PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb postaje 1 gruppo
Cena 40 lir
Leto XXII. St. 139 (6426)
TRST, torek, 14. junija 1966
PO PRVIH NEPOPOLNIH PODATKIH
Splošen rahel premik v levo na delnih upravnih volitvah
Dokaj nizka volilna udeležba - Saragat odpotuje danes na uraden obisk
V'
na Švedsko - Nov sovjetski veleposlanik v Italiji - CISL napovedala stavko državnih uradnikov - Danes se prične 72-urna stavka kovinarjev državnih podjetij, jutri pa 24-urna stavka gradbenih delavcev
RIM, 13. — Niso še znani v celoti vsi podatki o volitvah za tri pokrajinske in za številne občinske svete, vendar izhaja iz delnih podatkov in predvsem iz podatkov o volitvah za tri pokrajinske svete, da ni bilo pomembnejših novosti, odnosno da je prišlo do lahkega premika
proti levi. Povsod so bistveno izgubili glasove misini in monarhisti, občutno se je znižalo tudi število glasov liberalcev. Krščanska demokracija in ostale stranke levega centra so se utrdile zlasti z izrednim zvišanjem glasov socialdemokratov. Levica, KPI in PSIUP, pa sta v glavnem ohranili svoje pozicije.
V	pokrajini Forli so dokončni volilni izidi naslednji:
KD 90.209 (27,2 odst.) 8 sedežev (na prejšnjih pokrajinskih volitvah 27,2 odst. glasov)
PSI 23.872 (7,2 odst.) 2 sedeža (8,2 odst.)
PSDI 12.399 (3,7 odst.) 1 sedež (3,4 odst.)
PRI 33.177	(10 odst.) 3 sedeže
(9,8 odst.)
KPI 131.357 (41,2 odst.) 13 sedežev (40,4 odst.) '
PSIUP 16.251 (4,9 odst.) 1 sedež (3,6 odst.)
PLI 8.805 (2,6 odst.) 1 sedež (3,5 odst.)
MSI 8.916 (2,7 odst.) 1 sedež (3,1 odst.)
Nova Republika 1.629 (0,5 odst.) noben sedež (0,8 odst.).
Ni bilo sprememb pri razdelitvi sedežev.
V	pokrajini Foggia so dokončni izidi naslednji:
KD 110.903 ( 35,3 odst.) 11 sedež (35,4 odst.)
PSI 27.883 (8,9 odst.) 3 sedeži (10,7 odst.)	, .
PSDI 18.696 (6 odst.) 2 sedeža (PSDI-PRI 3,2 odst.)
PRI 1.915 (0,6 odst.) noben sedež KPI 104.949 (33,4 odst.) 10 sedežev (33,9 odst.)
PSIUP 9.765 (3,1 odst.) 1 sedež (m (nastopila)
PLI 12.892 (4,1 odst.) 1 sedež (3,3 odst.)	>	, .
PDIUM 10.956 (3,5 odst.) 1 sedež (MSI-PDIUM 11,2 odst.)
MSI 16.004 (5,1 odst.) sedež.
Nastale so spremembe pri razdelitvi sedežev, tako da sta 1 sedež izgubila MSI in PDIUM, ki sta jih prej imela skupno 3 sedaj pa po enega, en sedež je pridobila PSDI, ki je imela enega, sedaj ima dva, nov sedež je dobila PSIUP, 1 sedež je izgubila KPI.
Pokrajina Rim, delni podatki na osnovi 3093 volišč od skupnih 3246
volišč:
KPI 447.271 (26,9 odst. — na prejšnjih pokrajinskih volitvah 28%.) PMN 10.537 (0,6 — 0,6 odst.)
PSDI 136.028 (8,2 — 4,7 odst.) PDIUM 24.580 (1,5 — 1,6 odst.)
PLI 155.354 (9,4 — 10,8 odst.) PSIUP 37.124 ( 2,2 — 2,0 odst.)
PSI 150.904 (9,1 — 10 odst.)
PRI 36.864 ( 2,2 — 1,8 odst.)
MSI 153.597 (9,2 — 11,1 odst.)
KD 501.567 (30,2 — 29,1 odst.)
Iz Genove poročajo o izidih 1005 sekcij od 1006:
KD 142.268 (26,8 — 27,4 odst.), 22 sedežev.
PSI 78.064 (14,8 — 15,7 odst.), 12 sedežev.
PSDI 43.342 (8,2 — 7,1 odst.), 7 sedežev.
Pri 5.932 (1,1 — niso kandidirali), noben sedež.
KPI 170.077 (32,1 — 31,7 odst.), 27 sedežev
PSIUP 9.956 (1,8 — niso kandidirali), 1 sedež.
PLI 59.040 (11,1 — 12,8 odst.), 9 sedežev
MSI 16.497 (3,1 — 3,1 odst.), 2 sedeža.
V	Genovi so nastali bistveni premiki, tako da so fašisti in liberalci izgubili po 1 sedež, demokristja-ni so jih ohranili, socialdemokrati Pridobili 2, socialisti pa izgubili enega na račun na novo ustanovljene PSIUP, komunisti pa so pridobili 1 sedež. Postal je torej možen odbor levega centra med KD, PSI in PSDI, ki imajo skupno 31 sedežev
Florenca, dokončni izidi občinskih volitev:
KD 85.335 (28,6 — 28,4 odst.), 18 „ sedežev.	, „ _
PSI 32.566 (10,9 — 10,7 odst.), 7 sedežev.	, ^.	.
PSDI 22.102 (7,2 — 6,5 odst.), 4 sedeže.
PRI 2.828 (0,9 — 0,7 odst.), noben » sedež.
KPI 104,820 (35,2 - 34,8 odst.), 22 ^sedežev.
PSIUP 6.208 (2,1 — 1,8 odst.), 1 sedež.
PLI 30.945 (10,4 — 12,0 odst.), 6 , sedežev.
MSI 10.707 (3,6 — 4,5 odst.), 2 sedeta.
Socialisti so pridobili en sedež, liberalci pa prav tako izgubili ene-8a, vse ostale stranke pa imajo enako število sedežev Volitve so po vsej Italiji potekale povsem mirno in od nikoder be poročajo o najmanjšem incidentu. Presenetil pa je nizek odstotek volivcev. Udeležba pri volitvah za pokrajinske svete je naslednja:
. Pokrajina Foggia:	volivcev 390
tisoč 952, volilo je 326.550 ali 83,5 °dst. (na prejšnjih volitvah 81,9
odst.).
Pokrajina Forli: 366.927 volivcev, Volilo 344.139 ali 93,8 odst. <93,9 °dst).
Pokrajina Rim: 2.056.522 volivcev, 'olilo je 1.825.821 ali 88,8 odst. «0,3 odst.).
Na nizko volilno udeležbo je nedvomno vplivala velika vročina, vendar pa je po vsej verjetnosti tteba ugotoviti splošno nezanimanje za te upravne volitve, čeprav
so nekateri hoteli na njih osnovi delati širše polittične zaključke.
Dopoldne so se sestali v palači Chigi pod predsedstvom Mora ministri. ki se ukvarjajo z vprašanjem evropske gospodarske skupnosti in zahodnoevropske zveze Piccioni, Fanfani, Taviani, Reale, Tremelloni, Andreotti, Pieraccini in Restivo. Po sestanku je zunanji minister Fanfani izjavil novinarjem, da so govorili o nekaterih vprašanjih v zvezi z današnjim sestankom, ki bo v Bruslju. Fanfani je še dodal, da se bo iz Bruslja odpeljal v Stockholm, kjer bo že predsednik republike Saragat. Z letalom so se odpeljali kasneje v Bruselj zunanji minister Fanfani, kmetijski minister Restivo in minister za zunanjo trgovino Tolloy.
Predsednik vlade je kasneje sprejel še ministra za šolstvo Guia, ki je po razgovoru izjavil novinarjem, da sta razpravljala o šolskih vprašanjih. Na vprašanje, če sta govorila tudi o zakonu o državnih otroških vrtcih, je minister zanikal. Nato ga je neki novinar vprašal: «Ste mnenja, da bo ta zakon popravljen, kot zahtevajo socialisti?« Odgovor: «Menim, da ne. Na vsak način je to vprašanje, ki zanima stranke.«
Predsednik republike Saragat se bo jutri ob 19.15 odpeljal z letalom na uraden obisk na švedsko. Spremljal ga bo tudi minister za proračun Pieraccini, katerega je povabila švedska vlada, da se se-
stane s švedskim ministrom za gospodarsko načrtovanje in proračun Strangom in ki bo sodeloval na razpravi za okroglo mizo o investicijskih sredstvih in delovnem tržišču.
Predsednik republike se bo pripeljal na letališče Arlanda, kjer ga bo uradno sprejel kralj Gustav VI. Prva dva dneva bo predsednik republike uradno gost kralja, naslednja dva dneva obiska pa gost švted-ske vlade. Program obiska predvideva ogled nuklearnega laboratorija, kjer dela tudi 500 italijanskih strokovnjakov in delavcev. Predsednik republike se bo 17. junija zvečer sestal z velikim številom italijanskih izseljencev, saj Švedi potrebujejo zlasti specializirano delovno silo kovinarske stroke in dajejo za to ugodne pogoje. Saragat se bo vrnil v Rim v soboto, 18. junija ob 13.20.
Danes je prispel z letalom iz Moskve novi sovjetski veleposlanik Ni-kita Semjonovič Rižov. Na mednarodnem letališču Fiumicino ga je pozdravil minister Roberti, načelnik oddelka za cerimonial zunanjega ministrstva in visoki funkcionarji sovjetskega veleposlaništva v Rimu.
Novi sovjetski veleposlanik je pri prihodu izjavil novinarjem, da Sovjetska zveza iskreno želi okrepiti in razviti odnose z Italijo na vseh področjih. Ugotovil je, da prihaja v Italijo prav v razdobju, ko se naglo razvijajo odnosi med obema državama in predvsem gospodarsko sodelovanje. V tej zvezi je omenil obisk sovjetskega zunanjega ministra Gromika in podpis važnih sporazumov, ki odpirajo možnosti še'
(iiiuiiiiaiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiuiii
Francija umaknila letala z zahodnonemškega ozemlja
Pogajanja o bivanju francoskih čet v Nemčiji odložena na poznejši čas
BONN, 13. — Francoska vlada je obvestila bonsko vlado, da namerava umakniti svoje letalske e-note iz Zahodne Nemčije. Francija ima v okviru NATO v Zahodni Nemčiji dve letalski skupini, od katerih ima vsaka petdeset letal, deloma ameriških, deloma francoskih. Med francoskimi letali so tudi letala «Mirage», ki lahko prevažajo atomske bombe. Ker je atomska oborožitev ameriška in ker je v Washington že sporočil, da jo namerava umakniti, ker je Francija izstopila iz obrambnega sistema NATO, je francoska vlada sklenila umakniti svoje letalske sile, ki bi ostale brez te oborožitve. Osebje, ki je dodeljeno tem letalskim silam, šteje 11.000 mož. Zve-
čer je predstavnik bonske vlade izjavil, da je vlada dobila sporočilo francoske vlade, da bo Francija umaknila le nekaj letal iz Nemčije in ne vseh. Baje bo umaknila kakih petnajst letal.
V Bonnu so se danes začeli pogovori med francosko in nemško delegacijo glede bivanja francoskih vojakov v Zahodni Nemčiji. Predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva je zvečer izjavil, da so nocoj pogajanja prekinili in da se bodo lahko nadaljevala šele tedaj, ko se bodo začela v stalnem svetu NATO v Parizu večstranska pogajanja o poslanstvu, ki jih bodo francoske čete imele v zavezništvu.
širšega in koristnejšega gospodarskega sodelovanja. Nato je veleposlanik ugotovil, da Sovjetska zveza ceni razvoj prijateljskih odnosov z Italijo ki, predstavlja prispevek h krepitvi evropske varnosti in miru na vsem svetu.
Izvršni odbor federacije državnih uslužbencev CISL je proglasil 24-urno stavko delavcev in uslužbencev vseh ministrstev, ki bo v četrtek, 30. junija. Pooblastil je tajništvo, da stopi v stik z ostalimi sindikalnimi organizacijami, da se pogovori za endtno akcijo
V uradnem poročilu odbor ugotavlja, da vlada ni izpolnila obveznosti o izplačilu 25 milijard lir v zvezi s sporazumom o poenotenju plač in da je vladno stališče o pričetku izplačevanja od 1. januarja 1967 nesprejemljivo. Odbor je mnenja, da je treba bistveno spremeniti in popraviti vladni zakonski načrt o reformi javne u-prave in zagotoviti finančna sredstva za izvajanje tega načrta od 1. januarja prihodnjega leta.
Tiskovni urad vsedržavne federacije državnih uslužbencev CGIL pa sporoča, da se bo v četrtek sestal izvršni odbor, ki bo proučil položaj po zadnjem razgovoru s predstavniki vlade. V tej zvezi je tajništvo potrdilo negativno oceno zaključkov razgovorov in ugotovilo, da je postala stavka neizbežna, in to v sodelovanju z ostalimi sindikalnimi organizacijami.
Sindikalni položaj državnih u-službencev je dokaj zapleten. Kot vidimo, je CISL že proglasila stavko. Večina federacije državnih u-službencev CGIL je istega mnenja, medtem ko je socialistična struja te federacije sprejela popolnoma drugačno stališče in pravi, da je bil razgovor z ministri pozitiven in da so možnosti za sporazum.
Končno je sindikalna organizacija UIL — Fubblico impiego že izdala uradno sporočilo, v katf-em i pravi, da so med razgovorom z j ministri Bertinellijem, Pieraccini-j jem in Colombom dali konkretne j pobude, ki omogočajo ugoden začetek pogajanj.
Jutri, 14. junija se prične vsedržavna 72-urna stavka uslužbencev državnih kovinarskih podjetij, ki so jo enotno proglasile sindikalne organizacije FIOM - CGIL, FIM. CISL in UILM - UIL. Stavko so proglasili, ker so se razbila pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe.
Od 20. do 30. junija pa bodo pokrajinske stavke tako, da bodo v vsaki pokrajini stavkali po 12 delovnih ur na teden.
Jutri se ponovno pričnejo pogajanja med sindikalnimi organizacijami kovinarjev in Confindustri-jo za obnovitev delovne pogodbe. Delegacija delodajalcev bo odgovorila na zahteve predstavnikov delavcev.
Sindikalne organizacije gradbenih delavcev FILLEA - CGIL, FIL CA . CIL in FENEAL - UIL so potrdile 24-urno vsedržavno stavko, ki bo v sredo, 15. junija. Ta-ko kot prva stavka, ki je bila 7. junija, je tudi ta proglašena v zvezi z zahtevami za obnovitev delovne pogodbe.

STOPNJEVANJE VOJNE V VIETNAMU
Ameriški bombniki bombardirajo nasipe in namakalne sisteme
Včeraj so ameriška letala bombardirala kraje blizu Hanoja - Nove demonstracije v Sajgonu
SAJGON, 13. — Prvikrat po več tednih so ameriška letala bombardirala kraje, ki so oddaljeni manj kakor 55 kilometrov od Hanoja. Druga letala so bombardirala neki most in vojaške položaje manj kakor 38 kilometrov zahodno od Hajfonga. Sestreljeni sta bili dve ameriški letali.
Severnovietnamska tiskovna agencija je obtožila ZDA, da bombardirajo nasipe in namakalne sisteme, zato da bi povzročile povodnji :n sušo.
Včeraj so se končali petdnevni boji, ki so jih ameriške in južno-vietnamske osvobodilne enote bile na planoti blizu kamboško-laoško-vietnamske meje. Ameriško poročilo pravi, da včeraj ni bilo več na položajih osvobodilnih čet, na katerih so doslej bile, in da skušajo Američani znova vzpostaviti »borbeni stik« z njimi, kar pa jim doslej ni uspelo. Danes so ameriški bombniki «B-52» močno bombardirali to področje, ki je oddaljeno približno 500 kilometrov od Sajgona. Odvrgli so 432 ton bomb. Pozneje so začeli ameriški padalci napredovati v džungli. Druga bitka je bila tudi ob obali južno od Dananga med sajgonskimi vojaki in partizani. Velike skupine partizanov so napadle sajgonske vojake, katerim je prišlo na pomoč letalstvo.
V Hue je bilo davi kratkotrajno streljanje med sajgonskimi vojaki in budističnimi demonstranti. Budisti še vedno ovirajo promet s številnimi oltarčki, ki so jih postavili po ulicah. Budistični voditelj Tam čao je izjavil, da nasprotuje na meščanju oltarčkov po cestah. Izjavil je: «Buda lahko najde mir samo v pagodah, ne pa na hrupnih
cestah.«
Sajgonska vlada je poslala v Hue drugih 120 agentov posebnih policijskih sil dodatno k 400 agentom, ki jih je bila poslala pred tremi dnevi.
V Sajgonu so bile danes nove demonstracije budistov proti vladi. Policija je proti njim nastopila s solzilnimi bambami.
Budistični voditelj Tri Kuang je danes odbil pozive svojih pristašev, naj preneha gladovno stavko, ki jo je začel pred štirimi dnevi iz protesta proti vladi. Tri Kuang je zelo ošibel. Odkar je začel stavko, se Je njegova teža zmanjšala od 48 kilogramov na 40.
Sporazum za podpiranje angleškega šterlinga
LONDON, 13. — Angleška banka je javila, da je obnovila septembrski sporazum z bankami Avstrije, Belgije, Kanade, Zahodne Nemčije, Nizozemske, Italije, Japonske, švedske in Švice ter z banko za mednarodna plačila, ki bi te dni zapadel. Gre za sporazume, ki se obnavljajo vsake tri mesece, da se olajša pritisk na britanske uradne rezerve, kar vpliva na nihanje tečaja šterlinga. Ločen sporazum je
angleška banka sklenila tudi z ameriško rezervno banko in s francosko banko. Ni znan obseg olajšav, ki jih je dobil v okviru tega sporazuma šterling. Ce hoče angleška banka izkoristiti te olajšave, se mora obrniti naravnost na banko za mednarodna plačila. Izjema sta Francija in ZDA, ker je bil z njima sklenjen dvostranski sporazum.
Kar se tiče stavke pomorščakov, vlada še vedno velika zmeda. Danes so pristaniški delavci skupine «Royal Docks« v londonskem pristanišču sklenili da ne bodo raztovarjali angleških ladij, ki prihajajo v londonsko pristanišče. To je sklenila pristanišča sindikalna komisija brez posvetovanja s Tra-de unioni in s svojim sindikatom. Stavka pa je propadla zaradi odločnega nastopa sindikalnih funkcionarjev.
Vse kaže, da je stavka 65.000 pomorščakov brez izhoda. Britanski minister za delo Gunter je danes popoldne izjavil v spodnji zbornici, da ni res, da vlada proučuje možnost podpore pomorščakom. Minister je izjavil, da se vladi zdijo predlogi posebne komisije pravični in da bi njih sprejem lahko zajamčil pravično rešitev spora
V Hullu je začelo stavkati tristo pristaniških delavcev, da podprejo pomorščake. V Dovru pa so se danes nekateri pomorščaki javili na delo na nekaterih ladjah, ki vzdržujejo promet v Rokavskem prelivu. Ker pa ni bilo dovolj mornarjev, niso mogle ladje odpotovati.
PO DRLJSl PREKINITVI
_v
Danes se v Ženevi nadaljuje delo razorožitvenega odbora
Posvetovanje zahodnih delegacij ■ Na sedanjem zasedanju bodo morali pripraviti poročilo za prihodnje zasedanje skupščine OZN
Kosigin na Finskem
HELSINKI, 13. — Predsednik so. vjetske vlade Kosigin je prišel danes z vlakom v Helsinki na petdnevni uraden obisk. To je prvi Kosiginov obisk v neki zahodni državi, odkar je oktobra 1964 postal predsednik vlade. Na postaji ga je sprejel predsednik republike Kekkonen skupno s predsednikom vlade in z drugimi osebnostmi. Ko-sigina spremlja pomočnik zunanjega ministra Kuznjecov. Kmalu po prihodu je Kosigin začel posvetovanja s Kekkonenom in s predsednikom vlade.
Anglija in ELDO
LONDON, 13. — Britanski minister za letalstvo Mulley je v spodnji zbornici izjavil v zvezi z britansko udeležbo pri vesoljskem programu ELDO (Eurepean Launcher Development Organisation), da so države članice sklenile znova porazdeliti stroške ter so znatno zmanjšale britanski prispevek. Britanska vlada je bila izrekla dvom o funkcionalnosti in o stroških programa ELDO ter zaskrbljenost zaradi finančnih bremen za Veliko Britanijo, ki bi znašala 38,8 odstotka celotnih stroškov.
Stroški za program so narastli od prvotnega proračuna 70 milijonov na 158 milijonov šterlingov. Vlada sedaj proučuje predloge drugih držav. Ustanovili so tudi delovne skupine v zvezi z bližnjo konferenco ministrov, ki bo 7. in 8. julija v Parizu, da pripravi boljše nadzorovanje stroškov in postopek za letno revizijo stroškov.
bud, je med drugim rečeno: »Poizkus generala de Gaulla, da bi vodil ločeno politiko v okviru diplomacije med vzhodom in zahodom, bi mogel povzročiti v zahod-nem taboru neenotnost in zmedo, ki bi ju Rusi mogli naglo izkoristiti*.
Poročilo pa vendarle priznava, da de Gaulle ima prav, ko pravi, i da so nastale na svetu velike spre-! membe, ki opravičujejo nove in odločilne napore za prenehanje se-j danje napetosti med vzhodom in i zahodom.
Poročilo priporoča nove pozitivne napore zahoda za izboljšanje odnosov med vzhodom in zahodom in dodaja: »Svet atlantskega pakta bi moral izreči pripravljenost takoj razpravljati s Sovjetsko zvezo o vseh mogočih sredstvih za zmanjšanje napetosti. Taka pobuda bi bila prvi korak k razorožitvi in k rešitvi nemškega vprašanja. Ce zahodni zavezniki v sedanjem psihološkem trenutku ne začnejo pozitivne akcije, ne bo NATO samo zgubila pobude, temveč bo šla vedno bolj nasproti neenotnosti in zmedi.*
Britanski minister za evropske zadeve Thomsoni je med razpravo izjavil, da Velika Britanija želi, naj bi se izvedla zamisel, ki jo je ona predlagala v svetu NATO v Bruslju za ustanovitev ((zakonika o sodelovanju« med vzhodom in zahodom. Anglija bo predlagala, naj se o tem znova razpravlja na prihodnjem zasedanju sveta ministrov ZjEZ, ki bo konec meseca v Bruslju. Minister je poudaril, da Velika Britanija želi vstopiti v skupno tržišče, ter je ponovil stališče svoje vlade glede krize v NATO in glede ELDO.
Poročilo Duncana Sandysa vsebuje tudi naslednje točke: 1. Odobritev sklepov o premestitvi SHA PE, o ukinitvi skupine «Standing Group«, o ustanovitvi integriranega vojaškega glavnega štaba in o poenostavljenju ustroja glavnih štabov. 2. Obžalovanje, ker ni bil sprejet noben sklep glede kraja, kjer bo sedež atlantskega sveta. Duncan Sandys je mnenja, da bi morali tudi politični sedež NATO premestiti v Belgijo. 3. Obžalovanje, ker na zasedanju NATO niso sprejeli sklepov glede francoskih čet v Nemčiji. 4. Obžalovanje, ker ministri niso izkoristili ((psihološkega trenutka za pozitivno politično pobudo in bi poudarili, da naloga NATO ni samo pasivna«.
Poročilo našteva vrsto priporočil v zvezi s tem dokumentom, ki so:	1. Vpraša naj se francosko
vlado, ali se obvezuje, da bo brez pridržkov dala svojo vojaško pomoč drugim državam zahodnoevropske zveze, če bi te bile napadene. 2. Predlagati, naj se sedež sveta NATO premesti iz Pariza na neko področje v Beneluxu v bližini SHAPE. 3. Vprašati Francijo, naj pove, ali bi francoske čete, če bi ostale v Nemčiji, bile postavljene pod poveljstvo NATO v primeru napada ali nevarnosti bližnjega napada. V nasprotnem primeru bi se morale te čete umakniti iz Zahodne Nemčije. 4. Poročilo priporoča, naj atlantsko za-
ŽENEVA, 13. — Predstavniki štirih zahodnih delegacij (ZDA, Velike Britanije, Italije in Kanade) v odboru osemnajsterice za razorožitev so se danes sestali na posvetovanje v zvezi z jutrišnjo obnovitvijo dela v Ženevi. Posvetovali so se o stališču, ki naj ga zavzamejo pri nadaljevanju pogajanj, ker je to zasedanje še posebno važno, ker bodo morali pripraviti poročilo za zasedanje glavne skupščine OZN, ki bo septembra.
Delo konference se bo obnovilo jutri ob 15. uri po krajevnem času. Zjutraj se bosta sopredsednika konference, sovjetski delegat Rošin in ameriški delegat Foster posvetovala o dnevnem redu. Kakor je znano, sodeluje na konferenci 17 držav, ker je Francija še vedno odsotna. ZDA, Italija, Kanada in Velika Britanija zastopajo zahodne države, SZ, CSSR, Bolgarija, Poljska in Romunija zastopajo vzhodne države, Etiopija, Brazilija, Mehika, Nigerija, ZAR, Indija, Burma in Švedska pa zastopajo nevezane države.
vezništvo »sider še dalje izpolnjuje svoje vojaške obveznosti za obrambo zahoda«, vendar pa bi moralo aktivno «načeti nalogo politične sprave in izreči pripravljenost kolektivno razpravljati s Sovjetsko zvezo o vseh mogočih poteh za zmanjšanje napetosti«.
Nemški socialdemokrat Karel Schmidt je bil ponovno izvoljen za predsednika skupščine ZEZ.
