NO. 209 Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OfflO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 31, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Moskva dobi spomenik Stalinovim žrtvam Stalinovo truplo bo odstranjeno iz mavzclcja na Rdečem trgu, žrtve Stalinovih čist pa bodo dobile v Moskvi spomenik. MOSKVA, ZSSR. — Jože Sta-lin-Visarionov.ie je utppel posmrtno ponižanje, ko je 22. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze na predlog Ivana Spiridonova, prvega tajnika partije v Leningrajski oblasti, sklenil odstraniti Stalinovo balzami-•rajno truplo iz mavzoleja na Rdečem trgu; kjer je ležalo po-Rg trupla Lenina-Uljanova, vodnika boljševiške revolucije. Stalinovo truplo bodo verjetno prepeljali na moskovsko pokopališče, kjer počivata v posebni grobnici Stalinova druga žena in nekateri drugi sorodniki pokojnega diktatorja. Nikita Hruščev je obdolžil Stalina na 22. kongresu tisočev Umorov nedolžnih ljudi, članov in celo vodnikov Komunistične torti j e, med njimi njegovega °^jega gruzinskega rojaka Ord-^onikidzeja. Kongres je sklenil vsem tem žrtvam postaviti v Moskvi poseben spomenik. Pripadnikom “protipartijske skupine” je Hruščev zagotovil, bodo lahko “mirno delali in Rveli, dokler bodo delali tiho kot ostali sovjetski ljudje”; ne kodo postali žrtve čistk, kot se l'e zgodilo Stalinovim nasprotnikom pred 20 leti. ■ ' ■ ■ - £ Rev. A. Merkun Kennedy za ohranitev Iz slov. naselbin prirodnega bogastva! Eichmaimova razprava - samo politična bsirka? WINSTON-SALEM, N. C. — Sodnik višjega sodišča Donald kil Lips, ki je bil 1. 1948 član zar-Vezniškega sodišča v Nuerenber-®u> ki je sodilo glavne nacistične ^°jne zločince, je izjavil, da je ka sodna razprava proti Eich-lnannu v Izraelu s sodnega vidi-'a(komaj kaj več kot — burka. Nfi smo smatrali Eichmanna Za tako majhen zobček na kole-Hitlerjevega režima, da ga ne i sodili, če bi ga že imeli v ro-a'h” je dejal sodnik Phillips. Rrael je po mnenju omen j e-aega sodnika Eichmanna upora-”> da pokaže svetu, kaj so naci-vse počeli z Judi in drugimi tetniki v koncentracijskih tabo--scih in kako so množično mo-rili Jude. CISEROMAŠNIK A. MERKUN JE DANES ZJUTRAJ UMRL CLEVELAND, O. — Danes zgodaj zjutraj je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 85 let stari biseromašnik in duh. svetnik č. g. Anton Merkun, nekdanji župnik na Holmcu pri Kamniku in v Dobrepolju na Dol. Po drugi svetovni vojni se je pred komunističnim nasiljem u-maknil v Združene države, kjer je bil gost župnika č. g. M. Jagra ;• Barbertonu in pri Mariji Vne-bovzeti v Clevelandu. Pogreb bo po vsej verjetnosti v soboto iz Grdinovega pogreb, zavoda. Ne samo na meču, ampak tudi na zidarski ometači sloni bodočnost dežele. WASHINGTON, D. C. — Bredsedmiš Kennedy se ja včeraj vrnil s svoje poti na jug dežele, kjer je v Oklahomi pri Big Ce-darju uradno odprl novo avto-mcbčlsko cesto, še preje pa v Fort Snrth v Arkansasu nagovoril ubrane demokrate. Na obeh kra-jib Je poudarjal potrebo po ohranjevanju prirodnega bogastva dežele, kot osnove in vira narodnega bogastva. V Big Cedarju je Kennedy po otvoritvi ceste dejal kakim 25,-000 zbranim poslušalcem: “Mi držimo meč in smo odločeni o-hraniti svojo moč in vršiti svcje obveznosti, toda mi držimo v svojih rokah prav tako tudi (zidarsko) ometačo!” Nato je zatrjeval, da se odgovorni ljudje predano trudijo, da bi ohranili narodno prirodno bogastvo za bodoče rodove. Predsednik je bil v Oklahomi gost sen. R. Kerra na njegovi 55,000 akrov obsegajoči farmi, kjer goje prvenstveno izbrane vrste goveda. NEW SMYRNA BEACH, Fla. — Frank Kerže s 308 Roslyn Ave. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za darila in obiske. Obiski na domu so dobrodošli! podpira Ahssinijo BEOGRAD, FLRJ. — Titovski 0|kovnjaki so napravili načrt Wvo abesinsko petletko. Ta zn Se^ai Pri kraju in se po pri-anju samih Abeisancev ni nič „,bMsIa ^Resinski cesar še zmeraj ver. 6 jugoslovanskim str oko v- dasiravno nd po polomija. bip*c J&tn ^ank0m.in ;'il]rn W dal na'llOIŠ, nai n'a^ri ae za drugo pet-.°- Cesar je pri tem izjavil, n... a za drugo petletko rabil ka-000,000 pomoči iz — Ru- %! ^ako Je prav! Tito naj dela čujej Hruščev naj 'jih pa pla-Sar ’ neumen abesinski ce- ^loudy Vremenski prerok pravi: NaWv^10 jasno in hladnejše. JVlsia temperatura 58. Andrej Kapel Kakor je bilo že poročano, je preminul 67 let stari Andrej Kapel s 1437 Sulzer Ave., Euclid, Ohio, poprej iz Fairport, Ohio, kjer je vodil vinarijo. Bil je vdovec, prva žena Mary je umrla leta 1933, soproga Antonija pa leta 1955. Tukaj zapušča pokojni sinova Charlesa in Hermana, pastorka Franka Zadnik v Kal., sestro Mary Penko, brate Antona, Franka in Leona, 'muke in druge sorodnike. Rojen je bil v Novi Sušici v fari Košana pri Št. Petru na Krasu. Bil je član Društva Vztrajnost št. 355 SNPJ in Društva Triglav 3DZ. Pogreb bo jutri popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Namesto vencev, prosi družina, da bi darovali za Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. Socijalšsfi na celi črti za svobodno demokracijo Indijska Krišna Menon in ameriški dolarii CLEVELAND O. — Krišna Metnon je med glavnimi sodelavci indijskega Nehruja in trenutno tudi indijski delegat v ZN. Je obenem pravi tip sodobnega “nevtralca”: omalovažuje in napada Ameriko, kjer le more, brani pa Moskvo, kjer se mu nudi priložnost. Tako na primer trdii, da je “ameriška priprava na vojno” prisilila Hrušče-va, da je začel z obnovo preskušanja atomske sile, in da so ameriške podzemske eksplozije celo nevarnejše od ruskih, ker “okužujejo zemljo” pod njeno površino. V ZN je končno delegatom ZDA pošla potrpežljivost in so Krišni Menonu odgovorili, kot je treba. V državnem tajništvu so nekateri naši diplom at j e drugega mnenja: dali so Indiji $20,-000,000 posojila za nakup aluminija, bakra in cinka. Vse skupaj pomeni zaslužek za 3 ameriške dobavitelje kovin; da je s tem žrtvovana ameriška zunanja politika, kdo bi se za to menil! Sicer bodo nemara v Indiji pametnejši od Amerike,'v sedanjih parlamentarnih volitvah kandidira proti Krišni Menonu Kripa-lani, ki spada med vodilne politične' osebnosti v Indiji. Ako podere Krišno, se bo mnogim odvalil kamen od srca, najbrže tudi Nehruju. Znebili se bodo najbolj rdeče pobarvanega traka.” nev. Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se tega kesal! RIM, It. — Mednarodna zveza socijalističnih strank, znana pod imenom, sooijalistična internacionala, je te dni v Rimu zaključila svoj mednaroden kongres, ki ga ima vsako drugo leto. V svoji resoluciji o mednarodni politiki se je postavila na stališče, ki ga zagovarjajo države, kjer vlada svobodna demokracija. Resolucija obsoja komunistični Dirksen obljublja pomoč postovk glede Berlina, obsoja ; uravnovešanju komunaubeno sabotiranje spora. zumov o kontroli preskušanja proračuna atomskih eksplozij, o razorožitvi, WASHINGTON, D. C. — Vod. o sistemu “trojke” v ZN, o pri- ja repuhlikandkih senatorjev E. silni delitvi Nemčije na dva Drrksen je izjavil, da bedo repu. dela itd. Obenem obsoja tudi rblikanci pomagali predsedniku prepad med živi jenskim stan- Kennedyu uravnovesti zvezni dardom v gospodarsko napred- proračun, ker se bodo z vso silo nih in gospodarsko zaostalih dr- zavzeli na zmanjšanje izdatkov, žavah, segregacijo v Južni A- ki niso nujni za narodno obram-friki in Ameriki in zahteva mir. bo. no rešitev alžirske krize. | Dirksen je dejal, da smatra Na kongresu je sodelovalo 43 predsednikov napor za zmanjša-socijalističnih strank. Zastopane uje izdatkov, ki ga kaže njego-boš zaradi so bile tudi begunske socijalisti- va uredba članom vlade prete-'čne stranke. [kili teden, za iskren. RAZSTRELITEV VELEBOMBE RAZJARILA SVOBODNI SVET Včerajšnja razstrelitev sovjetske jedrske velebom-be na nodročju Nove Zemlje je vznemirila in razjarila svobodni svet. Predsednik ZDA Kennedy jo je označil za izsiljevanje, ki naj povzroči strah in preplah v isvobodnem in nevtralnem svetu. WASHINGTON, D. C. — Ameriška atomska komisija je objavila včeraj popoldne, da je imela sovjetska eksplozija v ranem jutru razdiralno moč 50 megatonov, med tem ko so jo Švedje preje ocenili na blizu 100 megatonov. Preskus je bil izveden na .področju Nove Zemlje v Arktiki v višini kakih 12,000 čevljev, torej v troposferi. Napovedujejo, da bo radiacija in radioaktivni prah od te bombe veliko večji od vseh prejšnjih, če ne .naravnost enak skupnosti vseh prejšnjih. Prav to je povzročilo med narodi severne in zahodne Evrope ter na Japonskem precejšnjo zaskrbljenost, pa tudi hudo jezo. Predsednik ZDA Kennedy je izjavil, da namen preskusa velebombe ni bila narodna obramba, kot trdijo v Moskvi, ampak preplah svobodnega in nevtralnega sveta pred uničenjem, če ne bodo komunistične zahteve izpolnjene. Švedi sodijo, da, je bila sovjetska velebomba dolga kakih 15 čevljev, široka kakih 9 in da je tehtala preko 15 ton. Sovjeti jo naj bi poslali v ozračje s pomočjo superrakete, kot so jih u-porabili za polet okoli Zemlje. Ameriška atomska komisija je včerajšnjo jedrsko bombo o-cenila na jačino 50 megatonov, nekako še enkrat več kot ono izpred enega tedna, ki so jo Sovjeti preskusili na nekako istem kraju in v nekako isti višini okoli 12,000 čevljev visoko od tal. Ko se ogromni radioaktivni oblak polagoma preko Sibirije bliža Združenim državam in preko njih zahodni Evropi, se vlade prizadetih držav pripravljajo na morebitne ukrepe, ki bi bili potrebni za čuvanje zdravja prebivalstva. Združene države še vedno daleč pred Sovjetsko zvezo Predsednik ZDA je v svoji izjavi poudaril, da sedanji sovjetski preskus ni služil vojaškim, ampak političnim namenom, dodal je, da so Združene države v pogledu atmoskega orožja še vedno daleč pred Sovjetsko zvezo in so sposobne uničiti vsakega, ki bi se usodil sprožiti atomsko vojno. Pri tem je svet zagotovil, da Združene države “ne žele, da bi morale kdaj to orožje uporabiti”. Sivet je na splošno bolj zapre-paščen kot preplašen. Sovjetska brezobzirnost je napravila po- sebno na nevtralce svoj vtis. Indijski Nehru je izjavil, da poskus kaže, da je potreben nek “mednaroden dogovor o končanju preskusov”. Svobodni za-j hodni svet je v svojih obsodbah sovjetskega preskusa odločnejši in jasnejši. Na Sovjetsko zvezo zvrača tudi vso odgovornost za morebitne zle p o s 1 e d i c e na zdravje človeštva. Združeni narodi in ruski preskusi atomskega streliva CLEVELAND, O. — Kdor si še Paikistain in Iran. Po skupnem eksploziji, obenem je prišel mig-.tudi najnovejša akcija nevtral-hoče ustvariti stvarno sliko o posvetovanju so te države skle- Ijaj od diplomatov iz Washing- cev ZN, da bi bili zaustavljeni pomenu in vrednosti Združenih nile, da bodo predlagale politi- tona, da je vendarle treba nekaj poskusi z eksplozijami atemske-narodov, naj samo pregleda, ka- ^enemu odboru ZN resoucijo za narediti, kajti drugače bo naše ga in vodikovega streliva vsaj ko' se je ta mednarodna organi- generalno skupščino ZN, ki naj državno tajništvo pokazalo po- za eno leto, seveda brez vsake zacija obnašala do poisskusov z obsodi rusko eksplozijo. V poli- doibno brezbrižnost do raznih kontrole! Akcijski odbor se-atomskim in vodikovim streli-. tirnem odboru so naletele na zadev, ki ležijo afriškim in azij- stavljajo Abesinija, Gana, Indi-vom, ki jih je organiziral Hru- presneto malo zanimanja za ta skim državam posebno na srcu.'ja Nepal, Egipt in seveda Jugo. ščev nedaleč od severnega teča- predlog. Skoraj zoprn je bil se- Pod takim pritiskom se je poli-1 slavij a. Predlog je v očitnem na. Ja- ! dan ji večini ZN iz Afrike in tični odbor ZN vendarle odločil, sprotju z ameriškim stališčem, da je treba vsako prepoved pre- Lahiko preskočimo dobo od pr- Azije. da da potrebno prednost resolu- ve ruske letošnje