NO. 209 Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OfflO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 31, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Moskva dobi spomenik Stalinovim žrtvam Stalinovo truplo bo odstranjeno iz mavzclcja na Rdečem trgu, žrtve Stalinovih čist pa bodo dobile v Moskvi spomenik. MOSKVA, ZSSR. — Jože Sta-lin-Visarionov.ie je utppel posmrtno ponižanje, ko je 22. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze na predlog Ivana Spiridonova, prvega tajnika partije v Leningrajski oblasti, sklenil odstraniti Stalinovo balzami-•rajno truplo iz mavzoleja na Rdečem trgu; kjer je ležalo po-Rg trupla Lenina-Uljanova, vodnika boljševiške revolucije. Stalinovo truplo bodo verjetno prepeljali na moskovsko pokopališče, kjer počivata v posebni grobnici Stalinova druga žena in nekateri drugi sorodniki pokojnega diktatorja. Nikita Hruščev je obdolžil Stalina na 22. kongresu tisočev Umorov nedolžnih ljudi, članov in celo vodnikov Komunistične torti j e, med njimi njegovega °^jega gruzinskega rojaka Ord-^onikidzeja. Kongres je sklenil vsem tem žrtvam postaviti v Moskvi poseben spomenik. Pripadnikom “protipartijske skupine” je Hruščev zagotovil, bodo lahko “mirno delali in Rveli, dokler bodo delali tiho kot ostali sovjetski ljudje”; ne kodo postali žrtve čistk, kot se l'e zgodilo Stalinovim nasprotnikom pred 20 leti. ■ ' ■ ■ - £ Rev. A. Merkun Kennedy za ohranitev Iz slov. naselbin prirodnega bogastva! Eichmaimova razprava - samo politična bsirka? WINSTON-SALEM, N. C. — Sodnik višjega sodišča Donald kil Lips, ki je bil 1. 1948 član zar-Vezniškega sodišča v Nuerenber-®u> ki je sodilo glavne nacistične ^°jne zločince, je izjavil, da je ka sodna razprava proti Eich-lnannu v Izraelu s sodnega vidi-'a(komaj kaj več kot — burka. Nfi smo smatrali Eichmanna Za tako majhen zobček na kole-Hitlerjevega režima, da ga ne i sodili, če bi ga že imeli v ro-a'h” je dejal sodnik Phillips. Rrael je po mnenju omen j e-aega sodnika Eichmanna upora-”> da pokaže svetu, kaj so naci-vse počeli z Judi in drugimi tetniki v koncentracijskih tabo--scih in kako so množično mo-rili Jude. CISEROMAŠNIK A. MERKUN JE DANES ZJUTRAJ UMRL CLEVELAND, O. — Danes zgodaj zjutraj je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 85 let stari biseromašnik in duh. svetnik č. g. Anton Merkun, nekdanji župnik na Holmcu pri Kamniku in v Dobrepolju na Dol. Po drugi svetovni vojni se je pred komunističnim nasiljem u-maknil v Združene države, kjer je bil gost župnika č. g. M. Jagra ;• Barbertonu in pri Mariji Vne-bovzeti v Clevelandu. Pogreb bo po vsej verjetnosti v soboto iz Grdinovega pogreb, zavoda. Ne samo na meču, ampak tudi na zidarski ometači sloni bodočnost dežele. WASHINGTON, D. C. — Bredsedmiš Kennedy se ja včeraj vrnil s svoje poti na jug dežele, kjer je v Oklahomi pri Big Ce-darju uradno odprl novo avto-mcbčlsko cesto, še preje pa v Fort Snrth v Arkansasu nagovoril ubrane demokrate. Na obeh kra-jib Je poudarjal potrebo po ohranjevanju prirodnega bogastva dežele, kot osnove in vira narodnega bogastva. V Big Cedarju je Kennedy po otvoritvi ceste dejal kakim 25,-000 zbranim poslušalcem: “Mi držimo meč in smo odločeni o-hraniti svojo moč in vršiti svcje obveznosti, toda mi držimo v svojih rokah prav tako tudi (zidarsko) ometačo!” Nato je zatrjeval, da se odgovorni ljudje predano trudijo, da bi ohranili narodno prirodno bogastvo za bodoče rodove. Predsednik je bil v Oklahomi gost sen. R. Kerra na njegovi 55,000 akrov obsegajoči farmi, kjer goje prvenstveno izbrane vrste goveda. NEW SMYRNA BEACH, Fla. — Frank Kerže s 308 Roslyn Ave. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za darila in obiske. Obiski na domu so dobrodošli! podpira Ahssinijo BEOGRAD, FLRJ. — Titovski 0|kovnjaki so napravili načrt Wvo abesinsko petletko. Ta zn Se^ai Pri kraju in se po pri-anju samih Abeisancev ni nič „,bMsIa ^Resinski cesar še zmeraj ver. 6 jugoslovanskim str oko v- dasiravno nd po polomija. bip*c J&tn ^ank0m.in ;'il]rn W dal na'llOIŠ, nai n'a^ri ae za drugo pet-.°- Cesar je pri tem izjavil, n... a za drugo petletko rabil ka-000,000 pomoči iz — Ru- %! ^ako Je prav! Tito naj dela čujej Hruščev naj 'jih pa pla-Sar ’ neumen abesinski ce- ^loudy Vremenski prerok pravi: NaWv^10 jasno in hladnejše. JVlsia temperatura 58. Andrej Kapel Kakor je bilo že poročano, je preminul 67 let stari Andrej Kapel s 1437 Sulzer Ave., Euclid, Ohio, poprej iz Fairport, Ohio, kjer je vodil vinarijo. Bil je vdovec, prva žena Mary je umrla leta 1933, soproga Antonija pa leta 1955. Tukaj zapušča pokojni sinova Charlesa in Hermana, pastorka Franka Zadnik v Kal., sestro Mary Penko, brate Antona, Franka in Leona, 'muke in druge sorodnike. Rojen je bil v Novi Sušici v fari Košana pri Št. Petru na Krasu. Bil je član Društva Vztrajnost št. 355 SNPJ in Društva Triglav 3DZ. Pogreb bo jutri popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Namesto vencev, prosi družina, da bi darovali za Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. Socijalšsfi na celi črti za svobodno demokracijo Indijska Krišna Menon in ameriški dolarii CLEVELAND O. — Krišna Metnon je med glavnimi sodelavci indijskega Nehruja in trenutno tudi indijski delegat v ZN. Je obenem pravi tip sodobnega “nevtralca”: omalovažuje in napada Ameriko, kjer le more, brani pa Moskvo, kjer se mu nudi priložnost. Tako na primer trdii, da je “ameriška priprava na vojno” prisilila Hrušče-va, da je začel z obnovo preskušanja atomske sile, in da so ameriške podzemske eksplozije celo nevarnejše od ruskih, ker “okužujejo zemljo” pod njeno površino. V ZN je končno delegatom ZDA pošla potrpežljivost in so Krišni Menonu odgovorili, kot je treba. V državnem tajništvu so nekateri naši diplom at j e drugega mnenja: dali so Indiji $20,-000,000 posojila za nakup aluminija, bakra in cinka. Vse skupaj pomeni zaslužek za 3 ameriške dobavitelje kovin; da je s tem žrtvovana ameriška zunanja politika, kdo bi se za to menil! Sicer bodo nemara v Indiji pametnejši od Amerike,'v sedanjih parlamentarnih volitvah kandidira proti Krišni Menonu Kripa-lani, ki spada med vodilne politične' osebnosti v Indiji. Ako podere Krišno, se bo mnogim odvalil kamen od srca, najbrže tudi Nehruju. Znebili se bodo najbolj rdeče pobarvanega traka.” nev. Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se tega kesal! RIM, It. — Mednarodna zveza socijalističnih strank, znana pod imenom, sooijalistična internacionala, je te dni v Rimu zaključila svoj mednaroden kongres, ki ga ima vsako drugo leto. V svoji resoluciji o mednarodni politiki se je postavila na stališče, ki ga zagovarjajo države, kjer vlada svobodna demokracija. Resolucija obsoja komunistični Dirksen obljublja pomoč postovk glede Berlina, obsoja ; uravnovešanju komunaubeno sabotiranje spora. zumov o kontroli preskušanja proračuna atomskih eksplozij, o razorožitvi, WASHINGTON, D. C. — Vod. o sistemu “trojke” v ZN, o pri- ja repuhlikandkih senatorjev E. silni delitvi Nemčije na dva Drrksen je izjavil, da bedo repu. dela itd. Obenem obsoja tudi rblikanci pomagali predsedniku prepad med živi jenskim stan- Kennedyu uravnovesti zvezni dardom v gospodarsko napred- proračun, ker se bodo z vso silo nih in gospodarsko zaostalih dr- zavzeli na zmanjšanje izdatkov, žavah, segregacijo v Južni A- ki niso nujni za narodno obram-friki in Ameriki in zahteva mir. bo. no rešitev alžirske krize. | Dirksen je dejal, da smatra Na kongresu je sodelovalo 43 predsednikov napor za zmanjša-socijalističnih strank. Zastopane uje izdatkov, ki ga kaže njego-boš zaradi so bile tudi begunske socijalisti- va uredba članom vlade prete-'čne stranke. [kili teden, za iskren. RAZSTRELITEV VELEBOMBE RAZJARILA SVOBODNI SVET Včerajšnja razstrelitev sovjetske jedrske velebom-be na nodročju Nove Zemlje je vznemirila in razjarila svobodni svet. Predsednik ZDA Kennedy jo je označil za izsiljevanje, ki naj povzroči strah in preplah v isvobodnem in nevtralnem svetu. WASHINGTON, D. C. — Ameriška atomska komisija je objavila včeraj popoldne, da je imela sovjetska eksplozija v ranem jutru razdiralno moč 50 megatonov, med tem ko so jo Švedje preje ocenili na blizu 100 megatonov. Preskus je bil izveden na .področju Nove Zemlje v Arktiki v višini kakih 12,000 čevljev, torej v troposferi. Napovedujejo, da bo radiacija in radioaktivni prah od te bombe veliko večji od vseh prejšnjih, če ne .naravnost enak skupnosti vseh prejšnjih. Prav to je povzročilo med narodi severne in zahodne Evrope ter na Japonskem precejšnjo zaskrbljenost, pa tudi hudo jezo. Predsednik ZDA Kennedy je izjavil, da namen preskusa velebombe ni bila narodna obramba, kot trdijo v Moskvi, ampak preplah svobodnega in nevtralnega sveta pred uničenjem, če ne bodo komunistične