Poročilo o pogovorih Tito-Pahlevi
BEOGRAD, 13. — Po razgovorih med Titom in iranskim šahom Rezo Pahlevijem je bila, kot je razvidno iz skupnega uradnega sporočila o razgovorih, potrjena iskrena privrženost obeh držav in vlad miru in razvoja mednarodnega sodelovanja in njuna zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja kot posledice tujega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Tito in Reza Pahlevi sta pozdravila napore številnih držav za ohranitev miru in ustvarja-
Po atentatu na črnskega študenta Mereditha se «pohod proti strahu« nadaljuje. Pohod se je začel v Memphisu v državi Tennessee in se bo končal v Jacksonu v državi Misisipi. Pot je dolga 320 kilometrov.
Črnski voditelj Martin Luther King se je danes znova pridružil pohodu. Izjavil je, da predvideva,
Aden
KAIRO, 13. — Osvobodilna fronta okupiranega jemenskega juga, Adena in sosednjih protektoratov je poslala posebnemu odboru OZN za dekolonizacijo program, sestavljen iz petih točk. Generalni tajnik fronte Makavi, je govoril na sestanku posebnega odbora OZN, ki zaseda v Kairu in na katerega dnevnem redu je tudi položaj v Adenu in sosednjih protektoratih.
Makavi je dejal, da mora najprej Britanija pokazati pripravljenost za uresničevanje resolucije OZN o dekolonizaciji in se lotiti njene neposredne izvedbe pod nadzorom svetovne organizacije.
Fronta zahteva ukinitev izrednega stanja, vzpostavitev političnih svoboščin, svobodno vrnitev izgnanih osebnosti in ustavitev vojaških ekspedicij proti prebivalstvu juga. Določeno novost v stališču fronte pomeni poziv Britaniji, naj se začne neposredno pogajati s fronto za organizacijo splošnih svobodnih in
i nje pogojev za razvoj in napredek ter sta izrazila prepričanje, da samo miroljubno sožitje med narodi in državami lahko pripelje do zmanjšanja napetosti na svetu in ureditev mednarodnega sodelovanja na osnovah enakopravnosti. S posebnim zadovoljstvom sta voditelja Irana in Jugoslavije opozorila na nevaren razvoj v jugovzhodni Aziji, ki se lahko reši samo ob spoštovanju ženevskih sporazumov iz leta 1954. Tito in Reza Pahlevi sta poudarila potrebo nadaljnjih naporov za osvoboditev preostalih odvisnih držav ter nadaljnjih naporov za izvajanje sklepov konference svetovne organizacije o trgovini in razvoju. Tito in Pahlevi sodita, da so Združeni narodi najprikladnejši forum za ohranitev miru in da je potrebno čimprej zagotoviti popolno univerzalnost svetovne organizacije, da bi lahko učinkovito izpolnjevala svojo nalogo.
Glede dvostranskih odnosov sta Tito in Reza Pahlevi z zadovoljstvom ugotovila dosedanji ugodni razvoj medsebojnih odnosov in izrazila pripravljenost nadaljnjih naporov za napredovanje sodelovanja na političnem, gospodarskem, znanstvenem in kulturnem sektorju in na drugih področjih. Tito je z zadovoljstvom sprejel vabilo iranskega šaha, da obišče Iran. Datum obiska bo določen po diplomatski poti.
da bo število udeležencev ob prihodu v Jackson, narastlo na 25 tisoč. King je pozval črnce, naj se za sedaj ne pridružijo pohodu, temveč naj to storijo v Jacksonu.
Črnski študent Meredith, ki je bil začel 5. junija pohod in ki je bil naslednjega dne ranjen, je sporočil, da se bo še ta teden pridružil pohodu.
tajnih volitev na arabskem jugu. Volitve naj bi nadzorovali Združeni narodi.
V
Se dve letali «Starfighter» sta se ponesrečili
BONN, 13. — Zahodnonemško mi nistrstvo za obrambo je sporočilo, da sta se danes zrušili na tla na Holandskem dve lovski letali »Star fighter*, ki sta pripadali nemškemu letalstvu. Eden od dveh pilotov je mrtev, o drugem ne vedo še nič. Nemško letalstvo je zgubilo do sedaj 58 letal te vrste, 32 pilotov je zgubilo življenje pri teh nesrečah.
Volitve v SZ
MOSKVA, 13. — Agencija Tass poroča, da se je na podlagi prvih podatkov udeležilo volitev za vrhovni sovjet 142.440.862 volivcev, to je 99.94 odst. vseh vpisanih volivcev. Kandidati za zvezni svet so dobili 99.65 odst. veljavnih glasov, kandidati za svet narodov pa 99.67 odst. glasov. 829.437 volivcev je glasovalo proti uradnim kandidatom. Dokončni izidi bodo objavljeni 15. junija.
MOSKVA, 13. — Danes je prispela v Moskvo vladna delegacija Vzhodne Nemčije, ki jo vodi predsednik državne komisije za načrtovanje Gerhard Schurer. Delegacija se bo udeležila prve seje skupne komisije za gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje.
DUNAJ, 13. — Predsednik preži-dija vrhovnega sovjeta SZ Podgor-ni bo letos jeseni uradno obiskal Avstrijo. To je sporočil danes predstavnik predsedstva avstrijske republike. Datum ni bil še določen, verjetno pa bo Podgomi prišel oktobra ali novembra.
Na osnovi nepopolnih podatkov, ki se nanašajo samo na tri pokra* jine in na nekatere občinske svete, je težko narediti objektivno oceno volilnih izidov. Vendar pa nekatere ugotovitve iz objavljenih podatkov nedvoumno izhajajo. Povsod so zabeležili misini in monarhisti nadaljnji padec, ki je še zlasti očiten pri odstotkih glasov. Istočasno pa je značilno, da so liberalci ne samo zaključili svoj »zmagovit volilni pohod«, temveč so prav obratno glasove izgubili. Stranke levega centra so se utrdile in to delno na račun KD, zlasti pa zaradi občutnega zvišanja glasov socialdemokratov, ko istočasno socialisti niso bistveno nič izgubili. KPI in PSIUP sta napredovala, odnosno ponekod drugod ostala na istih pozicijah. Skratka upravičena je ugotovitev, da je nastal nov sicer rahel, vendar dokaj očiten premik glasov proti levici in bistvena ošibitev desnice.
Sindikalni položaj se zaostruje; danes se je začela 72-uma stavka kovinarjev državnih podjetij, CISL pa je za 30. junij že napovedala stavko državnih uslužbencev vseh ministrstev, kateri se bo pridružila tudi CGIL.
V	zvezi z odnosi med vzhodom in
zahodom poročajo iz Pariza, da je v poročilu, ki so ga prebrali na včerajšnjem rednem zasedanju skupščine zahodnoevropske zveze (ZEZ) tudi priporočilo za nove pozitivne napore zahoda za izboljšanje odnosov z vzhodom. V poročilu je dobesedno rečeno:	»Svet atlantskega
pakta bi moral izreči pripravljenost, da takoj razpravlja s Sovjetsko zvezo o vseh mogočih sredstvih za zmanjšanje napetosti. Taka pobuda bi bila prvi korak k razorožitvi in k rešitvi nemškega vprašanja. Ce zahodni zavezniki v sedanjem psihološkem trenutku ne začnejo pozitivne akcije, ne bo NATO samo izgubila pobude, temveč bo šla bolj v neenotnost in zmedo.« Britanski minister za evropske zadeve pa je predlagal celo ustanovitev posebnega »(kodeksa o sodelovanju« med vzhodom in zahodom.
V	nasprotju s takimi spodbudnimi vestmi pa poročajo iz Sajgona, da ameriška letala nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama in da rušijo nasipe ter namakalni sistem, zato da bi povzročila povodnji in suše. V Južnem Vietnamu partizani nadaljujejo napade na sajgonske in ameriške vojake, ameriška letala pa močno bombardirajo osvobojena področja. Budisti istočasno nadaljujejo demonstracije proti vladi v Sajgonu in v mestu Hue, kjer so se sajgonski vojaki in budistični demonstranti celo streljali, a sajgonska vlada je poslala v mesto še 120 policajev.
Francoska viada je obvestila bonsko vlado, da namerava umakniti svoje letalske enote iz Zahodne Nemčije, ki štejejo okrog 100 letal in 11.000 mož. Toda predstavnik bonske vlade je izjavil, da gre za umik samo 15 letal.
Vse kaže, da je stavka 65.000 brl-lanskih pomorščakov brze izhoda, ker vsa dosedanja pogajanja niso imela uspeha.
.........................................»'""a..............aaaaiaa......aaaaaiaiaaaa
ZASEDANJE SKUPŠČINE ZEZ
Začnejo naj se pozitivni napori za izboljšanje odnosov z vzhodom
Angleži predlagajo ustanovitev «zakonika o sodelovanju; med vzhodom in zahodom
PARIZ, 13. — Danes se je začelo 12. redno zasedanje skupščine zahodnoevropske zveze. Že davi je bilo predloženo poro-•ilo o «stanju evropske varnosti« in o ((Franciji in NATO«.
Poročilo ima ime «Sandysovo poročilo«. Predloženo je bilo zad-iji trenutek. Komisija za obrambo in oboroževanje je namreč iakala, da se zaključi konferenca NATO v Bruslju.
V poročilu,. kL.jfi ..posvečeno po-

miiiiiiiiiiimMiiiiiiniiuiiiiiiiiiiHiiiuiiimiiiiiiiiiiiminiiuiiiiiiiiiiimiiimiiiiutiiMiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiii
«P0H0D PROTI STRAHU»
Manjšinska vprašanja
Avstrije
Pod gornjim naslovom je celovški «NaS tednik Kronika)) objavil uvodnik, ga je napisal dr, Valentin Inzko in ga tu ponatiskujemo.
Avstrijska vlada se je v preteklih letih odločno zavzela za pravice južnotirolskega prebivalstva. Tudi v zadnji vladni izjavi zavzema južnotirolsko vprašanje važno mesto, iz česar sledi, da stoji naša vlada slej ko prej za zahtevami južnih Tirolcev. O bivšem zunanjem ministru dr. Krei-skem je zapisal znani uvodničar Karl Ritschel v «Salzburger Nach-richten« s dne 4. in 5. junija 1966, da se je ta pošteno trudil v interesu Južnega Tirola za pogajanja s predstavniki Italije. Kreisky je zastopal pri tem mnenje, «da mora priti pri pogajanjih do rešitve, * katero bodo mogli soglašati tudi južni Tirolci. Lahko bi bilo doseči sporazum brez Južnega Tirola, a to bi ne bilo pošteno. Kajti južni Tirolci bodo morali živeti na podlagi doseženega sporazuma.
V	članku je nadalje rečeno, da so južni Tirolci čisto podrobno izdelali načrt za avtonomijo, ki bi omogočila narodnostni skupini neoviran razvoj. V zvezi s Pariškim sporazumom, v katerem so zajamčene pravice južnotirolskega prebivalstva, je bilo v preteklih letih mnogo sej, na katerih so bili navzoči zastopniki Južnega Tirola, mandatarji Severne Tirolske z deželnim glavarjem na čelu, zunanji minister Kreisky ter vsakokratni državni tajnik v zunanjem ministrstvu, torej Steiner, oziroma kasneje Bobleter.
V	članku je v zvezi s Pariškim sporazumom poudarjeno, da za-ičitbene določbe v njem ne zadostujejo, to so pokazala prav zadnja leta, kajti manjka pripravljenost, jih lojalno uresničiti. Torej more iti pri pogajanjih z Italijo v podrobnosti edinole za to, da se da zaščitbenim določbam z Ustrezajočo rešitvijo primerna vsebina.
Karl Heinz Ritschel omenja, da Je prav tako navezal tudi že novi zunanji minister Tončič kontakte glede južnotirolskega vprašanja z Italijo. Znano pa je tudi, da se je sestal minister Tončič v Salzburgu z deželnim glavarjem Južnega Tirola Magnagom ter deželnim glavarjem Severne Tirolske Wallnoferjem. Poleg tega je prišlo tudi na Dunaju pred kratkim o tem vprašanju do zasedanja.
Ritschel zaključuje svoj članek: «Ne gre za to, da bi prišlo hitro do uspeha, temveč gre pri tem edinole za življenjske pravice južnih Tirolcev, ki jim mora biti v teh zadevah zagotovljena 'pravica sodelovanja. Ne moremo »i predstavljati avstrijske južnotirol-ske politike mimo južnih Tirolcev.«
S temi izvajanji popolnoma soglašamo ter poudarjamo, da je bil tudi v zvezi z vprašanjem realizacije člena 7 avstrijske državne pogodbe dr. Kreisky prvi, ki se je lotil rešitve tega vprašanja ob sodelovanju s prizadeto manjšino. Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev ter Zveze slovenskih organizacij so naslovili na zveznega kanclerja dr. Klausa kot predstavnika nove avstrijske vlade vlogo, v kateri je bila izražena želja, naj bi se nadaljevali razgovori glede u-resničitve določil državne pogodbe, v kolikor zadevajo pravice slovenske manjšine v Avstriji. Prepis vloge je bil poslan tudi zunanjemu ministru dr. Tončiču, ki je 18. maja 1966 s pismom potrdil, da je vzel vsebino vloge koroških Slovencev z velikim zanimanjem na znanje. Iz tega sledi, da bo prišlo v doglednem času do ponovnih razgovorov s predstavniki slovenske manjšine. Ali se bodo nadaljevali ti razgovori pod predsedstvom manjšinam naklonjenega zveznega kanclerja dr. Klausa ali pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Tončiča, je zadeva vlade. Kot pripadniki manjšine soglašamo z enim 'kot drugim načinom zaradi tega, ker smo o obeh predstavnikih avstrijske vlade prepričani, da ne že-
lita pravične ureditve samo južnotirolskega vprašanja, temveč tudi pravično ureditev vseh vprašanj, ki se tičejo v Avstriji živečih manjšin.
Tako obisk konclerja dr. Klausa v Beogradu kot njegov govor pred koroškimi Slovenci v Celovcu pa pričata poleg izjav ministra dr. Tončiča glede na sodelovanje z državami Podonavja, da so vsa manjšinska vprašanja, s katerimi se mora baviti na podlagi mednarodno prevzetih obveznosti avstrijske vlade, del njene evropske politike. Glede obsega in vsebine manjšinske zaščite zastopata tako Dunaj kot Beograd e-dino pravilno stališče, da morejo o tem, ali so zavarovani v zadostni meri življenjski interesi manjšine, podati izjavo edinole prizadete manjšine na Južnem Tirolskem oziroma Južnem Koroškem in Gradiščanskem.
Z volitev v Rimu
Igralka Sandra Milo in Alberio Sordi pri volitvah v Rimu
V Beogradu zasedanje jugoslovansko-italijanske komisije za turizem
BEOGRAD, 13. — V Beogradu se je danes dopoldne pričelo drugo zasedanje mešane jugoslovansko-italijanske komisije za razvoj turizma, ki je bila ustanovljena na podlagi turističnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Na zasedanju bodo proučili rezultate dosedanjega sodelovanja kakor tudi ukrepe za nadaljnji napredek turističnega prometa med Jugoslavijo in Italijo. Italijansko delegacijo vodi generalni ravnatelj v ministrstvu za turizem Italije dr. Guido Ricci, jugoslovansko pa Luka Novak, pomočnik predsednika zveznega komiteja za turizem
(Upamo, da bodo na tem zasedanju pretresli tudi vprašanje oviranja prometa med Trstom in Jugoslavijo zaradi prijavljanja bencina.)
Reichstag
bi lahko spet zgorel
BERLIN, 13. — Včeraj je nastal v prvem nadstropju berlinskega Reichstaga, ki ga sedaj obnavlja-

STRASNE POSLEDICE SLABEGA VREMENA
■v
le na stotine žrtev vročine v Indiji V Hongkongu poplave, kot jih ne pomnijo
V Italiji je bilo včeraj najbolj vroče v Firencah: 34 stopinj
NEW DELHI, 13. — Vročinski val, kakršnega v severnih predelih Indije še ne pomnijo, je povzročil smrt nad 500 oseb. Samo v državi Bihar je za sončarico umrlo 313 oseb. Te številke pa niso dokončne, kajti daleč od središč se smrtni primeri niti ne beležijo.
Bližajoči se letni čas monsumov je za 10 stopinj znižal temperaturo v pokrajini New Delhija, medtem ko je v državah Bittar in Uttar Pradeš v zadnjih 15 dneh temperatura povprečno 45 stopinj. Ponekod domače živali poginjajo zaradi vročega vetra, ki piha, in ki povzroča, da celo ptiči padajo mrtvi na tla.
Bramaputra in njenih pet glavnih pritokov je naraslo ter poplavilo 45.000 kv. km zemlje v Assamu. Brez strehe je več kot 200.000 oseb, železnice niso uporabne, telefonske zveze so potrgane.
RIM, 13. — Najbolj vroče je bilo danes v Firencah, kjer so zabeležili 34 stopinj. V Perugl, Rimu in Neaplju je bilo 31 in v Bologni ter Ca-taniji 30. Poročila iz evropskih pre-
stolnic pa navajajo za 7. uro zjutraj 21. stopinj v Rimu, 20 v Pragi, 19 v Beogradu, Stockholmu in Varšavi, itd.
Papež je poslal svojo pomoč prebivalstvu držav Pemambuco, Bahia
cah, se je zrušila ko jo je zajela reka Grinzing, ki je zaradi velikega deževja postala silno deroča. Drugih pet oseb, med katerimi je tudi neka 4-letna deklica, so rešili. Enega prebivalca hiše pa
in Alagoas, ki je bilo hudo priza- imajo za izgubljenega.
deto zaradi silnih neurij.
HONG KONG, 13. — V poplavah zadnjih dni v Hong Kongu, ki so najhujše, kar se jih ljudje spominjajo v tej britanski koloniji, je število žrtev najmanj 60. Oblasti so namreč že ugotovile 46 smrtnih primerov; nadaljnjih 14 oseb, ki so jih najprej imeli za izgubljene, imajo sedaj za mrtve. Ranjenih pa je bilo na desetine oseb.
DUNAJ, 13. — šest nemških turistov je izgubilo življenje med orkanom, ki je včeraj, v nedeljo, zvečer razsajal nad mestecem Zeli am See v Salzburški pokrajini. Neka hiša, v kateri je bilo 12 nemških državljanov na počitni-
Končan v Ljubljani mednarodni lesni sejem
Zaradi močnih nalivov je nasta* la tudi sicer velika škoda. Železnico med Salzburgom in Innsbruckom je na nekem mestu podrlo in mnogo cest je neprevoznih.
HAAG, 13. — Holandska policija je sporočila, da je med nalivi, ki so zajeli Holandsko v zadnjih dveh dneh, 14 oseb utonilo, številne ceste so poplavljene oviran pa je tudi železniški promet. Na tisoče holandskih in tujih turistov ne more potovati.
let, je danes doživel nekaji kar je več kot nenavadno. Na neki u-lici v središču mesta je Scroglieri čakal neko osebo. Ker je imel nekaj minut časa, si je začel preganjati čas s tem, da si je začel snažiti nohte. To pa je opazil neki mestni stražnik ter mu predpisal globo 3000 lir, ki jih je študent tudi plačal. Stražnik je v svoj zapisnik napisal, da je študent «o-pravljal dejanje osebnega čiščenja na javni cesti (rezal si je nohte).* Citiral je tudi čl. 47-D pravilnika mestne policije.
V nedeljo zvečer se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaključil VIL mednarodni lesni sejem, na katerem je sodelovalo 121 razstavljavcev iz 14 držav. Letos je sejem zadnjič obsegal vse proizvode z lesnega področja od naprav za izkoriščanje gozdnega bogastva do končnih izdelkov pohištvene industrije. Od prihodnjega leta dalje pa bodo na razstavišču organizirali izmenično enkrat sejem lesa in lesnih izdelkov, drugič. pa salon pohištva. Iz specializirane razstave se bosta po vsem tem razvili dve prireditvi, ki bosta še bolj specializirani, in ki bosta prav zaradi tega jamčili vsako leto toliko bolj prodoren uspeh. Poleg domačih razstavljavcev, katerih Je bilo 52, so na letošnjem sejmu nestopili proizvajalci iz Italije, Nizozemske, Poljske, Vzhodne Nemčije, Avstrije, Finske in drugih držav, razstave pa so obsegale praktično celoten niz strojev in naprav za lesno Industrijo, od žage - velikanke do drobnega ročnega žebljača, od posebnega lepila za furnirje do melamlnske plošče za izdelovanje sodobnega pohištva.
Med tujimi državami, ki so se udeležile letošnje prireditve, Je Italija kakor po navadi zavzela vidno mesto: tržaško podjetje Trad-Trie-
ste je s svojo razstavo zavzelo ves vzhodni prizidek glavnega paviljona, goriško podjetje Vižintin - Pahor pa je prikazalo bogat izbor artiklov za embalažo, ključavnic, poliesterov, lakov, lepil in drugega materiala za pohištveno industrijo. Iz notranjosti države je nastopilo s posebnimi izdelki še več podjetij. Domača jugoslovanska podjetja so prikazala prav tako bogat asortiment -.zdelkov bodisi s področja strojne tehnike, kakor tudi s področij polizdelkov za pohištveno industrijo ter seveda tudi več izdelanih garnitur. Del tega, kar so domača podjetja razstavila v Ljubljani, bomo lahko občudovali čez kakih deset dni kar tu pri nas na tržaškem velesejmu, na katerega so se prijavila praktično vsa vodilna podjetja s tega področja, med drugimi novogoriška MEBLO, ki se čedalje bolj uveljavlja v domovini in v tujini.
škofjeloška Jelovica je tudi letos na ljubljanskem sejmišču razstavila posrečeno week-end hišico, ki je še posebno privabljala obiskovalce, da so si jo ogledovali z vseh strani ter si jo na tihem želeli. Dva milijona starih dinarjev, to pravzaprav ni majhen denar, toda kdove, s časom ...
E. F.
8 7. mednarodnega lesnega sejma v Ljubljani; stroji aa obdelovanje lesa
V Milami dež monarhističnih letakov
MILAN, 13. — »Dovolj republike! Naj se vrne kralj!* Tako besedilo je bilo na letaku, ki ga je v tisočih izvodih stresalo nad Milan neko zasebno letalo. Na drugi strani letaka je na tribarvni podlagi natisnjeno: »Milanski monarhisti*. Letalo je vzletelo ob 12.15 z letališča Bresso na periferiji mesta ter je spet pristalo ob 12.45. Na letalu sta bila Aldo Feretti in Felice Barzaghi, ki so ju takoj odpeljali na kvesturo na zaslišanje.
Peretti in Barzaghi sta bila nato aretirana ter prijavljena sodišču zaradi kaznivega dejanja po čl. 290 kazenskega zakonika Prijavljene so še tri osebe, ki pa so na svobodi.
LJUBLJANA, 13. — V tem tednu je napovedanih več skupin naših rojakov iz ZDA. 14. junija bo pri-I spela na letališče Brnik ob 15.40 skupina progresivnih Slovenk Amerike. Naslednji dan, 15. junija ob 16.30, je napovedana skupina Slovenske ženske zvaze„iz. ZDA Istega, dne Je napovedana še ena skupina, ki bo prispela ob 19.30 na letališče Brnik, 16. junija je napovedan radijski klub Iz Pittsburga; niso pa še javili ure prihoda. 17. junija se bo pripeljala ob 16.45 skupina izseljencev iz Kanade z letalom Adria-aviopromet.
Nesreča alpinistov
CHAMBERY (Francija), 13.	—
Dva alpinista sta se ubila in tretji je bil ranjen pri nesreči, ki se je dogodila navezi štirih alpinistov, ki so plezali na Picco Alcalo (2270 m) v Savojskih Alpah blizu Cham-beryja. Vsi štirje alpinisti so bili Francozi, četrti, ki je ostal nepoškodovan, je prispel do najbližje koče ter poklical na pomoč.
Po zastrupljenju s sladoledom v Bielii
BIELLA, 13.	— Primerov za-
strupljenja s sladoledom v Bielii je okrog 150. Oseb, ki so se morale zateči v bolnišnico, je bilo danes zjutraj kakih 80. Za vse je prognoza še dovolj ugodna in nihče ne bo ostal v bolnišnici več kot dva tedna. Jutri bodo obducirali truplo 88-letne Caroline Maraino, ki je včeraj popoldne umrla zaradi srčne kapi, ki bi bila mogoče lahko nastopila po zastrupljenju.
Danes je pokrajinski zdravnik iz Vercellija pregledal lokal «Giar-dino», kjer se je prodajal pokvarjen sladoled. Odvzeli šo tudi vzorce sladoleda za analizo. Posode s sladoledom so bile že od sobote zapečatene.
Dr. Kenney v Italiji
RIM, 13. — Dr. Richard Kenney, namestnik ravnatelja šole za slepe «Haldey» iz Chicaga, je prispel z letalom iz Madrida v Rim. Na svoji poti po svetu se dr. Ken-ney ustavlja tudi v Italiji; pritegniti hoče pozornost svetovnega Javnega mnenja na vprašanja glu-hoslepih. Dr. Kenny je drugi glu-hoslepi po znani Helen Keller, ki je dobil svobodno docenturo na univerzi v Ohiu. Med svojim bivanjem v Italiji bo dr. Kenney gost Lyon’s Cluba.
Za čiščenje nohtov na cesti: 3000 lir
CARRARA, 13. — Univerzitetni študent Giorgio Scroglieri, star 26
Mary Quant, mlada Londončanka, ki je po vsem svetu uveljavila modo «miniskirt* (krila nad kolenom«, je prejela od kraljice Elizabete red britanskega imperija (OBE). To zato, ker je prispevala k uveljavljenju angleške mode
jo, majhen požar, škoda je neznatna. Glasilci so takoj pogasili plamene, ki so verjetno nastali zaradi kratkega stika v nekem prostoru, kjer je bil naložen les, ki ga potrebujejo pri delu.
