseca. Že prej sem bil večkrat tam, zadnjič lani februarja in marca. Razloček mccl tedaj in sedaj je prav velik. Denar je bil takrat srebrn in od bakra — danes ga ni bora več kovinskega, sam papir do 10 kopejk, domala pismenim znamkam podoben. Takrat se je za drag denar še dobilo živil, sedaj ni bilo ne sladkorja, ne mleka, kruha in masla pa je bilo dobiti le z naporom. Trgovine s temi živili so oblegale od ranega jutra lačne množice in največkrat nič dobile, ker je zaloga pošla nemudoma. Meso je tako drago, cla si ga morejo privoščiti le najbogatejši ljudje, štiri dni v tpdnu je sploh prepovedano. Majhen zajuterk ■— vodena juha in za oreh mesa — v priprosti gostilni je stal 5 rubljev, precl vojno jc stal boljši 70 do 80 kopejk. Riba je znana le še na papirju. Kdor si kupi za visok znesek košček, ga ne more jesti, ker ni užiten. Za vožnjo od finskega kolodvora do prošpekta (prej je veljala 2 rublja), ,seni plačal 15 rubljev in še sem komaj dobil voznika. Uhožna hotelska sobica jc veijala 11 rubljev in v tem razmerju vse vprek. Po cestah mrgoli prosjakov, iz večine vojnih invalidov in drugih revnih meščanov. Ti sirotaaki dobe, kakor sem čul iz prav zanesljivega vira, mesečno 3 rublje podpore. Kako pribijejo, ne morem umeti. Civilno ljudstvo je bilo neznano: razcapane, slabotne postave, ki so se vlačile brez posla po cestah. Mnogo novopozvanih je bilo videti na poti v fronto, a mladih nič. Prišli so ž njimi visoko v leta. In kakšni vojaki! Kako je izgledala obleka, niti ne govorim. Se zdaj se mi gabi smradu in uma-zanosti, ki jih je obdajal. Lahko si mislimo, s kakimi čustvi so šli le-ti v vojno. Da bi onrki jc bil na straži zavratno umorjen, bi bil pravočasno opazil sovražnika, ako bi se utrujenosti od dolgotrajne in naporne službe ne bila pridružila steklenica ruma. konjaka ali kakega drugega žganja, ki mu ga je poslala lastna mati, žena ali dober prijatelj in tako zakrivil, da je na straži zaspal. Vojaki na bojišču vedo povedati marsikak slučaj, ko je bil vsled speče straže presenečen po sovražniku cel oddelek in je le malokateri odnesel živo glavo. Torej proč z alkoholom iz pošiljatev na bojišče! Najtreznejši narod bo zmagal, povdarja nemški cesar. Namesto teh varljivih ogrejevalnih sredstev je priporočati sladkorne snovi: sladkor v kavi in na kruhu, sadne marmelade, čokolada, kondenzirano mleko. Dalje mast, surovo maslo, slanina, mastne klobase. Kdor res ljubi svoje sinove, moža, brate, prijatelje na bojišču, ta naj jim poleg gor-ke volnene obleke pošlje sladkorja, čokolade, kondenzirano mleko, surovo maslo, slanine in masti.« Poflpisovaoje V. vojnega posojila. Pri Ilirski banki je bilo podpisanega do inkl. 10. t. m. skupno 3,228.150 kron V. avstrijskega vojnega posojila. Med drugimi so podpisali: Franc Pavlič, c. kr. vojni kurat, 1000 K,- Roža Valenčak, Gora pri Sodražici, 1000 K; Marija Valenčak, Gora prj Sodražici, 1000 K; Cerkev M. B, na Gradu pri Mirnu 3000 K; Fran Žurga, c. kr. vojni kurat, 600 K; Hranilnica in posojiuiica, Žiri, 10.000 K; Župni urad Podbrezje 3000 K; Franc Modcrc, Pod-klanec, 1000 K; Kmetijsko društvo, So-dražica, 500 K; Marija Lušin, Zapotok, 1000 K; Marjeta Gornik, Podklancc, 2000 kron; Franc Košmrl, Podklancc, 6000 K; župni urad Železniki 14.000 K; župni urad Dražgoše 1000 K; župna cerkev Sodražica 3000 K; Anton Arlco, Sodražica 1000 K; župni urad Selca 6000 K; župni urad Zali-log 1000 K; župni urad Sorica 10.000 K; župni urad Stara Oselica 5000 K; župni urad Nova Oselica 2000 K; župni urad Zabnica 9000 K; župni urad Leskovica 4000 K; župna cerkev Javorje 15.000 K; žup na cerkev Jarčje brdo 5000 K; Ignac Jelovčan, Javorje, 2000 K; Hranilnica in posojilnica, Šmartno, 23.000 K; župni urad Bukovšica 4000 K; Ivan Košmrl, Sodraži-ca 1000 K; Ana Pjatar, Sp. Gorica. 