V lnr*k. Mrt-k |»MM uhaja in »elja v Mari Mffl Itp/ pošiljanja n .l.i.u za roleto H ul. k /a p.,I leta . . 4 „ , M Mrl leta ■ - .. tt . i'o posli : > leto 10 k! pol leta . ft m (■Hrt Ma -' ,. £*t. 73. O/ u.-i i: i lii ; Za navadno ilvt*.tn|>ii* vr-t i i.i> |.lj,'ujf kr., N »*• liatiann Ur,' kr. se tiska »krat, kr. č<- si- tiska Skrat-»♦*'•(» plrimenkt* si» plarll -jrjo po prostoru. Za rnak tin-k jt> plaiali kolrk 1.1. i!| -I, i i» so k. Rokopisi »<- no »rafaj«, >l"l'i"> naj »i> blagovoljna frankujejo. V Mariboru septembra lHCiJS. Tecm I. Slovenci mi Koroškem! Ko so v starih časih naši preddedje še sami volili svoje vojvode, vlivali so tudi pravico zbirati se pod milim nebom. Pod košato lipo so se posvetovali o najvažnejših zadevah. Pa sila ptujih vladarjev in notranje razprtije so pokopale s slovenskim vojvodstvom tudi to pravico. Se le sedaj je zopet oživela. Pokažimo, da še tudi mi Koroški Slovenci živimo! Posnemajmo svoje vrle brate Cehe in Štajerske Slovence, ki so se poprej v Ljutomeru in 6. t. m. v Zaveti, kjer jili je bilo celo 15000 pričujočih, sešli pod milim nebom in se posvetovali o marsičem, kar jim srca težf. Gotovo si tudi Vi želite, da bi se Vaše stanje zboljšalo. Lepa priložnost se Vam ponuja, vsemu svetu razodeti, kako da hi se dalo po Vaših mislih na bolje obrniti. Zatorej Vam kličemo: Pridite 29. septembra n a s v. M i h e 1 a d a n ob dve h popoldne k srenj s k e m u p r c d s t o j n i k u g. J u r j u K ran t u na Bistrico poleg Pliberka. Prošnja je vložena, in muljamo se, da nam bode tabor dovoljen, kar Vam bomo še pozneje naznanili. Še enkrat Vam kličemo, pridite v obilnem številu. Nihče se ne zanašaj na svojega soseda, ampak iz vsakega kraja, kjer biva Slovenec, naj pride cela truma k prvemu slovenskemu taboru na Koroškem. Trkajmo, da se nam bode odprlo! Pokažimo, da tudi na Koroškem prebivamo Slovenci, ki želimo zboljšanja svojega stanja! Bog in njegova pomoč! Juri K ran t, župan in posestnik na Bistrici. Peter Muri, župan in posestnik pri Jezeru. J. Hossbacber, trgovec v Celovcu. Dr. Val. Pavlic, odvetnik v Velkovcu. Jože Kraut. svetovalec na Bistrici. Jane/. Uril, svetovalec na Bistrici. Ljubo mir Kraut, odbornik na Uistrici. Anton Do brav c c, iz Bistrice. Janez Sorcer, mesar iz Bistrice. [Trban Tratnik, Žagar iz Bistrice. Pavel Sotar, odbornik v Kovtab. Val. Laik ep, odbornik v Smihelu. Blaž Jakelj, odbornik v Smihelu. Vid. Rob orni k. kramar iz Smihela. Juri Ban in, posestnik i/. Smibela. Aleksander Goban60, rudarski uradnik. Lavoslav Cuk, posestnik pri Fari. Marka Lipold, rudarski uradnik v Lešah. Anton Papež, posestnik v I.ešab. Miha Ruš, posestnik in odbornik v št. Kancijanu. Blaže Majdi dom. Butar, odbornik dobrolske srenje. Flori j an Vašnik, posestnik iz Kamna. Janez Silan, srenjski predstojnik v št. Kancijanu. Jurij Prajnik, odbornik iz št. Kancijana. Osvjald Itoblek svetovalec pri Jezera. Ste!'. Vrankar, tajni, in odbornik pri Jezeru. Jožef Stulcr. odbornik pri Jezeru. Nikolaj Skuti, svetovalec v Poniklu. Anton Pleš k o, svetovalec v Poniklu. Kristijan Kompoš, odbornik v Poniklu. Jožef Naj ber ž, posestnik v Poniklu. Peter Iluter, posestnik v (ilobatnici. Ore gor Pera, odbornik v Dvoru. Ivan Fais, učitelj y ŠmiheK Anton Kušaj, sVittjvaic^v Črnečah. M a t i j a Z e c h n e r , svetovalec v Crnečah. Jož. Zajčnik, odbornik v črnečah, Jože Pungaršek, svetovalce iz Dravbrške srenje. Matevž Pirš, župnik in odb. Dravbrške srenje. Simon Guče, posestnik iz Dravbrške srenje. Janez Kocjan, posestnik iz Dravbrške srenje. Marko Ravnjak, posestnik iz Dravbrške srenje. Andrej Mule j, sred. predstojnik v Beli. Peter G u tej, posestnik v Beli. Anton