Poslopje Reichstaga, v katerem je bil nemški parlament pred prihodom Hitlerja na oblast je uničil požar 2. februarja 1933. Prav ta požar, za katerega so nacisti obtožili odgovornosti komuniste, je odpri Hitlerju pot na oblast, ker so komunistično partijo postavili izven zakona.
knjitje vv qletin lih re
V Beogradu razstava o italijanskem odporniškem gibanju
BEOGRAD, 13.	— Na pobudo
ustanove «Casa della Cultura« iz Milana bodo jutri v prostorih beograjskega kulturnega centra odprli razstavo fotografij in drugih dokumentov o italijanskem odporniškem gibanju. Osnovna ideja te razstave je prikazati organizacijo in kronološki razvoj odporniškega gibanja v Italiji od prihoda fašizma na oblast do konca druge svetovne vojne. Celokupni pregled italijanskega antifašističnega gibanja bo omogočilo ne samo 86 panojev z raznimi avtentičnimi zgodovinskimi materiali, temveč tudi nekaj dokumentarnih filmov.
Bivši ministrski predsednik SZ Hruščov (gornja slika) se je po enem letu spet pojavil v javnosti, ko je v nedeljo prišel na volitve. Za njim je vnukinja Jelena. Bivši ministrski predsednik in zunanji minister Molotov (spodnja slika) zapušča volišče v družbi svoje žene in maršala Budjonija.
V	Zagorju mednarodno
srečanje miadih pevcev
ZAGORJE, 13. — V nedeljo popoldne so se v Delavskem domu končale tridnevne glasbene prireditve mladih pevcev in instrumentalistov iz Zagorja, Slovenije in sosedne Avstrije.
V	petek je bila v Zagorju najprej občinska revija v soboto pa so priredili koncert mladinski pevski zbor Vesna in mladinski trio iz Zagorja, dekliški pevski zbor, mešani mladinski zbor pedagoške gimnazije, vzgojiteljske šole in učiteljišča iz Gradca ter godalni kvartet prav tako iz Gradca.
V	nedeljo popoldne pa je bila v Delavskem svetu republiška in mednarodna revija otroških in mladinskih zborov. Poleg mladih pevcev iz sosedne Avstrije so nastopili še zbori iz Hrastnika, Dola pri Hrastniku, Novega mesta, Maribora, Ljubljane Polje,

Gledališče Peppina de Filippa z dvema deloma v L/ubl/am
(Pismo iz Ljubljane)
N. MACCHIAVELLI:
«LA MANDRAGOLA«
Zal mi prostor in čas ne dopuščata, da bi kaj več napisal o avtorju te klasične italijanske komedije, o Machiavelliju, ki spada med najmanj razumljene pisatelje svetovnega slovstva. Njegov «Vladar» je vsebinsko visoka politična šola — ne o tem, kako naj bi se vladalo, temveč o tem, kako se v resnici vlada. Oblikovno je komponirana kot slovstveni umotvor, saj mu je bil za vodilni vzorec živ lik, lik Cesara Borgie, ob njem pa kopica vladarjev svetovne zgodovine, od antike do njegovih dni.
«Mandragola», tako daleč od vzvišenih misli '<Vladarja» ima s tem vendarle nekaj skupnega: Machiavelli ne kaže v svoji komediji, kako naj se ljubi, temveč kako se v resnici ljubi, vsaj kakor se je ljubilo v njegovih časih, to je v dobi visoke renesanse, v kateri je Machiavelli prav tako nepogrešljiv steber kakor kateri koli od velikih umetnikov ali vladarjev.
Mandragola je ljubavni napoj, zvarjen iz korenin nadliška (man-dragore), ki naj bi ga pila mlada in krepostna Lukrecija. Prvi, ki bi po tem napoju spal z njo, bi moral umreti; potem pa bi stari Messer Nicia, njen mož, lahko od nje pričakoval otroka, saj bi se po napoju tudi zanj ogrela.
Vso to intrigo skuha nekaj pre-vejanih nepridipravov in služabnikov, da bi prišel Callimaco do lepe Lukrecije, kar se mu s pomočjo kaj malo krepostne matere in «makiavelističnega» meniha tudi posreči. Machiavelli ostane pri vsej tej zgodbi neprizadet in ironičen opazovalec, ki ga človeške strasti zabavajo, ker je svet pač tak: mundus vult decipi, ergo decipiatur.
Režija Peppina de Filippa je nevsiljiva in smotrna. Prav tako nevsiljiva je tudi preprosta in funkcionalna scena Alberta Versa. S tem pridobijo igralci komedije široko torišče za svoj igralski razmah. Govor je briljantno tekel, mimika in zlasti igra rok bi zaslužili posebno poglavje
Nadvse imeniten je bil Peppino de Filippo kot menih Timoteo. Ustvaril je lik — ne poznejšega Tartuf ja, — pač pa renesančnega »malega maklavelista», ki mu je osebna korist najvišji blagor. Za svoje ravnanje ima takoj pripravljen pobožen izgovor. Toda pri tem je daleč od vsake vul-
V Florenci je umrl znani dirigent Hermann Scherchen. še 7. junija je dirigiral Maliplerovo «Orfeido», pa so ga morali takoj po premieri prepeljati na kliniko, ker se je počutil zelo slabo. Smrt je nastopila v nedeljo zaradi nenadne srčne kapi.
.................................................................iiiiiiimmimi.i
V KRATKEM ČASU ŽE ČETRTA ŽELEZNIŠKA NESREČA V INDIJI
Najmanj 50 mrtvih pri trčenju dveh vlakov na periferiji Bombaya
Vlaka sta istočasno pripeljala na isti tir v smeri proti mestu
BOMBAY, 13.	— Najmanj 50
mrtvih in čez sto ranjenih — to je bilanca, vsekakor še začasna, hude železniške nesreče, ki se Je dogodila danes zjutraj blizu postaje Matunga v severnem delu Bom-baya, skoraj v predmestju.
Dva vlaka lokalnih prog, natlačena potnikov, sta se zaletela drug v drugega ter se prevrnila na progi. S tem se je zaprl ves promet, ki je prav ob tej uri silno gost. Tedaj se na stotisoče oseb, ki stanujejo v okolici, vozi v mesto na delo in v šolo.
Policije je izjavila, da doslej ni nikakega znaka, da bi bila zraven kaka eksplozija, vendar pa še ni mogoče izključiti, da ne gre za kako sabotažno dejanje. V maju mesecu je prišlo do treh železniških nesreč v raznih predelih Indije. Pri teh nesrečaj je bilo 38 mrtvih in čez 130 ranjenih. Oblasti so v vseh treh primerih izjavile, da gre
za sabotažo, ln pri dveh sta nesreči povzročili eksploziji.
Današnja nesreča se je dogodila v severnem predelu Bombaya, In sicer na mestu, kjer se na posta-ji Matunga združita dva važna šopa tirov, eden iz Santa Cruz (kjer je mednarodno letališče mesta) in drugi s proge Poona-Bambay. Vsako jutro je promet zelo gost in po mnenju strokovnjakov potujejo vlaki prav na robu varnosti, ali pa so včasih že onstran varnosti. Osebja je malo, ves promet je urejen elektronsko. Mogoče je hudo deževje zadnjih dni poškodovalo signalni sistem.
Oba vlaka, ki sta se zaletela, sta vozila v smeri proti Bombayu in istočasno sta zavozila na isto kretnico. Trčenje je bilo silovito in vagoni so se zarili drug v drugega ali pa se povzpeli drug nad drugega. Kot vedno ob tej uri sta bila tudi danes vlaka natrpana; pe-
ljala sta kakih 2500 oseb.
Takoj po nesreči se je pričelo reševanje. Gasilci so morah delati z varilnim plamenom, da so lahko prišli v vagone. Med mrtvimi je največ delavcev in šolarjev v uniformah. Na mesto nesreče so brž prispeli predstavniki oblasti in notranji minister države Maharashtra Takoj je bila uvedena uradna preiskava.
Domnevajo, da bo število mrtvih večje kot petdeset. Do današnje nesreče je prišlo, ko še traja žalovanje za prejšnjimi nesrečami. Prve dni maja je 11 oseb izgubilo življenje in več kot 100 jih Je bilo ranjenih, ko Je neki tovorni vlak eksplodiral v Bhusavalu, 450 km od Bombaya. Potem je bilo 26. maja 22 mrtvih, ko se je iztiril ekspresni vlak Bangalore-Poona, in dva dni pozneje je eksplozija raznesla vagon blizu Gorakhpoura ter je bilo pri tem 5 mrtvih.
garnosti. Tak je, kot sta ga terjala tedanji čas in družba. Peppino de Filippo nam je z vso nazornostjo prikazal celega človeka, ki smo pač morali kot takega sprejeti. Machiavellijev lik je bil s tem človeško poglobljen.
Odličen je bil tudi lik Messera Nicie, ki ga je kreiral Ivan Cec-chini. Karakterna komika tega starca, ki si prav tako želi Iju-bezenskega ognja svoje lepe in mlade žene. kakor tudi otroka od nje, je bila sugestivna in udarna. Callimaca. vztrajnega in nabritega ljubimca, nam je prav sočno predstavil Aldo Massasso. Posrečen je bil tudi Callimacov služabnik Siro, ki ga je v pr* zasedbi igral Gigi Reder, Zelo ljubka Lukrecija je bila Laura ae Marchi. Prisklednika Liguria je z bravuro odigral Luigi de Filippo. Lukrecijino mater Sostrato je s komičnim poudarkom upodobila Edda Valente. Tudi ostalih nekaj vlog se je dobro vključilo v celoto.
Sproščenost igre, mimika in gesta, zlasti pa še briljantna govorna tehnika so zabavali in osvojili občinstvo, ki ni varčevalo z a-plavži.
PEPPINO DE FILIPPO:
«DON FELICE«
To so tri kratke enodejanke, avtor jih imenuje farse, ki jih povezuje oseba Dona Feliceja in pa skupna tema — glad, ki je večen spremljevalec človeštva. Celotni baročni naslov je pravzaprav: Don Felice, sestradan- med povabilom na kosilo, s prijate-Ijem-kiparjem in med dvema si-romakoma na podeželju. Vse tri zgodbe je avtor Peppino de Fir lippo postavil v «la belle epoguet, se pravi med leta 1910 in 1914.
Prva farsa: zmerom sestradani prisklednik Don Felice je porabljen k Pezzilovim na obletnico poroke. Z njim sta povabljena tur di starejša zakonca Biagio in Te-resa, ki ju pride Don Felice že ob petih zjutraj opozarjat, da ne pozabita na vabilo. Zaradi tega sta slabe volje in se prepirata. Skoraj bi bilo kosilo že na mini, ko prisopiha v obednico vsa objokana gospa Etena, ki se 7® sprla z možem. Ta, Giovanni, pridrvi za njo z dojenčkom v naročju, kregata se, a se pobotata in odideta. Za njima se spreta še starejša zakonca, potem še Pez-zillova in na koncu še služabnik in služabnica, tako da mora nesrečni Don Felice lačen domov.
Druga farsa se godi v na pol podrtem ateljeju nekega kiparja. Oba, Don Felice in kipar že nekaj dni nimata kaj jesti. Hišni gospodar ju po hišniku opozarja, da plačata takoj najemnino, sicer ju bo moral vreči iz podrtije. Medtem pride h kiparju na obisk bogata Gtulia z naročilom za kip-Toda pozabila je denarnico doma, vendar se ne bo mogla vrniti, ker mora odpotovati. Obupana se-stradanca gledata žalostno za njo. Tedaj najde Don Felice zavojček s čokoladnimi bonboni, ki ga 7« bila gospa pozabila. Toda ojoj! Bonboni so odvajalno sredstvo za njenega očeta!
Tretja farsa bi se bila skoraj končala tragično. Pred podeželsko gostilno se najdejo trije sestra-danci, med njimi Don Felice. Skuhajo načrt, kako bi ukanili gostilničarja, da bi se najedli in nič plačali, že jih tišči gostilničar za vrat, ko se prikaže rešilni angel v osebi notarja Fattibene-ja, ki je prišel obvestit Don Feliceja, aa mu je sorodnik v Ameriki zapustil — milijon!
Kaj bistveno novega ni v teh farsah, čeprav so snretno in duhovito napisane. Toda kakšna priložnost za Peppina de Filippa, da izigra v besedi in kretnji vse faze sestradanega človeka! Njegov Don Felice je bil poln komike, pa tudi pretresljive človečnosti. To je bila resnično polnokrvna kreacija, ki se človeku vtisne v spomin. Zelo dobri so bili tudi ostali soigralci, zlasti je bila skupinsko posrečena prva larsa.
Gostovanje Peppina de Filippo-in njegove skupine je bilo v vsakem pogledu aledališki dogod zlasti po dinamični igri ansami u in njegovega vodje.
VLADIMIR BARTOL
Peppino De Filippo v Beogradu
BEOGRAD, 13.	— italimnski
gledališki ansambel Peppina De Filippa je z velikim uspehom izvedel predvčerajšnjim in včeraj pred beograjskim občinstvom Machiavellijevo komedijo «Man-dragola». že prvi večer od samega začetka so italijanski umetniki uspeli navezati stik z občinstvom, ki je z velikim zanimanjem sledilo dogajanju na odru in večkrat nagradilo italijanske umetnike na odprti sceni Po vsakem dejanju in ob koncu so se morale zavese večkrat dvignili-Nocoj in jutri je na sporedu De Filippova larsa «Don Feliceu.
Knjige, ki s« šle prejšnji
teden najbolj v prodajo
RIM, 13. —1 Pretekli teden so šle najbolj v prodajo sledeče knjige (poleg imena založbe je številka mesta, ki jo je na lestvici imela knjiga prejšnji tedenr
1. Crontn, «11 medico deW:sola». (Bompiani, II:	2.	Bevilacc/uo
«Ouesta specie d'amore». (R zzn-li, 3); 3 Capote «4 sangue fred-dos, jGarzanti, 4), 4 Buzzati colombres, (Mondadort); S Ryal «L’ultima battagliau, (Garzanti, 2)1 6. Deakin «11 caso Sorgeu. (Elnau-dij; 7 Prisco «Una spirale di nebbia» .(Rizzoli, 7); 8. Cialente «Un inverno jreddissimou, (Fel-trinelli, 8); 9. Sciascia «A ciascu-no il suo». (Einaudi, S); 10. Kubu «11 russi a Berltnos, (Einaudi)•
GRŠKE DILEME
Edino zdravilo: mirna revolucija
Zanikanje Združene demokratične levice je zelo
ATENE, junija —. V nekem a-tenskem dnevniku se je pojavilo Tee Člankov o sedanjih političnih razmerah v Grčiji ter o perspektivah njenega razvoja. Članki so naleteli na precejšnjo pozornost v javnosti, ker je njihov avtor Lambrakis, direktor založbe, ki 'zdaja lista «Vima» in «Nea», in ie tudi eden izmed vplivnih ljudi iz Unije centra.
Osnovna teza Lambrakisovih razbijanj je, da se politične raz-hiere v Grčiji — po vsem, kar se je zgodilo od sredine lanskega leta dalje — ne morejo izboljšati
*	enostavno zamenjavo ene politične formule z drugo. Iluzija je misliti, pravi Lambrakis, da bo sPrememba vlade avtomatično pri-vedla do spremenjenih pogojev, v katerih deluje država. Razmere Sa bodo spremenile edinole tedaj, '1® se vzporedno z zamenjavo vlade korenito spremenijo tudi ostali Pojavi.
Za Lambrakisa so razmere preklale biti samo politična tema, Peč pa so postale že nacionalni Problem. Zato se bo morebitna n°va grška vlada morala lotiti bežne naloge, da pregrupira bralne sile, ozdravi državo in d;1 ji zagotovi ideološki izraz v iseh njenih manifestacijah.
Sedanje razmere usodno vpliva-'° na mednarodni položaj Grčije. "Slika, ki se je v tujini ustvarila ® nas, ni sestavljena od naših kakovosti, pač pa od moralnega
*	duhovnega padca našega vodiva in od žalostnega stanja, v katerem so se znašli naši politiki« _ pravi Lambrakis.
Zaradi tega on iz vsega tega Zvaja sklep, da je v Grčiji potrebna mirna revolucija, «ki naj Pr jo izvršile politične stranke, Pa čeprav so prav te politične atranke odgovorne za sedanje star ?Je, za sedanjo dekadenco. Stran-
ke
morajo postati organizmi z
rdeološko enotnostjo, morajo biti sposobne, da izvedejo in vsilijo Sv°j program. Da pa bi bila revolucija mirna, je treba preprečiti reakciji, da še nadalje onemogo-Pe vsak napredek dežele.«
lambrakis nadalje govori tudi 0 Protislovnem stanju, v katerem Sa je znašla Združena demokratka levica (EDA). Ta stranka je Povsem zakonita stranka, vendar a njo v parlamentu obnašajo, k°t bi bila ilegalna. S tem se lo-tPčno zanika tudi vsakršna demokracija. Sam kralj, pravi Lam-Prakis, je imenoval Združeno demokratsko levico «okužbo» in nje-naga vodstva ni hotel povabiti Pa sodelovanje v kronskem sveti*; In kar je najvažnejše, del pomikov imenuje kralja kot «jam-stvo družbene ureditve pred nemarnostmi skrajne levice, kot e-Ptnega branilca režima pred komunistično nevarnostjo.« Tako se monarhistična ureditev smatra za koristno v tolikšni meri, v kolikšni brani sedanjo družbeno u-šditev pred skrajno levico, lambrakis spominja, da je v menu te napačne formulacije demokracije Karamanlisova uprava, sodelovanju sumljivih organi-Šcij in z izkoriščanjem državnega aparata, leta 1961 ukinila zakonitost, ko je intervenirala v 'olilni kampanji. Nadaljevanje te aktike je nevarna, pravi avtor, ker deformira razvoj in funkcio-P’ranje birokratičnega režima. Ramp tega pa se s to taktiko do-POšča, da se vsakdo, ki se pojavlja pTOti vladi ali kralju, moti* obtožjti kot zarotnik. Tako je 1961 pod izgovorom kampa-Pm proti komunizmu bila pušči-m uperjena tudi proti liberalcem, Juliju lani pa je bila pod istim Ogovorom vržena z oblasti Unija mntra in z njo tudi njeni vodici.
. .lambrakis zato v svojih član-k’P zahteva, naj se vse stranke mjaanljo, ali je EDA legalna stršh-k^ ali ne, da bi grški parlament , bodoče ne bil okrnjen, tako k°l je sedaj. Sedanje konfuzno *1&nje je po njegovem mnenju Pasledica nesposobnosti politikov, bi našli rešitev za komuniste ,P Prilagodili grško politično živ-JSnje pogojem in zahtevam ev-°Pskega političnega stanja.
, ^a Lambrakisa so edini izhod sedanje krize — volitve. Police stranke bi se morale obriti' na volivca kot na partnerja Java jan ju politike, ne pa da
nevarno
ga takoj po volitvah povsem ignorirajo. Stranke bi morale predložiti sodbi ljudstva ustavne reforme. Hrabro bi se morale lotiti reševanja spora zaradi skrajne levice v parlamentu itd.
Vse to — zaključuje Lambrakis — bi pomenilo mimo revolucijo. V kolikor do tega ne pride, pravijo nekateri, da bomo mogli napredovati edinole v drugi obli-
Stališče Lambkrakisa in še posebej njegova sodba o vlogi ljudstva in o potrebi mirne revolucije je naletelo na ostro reakcijo določenih konservativnih krogov. Glasilo skrajne desnice «A-kropolis« je pisalo, da je Lambrakis ubral nevarno pot, ko razvija misel o vlogi ljudstva. Z druge strani pa mu je EDA zamerila, da se ni izjasnil za legalizacijo KP Grčije.
S. SERAFIMOV
ilii
Volilna kampanja je mimo, celo volitve so že mimo in se delajo že obračuni. Toda dan pred volitvami je bil Trg sv. Petra v Rimu tako posut z volilnim propagandnim materialom kot še nikoli
1ARD program in Nadiške doline
«Še zmerom težka meja»
Meja med Italijo in Jugosla- t vijo, a če hočete bolj nadrobno med Furlanijo in Slovenijo, je že nekaj let taka, kot se spodobi za pravo demokratično mejo v mirnem času med dvema prijateljskima državama kot sta Italija in Jugoslavija, da je tako rekoč neopazna. Prav zaradi tega prehajajo preko nje tisoči obmejnih ljudi vsak dan, kadar se jim zljubi med vljudno spoštljivostjo obmejnih organov z obeh strani. Ne maramo te že skoraj simbolične meje bolj na dolgo opisovati, ker jo nenehno hvalijo najvišji predstavniki na obeh straneh: dr. Berzanti in Janko Smole za Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo; zastopniki vseh strank in krajevnih oblasti: senator in župan Čedada Pelizzo ter Franc Skok, predsednik velike tolminske gomjesoške občine. Ce bi hotel iskati dlako v jajcu kak nacionalističen element v desničarskih strankah, bi je ne mogel zlepa najti. Zato hodijo preko nje tudi tisoči desničarjev in jim prav pride, da si ogledujejo in primerjajo stanje na obeh straneh in o tem pišejo svoje vtise.
In prav to od nikogar kritizirano mejo so si vzeli pobudniki IARD programa za Nadiške do-
■ IIIM lllllll UH III ■lltlllllllMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIlMIIIIUIIIItlllllMIIIIMIIIIMMIIIIIIII lili IIIM HUMI II! Illllllll III Milili Iti IIIIIIIIMIIII MIHI I Mtl ■■>■■111111111111111111111111111111 M) I • I ■ 1111111111 ■ 11II11111111111111111 INI III MUH lili IIIII lili lllllllll ll
USPEH ITALIJANSKEGA FILMSKEGA ČLOVEKA - V ŠTEVILKAH
Znani režiser PIETRO E ER MI ima dobro roko
Prvi film mu ni uspel, zato pa so mu uspeli vsi poznejši, vštevši tudi njegov zadnji film «Gospodje in gospe»
RIM, 13. — Med imena, ki predstavljajo najboljše moči italijanskega filma, vsekakor spada tudi Pietro Germi. Kadarkoli zasledimo na seznamu filmskih predstav film z njegovim imenom, moremo z gotovostjo reči, da gre za film, ki se ga izplača gledati. To posredno dokazujejo tudi podatki, ki jih o obisku Germ ijevih filmov objavlja revija «11 giornale degli spet-tacoli«.
Lela 1961, ko se je začel predvajati njegov film «Razporoka na italijanski način«, je v premierskem predvajanju prinesel 474 milijonov lir. Od začetka predvajanja tega filma pa Pietro Germi tako pekoč prevladuje v italijanskem filmskem svetu.
Zanimivo je, da je Germijev film «Razporokz na italijanski način» doživel podoben finančni uspeh tudi v tujini.
Toda podoben finančni uspeh je Pietro Germi doživel tudi z dvema naslednjima filmoma v razdobju 1963.-1964 leta. Njegov film «Zapeljana in zapuščena» je v premierskih predvajanjih prinesel 327 milijonov lir, njegov drugi film iz te dobe «11 succes-so» pa 277 milijonov lir. Celo zelo dobri film z Albertom Sor-dijem ((Učitelj iz Vigevana» mu ni' bil glede tega kos.
V najnovejši sezoni in sicer 1965-1966 doživlja Pietro Germi svoj finančni uspeh z novim prav tako zelo posrečenim delom ((Gospodje in gospe«, ki je producentu že v premierskih kinematografih prinesel obilnih 444 milijonov lir.
Ko smo tako prikazali, da imajo Germijevi filmi velik inkaso, se bomo nekoliko povrnili k temu vidnemu italijanskemu režiserju od njegovih začetkov filmske ustvarjalnosti.
Leta 1946, to se pravi že kmalu po vojni, se je Germi preizkusil v filmskem svetu s svojim filmom ((Priča«. Film je bil sicer nagrajen z (izlatim trakom«, vtn-dar pri občinstvu ni «vžgal«. Zato je imel Germi le moralno priznanje, finančno P a je doživel malone polom. Zato Pa je Germi .tudi finančno uspel že s 'J svojim drugim filmom Irt sicer s filmom «V imenu zakona« iz leta 1949, ki je prinesel producen-
tu 406 tedanjih milijonov, to se. pravi sedanjih 850 milijonov lir.
Prav tako je tudi finančno u-spel naslednji Germijev film «Pot upa«, ki je producentu 1950. leta prinesel 367 milijonov lir, torej obilnih 700 milijonov lir v sedanji vrednosti lire.
Germijev film, ki je temu režiserju dejansko utrl pot med najvišja italijanska ' JrfiRska imena, pa je sloviti: filrn ((Železničar«, v katerem, je Germi igral tud; glavno moško vlogo, in ki je leta 1956 zastopal italijansko kinematografijo tudi v Cannesu Ker jemljemo v lem našem prikazu Pietra Germija kot režiserja finančno uspelih filmov, bomo povedali, da je film »Železničar« prinesel producentu eno milijardo in 100 milijonov lir, kar je največ v zvrsti filmov italijanske proizvodnje, ki govore o določenih problemih «italijanskih običajev« in navad ali bolj razvad in »težav« s pikrim poudarkom
Po tem velikem uspehu s filmom «Železničar« je Germi nekaj let nekako »obnemel«. Več filmov je skušal spraviti na platno, pa jih je odklonil in mnogi so že menili, da je Germijeva filmska zvezda že v zatonu. In tako je malone že umiral, posebno zato, ker so se medtem po javljala vedno nova in nova tudi velika imena mlajšega italijanskega filma. In po dolgem molku je ta režiser, ki je Po rodu sicer iz Genove, ponovno stopil na italijanski Jug in izbral zelo posrečeno temo «Razporoka na italijanski način», za katere-
ga smo rekli, da je v premierskih kinematografih prinesel 474 milijonov lir. do danes pa v celoti nad eno milijardo 250 milijonov lir. Film »Zapeljana m zapuščena«, ki je v premierskih filmih prinesel 327 milijonov lir, se sedaj bliža že eni milijardi lir inkasa. Zelo verjetno bo šel čez milijardo tudi Germijev naj-novejšr film «Gospodje in gospe«, ki je v nedokončanem »premierskem« predvajanju prinesel že 444 milijonov lir. Za poslednji Germijev film bi mogli reči isto, kar smo rekli za njegovega «Železničarja«, da je z uspehom zastopal italijansko kinematogra-
fijo tudi na festivalu v Cannesu.