eksplozije do | Delegatje iz Afrike in Azije so ciji. Po glasovanju v politi- skušanja atomske in vodikove tiste, ki jo cenijo na 30-50 mega- našli na ducate izgovorov, da onem odboru je resolucija prišla 'sile vezati na učinkovito konten. Eksplozija je bila izvršena predlog ni nujen, da je treba ča- n,a dnevni red generalne skup- trolo, česar pa komunisti nočejo prsd dclbrim tednom. V na-.kati itd. Osmorioi, ki je predla, ščine in bila tam sprejeta brez slednjih par dnevih so deževali 'gala resolucijo) ni preostalo dru- posebne debate in nobenega nav-proteisti v Moskvo, ves svobodni jgega kot barantanje. Morala je dušnja. V mednarodni javnosti svet je protestiral trebni eksploziji. proti nepo- vpoštevati vse ugovore in pomi- je balo glasovanje registrirano sloke in radi tega črtala iz reso- kot običajen dogodek, ki Mos-Tiste države, ki ležijo najbliž- Tucije vse, kar bi moglo “pre- kve ne bo spreobrnil, kar je res. že otoku Nova zemlja, kjer se'več” zadeti Hruščeva. Tako je| Ves postopek v ZN jasno slika jei eksplozija vršila, (švedska, bilo besedilo resolucije skrčeno odmoise ZN do Modkve. Nova Norveška, Danska, Islandija, Ka- na beri in piši 45 besed, pri če- nevtralna večina ZN gleda sa-nada in Ja porok a so same takoj |mur je pomen resolucije skoraj mo na to, da ne zadene nikjer in protestirale in mislile> da mora- zvodenel. Pa še to ni nič poma. nikoli sovjetske občutljivosti, za jo tudi ZN nekaj storiti. Njiho. |galo. Med tem so v ZN videli, (to, kaj misli svobodni svet, se le ___________________, vemu stališču sta se priključila kako ves svet protestira proti ^redkokdaj zmeni. To dokazuje | ke eksplozije. Krvavi boji v Kalangi čete osrednje vlade so napadle obmejne vasi v Katangi, pri čemer je prišlo do krvavih spopadov. ELIZABETHVILLEJ Katanga. — Ko so v nedeljo napadle čete osrednje vlade iz Leopoldvilla, baje na svojo roko in celo proti ukazom poveljstva, obmejne vasi v Katangi, je padlo v krvavih bojih Okoli 40 ljudi. Do spopadov je prišlo v dveh vaseh kakih 35 milj vzhodno od Lulua, mesta na katanški meji s pokrajino Kasai. Katanga je posla!a na napadeno področje vojaške okrepitve. Po njenih poročilih so čete vlade v Leopoldviilu napadle katan. ško področje na svojo roko, med tem ko se vršijo med Lecpold-villom in ElizabethviHom razgovori o ureditvi spornih vprašanj. Preds. Katange Combe je bolan in je moral vzeti osem dni dopusta, tekom katerega se je odletel zdravit v Ženevo v Švici. Predstavnik Združenih narodov v Katangi O’Brien je protestiral pri katanški vladi češ, da tamkajšnja radio postaja ščuva proti Združenim narodom. To je po uradni odobritvi med ZN in Katango sklenjenega premirja prvi oblak, ki kaže na možnost novih sporov. Sirija zopet v Arabski ligi KAIRO, Egipt. — Sirija, ki je pred enim mesecem pretrgala svoje vezi z Egiiptom> je bila preteklo soboto na posebni seji Arabske lige ponovno sprejeta med njene člane. Seje so se udeležile vse člani-pod nobenim pogojem. ce razen Iraka, ki je z Ligo v >v v sporu od julija, ko je ta kljub N vtialce ne briga me za- njegovemu (protestu sprejela lostna skušnja, ki jo je napravi-'med svoje člane Kuvajt. la Amerika s prostovoljnim prenehanjem preskušanja, ki je trajalo tri leta. Dočim so v A-imerilki vse priprave na ponovna preskušanja res počivale, so Dve novi letalonosilki BROOKLYN, N. Y. — Ameriška vojna mornarica je dobila 'pred kratkim dve novi veleleta- ,, , v lonosilki, Constellation, ki je la- jih v Moskvi načrtno organizi-|ni 19 decemhrgi ob požaru pod rali, kar potrjujejo sedanje rus-,krovom utrpela veliko škodo, in Enterprise. Iz Clevelanda in okolice Asesment— Tajnica društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment jutri, v sredo, zvečer od 6. do 7. ure v šoli sv. Vida. Preskušanje siren— Danes ob 10:45 bodo preskušali v Cuyahoga okraju sirene, ki naj v slučaju bližajočega se napada iz zraka opozore prebivalstvo na nevarnost. Zapovedan praznik— Jutri so Vsi sveti, za katoličane zapovedan praznik. V četrtek je Vernih duš dan, ko se kristjani spominjamo svojih umrlih. Seja— Klub Ljubljana ima nocoj sejo v AJC na Recher Ave. Pogreb— Pogreb pok. Antona Gričarja bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogreb, zavoda v cerkev St. Margaret Mary ob desetih, nato na pokopališče-Med— Pri Barbičevih na Rosewood Ave. imajo naprodaj med. Več v oglasu. Taylor bo zaprl vrata— Znana veletrgovina na Euclid Ave. Wm. Taylor & Son Co., katere največji finančni udeleženec je May Co., bo z novim letom zaprla svoja vrata. Njeno podružnico v Southgate bo May Co. vključila v svoje lastne trgovine. Švedska bi rada vsiopila v Evropski Skupni trg STOCKHOLM, Šved. — Švedska vlada je sporočila parlamentu, da misli prositi za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Za švedsko javnost ni bilo to nobeno presenečenje. Prošnjo bo vložila v “bližnji bodočnosti.” Švedski bosta verjetno sledili tudi Švica in Avstrija, menda že to zimo, kakor hitro se bo videlo, pod kakimi pogoji bo sprejeta Anglija. Tako bo prišlo jugoslovansko gospodarstvo v velike škripce. Bo obdano od dveh velikih gospodarskih skupnosti: Evropske gospodarske skupnosti na zapa-du in od komunističnega bloka na vzhodu. Kamorkoli se bo nagnilo, zmeraj bo samo po sebi prišlo v odvisnost, ker je premajhen partner za svoje sosede. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Zvezno delavsko tajništvo je brisalo z liste krajev z “občutno brezposelnostjo” 7 mest v državi Ohio, med njimi Ashland, Mansfield in Marietto. MOSKVA, ZSSR. —« Sovjetska zveza je včeraj pozvala Finsko na posvet za “skupne u-krepe” za varstvo meje pred nevarnostjo napada od strani Zah. Nemčije in njenih zaveznikov. Ta korak smatrajo kot znak sovjetskih načrtov u-stvariti svoja vojaška oporišča na Finskem. LONDON, Vel. Brit. — Nikita Hruščev je v odgovoru na pismo 62 poslancev delavske stranke, v katerem so ga pozvali, naj konča jedrske preskuse, zagrozil Vel. Britaniji, da utegne biti prva žrtev a-tomske vojne, ker so na njenih tleh ameriška letalska o-porišča in oporišča za ameriške jedrske podmornice vrste Polaris. s vin RISKS DOMOVINA, OCTOBER 31, 1961 Ameriška Domovina vi r i* ? t ^j—jho fvi r 0117 St Clalr Ave. •— HEnder»on 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jrily Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 209 Tues., Oct. 31, 1961 Iz vsega pisanja v Komunistovem članku se vidi samo (rani. Pričeteflc kmalu po 8. uri. to, da jugoslovanski komunisti hočejo ostati zvesti ne samo komunizmu, ampak tudi komunistični solidarnosti, le pri miru jih je treba pustiti, kadar korakajo po svoji poti v komunizem. Njihova želja po solidarnosti bo tem večja, čim bolj se zapleta sedanja mednarodna napetost. Zanimivo je dejstvo, da se članek v “Komunistu” ne spušča v nobeno kritiko sedanje moskovske politike, na primer o kontroli oboroževanja, o preskušanju atomske sile itd. Kot se vidi, se strinja z ostalo vsebino novega moskovskega političnega programa. Kdo ve, ali ne bodo v državnem tajništvu tega namenoma prezrli, ko bodo ocenjevali vrednost podpiranja titoizma? BESEDA IZ NARODA koncerlu za desetletnice Cleveland, O. — Pred leti je imela Slovenska pisarna svoje prostore nasproti šole pri sv. Vidu. 13. sept. 1951. leta, se je v tej pisarni zibrala skupina fantov mesece, 'k prvi pevski vaji. Mladi pevci O pač, eden bi odgovoril — pevovodja Metod Mdlač bi znal odgovoriti. Moskva in Beograd Jugoslovanski komunisti so čakali skoraj .. , preden'so objavili svoj odgovor na napade, ki jih vsebuje se trudih s pesmajo Žadom novi politični program ruskih komunistov. Odgovor se-[nam, zadoni.^ Razlaom ljudje, veda ni namenjen samo Moskvi, je namenjen tudi vsem ko-j^ so teti večer slisah to petje, munističnim strankam po vsem svetu in mimogrede tudi ,®o imedi raebona mneinja. Nihče ameriškemu državnemu tajništvu. teh Pa nltl slutl1 m’da je dl' Kdor se ni zadnjih 13 let prav nič brigal za spor medjia ta vaja rojstvo pevskega zbo- Moskvo in Beogradom, ni zamudil ničesar, tako trdi jugo-p, kr si je'kmalu po tem nadel slovansko komunistično glasilo “Komunist” v svoji 39. šte-|pe “Korotan Ko bi tudi številki od 29. septembra. “Komunist” namreč trdi, da dela ^ v slovensko pisarno k^tisti sedanji moskovski komunistični program prav iste očitke na/P™1 pi1 m vprašal fante, čemu račun titovcev kot znana resolucija Kominforme iz 1. 1948. ®e Pp3^ bl morda mhce Komunist je stisnil očitke v 4 točke: Brez pripadnosti ko-;ne odgovoril, da je njih namen munističnemu bloku ni mogoča zmaga socijalizma v kaki v koncertih ponesti slovensko državi. Jugoslavija stoji pred nevarnostjo, da bo izgubila'p6®6™ med ljudi, vse “socijalistične pridobitve,” ker se je izolirala od komunističnega tabora. Jugoslovanski kurz “izolirane graditve socijalizma” razedinjuje narode pred fronto kapitalizma. Revizijonizem je prišel najbolj do veljave v Jugoslaviji. “Komunist” skuša potem na dolgo in široko ovreči moskovske očitke. V svojem zagovoru skuša biti stvaren in dosleden in se izogiba nepotrebnim napadom in brezplodni 'polemiki. Nas zanimajo samo izvajanja “Komunista”, ki se tičejo odnosov med socijalističnimi, to je, komunističnimi državami. Tu trčita najbolj jasno drugo ob drugo moskovsko in beograjsko stališče. Moskva in Beograd ne ospo-ravata potrebe, da je komunizmu enotnost komunističnih držav in gibanj neobhodno potrebna. Toda, kakšna naj bo ta enotnost? V odgovoru na to vprašanje tiči bistvo spora med Beogradom in Moskvo. Titovci trdijo, da po moskovskem pojmovanju ta enotnost ni mogoča “brez trdnega tabora, brez administrativnega povezovanja socijalističnih (komunističnih) dežel in saim je uvidel potrebo po pev. partij iz enega centra.” “Taborska povezanost” je torej gkem zibom. Ker se je čutil 'edina prava in dobra enotnost) za komunistični svet. Tudi |Zm,ornega in je vedei da je dol-titovci trdijo, da se je rdeča “Jugoslavija vseskozi, z besedo £an s pridam uporabljati svoje in dejanji borila za enotnost socijalističnih in drugih na-lg|p0lso,j;),n|oiSI|;i) je saim za,čei iskati prednih ter miroljubnih sil na svetu.” Dodajajo’, da dajejo|in zbirati pevce. Vsakega pose-“‘pred administrativno enotnostjo prednost dejanski enot-beg je skušal navdušiti in mu nosti enakopravnih in svobodnih socijalističnih dežel in vizlbuiditi veselje do slovenske gibanj.” Da pojasnimo to razliko z vsakdanjimi besedami! Moskva prizna vsakemu narodu pravico, da si izbere svojo pot'sprejeti žrtve za to, da se zaklad V komunizem, toda posvetovati se mora z njo, predno se ki ga imamo v pesmi med nami odloči za pot. ’ Ko pa je že na poti, mora zmeraj spraševati ohrani. Predobro je vedel, da Moskvo, ali zna pravilno hoditi po izbrani poti. V Beogra- se zbori ne izurijo čez noč. Tu-'du pravijo drugače: Vsak narod si lahko svobodno izbere dd je vedel, da med mladimi fan Spomini ob Korolanovem ^p^esel čas, da smo te sami r vzljubili. Človek posvetne reči toliko ceni, kolikor zanje žrtvuje. Včasih žrtve niso najlažje toda, kadar obujamo spomine, nam je ob maj večjih žrtvah najbolj prijetno. Kdo se ne spominja vročih poletnih ur? Vse raje bi jih prebili v naravi kot na pevski vaji. Kdo je pozabil snežne zamete, skoizi katere smo se prerivali le zato, da smo eno uro peli v zboru. In druge žrtvice! Vseh se spominjamo z veseljem. Bile so potrebne, četudi bi brez, teh žrtev minevala leta, bi desete obletnice brez njih nikdar ne praznovali. Taki so naši spomini, ko se pripravljamo na koncert 11. no- vembra. Zaradi teh spominov (lolil z prijatelji iz Mil- Igral bo Roman Possedijev orkester. Grozdja bo dovolj za one, ki bodo hoteli “krasti”. Seveda ne smete pozabiti, da bo za take grehe tudi sodnik s policaji. Dovolj zabave za mlade in stare. Tudi vsega dovolj za grlo