žl. Scbludermann, uradnik v Kapli. Andrej Kušej, posestnik v Kapli. F. 0bla886r, mesar. Jan. K e r n i č a r, krčmar in čitalnični denarmčar. Jan. Perne, posestnik v Kapli. Pavel Kralj, posestnik v Kapli. Gregor Baler, usnjar v Kapli. Miha Jerman, posestnik v Kapli. Tujčeva peta. Ko so prišli nemški Franki v južno slovansko deželo, divjali so tako neusmiljeno, da so od materinih prsi trgali otročiee, pa so jih morili in psom metali. Tako pripoveduje cesar Konstantin Porlirogenit, ki gotovo ni bil ni-kakoršen „Ultraslave". Minilo je od tega tisočletje, kar so nas poteptali Nemci, in v tej dobi so imeli dovolj časa, da so pokvarili slovanska imena mest in trgov, da so nemčili naš slovanski narod ter nam pograbili mnogo slovanske zemlje, da so ž nje potrebili slovanstvo do zadnje bilke. Prišlo je zdaj že tako daleč , tla je Slovenec po nemški korupciji pohlevna ovca, zajec na pogumu, kader je treba svojega braniti, ali srdit leopard na predrznosti, kader od-padši tujcem pomaga svoj narod teptati. Trpeli smo to gorje do denašnjega dneva. Nemci so nas tujčili, priimke sc nam ali iz početka nemške dajali, ali so jih ponemčili, ako so bili slovanski; gradove in mesta so med nami zidali z našimi rokami, z našim kamenjem in apnom , ktero so mešali namesto z vodo z našimi solzami in z našo krvjo. Moralno so pokvarili nokterega Slovenca, da je ž njimi vred divjal zoper svoje matere narod, ktnrega je zvesto pomagal tujčiti in tlačiti. Zgodila nam se je bila celo ta sramota, da Slovenec do včeraj več ni vedel, ktero jo njegovo staro zgodovinsko ime. In vsa ta žrtva se jc zaklala po- Ufttelu Program Goriške gimnazije. V Gorici, 30. avgusta. (Konec.) Naša gimnaejja ima tudi mal zaklad za uboge dijake. V dotičnom sporočilu se že od leta do leta nahaja med stroški mnogo denarjev za šolnino ubogih dijakov izdanih. Zakaj V Namestnija jo pred leti vsled mnogih osebnih pritožeb dovolila gimnazijskemu učiteljstvu tudi dijake iz prvega razreda (že prvega polleta) oprostiti od šolnine, če se pridno uče iu lepo vedo. Takim prvošolcein ni treba dajati za šolnino podpore iz ubožnega zaklada, ker ga jo za druge stvari mnogo mnogo bolj potreba. Lenuhi in neredneži drugih viših razredov pa je tudi niso vredni---tedaj---in vso gnjusno mrmranje po mestu bo potihnilo. Med priobčenimi pismenimi nalogami se nahaja marsiktera neprimerna; tako se je med nemškimi ena glasila: Ueber die sklavenfrage". Res le tirolska nemška abotnost jo znala tako nalogo naložiti šesto šol ceni, ki še o navadnih rečeh gladko nemški misliti ne znajo. Čudna se mi tudi zdi in živo me spominja na nekdanje jezuitovsko učilo sledeča slovenska naloga: „Za koga si bolj vnet, pročitavši plinske vojske, za Punjane ali za Rimljane V" Stalnih in prislonjenih učiteljev skup je bilo 18, če ravnatelja, enega vseučiliščnega profesorja in dva katehata k njim prištejemo. Fden izmed stalnih učiteljev se je ravnokar v nemški Line preselil, namreč preslavni ranjki vred-nik nekdanjega „Giirzor \vochenblattelna"! Goriški Slovenci se deloma po lastni skušnji delomjjpo abotnenem \Yoehenblatehiu dobro spominjajo možička, o kterem bi pušičar rekel „In den frosohphuhl aH' das volk vcrbannt. Das scinen meister je vcrkannt." Naša nemška „Concordia", kjer se poleg Nemcev šopirijo tudi njih privrženi iz slovenske kavi, mu je za slovo napravila veselico, češ da si je pri nas zarad razširjenja omike spletel nevenljivi venec („dass er sich um die humanitiit unvergiingliche lorbecren envorben"). Hvala Bogu, da je zapustil „die gestade der blauen Adria" —, koder jo on v „\Yochenblattu" nemška mesta postavljal kakor po mizi poličke! Tam „au den blauen fiuten des deutsehen