Ko smo tako navedli podatke o Germijevih filmih, kar zadeva njihove finančne uspehe, bi mogli ob tem dodati še dejstvo, da se je Germi kot režiser in igralec uveljavil tudi na umetniškem področju. Čeprav je res, da precejšnji del občinstva raje gleda lažje filme, je tudi res, da je znal Germi pritegniti v svoje filme nekatera zelo znana imena italijanske filmske umetnosti, medtem ko je njegova režija znana kot zelo solidna, tenkočutna in vedno stremeča za določenim ciljem brez iskanja novotarij, ki lahko uspejo ali ne.
miliiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiminiiiiiiiilllllllllllllllllllllfllllllliilillllliiiiilliliiiiiiiiliHiiiliil
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
DEVETTA V TORBANDENA
V galeriji Torbandena visi petnajst olj Edoarda Devette, ki nam tako dajejo preglednejši pojem o najnovejši ustvarjalnosti tega nadarjenega tržaškega slikarja, čigar dela bo v večjem številu prikazal tudi beneški bienale, ki se odpre te dni. Je to zasluženo priznanje njegovi dejavnosti, kajti skozi vse preteklo desetletje je na umetniškem obzorju vedno više in brez skokov, mirno kot sonce, vzhajalo njegovo ime. Z vztrajnim delom in prisotnostjo na mnogih razstavah. kjer je v zadnjih petih letih prejel zavidljivo število nagrad, namreč kar osemindvajset, si je utrl pot do višjega priznanja svojemu slikarstvu, ki se mu je tu med nami, spočetkoma otežkočalo doseči. Tu nam je bil morda pre-domač. Sele v močnejšem sredozemsko obarvanem okolju izven našega mesta je njegovo, v marsičem srednjeevropsko občuteno dojemanje umetnosti, vidneje izstopalo.
Devetta ne pripada nobeni šoli, čeprav spominja po iskrivosti barv na nekatere impresioniste iz njegovih nekdanjih vzorov. Povojni abstraktni in nadaljnji informalni in polimaterialni tokovi ga niso premaknili s položajev oblikovnega slikanja, ki pa se je seveda prilagojevalo bistvu naše dobe, ka
tero se uspešno zrcali v njegovem postopnem razvoju. Pri tem pa je Devetta rasel sam iz sebe, samouk, obdarjen z izrednim smislom za barve in mehko občutljivostjo pesniške duše našega človeka.
Povsem naravno je, da zaradi tega lepotnost barv prevladuje tudi v tu pokazanih platnih, pa bodisi to v pokrajinah, kot so «Kras», ((Predmestje«, ((Vijoličasti zaliv» in ((Tržaška okolica«, ali pa v tihožitjih s cvetlicami, ki tajinstveno žare iz polmraka barv. Ves poudarek leži torej v barvah ne glede na bolj ali manj jasno podano predmetnost oblik. In barvni čar, pretehtano prefinjenih odtenkov, stremi za tem. da nas zajame, omreži in pogrezne v sanjski svet umetniškega uživanja. Ako izvzamemo dramatično, le v rdečem žaru naslikano olje ((Poletje«, bi dejali, da so ostale podobe zasnovane nekako tako, kot sozvočne lirične pesnitve. Vendar pa je opazen v najnovejših delih tega leta neki povsem novi nemir, usmerjen okrog središčnega postavljanja podolgovato pravokotne oblike svetlejših barv, kot to vidimo v dveh slikah «Hiše ob morju« in ((Pristan«, ter manjše v olju ((Pokrajina v zelenem«, ki pojo ostreje tudi v hladnejših barvah.
MILKO BAMBIČ
...n,n.................................................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ce ho-1 Otresite se ljubosumnosti.
resnično uspeti, se morate na U°Jo nalogo ustrezno pripraviti.
S si želite vam bo dano.
S,»IK (od 21.4. do 20.5.) Vaša ponovna organizacija je sicer dobra, t. Pa v tem vse. Več razumevanja ji ljubljene osebe, ker bo sicer **“ kaj napak.
u WOJCftA (od 21.5. do 22.6.) Ne J?*ajte se ljudem, ki so nad va-£*• Bolj trezno presodite svoje astvene odnose.
JJAK (od 23.6. do 22.7.) Neka ne-BnS?tnost Pl vam znala marsikaj 'kvariti. Držite se določenih me-li’ da ne pokvarite porajajoče se
PPezni
jlfV (od 23.7 do 22.8.) Več di-urPiizma, več dobre volje ln vse u Prav. Nekoliko površni ste in hekoga moti.
OEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo d*°*no je, da nekje krepko pro-
To bi vam veliko pomagalo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nekaj vas sili v smer, ki ni vaša. Neka nepredvidena vest vam bo pokvarila razpoloženje.
ŠKORPIJON (od 23 11). do 22.11.) V primernem trenutku boste dobili oporo s strani, od koder je niste pričakovali. Zelo napeto vzdušje.
STRELEC (od 23.11. do 2(U2.) Ce hočete s svojimi idejami prodreti, se boste morali krepko po-rnujatl. Prenaglo se utrudite. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)
da mu kdo
Kar krepko po sedanj poti in vse
lo 19.2.) Na sporedu je daljše potovanje. Pri-
bo prav. Srce ne ukazuje.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) ..poredu je daljše potovanje, merno se temu pripravite. Ne načenjajte nepotrebnih diskusij.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Včasih ste preveč površni in to moti vašo okolico. Dan posvetite sebi in svojcem.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Yan-kovič in njegovi «Yanks»; 12.00 Iz slov. folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Pacchiori; 17.20 Italijanščina; 17.30 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Zenski polifonski zbor; 18.45 Trobentač Impallomeni; 19.00 Plošče za vas; 19.30 Melodije; 20.00 Šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slov. dramatike; 22.00 Plešite z nami; 22.55 I. Vandor: Esercizl za 25 pihal.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Juke box; 13.40 R. Perno - E. Benedetti: «Uskokl na Jadranu«; 14.10 Tržaške rapsodije.
TOREK, 14. JUNIJA 1966 Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani Iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Opema antologija; 10.30 Simf. glasba; 11.15 Pianist P. Scarpini; 11.45 Novi ritmi; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarstvo!
16.00	Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Koncert;
18.50	Znanost in tehnika; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 J. Mor-timer: «Che diciamo a Carolina?«; 21.40 Komorna glasba; 22.25 Kulturne ustanove; 22.35 Ples.
II. program
Koper
6.15	Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasbeni spored;
10.30	Polke; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Lahka glasba; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Nove plošče;
12.00	in 13.00 Glasba po željah;
13.50	Jug. plesi; 14.15 Jugoslavija v svetu; 14.40 Zenski kvartet;
15.00	Za mlade poslušalce; 15.15 Poje Ivica šerfezi; 16.00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Domači ansambli; 17.15 Izbrani motivi; 16.30 Režiser F. Štiglic; 17.45 Mali umotvori; 18.00 Pevci; 18.45 Sekstet Ostenvald; 19.00 Prenos RL; 20.00 Šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Ritmi; 23 35 Glasba za lahko noč.
8.00	Jutranja glasba; 9.00 Poje T. Pane; 9.36 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkester; 14.00 Pevci; 15.00 Mednarodni pregled kinematografije in elektronike; 15.15 Pesmi;
15.35	Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.55 Pogovorimo se o glasbi;
17.35	Enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 21.40 Večerna glasba; 22.15 Jazz.
III. program
18.30	Ruska kultura; 18.45 Ber-tonijeve skladbe; 18.55 Knjižne novosti; 19.30 Koncert; 20.40 So-ler in Valentini; 21.20 Chopin;
21.50	Irska 1966.
Slovenila
7.00	Jutranji dnevnik; 9.05 Glasbena matineja, 9 55 Za šolarje: O
lepem vedenju; 10.25 Zabavni orkestri; 11.15 Iz Dvofakove «Ru-salkea; 12.00 Turistični napotki;
12.15	Nimaš prednosti!; 13.05 Slavni virtuozi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Zadovoljni Kranjci; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Za šolarje: šopek svežih rož; 15.35 Pet minut za novo pesmico; 16.40 V torek na svidenje; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Koncert po željah;
19.00	Aktualnosti; 19.15 Plesni orkestri; 19.50 Na mednarodnih križpotjih; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Mariborski komorni zbor; 21.20 M. Gorki; Jegor Buličev in drugi; 22.30 Radio Koper;
23.15	Jug. glasbena tribuna; 24.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
17.30	Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.25 Nogometna tekma Italija-Bolgarija; 19.16 športne vesti; 20.15 Parlamentarne kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «1 forzati del mare«; 22.30 Knjižne novosti; 23.15 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Športni tednik; 22.00 Simf. koncert.
Jug. televizija
19.15	Dobro morje — film; 19.45 Torkov večer z Borisom Kraljem; 20.00 Svet na zaslonu; 20.45 Obzornik; 21.00 Moj mlajši brat — sovjetski film; 21.40 Srečanje gozdarjev v Postojni; 21.55 Poje Marjana Deržaj; 23.05 Poročila.
DVE ZAKLJUČNI ŠOLSKI PRIREDITVI
V Dolini in Borštu
line že od vsega začetka za kamen spotike, kot nevarnost in nesrečo, zaradi katere morajo gospodje od Rotary Cluba ob šestdesetletnici obstoja te mednarodne organizacije izvajati IARD program na napačni in izmaličeni osnovni podlagi.
Na trdo preizkušnjo moramo spet postaviti potrpežljivost naših bralcev, ko bomo citirali to nacionalistično retorično opravičilo, zakaj morajo prav v špetru ob Nadiži uveljavljati svoj IARD program za 250 mladih slovensko narečje govorečih dijakov iz dolin Nadiže, Kosiče, Arbeča in Aborne. Predvsem zato, ker imajo te doline ((nesrečno geografsko obrobno lego in še povrhu spričo ŠE ZMEROM TEŽKE MEJE«.
Prosimo le malo potrpljenja z zamotano prozo videmskih pobudnikov IARD programa, kot so si ga postavili pred dvema letoma in objavili v «Messageru Venetu« dne 25.11.1965, stran 3:
»Predvsem leži srednja šola v špetru ob Nadiži v gospodarsko in socialno pasivnem pasu. Tod so vasi, ki se čedalje bolj praznijo. Iz njih doteka mladi rod v skoro stoletno in nadvse zaslužno šolo (učiteljišče v špetru je bilo ustanovljeno že v daljnem 1. 1878). Zemlja je skopa in le malo poplača obilni znoj kmetov. Mnogi prebivalci teh krajev so se napotili na dolgo in brezupno pot emigracije. Otožna in resna lepota pokrajine se le tu pa tam omehča le za trenutek pri pogledu na jasno očrtane gore in griče in na brezprimerno čisto vodo potokov. VSA TA LEPOTA NE MORE ODTEHTATI NESREČNE OBROBNE ZEMLJEPISNE LEGE. KI JE POVRHU ŠE TESNO PRILEPLJENA NA ŠE ZMEROM TEŽKO MEJO. In nadalje: tu imamo HOMOGENO ŠOLSKO MLADINO:	privlačnost italijan-
ske kulture je tod morda močnejša kot v drugih obmejnih conah, sama srednja šola je dobro opremljena in zares predstavlja, ne da bi se spuščali v retoriko, gonilno središče za duhovno življenje v štirih dolinah (Aborne, Arbeča, Kosiče in Nadiže), ki težijo k Špetru. A končno je ta skrajni rob izpričeval preizkušena nacionalna čustva ter je zavoljo tega zelo občutljiv za vsako pozornost, ki mu jo domovina izkaže.«
Izvirno italijansko opravičilo za IARD program spričo »še težke meje« pa je naslednje:
((Innanzitutto la Media di San Pietro al Natisone e ubicata in una zona economicamente e so-cialmente depressa: i paesi delle Convalli, da cui i giovani afflui-scono alla, quasi centenaria e be-nemerita scuola (Vlstituto magistrale fu istituito nel lontano 1878), vanno sempre piu spopo-landosi: la terra e avara di pro-dotti in cambio di abbondanti su-dori, molti si sono- incamminati per la lunga e sconsolata strada dellemigrazione, la malinconica e severa bellezza del paesaggio, che tallora si stempera in scorci di struggente dolcezza per nitidi profili di monti e di colli e per in-comparabile tersita d’acque, non compensa l’infelicita d’una posi-zione geografica marginale e per di piu a ridosso d’una ancora difficile frontiera. Eppoi, qui la popolazione scolastica e omage-nea, Vattrazione della cultura ita-liana vi e forse piu forte che in altre zone di confine, la scuola e bene attrezzata e rappresenta davvero, senza indulgenze alla re-torica, il centro propulsore della vita spirituale delle quattro vall.i (dclVAlberone, del Cosizza, del-VErbezzo e delValto Natisone) che gravitano su San Pietro; e infine questo lembo dTtalia ha sempre dimostrato un sentimenta nazionale a tutta prova, ed e pertanto sensibilissimo ad ogni attenzione che gli venga dalla Patria.«
Pobudniki IARD programa v Vidmu so dodali torej k žalitvam slovenske narodne manjšine v Italiji in njenih narečij v Beneški Sloveniji, še napadalni izziv, pravo «sfido» obema državama: tu je še zmerom težka meja in zato morajo ti ljudje ob meji, teh 250 mladih dijakov srednje šole v špetru in Sv. Lenartu imeti IARD program z vsem dragim aparatom in s krožki kulture od zjutraj do mraka, da popravijo sto let neuspehov italijanske šole brez materinega slovenskega narečja. Pobudniki takšnega izmaličenega programa bi imeli verjetno raje, da bila meja taka kot so jo čuvali miličniki ((della milizia confinaria«, lepo zaprta od vseh strani. Takšna meja bi bila videmskim iardov-cem pogodu, ne pa sedanja res «difficile frontiera«, ki je preveč odnrbi, da lahko ves svet vidi, kakšni so stoletni rezultati italijanske šole pri gorskem prebivalstvu s slovenskim materinim narečjem in kaj počenjajo, da bi izginile (de tracce« tega njihovega vdialetta«. Iardovci v Vidmu hočejo ustvariti nevarno mentaliteto proti sedanji od vseh blagoslovljeni in hvaljeni meji; hočejo drugačno mejo, ki bi bila zares ne samo težka, ampak celo nevarna. namigujejo na to, da hi sedanja meja ne smela biti — «še tako težka«.
Pobudniki Rotary Cluba v Vidmu pa se ne zadovoljijo samo z delanjem nevarnih zdrah ob meji, ki jo vsi ljudje pozdravljajo, ampak hočejo še. da bi jih široka javnost v videmski pokrajini: ustanove, zasebniki in po možnosti še dežela, finančno podprla, da bi mogli še bolj uspešno rovariti proti sedanji «ancora di)-ficile frontieri« s svojim izmaličenim programom. Zapeljali so celo vrsto izrednih strokovnjakov, kot n.pr. prof. Sacca, direktorja pslhometričnih institucij v Milanu, gospo Magnino, voditeljico socialne podpore pri videmski pokrajinski upravi, prof. dr. Ghisalbertija, rednega profesorja za pedagogiko na rimski univerzi, za svoje protipedagoške in za druge narodnosti v Italiji žaljive motivacije in eksperimente. Ni prav nobenega opravičila, da bi se smela deželna uprava in predvsem pa deželni svet Furlanije-Julijske krajine ter vodstva vseh italijanskih strank v deželi zapeljati s tem nevarnim počenjanjem videmskih iardovcev.
Na koncu uspele prireditve so se dolinski otroci zbrali za sliko
V Dolini so v nedeljo popoldne imeli že drugo šolsko prireditev ob koncu šolskega leta Prva je bila zelo uspela prireditev dijakov srednje šole, v nedeljo pa so se izkazali še otroci tamkajšnje osnovne šole. Če smo za .prvo prireditev zapisali, da je bita zelo dobro pripravljena, smemo za drugo reči, da ni v ničemer zaostajala za prvo, le da so tokrat program izvajali jlroci osnovne in ne srednje šole.
Za letošnjo prireditev so otroci dolinske osnovne šole naštudirali Ribičičevo igro v štirih dt ia-njih in petih slikah «Sirota Jerica». Ni mogoče našteti vseh ti stih dolinskih otrok, ki so v tej igri nastopili. Omenili pa bomo vsaj tiste, ki so igrali glavne vloge in sicer Marico Svetina, ki je igrala glavno vlogo, siroto Je rico, nadalje Fulvio Sancin kot mačeho. Viljema Slavca, ki je igral očeta, Branko Olenik in Damijana Sancina, ki sta igrala prva vlogo sestrice, drugi pa bratca sirote Jerice. V vlogi matere je nastopila Neva Bandi, kralja palčkov je igral Pavel Sancin, prvo vilo pa je upodobila Leonida Cunja. Nastopili so še palčki, angelčki in vile, skratka nastopili so otroci šole in oder je bil pogosto poln mladih igralcev.
To je bila pravzaprav edina točka vse prireditve, če ne upoštevamo kratkega nagovora upravitelja šole Stanka Škrinjarja, ki je pozdravil občinstvo, orisal igro in na kratko poudaril pomembnost slovenske šole.
Prireditev je bila v župnijski dvorani, ki jo je dolinsko občin stvo napolnilo do zadnjega kotička. Občinstvo pa je tokrat prišlo resnično na svoj račun. Ni bilo človeka, ki bi ob koncu prireditve ne bil hvalil nastopajočih.
Ob koncu bomo dodali, da sta se obeh prireditev, liste v Borštu kot one v Dolini udeležila tudi šolski inšpektor Oskar Bole in didaktični ravnatelj Tavčar.
V nedeljo popoldne so imeli svojo zaključno šolsko prireditev tudi najmlajši iz otroškega vrtca m učenci osnovne šole v Borštu. Prireditev je bila v dvorani pri nunah, ki je bila za to priložnost polna staršev in vaščanov nasploh, Pred začetkom prireditve je u pravnica pozdravila navzoče iu na to dala besedo napovedovalki, u učenki 5. razreda Divni Petarus, ki je lepa napovedovala vsako točko sproti.
Spored je bil pester in bogat. Štel je več kot deset točk. Kot prvi so nastopili najmlajši t. j. otroci iz otroškega vrtca, ki so prav lepo in prisrčno prikazali najprej rajanje «Metuljčki, cvetlice», nato pa so zapeli več narodnih in otroških pesmi.
Sledili so razni prizorčki, enodejanke in recitacije, ki so jih zelo dobro uprizorili ali recitirali otroci iz osnovne šole. V teh recitacijah in prizorčkih, katerih nekateri so bili zahtevni, so se v nastopih zvrstili vsi učenci osnovne šole. Tako so mladi Borštani prikazali svojim staršem in irrijateljem, česa vse so se poleg redne učne snovi med letom naučili.
Čeprav je naštevanje suhoparno, bomo vendarle povedali, da so otroci osnovne šole v Borštu v svoji zaključni šolski prireditvi postavili na oder sledeče prizorčke: »Lonec«, »Zakaj telovadim«, »Ob bistrem potočku«, rK-ij se je zgodilo Tončku«, «Milček in voda«, «Gozdni možje« in «Smola možek«.
Kot zadnja točka programa jt bil nastop šolskega pevskega zbora, ki je zelo lepo dvoglasno zapel nekaj pesmi.
Navedli smo le zelo pisan spored, za katerega smemo reči, da je bil dobro pripravljen, za kar gre pohvala tako otrokom iz Boršta, kot njihovim šolnikom in vzgojiteljem. Kar velja glede tega za prireditev v Borštu, velja v enaki meri tudi za prireditev v Dolini, kjer so se tako šolarji kot njihovi učitelji ponovno izkazali.
M. M.
Slika iz enega izmed prizorčkov v Borštu
PRIMORSKI DNEVNIK
14. JUNIJA 1966
***********-&***
TV STUDIO UNO

*•**■&********•*■&*
NAGRADNO TEKMOVANJE POVEZANO C ODDAJO «STUDlO UNO« 13. JUNIJA 1966
Ime in priimek ..............
Naslov...............
Odreži m nalepi na poštno dopisnico cer naslovi na RAJ Casella Postale 49(1 Torino
Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se do izvajala pesem t (tali Janškim besedilom, v kalen bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci tu hočejo v »Studio Unc Qutz» tekmovati moraio zamenmvo ugo toviti ln v ustreznih gornjih oveb predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi iz pesmi si sta bili zamen mm Izrezani ln na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — Casella Postale 400, Torino, do 10. ure prvega petka po oddaji, na katero se nanašajo.
Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovan obe pravilni besedi iz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avtomobil (alfa romeo giulia Tl, ali fiat 1500 ali lancia tuivia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstatale vsaka v bonu po 150 000 lir za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50)
Med tekmovalnim) listki Id bodo vsebovali točno označbo le ene izmed dveh besed izvirnega besedila ki sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 Ur (piščanci nemastno svinjsko meso lajca, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna da bo dobitniku zadoščala za leto dni
Odpošiljatev dopisnice hkrati te pomeni popolno poznavanje ln brezpogojni sprejem pravilnika igre. Id te bil obiavllen v štev 12 Radiocorriere-TV	Aut Mln
Vreme včeraj: najvišja temperatura 30.8, najnižja 21, ob 19. uri 27.8; zračni tlak 1014.6 raste vlaga 65 odst., brez vetra, nebo 9 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 24 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 14. junija
Metod
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 2.43 in zatone ob 15.13 jutri, SREDA, 15. junija
Vid
V PROSTORIH MEDNARODNEGA SREDIŠČA ZA TEORETSKO FIZIKO
Mednarodni simpozij o astrofiziki z udeležbo okrog 70 znanstvenikov
Kongres je organizirala in pozdravila ravnateljica našega observatorija prof. Hack - Sprejem pri županu dr. Franzilu
Včeraj zjutraj se je začel v prostorih {(Mednarodnega središča za teoretsko fiziko« na Trgu Oberdan ((Mednarodni simpozij o astrofiziki«. Namen srečanja je proučevati tako imenovane ((hladne zvezde«, se pravi tiste zvezde, katerih temperatura doseže približno polovico temperature našega Sonca
Ta simpozij je prvi te vrste, ki se vrši v našem mestu. Zahvala za prireditev, ki je zbrala v Trstu odlične predstavnike zvezdoznan-skih ved iz vseh strani sveta, gre ravnateljici tržaškega zvezdoznan-skega observatorija prof. Marghe-riti Hack.
Srečanje bo trajalo pet dni, se pravi do petka, a udeležilo se ga bo okoli 70 učenjakov iz Avstralije, Češkoslovaške, Belgije, Kanade, Francije, Anglije, Poljske, Nizozemske, Grčije, Zahodne Nemčije, Združenih držav Amerike, Japonske, Finske, Danske, Italije in Vatikana.
Dela srečanja so se začela včeraj zjutraj s kratkim nagovorom prof. Margherite Hack, ki se je med drugim zahvalila Središču za fiziko za gostoljubnost, ki jo nudi udeležencem simpozija ter še posebej profesorjema Salamu in Bu-diniju.
Prof. Hack je nato prečitala pozdravno pismo prof. Salama, ki se ni mogel udeležiti začetnih del kongresa. V svojem pismu pravi prof. Salam, da je srečen, da Središče za teoretsko fiziko lahko nudi gostoljubnost v svojih prostorih tudi učenjakom, ki se ne ukvarjajo s teoretsko fiziko kot tako. To svoje zadoščenje je izrazil tudi v imenu Središča OZN. Pripomnil pa je še, da je proučevanje narave «mrziih zvezd« s fizikalnega stališča važno tudi za fiziko na splošno.
Takoj nato se je začel delovni spored kongresa. Prvo poročilo je podal predsednik Mednarodne zvez-doznanske zveze prof. Swings. Priznani učenjak mednarodnega slovesa, ki poučuje na vseučilišču v Liegeju, se je najprej zahvalil prof. Hack, potem pa je izjavil, da je
naloga simpozija, -----------
najnovejše izsledke roč ju.
Nato sta spregovorila še profesorja Sittery iz washingtonskega vseučilišča in avstralski učenjak K. O. Wright.
Po zaključku dopoldanskih del so udeleženci odšli v občinsko palačo, kjer jih je sprejel župan Franzil. Predstavnik mesta je pozdravil udeležence v imenu mestne uprave in vsega prebivalstva. Med drugim se je zahvalil prof. Margheriti Hack za njeno neutrudljivo delo pri pripravljanju simpozija ter dejal, da je srečen tudi zato, ker se dela vršijo v Središču za teoretsko fiziko. Franzil je nato poudaril važnost kongresa, katerega se udeležujejo najbolj priznani učenjaki iz vsega sveta in želel udeležencem obilo uspeha. Nadalje je tržaški predstavnik poudaril tudi drugo plat simpozija, in sicer dejstvo, da taka srečanja služijo zbližanju med narodi. Na kraju je Franzil izrazil željo, da bi se udeleženci še vrnili v naše mesto, čeprav kot navadni turisti. Vsi bodo utegnili pravilno oceniti duh gostoljubnosti, ki ga gojijo Tržačani posebno do učenjakov.