in želodec. Obenem bosta še dve nagradi — dve pečeni goski. Pridite in povabite še druge! Naj se spat oglasi vesela pesem, naj oživi spomin na lepe čase ob vinski trgatvi in prešanju. M. Geratič Uspeli mladinski koncert v Chicago Pogled v prihodnje stoletje že prihodnje leto se !bo začelo 21. stoletje iv mestu Seattle na razstavi “Century 21,” ki jo bodo odprli spomladi 1962 in ’bo trajala do jeseni. Tam si :bodo obiskovalci izoblikovali približno predstavo o življenju svojih vnukov. Razstava prihodnosti, h katere organizaciji so ZDA povabile 85 dežel, ne bo toliko pregled dosedanjih znanstvenih jn tehničnih dosežkov, kolikor poskus, kar nazorneje odgovoriti na vprašanje, kakšen bo svet čez štiri ali pet desetletij. Milwaukee, Wis. — V ogrom-mem1 mestu Chicagu( tam na Cermak Rd. in 22nd Place, se nahaja slovenska fara z lepo cerkvijo in obširno Gym. dvorano sv. Štefana. V tej oazi o-grommega mesta se razvija, širi in goji slovenska beseda, ples in naša pesem. In če pri tem slovenskem kulturnem udejstvovanju, seveda po zaslugi sitaršev in vzgojiteljev, sodeluje naša, tu doraščajoča š o 1 s k a mladina, sem prepričan, da bo v tem velikem mestu še dolgo vrsto let se slišala naša pesem, beseda in naš narodni ples. To sem premišljeval, ko sem želimo, da bi bil deseti koncert najlepšli. In naj lepši bo, ako se našemu praznovanju pridružite tudi vi. Z nami praznujte in z nami zapojte. Pozdravljena Pesem! JL. Prošnja preganjanih slovenskih karmeličank pesmi, katero je sam znal pravilno ceniti. Bill je pripravljen pot in hodi svobodo po njej, ni se mu treba zatekati v Moskvo po nasvet, ako se sam ne odloči prostovoljno, da išče nasveta v Moskvi. Ako bi iskali primere v svobodnem svetu, bi lahko rekli takole: V jugoslovanski emigraciji,tki je za obstoj Jugoslavije po porazu komunistične diktature, je vse polno struj, strank in gibanj, ki ima vsaka svoje mnenje in svoj načrt, kakšna naj bo “tretja Jugoslavija.” Načrti se gibljejo od stare predvojne, centralistično urejene države do rahle konfederacije med posameznimi državami, ki bi jih osnovali posamezni narodi ali narodne skupine na ozemlju Jugoslavije. Čeprav vsaka izmed njih zagovarja ognjevito svoje stališče in boj za posamezna stališča rodi hude očitke in spopade, ostane ideja Jugoslavije kot države skupnosti nedotaknjena. Tako je tudi v sporu med moskovskimi in beograjskimi tovariši. Naj se božajo ali lasajo, nikoli si med seboj ne očitajo, da niso več komunisti. Deležni šo lahko takih častnih naslovov kot odpadnik, razkolnik, izdajalec itd, toda komunisti še zmeraj ostanejo ne glede na svoje medsebojne spore. ti ne bo našel izkušenih pevcev, da bo treba vaje in potrpljenja. Pa se ni bal. Šel je na delo in mi smo mu sledili. Nobena beseda ne velja tolika kalkiar vzgled delavnega sovrstnika. Če smemo Korotanci danes biti na kaj ponosni, hočemo biti ponosni na svojega pevovodjo. Brez fee, zbirajo: njega bi ne bilo Korotana. Če zlkotr more trditi, da je v času svojega delovanja dosegel uspehe, je to predvsem zasluga pevovodje Milača. Deset let je minulo. Čeprav se pevci Korotana v vseh teh letih nikoli nismo dokončno naučili pesmi, ki smo jo tisti večer na prvi vaji ; poskušali TORONTO, Qnt| — Slovenske karmeličanke, ki jih je sedanja komunistična Oblast v Sloveniji 1. 1948. razgnala, so našle trenutno zatočišče v Avstriji. Ker je samostan na Dunaju prenapolnjen, žive zaenkrat v zasebni hiši svojih ustanoviteljic. V želji, da bi zgradile svoj niov samostan blizu švicarske meje( se obračajo na vse razumevajoče Slovence, da jim po svojih močeh pomagajo ih jih podpro. Novi Karmel bo posvečen Sv. mali Tereziji, v katerem bodo te bogoizbrane redovnice molile za svetost duhovnikov in zedinjenje vseh kristjanov. V svojoi molitev vključujejo1 tudi naš trpeči narod. In besede častite sestre M. Agneze: “Spoznala sem, da-kot redovnica domovini največ koristim. Da podprem apostolat besede, sem volila apostolat molitve in žrtve!” globoko izpričujejo vrednost, pomen in moč nevidne molitve in tihe žrtve. Prostovoljne prispevke za zidanje novega samostana, v katerem bodo živele v novih okoliščinah slovenske karmeličan- Jožica Jamnik, 618 Westmount Ave., Toronto 4, Ont., Can. Anica Resnik, Dora Torušič. ----------o----- Vinska trgatev v Chhagu bi nas skoro razpihale rahle sa- zapeti, smo vendar Boj med Moskvo in Beogradom je torej podoben boju (predelali marsikatero drugo med centralisti in federalisti v svobodnem svetu. Moskva skladbo in priredili lepo število bi rada ohranila vse privilegije, ki jih je imela še leta 1945, koncertov, če pred desetimi le. ostale komunistične države pa gledajo na te privilegije vsak dan z večjo nezadovoljnostjo. Jugoslaviji pripada samo ta čast, da je prva začela boj za federativno idejo v komunističnem svetu, ne po svoji volji, ampak po Stalinovi'pe, hodimo danes strnjeni in smo kratkovidnosti, ko jo je vrgel s silo iz komunističnega ta-[gotovi, da smo krenili na cesto, bora. V tej točki ni Hruščev nič boljši od Stalina; tudi on ki ji v tujini edini še ni začrtan bi rad ohranil vse privilegije za Moskvo, to je zase. Razli- 0‘£|ter konec. Ko bodo naši po-kuje se od Stalina le po tem, da je gibčnejši in da ne rine tomci že davno le še v tujem z glavo skozi zid. Ako je treba, se s federalisti tudi spora- jez,’:'ku govorili, bo v pesmi še zume, kot je to enkrat že napravil s Titom. ivedno zvenela slovenska beseda. “Komunist” ne izključuje možnosti, da bi se to vtegni-j Pesem slovanska, kako si nas lo zgoditi še enkrat. Med vrsticami ponuja spravo komu- združila! če te pred desetimi nističnemu taboru z Moskvo na čelu in celo trdi, da je upra- leti nismo prav cenili, ker te vičen do take ponudbe, kajti znane so “težnje in prizade- prav poznali nismo, če te v vseh vanja Jugoslavije,” da bi razvila take odnose s socijalisti-/teh latih nismo dovolj skrbno čnimi državami, ob enakopravnem sodelovanju in vzajem- gojili, če nam niso bila grla ni pomoči, brez vsakih političnih pogojev,” ki bi pomagali ustvarjena, da bi vso tvojo lepo-komunizmu do še večjih uspehov. to svetu prav pokazali, vsaj to Chicago, lil. — V stari domo- s tolikim trudom iivtoi’ v naši lepi Sloveniji je vinska trgatev že pri kraju. Pravijo, da bo dobra vinska kapljica, Iker je bilo bolj suho lato. 