stromes'-, kakor bi minister Giskra rekel naj sc mu še boljo godi, ker dobil bo za se in za svojo „htimanitiit" nemška srca pa ceno pivo. Med rednimi učitelji so bili 4 Slovenci — vsaj 8 slovensko pisanim imenom, če prav ne vsi z duhom; po tem takem pride komaj '/» rednih učiteljev na veliko polovico slovenskih dijakov! Med 7 suplenti so bili dru/.ega polleta 4 Slovenci. Za slovenščino ki so je v vsakem razredu po 'J uri učila, ni bilo niti stalnega niti prislonjenoga izpitanega učitelja; razen enega razreda (III.) jo je podučeval neizprašan suplent. Pa to še ni vsa krivica, ki se je Slovencem godila. Ravnatelj ne zna ni ene besedice slovenski. Lahom z veliko večo mero merijo, kakor Avstriji vedno udanim Slovencem. Razen onega za italijanščino nastavljenega izpitanega učitelja sc z Lahi zna pomenjati ravnatelj, /. njimi se razumejo vsi učitelji razen 4 in med slovenskimi učitelji (rednimi iu nerednimi) je celo (J zmožnih v laškem jeziku podučevati. Zakaj so pri nastavljanji učiteljev tudi na to ne gleda, da hi dotični tudi slovenski znali? Zakaj se oddajajo takim, ki besedice slovenski ne uiuejo in to šc celo takrat, kedar razpisana služba očitno tirja znanje slovenskega jezika? Enako žalostne in nepravične razmere za Slovence so vladale pri posebnih predmetih in posebnih razredih. Preti veliko nočjo so imeli laški učenci 1. in •J. razreda za zgodovino in zemljepis učitelja, ki se je po laški ž njimi pora-zumeval, slovenski pa Nemca, ki besedice slovenski ne urno. Po veliki noči pride za rečeni predmet učitelj Slovenec; pa kaj sc zgodi? Izročc mu laška dva razreda, ker je vsaj za silo lnškj znal; slovenska razreda pa jc pred ko posled trdi Nemec s svojo nemščino tlačil!! Se tega se bi bilo manjkalo, da bi bil svojim slovenskim dijakom svojo razumljivo nemščino s pokvečeno italijanščino tolmačil! /resnemu Molohii, kteri se imenuje nemška kultura, ki zdaj med nami ošabno po koncu nosi glavo; ta kultura , ktera se baba, tla uam je dala vse, kar imamo, celo suknjo na telo. Poglcdinio. kaj nam je dala ta zveličalna kultura, ki jej tudi pride čas. da bo v prah pocenila, kakor dru/.ib narodov iz-virnejše kulture pred njo. ter nastopiti imajo boljši narodi n:i prestol njene smele ošabnosti. Nemška kultura nam je najprvo vzela, kar smo mi svojega imeli. Vzela nam jc našo domačo, svct<> ■loVftfllkp zemljo, ktero so naši dedje i krvjo pridobili, s trudom in težavo obdelali; vzela nam je naše izvirne običaje, našo zgodovino in zgodovinsko sporočilo, naše narodno sočutje in malo da ne tudi narodni jezik. In kaj nam je dala za vso to V Nemce in slovanske odpadnike jc pasla med nami, a nas je tlačila od nekdaj in jc ravnala z nami, kakor s strupeno živalijo, Nemški gradovi so tepli in na lesene osle posajali slovanskega kmeta, prvega gospodarja te zemlje, ako je 5 minut prepozno prišel na tlako: nemško armade so požirale kri naših mladincev za nemške vojske, in kader je bilo treba Turku braniti naše domaČede-želc, morali smo jo sami braniti; nemški „pfaffi" so Dam oznanjevali krščanstvo, ne da bi naše dušo hudiču oteli, nego da bi našo narodno,! požrli; nemški škofje so zatrli krasni vseslovanaki jezik, kterega sta bila Ciril iu Metod, največja svetnika v slovanskih srcih, postavila na krasni prestol slovanskega književaiija. Grozoviti „furor teutonioas" je od nekdaj divjal proti nam, kakor še zdaj divji, ako začuti, da mi hočemo biti gospodarji v svoji hiši; ali kader se mu Slovan podvrže, potem zadovoljen Bede na prestol svoje krvave kulture, pa si debeli trebuh veselo pogladi rekoč: v tej in tej slovanski zemlji germanizmu vsako leto toliko in toliko napreduje; v tej in tej slovanski zemlji je v