Simpozij se je nadaljeval v popoldanskih urah, in sicer razčlenjen v tri delovne skupine Prva
da prouči vse na tem pod-
stino« prof. G. Roletto, predsednik združenja upraviteljev javnih lokalov Bracci, upravni svetovalec pri Delavskih zadrugah Fragiacomo, predstavnik Istituto Autonomo Čase Popolari dr. Tagliaferro in številne druge osebnosti.
Po kratkem pozdravnem govoru deželnega tajnika stranke inž. Di Reja, je prebral daljše poročilo o problemih, ki zadevajo današnje industrijsko življenje v deželi, predstavnik zveze industrijcev in član videmskega združenja gradbenikov inž. R. Foi. Iz njegovega poročila bomo povzeli glavne misli, ki o-svetljujejo s precejšnjo točnostjo gledišče republikancev na vprašanje industrijske dejavnosti v naši deželi, upoštevajoč tudi glavne smernice, ki so jih državni organi postavili tej dejavnosti v petletnem razvojnem načrtu 1964-68. Inž. Foi ugotavlja v svojem poročilu, da je država pri sestavljanju omenjenega načrta pustila deželo Furlanijo - Julijsko krajino nekako ob strani, saj je iz besedila načrta razvidno, da se ((industrijska« severna Italija pravzaprav končuje na področju, ki se nahaja nekako med Padovo in Benetkami, in ki torej ne sega na področje naše de. žele. Tu pa je treba še posebej vsestransko poživiti industrijsko dejavnost, v prvi vrsti zato, da bi zadržali doma delovno silo, ki še vedno sili iz dežele v svet (pomislimo samo na odvišno delovno silo v gradbeništvu). V Trstu pa je treba poleg tega pospešiti industrializacijo tudi zato, ker je treba tu z novimi dejavnostmi nadoknaditi nekdanjo emporialno vlogo tr-
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiuuiiiininimiMimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
je obravnavala raziskave raznih prvin, ki sestavljajo posamezne zvezde, druga vprašanje odnosa med obilico ogljika C12 in C13, kar je tesno povezano s sodobnimi teorijami o razvoju zvezd, tretja pa posebne tehnike (kot so «Image Tube«), ki omogočajo prejemanje številnejših in podrobnejših podatkov, posebno od zvezd s šibko svetlobo.
Gospodarstveniki iz Nigerije na trgovinski zbornici
Na trgovinski zbornici se bodo jutri popoldne ob 16. uri sestali tržaški uvozniki in razpečevalci kakava, zemeljskih lešnikov in drugih oljčnih semen s člani posebnega
gospodarskega odposlanstva iz Nigerije. Zbornica vabi na sestanek z afriškimi strokovnjaki, ki bodo med svojim bivanjem v Trstu njeni gostje, vse lokalne trgovce in operaterje, ki jih zanima poslovanje z Nigerijo.
V	Tovarni strojev Sv. Andreja
Preizkusili so stroj za veliko cisterno
V	Tovarni strojev Sv. Andreja so preizkusili velik Diesel-Fiat motor z zmogljivostjo 21.000 KS, ki so ga zgradili za 80.000-tonsko motorno petrolejsko ladjo «Fort St. Cathe-rine», ki jo sedaj dokončujejo v tr-žiški ladjedelnici CRDA.
Drevi v krožku «SaIvemini» predavanje prof. Bormeja
Krožek za socialne študije «G. Salvemini« nadaljuje s svojimi prizadevanji za poglobitev kulturnih stikov z italijansko etnično skupino v Istri in organizira za danes, 14. t.m. ob 18.45, na svojem sedežu v Ul. Mazzini 32, predavanje profesorja Antonia Bormeja, predsednika Italijanske unije za Istro in Reko, o temi: «Položaj italijanske etnične skupine v Jugoslaviji«. Sledila bo prosta diskusija.
ZBOROVANJA KPI
Danes ob 20. uri bo na Elizejskih poljanah javno zborovanje KPI. Govoril bo deželni tajnik Silvano Ba-cicchi o sedanjem gospodarskem položaju in o vprašanju ladjedelnice Sv. Marka.
Jutri, 15. t.m. ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 glavna skupščina federacije KPI. Govoril bo tajnik Paolo Šema o temi: «Sodba KPI o upravnih volitvah 12. junija«. Vstop z izkaznico KPI.
ZBOROVANJE PSIUP Jutri zvečer ob 20. uri bo na trgu v škednju zborovanje PSIUP. O aktualnih političnih vprašanjih bo govoril tajnik tržaške federacije E-zio Martone.
«iiiiiiiiiiiaiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiaiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiviiviiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiin
ZASEDANJE REPUBLIKANCEV O PROBLEMIH INDUSTRIALIZACIJE
Z industrijskimi dejavnostmi nadoknaditi emporialno vlogo tržaškega pristanišča
Drevi bo na trgovinski zbornici občni zbor tržaških industrijcev s poročilom predsednika dr. Dorie
Na sedežu republikanske stranke v Ul. Zudecche je bilo v nedeljo dopoldne posebno zasedanje, posvečeno problemom industrializacije v deželi Furlaniji . Julijski krajini, katerega so se udeležili poleg številnih voditeljev republikanske stranke tudi nekateri predstavniki civilnih oblasti in poslovnega
žaškega pristanišča. Za poživitev industrijskih dejavnosti na našem področju pa je treba predhodno ustvariti primemo ((industrijsko o-zračje«, in sicer z gradnjo potrebnih cestnih in železniških povezav, plovnih poti, pristaniških naprav in letališča. Vse to je treba zagotoviti deželnemu poslovnemu sve-
sveta. Med drugimi so se zasedanja tu čim prej. Za to pa je treba pri-udeležili predsednik «Cenacolo Trie- praviti in nato tudi izvesti stvaren
Prispevajte ;ca
DIJAŠKO MATiiCO!
Umrl je Albin Dujc
V nedeljo popoldne je na svojem domu v Zusterni pri Kopru nenadoma umrl znani primorski revolucionar in politični delavec Albin Dujc. Vest o njegovi smrti se je naglo razširila in je vse globoko pretresla.
Albin Dujc se je začel politično udejstvovati že v mladih letih ter je imel veliko prijateljev in znan. cev po vsej Primorski. Na mnoge tovariše so ga vezale skupne borbe in trpljenje v dobi fašizma in med narodnoosvobodilno borbo ter delovanje po osvoboditvi. Smrt mu je nepričakovano pretrgala nit življenja, ko je bil še poln življenjske energije, med delom in načrti.
Pokojni Albin Daje se je rodil 30 8. 1911 v Škofijah pri Vremah v kmečki družini. Izučil se je za dentista, toda prevzela ga je borba proti fašizmu in moral je zbežati v Jugoslavijo, kjer se je vklju čil v delavsko gibanje in leta 1934 postal član Komunistične partije. Njegovo delovanje ni ostalo skrito žandarmeriji in sodišče ga je že isto leto obsodilo na dve leti zapora, ki ju je preživel med drugimi proletarskimi borci v Sremski Mitroviči. Tu pa se je še bolj razširilo njegovo politično obzorje. Tudi po tej prestani kazni so ga še stalno nadzorovali, večkrat zasliševali in priprli za nekaj mesecev po raznih Zaporih.
Pred zadnjo vojno se je vrnil na Primorsko, kjer je nadaljeval s svojim antifašističnim revolucionarnim delom skupno z drugimi primorskimi tovariši. Leta 1940 je bil aretiran in 14. 12. 1941 obsojen od Posebnega sodišča na Znanem procesu proti Pinku Tomažiču in tovarišem na 30 let zapora. Iz zapora se je rešil v januarju 1944, odšel v partizane in opravljal razne politične funkcije na Primorskem.
Po osvoboditvi je deloval kot sekretar okrajnega komiteja ZKS na Goriškem in Tolminskem, bil je tudi član CK KPS, nato je prišel v Istro in je bil od leta 1955 dalje več let predsednik koprskega okraja. Nato je bil upokojen, a se je še vedno aktivno udejstvoval. Bil je republiški poslanec, predsednik iniciativnega odbora okrajne skupnosti komun v Kopru
ter predsednik medobčinske turistične zveze v Kopru. Za svoje zasluge je prejel razna odlikovanja in partizansko spomenico 1941.
Danes ob 17. uri bomo zaslužne, ga moža in borca spremili na njegovi zadnji poti izpred dvorane občinske skupščine v Kopru, kjer bo ležal na mrtvaškem odru od 12. ure. na koprsko pokopališče.
Naj bo zaslužnemu borcu lahka primorska zemlja.
in širokopotezen načrt za vsestranski gospodarski razvoj v deželnem merilu V najkrajšem času je treba po mnenju deželnih republikancev pripraviti tudi potrebne go-spodarske instrumente, ki naj o-mogočajo harmonično večstransko poseganje v lokalno gospodarsko dogajanje. Pri tem pa mora imeti dežela toliko proste roke, da se bo lahko zavzela za svojo nadaljnjo industrializacijo ne glede na programske postavke v petletnem načrt«, po katerih je — kakor rečeno — nekako izključena iz državnega industrijskega tkiva.
Poročilu inž. Foia je sledila živahna razprava, v katero so posegli tržaški industrijec dr. Volli, predstavnik trgovinske zbornice in svetovalec pri Tržaški hranilnici, in drugi. Dr. Paschi je s svoje strani poudaril, da je treba predvsem modernizirati tržaško pristanišče in okrepiti obstoječe promet, ne povezave, in šele nato bo industrijska dejavnost lahko hitreje stekla. Predsednik velesejma dr. Slocovich je omenil napovedano ustanovitev posebnega centra za informacije o lesni trgovini, deželni odbornik Cumbat pa je orisal ukrepe, ki jih je deželna uprava v dveh letih delovanja prevzela v korist industrijskim dejavnostim, med temi ustanovitev stalnega posvetovalnega odbora za industrijske dejavnosti; predstavnik Konzorcija med graditelji naftovodov dr. Fragiacomo pa je poudaril potrebo, da bi v deželi sestavili odbor, ki bi sproti zbiral material za pravilno vsklajevanje industrijskih pobud v deželi.
Na trgovinski zbornici bo nocoj redni letni občni zbor tržaških industrijcev, na katerem bo predsednik dr. Doria poročal o razvoju te dejavnosti v preteklem letu in o sedanjem položaju v deželni industriji. V poslovnih krogih vlada za ta zbor precejšnje zanimanje, saj se bo dr. Doria po vsej verjetnosti še globlje dotaknil problemov, o katerih so razpravljali republikanci na svojem nedeljskem zasedanju. Dr. Doria bo menda po. novno zavzel jasno stališče proti raztegnitvi pristojnosti pristaniške ustanove na področja v koncesiji v žaveljskem industrijskem pristanišču. Nadaljnja vprašanja, o katerih naj bi dr. Doria spregovoril na nocojšnjem zboru pa so pred-
včeraj je bil prvi dan stavke kamnarjev in klesarjev, ki je zelo dobro uspela, saj se je je udeležilo 94 odstotkov delavcev. Zjutraj ob desetih so se delavci sestali na skupščini v Nabrežini, kjer sta jima govorila o položaju tajnika obeh sindikalnih organizacij Cri-scenti in Degrassi. Stavka se nadaljuje ie danes.
Danes pa se prične tudi 48-uma stavka gradbenih delavcev in pleskarjev, ki se tudi borijo za sklenitev nove delovne pogodbe, čemur se delodajalci upirajo. Danes ob 9. uri se bodo stavkajoči delavci sestali na enotni skupščini, kjer jim bosta tajnika obeh sindikalnih organizacij CGIL in CISL orisala položaj.
Od danes do petka zjutraj bodo vsej državi in v Trstu stav-delavci in uradniki podjetij z državno udeležbo IRI, ker so se razbila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe zaradi nepopustljivosti stališča Intersinda. Na ta način spodbujajo podjetja
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SLOVESNOST OB 104.0BLETNICI ZBORA MESTNIH REDARJEV
Nagraditev 17 mestnih redarjev
vsem vprašanje gradbeniške krize, vprašanje sindikalnega gibanja, ne. ravnovesje med dohodki in izdatki v industriji itd.
Stavka vrtnaric ONAIRC
Od včeraj do jutri opolnoči bodo zopet zaprti vsi vrtci ustanove ONAIRC. Ta sklep so sprejele o-troške vrtnarice na skupščini, na kateri so se odločile, da bodo stopile v borbo skupno s svojimi kolegicami iz goriške, videmske, tridentinske in bocenske pokrajine. Vrtnarice so se odločile za stavko, ker je vodstvo ONAIRC zavrnilo njihovo zahtevo po mezdnem izboljšanju. Doslej so že večkrat stavkale, saj znašajo njihove plače samo do 50 do 70 tisoč lir na mesec. Vrtnarice menijo, da hoče vodstvo zavleči rešitev tega vprašanja, čeprav je poslanska zbornica izglasovala zakonski osnutek, po katerem se zviša državni prispevek ustanovi od 400 na 800 milijonov lir.
IIIIIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIlIllIlllliHllllilIliiililiiifiiiiiuiiiiiiilllIUIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
KREPKO SINDIKALNO GIBANJE
Uspela enotna stavka kamnarjev in klesarjev
Danes se začneta stavki kovinarjev in gradbincev - Zborovanji v Ulici Pondares in v Ljudskem domu v Ulici Madonnina
po 1 kali
Pohvaljeni in nagrajeni člani mestnih straž med slovesnostjo v palači Costanzi
V nedeljo je bila na sedežu poveljstva mestnih redarjev v palači Costanzi skromna slovesnost ob 104-letnici ustanovitve zbora mestnih redarjev. Občinska uprava je namreč sklenila, da se obletnice o u-stanovitvi slovesno proslavljajo le vsakih pet let.
Kljub temu pa je občinski odbornik za mestno policijo dr. Ve-nier sprejel v nedeljo dopoldne v
svoji pisarni 17 redarjev, ki so se še posebno izkazali v preteklem letu z dejanji v korist celotne skupnosti. Odbornik jim je izročil pohvalna pisma župana ter denarne nagrade poveljstva. Pohvaljeni in nagrajeni so bili sledeči redarji: Giuliano Ubaldini, Mario Bussani, Cesare De Martini, Giordano Detela, Marcello Logar, Giovanni Strain, Giovanni Favento, Antonio Longo,
Pietro Luis, Sergio Petronio, Bruno Zobec, Giorgio Becer, Lucio Primosi, Carlo Ciok, Carlo Gregori, Giovanni Sedmak in Stellio Rovatti.
Ob tej priložnosti je župan dr. Franzil naslovil na vse redarje pozdrav, v katerem poudarja med drugim, da poteka prav letos prvih pet let od obnovitve zbora, ki se organizacijsko in strokovno vedno bolj izpopolnjuje.
e državno udeležbo tudi zasebne kovinarske industrijce, včlanjene v Confindustriji, naj ne popustijo delavcem in ne sklenejo Izboljšane delovne pogodbe. Stavkali bodo delavci in uradniki ladjedelnice Sv. Marka, Tržaškega arzenala, Tovarne strojev in osrednjih uradov CRDA ter železarne Italsider v Skednju.
Ob 9. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina skupščina stavkajočih delavcev, včlanjenih v FIOM-CGIL.
Posredovanje dežele za rešitev spora med zdravniki in INAM
Na skupno zahtevo Nove delavske zbornice CGIL in Pokrajinske sindikalne zveze CISL je deželni odbornik za delo Dal Mas včeraj sprejel predstavnike treh krajevnih sindikalnih organizacij. Med sestankom so sindikalni predstavniki delavcev proučili z deželnim odbornikom nekatera vprašanja, povezana s sporom med zdravniki in bolniškimi blagajnami, ter prosili za posredovanje deželnih oblasti, da bi se stvar premaknila z mrtve točke ter da bi se začela pogajanja. Sindikalne organizacije namreč menijo, da so takšna pogajanja možna, če so bolniške blagajne pooblaščene pogajati se na pokrajinski ravni.
Odbornik je dejal, da bo sklical sestanek s sindikalnimi voditelji takoj potem, ko se bo posvetoval s predstavniki INAM. Tajništvo Nove DZ sporoča, da je kasneje zvedelo, da je odbornik Dal Mas že sprejel predstavnike INAM iz Trsta.
1
m
V NEDELJO POPOLDNE V NATRPANEM KULTURNEM DOMU
Prisrčen koncert pevskega zbora Slovenske Glasbene matice iz Clevelanda
Goste, ki so bili deležni navdušenih bralskih aplavzov, je v imenu SPZ pozdravil predsednik dr. Hlavatj - Bratski večer v Dijaškem domu
V nedeljo popoldne 'je pevski zbor slovenske Glasbene Matice iz Clevelanda (ZDA), ki je kot gost Slovenske izseljenske matice prvič na turneji po Sloveniji, priredil koncert tudi Za tržaške Slovence v Kulturnem domu, to je v tisti kulturni hiši, za katere zgraditev so prispevali tudi ameriški Slovenci in katerih delež simbolizira veliki lestenec nad glavnim stopniščem. Kako so naši ljudje globoko občutili pomen tega gostovanja ameriških rojakov, najlepše dokazuje dejstvo, da je bil Kulturni dom kljub vročini in
' ktično že zaključeni prosvetni sezoni, do kraja zaseden in da je med občinstvom vladalo pravo praznično razpoloženje.
Goste iz ZDA, med katerimi je tudi nekaj naših ožjih primorskih aknv oz. njihovih potomcev, je na odru pred začetkom koncerta v imenu Slovenske prosvetne zveze pozdravil predsednik dr. Robert Hlavatp, ki je prav gotovo tolmačil misli in čustva vseh prisotnih, ko je med drugim dejal:
Dragi rojaki iz Amerike,
Slovenska prosvetna zveza, ki si šteje v čast da vas ima za svoje goste, vas prisrčno in bratsko pozdravlja in vam želi od srca: dobrodošli!
Ob vašem obisku pri nas ima kdo morda občutek, kako so daleč vaši domovi od nas in vendar ni tako. Spričo ogromnega napredka sodobne tehnike postaja svet manjši in razdalje se krajšajo toda med vami in nami ne bomo govorili o razdaljah ki se merijo v miljah, pač pa s čustvenim metrom.
Danes vidimo, da ni razdalj med vami in nami in med vami in matično državo, kajti naše vezi so vezi srca, krvi in jezika.
S tem želim poudariti, da smo vsi sinovi istega naroda, čeprav živite vi preko oceana, mi pa slovenskem Primorju.
Izrekam Vam z zadovoljstvom zahvalo, da ste prišli k nam in vas prosim, da sporočite vsem našim rojakom v Clevelandu, da smo vas sprejeli kot brate in da jim sporočite naše prisrčne pozdrave.
Sodim, da moram ob vašem o-bisku v našem lepem Kulturnem Domu poudariti, da je ta naš kulturni hram zgrajen tudi z vašo pomočjo in sicer iz sredstev zbirke naših rojakov v Ameriki. Zato se vam, predstavnikom naših bratov v Ameriki, najlepše in najtopleje zahvaljujem.	»ii
Želim, da bi vam, ta kratek obisk med nami ostal v lepem spominu in da bi vam bivanje v matični domovini bilo kar najbolj pri-
Predsdenik SPZ dr. Robert Hlavaty se zahvaljuje zboru za izvajanje
Obisk veleposlanika ZDA
Danes popoldne prispe v Trst veleposlanik ZDA v Italiji Mr. G. Frederick Reinhardt, ki ga bodo spremljali njegova žena gospa Li-lian, polkovnik Patch z ženo in major Taylor. Veleposlanik in njegovi spremljevalci bodo prispeli z uradnim letalom na ronško letališče, od koder se pripeljejo v Trst z avtom. Med svojim bivanjem bo veleposlanik obiskal župana dr. Franzila, nato pa se bo udeležil sprejema, ki ga priredi ameriški konzul Mr. John C. Fuess. Na tem sprejemu se bo veleposlanik srečal z najvišjimi oblastmi v deželi. Zvečer pa mu priredi Italijansko - ameriško združenje večerjo v Golf klubu. V sredo se bo odpeljal v Benetke, kjer se bo udeležil raznih manifestacij v okviru otvoritve XXXIII. biennala u-metnosti.
jetno in da bi vaš zbor žel kar največje uspehe.
Slov. prosv. zveza vam v spomin poklanja knjige, ki so jih spisali naši zamejski pisatelji željo, da bi vas spominjale na življenje in dogajanja zamejskih Slovencev v Italiji.
Ameriške rojake je nato po^dra. vil še predstavnik Glasbene Matice tov. Vlado Švara, zastopniki raznih prosvetnih in kulturnih or gamzacij pa so jim izročili štAml-ne šopke cvetja ob navdušenem odobravanju občinstva. Vsem se je z nekaj prisrčnimi besedami zalivani predstavnik zbora.
Sam koncertni program in njegova izvedba sta predstavljala prijetno presenečenje in nase obe stvo ga je sprejelo s toplim odobravanjem, zlasti še upoštevajoč uejstvo, da večina članov zbora, ki so sicer slovenskega porek\a, a že v drugem in celo v tretjem pokolenju, ne zna več govoriti n niti ne razume slovenščine, krc v zaradi tega se je med petjem sl >-venskih pesmi marsikateremu p >-slušalcu od ganjenosti orosilo oko v prijetnem spoznanju, kako o-gromno moč ima v sebi naša pt -sem, da more Združevati in nai -dusevati rojake v drugem in cel > v tretjem pokolenju naših izseljen cev, ko bi se ti vendarle lahko ži povsem iztfublli v velikem kozmo .atskem ameriškem svetu in b jim tega nihče ne mogel zameritij Petja slovenskega zbora iz Cie J velanda seveda ne moremo ocenjevati s strogimi strokovnimi merili, saj gre povrhu vsega za amaterski zbor ljudi, ki pojejo zgolj iz ljubezni do slovenske pesmi in pesmi sploh in iz tistega narodnega ponosa, ki se jim pretaka v žilah in jih iz roda v rod trajno čustveno . veže na staro evropsko domovino. Kljub temu je vsakdo lahko ugotovil, da razpolaga zbor z naravnost izvrstnim ženskim glasovnim materialom, ki prekaša manj številnega in manj svežega ega, da pevci presenetljivo dobro obvladajo slovensko dikcijo m da pojejo z dobršno mero vokalne tehnike. Pri vsem tem spominja njihova interpretacija na značilno domačnost naših boljših predvojnih amaterskih zborov in zlasti pri izvajanju slovenskih pesmi na neki naravnost pobožen odnos do melodije in vsebine. Bolj sproščeno in naravno je zbor izvajal vse tri ameriške pesmi, zlasti ie ameriško narodno •Sladka deklica Kentuckjj*, pri čemer je čutiti da se laže posvečajo interpretaciji, ker jim ne povzroča težav jezikovna obdelava. Posebna zanimivost tega zbora je tudi v tem, da izvaja operne odlomke, seveda v mejah zborovskega in solističnega amaterstva. Kot smo izvedeli od napovedovalca je v tem izjemna značilnost tega zbora tudi za a-menške razmere.
Svoj program je zbor začel z narodno • Slovenska pesem*, potem pa je v prvem delu zapel še Hubadovo ‘Skrjanček poje, žvr-goli*, dve pesmi ameriškega Slovenca, pesnika in skladatelja Ivana Zormana «Oj, večer je že* tn ‘Tulipan*, Simonitijevo dalmatinsko narodno *Plovi plovi* (z lepim solističnim vložkom in dobro interpretacijo), Pavčičevo Narodno napitnico, ponovno Zormanov potpuri •Tam pri Soči*, črnsko duhovno •Izpoved na vrhu hriba* s solistoma Don Jacinom in Josephom Fillingerjem v vzorni interpretaciji, ameriško narodno •Sladka punčka Kentuckg* jn odlomek iz Verdijeve opere «Traviata*.
Drugi del je zbor začel s posvetilom pokojnemu dirigentu zbora Antonu Subelju z žalostinko •Zapuščeni*, nato pa je zapel še Hubadovo •Gor čez jezero*, Habane-ro iz Bizetove opere •Carmen*, odlomek iz Rodgersovega muzikala •Sound of mušic* v angleščini, Andjelovo dalmatinsko «0j jesenske duge noči* in odlomek iz Do-nizzettijeve opere «Lncia Lam-mermoor* — sceno blaznosti. Navdušenemu aplavzu pa so se oddolžili še s Hubadovim •Potrkanim plesom, ki so ga podali z vso potrebno hudomušnostjo in ritmično prožnostjo.
Pohvalo posebej zasluži seveda pevovodkinja gospa Valentina Fil-linger, ki je zbor vodila zanesljivo predvsem pa Z veliko muzikalično nadarjenostjo, saj je treba vedeti, da ga. Fillinger ni niti slovenskega ali slovanskega rodu temveč irskega porekla in da )i mora biti zato toliko teže ujeti potrebno slovensko melodičnost, da niti ne omenjam slovenske dikcije, ki je bila tudi za naše pojme na lepi ravni. Prav gotovo mora biti pa. Fillinger velika ljubiteljica zborovskega petja in tudi velika prijateljica nalili slovenskih rojakov v Ameriki, da je prevzela nase tako odgovorno vlogo pevovodje. Pri klavirju je izvajanje zbora spremljal kot gost pianist Lojze Lebič iz Ljubljane. V Ameriki je namreč navada, da zbori pojejo ob klavirski spremljavi.
Ob zaključku koncerta se je dr. Hlavatp še enkrat zahvalil ameriškim pevcem za njihov nastop, za katerega so poželi toliko srčnih aplavzov in jim zaželel lep spo min na tržaško gostovanje in še mnogo uspehov na slovenski turneji.