'Sladki mošt v sodih po zidani-ti nismo vedeli kam nas vodi ko-|calb vre i'n kipi. Kmalu ga bodo Tek in smo šibki omahovali, da krstili na — Martinovo. Iz mo- šta bo postalo vino. V spomin na te lepe čase, ko se je po naših vinskih goricah razlegala vesela pesem, prešeren fantovski vrisk in smeh deklet, obhajamo v Ameriki vinsko trgatev. Da vsaj malo obudimo spomine na mladost in na lepe običaje ob vinski trgatvi, ki je bila in je še danes velik praznilk za pridnega gospodarja. Slovenska Narodna Zveza v Chicagu prireja tudi letos vinsko trgatev ali “martinovanje”. Vršila se bo v soboto, 4. novembra, v poznani Tomazinovi dvo- waulkeei priča krasnemu uspelemu mladinskemu koncertu v soboto, 21. oktobra, zvečer v dvorani sv. Štefana. Slovenski mladinski pevski zbor, člani Lige S.K.A., odsek Chicago, 12 postavnih fantov in 8 zalih deklet so pod vodstvom neumornega skladatelja in pevovodje p. Ven. deilina Sipendova priredili pevski koncert ter podali tudi nekaj odlomkov iz svetovno znane češke opere B. Smetane “Prodana nevesta”. Naj takoj v začetku povdarim, da razen par pevskih spodrsljajev in nekaj neiredhosti na odru, je ta koncert doživel lep in prodoren, u-metniški uspeh. Vsi mladi pevci in pevke orkester na čelu z odličnim pianistom in predsednikom čikaške lige dr. Alfredom Fišingerjem so pod izkušenim muzikalnim vodstvom p. Ven-'deilina izvajali ves pevski in muzikalni program prav dobro. Vsem brez izjeme naše čestitke in hvala! * Koncertni program se je začel z znano študentovsko pesmijo “Gaudeiamus igitur”, ki so jo pevci in pevke, povečini študentje, zapeli prav od srca. Sledila je večmolepa koroška narodna pesem “Gor čez jezero” in V. Vodopivčevi “Izgubljeni cvet”. Pri četrta pesmi “Vsi so prihajali...” pa sem prisluhnil bolj pozorno, kajti zbor jo je pel v novi priredbi p. Vendelina, ki jo je nekoliko poživil, tako da je pri navzočih izzvala veliko a-plavza. Kot zadnja pevska točka prvega dela koncerta je bila na sporedu zelo težka kompozicija Josepha Haydna — “Stvarjenje”. To umetniško delo je trd oreh za večje in odrasle pevske zbore. Kaj šele za mladinske zbore. Kljub temu, da so se mladi pevci in pevke vrgli z vsem pogumom na izvedbo tega dela, sem čutil, da je za ta mladinski zbor in njih mlada grla le nekoliko prezahtevno. Vse pevske točke je spremljal na klavirju preizkušeni in odlični pianist dr. Alfred Fišinger. Disciplinirani mladinski zbor je pazno sledil vsakemu gibu pevovodje p. Vendelina. Izredno zadovoljni poslušalci so nagradili izvajalce z velikim ploskanjem. Dvorana je bila zasedena do zadnjega sedeža. * Po daljši pavzi so na odru sledili odlomki Smetanove opere “Prodana nevesta”. Režiser'ga. Ivanka Grželj je prav spretno u-redila na odru razne prizore. Oderska mojstra sta bila Adolf Kranjc in Peter Fišinger. Šepe-talka je bila Metoda Fišinger. Statistični računi kažejo, da bo takrat živelo na našem planetu okoli šest milijard ljudi. Seattelska razstava bo skušala vsaj približno pokazati, kako bodo stanovali, delali, se zabavali, skratka kako bodo živeli ljudje iz prvih let tretjega tisočletja. Komaj eno miljo izven središča Seattle v državi Washington bodo uredili razstavne prostore, ki bodo zavzemali v celoti okoli 400 akrov. Kasneje se bodo razstavni paviljoni spremenili v dvorane za kulturne in zabavne prireditve. Razstava bo razdeljena na pet poglavitnih oddelkov, in sicer na svet znanosti, svet 21. stoletja, dalje trgovine in industrije, svet umetnosti ter razvedrila. Prvi “svet” bo verjetno najbolj zanimiv, ker bo nakazal pomen in vlogo znanosti pri urejanju gospodarskih, socialnih in drugih problemov, s katerimi bo imel opraviti človek prihodnjega stoletja. Najbolj radovedni obiskovalci razstave bodo lahko stopili v “spacearij”, poseben planetarij, kjer se bodo znašli po zaslugi posebne projekcijske tehnike v položaju vesoljskih potnikov, namenjenih na druge svetove. Kasneje bodo spacearij preuredili v dvorano za poljudnoznanstvena predavanja. Ohranili bodo tudi 600 čev. visoki stolp, ki ga bodo zgradili kot simbol razstave. Enotirna viseča železnica bo povezovala razstaviščne prostore z mestnim središčem. Dve garnituri, ki bosta imeli po štiri vagone, bosta lahko prepeljali iz mestnega središča na razstavo in nazaj po 8,000 ljudi na uro. To pot se bo prvič zgodilo, da bodo zgradili za javni promet železnico “Alweg”, ki so znanstveniki razpravljali o njej že vrsto let. Organizatorji upajo, da si bo vsaj deset milijonov ljudi ogledalo razstavo, ki bo odprta pol leta, od aprila do oktobra. Čudno se mi je zdelo, zakaj vsi pevci in pevke igrajo in pojejo v ozadju odra. Kasneje sem izvedel, da so morali peti v ozadju radi mikrofonov, ki so bili o-bešeni v sredini odra- Razumljivo je, če bi pevci peli v ospredju odra, bi dosegli še večji u-speh. Res je tudi, da bi morali vsi pevci in pevke biti v tej operi oblečeni v češke narodne noše. Radi finančnih zaprek in kratkih prizorov je razumljivo, da se ta nedostatek ni mogel izvesti. Sodelujoči na odru so bili oblečeni v naše narodne noše, kar ni prav nič motilo navzočih poslušalcev. Muzikalno vodstvo je bilo v sigurnih rokah dirigenta p. Vendelina, ki je s svojo taktirko odlično vodil mali, toda dober orkester, pevski zbor in soliste, ki so bili: Tone Drob, Nandi Stanovnik, Marija Kranjc, Janko Arko, Anamaria Gonia, Lojze Arko in Marjan Erman ml. Pri teh odlomkih sta se posebno odlikovala Marjan Erman ml., ki je izvrstno podal ženi-tovanjskega