zahteve izpolnjene. Švedi sodijo, da, je bila sovjetska velebomba dolga kakih 15 čevljev, široka kakih 9 in da je tehtala preko 15 ton. Sovjeti jo naj bi poslali v ozračje s pomočjo superrakete, kot so jih u-porabili za polet okoli Zemlje. Ameriška atomska komisija je včerajšnjo jedrsko bombo o-cenila na jačino 50 megatonov, nekako še enkrat več kot ono izpred enega tedna, ki so jo Sovjeti preskusili na nekako istem kraju in v nekako isti višini okoli 12,000 čevljev visoko od tal. Ko se ogromni radioaktivni oblak polagoma preko Sibirije bliža Združenim državam in preko njih zahodni Evropi, se vlade prizadetih držav pripravljajo na morebitne ukrepe, ki bi bili potrebni za čuvanje zdravja prebivalstva. Združene države še vedno daleč pred Sovjetsko zvezo Predsednik ZDA je v svoji izjavi poudaril, da sedanji sovjetski preskus ni služil vojaškim, ampak političnim namenom, dodal je, da so Združene države v pogledu atmoskega orožja še vedno daleč pred Sovjetsko zvezo in so sposobne uničiti vsakega, ki bi se usodil sprožiti atomsko vojno. Pri tem je svet zagotovil, da Združene države “ne žele, da bi morale kdaj to orožje uporabiti”. Sivet je na splošno bolj zapre-paščen kot preplašen. Sovjetska brezobzirnost je napravila po- sebno na nevtralce svoj vtis. Indijski Nehru je izjavil, da poskus kaže, da je potreben nek “mednaroden dogovor o končanju preskusov”. Svobodni za-j hodni svet je v svojih obsodbah sovjetskega preskusa odločnejši in jasnejši. Na Sovjetsko zvezo zvrača tudi vso odgovornost za morebitne zle p o s 1 e d i c e na zdravje človeštva. Združeni narodi in ruski preskusi atomskega streliva CLEVELAND, O. — Kdor si še Paikistain in Iran. Po skupnem eksploziji, obenem je prišel mig-.tudi najnovejša akcija nevtral-hoče ustvariti stvarno sliko o posvetovanju so te države skle- Ijaj od diplomatov iz Washing- cev ZN, da bi bili zaustavljeni pomenu in vrednosti Združenih nile, da bodo predlagale politi- tona, da je vendarle treba nekaj poskusi z eksplozijami atemske-narodov, naj samo pregleda, ka- ^enemu odboru ZN resoucijo za narediti, kajti drugače bo naše ga in vodikovega streliva vsaj ko' se je ta mednarodna organi- generalno skupščino ZN, ki naj državno tajništvo pokazalo po- za eno leto, seveda brez vsake zacija obnašala do poisskusov z obsodi rusko eksplozijo. V poli- doibno brezbrižnost do raznih kontrole! Akcijski odbor se-atomskim in vodikovim streli-. tirnem odboru so naletele na zadev, ki ležijo afriškim in azij- stavljajo Abesinija, Gana, Indi-vom, ki jih je organiziral Hru- presneto malo zanimanja za ta skim državam posebno na srcu.'ja Nepal, Egipt in seveda Jugo. ščev nedaleč od severnega teča- predlog. Skoraj zoprn je bil se- Pod takim pritiskom se je poli-1 slavij a. Predlog je v očitnem na. Ja- ! dan ji večini ZN iz Afrike in tični odbor ZN vendarle odločil, sprotju z ameriškim stališčem, da je treba vsako prepoved pre- Lahiko preskočimo dobo od pr- Azije. da da potrebno prednost resolu- ve ruske letošnje eksplozije do | Delegatje iz Afrike in Azije so ciji. Po glasovanju v politi- skušanja atomske in vodikove tiste, ki jo cenijo na 30-50 mega- našli na ducate izgovorov, da onem odboru je resolucija prišla 'sile vezati na učinkovito konten. Eksplozija je bila izvršena predlog ni nujen, da je treba ča- n,a dnevni red generalne skup- trolo, česar pa komunisti nočejo prsd dclbrim tednom. V na-.kati itd. Osmorioi, ki je predla, ščine in bila tam sprejeta brez slednjih par dnevih so deževali 'gala resolucijo) ni preostalo dru- posebne debate in nobenega nav-proteisti v Moskvo, ves svobodni jgega kot barantanje. Morala je dušnja. V mednarodni javnosti svet je protestiral trebni eksploziji. proti nepo- vpoštevati vse ugovore in pomi- je balo glasovanje registrirano sloke in radi tega črtala iz reso- kot običajen dogodek, ki Mos-Tiste države, ki ležijo najbliž- Tucije vse, kar bi moglo “pre- kve ne bo spreobrnil, kar je res. že otoku Nova zemlja, kjer se'več” zadeti Hruščeva. Tako je| Ves postopek v ZN jasno slika jei eksplozija vršila, (švedska, bilo besedilo resolucije skrčeno odmoise ZN do Modkve. Nova Norveška, Danska, Islandija, Ka- na beri in piši 45 besed, pri če- nevtralna večina ZN gleda sa-nada in Ja porok a so same takoj |mur je pomen resolucije skoraj mo na to, da ne zadene nikjer in protestirale in mislile> da mora- zvodenel. Pa še to ni nič poma. nikoli sovjetske občutljivosti, za jo tudi ZN nekaj storiti. Njiho. |galo. Med tem so v ZN videli, (to, kaj misli svobodni svet, se le ___________________, vemu stališču sta se priključila kako ves svet protestira proti ^redkokdaj zmeni. To dokazuje | ke eksplozije. Krvavi boji v Kalangi čete osrednje vlade so napadle obmejne vasi v Katangi, pri čemer je prišlo do krvavih spopadov. ELIZABETHVILLEJ Katanga. — Ko so v nedeljo napadle čete osrednje vlade iz Leopoldvilla, baje na svojo roko in celo proti ukazom poveljstva, obmejne vasi v Katangi, je padlo v krvavih bojih Okoli 40 ljudi. Do spopadov je prišlo v dveh vaseh kakih 35 milj vzhodno od Lulua, mesta na katanški meji s pokrajino Kasai. Katanga je posla!a na napadeno področje vojaške okrepitve. Po njenih poročilih so čete vlade v Leopoldviilu napadle katan. ško področje na svojo roko, med tem ko se vršijo med Lecpold-villom in ElizabethviHom razgovori o ureditvi spornih vprašanj. Preds. Katange Combe je bolan in je moral vzeti osem dni dopusta, tekom katerega se je odletel zdravit v Ženevo v Švici. Predstavnik Združenih narodov v Katangi O’Brien je protestiral pri katanški vladi češ, da tamkajšnja radio postaja ščuva proti Združenim narodom. To je po uradni odobritvi med ZN in Katango sklenjenega premirja prvi oblak, ki kaže na možnost novih sporov. Sirija zopet v Arabski ligi KAIRO, Egipt. — Sirija, ki je pred enim mesecem pretrgala svoje vezi z Egiiptom> je bila preteklo soboto na posebni seji Arabske lige ponovno sprejeta med njene člane. Seje so se udeležile vse člani-pod nobenim pogojem. ce razen Iraka, ki je z Ligo v >v v sporu od julija, ko je ta kljub N vtialce ne briga me za- njegovemu (protestu sprejela lostna skušnja, ki jo je napravi-'med svoje člane Kuvajt. la Amerika s prostovoljnim prenehanjem preskušanja, ki je trajalo tri leta. Dočim so v A-imerilki vse priprave na ponovna preskušanja res počivale, so Dve novi letalonosilki BROOKLYN, N. Y. — Ameriška vojna mornarica je dobila 'pred kratkim dve novi veleleta- ,, , v lonosilki, Constellation, ki je la- jih v Moskvi načrtno organizi-|ni 19 decemhrgi ob požaru pod rali, kar potrjujejo sedanje rus-,krovom utrpela veliko škodo, in Enterprise. Iz Clevelanda in okolice Asesment— Tajnica društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment jutri, v sredo, zvečer od 6. do 7. ure v šoli sv. Vida. Preskušanje siren— Danes ob 10:45 bodo preskušali v Cuyahoga okraju sirene, ki naj v slučaju bližajočega se napada iz zraka opozore prebivalstvo na nevarnost. Zapovedan praznik— Jutri so Vsi sveti, za katoličane zapovedan praznik. V četrtek je Vernih duš dan, ko se kristjani spominjamo svojih umrlih. Seja— Klub Ljubljana ima nocoj sejo v AJC na Recher Ave. Pogreb— Pogreb pok. Antona Gričarja bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogreb, zavoda v cerkev St. Margaret Mary ob desetih, nato na pokopališče-Med— Pri Barbičevih na Rosewood Ave. imajo naprodaj med. Več v oglasu. Taylor bo zaprl vrata— Znana veletrgovina na Euclid Ave. Wm. Taylor & Son Co., katere največji finančni udeleženec je May Co., bo z novim letom zaprla svoja vrata. Njeno podružnico v Southgate bo May Co. vključila v svoje lastne trgovine. Švedska bi rada vsiopila v Evropski Skupni trg STOCKHOLM, Šved. — Švedska vlada je sporočila parlamentu, da misli prositi za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Za švedsko javnost ni bilo to nobeno presenečenje. Prošnjo bo vložila v “bližnji bodočnosti.” Švedski bosta verjetno sledili tudi Švica in Avstrija, menda že to zimo, kakor hitro se bo videlo, pod kakimi pogoji bo sprejeta Anglija. Tako bo prišlo jugoslovansko gospodarstvo v velike škripce. Bo obdano od dveh velikih gospodarskih skupnosti: Evropske gospodarske skupnosti na zapa-du in od komunističnega bloka na vzhodu. Kamorkoli se bo nagnilo, zmeraj bo samo po sebi prišlo v odvisnost, ker je premajhen partner za svoje sosede. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Zvezno delavsko tajništvo je brisalo z liste krajev z “občutno brezposelnostjo” 7 mest v državi Ohio, med njimi Ashland, Mansfield in Marietto. MOSKVA, ZSSR. —« Sovjetska zveza je včeraj pozvala Finsko na posvet za “skupne u-krepe” za varstvo meje pred nevarnostjo napada od strani Zah. Nemčije in njenih zaveznikov. Ta korak smatrajo kot znak sovjetskih načrtov u-stvariti svoja vojaška oporišča na Finskem. LONDON, Vel. Brit. — Nikita Hruščev je v odgovoru na pismo 62 poslancev delavske stranke, v katerem so ga pozvali, naj konča jedrske preskuse, zagrozil Vel. Britaniji, da utegne biti prva žrtev a-tomske vojne, ker so na njenih tleh ameriška letalska o-porišča in oporišča za ameriške jedrske podmornice vrste Polaris. s vin RISKS DOMOVINA, OCTOBER 31, 1961 Ameriška Domovina vi r i* ? t ^j—jho fvi r 0117 St Clalr Ave. •— HEnder»on 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jrily Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 209 Tues., Oct. 31, 1961 Iz vsega pisanja v Komunistovem članku se vidi samo (rani. Pričeteflc kmalu po 8. uri. to, da jugoslovanski komunisti hočejo ostati zvesti ne samo komunizmu, ampak tudi komunistični solidarnosti, le pri miru jih je treba pustiti, kadar korakajo po svoji poti v komunizem. Njihova želja po solidarnosti bo tem večja, čim bolj se zapleta sedanja mednarodna napetost. Zanimivo je dejstvo, da se članek v “Komunistu” ne spušča v nobeno kritiko sedanje moskovske politike, na primer o kontroli oboroževanja, o preskušanju atomske sile itd. Kot se vidi, se strinja z ostalo vsebino novega moskovskega političnega programa. Kdo ve, ali ne bodo v državnem tajništvu tega namenoma prezrli, ko bodo ocenjevali vrednost podpiranja titoizma? BESEDA IZ NARODA koncerlu za desetletnice Cleveland, O. — Pred leti je imela Slovenska pisarna svoje prostore nasproti šole pri sv. Vidu. 13. sept. 1951. leta, se je v tej pisarni zibrala skupina fantov mesece, 'k prvi pevski vaji. Mladi pevci O pač, eden bi odgovoril — pevovodja Metod Mdlač bi znal odgovoriti. Moskva in Beograd Jugoslovanski komunisti so čakali skoraj .. , preden'so objavili svoj odgovor na napade, ki jih vsebuje se trudih s pesmajo Žadom novi politični program ruskih komunistov. Odgovor se-[nam, zadoni.^ Razlaom ljudje, veda ni namenjen samo Moskvi, je namenjen tudi vsem ko-j^ so teti večer slisah to petje, munističnim strankam po vsem svetu in mimogrede tudi ,®o imedi raebona mneinja. Nihče ameriškemu državnemu tajništvu. teh Pa nltl slutl1 m’da je dl' Kdor se ni zadnjih 13 let prav nič brigal za spor medjia ta vaja rojstvo pevskega zbo- Moskvo in Beogradom, ni zamudil ničesar, tako trdi jugo-p, kr si je'kmalu po tem nadel slovansko komunistično glasilo “Komunist” v svoji 39. šte-|pe “Korotan Ko bi tudi številki od 29. septembra. “Komunist” namreč trdi, da dela ^ v slovensko pisarno k^tisti sedanji moskovski komunistični program prav iste očitke na/P™1 pi1 m vprašal fante, čemu račun titovcev kot znana resolucija Kominforme iz 1. 1948. ®e Pp3^ bl morda mhce Komunist je stisnil očitke v 4 točke: Brez pripadnosti ko-;ne odgovoril, da je njih namen munističnemu bloku ni mogoča zmaga socijalizma v kaki v koncertih ponesti slovensko državi. Jugoslavija stoji pred nevarnostjo, da bo izgubila'p6®6™ med ljudi, vse “socijalistične pridobitve,” ker se je izolirala od komunističnega tabora. Jugoslovanski kurz “izolirane graditve socijalizma” razedinjuje narode pred fronto kapitalizma. Revizijonizem je prišel najbolj do veljave v Jugoslaviji. “Komunist” skuša potem na dolgo in široko ovreči moskovske očitke. V svojem zagovoru skuša biti stvaren in dosleden in se izogiba nepotrebnim napadom in brezplodni 'polemiki. Nas zanimajo samo izvajanja “Komunista”, ki se tičejo odnosov med socijalističnimi, to je, komunističnimi državami. Tu trčita najbolj jasno drugo ob drugo moskovsko in beograjsko stališče. Moskva in Beograd ne ospo-ravata potrebe, da je komunizmu enotnost komunističnih držav in gibanj neobhodno potrebna. Toda, kakšna naj bo ta enotnost? V odgovoru na to vprašanje tiči bistvo spora med Beogradom in Moskvo. Titovci trdijo, da po moskovskem pojmovanju ta enotnost ni mogoča “brez trdnega tabora, brez administrativnega povezovanja socijalističnih (komunističnih) dežel in saim je uvidel potrebo po pev. partij iz enega centra.” “Taborska povezanost” je torej gkem zibom. Ker se je čutil 'edina prava in dobra enotnost) za komunistični svet. Tudi |Zm,ornega in je vedei da je dol-titovci trdijo, da se je rdeča “Jugoslavija vseskozi, z besedo £an s pridam uporabljati svoje in dejanji borila za enotnost socijalističnih in drugih na-lg|p0lso,j;),n|oiSI|;i) je saim za,čei iskati prednih ter miroljubnih sil na svetu.” Dodajajo’, da dajejo|in zbirati pevce. Vsakega pose-“‘pred administrativno enotnostjo prednost dejanski enot-beg je skušal navdušiti in mu nosti enakopravnih in svobodnih socijalističnih dežel in vizlbuiditi veselje do slovenske gibanj.” Da pojasnimo to razliko z vsakdanjimi besedami! Moskva prizna vsakemu narodu pravico, da si izbere svojo pot'sprejeti žrtve za to, da se zaklad V komunizem, toda posvetovati se mora z njo, predno se ki ga imamo v pesmi med nami odloči za pot. ’ Ko pa je že na poti, mora zmeraj spraševati ohrani. Predobro je vedel, da Moskvo, ali zna pravilno hoditi po izbrani poti. V Beogra- se zbori ne izurijo čez noč. Tu-'du pravijo drugače: Vsak narod si lahko svobodno izbere dd je vedel, da med mladimi fan Spomini ob Korolanovem ^p^esel čas, da smo te sami r vzljubili. Človek posvetne reči toliko ceni, kolikor zanje žrtvuje. Včasih žrtve niso najlažje toda, kadar obujamo spomine, nam je ob maj večjih žrtvah najbolj prijetno. Kdo se ne spominja vročih poletnih ur? Vse raje bi jih prebili v naravi kot na pevski vaji. Kdo je pozabil snežne zamete, skoizi katere smo se prerivali le zato, da smo eno uro peli v zboru. In druge žrtvice! Vseh se spominjamo z veseljem. Bile so potrebne, četudi bi brez, teh žrtev minevala leta, bi desete obletnice brez njih nikdar ne praznovali. Taki so naši spomini, ko se pripravljamo na koncert 11. no- vembra. Zaradi teh spominov (lolil z prijatelji iz Mil- Igral bo Roman Possedijev orkester. Grozdja bo dovolj za one, ki bodo hoteli “krasti”. Seveda ne smete pozabiti, da bo za take grehe tudi sodnik s policaji. Dovolj zabave za mlade in stare. Tudi vsega dovolj za grlo in želodec. Obenem bosta še dve nagradi — dve pečeni goski. Pridite in povabite še druge! Naj se spat oglasi vesela pesem, naj oživi spomin na lepe čase ob vinski trgatvi in prešanju. M. Geratič Uspeli mladinski koncert v Chicago Pogled v prihodnje stoletje že prihodnje leto se !bo začelo 21. stoletje iv mestu Seattle na razstavi “Century 21,” ki jo bodo odprli spomladi 1962 in ’bo trajala do jeseni. Tam si :bodo obiskovalci izoblikovali približno predstavo o življenju svojih vnukov. Razstava prihodnosti, h katere organizaciji so ZDA povabile 85 dežel, ne bo toliko pregled dosedanjih znanstvenih jn tehničnih dosežkov, kolikor poskus, kar nazorneje odgovoriti na vprašanje, kakšen bo svet čez štiri ali pet desetletij. Milwaukee, Wis. — V ogrom-mem1 mestu Chicagu( tam na Cermak Rd. in 22nd Place, se nahaja slovenska fara z lepo cerkvijo in obširno Gym. dvorano sv. Štefana. V tej oazi o-grommega mesta se razvija, širi in goji slovenska beseda, ples in naša pesem. In če pri tem slovenskem kulturnem udejstvovanju, seveda po zaslugi sitaršev in vzgojiteljev, sodeluje naša, tu doraščajoča š o 1 s k a mladina, sem prepričan, da bo v tem velikem mestu še dolgo vrsto let se slišala naša pesem, beseda in naš narodni ples. To sem premišljeval, ko sem želimo, da bi bil deseti koncert najlepšli. In naj lepši bo, ako se našemu praznovanju pridružite tudi vi. Z nami praznujte in z nami zapojte. Pozdravljena Pesem! JL. Prošnja preganjanih slovenskih karmeličank pesmi, katero je sam znal pravilno ceniti. Bill je pripravljen pot in hodi svobodo po njej, ni se mu treba zatekati v Moskvo po nasvet, ako se sam ne odloči prostovoljno, da išče nasveta v Moskvi. Ako bi iskali primere v svobodnem svetu, bi lahko rekli takole: V jugoslovanski emigraciji,tki je za obstoj Jugoslavije po porazu komunistične diktature, je vse polno struj, strank in gibanj, ki ima vsaka svoje mnenje in svoj načrt, kakšna naj bo “tretja Jugoslavija.” Načrti se gibljejo od stare predvojne, centralistično urejene države do rahle konfederacije med posameznimi državami, ki bi jih osnovali posamezni narodi ali narodne skupine na ozemlju Jugoslavije. Čeprav vsaka izmed njih zagovarja ognjevito svoje stališče in boj za posamezna stališča rodi hude očitke in spopade, ostane ideja Jugoslavije kot države skupnosti nedotaknjena. Tako je tudi v sporu med moskovskimi in beograjskimi tovariši. Naj se božajo ali lasajo, nikoli si med seboj ne očitajo, da niso več komunisti. Deležni šo lahko takih častnih naslovov kot odpadnik, razkolnik, izdajalec itd, toda komunisti še zmeraj ostanejo ne glede na svoje medsebojne spore. ti ne bo našel izkušenih pevcev, da bo treba vaje in potrpljenja. Pa se ni bal. Šel je na delo in mi smo mu sledili. Nobena beseda ne velja tolika kalkiar vzgled delavnega sovrstnika. Če smemo Korotanci danes biti na kaj ponosni, hočemo biti ponosni na svojega pevovodjo. Brez fee, zbirajo: njega bi ne bilo Korotana. Če zlkotr more trditi, da je v času svojega delovanja dosegel uspehe, je to predvsem zasluga pevovodje Milača. Deset let je minulo. Čeprav se pevci Korotana v vseh teh letih nikoli nismo dokončno naučili pesmi, ki smo jo tisti večer na prvi vaji ; poskušali TORONTO, Qnt| — Slovenske karmeličanke, ki jih je sedanja komunistična Oblast v Sloveniji 1. 