1000 Ob bridki izgubi ljubljene matere so bili mnogoštevilni dokazi iskrenega sočutja, tako tudi darovanja cvetlic, prijazna udeležba pri pogrebu in pobožne misli v srcih dragi ranjki v poeaščenje in v tolažbo njenim otrokom. Vsem iskreno zahvalo izrekajo Prsne bolezni, oslovska kašelj, naduha, influenci, Kdo naj jemlje Sir o lin ? t Vsak. ki trpina frajnem ka-žiju. 3. Vadušljivi .kaferfm SiroMn zna/no lažje je obvarovati se boiezni.nego [ozdraviti. olehča naduho. ,2. Osebe s kroničnim kafarorn bronhijev, Skrofuzni otroci,pri kaferih učinkuje5!rolm jSh-^ ki s Sirolinom ozdrave. i ugodnim vspehom nasplošni počufek. *BA5CLt f^..,..««. mib.i «. rjttriBo^.M kron; Janez Bozovičar, Zadobje, 2000 K; Franc Kavčič, Planina, 1000 K; župni urad Lučine 5000 K; Hranilnica in posojilnica Tunice 20.000 K; Rudolf Filip, Črnivrh, 3000 K; Matija Maršič, Jelovec, 1000 K; Janez Grkman, Velesovo, 1000 K; Lovro Rebernik, Praprotna polica 1000 K; Fran Stare, Velesovo, 2000 K. Ljudska knjižnica: »Kako sem se jaz likal«, spisal Jakob Alešovec. Delo je izšlo v treh delih v Katoliški Bukvami v Ljubljani; cena vsakemu lično vezanemu delu 2 kroni. Kdor se hoče tudi v sedanjem žalostnem času vsaj nekoliko razvedriti, naj kupi in čita ta Alešovčev spis. Pisatelj nam slika z nepopisno hrdomušnostjo in šalji-vostjo svoje življenje od prve zavesti do konca »likanja«. Življenjepis je tudi radi tega zanimiv, ker nam živo opisuje tedanje šolske razmere. Slovensko šolstvo nima nobenega spisa te vrste; brez dvoma smemo šteti Alešovca med najboljše in najoriginalnejše slovenske humoriste. Ale-šovčevi spisi so izšli v dobi narodne pro-buje; ker so bili popolnoma razprodani, priredila se je na večstransko željo nova izdaja. Hickmann' s Geographisch - statist; -scher Universal -Taschen - Atlas je izšel pred kratkem v novem natisu. Ker je šta-tistika stoprav med vojsko, ko se tako hitro vrstijo dogodki za dogodki in pride na vrsto vsaka državica, nje pridelki in produkcija, ko si z mrzlično napetostjo in velikim trudom skušamo za drag denar pridobiti najpotrebnejše blago za vsakdanje življenske potrebe, je ta knjiga, rekli bi, najaktualnejša literarna publikacija na književnem trgu. Njena vsebina bo zanimala vsakega najpreprostejšega človeka. Nudi zemljevide cele zemlje, seznani nas z vladarji držav, s pr^valci, njih narodnostjo, vero, starostjo, umrljivostjo, z vodami, gorovji, pridelki, izvozu, prometom, oboroženo močjo, zastavami in grbi in sto drugimi podrobnostmi, ki so vse v knjigi vsakemu razumljivo upodobljene. Knjiga ima žepno obliko, se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja vezana s poštnino vred 5 K 80 vin. Hoiimann La Roche & Co, kemična tvornica Grenzach. Pod tem naslovom se je v Berlinu pred kratkim ustanovila akc. družba, ki je nakupila od istoimenske družbe v Baselu podjetje v Grenzachu, ki izdeluje v zdravniških krogih najbolj priznane zdravilne izdelke, kot so med drugimi digali, sedobrol, si.rolin itd. Tudi dunajska podružnica v 5. okraiu se je priklopila podjetju in je vpisana v trgovski register pod tvrdko »Cewega«. Bolečine v prsih niso le neprijetne, temveč imajo že slabe posledice, ker boleča prsa ovirajo gibanje dihajočih pljuč in s tem dihanje zastaja. Bolečine v prsih se dajo odstraniti najlažje masažo s Fellerjevim bolečine hladečim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko „Elza-fluid" Nad 100.000 zahvalnih pisem ga priporoča. Predvojne cene. 12 steklenic franko kamorkoli za le 6 K pošlje lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg 134 Hrvaško. Dobre so tudi Fellerjeve milo odvajalne Rliabarbara krogljice z znamko „Elza-krogljice". 