zadnjih letih vse veliko posestvo prišlo v blagoslovljene nemško roke. Iz najnovejše dobe videas Poznanjskol Ta strašni »furor toutonieus" nam je bil v glavo vcepil, dajo vse grdo, kar je izvirno naše, grd slovanski običaj, grda slovanska naša beseda : celo matere so učile svoje slovanske otroke, da ga ni gršegn jezika na zemlji, nego je naš, in slovanski očetje so v nemški jarem upreženi divjali zoper svoje meso. „Furor teuto-uicus" jc slovanski čut zatrl v naših srcih, zatrl slovansko poštenost in namestil nje namje vcepil korupcijo, strakopetnost, podkupljivost, izdajstvo, lakomnost po raztrganih cunjah, ktero sc imenujejo nemški denar; potlačil nas je v uboštvo. kajti vse, kar je v deželi dobrega in mastnega, vse so pograbili Nemci sebi. in nas so odstavili z mršavim voličeni na kameniti njivici, ktera jo bila nekdaj slovanska, a zdaj jo mora Slovan od Nemca za drago plačilo nazaj kupavati; odstavili so nas obložene z davki, osramočene z rob-stvom, zaničujoče samega sebe. Na tleli lože slovenstva stebri stari .leče pod težkim jarmom sini Slave; V domačih šegah vtrjone postave, Le tujcem srečo svit so v Krajni /ari, V dežoli nemški Tesel ((ospudari, Ošabno nosjo ti po konci glavo I Te besede, vredne zapisane biti na svetinje, kterc bi pravi Slovenec vedno pri sebi nosil, kakor v zadnjih časih na taborskih svetinjah zapisane besedo: „z j edinimo se!" narodnjaki vedno seboj nosijo, — te žalostne ali globoko resnične besede so živa podoba zvoličalne nemške kulture, in to podobo je črtal Proširen, kterega vi umazani ,,Taghlatlniki" tako radi imenu-jeto , kader služi v vašo mavbo, če tudi jo to plemenito srce tako globoko čutilo bridko sramoto, ktero nam je na čelo zažgala nemška sužnost, da so mu po sili vedno ter vedno v listih policijskih časih uhajale tožbe, kakorš-nih bi pod milim nemškim liberalizmom ne smel izreči nobeden slovenski pesnik, ako ne bi hotel zvedeti, kje je /.nbjek ali še kakšen hujši kurnik. Menj strnšna noč jo v črno Remije krili, Ko so pod svetlim solueein sužnji dnovi! Tako toži Proširen, kteri se je med Slovenci prvi čutil pravega Slovana, prvi tujca v domači zemlji. V zemlji slovenski, v predragi deželi, V kteri očetje sn naši sloveli, Ki jo jo ljubil presrčno ves čas, Ktera zdaj ima grob komaj za nas!. ———iimiiimiii......imuni m«iim mi Pi n MMMMDtmmaitMJ«BKaaai&LuaauGr;*3M Vcinler to še ni vse. Slovenski oddelek druzega razreda je po večem potlučcval tirolski Nemec, ki besedice slovenski ne zna; v italijanskem oddelku pa jo podučeval rojen Italijan, kakor nek posebni nainestniški (?) ukaz zahteva, da naj v nižih razredih latinski in nemški jezik podučujejo učitelji, ki so zmožni materinega jezika svojih dijakov. /. zemljepisom in zgodovino so jo vtem slovenskem oddelku enako napačno in žalostno ravnalo kakor v slovenskem oddelku prvega razreda. Pri takem stanji le prašam: kaj nam Slovencem pomaga, da sta 1. in 'J. razred po narodnosti ločena v italijanski in slovenski oddelek?! Pu kaj bi še dalje našteval enake v nebo upijoče pregrehe zoper slovensko narodnost, ker jih slednji sani v programu lebko poišče. Slovenski poslanci bodo v našem deželnem zboru imeli mnogo vzrokov zarad takih nepravilnosti vlado poprašati. In nadejam se, da bodo naši zagovorniki to rane tudi razkrili goriškim Slovencem, kedar se zbero v prvi slovenski tabor. Ali za uboge Slovence res nikjer nima dejanske veljave gla-sozviti §.1!) osnovnih postav? Ko v deželnem zastopu šole na vrsto pridejo, bodo naši narodni poslanci gotovo s krepko besedo zavrnili najnovejšo vladino napravo, o kteri v programu (str. 65) z začudenjem berem. Za tiste dijake, ki bi no mogli vstopne preskušnje za