1948. razgnala, so našle trenutno zatočišče v Avstriji. Ker je samostan na Dunaju prenapolnjen, žive zaenkrat v zasebni hiši svojih ustanoviteljic. V želji, da bi zgradile svoj niov samostan blizu švicarske meje( se obračajo na vse razumevajoče Slovence, da jim po svojih močeh pomagajo ih jih podpro. Novi Karmel bo posvečen Sv. mali Tereziji, v katerem bodo te bogoizbrane redovnice molile za svetost duhovnikov in zedinjenje vseh kristjanov. V svojoi molitev vključujejo1 tudi naš trpeči narod. In besede častite sestre M. Agneze: “Spoznala sem, da-kot redovnica domovini največ koristim. Da podprem apostolat besede, sem volila apostolat molitve in žrtve!” globoko izpričujejo vrednost, pomen in moč nevidne molitve in tihe žrtve. Prostovoljne prispevke za zidanje novega samostana, v katerem bodo živele v novih okoliščinah slovenske karmeličan- Jožica Jamnik, 618 Westmount Ave., Toronto 4, Ont., Can. Anica Resnik, Dora Torušič. ----------o----- Vinska trgatev v Chhagu bi nas skoro razpihale rahle sa- zapeti, smo vendar Boj med Moskvo in Beogradom je torej podoben boju (predelali marsikatero drugo med centralisti in federalisti v svobodnem svetu. Moskva skladbo in priredili lepo število bi rada ohranila vse privilegije, ki jih je imela še leta 1945, koncertov, če pred desetimi le. ostale komunistične države pa gledajo na te privilegije vsak dan z večjo nezadovoljnostjo. Jugoslaviji pripada samo ta čast, da je prva začela boj za federativno idejo v komunističnem svetu, ne po svoji volji, ampak po Stalinovi'pe, hodimo danes strnjeni in smo kratkovidnosti, ko jo je vrgel s silo iz komunističnega ta-[gotovi, da smo krenili na cesto, bora. V tej točki ni Hruščev nič boljši od Stalina; tudi on ki ji v tujini edini še ni začrtan bi rad ohranil vse privilegije za Moskvo, to je zase. Razli- 0‘£|ter konec. Ko bodo naši po-kuje se od Stalina le po tem, da je gibčnejši in da ne rine tomci že davno le še v tujem z glavo skozi zid. Ako je treba, se s federalisti tudi spora- jez,’:'ku govorili, bo v pesmi še zume, kot je to enkrat že napravil s Titom. ivedno zvenela slovenska beseda. “Komunist” ne izključuje možnosti, da bi se to vtegni-j Pesem slovanska, kako si nas lo zgoditi še enkrat. Med vrsticami ponuja spravo komu- združila! če te pred desetimi nističnemu taboru z Moskvo na čelu in celo trdi, da je upra- leti nismo prav cenili, ker te vičen do take ponudbe, kajti znane so “težnje in prizade- prav poznali nismo, če te v vseh vanja Jugoslavije,” da bi razvila take odnose s socijalisti-/teh latih nismo dovolj skrbno čnimi državami, ob enakopravnem sodelovanju in vzajem- gojili, če nam niso bila grla ni pomoči, brez vsakih političnih pogojev,” ki bi pomagali ustvarjena, da bi vso tvojo lepo-komunizmu do še večjih uspehov. to svetu prav pokazali, vsaj to Chicago, lil. — V stari domo- s tolikim trudom iivtoi’ v naši lepi Sloveniji je vinska trgatev že pri kraju. Pravijo, da bo dobra vinska kapljica, Iker je bilo bolj suho lato. 'Sladki mošt v sodih po zidani-ti nismo vedeli kam nas vodi ko-|calb vre i'n kipi. Kmalu ga bodo Tek in smo šibki omahovali, da krstili na — Martinovo. Iz mo- šta bo postalo vino. V spomin na te lepe čase, ko se je po naših vinskih goricah razlegala vesela pesem, prešeren fantovski vrisk in smeh deklet, obhajamo v Ameriki vinsko trgatev. Da vsaj malo obudimo spomine na mladost in na lepe običaje ob vinski trgatvi, ki je bila in je še danes velik praznilk za pridnega gospodarja. Slovenska Narodna Zveza v Chicagu prireja tudi letos vinsko trgatev ali “martinovanje”. Vršila se bo v soboto, 4. novembra, v poznani Tomazinovi dvo- waulkeei priča krasnemu uspelemu mladinskemu koncertu v soboto, 21. oktobra, zvečer v dvorani sv. Štefana. Slovenski mladinski pevski zbor, člani Lige S.K.A., odsek Chicago, 12 postavnih fantov in 8 zalih deklet so pod vodstvom neumornega skladatelja in pevovodje p. Ven. deilina Sipendova priredili pevski koncert ter podali tudi nekaj odlomkov iz svetovno znane češke opere B. Smetane “Prodana nevesta”. Naj takoj v začetku povdarim, da razen par pevskih spodrsljajev in nekaj neiredhosti na odru, je ta koncert doživel lep in prodoren, u-metniški uspeh. Vsi mladi pevci in pevke orkester na čelu z odličnim pianistom in predsednikom čikaške lige dr. Alfredom Fišingerjem so pod izkušenim muzikalnim vodstvom p. Ven-'deilina izvajali ves pevski in muzikalni program prav dobro. Vsem brez izjeme naše čestitke in hvala! * Koncertni program se je začel z znano študentovsko pesmijo “Gaudeiamus igitur”, ki so jo pevci in pevke, povečini študentje, zapeli prav od srca. Sledila je večmolepa koroška narodna pesem “Gor čez jezero” in V. Vodopivčevi “Izgubljeni cvet”. Pri četrta pesmi “Vsi so prihajali...” pa sem prisluhnil bolj pozorno, kajti zbor jo je pel v novi priredbi p. Vendelina, ki jo je nekoliko poživil, tako da je pri navzočih izzvala veliko a-plavza. Kot zadnja pevska točka prvega dela koncerta je bila na sporedu zelo težka kompozicija Josepha Haydna — “Stvarjenje”. To umetniško delo je trd oreh za večje in odrasle pevske zbore. Kaj šele za mladinske zbore. Kljub temu, da so se mladi pevci in pevke vrgli z vsem pogumom na izvedbo tega dela, sem čutil, da je za ta mladinski zbor in njih mlada grla le nekoliko prezahtevno. Vse pevske točke je spremljal na klavirju preizkušeni in odlični pianist dr. Alfred Fišinger. Disciplinirani mladinski zbor je pazno sledil vsakemu gibu pevovodje p. Vendelina. Izredno zadovoljni poslušalci so nagradili izvajalce z velikim ploskanjem. Dvorana je bila zasedena do zadnjega sedeža. * Po daljši pavzi so na odru sledili odlomki Smetanove opere “Prodana nevesta”. Režiser'ga. Ivanka Grželj je prav spretno u-redila na odru razne prizore. Oderska mojstra sta bila Adolf Kranjc in Peter Fišinger. Šepe-talka je bila Metoda Fišinger. Statistični računi kažejo, da bo takrat živelo na našem planetu okoli šest milijard ljudi. Seattelska razstava bo skušala vsaj približno pokazati, kako bodo stanovali, delali, se zabavali, skratka kako bodo živeli ljudje iz prvih let tretjega tisočletja. Komaj eno miljo izven središča Seattle v državi Washington bodo uredili razstavne prostore, ki bodo zavzemali v celoti okoli 400 akrov. Kasneje se bodo razstavni paviljoni spremenili v dvorane za kulturne in zabavne prireditve. Razstava bo razdeljena na pet poglavitnih oddelkov, in sicer na svet znanosti, svet 21. stoletja, dalje trgovine in industrije, svet umetnosti ter razvedrila. Prvi “svet” bo verjetno najbolj zanimiv, ker bo nakazal pomen in vlogo znanosti pri urejanju gospodarskih, socialnih in drugih problemov, s katerimi bo imel opraviti človek prihodnjega stoletja. Najbolj radovedni obiskovalci razstave bodo lahko stopili v “spacearij”, poseben planetarij, kjer se bodo znašli po zaslugi posebne projekcijske tehnike v položaju vesoljskih potnikov, namenjenih na druge svetove. Kasneje bodo spacearij preuredili v dvorano za poljudnoznanstvena predavanja. Ohranili bodo tudi 600 čev. visoki stolp, ki ga bodo zgradili kot simbol razstave. Enotirna viseča železnica bo povezovala razstaviščne prostore z mestnim središčem. Dve garnituri, ki bosta imeli po štiri vagone, bosta lahko prepeljali iz mestnega središča na razstavo in nazaj po 8,000 ljudi na uro. To pot se bo prvič zgodilo, da bodo zgradili za javni promet železnico “Alweg”, ki so znanstveniki razpravljali o njej že vrsto let. Organizatorji upajo, da si bo vsaj deset milijonov ljudi ogledalo razstavo, ki bo odprta pol leta, od aprila do oktobra. Čudno se mi je zdelo, zakaj vsi pevci in pevke igrajo in pojejo v ozadju odra. Kasneje sem izvedel, da so morali peti v ozadju radi mikrofonov, ki so bili o-bešeni v sredini odra- Razumljivo je, če bi pevci peli v ospredju odra, bi dosegli še večji u-speh. Res je tudi, da bi morali vsi pevci in pevke biti v tej operi oblečeni v češke narodne noše. Radi finančnih zaprek in kratkih prizorov je razumljivo, da se ta nedostatek ni mogel izvesti. Sodelujoči na odru so bili oblečeni v naše narodne noše, kar ni prav nič motilo navzočih poslušalcev. Muzikalno vodstvo je bilo v sigurnih rokah dirigenta p. Vendelina, ki je s svojo taktirko odlično vodil mali, toda dober orkester, pevski