mešetarja Kecala in Marija Kranjc, ki je kot Marinka z naravno igro, z odlično šolanim in krasnim glasom o-svojila vse poslušalce. Z eno baletno točko so nastopili tudi plesalci in plesalke S.A. Radio kluba, ki jih vodi ga. Corinne Leskovar. Želi so veliko odobravanja. Po končanem programu so bili nosilci in nosilke glavnih vlog, režiser in duša ter vodja tega slovenskega mladinskega zbora p. Vendelin Spendov nagrajeni z ogromnim avplavzom in vsak je prejel lep šopek rdečih nageljnov. Zaslužili so jih. Vsem sodelujočim iskreno čestitamo k temu lepemu uspehu z željo, da bi nas čimpreje zopet osrečili s takim slovenskim koncertnim večerom. L. G. Kemična industrija Kemična industrija se je v našem stoletju silno razvila. V tem razvoju ima velik delež nagel napredek .kemije umetnih gmot. V začetku .stoletja so izdelali na sivetu okrog 20 tisoč ton sintetičnih snovi letno. Tedanje vrste plastikov je bilo mogoče prešteti na prste obeh rok. Dandanes je svetovna proizvodnja umetnih gmot že zdavnaj prešla mejo treh milijonov ton. Ure in ure bi potrebovali, če bi hoteli navesti vse različne vrste umetnih snovi in področja njihove uporabe. Dan za dnem preiskujejo kemiki nove surovine, iz katerih bo moč izdelovati za znanost, tehniko in gospodinjstvo snovi, ki jih bodo uporabljali namesto kovinj lesa, usnja, stekla, keramike, naravnih vlaken, gumija, olja in maščob. Poglavitno ja, da umetne snovi po lastnostih presegaj o naravne snovi in so obenem cenejše. ■ Ena najnovejših panog industrijskih umetnih gmot so silikoni. Njihovo poreklo je docela drugačno od njihovih dosedanjih umetnih bratov in sester, od bakelita do perlona, ki sestoje predvsem iz prvine ogljika. Glavna, sestavina silikonov ja kemična prvina silicij. V slovitem periodičnem sistemu. prvin stoji silicij poleg ogljika. Soroden mu je zlasti p° lastnosti, da lahiko tvori zelo veliko število spojin. S kisikom gradi silicij velike molekule ve-rigaste, pnstanaiste ali mrežaste; zgradbe. Silicija je na zemlji mnog0 več kakor ogljika, saj tvori kar 25 odsit. zemeljske skorje. ^ naravi ga najdemo v obliki navadnega kremenčevega peska, ki so ga doslej uporabljali v glavnem le za izdelovanje stekla io kalupov v livarstvu. Ta čisto navadni pesek pa je tudi surovina za neverjetno uporabne umetne snovi. Silikone je glede na njihovo zgradbo mogoče predelati v mazalna olja in maščobe, lake, u-metni kavčuk in plastične snovi. Oid klasičnih umetnih gmot se razlikujejo po sijajni odpoi-nesti do toplote in mraza, pritiska in kemičnih vplivov, so Pa tudi izvrstni izolatorji. Razvoj kemije ogljika je tolikšen, da je dandanes znano že 600 tisoč tovrstnih spojin. Lahko torej pričakujemo, da nam bo tudi kemija silicijevih spojin v bližnjih letih raziskala mnogo tisočev prav tako pomembni silicijevih snovi. Silikoni bodo prodrli v vse kotičke človekovega življenja. Inkovske kolibe v visii*1 6730 m V gorati pokrajini na timsko-čiliski meji so nalete člani avstrijske alpinistične ° ^ prave v višini 6730 m na kamn te zidove. Ko so jih odkopa ’ so odkrili dve kamniti kolib1-o njiju sodijo, da sta iz i!ni<0 sikih časov. gta Zgodovinarji menijo, da bili kolibi nekoč signalni PoSt ji- k isr a r> s m: Jk. Ameriška Domovina 'flk' fl/l' E RI e/% IU— H O /VIE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Iz slovenskega T or onto 29. oktober Narodni praznik 29. oktobra 3® naijlprej spomin ,na dan, ko ^'o se Slovenci po istoletjih živ. ^jetija pod ablastijo tujcev združili v svobodni Sloveniji. Zato J® prva misel ob tem dnevu po-^ni gpomin na žilav, trdovra-tan odpor preteklih rodov, ki so skozi vse težave ohranili sloven. sko zavest in zaupanje v prihod-svobodo. S spominom je ^užena hvaležnost še posebej tistih, ki so slovensko zavest ^ Slovencih budili:, in do onih, ki so ustvarjali kulturo, s kate-r° je slovenski narod lahko ved-ko stopil v družbo drugih evrop. skih narodov, in do tistih, ki so ^jevali politični boj za svobo-v talko težkih okolnostih in dosegli zmago. .j *; || A- narodnega praznika ne mo-:renio obhajati le s spomini. Ob ^Jena moramo poglobiti našo prodno zavest) poživiti čustva, ki nas vežejo na lastni narod ter 6e še bolj utrdili v prepričanju, a so naše dolžnosti do naroda 'ehi bolj resne, čim težji je nje-S°v položaj. današnji zgodovinski položaj lahko dela vtis, da ne obhaja narodnega praznika, ampak le propagira svoje skupinske poglede. V. A. “Prekmurski večer V soboto, 4. nov.; bo priredila v slovenski cerkvi dvorani v Torontu Prekmurska folklorna skupina veselico “Prekmurski večer.” ' ; ■ To bo veselica s plesom kot vse druge veselice, a vmes bo nekaj zanimivih kratkih točk., ki bodo poživile večer: prekmurski narodni plesi (skupina je naštu- doslej še ni predvajala), šaljiv,ti Trst s svojim okolišem, ki naj 'ga ne zadovoljuje več priznanje nem prizor (sketch) in harmonikarjev. “Prekmurski večer” prireditev, s katero Prekmurska folklorna samostojno. Čeprav manj kot pol leta, je nastop 'bi dolbli “po želji svojega prebivalstva poseben statut,” in pa Ogrske ter poljske dežele. Narodno veče je 19. oktobra bistveno ponovilo odgovorj ki ga je cesarju na ta predlog že dal njen predsednik dr. Anton: Korošec z je prva nastopa iskupina obstoji skupina Slovencev že dobro poznana s svojimi lepimi nastopi na “Slovenskem dnevu, na Vinski trgatvi prosvetnega društva “Barage” in na veselici “Večernega zvona v Nc;w Torontu. Veselica, ki jo' bo priredila polki orna' skupina, bo torej zanimiva in lepa in upati je, da se dirala še ndkaj plesov, ki jih je bo udeležilo veliko ljudi. Ob prvem “20. ektobru” leta ISŠB V Evropi je (divjala prva svetovna vojna . . ; “Vojska je naredila konec bilje na bo obsegala slovenskega vsemu razpravljanju o preure- lozemija, ki leži Nemcem na poti ditvi Avstrije, zaprla parlament do Jadranskega morja. Načel-im uvedla več kot triletno pre- jnika slovenske in češke parla- avtonomije jugoslovanskim narodom, ampak vztraja na tem, “da ti narodi in ne on sam sodijo o tem, katera akcija avstro. ‘Ogrske vlade bo zadovoljila težnje in pojmovanje narodov o njihovih pravicah in njihovem besedami: “Veličanstvo, prepo- poklicu, postati člani družine zna." Odklonilo je tudi vsak narodov.” 