gimnazije narediti, se ima že prihodnje šolsko leto ustanoviti poseben pripravljavcu razred. Vsak mesec bodo plačevali po 2 gld. šolnine, liog se usmili! Ali ni že sedaj pot do konca gimnazijskih naukov jako predolga in celo napačna. Mesto da bi jo skrajšali in zboljšali, jo pa naši ljube/njivi neinškutarji mislijo za eno leto podaljšati; mesto 12 naj bi naši otroci 13 let hlače po šolskih klopeh trgali! Gimnazija naj se tako prenaredi, kakor slovesno oklicane osnove postavo zahtevajo; naj se jej dajo narodni učitelji, nepripravni Nemci pa odpravijo in naj se podučujo na podlagi materinega jezika — pa vstopne preskušnje kot gimnazijski nauki učencem ne bodo delali nikakoršnib težav. Hic Itbodus, hic salta. Na noge slovenski zastopniki I Kteri Slovenec ne čuti globoko v sne presunen solzne resnice teh in naslednjih njegovih besed: Viharjev jeznih mrzle domačije Pozabljeno od vnukov, veter brije. Hilč pokrajne naše so, kar Samo! Obložile očetov razprtije Tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo, S 1'ipinovim no jarmom sužnjo ramo. Ta plemeniti, največji duh, kar jih je do zdaj rodila slovenska mati, vedno je v žalostnem srci nosil Želje, da zbudil bi slovenš'no celo, Da bi vrnili k nam se časi sreče. Tisoč žalostnih, tisoč sramotnih let je šlo v večnost nad našimi glavami, in mi smo spali, kakor mrtvi. Iu zdaj, ko smo se prebudili in zavodili, da je ta zemlja naša, ktero nazaj zahtevamo od Nemcev, zdaj ti klošči, ki so debeli od našega mozga, te okrogle pijavke, ko mi shujšani do same sence po svoji zemlji lazimo, ti preobjedeni komarji v „Tagblattu" po svetu kriče : „Blagoslovljen jc upliv nemško kulture, kteri sc ima slovenski narod zahvaliti za vso duševno lastnino. Suknja na telesu, najmanjša knjigu (? !) vse je dobljeno od tujih narodov. Ozrimo se iu videli hodemo, da tujec na Kranjskem ni skrbel samo za telesno srečo kranjskega naroda nego tudi za duševno. Pogledi te v pobožne in ljiidoljubc deželne, cerkvene učil-niške zovode, kdo jih je največ ustanovil.'' Tujci! In mirno še uživajo naredbe teh blažili ljudi, to je tujčeva peta čisto dobra. JSerite imena naših rodovni, naših meščanov, naših obrtnikov, kdo so? Tujci, ki so ali sami prišli v deželo ali njih dedje." Ce je tudi vse res, česar vendar nikakor ne priznavamo, zakaj „Tak-blatnik", ali krajše rečeno „Blatnik", neče nič vedeti, od kod je vse to prišlo V Zakaj ne zine besedice, da ta dežela, predao je germansko božanstvo v njej posnelo smetano za svoj trebah, prodno se je usedlo v mesta in trge, bogato od slovenskih žuljev , tla je bila naša, pravimo, ta dežela, prodno so nam jo iz rok iztrgali Nemci, ki so nas postavili na siromašen kot, kakor nehvaležen sin starega očeta, od kterega jc dobil vse, kar ima, pa ga vendar zaničuje ter mu za vrata postavlja skledico redkega močnika, rekoč: zadovoljen bodi. Ne vidiš, da je vso moje, kar uživaš V Srajca na tvojem telesu, raztrgani čevlji na tvojih palcih so iz moje roke, pa še ne molčiš? Tujec je na Slovenskem res skrbel za srečo, ali ne za slovansko nego za svojo, kajti Slovan iz nemške roke še nikdar ui prejel nobeno dobrote, ktera bi ne bila sebična in slovanstvu pogubljiva. Kar se tiče poprej imenovane najmanjšo knjige, naj nam odgovori „Blatnik", kilo je zopet ustanovil našo zdanjo literaturu? Kdo jo jc oživil po sto in stoletnem spanji, v ktero so jo bili vrgli baš Nemci, kterih pobožni „pfaffi" so bili Cirila in Metoda hudobno iu lažnjivo razkričali za razkolnika ter so tako zadušili vseslovanski pismeni jezik in slovansko bodočnost za veke in veke? Ali je bil Trubar, Bohorič, Dalmatin, Kopitar, Metelko Vollblutger-niane iz Arniiniusovega kolena? Ali so