zbor in soliste, ki so bili: Tone Drob, Nandi Stanovnik, Marija Kranjc, Janko Arko, Anamaria Gonia, Lojze Arko in Marjan Erman ml. Pri teh odlomkih sta se posebno odlikovala Marjan Erman ml., ki je izvrstno podal ženi-tovanjskega mešetarja Kecala in Marija Kranjc, ki je kot Marinka z naravno igro, z odlično šolanim in krasnim glasom o-svojila vse poslušalce. Z eno baletno točko so nastopili tudi plesalci in plesalke S.A. Radio kluba, ki jih vodi ga. Corinne Leskovar. Želi so veliko odobravanja. Po končanem programu so bili nosilci in nosilke glavnih vlog, režiser in duša ter vodja tega slovenskega mladinskega zbora p. Vendelin Spendov nagrajeni z ogromnim avplavzom in vsak je prejel lep šopek rdečih nageljnov. Zaslužili so jih. Vsem sodelujočim iskreno čestitamo k temu lepemu uspehu z željo, da bi nas čimpreje zopet osrečili s takim slovenskim koncertnim večerom. L. G. Kemična industrija Kemična industrija se je v našem stoletju silno razvila. V tem razvoju ima velik delež nagel napredek .kemije umetnih gmot. V začetku .stoletja so izdelali na sivetu okrog 20 tisoč ton sintetičnih snovi letno. Tedanje vrste plastikov je bilo mogoče prešteti na prste obeh rok. Dandanes je svetovna proizvodnja umetnih gmot že zdavnaj prešla mejo treh milijonov ton. Ure in ure bi potrebovali, če bi hoteli navesti vse različne vrste umetnih snovi in področja njihove uporabe. Dan za dnem preiskujejo kemiki nove surovine, iz katerih bo moč izdelovati za znanost, tehniko in gospodinjstvo snovi, ki jih bodo uporabljali namesto kovinj lesa, usnja, stekla, keramike, naravnih vlaken, gumija, olja in maščob. Poglavitno ja, da umetne snovi po lastnostih presegaj o naravne snovi in so obenem cenejše. ■ Ena najnovejših panog industrijskih umetnih gmot so silikoni. Njihovo poreklo je docela drugačno od njihovih dosedanjih umetnih bratov in sester, od bakelita do perlona, ki sestoje predvsem iz prvine ogljika. Glavna, sestavina silikonov ja kemična prvina silicij. V slovitem periodičnem sistemu. prvin stoji silicij poleg ogljika. Soroden mu je zlasti p° lastnosti, da lahiko tvori zelo veliko število spojin. S kisikom gradi silicij velike molekule ve-rigaste, pnstanaiste ali mrežaste; zgradbe. Silicija je na zemlji mnog0 več kakor ogljika, saj tvori kar 25 odsit. zemeljske skorje. ^ naravi ga najdemo v obliki navadnega kremenčevega peska, ki so ga doslej uporabljali v glavnem le za izdelovanje stekla io kalupov v livarstvu. Ta čisto navadni pesek pa je tudi surovina za neverjetno uporabne umetne snovi. Silikone je glede na njihovo zgradbo mogoče predelati v mazalna olja in maščobe, lake, u-metni kavčuk in plastične snovi. Oid klasičnih umetnih gmot se razlikujejo po sijajni odpoi-nesti do toplote in mraza, pritiska in kemičnih vplivov, so Pa tudi izvrstni izolatorji. Razvoj kemije ogljika je tolikšen, da je dandanes znano že 600 tisoč tovrstnih spojin. Lahko torej pričakujemo, da nam bo tudi kemija silicijevih spojin v bližnjih letih raziskala mnogo tisočev prav tako pomembni silicijevih snovi. Silikoni bodo prodrli v vse kotičke človekovega življenja. Inkovske kolibe v visii*1 6730 m V gorati pokrajini na timsko-čiliski meji so nalete člani avstrijske alpinistične ° ^ prave v višini 6730 m na kamn te zidove. Ko so jih odkopa ’ so odkrili dve kamniti kolib1-o njiju sodijo, da sta iz i!ni<0 sikih časov. gta Zgodovinarji menijo, da bili kolibi nekoč signalni PoSt ji- k isr a r> s m: Jk. Ameriška Domovina 'flk' fl/l' E RI e/% IU— H O /VIE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Iz slovenskega T or onto 29. oktober Narodni praznik 29. oktobra 3® naijlprej spomin ,na dan, ko ^'o se Slovenci po istoletjih živ. ^jetija pod ablastijo tujcev združili v svobodni Sloveniji. Zato J® prva misel ob tem dnevu po-^ni gpomin na žilav, trdovra-tan odpor preteklih rodov, ki so skozi vse težave ohranili sloven. sko zavest in zaupanje v prihod-svobodo. S spominom je ^užena hvaležnost še posebej tistih, ki so slovensko zavest ^ Slovencih budili:, in do onih, ki so ustvarjali kulturo, s kate-r° je slovenski narod lahko ved-ko stopil v družbo drugih evrop. skih narodov, in do tistih, ki so ^jevali politični boj za svobo-v talko težkih okolnostih in dosegli zmago. .j *; || A- narodnega praznika ne mo-:renio obhajati le s spomini. Ob ^Jena moramo poglobiti našo prodno zavest) poživiti čustva, ki nas vežejo na lastni narod ter 6e še bolj utrdili v prepričanju, a so naše dolžnosti do naroda 'ehi bolj resne, čim težji je nje-S°v položaj. današnji zgodovinski položaj lahko dela vtis, da ne obhaja narodnega praznika, ampak le propagira svoje skupinske poglede. V. A. “Prekmurski večer V soboto, 4. nov.; bo priredila v slovenski cerkvi dvorani v Torontu Prekmurska folklorna skupina veselico “Prekmurski večer.” ' ; ■ To bo veselica s plesom kot vse druge veselice, a vmes bo nekaj zanimivih kratkih točk., ki bodo poživile večer: prekmurski narodni plesi (skupina je naštu- doslej še ni predvajala), šaljiv,ti Trst s svojim okolišem, ki naj 'ga ne zadovoljuje več priznanje nem prizor (sketch) in harmonikarjev. “Prekmurski večer” prireditev, s katero Prekmurska folklorna samostojno. Čeprav manj kot pol leta, je nastop 'bi dolbli “po želji svojega prebivalstva poseben statut,” in pa Ogrske ter poljske dežele. Narodno veče je 19. oktobra bistveno ponovilo odgovorj ki ga je cesarju na ta predlog že dal njen predsednik dr. Anton: Korošec z je prva nastopa iskupina obstoji skupina Slovencev že dobro poznana s svojimi lepimi nastopi na “Slovenskem dnevu, na Vinski trgatvi prosvetnega društva “Barage” in na veselici “Večernega zvona v Nc;w Torontu. Veselica, ki jo' bo priredila polki orna' skupina, bo torej zanimiva in lepa in upati je, da se dirala še ndkaj plesov, ki jih je bo udeležilo veliko ljudi. Ob prvem “20. ektobru” leta ISŠB V Evropi je (divjala prva svetovna vojna . . ; “Vojska je naredila konec bilje na bo obsegala slovenskega vsemu razpravljanju o preure- lozemija, ki leži Nemcem na poti ditvi Avstrije, zaprla parlament do Jadranskega morja. Načel-im uvedla več kot triletno pre- jnika slovenske in češke parla- avtonomije jugoslovanskim narodom, ampak vztraja na tem, “da ti narodi in ne on sam sodijo o tem, katera akcija avstro. ‘Ogrske vlade bo zadovoljila težnje in pojmovanje narodov o njihovih pravicah in njihovem besedami: “Veličanstvo, prepo- poklicu, postati člani družine zna." Odklonilo je tudi vsak narodov.” 'bodoči predlog, ki bi reševal jugoslovansko vprašanje le delno Avstrija je Wilsonove pogoje sprejela 28. oktobra. Naslednji !in mu ne bi priznal mednarod- j^n Sl0, Slovenci pretrgali stoletnega značaja. Kot cilj je še en- ^g, ZVeze z Avstrijo, razglasili rana zelo akustična, bo užitek gledanja in poslušanja te igre še večji kot je bil v dvorani Mari-Pomagaj. Naj zlasti družine otroci ne zamude te prilike in pridejo to prelepo spevoigro gledat. Kajti to bo zadnja predstava in jo pozneje ne bodo več ponavljali. Tudi župljani iz župnije Marije Pomagaj so na igro lepo vabljeni, dasi so jo nekateri že videli, vendar niti polovica še ne. Sicer bodo pa z o-biskom podprli tudi svojo župnijo. Kajti čisti dobiček, od te igre se bo delil na dvoje: polovico bo prejela šola pri župniji Marije Pomagaj, polovico pa naša slovenska šola. Igro bodo ponovili v naši dvorani prvo nedeljo v novembru, 5. novembra, ob 5. popoldne, Vsi, ki so v dvorani Marije Pomagaj to spevoigro videli, so o njej polni pohvale. krait povdarjal: “Zedinjenje celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem ozemlju kjer danes živi, ne glede, na katerekoli pokrajin. Ske in državne meje, v eno samo edinstveno popolnoma no1 državo, urejeno: po načelih politične in ekonomske demokracije.” Em dan preje pa je Wilson v odgovoru na avstrijsko prošnjo za premirje sporočil, da ganjamje j u ž n i h Slovanov, Nemci so vojno oklicali za spopad med germamstvom in slovanstvom. Naumanov načrt sa-monemške srednje Evrope je memtarne delegacije dr. Korošec in Slanek sta takoj nato protestirala zoper naklepe vlade, da odcepi slovemske dežele od jugoslovanskega naroda in odklonila jasno pokazal, kakšna usoda, ča- odgovornost za nadaljni razvoj, ka predvsem Slovence ob nem- 'Ko je Seidl er nato zagrozil, da šlkli zmagi. Ko je prisiljen po bo hujskajočo agitacijo zadušil naroda nam obenem pri- a’ da je narod lahlko ogrožen in razvoju dogodkov na bojiščih če- še izraža v državi. Bistveni je priznanje osnovnih pravic, ki jih totalitar- suverene danes T^kan tudi od drugačne tirani-kot je tiranija tujcev. Svobo. _a je več' kot le neodvisnost od ^Jcev, ki se izraža v suvereni ^STcidni državi. Bistveni del ^obodei beških tiranija — levičarska ali des-^carska — ljudem odreka, pa c®tu,di prodne arzave. ±tes je Nemštvo doma ogrožano in ne-^arnost prihaja od sil z juga, ki .