Po koncertu so se pevci in številni drugi ameriški izseljenci, ki spremljajo zbor kot turisti, zadržali v družbi predstavnikov SPZ in drugih naših prosvetnih delavcev na večerji v Dijaškem domu, kjer so zopet bile izrečene zdravice in kjer je ameriškim rojakom na čast zapel nekaj slovenskih in črnskih duhovnih pesmi naš zbor • Jacobus Gallus* pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca. Izvajanje naših pevcev je goste iz ZDA prevzelo in zlasti niso mogli prehvaliti popolnosti izvajanja črnske pesmi, ki naj bi jo •Gallus* izvajal popolneje kot katerikoli ameriški zbor. Večer se je zaključil v pra, vem bratskem razpoloženju in želja nas vseh je, da bi ameriškim rojakom ostal njihov nastop v Trstu v lepem spominu, kakor bo ostal v nepozabnem spominu slehernemu od nas, ki smo mu pri-sostvovali v Kulturnem domu.
Jože Koren
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
sporoča ljubiteljem ljudskih iger, da priredi v nedeljo, 26. junija popoldne ob 17. uri In zvečer ob 21. uri v Kulturnem domu gostovanje odlične dramske skupine prosvetnega društva «Lojze Košak« iz Kostanjevice pri Krki.
Skupina dvainsedemdesetih igralcev bo nastopila s priljubljeno
MIKLOVO ZA10
Vstopnina: odrasli 500, otroci 300 lir, pevci bodo imeli običajni popust.
Rezervacija vstopnic bo možna od naslednjega ponedeljka dalje v Tržaški knjigarni.
Šolske vesti
V Slovenskem znanstvenem liceju
na Lonjerski cesti 13 je do 15. tm. odprta razstava risb.
Slovensko učiteljišče pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio, ima razstavo risb od 13. do 15. tm.
Osnovna šola v Boljuncu bo imela
zaključno šolsko prireditev v pon«-deljek 27. tm. po šolski maši ob 10.39.
Osnovna šola pri Domju bo imela
zaključno šolsko prireditev v šolskem poslopju v torek 28. tm. po šolski maši ob 10.30.
Vabljeni starši in prijatelji mladine.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cankar«,
Ul. Montecchi 6, priredi v petek 1". tm. ob 21. uri: Rapa Suklje: Večer umetniške besede «John Steinbeck«. Režija: Sergij Verč, glasbena oprema: Jurij Kufersin. Nastopajo čl»n> društvene dramske skupine.
Razstave
V občinski umetnostni galeriji razstavlja do 18, tm. slovenski slikar Demetrij Cej.
Nazionale 16.00 eDeiitto in prima Pa' gina« Dan Diurea. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Sono un agente FBI« Technicolor. James Stewart, Vera Mides.
Fenice 16.00 .Onibaba« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Per 1000 dollari al gior' no« Technicolor. Annamaria PieraO-geli.
Grattaclelo 16.00 »Uccellacci e uccel-lini« TotO. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 »Madarne X« Technicolor. Lana Turr r, John Forsyth.
Filodrammattco 16.30 «Orrizontali d' lusso« Nadia Tiller. prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 aUniverso di notte« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Fantomas 70» Tech-nicolor.
Garibaldi Danes počitek. Jutri oB 16.30 «La corda tesa« Annie G i ra c dot. Prepovedano mladini pod izletom.
Capitol 16.30 «Allarme alle 5 ban-che« Technicolor. Jean Seberg.
Impero 16.30 «11 nostro agente Flinw Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittono Veneto 16.30 eMatrimonio al' 1’italiana« Technicolor. Sophia Loren. Prepovedano mladini pod Izletom.
Moderno 21.00 Trofeja sv. Justa »Festival neznanih popevkarjev«.
Astra 16.30 «Cannoni a Batasi«.
Ideale 15.00 «7 uominl d’oro» Technicolor. Philippe Leroy, Rossanna Podesta.
Abhazia 14.30 «Mirage» Gregory Pec" Diane Baker. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.30 «82o. marine« attack* Carol Brow.
Abbazia 16.30 »La dove scende M fif" me« Technicolor. Rock Hudson.
Astoria Počitek.
LETNI KINO
Satellite 21.15 — blagajna ob 20.30 «A1 di la del fiume« Technicolor, Audie Murphy, Lisa Gaye.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 12. in 13. junija 1966 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 74-letna Maria Furlan vd. Mazzoni, 54-1-et.il Guidc Toffolon, 52-letna Rosa Cerna por. Dossi, 53-letn! Camtllo Visint n 74-letna Stc-fania Stener por. Murani, 90-letna Elena Barbieri por. Silvi, 36-letni Giuseppe Poropat, 66-letnl Giuseppe Marussi, 81-letni Settimio Gianange-11, 66-letna Giuseppina Keler vd, dl Filippo, 71-letna Silvia Pojaunik vd. Bassl,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlTA-ngelo d'oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio Ul. Gtnnastlca 44: Miani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.31)
Alia Basilica, Ul. S. Glusto 1; Bu-solimi, Ul. Revoltelli 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2.
Slovenski klub
priredi v nedeljo,
19. t. m.
IZLET V TUPELCE Odhod iz Trsta ob 14. uri, Cena vožnji 800 Ur. — Vpisovanje pri agenciji «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Izlet je združen z ex tempore, natečajem za slikarje in pesnike.
SPDT priredi 19. 6. izlet na Kara' vanke z Izhodiščno točko na Ljubelju. Izletniki se bodo lahko povzpel' na 2064 m visoko Begunjščico alt 1 žičnico na Zelenico,
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 26. Junija izlet * Ribnico, Kočevje in Kočevski cog. Vpisovanje na sedežu društva.
Prosvetno društvo Andrej Cok t
Opčin priredi v nedeljo 26. tm. enodnevni iriet 'v Pulj. Vpisovanje v pekarni Drašček
TRlASKA knjigarna
Trat - (JI. av. Fruiičiftktt W lell-luii 61.792
Novo:
Mladinska knjiga:
Janosch: Mož in jabolko
400 lir
Z A tl VA L A
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
LEOPOLDA TERČ1ČA
Posebna zahvala č. g. župniku, godbi in pevcem s Proseka, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoče družine: Terčlč, Kalc, Lorenzi in Kobau
Prosek - Gabrovec, 14.6.1966
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago mamo, staro mamo in teto
Karlino Pertot, roj. Frankič
vsem darovalcem cvetja ln vsem, Iti so kakor koli počastili njen spomin, se najiskreneje zahvaljujemo.
Sin Marjan, hčerki Fani in Draga, nevesta Ema, vnuki in drugi sorodniki
Nabrežina, 14. junija 1966.
NEZASLIŠAN DOGODEK SREDI NOČI PRI MAGDALENI
Mlada potnica v taksiju zasadita šoferju nož v prsi
Šofer je dejal, da je spor nastal zaradi prevoznine, aretirana napadalka pa je podala povsem drugačno verzijo o vzrokih svojega nepremišljenega dejanja
Včeraj ponoči se je v bližini ljud- gledal Bianchija, ki je urno pobi-
skih hiš pri S.M.M. Spodnji pripetil nezaslišan dogodek, šofer taksija |e pripeljal mlado žensko pred hišo. kjer stanuje, ta pa ni hotela Plačati prevoznine in po precej dolgem prepiru stekla v hišo, se vrnila z nožem v roki in zabodla šoferja v prsi.
Žrtev napada je bil 52-letni šofer Luciane Pettarin iz Ul. Panebianco *’■ ki je okrog 3.30 ponoči vozil taksi po neki predmestni ulici. Nenadoma je sredi ceste zagledal mla-“O žensko, ki mu je dajala znak, naj se ustavi. Pettarin je ustavil taksi fiat 600 «multipla» TS 60395 ^ ženska je stopila v avto. Prosila Je Pettarina, naj jo zapelje domov tn ko se je avto ustavil pred žen-skinim stanovanjem je šofer zahte-plačilo prevoznine, približno
Mlad; ženski se je zdela vsota Previsoka in je Pettarinu začela ?Porekati. Vnel se je prepir, nakar J® potnica izstopila in stekla v *nSo. Pettarin ni znal kaj storiti, ®n počakati, ali oditi. Počakal je ®. to je bilo zanj usodno. Nekaj *ninut kasneje je ženska spet pritekla na ulico in v • roki držala nož, ga je bila vzela v kuhinji. Pre-a®n se je Pettarin zavedel nevar-bosti in v temi opazil nož, je ženska že zamahnila in zabodla nož šoferju v prsi.
Pettarin je zavpil od bolečine in Pritekli so redki mimoidoči, med jtaterimi je bila ženskina mati. Ne-Kdo je poklical agente letečega od-Oelka, ki so prijeli napadalko in 1° odpejjali na kvesturo.
čeprav ranjen, je Pettarin prišel K®1« v bolnišnico, kjer so ga spre-J®u na pljučno-kirurški oddelek s Prognozo okrevanja v 20 dneh za-radi velike rane na prsih. Službujočim agentom je potem opisal potek dogodkov.
Medtem so napadalko zaprli v telico na kvesturi in včeraj zjutraj žensko zaslišali dr. Cappa in njegovi sodelavci, ženskine izjave r® se dokaj razlikujejo od tega, Kar je povedal Pettarin. Mlada ženska, katere imena preiskovalni organi niso še povedali, je povedala, ?® je stopila v taksi in naprosila taksista naj jo odpelje domov, tona šofer je začel siliti vanjo in na-jnesto naravnost proti S.M.M. Spod-njb jo je peljal po stranskih uli-2®h ter postavljal zahteve. Ona sa-jPa se je začela braniti in upirati ® ko je šofer uvidel, da ne bo ■učesar dosegel, jo je končno pri-P®ljal domov in zahteval plačilo Prevoznine, nekaj nad 1500 lir. Te-
je
se je ženska uprla rekoč, da
cena previsoka, saj je spočetka ‘Kntevala, naj jo Pettarin pelje naivnost domov in ne po ovinkih. "®stal je prepir in v napadu jeze i® Potnica stopila iz avta, stekla ®omov in se vrnila z nožem v roji ter ranila Pettarina. Taka je Jr™ j a, ki jo je podala napadal-k«. policisti pa bodo morali sedaj čistiti zadevo.
Sele pozno zvečer se je zvedelo 5® ime napadalke. Gre za 32-letno c®rlo Stoppar, dobro znano v dorečenih krogih. Tudi zdravstveno j"®hje ranjenega Pettarina se je Popoldne poslabšalo. Sinoči so ga “Pravniki operirali in si pridržali Prognozo.
Trčenje dveh avtov na obalni cesti nad Brojenco
.Pri trčenju dveh avtov na obal-v1 cesti blizu Brojence, so se v ne-?®ljo popoldne ranile tri osebe. O-~tog 14. ure je 23-letna Serena ~°Ppolato iz Ul. Crispi 36 v smeri Siti Sesljanu vozila fiat 1100 TS 7ri*>4, v katerem sta se peljala tu-? 10-letni učenec Alessandro Grez-? iz Ul. Crispi 36 in 21-letni štu-!j,®ot Pierpaolo Legat iz Drevoreda
li
®rza Armata 11. Vsi trije so bi-
; namenjeni na
J®tico.
kopanje v Bro-
l K.0, je Zoppolatova privozila do Križišča, je začela obračati avto-®°bil proti levi, da bi zavozila ^tj kopališču. Bila je že sredi . estišča. ko je iz Sesljana z av-fih fiat 1200 TN 37265 privozil 38-^{Pi Mario Barendenson iz Milana. ba šoferja sta se zavedla, da bo j|rislo do trčenja in v zadnjem j-Snutku sta skušala zaustaviti vo-• Toda vse je bilo zaman, če-in , Je Barendenson zavil na levo, n trčenje je bilo neizbežno. v faradi močnega sunka, je potnika n tržaškem avtu streslo, da so se in ranili v notranjosti avta. liar tri so z rešilnim avtom odpetih v bolnišnico, kjer so Zoppola-Sr»°'- ki se ie najhuje ponesrečila. Prejel; na nevrokirurški oddelek s r^Snozo okrevanja v 10 dneh za ■ i ran in udarcev po čelu, des
P®m
- sencu, bradi in rokah. Legatu p Grezziju pa so dali prvo pomoč. Hi ■ se je ranil po desni obrvi, lič-cCl in uhlju ter bo okreval v tednu, drugi pa se je pobil po d ®nih in se bo moral zdraviti 4
Neroden tatič Iz cerkvenih pušic
s-^genti letečega oddelka policije ki-al s°boto prijeli tatiča, ki je v ®"*1 denar iz pušic za milodare [jipfkvl na Trgu Rosmini. Gre za ij'®tnega brezposelnega delavca ri^ssandra Bianchija iz Ul. Udi-"2, ki je že dvakrat kradel v j,nebjeni cerkvi. Pri prvi tatvini nnj?Pbesel 50.000 lir, ki so jih ver-Ki darovali za lačne v Indiji, saboto popoldne je redovnik Bianchija, ki je stal blizu je lce za milodare Mislil je. da Zj vernik in se ni dosti zanimal t^-jbrnškega, zato je stopil k ol-litv- ln začel moliti. Toda pri moda;1,*!1* je zmotilo žvenketanje pa. J°cih novcev. Obrnil se je in za-
ral denar. Redovnik se je približal tatiču in ga povabil v zakristijo, od koder je poklical policiste. Ti so nekaj minut kasneje Bianchija prevzeli v varstvo in ga odpeljali na kvesturo, kamor mu je sledil redovnik, ki je vložil prijavo. Pri tem je tudi povedal, da je marca meseca iz predala v zakristiji izginilo 50.000 lir pomoči za Indijo. -
Biartchi ni mogel tajiti in je pri-znal tatvino mjlodarov. Povedal je, da je s pomočjo ■ izvijača s silo odprl pušico. Imel ‘ pa je smolo, da je več novcev padlo na tla in zven'; je zbudil pozornost redovnika/ O tatvini 50.000 lir pa Bianchi ni «vedel» ničesar Policisti so vztrajali in končno je tatič priznal. Izjavil je, da je v cerkev prišel zvečer in se uštulil v zakristijo, kjer je s silo odprl predal in pobral denar, nakar je izginil brez sledu. Bianchija so policisti aretirali in prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi o-koliščinami.
Ranjen je ležel na cesti
Na cesti med Orehom in Miljami so sinoči bolničarji RK prevzeli ranjenega 35-ietnega Sergia
Bertocchija iz Milj Zindis 103 ter ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. Bertocchi je imel rane po čelu, zlomljeno levo ključnico in je krvavel iz ušes Zdi se, da je postal žrtev padca z vespe, bolničarji pa na kraju nesreče niso videli nobene prevrnjene vespe. Preiskavo o zadevi vodijo karabinjerji.
Taksi trčil v avto
Sinoči so' z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico 52-letno Tran-quillo Biancucci por/ Novelio iz Manzana v Furlaniji in 49-letno El-do Sessi por. Andri iz Ul. Raffine-ria 9. ženski so sprejeli na drugi kirurški oddelek, kjer se bosta mo rali. zdraviti po 10 dni zaradi več ran po obrazu in udih. Biancucci-jeva in Sessijeva sta se malo prej vozili v taksiju TS 27192, ki ga je proti glavni postaji vozil 60-letni Giuseppe Ferletta iz Drev. D’An-nunzio 60. Ko je Ferletta privozil v Ul. Ghega, je trčil v zadnji del avta TS 59595, ki ga je pred njim vozil 57-letni Mario Benolli iz Ul. Gambini 24. Zaradi močnega sunka sta ženski v notranjosti taksija padli s sedeža in se poškodovali.
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuimiitiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimtiiiutiiiimmii
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Na strokovni šoli v Reziji so diplomirali novi zidarji
Zal si bodo morali tudi oni povečini služiti kruh v tujini
VEST Z VRHA
Domači prosvetarji pripravljajo prijateljsko srečanje na prostem
Nanj bodo povabili prosvetna društva in pevske zbore z Goriškega
Kot že nekaj let, so se tudi letos konec maja vršili izpiti na poklicni usposobljenostih šoli v Reziji za zidarske diplome V izpraševalni komisiji so bili zastopniki pokrajinskega urada za delo, šolskega pro-veditorata iz Vidma, industrialcev in sindikatov. Izpite so opravili in bili proglašeni za zidarje naslednji vajenci, ki so obiskovali šolo: Sabino Bobaz. Gino elemente. Stefa-no Marcello, Francesco Chinese, Danilo Coss, Italo Pielich, Dino Di Lenardo, Gino Buttolo, Luciano Madotto, Lino Paletti, Bruno Di Lenardo, Walter Madotto, Aldo Di Lenardo. Vsi so domačini in nosijo priimke, ki so najbolj razširjeni v Reziji. Po domače pa nosijo druge vzdevke po hišah, v katerih živijo. Praktično je obstajal izpit v tem, da so morali sezidati z opeko zidove, ki so vezali zid z dvema stranicama s stebrom tri-ogelnikom. Teoretično pa so marali odgovarjati na vprašanja s tehnološkega področja, iz proračunskega načrta, iz protinezgodne zaščite Ih zakonodšje ter .iž ustavne zakonodaje. Skoda, da bodo morali svoje znanje pokazati bolj v emigraciji kot pa doma, ker tare celo Furlanijo huda gradbena kriza. Prav bi bilo, da bi zato posvetili v šoli nekaj ur znanju tujih jezikov dežel, kjer bodo morali novi zidarji delati. Se večja škoda pa je, da ostane neizkoriščeno njihovo prirojeno znanje slovenskega rezijanskega narečja, ki bi ga lahko samo z dvomesečnim tečajem tako izpolnili, da bi znali tudi pismeno svoj materini slovenski jezik, jim bi tudi prav prišel na delu v krajih s slovenskim jezikom in sploh med narodi s slovanskimi jeziki. Ustanovitelji in pobomiki te rezijanske poklicne šole so pokazali veliko realnega čuta in razumevanja za rezijansko mladino ter bi z malo več posluha za učenje tujih jezikov zelo dvignili kvalifikacijsko sposobnost mladih bro-fesioništov s prav navadnimi kratkimi jezikovnimi tečaji.
TERSKI SIRAR
JE PODLEGEL TETANUSU
Poročali smo že, kako so dvakrat spravili v bolnišnico sirarja iz Tera, ker se je dvakrat ponesrečil v prometni nesreči. Komaj je odležal in pocelil rane od prve 'nesreče, je že zavozil s svojim malim tovornjakom pri tarčentskih Cižerjih s ceste, ker se je ognil trem vojakom, ki so lepo korakali sredi ceste. Vdrugič je končal v bolnišnici prvega maja, nato so ga odpustili 6. maja, a ni ostal dolgo doma, ker se je zastrupil s tetanusom in je moral z vso naglico v bolnico. Zdravniki so tokrat rekli, da je v življenjski nevarnosti, in res so se do 29. maja mučili, da bi mu rešili življenje. Podlegel je zastrupitvi po silno nevarnem tetanusu, a domačinka Ana Buttulo je šla že zdrava za njegovim pogrebom, ker se njene rane pri skupni nesreči z Di Lenardom niso zastrupile in je hitro ozdravela. žal je. bilo vsem za njim, ker zdaj ni lahko dobiti sirarja — ne slabega ne dobrega — ker hodijo raje vsi v emigracijo, kot pa da bi se ukvarjali s katerokoli stvarjo, ki ima zveze s kmetijstvom.
Tudi v Spetru imajo, kakor v Reziji, tečaje za zidarje. Fabij Cen-cig iz Črnega vrha, star petnajst let, se je vrtel okoli kupa malte, pa mu je na lepljivi malti spodrsnilo in je padel ter si zlomil levo podlaket.
V Ažli sta se ponesrečila pri delu dva delavca: Gino Missana in Giulio Venturini.
V avto je trčil
Ko se je včeraj zjutraj 52-letni unokojenec Antonio Počkaj iz Ul. Broletto 5-c na motornem kolesu peljal no Ul. Flavia proti mestu, ie v bližini tovarne «Snia Visco-sa» trčil v zadnji del fiata 600 TS 75490, ki ga> je pred njim vozil 52-letni Stanislav Cupin iz Zavelj št. 2961 Nesreča se je pripetila, ker je Cupin nekoliko zavrl avto, Počkaj pa tega ni opazil. Zaradi 'sunka se je Počkaj prevrnil z motornega kolesa in se ranil ter po-
jilKO .IK1M. l»KOSEK
predvaja danes, 14. t.m. ob 19.30 barvni film:
LE OLIMP!ADI DI TOKIO
(TOKIJSKA OLIMP1ADA)
Največja svetovna športna predstava.
bil po desnem licu, bradi, rokah in kolenih.
Z avtom RK so- ponesrečenca prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Poč-ka' se bo moral zdraviti teden dni.
Nesreča na delu
Na delu se je včeraj zjutraj po nesrečil 40-letni delavec Giuseppe Piazza iz Ul. del Veltro 69, ki je uslužben v tovarni AFA v Industrijskem pristanišču. V nekem oddelku tovarne je Pia. za porival voziček, na katerem so bile natovorjene tračnice. Nenadoma je tračnica zdrknila s skladovnice n.i vozičku in padla delavcu na desno nogo. Ponesrečencu so priskočili na pomoč delovni tovariši in nekaj minut kasneje. so Piazzo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so aa./.ha ortopedski oddelek, kier se bo moral zdraviti dva tedna zaradi.; rane na stojalu z verjetnimi, kostnimi poškodbami.	—
LADJE V PRISTANIŠČU
Vicenza, PaUadio, Irma, Brennero, I MI rta, Laura Lauro, Pegaso, Etena Cosulich, Aida Lauro, Tritone. Piave. Geremia, Lucrino, Polluce, Saipa II Selene, Americano, N. Montanari (It.)Jelša, Peliešac, Oruda, K. Mar-t-novič, Uljanik (Jug.); Ronald, Pa raportiani, Old Oak, Astor (Pa): Halvam (Isr.); Haleyon. I. Trader Parana, Alexandra I (Li ); H Lagr (Bras.); Areti (Liba-n.); Croix du Sud (Fr.); Fiveistad (Ol.); Desmin (Bu.); Ma-richu (Sp.).
V zadnjih mesecih je Vrh dobil kar dve cestni povezavi z bližnjo okolico. Prva je cesta od Petovelj, ki so jo nekoliko razširili in asfaltirali ter gre blizu vasi dalje na Debelo grižo. Druga in še bolj važna za vaščane pa je bivša vojaška cesta iz Rubij do Vrha, ki so jo pred kratkim tudi asfaltirali po prizadevanju občinske uprave v Sovodnjah. S to cesto so dobili najprimernejšo zvezo s svojim občinskim središčem in ko bo urejena pokrajinska cesta do Gorice, tudi s tem mestom. To nedvomno predstavlja važno osnovo za boljši gospodarski razvoj Vrha, predvsem za razvoj turizma, ki bo odprl izletnikom te prijazno in gostoljubno kraško vas, od koder je lep razgled proti Gorici in proti Furlaniji.
To so ugotovili tudi na zadnji seji odbora domačega prosvetnega društva «Danica», ter se posvetovali, kako bi ukrenili potrebno za poživitev prosvetnega in družbenega življenja na Vrhu. Vaščani so sicer ves teden zaposleni pri trdem poljskem delu ali po tovarnah v Tržiču, Sovodnjah, Gorici in drugod. Vendar bodo naši; še dovolj časa tudi za tako dejavnost ter se še bolj povezali z bližnjo okolico in posebno z goriškimi rojaki.
Zato so sprejeli sklep, da bodo prihodnji mesec povabili na Vrh na prijateljsko srečanje prosvetna društva in pevske zbore Slovenske prosvetne zveze z Goriškega. To srečanje naj bi bilo na pro-stem in domači prosvetarji bodo poskrbeli za jedačo in pijačo, da bi se gostje čim prijetneje počutili ob tem prvem obisku na Vrhu. Pri tem sicer ne bodo imeli kakšnega posebnega že v naprej organiziranega kulturnega ali zabavnega programa. Vendar bo obisk bratskih prosvetnih društev in pevskih zborov že sam dovoljno jamstvo. da se bo to srečanje spremenilo v prisrčno domače slavje, kateremu upamo, bodo pozneje sledila še druga srečanja ter pripravila obiskovalce do zaključka, da je tudi na Vrhu lepo m prijetno. predvsem pa domače.
Jubilejno «Izvestje» slovenskih šol v Gorici
1 I rx »4 * v,	^ rt
Sedaj ob zaključku šolskega leta so državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici izdale jubilejno številko «Izvestja» ob 20-letnici slovenskih šol na Go riškem po drugi svetovni vojni.
Brošura obsega 66 strani na finem papirju, opremljena je s številnimi slikami dijakov in profesorjev ter navaja podatke o obisku z imeni učencev teh šol zadnjih petih let.
Bednarik in Slavko Bratina, u-vod pa ji je napisal ravnatelj dr. Mihael Rožič. V njej so tudi članki o pokojnih profesorjih Nemcu in Fileju ter članki o priznanju in pravni ustanovitvi slovenskih šol, o šolskih poslopjih, o znanstvenem kabinetu, telovadbi in športu itd.
Brošura je naprodaj po slovenskih knjigarnah v Gorici ter stane 400 lir.
Dobrodelni koncert v UGG
Zveza civilnih pohabljencev in invalidov organizira v četrtek 16. t.m. ob 21. uri v mali dvorani UGG v Gorici pevski koncert. Sodelovali bodo: sopranistka Egle Poggiani, tenor Gianfranco Bertagna, bariton Serglo Brunello, pri klavirju Livia D’Andrea Romanelli.
Vstopnice se dobijo na sedežu ustanove v Ul. Cascino 20, tel. 87-328.
Izidi na slovenskih višjih srednjih šolah
UČITELJIŠČE
1.	razred: izdelala sta Boris Cotič in Mirjam Hvala; 2 imata popravne izpite;
2.	razred: izdelali sta Vanda Sever in Sonja Troha; 4 imajo popravne izpite;
3.	razred; izdelali so Neda Dornik, Milojka Pavletič, Ester Plesničar, Adele Quinzi, Majda Zavadlav; 2 imata popravne izpite;
4.	razred: vseh 8 dijakov je pri-puščenih k usposobljenostnemu izpitu.