Preširna dojile orjaške Tusneldinc prsi? Ali je Miklošič iz rajha doma? Novoslovensko literaturo smo sami ustvarili mi, v svoji hiši tujci, in mi jo gojimo, kolikor naše šibke moči morejo; Nemci so nam jo, razen Trubarjeve dobe, vodno zavirali in zatirali ter jo še zdaj zavirajo in zatirajo, kolikor, kjer, kader in kakor koli morejo, posebno odkar vidijo, da ta reč ni več nedolžna otročja šala, kakor se jim je nekdaj zdela. Ce je bil protestantizmu vzrok novemu odkopu našega za-grebenega slovstva, naj se germanska napihljivost nič preveč s tem ne baka, ker tudi protestantizmu iu torej ž njim novonemškemu slovstvu je prvi vzrok slovanski husitizeni, pred kterim so Nemci večkrat podplate kazali. Da so pa Nemci podpirali Trubarja in njegove sodelavec, to ni bilo zato, ker so hoteli povzdigniti slovensko slovstvo, nego zato, ker so hoteli po naši dežoli razširiti protestantizmu, a prostostantizem je pri nas germanizem, česar pač ni razumel ni Trubar, ni Dalmatin, ni Bohorič, a Nemci so to dobro unieli ter še zdnj liinejo, kajti nedavno so v F j ubijan i jako poskušali protestan-tizeni razširili in Flze in llaiman sta školovala, dokler nista šla oba rakom zv ižgat. Torej tujčeva pela pri nas ni nikakoršna izmišljena stvar, nego tišči nas uže 1000 let, in bridko jo čutimo. Iz deželnih zborov. Interpelacija, ktero so strnili tloVMski poslanci 19, septembra do vladnega zastopnika v deželnem zbora Št irskem. Slovenskega naroda, ki nepretrgoma biva skoraj poldrag milijon na število v deželah in oblastnijah Stirskega, Koroškega, Kranjskega, Goriškega, Istrije in Trsta, — živi v prvoinicnovani deželi — v Stirskem več kakor 400.000 Slovencev, ki so z ninogoštevilnejim nemškim prebivalstvom to dežele v eno politično posameznost zedinjeni in v sprijeti masi s Slovenci družili dežel. V oblastji štirskih Slovencev žive tudi nemški prebivalci, pale samo-tarno in eden odstotek vsega prebivalstva; na daljo biva in sicer največ v mestih in nekterih trgih okolo pet odstotkov tacih Slovencev, ki svoj materini jezik sicer umejo iu govore, tega pa zarad nemških ljudskih šol, ki so bile in so še, no znajo ni brati ni pisati, toraj bero samo nemške, Slovanom neprijazne časopise iu so tako po večem svojemu narodu odtujeni. Drugi del naroda, po tem tacem 94 odstotkov vsega, jc čisto slovenski in samo slovenski jezik govori. Vendar se je in se še nadleguje slovenska mladina kmečkih občin v ljudskih šolah vsemu pametnemu razumljenju izreje nasproti, in v veliko kvar izobražonja z njej tujim nemškim jezikom, in sicer ne da bi sc nameravan vspeh dosegel, ker ta šolska mladina zunaj šole dejanske vaje v tujem jeziku nima. V srednjih šolah na slovenski zemlji gospoduje šc zmerom nem- kot edini učni jezik za vse predmete. Slovenec, ki iz ljudske čolc v nje prestopi, bori se s tujim jezikom leta in leta i z obraze nju na kvaro in ne more z nemškim soućencem enako napredovati. Na deželnih viših učiliščih Rfl na slovenski narod in njegov jezik ni-kakov obzir ne jemlje. Da se tu slovenskemu jeziku svoboden prostor odmeri, ali da se kot obligatcn predmet na srednjih šolah vpelje, tako dolgo ni mogoče, dokler slovenski jezik v uradih nima veljave. Slovenec se mora v srednjih iu viših šolali še le odnarodovati, če hoče višo omiko doseči. Te zavode zapusti ne da bi se bil naučil poznavati svoj narod, njegovo pravo zgodovino in svoj materini jezik in postane iz tega razloga, stopivši v javno življenje kot uradnik, odvetnik, notar, zdravnik, navadno nasprotnik svojega naroda iu veljave njegovega jezika, ker se boji da ne bi z učenjem gramatike svojega materinega jezika kalil si navajene lch-koživo8ti. V uradih, spodnjih in