° kile na delu že pred totalitar-11111 komunizmom. Vendar pojejo te sile še posebej nevar-j ker jim daje policijsko j Olllbo in ideološko ^unizem, ki človešk neva'mem položaju ^a 29. oktober še poseben po-^ • Kot poglavitni slovenski praznik naj bi -zbral vse narodne sile, da se 'Pno izrazijo in priznajo osno. ite ’ ^sporne slovenske vredno. jw rvi 29. ckt'oberj ki nam je i^j, ®Se'l svobodo, je bil tak skup-^o^ovenski praznik — taki bi jjpik' 1 kiti vsi naši narodni pra-t>-h„ 1- Kdor talko Skupno pra-anje onemogoča ali mu sta-imenu svojega poli-osebnega gledanja, sar Karel sklical v maju 1917 državni zbor, so na Krekov predlog v “Jugoslovanskem klubu” zbrani! poslanci sklenili v slovesni izjavi ponoviti svoje dr- za- opravičilo zatira vse osno-e pravice!, ne le na- z vsemi zakonitimi sredstvi, je v znamenje protesta odstopil prvi in zadnji slovenski minister — v Avstriji dr. Ivan Žolgar. Odločnemu zadržanju Sloven- v , , m , . .cev je dajala oporo 6. točka Wil. zavno pravne zahteve. Tako Je |iS0,ndvih 14 ^ za mirovni na5rt prišlo do tako imenovane “Maj-|z ^ g januarja 1918> M zahte-milsfce Deklaracije, ki jo je 30., ^ ^ gke narolde mož. maja 1917. prebral predsednik jav.tonominega razvoja in pa , , . .v, poslanica ameriškega predsedni- naijskem parlamentu. Majniška deklaracija se glasi: “V Jugoslovanskem klubu svojo svobodo in narodno drža. vo. Predsedstvo Narodnega sveta je imenovalo narodno vlado za Slovenijo s predsednikom Jo. sipam Pogačnikom. Uresničil se je sen pomladnih dni let 1848. suvere- _ ZEDINJENA SLOVENIJA Ljubljano kot središčem. (Iz knjige “Slovenska državna misel,” spisal Peter Levičnik). Newtorontske novice Danes sem z velikim zanimanj em prebral: Newlburške novice — Posebna izdaja, v katerih se moniBignor J. Oman zahvaljuje vsem,, ki so kakorkoli sodelovali1 pri: njegovem zlatomašni-škam slavju. Posebno mi je padlo v oči, ko pravijo sebi: “Veste, meni ni mar, kaj kdo pravi o meni. Le nehvaležnosti se ne pustim dolžiti. “Potem pa nadaljuje: “Hvala tistim, ki 50 pisali v liste. Sicer je bilo preveč rečeno, pa ker je bil namen do-foer jim odpuščam. Moral sem se pa res parkrait ozreti na list sv. Pavla, 6. pogl. 3. do 4. vrste.” 'ka kongresu, v katerem povdar-ja pravice malih narodov do samoodločbe. Ugodni žunamjepo- združeni poslanci -izjavljajo, da:li(tični razvoj dal p0lgu,ma slona osnovi narodnega principa, in vensfcim in hrvatskim politikom, hrvaškega državnega prava za-'ki so se ^ah v Zagrebu marca hitevajo združitev vseh po Slo-j1918 da so zahtevali po načelu vencih, Hrvatih in. Srbih nase- 'samoodločbe neodvisno državo 1 j enih predelih monarhije v sa-jSrtbcw> Hrvatov in Slovencev, ne moviadno in na demokratični >da bi ’amellja(H habsburško dina-osnovi zgrajeno državno telo in !sti.ja v takem ozračju je mogel da -bodo za uresničitev te zahte- Sprejem narodnih odpadnikov pri cesarju Karlu, kateremu so šli protestirati zoper majniško pridržkom se bodo udeleževali 'deklaracijo, samo še osovraži-ti dinastijo. Že dva dni po tej avdi-tudi jenc[ so glovenske stranke 27. ve svojega edinstvenega naroda vložili vse svoje sile. S tem SLOVENSKE potniške AGENCIJE avionskih in ladijskih l,1
  • prošnje za imigraci-botar °bisk sorodnikov. Javni SW. edn° na razpolago. ncem v Ameriki in Kanadi se Priporočajo: \^RLD TRAVEL ^68ES^ICE LTD- ^o"‘^pLaa:rinc^92 \ORLD TRAVEL SERVICE LTD. Toront258, Col,ekrc St. —°nt. — WA 3-48G8 parlamentarnega dela,” Podobne izjave so dali Čehi in gališki Ukrajinci. V de- '^aga 1918. izjavile, da Slovenci cemberskih razpravah z ogrsko 'ne opustimo zahteve po zedinje-državno polovico so 3. 12. 1917. |n,ju! ker je prišla narodu v meso Jugolslovani so obenem s Čehi v jn krij in ker je to edina možnost, skladu z majskimi deklaracija-jda rešimo golo narodno življe-mi izjavili, da more biti narodni nje. Samomora nočemo storiti, -razvoj zagotovljen lej ako bo Oprti na' naravno pravo vztraja-priiznana pravica do samoodločbe mo. Strank-e' so tedaj odločno in ako 'bodo dana: poroštva, da se [odklonile predlog, da bi prosili o tej pravici začne brez odloga razpravljati. Seveda me je radovednost takoj premagala, da sem šel poiskat v liste apostola Pavla tisto mesto, ki se glasi: “ičie kdo misli, da- je kaj; ko ni nič, samega sebe vara. Svoje dejo naj vsak preudarja in potem bo imel hva. lo proti sebi in na proti drugemu. “Zraven pa še razlaga: Potem bo pač ponižen in bo drugim s samohvalo prizanašal. “Zlatomašimik Oman se je tega držal c&lo življenje, zato je ravnodušno prenašal hvalo in grajo. Sicer je užil v življenju, več pohvale kot graje, vendar pa tudi njemu ostri jeziki niso vedno prizanesli, že g. župnik Jager je omenjal na banketu, da so nekateri kritizirali Omanove “Nevvburške novice” češ, vsako malenkost omenja, tudi če kaka njegova žup-ljanka kupi novo kikljo, je zanj že dovolj važna novica, da jo objavil. No, pa take kritike so še mile, on je doživel mnogo hujše kot vem iz zasebnih razgovorov. Pa je vse meni ni mar, kaj kdo pravi meni. Pa še Shakespearjev nasvet Hamletu priporočam: “Daj sluh vsakomur, redkim le svoj glas.” “Poslušaj, kaj ljudje govore o tebi in o tem in onem, tej in oni stvari, sprejmi pa vse to govorjenje z veliko kritičnostjo, ne pristani takoj na vsako mnenje. Redkim daj svoj glas, svoj pristanek, da imajo prav, ko sodijo. Sicer to ne spada k newto rontskim novicam, pač pa so dragocene smernice za vse, ki novice pišejo, torej tudi zame. Velja pa seveda tudi za tiste, to, kar je napisanega, presojajo. Zlatomašnik Oman je oboj nim krasen zgled. Sonce hladi bivališče , ■ Strokovnjaki inštituta pri univerzi Queensland v Avstraliji so pokrili družinsko hišo s streho, ki vsrka skoraj vse sončne žarke. Ta toplota se potem spremi, nja v pogonsko energijo za hla-dliine naprave: v stanovanju. Za bližnjo prihodnost napovedujejo industrijsko proizvodnjo zanimive novosti, ki se bo obnesla seveda na področjih z vročim podnebjem. pri cesarju za avdijernco. 1 iSeddlerjev naslednik je hotel ‘Avstrijski okvir’ je omogočil Slovence izigrati tako, da bi re-[mirno prenesel in z novicami na-v času vojske deklaracijsko gi- šil samo hrvatsko vprašanje. Še dalijeval in z njimi mnogo do-banje; prvi je deklaracijo podpiJjO. julija je v avdijenci škofu j brega storil. To je le dokaz, da 'sal ljubljanski škof dr. Jeglič; Jegliču izrekel svoj najodločnej- se vsak, kdor piše za javnost, iz-[zlasti v prvi polovici leta 1918. se ši “nemogoče,” “nikdar” glede'postavi kritiki, in da ga eni hva. je gibanje silno razmahnilo, zla-[slovenskih zahtev. Toda Slo- lij o, drugi pa grajajo. Bog moleti po zaslugi taborov si je za-|venci 90 vedeli, da je prišel njih [ra imeti pač “sorto” in smo Iju-ihiteve deklaracije osvojil ves zgodovinski “sedaj.” 16. avgu- dje zelo različno razpoloženi, narod, ki je bil strnjen in enoten,, sta se je ustanovil v Ljubljani j Enega kale dovtip razveseli in 'kot žal nikdar več potlej. Vlada [Narodni svet kot najvišja orga- dvigne, drugi ga pa ne prenese [se je po predsedniku Seidlerju v nizacija politična Slovencev in in se nad njim pohujšuje. Ene-[začetku jesenskega zasedanja j Barskih Hrvatov; v začetku ok- mu se zdi važno to, drugemu 'leta 1917 Izrazila zoper jugoslo- kobra je bilo z vstopom hrvatsko drugo. Zato izvira različna kri- vamisko in češko deklaracijo in povdarjala svojo voljo ohraniti dualizem, kot naj večjo koncesijo bi bila pripravljena dati na- srhske koalicije v Narodno Večo (tika že iz različnih značajev. Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki Glavno pa je seveda ljubezen, se je ustanovila konec eeptem-[Kdor ima veliko ljubezen in ši-'bra, dograjeno vrhovno politično j reko srce, bo vise, kar bere, do-rodno avtonomijo v okviru de- predstavništvo vseh avstroogr- brodušno sprejel in milo sodil, žel. O Veliki noči 1918 je zuna- -BLh južnih Slovanov. kdor pa nima dovolj ljubezni, ali nji minister grof Ozemm pozval Nemce in Madžare zoper “slo-jvamske izdajalce.” Dan pred od. 'godiitvijo parlamenta 4. maja preurediti Avstrijo tako, da |1918 pa je Seidler izjavil, da si- stane “po volji cer ni izključno, da bi se usta- 'zvezna država, navila jugoslovanska država, [vsak narod na ozemlju, kjer je da pa na noben način morebit- naseljen, svojo lastno državnost.” 