KLASIČNA GIMNAZIJA
4. gimnazija: izdelali so Danila Ferfolja, Verena Kosič, Jožica Mi-kluš, Peter Špacapan, 2 imata popravne izpite, 2 sta bila zavrnjena; 5. gimnazija: vseh 5 dijakov je bilo pripuščenih k izpitom.
LICEJ
1.	razred: izdelali so Nevina Brešan, Marija Koren, Ida Primožič in Bernard Špacapan;
2.	razred; izdelali so Nevica Budal, Hvala Zdenko, Sergej Klanjšček, Zvonko Legiša, Marija Pahor, Levin Rožič in Bogdan Troha;
3.	razred: vseh 11 dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu izpitu.
Umrl je Milan Bekar prijatelj naše mladine
Včeraj v poznih popoldanskih urah se je razširila po Goric: žalostna vest. Profesor Milan Bekar, znani slavist, ki je že od prvih povojnih let poučeval slovenščino in slovensko slovstvo na slovenskih srednjih šolah v Gorici, je popoldne okrog 17 ure v goriški civilni bolnišnici za vedno zaprl svoje trudne oči. Zavratna bolezen, ki ga je mučila že več let ter ga v zadnjih mesecih prisilila, da si je vzel bolezenski dopust, mu je končno pretrgala nit življenja.
Pokojni Milan Bekar je bil e-den tistih redkih ljudi, ki so si znali ustvariti simpatijo v krogu, v katerem so živeli in delali. Rodil se je v Volovskem pri Opatiji v jeseni leta 1897 ter bi čez nekaj mesecev dopolnih 69 let. Vendar pa je za pravo svojo domovino smatral naš Kras in Komen ter kaj rad opeval kraške «suhote». Tudi med pesniki je bil Kraševec Srečko Kosovel nje. gov ljubljenec.
Po dokončanih univerzitetnih
nimiiiiimiiiiiliiiiilimiHlliiniiiiiiiiiiiimiiiiMiitiiiitiiiiiNiiiiiiiiiiiimniiiliniMHiiiiililiiiHimniiiiiiiHiiliiinimuHiiillillliiuiiimiiiiillllHmiimniiiHiinUHiii
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Nadaljevali so z zaslišanjem prič v procesu Lo Presti in soobtoženci
Kot odškodnino za ukradeni moped so ji ponudili 2000 lir Ustavljen postopek proti štirim obtožencem zaradi amnestije Prihodnja razprava v ponedeljek, 20. t.m. popoldne
Včeraj dopoldne se Je pred gori- zaslišali nadaljnjih pet prič, ki jin
Brošuro sta uredila prof. Rado
NA POZIV TREH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Tridnevna stavka kovinarjev za novo delovno pogodbo
Danes ob 10. uri v Tržiču sindikalno zborovanje
škim okrožnim sodiščem nadaljevala obravnava proti Lo Prestiju in soobtožencem. Bila je to že peta razprava od začetka procesa Na vrsti ni bilo nadaljevanje zaslišanja prič.
V uvodu je državni tožilec vprašal zastopnike nekaterih obtožencev, ali se strinjajo s tem, da se v njihovi zadevi aplicira amnestija. O tej zadevi se je pozneje sodni dvor posvetoval in ker se je tudi obramba in obtožba s tem strinjala so odredili ustavitev sodnega postopka proti ErjBftjjjfcPe Poiiju, Faustu My-gherliju, Francu Comauliju in delo-
je predlagala povečini obramba. Te priče so Furlan. Cauzer, Bruno Marini, Romoletto in Rojc. Sodišče jih bo pozvalo na zaslišanje pri prihodnji razpravi, ki bo v ponedeljek 20. t.m. ob 16. uri. Razprava se bo potem nadaljevala in morda tudi zaključila v torek 21. junija.
Jutri v Gorici glasbena produkcija
Še vedno spori v Tržiču zaradi proračuna 1960
redu, je proračun za leto 1966, okoli katerega je prišlo do resnih sporov med strankami levega centra. Svetovalci bodo razpravljali tudi o predlogu nekega svetovalca, da se občina odpove pravici (Jus patronatus) do izbire župnika glavne tržiške župnije sv. Ambroža Poslej bo ta pravica pripadala samo cerkvenim oblastem.
Velik uspeh deželne vinske razstave v Tržiču in j* ie tudi znal rešiti
študijah v Gradcu, Ljubljani m Padovi, si je izbral profesorski poklic. Med drugimi kraji je dol go poučeval v Tolminu. Po vojn je bil med prvimi stalnimi pro fesorji, ki se je odločil za pou čevanje na slovenskih šolah v Go rici, kateri je ostal zvest, dokler ni omagal, flvojim dijakom ni bil samo profesor, ampak često tudi oče in marsikateremu je v stiski pomagal tudi gmotno. Se pred letom 1945 je že sodeloval na slovenskih šolskih tečajih, ki jih )• organiziral prosvetni odsek.
Poleg poučevanja pa še je u-kvarjal tudi s slovstvom, zlastt s pesništvom V raznih slovenskih revijah je objavil svoje pesmi, v katerih je opeval predvsem svoj Kras in njegove ljudi ter svojo mladost, ki je bila z obojimi povezana. Sodeloval je tudi pri naprednih slovenskih časopisih m gonška .Soča. je imela v njem svojega dolgoletnega kulturnega sotrudnika Pisal je zlasti o starejših slovenskih pesnikih m pisateljih ter o njihovem delu ter tudi na ta način seznanjal mladino m 'starejše ljudi s slovenskim kulturnim bogastvom.
Sedaj ga ni več. Slovenski dijaki in izobraženci pa bodo se dolgo pogrešali na goriških ulicah m po slovenskih kavarnah moža, ki je nosil s seboj polno torbo slovenskih knjig, da bi tudi pri kavarniški mizi in ob srečanju s prijatelji in znanci nadaljeval svoje delo. Ostal nam bo v spominu kot lik romantično nastrojenega in poštenega vzgojite-Ija-idealista, ki je bil najbolj srečen med svojimi dijaki m knjigami. Naj počiva v miru.
Pogreb bo po vsej verjetnosti jutri in bomo uro še javili.
Ob obletnici smrti Lina Mallionija
Ob drugi obletnici smrti Lina Mattionija se pokrajinska zveza trgovcev v Gorici spominja spoštovanega pokojnika, ki je s takim navdušenjem in veliko požrtvovalnostjo predsedoval tej zvezi v najtežjih letih gospodarske in trgovske krize našega področja. Vodstvo m člani zveze se ga še vedno s hvaležnostjo spominjajo, kot pre-prostega m vztrajnega človeka, ki se je znal lotiti težkih problemov
Z velikim uspehom se je zaključila deželna razstava tipičnih vin v Tržiču, ki-jo-je priredila SMMS skupno z ustanovami. Obiskalo Jo je veliko število meščanov in oko iičanov, pa tudi inozemskih turi stov.
Oskarja za najboljša vina še niso podelili, ker mora razsodišče pregledati vseh 128 razstavljenih vin.
Kozarec vina je stal 50 lir; nekateri so pripominjali, da je bil premajhen za tisti denar. Težko je napraviti tako, da bi bili za dovoljni prodajalci in pivci
Tri sindikalne organizacije kovinarjev, včlanjenih v CGIL, CISL in UIL, so proglasile 72-urno stavko v obratih CRDA, OET, SAFOG in Detroit. Stavka se prične danes ob 5. uri zjutraj in bo trajala do 5. ure zjutraj v petek 17. junija. Danes ob 10 uri bo na sedežu FIOM v Tržiču skupščina kovinarjev, na kateri bodo prikazali razloge, ki so dovedli do stavke.
FIOM v svojem obvestilu poziva k enotnosti, da se prisili Intersind k resnim pogajanjem o zahtevah kategorije. Kovinarji hočejo s svojo stavko izboljšati delovno pogodbo.	i
CISL sporoča, da bodo zaradi prekinitve vsedržavnih pogajanj za sklenitev delovne pogodbe stavkali (med 17. in 30. junijem) delavci v tovarnah za konserviranje jestvin V naši pokrajini zadeva stavka podjetji SAFICA v Grade-žu in Morgante v Romansu.
Včeraj sta bili na trgu pred CRDA v Tržiču snidikalni zborovanji, na katerih sta govorila pokrajinski tajnik CISL Marinello in FI OM Papais.
Nesreča žene iz Štandreža
Včeraj ob 18.45 je padla v svojem stanovanju v Ul. Pasubbio 11 v Standrežu 85-letna Jožefa Nanut por. Besednjak. Odpeljali so jo ob 20. uri v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom leve roke v zapestju, ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Pri padcu s češnje si je zlomil nogo
Včeraj nakaj pred 18. uro so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Zdravščino, da bi pripeljali v goriško civilno bolnišnico 53-let-nega kmeta Antonia Franzota iz Zdravščine, Ul. IV. novembre 112. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve stegnenice in ga pridržali za 25 dni na zdravljenju.
Zena, iti je spremljala i>onesre-
čenca, je povedala, da je mož v soboto okrog 11. ure splezal na češnjo v bližini hiše, da bi potrgal nekaj češenj. Pri tem pa je ravnal tako neprevidno, da se je zlomila veja pod njim in padel je z višine kakih 6 metrov na tla.
Malo je manjkalo pa bi utonil
Včeraj smo imeli doslej najvišjo temperaturo v tem letu; nekaj nad 32 stopinj. Nič čudnega, če se je, kdor je le mogel, osvežil v morju. Med temi je bil tudi 30-letni Um-berto Tripoli iz Trsta, Barriera Vecchia, ki se je prišel kopat v Marina Nuova, kopališče pri Tržiču. V vodi ga je obšla slabost ter se je potopil. Kopalci, ki so bili v bližini, so ga povlekli na suho ter ga z umetnim dihanjem obudili. Z rešilnim vozom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 7 dni zaradi zadušitve.
Sola Glasbene Maxičč'“V Goriči 'prireja v sredo 15. junija ob 21. ma proti,Mariu Zanghirelli, ker »e j uri v klubu «Simun Gregorčič« v v njihovi zadevi aplicira amnestija Gorici zaključno prcjdijitcijo svo-
Pri zaslišanju prič je bil prvi na 1 Jih gojencev, na katero vabi nji-vrsti karabinjerski marešal Pia hove starše in vse ljubitelje glasbe centini, ki je v glavnem potrdil svoje prejšnje izjave in zapisnike pri zasliševanjih obtožencev. Dal je se nekaj dodatnih pojasnil glede Lo Prestija, zlasti kar se tiče kraje sira pri podjetju Benito Gandolfi.
podal je tudi, da je Munarin izročil 0bcinpki svfH Tržlca se b0 sestal Lo Prestiju načrt sedeža UGG ki ; y tek zvef,er Gre za nadaljeva. naj b. temu omogočil vlom in tat- nje zasedanJa kl se je priftel£ že
Triča Ermanno Panello, gostilni-
čar iz Medeuzze, kjer so ukradli ne j vprašanji, ki so na dnevnem j kaj karamel in 15.000 lir v gotovini ■ iMmiiiiiiiiiiiiiiiiMMMiiiii"iiiiiiiiiimiiiii!iiiii>iiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiii,1,1,11,111111111,111
1 je povedal, kako je prišlo do tatvi-
j ne in dodal, da so mu povrnili štor-!	\ SOBOTO, 18. T. M. V VIDMU
i jeno škodo. Enniu De Poiiju so od-1	—--------------------------—--------------------
nesli štiri zaboje paradižnikov v I vrednosti 16 tisoč Ur. Tudi on Je | dobil povrnjeno škodo. Po zasliša j nju predstavnika trošarinskega u-a j da, kjer so 21. marca 1963 odnesli iz predalov 41.343 lir in ki je po- | trdil ižjave v zapisniku, je sledil j kratek odmor.
Nato je sodišče zaslišalo Arduina Dugara, ki so mu ukradli avto fiat 1100, katerega pa je pozneje dobil vrnjenega. Ginu Zandellatu so u-kradli iz prostora pod stopnicami na domu njegov moped. Tudi njemu so Lo Presti in soobtoženci povrnili škodo.
Priča Giovanna Coccolet je povedala, da so ji izpred doma v Ul.
Risroondo 3 odpeljali skuter NSU, ki ga ni dobila nazaj, ker so ga razdrli in prodali posamezne dele. Pač pa je prišel k njej Lo Presti in ponudil odškodnino. Za vozilo, ki je leta 1953 stalo 95 tisoč lir, je ponudil 2.000 lir, žena pa naj bi podpisala pobotnico za 5.000, kar je odklonila.
Nicolina Cumar iz Ul. Volta je povedala, kako je dala v najem svojo garažo v isti ulici Vincenzu Kovačiču. Nekaj mesecev je bil v njej avto, ki ga pa ni videla niti ni vedela povedati, čigav je bil.
Nekaj prič, ki so bile pozvane za včerajšnjo razpravo, ni prišlo in sodišče se je odpovedalo njihovemu zaslišanju. Pač pa so po več kot polurnem posvetu sklenili, da bodo
Mario Vilhar bo razstavljal v Gorici
V četrtek 16 /uuija uo u.oviuev razstave slik in kipov Mana Vilharja iz Ljubljane Razstava bo v razstavišču Pro loco v goriški pasaži. Vilhar je pred meseci predaval v klubu S Gregorčič o svojem potovanju po Danski.
Razprava o deželni živinoreji o mleku in njegovi predelavi
Italijanski kmetijski zadružniki na obisku in posvetu v Kobaridu
V soboto 18. junija z začetkom ob 9. uri bo v hotelu Crlstallo v Vidmu (v bližini železniške postaje) deželno zborovanje, na katerem bo do razpravljali o živinoreji v naši deželi glede na mlekarstvo in sirarstvo.
Zborovanje pripravljajo deželni odbor za zadružno gibanje, zveza neposrednih obdelovalcev in kmetijski sindikat pri CGIL. Na zborovanju bo podal poročilo EUgio Simsig, tajnik v deželnem odboru zveze neposrednih obdelovalcev, ki bo govoril o temi ((Važnost živinoreje pri razvoju deželnega kmetijstva)).
Po njegovem referatu bodo govorili še dr. Salsi o zadružništvu v živinoreji glede na zadružne goveje hleve, dr. Mulas o «Usmerjevanju živinorejske proizvodnje in odnos.) do SET ter Silvino Poletto o »živinorejski proizvodnji na tržišču v deželi Furlanija — Julijska krajina«.
Zborovanje bo zaključil dr. Visa-ni, predsednik Državne zveze kmetijskih zadružnikov (ANCA).
Dijaki slovenske enotne srednje Sole iz Ul. Randaerio odhajajo k zaključni šolski maši
Iz zgornjih navedb je razvidna važnost, ki jo organizatorji zborovanja polagajo razvoju živinmeje in njene proizvodnje na področju naše dežele. Za primer naj navedemo, da predstavljajo proizvodi mlekarn v Furlaniji kar 60 odstotkov vsega kmetijskega dohodka tega področja. Ob tej priliki bo govora tudi o vlogi dežele pri posegu v kmetijsko panogo, za kitero so pred kratkim določili 400 milijonov lir prispevka iz deželne blagajne.
Ker smo že pri tem probiemu naj omenimo, da je bila prejšnii teden na obisku v Kobaridu delegacija zadružnikov iz Emilije in naše dežele, ki je ob tej priliki izmenjala svoje izkušnje in mnenje s kmetijskimi in zadružnimi predstavniki Gornjega posočja. Posebno pozornost so posvetili problemom predelave mleka. Na tem razgovoru je bil med drugimi prisoten tudi zastopnik gospodarske zbornice iz Ljubljane čo-tar. Gostje so si ogledali tudi ka bariško mlekarno, ki se je v zadnjem času specializirala pri Izdelovanju mleka v prahu.
V kopalnici si je zlomila nogo
Preteklo soboto zvečer ob 21. uri, ko je šla v kopalnico, se je ponesrečila 84-letna Mercede Cossini; ki stanuje v Ul. Carducci 16. Tam ji je na mokrih tleh spodrsnilo in je padla. Včeraj popoldne so jo pripeljali z avtom Zelenega križa v goriško civilno bolnišnico, kjer so Ji ugotovili zlom noge v kolku in desnih reber. Pridržali so jo za 30 dni na zdravljenju.
V sinovi delavnici se je ponesrečila
Včeraj okrog 17. ure je prišla na obisk v sinovo mehanično delavnico v Ul. Brigata Etna 50 njegova mati 53-letna Otellia Brando-lin, por. Riosa iz Ul. Colombo 42. Tam pa se ji je spodrsnilo, padla in se ranila na levi nogi ob kosu pločevine. V bolnišnici so Ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v 10 dneh.
Kolesar je padel na cesti v Števerjanu
V nedeljo nekai po 20 uri ie Tržačan Giacomo Antomni pripel la! s svojim avtom fiat 1100 v zoriško civilno bolnišnico 54-letne?a Benvenuttiia iz Gorice Ul. Monre-santo 133 Zdravniki so mu ugotovili udarec v glavo z rano in številne manjše poškodbe ter so ga pridržali z rezervirano prognozo.
Kot so ugotovili karabinjerji 'z Steverjana. se je Benvenuti pellal s kolesom Iz Steverjana m\>r,i Gorici. V bližini nove Terplnove ' 1še na križišču je zaradi gramoza ra cesti izgubil kontrolo nad vozilom in z vso silo treščil z glavo ob cestišče ter obležal nezavesten. Sosedje so mu prihiteli na pomoč in pa klicali avto Zelenega križa iz Gorice. Ker pa je prišel prej mimo Tržačan s svojim avtom, so ga zaprosili, da je on zapeljal ponesrečenca v bolnišnico.
Gortca
VERDI. 17.30: «Non tutti ce l’han-no». R. Tushingham, R. Brocks; ameriški film. Mladini pod 14. letom prepovedan,
CORSO. »Sparate su Stanislao«. G. Marais in N. Tiller; črnobeli francoski film.
MODERNISSIMO. 16.45-22.30: «Sfl-
da al diavolo«. Cristopher Lee in Bella Cortez; italijanski črnobed Mm. Prepovedano mladini pod 14 letom.
VITTORIA. 17.15: «Lo strano desi-derio del signor Bard«. G. Paget in M. Simon; francoski črnobeli film.
CENTRALE. 17 15: «Jess Texas, il temerario«. Robert Mitchum n Susan Hayworth; črnobeli ameriški film.
Triir
AZZURKO. 15.-22 «1 lungh capel-u della morte» B Steel n G Ardisson.
EXCELSIOR. 17.30 22 «Le dee del-l’amore» Dokumentarni film.
PRINCIPE. 18	22 «11 leone dl Te
be» Y Forneaux in M. Serato; kinemaskope v barvah.
K on ko
RIO. 19,30 —22. «Le colltne brucia-no». T. Hunter in N. Wood; kinemaskope v barvah
EXCELSIOR - Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S GIUSTO, Korzo Italija št, 244, tel 35-38,
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj v Gorici najvišja temperatura 32,6 od 16.10, najpižja 15,8 stopinje ob 6.15; povprečna vlaga 62 odstotkov.
JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO
PRIJATELJSKA TEKMA
I. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Trešnjevka . Rijeka; Sarajevo -Radnički (B); Olimpija - Vojvodina; Beograd - Željezničar; Radnički (N) - Hajduk (19. junija).
II. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Hajduk—Dinamo			0-1 (0-0)		Čelik—Famos			1-0 (0-0)
Željezničar-	—Radnički	(N) 14) (1-0)			Sloboda—Lokomotiva			1-1 (0-0)
Velež—Beograd			4-2 (0-0)		Šibenik—Segesta			4-2 (2-0)
Vojvodina—C. zvezda			1-2 (1-2)		Maribor—Zadar			5-0 (5-0)
Partizan—Olimpija			1-2 (0-2)		Bosna—Slavonija			preložena
Radnički (	B)—Vardar		3-1 (1-1)		Istra—Rudar			3-1 (0-1)
Rijeka—Sarajevo			1-1 (0-1)		Leotar—Split			2-0 (1-0)
Z agreb—Trešn j e vka			2-1 (0-0)		Varteks—Borac	(B.L.)		2-1 (2-1)
	LESTVICA				LESTVICA			
Vojvodina	29 16	9	4 47-28	41	Čelik	30 19	7	4 60-25 45
Dinamo	29 13	8	8 48-34	34	Sloboda	30 17	9	4 61-26 43
Velež	29 13	7	9 32-35	33	Borovo	30 16	8	6 69-27 40
C.zvezda	29 12	7	10 52-49	31	Lokomotiva	30 17	5	8 67-42 39
Rijeka	29 i3	5	11 40-38	31	Maribor	30 15	7	8 49-27 37
Beograd	29 10	10	9 58-48	30	Istra	30 14	6	10 45-38 34
Olimpija	29 11	7	11 43-41	29	Šibenik	30 15	4	11 51-45 34
Sarajevo	29 10	8	11 40-44	28	Slavonija	30 10	10	10 44-37 30
Radnički N	29 9	9	11 42-34	27	Leotar	30 10	8	12 32-42 28
Vardar	29 12	3	14 45-42	27	Segesta	30 12	3	15 43-58 27
Partizan	29 10	7	12 43-44	27	Bosna	29 9	8	12 37-36 26
Hajduk	29 11	8	10 44-35	25	Famos	30 10	6	14 49-48 26
Željezničar	29 11	8	10 33-36	24	Borac	30 10	5	15 49-52 25
Zagreb	29 9	6	14 38-57	24	Varteks	30 11	3	16 38-45 25
Radnički B	29 7	10	12 32-56	24	Rudar	31 7	9	15 32-50 23
Trešnjevka	29 6	6	17 29-68	13	Zadar	31 8	5	18 38-85 21
Pari	prihodnjega		kola		Split	30 4	10	16 26-54 18
Dinamo -	Zagreb; Vardar . Parti-				Pan prihodnjega			kola
zan; C. zvezda - Velež			(18. jun.);		Lokomotiva . Čelik (18			jun); Fa-
mos - Varteks; Borac (BL) - Leo-tar; Split - Istra; Rudar - Bosna; Slavonija . Maribor; Borovo - Šibenik; Segesta - Sloboda (19. jun.)
Neodločeno v tekmi Campanelle z Jadranom
Po lepi, hitri in zelo zanimivi igri sta se enajsterici Campanelle Fides in Jadrana iz Poreča v nede. ljo razšli na igrišču Ponziane z neodločenim izidom 2:2.
Tudi balincarski dvoboj, ki je bil v zgodnjih popoldanskih urah, se je zaključil brez poraženca in brez zmagovalca.
Zvečer pa je vodstvo tržaškega kluba nogometaše in balincarje iz Poreča povabilo v sedež kluba, kjer so jih pogostili.
KVALIFIKACIJE ZA II. LIGO
Enajsterica Rosandre Zerial je v nedeljo prisilila gostitelje Faga-gne (Videm) na neodločen izid 2:2.
SMUČANJI
PIROVANO, 13. — V nedeljo so prispeli v Pirovano člani avstrijske moške in ženske smučarske reprezentance, ki se bodo na snegu prelaza Stelvio pripravljali za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v čileju.
NiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiMiiiimmiiiiiimiiimiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiii
JUNIORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO SE BLIŽA KONCU
Breg-Triestina B 3:1
Brežani favoriti za osvojitev tretjega mesta
Junlorsko moštvo Brega je v nedeljo igralo na stadionu «Prvi majo proti drugemu moštvu Triestine finalno tekmo za osvojitev tretjega oziroma četrtega mesta v lestvici. Znano je, da je bil Breg izločen iz finala šele po žrebu. Povratna tekma s Triestino B pa bo v nedeljo v Boljuncu.
Mladi Brežani so v nedeljo v
veliki vročini zaigrali še kar precej lepo in povezano. Zlasti lep je bil zaključek tekme, ko so Brežani izvedli nekaj slikovitih prodorov. Zmaga Brega je bila popolnoma zaslužena, saj je Triestina realizirala edini gol iz enajstmetrovke.
V prvem polčasu je igra precej stagnirala in Brežani so prišli v vodstvo v 18’ z golom Žerjala, ki je iz precejšnje razdalje premagal mladega vratarja Triestine. Gol je spodbudil Brežane in Samec je v 22’ z glavo usmeril žogo prekratko v mrežo in zamudil ugodno priložnost. Samec pa se je kmalu oddolžil, ko je v 30’ po lepem prodoru zaključil akcijo s silovitim strelom, ki je končal neubranljivo v mreži. Domačine je mrzla prha prebudila in nekaj časa so oblegali vrata gostov. V 32’ je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Triestine na roko Zocchija v kazenskem prostoru. Levo polkrilo jo je brez težav realiziralo. Bre-
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR Atletski odsek Š.Z. Bor priredi V nedeljo 19. t.m. na občinskem igrišču v Boljuncu atletsko tekmovanje. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi, ki niso člani kake atletske sekcije.
Spored tekmovanja MLAJŠI MLADINCI (rojeni leta 1950, ’51, ’52).
Met krogle (5 kg)
Skok v daljino z mesta Tek 100 m Tek 600 m Hoja 3 km.
MLADINCI IN ČLANI (rojeni leta 1949 in prej).
Met krogle (5 kg)
Skok v daljino z mesta Tek 100 m Tek 1200 m Hoja 4500 m.
Vpis pred tekmovanjem Začetek ob 8.30.
Žani so nemudoma odgovorili in 1’ kasneje ni vratar zadržal močnega strela Petarosa V.; do žoge je prvi prišel Samec, ki je ponovno povečal rezultat. Samec je 1’ pred koncem polčasa zamudil še
finalist Ponziana premagal šele z žrebom.