zgornjih instancijah, \ vseh advokatovskih in notarskih kancelijah vlada z redkimi izjemami še vedno tuji nemški jezik. Protokoli s slovenskimi strankami se pišejo v nemškem jeziku. vsa vabila, odloki, in razsodki se izdajajo v narodu nerazumljivem tujem jeziku. Slovenske vloge so uradnijam nepriljubne in se največ rešujejo nemški. Za vsak košček ravnopravnosti v uradu se mora Slovenec z uradnijo prepirati. Celo slovenski spisan rojsten list ali samo s slovenskim pravopisom pisano — lastno ime, da le v dijecezanskein šematizmu, nahaja pri spodnjih in zgornjih uradnijah ustavljanja in dela tistemu, ki se ga dosta ja, neprijetnosti. Jezika nezmožni uradniki so bili v slovenske, jezik znajoči v nemške kraje prestavljeni ali tam puččeni. Nikogar se ni vprašalo ali zna slovenski jezik pisati, nikomur zaukazalo, naj se ga nauči, Sodnijska opravila, celo ktera ima preiskovalni sodnik, so šo zdaj pri več slovenskih sodnijah v rokah nemških, slovenskega jezika popolnoma nezmožnih uradnikov, ki razpravljajo s tožnikom iu tožencem, obdolženim in pričo ne brez velike nevarnosti za pravno sigurnost, s pripomočjo kacega pisarja ali kancelista, ali celo uradnega strežaja. (Konec prib.) 13. seja tleieliiega i.lioru kranjsko«.! I **• MOp, Dr. Toman izroči predsedniku nasvet, naj bi izrekel deželni zbor potrebo in važnost ljubljansko-karlovške železnice. Dežman poroča o proračunu za 1SGS. Odborovi nasveti poprek obveljajo, lc pri odstavku „subvencija glediščncmu vodju" jo nasvetoval dr. Toman naj bi sc za prihodnje leto ta oddelek glasil „podpora vodji in dramatičnim namenom sploh" in resolucijo: Deželni odbor ima v prihodnji seji poročati, kako naj sc porabi ta podpora; s temi nasveti pa je poteknil hud ogenj v znano protinarodno stranko. Kromer se vzdigne in v dolgem govoru razklada važnost nemškega gledišča in nago ubožnost slovenskih predstav, po njegovem je nemško gledišče v nevarnosti. Dr. Bleivvois gorko zagovarja Tomanov predlog in pobija Kromerjeve premislike. Ce jc slovenska dramatika še nerazvita, krivo je temu, ker sc jej so povsodi vrata zapirala; nemško gledišče no služi slov. narodu, torej naj si ga plačujejo, kteri ga vživajo. Dr. Toman opomni, kako odveč jc vse kar je Kromer za lase pripeljal v besedovanje, ker on (Tom.) še ni stavil nikakoršnega specijalnega nasveta. Ce pa Kronimer, ki vselej razdrnženost v zbornici vzbudi, tirja, naj bi se ne prezirale tirjatve časa, pravi govornik, da to je ravno tirjatev časa, da se ustanovi slovensko gledišče. Kromer ima šo nektera očitanja proti Slovencem, kterib se v naglici iznebi. Svetce pravi, da ne prihaja nikomur na misel uničiti nemško gledišče; tudi on so sklada s tirjatvami časa, te pa ravno tirjajo z Nemci enake pravico za Slovence. Za Tomanov predlog še govorita Kaltenegger in Savvinschcg, proti njemu pa z vso svojo strastjo poročevalec Dežman razkladajo žalostne nasledke tega nasveta. Tomanov nasvet in resolucija obvelja. Proti njemu je glasovalo samo (J poslancev. Dr. Costa poroča o proračunu zaklada za prisilno delavnico za 1. IKliB in 18(3!). Vse sprejeto kakor nasvetovano. Nadalje poroča o prezidanji norišnice. V ta namen naj se dovoli f)0.31() gl. iz norišničnega in 4. riškega mesta in veliko drugih občin, da bi se odpravila postava 3. novembra 1803, ktera nalaga občinam dolžnost, da morajo povračevati bolnišnične stroške za lastne domačince. Sporočilo je dolgo pa mojsterski sestavljeno. Dokazuje, da število bolnikov se je znienjšalo vsled one postave, ktero nekteri želo odpraviti, in da so se, se ve da, tudi dotični stroški primerno znižali; da postava ta so priporoča zarad pravičnosti in primerjenosti: poprej so morale zalagati