4. oktobra je prosila Avstrija Je v ozadju osebna ali skupinska za premirje; 6. je izdal cesar Ka- sebičnost, bo pa v najbolj norel manifest z Obljubo, da hoče |dolžni stvari našel pohujšanje p0. jin nespamet. svojih narodov v kateri tvori Vinska trgatev, ki jo je v so boto, 21. oktobra, priredil v naši dvorani cerkveni zbor, je lepo potekla, v zadovoljstvo vseh. O-bisk je bil dober in kar je vinski trgatvi dalo še posebno prikupnost, so bili dobri Slovenci, ki so se zbrali iz najrazličnješih krajev. Precej jih je prišlo iz St. Catharines, nekaj iz Guelpha, Hamiltona, Burlingtona, Actona in iz'mesta. Večino pa so seveda še vedno imeli naši župljani. Uresničilo se jej kar smo napovedali: Kako lepo in prijetno je, kadar se dobri in pošteni Slovenci skupaj dobe. Županja je sicer nekoliko strogo sodila tiste, ki so grozdje kradli. No, pa žensko srce ne more ostati dolgo trdo. Nazadnje sta župan in županja s policijo vred mnogim spregledala krajo, da sploh videti niso hoteli prestopkov. Kdor je le kaj plačal, je rad dal, ker je vedel, da gre za cerkev- Policija je bila tako dobra, da bi Ulčarjev Janezek dejal, da so bili kakor “zaresni” policaji. Ob zaključku vinske trgat ve so bili tudi potrebni, da so odhajajoče mirili in priganjali domov. Kajti dobre volje je bilo toliko, da bi bili nekateri radi kar še ostali in vriskali in peli Vsem, ki so k uspehu vinske trgatve kakorkoli pripomogli prav prisrčna hvala. Upajmo, da bo drugo leto vinska trgatev še lepša, če nam radioaktivnost po eksploziji težkih Hruščevih bomb nsi bo uničila celo grozdja .jn sladke vinske kaplje. Sicer bo pa v novembru v naši dvorani še več drugih priredi tev. Na prvem mestu je treba o~ meniti martinovanje, ki ga bo priredilo Društvo Naj svetejšega Imena Jezusovega, v soboto, 11. novembra, ob 8. zvečer. Čisti dobiček bo šel za novi društveni prapor, s katerim so možje in fantje prvič nastopili letos 1. okt. na velesejemskih prostorih ob priliki javne verske manifestacije z živim rožnim vencem. Možje in fantje so na lep prapor ponosni in so tudi lahko. A dobre stvari so tudi drage, zato ta njihova prireditev. Posebnost na tej prireditvi bo, da bodo najprej od 8. do 9. kazali zvočni film, ki nam bo pokazal zidanje cerkve Brezmadežne od njenih početkov do dneva blagoslovitve cerkve. Prikazan bo potek prvega banketa ob blagoslovitvi dvorane, prva kulturna predstava v dvorani: misterij Slehernik in potem zlasti potek blagoslovitve cerkve in banketa v dVofani. Mnogi bodo lahko sebe gledali na platnu in se smejali svojemu čudnemu ali pa tudi elegantnemu obnašanju, nekateri bodo celo sebe poslušali, kako pojejo in govore. Ta zvočni film pridejo lahko gledat tudi otroci v spremstvu staršev, le da morajo potem domov. Jaz že vem, da bom na filmu tako grd in da bo slabo še bolj to, kar bom v filmu govoril, zato sem kar zadovoljen, da bom tisti večer na misijonu v Windsor ju, sicer bi me bilo preveč sram, ko bi se mi drugi ob gledanju filma smejali. Lepši bodo pa videti v filmu fantje in dekleta v narodnih nošah in belooblečene deklice, pa tudi naši postavni možje in žene. Zato mora biti človek že presneto malo radoveden, da tega filma ne bi prišel gledat. Na Martinovanju bo spet igral nam priljubljeni Triglav kvartet pod spretnim vodstvom g. Lojzeta Riglerja. MALI OGLASI Sobe odda 4 sobe, moderne vse udobnosti, se oddajo. Kličite UT 1-3524. (212) V najem Pri W. 130 St., se odda 4 sobe 2-družinski hiši, na novo de-korirano. $65 mesečno ali pa v zameno za oskrbo šolskega otroka. CL 2-6339. (209) Sobe se odda Sobe se oddajo starejšima zakoncema brez otrok ali samcem. Vprašajte na 3233 W. 44 St., ali kličite WO 1-1261. (209) Soba se odda Majhna soba v St. Clairski 0-kolici se odda starejši, mirni ženski. Si lahko tudi kuha. Pokličite UT 1-6638. —(209) Naprodaj 2 akra lot na cesti 306 v Chesterland. Delno zasajen z rdečimi malinami in jagodami, 40 mladih sadnih dreves, v ozadju 80 čevljev lepega gozda. Asfaltni dovoz na lot. Vodnjak globok 110 čevljev. Za informacije kličite RE 1-7267. —(25, 27, 31 okt) Skušajmo se torej v življenju držati Omanovega pravila; jaz zase sem sklenil, da se ga bom Odda se Krasna opremljena soba se odda poštenemu moškemu. Pokličite HE 1-6671. —(211) 6-sobno stanovanje z gorkoto in vročo vodo, zgoraj na 7117 St. Clair Ave. oddamo. Kličite telefonično EN 1-4423 ali pridite, da se dogovorimo. (31, 3 nov) Na Ctearaire Rd. 6-sobna enodružinska hiša, zelo čiste sobe, velika kuhinja in spalnice; plinski furnez, garaža. $14,900. Blizu vsega. Blizu E. 185 St. 4 sobe spodaj, 2 zgotovljeni zgoraj, garaža za 2 kare. Vpraša za $12,800. Oglejte si jo. Mi hočemo Vašo ponudbo. John Knific Sr. Really 820 E. 185 St. IV 1-9980 V. Florido Odpotujem v New Smyrna Beach, Fla., 7. novembra. Lahko vzamem 1 ali 2 potnika- Zglasite se v SND na St. Clair Ave. Vprašajte za Gorenc pri bari. Jugoslavija v okviru monar-| Iz reformnega načrta so izvze. in za njim ponavljam: Vesie, V novembru bo gotovo najvažnejša prireditev v naši dvorani ponovitev spevoigre: Zvez-dica-zaspanka. Scenerijo bo o-skrbel g. Vilko Čekuta, v petju in igranju, pa je izvežbal otroke preč. g. Tone Zrnec, C.M., kot le on zna. Ker je naša dvo- Franco začel znova preganjati DeGaullove nasprotnike MADRID, p. — General France je dal zapreti štiri politične begunce iz Francije, ki vodijo francoske desničarske skrajneže v Alžiriji. Poslal jih bo v konfi-nacijo na Kanarske otoke. Nekaj drugih DeGaullovih nasprotnikov je pa konfiniral kar v španskih podeželskih mestih. Za oba koraka se je odločil, da napravi uslugo De Gaullu. V Franciji se namreč širijo glasovi, da se bodo francoski priseljenci v Alžiriji skupaj s tamoš-njimi francoskimi četami zopet uprli DeGaullu in da je le še vprašanje časa, kdaj bo upor izbruhnil. Res je, da ima De Ganila na svoji strani ogromno večino franskega naroda, toda niso zanj na bivši politiki, ne infeliegnca in ne večina vojaških poveljnikov. Francija je torej dozorela za novo paniko, ki jo zadržuje samo neverjetno močna hladnokrvnost De Gaulla. Sobe se odda Opremljena soba s kuhinjo se odda za 1 ali 2 osebi, $6.00. Blizu busa. Kličite pred 3. uro 391-9995. (213) Med naprodaj Lepa jesen je pripomogla, da so čebele nanesle veliko sladkega medu. Rad bi rojakom postregel. Kličite ali pridite na dom. Anton Barbič, 7910 Rosewood Ave., Cleveland 5, Ohio. Tel.: Dl 1-4887. (31, 3 nov) Sobe v najem 3 sobe, opremljene ali ne, se oddajo odraslim; parna gorkota, na novo barvano. HE 2-2041. (212) Naprodaj Bolniška postelja in modroc se proda. Kličite UT 1-2485. -(213) *—•—•—.—•— «—.—•—«—•—•—•—< Oglašajte v “Amer. Demo vini” ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio AMERIŠKA DOMOVINA Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM lil. del. Plivkanje njepove čutnosti mu ni pustilo dovolj časa, da bi se stvarem, ki jih je započel približal z razumom. Vse je prepuščal naključju. Bil je človek trenutkov, ki jih je tiščal k sebi kakor odtrgane rože. Ko so pričeli: veneti( jih je spuščal iz rok, drugega za drugim. Nikoli ni znal ustvariti celote, prepuščal se je času kakor tisoči drugih. Ni hotela soditi, toda tisto srečanje na stopnicah s črno stvarico, ko je bila v Bregarjevi pisarni, je vendar ostalo v njej. Celo njeno ime, ki ga je slišala iz Bregarjevih ust, si je zapomnila. Lidija. Občutek čudne negotovosti je ostal v njej vse od. tistega hipa, ko je zvedela od Bregarja samega Za usodo prvega Natašinega moža. Ustrelil se je. Zreli možje se ne streljajo tja v en dan. Med Bregarjem in Natašo je ostal obup mrtvega človeka, ki ni mogel preprečiti Bregarjevega načrta. Bregar je dobil, kar je želel dobiti, toda pridobljena stvar mu je zdaj ravno zavoljo zveze z mrtvim pričela presedati. Imel je ukra- CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOR SALE 2 Story Brick — BY OWNER 0 room, 3 bdrms. Mod. kitchen. Tile bath. New 2 car gar. Auto, oil heating. 3 air cond. 4145 N. Troy. IN. 3-3734. (210) BY OWNER Extra large 3 bedroom brick ranch, w-w carpeting, gas radiant heat, panelled basement. Overhead sewer. Alum s&s, patio, 2 car garage. Nr. Everything. 10505 S. Drake. BE 8-2597. (210) WESTERN SPRINGS— Open Sunday. Deluxe ranch and bi-levels. Full bsmt. Bult.-in ovens & range-. Dis-pl. Fin. rec. rm. Side dr. IV2 baths. 2 blks. from schl. Inspect at Ogden & Hampton. $27,500 up. Phone 259-3842 or 358-6578. (210) HOMEWOOD St- Joseph’s Owner transferred. 