'bodoči predlog, ki bi reševal jugoslovansko vprašanje le delno Avstrija je Wilsonove pogoje sprejela 28. oktobra. Naslednji !in mu ne bi priznal mednarod- j^n Sl0, Slovenci pretrgali stoletnega značaja. Kot cilj je še en- ^g, ZVeze z Avstrijo, razglasili rana zelo akustična, bo užitek gledanja in poslušanja te igre še večji kot je bil v dvorani Mari-Pomagaj. Naj zlasti družine otroci ne zamude te prilike in pridejo to prelepo spevoigro gledat. Kajti to bo zadnja predstava in jo pozneje ne bodo več ponavljali. Tudi župljani iz župnije Marije Pomagaj so na igro lepo vabljeni, dasi so jo nekateri že videli, vendar niti polovica še ne. Sicer bodo pa z o-biskom podprli tudi svojo župnijo. Kajti čisti dobiček, od te igre se bo delil na dvoje: polovico bo prejela šola pri župniji Marije Pomagaj, polovico pa naša slovenska šola. Igro bodo ponovili v naši dvorani prvo nedeljo v novembru, 5. novembra, ob 5. popoldne, Vsi, ki so v dvorani Marije Pomagaj to spevoigro videli, so o njej polni pohvale. krait povdarjal: “Zedinjenje celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem ozemlju kjer danes živi, ne glede, na katerekoli pokrajin. Ske in državne meje, v eno samo edinstveno popolnoma no1 državo, urejeno: po načelih politične in ekonomske demokracije.” Em dan preje pa je Wilson v odgovoru na avstrijsko prošnjo za premirje sporočil, da ganjamje j u ž n i h Slovanov, Nemci so vojno oklicali za spopad med germamstvom in slovanstvom. Naumanov načrt sa-monemške srednje Evrope je memtarne delegacije dr. Korošec in Slanek sta takoj nato protestirala zoper naklepe vlade, da odcepi slovemske dežele od jugoslovanskega naroda in odklonila jasno pokazal, kakšna usoda, ča- odgovornost za nadaljni razvoj, ka predvsem Slovence ob nem- 'Ko je Seidl er nato zagrozil, da šlkli zmagi. Ko je prisiljen po bo hujskajočo agitacijo zadušil naroda nam obenem pri- a’ da je narod lahlko ogrožen in razvoju dogodkov na bojiščih če- še izraža v državi. Bistveni je priznanje osnovnih pravic, ki jih totalitar- suverene danes T^kan tudi od drugačne tirani-kot je tiranija tujcev. Svobo. _a je več' kot le neodvisnost od ^Jcev, ki se izraža v suvereni ^STcidni državi. Bistveni del ^obodei beških tiranija — levičarska ali des-^carska — ljudem odreka, pa c®tu,di prodne arzave. ±tes je Nemštvo doma ogrožano in ne-^arnost prihaja od sil z juga, ki .° kile na delu že pred totalitar-11111 komunizmom. Vendar pojejo te sile še posebej nevar-j ker jim daje policijsko j Olllbo in ideološko ^unizem, ki človešk neva'mem položaju ^a 29. oktober še poseben po-^ • Kot poglavitni slovenski praznik naj bi -zbral vse narodne sile, da se 'Pno izrazijo in priznajo osno. ite ’ ^sporne slovenske vredno. jw rvi 29. ckt'oberj ki nam je i^j, ®Se'l svobodo, je bil tak skup-^o^ovenski praznik — taki bi jjpik' 1 kiti vsi naši narodni pra-t>-h„ 1- Kdor talko Skupno pra-anje onemogoča ali mu sta-imenu svojega poli-osebnega gledanja, sar Karel sklical v maju 1917 državni zbor, so na Krekov predlog v “Jugoslovanskem klubu” zbrani! poslanci sklenili v slovesni izjavi ponoviti svoje dr- za- opravičilo zatira vse osno-e pravice!, ne le na- z vsemi zakonitimi sredstvi, je v znamenje protesta odstopil prvi in zadnji slovenski minister — v Avstriji dr. Ivan Žolgar. Odločnemu zadržanju Sloven- v , , m , . .cev je dajala oporo 6. točka Wil. zavno pravne zahteve. Tako Je |iS0,ndvih 14 ^ za mirovni na5rt prišlo do tako imenovane “Maj-|z ^ g januarja 1918> M zahte-milsfce Deklaracije, ki jo je 30., ^ ^ gke narolde mož. maja 1917. prebral predsednik jav.tonominega razvoja in pa , , . .v, poslanica ameriškega predsedni- naijskem parlamentu. Majniška deklaracija se glasi: “V Jugoslovanskem klubu svojo svobodo in narodno drža. vo. Predsedstvo Narodnega sveta je imenovalo narodno vlado za Slovenijo s predsednikom Jo. sipam Pogačnikom. Uresničil se je sen pomladnih dni let 1848. suvere- _ ZEDINJENA SLOVENIJA Ljubljano kot središčem. (Iz knjige “Slovenska državna misel,” spisal Peter Levičnik). Newtorontske novice Danes sem z velikim zanimanj em prebral: Newlburške novice — Posebna izdaja, v katerih se moniBignor J. Oman zahvaljuje vsem,, ki so kakorkoli sodelovali1 pri: njegovem zlatomašni-škam slavju. Posebno mi je padlo v oči, ko pravijo sebi: “Veste, meni ni mar, kaj kdo pravi o meni. Le nehvaležnosti se ne pustim dolžiti. “Potem pa nadaljuje: “Hvala tistim, ki 50 pisali v liste. Sicer je bilo preveč rečeno, pa ker je bil namen do-foer jim odpuščam. Moral sem se pa res parkrait ozreti na list sv. Pavla, 6. pogl. 3. do 4. vrste.” 'ka kongresu, v katerem povdar-ja pravice malih narodov do samoodločbe. Ugodni žunamjepo- združeni poslanci -izjavljajo, da:li(tični razvoj dal p0lgu,ma slona osnovi narodnega principa, in vensfcim in hrvatskim politikom, hrvaškega državnega prava za-'ki so se ^ah v Zagrebu marca hitevajo združitev vseh po Slo-j1918 da so zahtevali po načelu vencih, Hrvatih in. Srbih nase- 'samoodločbe neodvisno državo 1 j enih predelih monarhije v sa-jSrtbcw> Hrvatov in Slovencev, ne moviadno in na demokratični >da bi ’amellja(H habsburško dina-osnovi zgrajeno državno telo in !sti.ja v takem ozračju je mogel da -bodo za uresničitev te zahte- Sprejem narodnih odpadnikov pri cesarju Karlu, kateremu so šli protestirati zoper majniško pridržkom se bodo udeleževali 'deklaracijo, samo še osovraži-ti dinastijo. Že dva dni po tej avdi-tudi jenc[ so glovenske stranke 27. ve svojega edinstvenega naroda vložili vse svoje sile. S tem SLOVENSKE potniške AGENCIJE avionskih in ladijskih l,1