Na igrišču so bili v obrambi naj. boljši Zocchi in Petaros Z. ter Bandi, v napadu pa Cuk in Samec. Ostali so zadovoljili z vratarjem Rapotcem vred, ki je še kar precej zanesljiv.
Postava: Rapotec, Bandi, Hrvatič, Petaros Z., Zocchi, Žerjal (Zahar), Samec, Mikuš, Rodella, Petaros V. in Cuk.
K. V.
Juniorska enajsterica Brega
JUTRI NA OBČINSKEM STADIONU V BOLOGNI
Prijateljski dvoboj
(v okviru priprav za SP)
Italija ■ Bolgari ja
BOLOGNA, 13. — Danes je prispela pod vodstvom tehničnega direktorja Cakarova in trenerja Rudolfa Vytlacila bolgarska nogometna reprezentanca, ki se bo jutri spoprijela v trening-tekmi z Italijo. Italijani so tako prešli v zadnjo dobo
priprav za nastop na svetovnem pr venstvu in bodo v juniju imeli kar štiri tekme.
Vytlacil, ki Je priznal, da bo jutrišnja tekma iz tehničnega vidika precej važna, se ni hotel izjasniti o rezultatu. Na vprašanje, kdo bo zmagal na svetovnem prvenstvu je češki tehnik izjavil, da zmaga lahko tudi Bolgarija, vendar je mnenja, da bo tokrat pokal Rimet ostal v Angliji. In presenečenja? Verjetno ...Bolgarija.
Bolgari bodo jutri nastopili v postavi Simeonov, čalamanov, Gaga-nelov, Penev, Vucov, Jecev, Jekov, Badijev, Asparukov, Jakimov in Kolev.
Tudi italijanski tehnični komisar Edmondo Fabbri je že določil reprezentanco, ki bo v prvem polčasu nastopila v postavi Aibertosi, Bur-gnich, Facchetti, Rosato Salvadore, Fogli, Perani, Bulgarelli, Mazzola, Rivera in Pascutti. Jasno je, da namerava Fabbri izvesti v drugem delu igre nekaj zamenjav.
Fabbri je novinarjem izredno potrdil, da ta še ni dokončna reprezentanca, ker namerava med prihodnjimi tekmami preiskusiti tudi druge igralce.
Danes so imeli Italijani še zadnji trening, jutri pa se bodo z avtobusom odpeljali iz Coverciana v Bo-logno.V petek bodo odšli v Appiano Gentile, kjer bodo do sobote 18. t.m., ko bodo v Milanu nastopili proti Avstriji. 22. t.m. jih čaka v Turinu tekma proti Argentini, 29. t.m. pa v Firencah pijoti mshiNci reprezentanci.
Jutrišnjo tekmo Italija — Bolgarija bo sodil Nemec Rudolf Kreit-lein. Stranska sodnika bosta njegova rojaka Karl Riegg in Max Spinnler.
DUNAJ, 13. — Trener avstrijske nogometne reprezentance Frtthn-wirth je sestavil seznam 15 članov, s katerimi bo sestavil enajsterico za tekmo z Italijo. Na seznamu izbranih nogometašev so:
Rapid (Dunaj); Pichler, Glech-ner, Skocik, Flogel, Ullmann in Seitl.
Austria (Dunaj); Sara, Parits, Himschrodt in Buzek.
Admira • Energie:	Stamm in
Sauer.
Wacker - Innsbruck: Ludescher in Pumm.
Wiener-Neustadt: Schneider.
..
FRANKFURT, 13. — Cassius Clay bo nastopil v dvoboju za svetovni naslov težke kategorije proti Nemcu Karlu Mildenbergerju. Dvo. boj naj bi bil 3. ali 10. septembra v Frankfurtu, vendar pod pogojem, da Nemec premaga Jugoslovana Prebega v matchu za evropski naslov.
ATlfTIKA
V SACRAMENTU
Fantastičen rekord Smitha na220jardov
Madžar Zsivotsky trikrat s kladivom čez znamko rekorda ZDA
SACRAMENTO, 13. — Tomy Smith je na mitingu v Sacramen-tu zabeležil v teku na 220 jardov nov svetovni rekord. Smith je progo z enim zavojem pretekel v fantastičnem času 20”. Prejšnji rekord je pripadal z 20”2 od leta 1964 Henryju Carru, medtem ko je Smith pretekel 220 jardov po ravnini že v 19”5.
Na istem mitingu je Madžar Gyula Zsivotsky, ki je s 73,74 m svetovni rekorder, vrgel kladivo
rekorder, vrgel kar trikrat čez znamko ameriškega rekorda (71,04 m), ki pripada Connolyju. Slednji je bil s 66,57 m drugi.
Izidi mitinga v Sacramentu so naslednji:
220 jrd. ovire (ženske): rie Sherradd 28”6 (nov rekord, prejšnji 29”5).
1. Cher-ameriški

JADRANJI
V RAZREDU SNIPE
Premoč m zmaga jugoslovanskih posadk
Člana reškega Galeba Grego in Nikolič na prvem mestu
V nedeljo se je v našem zalivu zaključila regata jadrnic razreda (cSnipe«. Prva tri mesta so postala last izrednih jugoslovanskih posa*Ut, od katerih sta se najbolj izkazala člana reškega «Galeba» Grego in Nikolič. Na drugo mesto regate za pokal Pupis se je uvrstila posadka splitskega «Labuda->
Ivančič - Vldeka, tretje pa je postalo plen Kujundžiča in Katali-čiča, ki sta tekmovala z jadrnico reškega Galeha «Gama».
Vrstni red na cilju zadnjega dne
IZIDI
LA CORUNA, 13. — V trening tekmi za svetovno prvenstvo je španska reprezentanca izgubila z nizozemsko enajsterico Ajax 2:1.
zadnjo priložnost, ko je s strelom iz daljave zadel prečko.
V drugem polčasu je bila igra bolj izenačena z lahnim prevladovanjem Brega zlasti proti koncu tekme. V tem razdobju se je zlasti odlikoval Cuk, ki je navdušil občinstvo s svojimi lepimi prodori. V 8’ je sodnik dosodil še drugo enajstmetrovko v korist Triestine zaradi lažjega prekrška Petarosa Z. nad levim krilom. Rapotec je strel ubranil. Zadnja nevarnost za vratarja Brega je bila še v 21’, ko je levi krilec prodrl sam v kazenski prostor ter nato streljal ven.
Mladi Brežani so s to zmago postavili resno hipoteko za dokončno osvojitev tretjega mesta, katero bi jim tudi pripadlo saj so že premagali finalista Triestino A in jih je drugi podkrepljeni
Alessandria-Pisa	(2-0)	1	1.	— 1.	Fury Hanover	1
Livorno-Reggina	(p.p.) (0-0)	X		2.	Carmelo	X
Livorno-Reggina	(d.p.) (0-1)	2	2.	— 1.	Negi	X
Messina-P. Patria	(0-0)			2.	Oltraggio	1
Novara-Lecco	(p.p.) (0-0)	X	3.	— 1.	Visona	2
Novara-Lecco	(d.p.) (0-0)	X		2.	Vogogna	2
Palermo-Mantova	(p.p.) (0-0)	X	4.	— I.	Ianari	1
Palermo-Mantova	(d.p.) (0-0)	X		2.	Fabra	1
Potenza-Monza	(0-0)	X	5.	— 1.	Galo	X
Reggiana-Catanzaro	(3-2)	1		2.	Manduria	1
Trani-Genoa	(1-2)	2	6.	— 1.	Kasai	1
Venezia-Modena	(2-3)	2		2.	Osborne	2
Verona-Padova	(M)	X	KVOTE			
KVOTE			12		2.170.438 lir	
13 — 7.539.700 lir			11	—	163.806 lir	
12 —	175.500 lir			10	—	10.002 lir	
•Alessandria—Piša Reggina—"Livorno "Messina—Pro Patria ♦Novara—Lecco "Palermo—Mantova •Potenza—Monza •Reggiana—Catanzaro Genoa—"Trani Modena—"Venezia "Verona—Padova
1-0
1-0
0-0
0-0
0-0
0-0
3-2
2-1
3-2
1-1
LESTVICA
Venezia
Lecco
Mantova
Reggina
Genoa
Verona
Messina
Padova
Livorno
Catanzaro
Potenza
Alessandria
Palermo
Modena
Reggiana
Novara
Piša
Monza
Pro Patria
Trani
37 17 13 7 52 34 37 17 13 7 43 26 37 14 17 6 45 26 37 16 12 9 46 32 37 14 14 9 32 34 37 11 18 8 34 30 37 9 20 8 26 26 37 13 10 14 44 41 37 11 14 12 30 31 37 10 15 19 36 38 37 13 9 15 35 38 37 10 15 12 26 34 37 9 16 12 34 33 37 6 22 9 31 31 37 9 16 12 32 36 37 7 20 10 29 41 37 11 10 16 27 38 37 12 7 18 32 45 37 9 13 15 35 49 37 6 18 13 31 46
Prihodnje tekme (19. junija)
Catanzaro - Potenza; Genoa - Messina ; Lecco - Reggina; Livomo-Trani; Mantova - Monza; Modena - Padova; Novara - Verona; Pro Patria . Alessandria; Palermo - Venezia; Reggiana - Piša
pokal Pupis: . Nikolič) JK
Videka)
regate je naslednji:
1.	«Pavlovič»
2.	«Pesja»
3.	«Hazel»
4.	«Barbarossa»
5.	«Barbanera IV>'
6.	«Gama»
7.	«Libumia»
8.	«Nevera».
9.	«Wisky»
10.	«Kallmero»
11.	«Alieto»
12.	«Barbavane»
13.	«Caregon»
Končna lestvica za
1.	«Pesja» (Grego Galeb, Rijeka
2.	«Pavlovič» (Ivančič JK Labud, Split
3.	«Gama» (Kujundžič - Katali-nič) JK Galeb, Rijeka
4.	«Hazel» (Morin - Michel) SV OC, Tržič
5.	«Barbarossa» (Terdoslavich -Radin) STV
6.	«Liburnia» (Silla - Wondrich) YCA
7.	«Barbanera IV« (Brezich - Ri. naldi) STV
8.	«Nevera» (De Mahag - Malos-si) YCA
9.	«Wisky» (Braut - Fonda) STV
10.	«Kalimero» (Masutti - Fumis) SVOC
11.	«Alieto» (Bubola . Juriševič) PBD Burja
12.	«Baroavane» (Cerkvenič - Venturini) JK Jadro, Koper
Istočasno je bila tudi regata jadrnic razreda Finn za pokal Bon-go. Končna lestvica je naslednja;
1.	«Kid III« (Pelaschiar M.) SVOC
2.	«01impia» (Rossetti) SVOC
3.	«Samoa» (Pelaschiar A.) SVOC
4.	«Speedy Gonzales« (Tofful) SVOC
5.	«Orsera» (Toffaloni) YCA
6.	«Picchio» (Giubergla) SVOC
880 jardov (ženske):	1. Marie
Mulder 2’15”5, 2. Susie Byersdor-fer 2’15”8, 3. Paula Schmidt 2’24”.
Daljina (moški): 1. Darrell Hom 7,94; 2. Hiromi Yamata 7,42; 3. Rick Rogers 7,32 m.
440 jardov (moški): 1. Evans 46”1 (študentovski državni rekord), 2. Jim Ward 47”, 3. Ben Olison 47”3.
Disk: 1. Ludvik Danek 59,78; 2. George Puce 57,13; 3. Dave WeiU 56,86 m.
880 jardov (moški): 1. Thomas Jugvvarth 1’49”9, 2. Dave Fishback 1’51”, 3. John Lilly 1’53”3.
SAN DIEGO, 13. — Svetovni rekorder Randy Matson se v nedeljo ni mogel približati svoji najboljši znamki v metu krogle. Sicer pa tudi Patt 0’Brien ni bil na višini in se ni niti približal meji 19 m. Izidi mitinga v San Diegu so naslednji:
880 jardov: 1. Tom Farrell 1’48”2, 2. George Germann 1’48”3, 3. Bill Crothers 1’48”6.
5.000 m.: 1. George Young 13’ 40”2, 2. Ron Clarke (Avstralija) 13’40”5, 3. Tracy Smith 13’42”1, 4. Billy Mills 13’44”8, 5. Gaston Roe-lants (Belgija) 13’46”4.
Tek na miljo: 1. Jim Grelle 3’ 55”4, 2. Neill Duggan 3’56”1, 3. Dave Bailey 3’59”1, 4. Tim Daniel-
KOLiSABSTVO
DIRKA PO ŠVICI
Italijan Portalupi na vrhu lestvice
VILLARS SUR OLLON, 13. — *° včerajšnji zmagi Italijana Po“a^' pij a v prvi etapi dirke po Svi . je danes zmagal Carlo Chiappan • Portalupi je ohranil vodstvo splošni lestvici. Vrstni red na ci J druge etape Yverdon — Villars Ollon (175 km) je naslednji:
1.	Carlo Chiappano (It.) 5.1713 > povprečna hitrost 33,100 km
2.	Ruedi Zollinger (šv.) 5.18J28
3.	Rolf Maurer (šv.) 5.18’57
4.	Franco Balmamion (It.) 5.18,5»
5.	Louis Pfenninger (šv.) 5.201 6 Rudolf Hauser (Šv.)
7.	Paul Zollinger (Šv.)
8.	Girard (šv.)
9.	Portalupi (It.)
10. Ferretti (It.) 5.20’31”.
SPLOŠNA LESTVICA Portalupi (It.) 11.16’27”	,
Chiappano (It.) z zaost. L Zollinger (šv.) 3’05”
Maurer (Šv.) 3’34”
Balmamion (It.) 3’35” Pfenninger (šv.) 4’54”
Hauser, Zollinger in Girard 4’54”
Ferretti (It.) 5’08”.
Auguste
PARMA, 13. — Zaradi slabe te-
JTAIViVlA, lO. --- GOim«i ------ ji
lesne kondicije Feliceja Gimo ja in Vittoria Adomija, je vods kluba Salvarani sklenilo, da se bo udeležilo Toura de France.
tehnič-
PRATO, 13. — Danes je ni vodja kluba Filotex Valdemaru Bartolozzi javil sestav ekipe, bo nastopila na letošnjem Tour France. Filotex bodo v Franciji stopali Franco Bitossi, Guido C lesi, Rolf Maurer (Švica), Marc«-lo Mugnaini, Vittorio Chiarini, Colombo, Pasquale Fabbri, Gu rando Lenzi, Paolo Mannucci Mario Zanchi.
eon (študent) 3'59”4.
■fiiiiiiiiii*i8miiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiauiii»naiiBUiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiil>ii||ii|alll,lial<,iat
MEDNARODNI NOGOMET
MILAN, 13. — Napoli in Juven-tus sta čvrsto v vodstvu lestvice turnirja za VI. italijansko - švicarski alpski pokal. Lestvica je naslednja:
1.	Napoli 6 točk	(količ.	+8)
2.	Juventus 6 točk (količ. +5)
3.	Lausanne 4 točke (količ. —2)
4.	Catania in Spal 3 t. (količ. 0)
6.	Servette 1 točko (količ. —3)
7.	Young Boys 1 točko (količ. —4)
8.	Bazi 0 točk	(količ.	—4)
Četrtfinalne tekme bodo v sredo
15, t.m. po naslednjem razporedu:
V	Bernu Young Boys — Catania (sodnik Carminati, Italija).
V	Bernu Bazi — Spal (sodnik Goeppel, Švica).
V	Ženevi Servette — Napoli (sodnik Dienst, Švica).
V	Ziirichu Rep. Lausanne in Zii-richa — Juventus (sodnik Huber, Švica).
MILAN, 13. — V tem tednu bodo polfinalne tekme 24. izvedbe turnirja za srednjeevropski pokal. V polfinale sta se z izločilnimi tekmami uvrstila Jednota Trenčin (CSSR) in VViener Sportklub (Avstrija), medtem ko sta bila uradno pripuščena k polfinalu Vasas Budimpešta (Madžarska) in Fio-rentina, ki sta bila finalista lanskega turnirja za Mitropa Cup.
Polfinale — v sredo 15. t.m.
V	Florenci ob 21.30 Fiorentina — VViener SK (sodnik Varaždinac, Jugoslavija).
V	Livornu ob 21.30 Vasas — Jednota (sodnik D’Agostini, Italija).
Finale za 3. mesto bo v soboto 18 t.m. v Piši med poražencema polfinala, finale za 1. mesto pa bo med zmagovalcema polfinala v nedeljo ob 21.30 v Florenci.
_ U
- A
MILAN, 13. — Spored četrtega kola turnirja za Pokal Rappan J naslednji:
I.	skupina
V	soboto 18. t.m.	vj,
v Frankfurtu Eintracht —
cenza,
v Rotterdamu Feyenoord Chaux des Fonds.
II.	skupina
V	soboto 18. t.m. v Grenchenu FC Grenchen
talanta,	wg
v Strassbourgu Racing — Amsterdam.
III.	skupina
V	soboto 18. t.m.
v Schlessinu FC Tilleur — c° hcad Deveter.
V	nedeljo 19. t.m.
v Sionu FC Sion — Foggia-
IV.	skupina
V	soboto 18. t.m.	.	,
v Liegeju FC Luettich — Fc Bl
V	nedeljo 19. t.m.	,	n
v Bresciji Brescia — Ado
Haag.
LIZBONA. 13. — Portugalska nfl gometna reprezentanca je v nede j v prijateljski tekmi, ki je blla . okviru priprav za svetovno Prv stvo, gladko premagala Norves s 4:0 (3:0).
Tri gole je dosegel Eusebio, em* pa desno krilo Josč Augusto. N veški vratar Andersen Je bil n boljši mož na igrišču in je rešil la no reprezentanco prave katastre
BUENOS AIRES, 13. — V Pr'j* teljski tekmi, ki je bila na stadij nu River Plata sta reprezentajj Argentine in Poljske igrali neod Ceno 1:1	(1:0). Za Argentince J
bil uspešen Mas, za Poljake Pa
berda.





::::::::

JURIJ KOROLJKOV
4.
v
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
«Potni list je pripravljen,« je odgovoril Sorge. «Vozovnico sem naročil za Vancouver. Najbolje je, če potujem čez Kanado. Parnik odhaja v soboto iz Hamburga.«
Govoril je lakonsko, zbrano, ker je dobro vedel, da lahko prekinejo njun razgovor.
«Ali greste kot dopisnik?«
((Da... To sem že sporočil centru. Verjetno moje sporočilo še ni prispelo tja. Akreditiran sem kot dopisnik ((Frankfurter Zeitunga«, verjetno pa bom še zastopnik kakih dveh ali treh manjših listov... Tudi posetnice sem že naročil.«
Sorge je z nasmehom izvlekel posetnico in jo ponudil Ludwigu:
Doktor RICHARD SORGE. dopisnik na Japonskem lista Frankfurter Zei-tung (Frankfurt na Maini) Borsen Kurier (Berlin) Amsterdam Handelsblatt (Amsterdam)
((Frankfurter Žeitung je najsolidnejši list,« je nadaljeval Sorge. «Molče ga podpirajo direktorji IG Farbenindustrie. Nemška inteligenca ga bere. Gobbels za sedaj pušča list pri
miru. Mislim, da je zadeva odlično urejena, toda izognil sem se obisku na ministrstvu za propagando. To bi lahko povzročilo dopolnilo preverjanje moje osebe... Isto kot pri vstopu v nacistično stranko. To bom storil v Tokiu, tam bo laže, in, kar je poglavitno, tam so daleč od policijskih arhivov.«
Sorge je začel pripovedovati o svojem delu v zadnjih mesecih. Ludwig je bil očitno dobro informiran o obvešča-valčevem delu, vse je razumel ob polovični besedi in pogosto ga je prekinjal s suhimi, kratkimi stavki: «Vem... da... To sem bral...«
Ko je Sorge preživel nekaj časa na Kitajskem po nalogu centra, se je vrnil v Moskvo, odtam pa je odpotoval v Nemčijo takoj po fašističnem prevratu. Zadnjega januarja 1933. leta se je Hitler polastil oblasti in strahotno strahovladje je zajelo Nemčijo. Maja istega leta je bil sovjetski obveščevalec Sorge sredi tega pekla, kjer Je kraljevala fašistična samovolja, kjer so uprizarjali hajke na komuniste, socialdemokrate in sindikalne funkcionarje, na slehernega svobodoljubnega Nemca. Vse te ljudi so zapirali, vodili v taborišča, jih mučili In pošiljali v smrt. čisto možno je bilo, da je policija imela gradivo o Sorgeju, partijskem delavcu, udeležencu kielske, hamburške, spartakovske in saksonske vstaje, ki je do leta 1925. živel v Sovjetski zvezi, v Moskvi. V teh okoliščinah je bil že sam prihod Sorge j a v Nemčijo pod pravim imenom Junaški podvig. In komunist Sorge se je za to odločil.
Seveda je bila največja predrznost, da je neki komunist, ki je bil prišel iz Moskve, odšel na uredništvo uglednega buržoaznega lista in ponudil svoje usluge kot dopisnik iz tujine. Starec je pa prav v tej predrznosti videl uspeh svoje operacije.
Starec — to je bil Jan Karlovič Berzin, isti Pavel Ivanovič, legendarni človek, ki je bil že dolgo vrsto let za krmilom sovjetske obveščevalne službe.
Richard se je jasno spominjal vsega, kar se Je bilo zgodilo.
Berzin ga je srečal v tesnem hodniku stare, samotne hiše v Znamenski uličici in rekel:
«Pridi, se bova kaj pogovorila!«
Ko pa sta sc sestala v kabinetu, je Berzin vprašal;
«Kaj misliš o Hitlerju?«
Richard je o tem veliko premišljal. Hitlerjevci so bili na oblasti — to pa je bilo znamenje, da bo kmalu prišlo do vojne, v prvi vrsti proti Sovjetski Rusiji. Richard je ostro reagiral na mnenje vseh tistih, ki so trdili, da je fašizem začasen pojav. Partijski delavec in sociolog, ki se je odlično znašel v nemški politični situaciji, je Sorge podrobno analiziral razmere in potegnil zaključek — nadaljnji razvoj dogodkov lahko pripelje do združitve svetovne reakcije, predvsem Nemčije, Italije in Japonske. Nujno je bilo treba sklepati, da se sile fašizma nedvomno pripravljajo na širok napad na demokracijo...
«Mislim,» je rekel Richard, «da se fašizem krepi, da postaja čedalje napadalnejši in to nedvomno veča nevarnost vojne proti Sovjetski zvezi.«
Jan Karpovič se je strinjal s temi Sorgejevimi predvidevanji.
«To pa pomeni,« je dodal Berzin, «da moramo poznati načrte morebitnih nasprotnikov, vključiti se moramo v njihovo organizacijo... Mar ni tako? To je naš prispevek k obrambi dežele, če bomo za sovražnikove načrte pravočasno zvedeli, pomeni to možnost, da jih bomo ali preprečili ali pa se pravočasno pripravili na tisto, kar prihaja... Zavrniti grožnjo vojne — to je poglavitno.«
((Natanko tako,« Je vzkliknil Sorge. «In prosil bi vas, Jan Karpovič, da na to delo pošljete prav mene. Imam .nekatere prednosti in moja kandidatura je upravičena.«
«Zato sem te tudi poprosil, da bi prišel,« Je rekel Berzin. «Dajva, razmisliva o vsem tem...«
In začela sta razmišljati o tem — voditelj sovjetske obve-
ščevalne službe in borec nevidne fronte Richard Sorge. .
Imela sta precej srečanj v kabinetu Jana Karloviča zina. Kot pri šahovski partiji, se znova vračala k njim, PdtQ zala nove variante in postopno ustvarjala načrt, ki je koncu dobil naziv ((operacija Ramzaj«.	.
Čas pa ni čakal. Hitlerjev prihod na oblast je otežil P°* žaj do skrajnih meja. Fašisti, psi na verigi nemškega . rializma, so se že zdavnaj pred požigom Reichstaga na v Sevali nad razbojniškim pohodom na sovjetsko deželo. hov vodja je o tem odkrito pisal.
Nekoč, med razpravljanjem z Richardom, je Jan Kar vič stopil k omari in vzel s police knjigo, vezano v tem barvo in jo začel prelistavati. To je bil prevod Hitler)® g mračnjaške knjige «Mein Kampf«. Berzin je našel iskan mesto in prebral:	«
((Prehajamo na politiko osvajanja novih dežel Evrope-če že hočemo nova evropska ozemlja, jih nasploh in v ce* lahko dobimo samo na škodo Rusije. Za to so zreli vsi pogoj ■ Jan Karlovič je vrgel knjigo na mizo.	b0
«Vidiš, kaj nameravajo!« je rekel. ((Zgodovina nam nC
oprostila, če bomo dopustili, da izgubljamo čas, da uspa’
vab10
budnost. Zdi se mi, da sva pravilno odločila: čez Nern$) boš prispel na Japonsko in tam dobival informacije o nap dalnih načrtih fašistične Nemčije. Prav tam!«	,.e
Potem je po svoji navadi udaril s stisnjeno pestjo leV po dlani desnice in se zaustavil pred Richardom;	. ^
«V najini zadevi se morajo proračun, najpogumnejša 0 nost in trezno tveganje združiti z naj večjo previdnostjo, je naša dialektika. Razumeš?«
Da, Richard je razumel tega človeka, ki ga Je spoštovanj ljubil in smatral za učitelja. Občutil je občudovanje P*^.
Janom Karlovičem — predstavnikom starejšega pol revolucionarne Rusije.
(Nadaljevanje sledi)
,koleni8
Vnapr®)'
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 8,11., TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni preda) 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 ■ II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — CK SV FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Četrtletna 2 250 lir polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115 . «te u1 SFRJ- ADIT DŽS Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v LjuDljanl - 503-3 85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglas) trza«
gorlSke pokrajine se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societh PubbUcitš Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst._________________________________________________