3 bedroom bi-level, IVs baths, oak cabinet kitchen with all built-ins, panelled recreation room with fireplace, 2 car garage. Many extras. deno blago. Večne seje so bile priljubljen izgovor za pozno izostajanje in Nataša je to čutila. Njeno čudno, histerično čakanje je polnilo Nežo z neznansko muko in Natašino bedno poskušanje prinesti pred njo drobce zverižene preteklosti, je bilo podobno hlipanju tepenega otroka. Življenje je mislila zdaj Neža, kako strašno se je spremenilo v teh letih, kako okrutno sebično je postalo. Mnogi bi v starih kolovozih ostali dobri ljudje, v novih so se zgubili. S trpečim ganotjem se je dotaknila lastnega življenja in življenja sosester. Stara sestra Jožefina ni mogla dojeti, da se je vse spremenilo. Umrla je z blaženim nasmehom, da se je življenje končalo. Sestr'a An-zelma je bila edina, ki se je zvrgla. Vedno je bila trmasta in uporna, zdaj se je udinjala novim ljudem in se norčuje iz starega življenja. Nekaj sestra je odšlo v Srbijo, nekaj se jih je vrnilo k sorodnikom. Druge se mučijo kakor mra-vilje po hudem nalivu. Vstala je in odšla na hodnik gledat na uro. Dve zjutraj. Skoz motno steklo vrat je brlela motna svetloba iz druge sobe. Nič se ni premaknilo, v strašni negib-nosti je molčal hodnik, le sekundni kazalec na uri se je s čudnim utripanjem poganjal naprej. Tiho se je vrnila nazaj. Sredi molitve je zaslišala dež, ki ga je veter prinesel v okna. Nato so pri šli koraki bolniške sestre. Neža jih je slišala, spustila rožni venec v žep in čakala. — Vse v redu, tovarišica? — Do zdaj vse, počasi se vrača k zavesti. — — Bila je težka operacija — je rekla, — Zelo težka — je tiho rekla Neža. — Vi ste služkinja pri tovarišici Bregarjevi, kajne? — — Da — je rekla preprosto. Bolniška sestra se je sklanjala nad bolnico in jo božala po obrazu. —. Zeilo lepa ženska je morala biti — je rekla. — še vedno je lepa — je rekla Neža. Želela je, da bi 1401 Hillview Rd. SY 8-8613 (210) DES PLAINES — Owner must sell now. Immed. occup. Spac. 3 bdrm. face brk. ranch. Will consider all offers. Open Sat.-Sun. 1-6 Wkdays, by appt. Mid $20’s. HE. 9-0084. (210) HOMETOWN By Owner 3 bedroom duplex. Close to Our Lady of Loretto Parish, 1 % car garage. Gas heat. Schools, transportation. Hometown Shopping area nearby. Ideal for children. Shown by apprt. $15,500. GA. 3-9089. (210) HOUSEHOLD HELP Neighborhood Woman for Housework and ironing. Must like children. 5 day week. Skokie. YO. 6-9431. BUSINESS OPPORTUNITY CHICAGO, ILL HELP WANTED—FEMALE GROCERY — Frozen foods. School supplies. 4 room flat. Oil heat. Rent $85. LA. 1-8409. (210) OPPORTNITY FOR GENERAL DUTY REGISTERED NURSES for BRET HARTE HOSPITAL (TB and Geriatrics) in central California in Mother Lode. Starting salary $376 per month increasing to $433. ALSO (1) MEDICAL LAB TECHNICIAN for San Joaquin General Hospital, Stockton, California Salary to $400 per month. 40 hour week, merit increases, liberal personnel policies. O.A. S.I. and retirement plan. 11 holidays, vacation, and sick leave benefits. Write, wire or call HO 4-7651. Dr. Louis M. Barber Administrator San Joaquin General Hospital Stockton, California obisk odšel, ker se je Nataša pričela premikati. — Ji močite ustnice? — Močim — je rekla trudno. — Doktor Petran mi je rekel, da se razumete na postrežbo. Sicer pa, če bi potrebovali pomoč, me lahko pokličete. V sosednji sobi sem. Siromak, ki so ga operirali pred Bregarjevo, ne bo obstal. Dvakrat sem že morala klicati dežurnega zdravnika. — Odhajala je in Neža jo je spremila do vrat. — Zunaj dežuje — je rekla. Zehalo se ji je. Ko je Neža zaprla vrata, se je oddahnila. Želela je biti z Natašo sama, sama z vso mrtvo preteklostjo, ki ji ni bilo pomoči. — Virgina — je nenadoma rekla Nataša. Vzdignila se je in sklonila tako globoko nadnjo, da se je dotaknila njenih lic. — Vse je dobro, Nataša. Ali me poznaš? —< — Neža — je dahnila. — Počakaj, obrišem ti ustnice. Žejna si. — Previdno in ljubeče je potegovala vato preko ustnic in preden je vato vrgla v košek jo je poljubila na lice. — Blaža ni? — je šepnila. — Zjutraj pride, Nataša. Zdaj je ura komaj tri zjutraj. Strašno dolgo si bila v nezavesti. Ali slišiš dež? — Gledala je vanjo kakor da prisluškuje. — Dež — je rekla počasi. Neži se Je zdelo, da še vedno premišljuje kaj beseda pomeni. Ni se še povsem znašal, se vedno je lovila misli po motni gladini, ki jo je v njej pustila narkoza. Vendar je bila Neža vesela, da ni povračala, kar se tako rado zgodi. Na mah je Neža čutila, da je ženska, da ni samo sestra z belim kornetom in s suho dušo. Zvezana je s tem bednim bitjem v obvezah na poseben način. Mar ni trepetala ves čas, kar je bila Nataša na operacijski mizi? če bi umrla med operacijo. S svojo sestrsko dušo je v grozi tipala za Natašino usodo. Bregar ni omenil duhovnika, Nataša tudi ne. Kakor bolna, drobna živalica je odšla skoz vrata, nad, katerimi je ostal samo napis: Salus in-firmorum. Iz želje, da bi vendarle mogla narediti še kaj dobrega, se je udinjavala v družine, ki so rasle v novem duhu. Tudi k Bregarju ni odšla na slepo, natančno je precenila, kje bi mogla biti v korist. Saj je bilo vse le bedno poskušanje, toda prav to poskušanje jo je držalo na površju. Ali bo zmogla, ali bo mogla ostati do konca in gledati razpadanje tega bednega telesa in trganje vezi, ki še vežejo Bregarja z Natašo? Gledati in molčati in trgajoče vezi privezovati na tisto, kar je v Nataši mrtvo. Ali bo zmogla? 1K0 se je pričelo daniti, je Nataša obrnila glavo proti njej in Neža se je spustila na kolena, da je mogla biti s svojim obrazom čisto pri njenem. — Dež slišim — je rekla. — Že dolgo gre, Nataša. — Držala jo je za roko. — Kaj delaš, Neža? — — Molila sem zate — je rekla šepetaje, z ustnicami skoraj čisto pri njenem ušesu. — Molila — je rekla tiho. Nato je skušala obrniti oči proti oknu. — Dani se, Neža. — — Da — je rekla Neža. — Mislim, da bo Bregar kmalu prišel. — Zdaj je postajala trudna in ko se je skopala pokonci in sedla nazaj na stol je čutila, da jo pečejo oči. —c Ali bom umrla? — je šepnila Nataša. — Zdaj je že mimo — je trudno rekla Neža. še vedno jo je držala za roko in lovila utrip žile. Bregar je prišel okoli sedmih. Neža je umaknila stol in odšla proti vratom. Tiho Natašino šepetanje je bilo podobno joku. — Neža, zdaj pojdite domov in lezite. Kosila ni treba pripravljati. Jaz ostanem tu, dokler ne pride zdravnik. •— Bregarjev gilas je bil plašen, brez sile in ko se je Neža vrnila k postelji, da bi se poslovila od Nataše, je videla, da je Blažev obraz čudno prsten in medel. Oči v črnih kolobarjih so bile motne. — Zvečer spet pridem, Nataša — je rekla. Sklonila se je, jo poljubila na lice in ko je šla po hodniku, so se ji pred očmi utrinjali svetli in temni krogi. Tako dolgo je že, kar ni bila več sestra. Zunaj je pršilo in goli kostanji so čudno sluzavi stali ob poti. Zravnana je šla skozi izhodno vrata, se za hip ustavila v cerkvi Sv. Petra in nato utonila med ljudmi, ki so odhajali na delo. 39 Natašino bivanje v bolnici je v Bregarjevo vilo prineslo, čudno svojsko občutje. Bregar se je zaprl v svoj svet, Neža v svojega in nihče ni upal prestopiti nevidne meje, ki jo je začrtala Natašina bolezen. Pred obema so sta?.a dejstva, ki sta jih reševala vsak na svoj način in vendar sta isto- časno oba vedela, da bo nekoč prišlo do tragičnega konca. Pričela se je med njima tiha borba, ki je ni bilo moč videti in vendar sta jo oba čutila. Obiske pri Nataši sta uredila tako, da nikoli nista šla skupaj. Bregar je odšel navad- no po kosilu, Neža po večerji. Bregar je prihajal k sebi. Ulovil je spet svoje ravnotežje, ki je bilo sicer vedno šibko, toda pred Nežo je kazal trdnost. (Dalje prihodnjič.) ------o------- Oglašajte v “Amer. Domovini” Mullally Funeral Home ZRACEVALNI SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore I-S4D GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St........17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči UEnderson 1 -2088 KEnmore i-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene j toting your city a tetter place to live, work and niso a family— the result of a 0R0WiN2 , Savings and Loan business L 613 East 185»h St. 25000 Euclid Ave. 6235 St. Clair Ava. Cleveland, Ohio Sedeminšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000 Ce hoče? dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavarnješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. SELITEV — Prebivalec Vzhodnega Berlina, ki je živel blizu meje, je ualožil zaveso in zvito preprogo na eno ramo, električno svetilko na drugo ter se napotil iskat novega bivališča, ko so ga rdeče (oblasti pognale iz starega. E P s| P i I p E i I g i P I p 0 Draga nevesta! I I S P I Poročni dan naj bi bil najsvetejši, I S3 naj veselejši in naj lepši dan Tvojega življenja. ■ Poročna vabila, s katerimi boš s povabila k temu velikemu dogodku svoje 2 sorodnike, prijatelje in drage znance, so ^ največje važnosti. I i g s. i P Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. m ({ i I Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejžih H katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, išS papirja m črk. 1 I I g I P: [i m I |gj Nasvidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio NA TEKOČEM TRAKU! — Mrs. Raymond Feyre v Holyoke, Mass., je položila svoje pol leta stare četverčke v enako (lego, ko jim daje hrano. Poleg četverčkov ‘ima se šest drugih otrok, med njimi dvojčka. j i Naše cene so zmerne, postrežba || uslužna. s4 1 i 8 II P P