6 škatljic franko 4 K 40 v. (i) nove in stare ftESSS1! vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov s primerno naobrazbo se sprejme k 3 otrokom. Pismene ponudbe z natančno navedbo prakse itd. naj se pošljejo na naslov: Irma Sušnik Ljubljana Zaloška c. 21 Proda se lepa, moderno zidana Več se poizve v Sodni ul. 3.1, n. desno. Zahvale. Za tolažljive dokaze sočutja, katere smo prejeli ob priliki prebridke izgube našega blagega nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda ©vac-a nadučit ilja v. p., imetnika zlatega zaslužnega križca in svetinje za 40 letno zvesto službovanje, kakor tudi vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je pogreb tako lepo izvršil, izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Bog plačaj 1 VIŠNJA GORA, dne 18. januarja 1917. Globoko žalujoča rodbina Kovač -eva. vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Izboren e»a»» ZH prSBO za vsakovrstne salate si vsakateri lahko sam pripravi brez vseli pridatkov in nadaljnih stroškov, če kupi zavitek z lesenimi podplati najboljše T kakovosti se dobavijo takoj na debelo. Vzorec po povzetju. gradišče št. a. Išče se zanesljiva, poštena in dobra ki velja za napravo enega litra tacega olja K l-—, prvovrstni garantirano izbrani za 1 liter olja „ 1-30, „ . „ „ 2 litra „ „ 2-40. Navodilo za napravo je pridejano vsakemu zavitku. 2e pripravljen, tekoč nadomestek olja za takojšnjo uporabo velja liter K 21- ; steklenico je treba prinesti seboj. Po pošli se tekoči nadomestek no razpošilja. Dobi se pri M. ŠPENKO, prodaja moke in islandskega Caraghee-mahu, v Ljubljani, Kopitarjeva ulica in JUBiJ MARENCE, trgovec v Ljubljani, Dolenjska cesta. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo 2980 So^a Bslsaan, ISu&Spna, Hasifsr|e»a hI. G. .___________;.___ j Prednost imajo one, katere se razumejo tudi nekoliko na vrt. Mesečna plača K 30'—. Pismene ponudbe se prosi pod .razumljiva kuharica 73' na upravništvo Slovenca. v hlodih v o psaeuj Kostanjev Ses rAtsiž vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. mmimmmmsmsmss^ se bodo oddajale v soboto dne 20. t. m. ob 11. uri predpoldne na Počivalnikov! pristavi (Trnovo, Ljubljana, Cesta v mestni log št. 15.) Deželno mesto sa dobavo klavne živine v Ljubljani. Krasna, bogato ilustrcvana knjižica f?Fč> S M- $5&t #Fš S je ravnokar izšla. — Cena 1 krono, po pošti 20 vin. več. — Slovenci, sezite po njej! Prodaja se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa tudi v Kranju (v Iliriji) in Novem mestu. Šolska vodstva in krajni šolski sveti lahko naročajo knjižico pri izdajatelju Fr. Petriču, mestnem učitelju v Ljubljani, Glince, viia »Mila«. dobivate v špecijalni trgovini za milo IJlMJlIis i?* Pilil St* Istotam tudi sveCe, krema za Čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno! «M»HBiESWBK! I Ljis&Sčana, Franca Josipa cesta 7. EEZHEBSEEZS 1 liter izvrstnega nadomestila za olje si lahko naredi vsak sam iz mojega zelo priporočljivega 1 zavitek garantirano izbranega za 1 Lir stane K P—. Ker mi vsled velikih poštnih naročil ni mogoče vsem cenj. odjemalcem točno ustreči, se dovoljujem tem potom vsem cenj. odjemalcem sporočiti, da se dobi mo| morski meh za okolico Novo mesto pri g. K Oblak Novo mesto » Kranj » » F. Dolenz Kranj » » Tržič » » L. Lavš Tržič » » Jesenice » » M. Perušek Jesenice » » Radovljica » » F. Pere Radovljica za Ljubljano se dobi pri g. Marija Lukanc Kopitarjeva ulica 4. in vseh boljših trgovinah. Poštna naročila najmanj 6 za v. sprejema j. Urek, Ljubljana 5, Mestni trg 13. BgmsaBaaCiBBBMMBaaHBBBBMMMaBMBBMMBBH5* Se debt v vseh tekam?h 6 K.'! - TUlc »Katoliške Tiskarne«, Izdsia konzoroii ^Slovenca«. OrMnvnrni urednik: Jošei Gostinčar. državni ooslanec.