vso občine bolnišnične stroške brez ozira na to, ali so jim bolnišnice kaj koristile ali ne; nekterim občinam skorej ni bilo mogoče pošiljati svoje bolnike v daljne bolnišnice; po sedanji postavi skladajo take stroške pa le tiste občine, kterim gre ta dolžnost po vsi pravici. Vzajemnost v tej zadevi hi bila krivica, ker se nc dajo razdeliti po enaki primeri bremena in koristi. Preden jc bila ta postava, so se občine, kedar jo šlo za povračilo prehranitnine, večidel izrezavale s spričevali uboštva; zavolj tega je prihajalo deželnemu zalogu breme čedalje teže — in deželne naklade so rastlo od leta do leta. Sedaj so župani bolj varčni iu ne spričujejo komursibodi ubožtva, temne skrlie, da potirjajo kolikor jc mogoče od bolnikov samih, kar se je za-nje potrosilo, ker dobro vedi), da s tem koristijo celi občini. Popri j so morale poštovati občine vse od bolnikov potirjane zneske deželni denarnici in vrli tega še plačevati v enaki primeri z vsemi drugimi občinami deželne naklade. Potem takem so tiste občine, ki so prehranitnino od vseh svojih bolnikov potirjalc in odrajtale — enake stroške dvakrat plačale. Razlaga nadalje statistično in s številkami bolj na drobno koristi, ki so nastale občinam vsled postave 3. nov. 1863: Izmed 107 občin, jih je 40 z Gorico vred nekoliko na škodi, vse druge so pa na dobičku. Prvih 40 občin se je zadolžilo v 4 letih in 2 mesecih za skupej 14,78!) gld. več, kakor bi bile morale donašati, ako bi se bili poplačali vsi stroški iz dež. zaloga z deželnimi nakladami. Od tega zneska spada na Goriško mesto 7978 gld., ostalih 0814 gl. pa na onih 3!) občin. Će bi bile morale založiti te občine celi znesek z občinskimi nakladami, bi se bilo morale naložiti v ta namen v dveh občinah po več ko_8°/H, en čas trpi, tako tudi Mit ve.vlje. Neivga lepega dm-, kr> je ravno Nog pustil sijati svoje gorko sobice nad pravičnimi iu nepravičuimi, vzeli sinu z dol/no >poštlji\o-.tj<» vsevedno uradno r\Yicner Ztg." v roke in med drugimi važnimi in nevažnimi noticami tudi našli, da jo profesorska služIm na mariborski gimnaziji podeljena Nemcu --- ime nima tu nobenima pomena, mi iščemo le principa —, Nemcu, ki je imel zadnja leta že zarad poskušenj iz klasične filologije toliko sitnosti, da si je hotel neki zavetja iskati na glavni norm alki celjski, ki torej pri teh sitnostih ni nikdar imel časa truditi se z učenjem slovenskega jezika, kterega od matere tudi tako malo zna, kakor n. pr. bVust ali pa Hasner. Po vsem tem se nam celo neverjetno zdi, da bi bil mogel mož svoje slovensko znanje dokazati, celo pa s spričevali ne. Pa kolikor je tudi drugo nejasno, da je dobil službo — to jest fakturni G. gimnazijskemu direktorju mariborskemu je bilo to imenovanje neki — kakor njemu na Čast čujemo — zelo čez glavo, menda zato, ker si tudi on ni mogel raz-tobnačiti, čemu konkursova tirjatva po slovenskem jeziku. Tudi mi smo iskali rešitve tej zastavici, a našli jc nismo, dokler nam nam ni to dni učen „figa-rovec" razložil, da jo ravno to prava „ravnopravnost": Slovenci naj smejo dokazovati, da so po tirjutvah pedagogike in državniške modrosti sposobni — to jc velika in častna pravica; Nemci pa naj se smejo v službe vsedati, to jo tudi pravica, ker brez vse pravice Nemci zarad „ravnopravnosti" ne smejo biti. Samo tega nam ni vedel naš „tigarovec" povedati, kaj so hoteli prav za prav uradni listi s tem, da tirjajo od kandidatov lastnosti, brez kterib se službe ue le prosijo, ampak tudi — dohodo. Torej smo si morali sami pomagati s svojo biblično vednostjo in vsem v porabo povemo: Ne glej na konkurse; prosi, kajti kdor trka, temu so odpre: Kommt's amt, kommt der verstand! v 4 po 7%, v 7 po f."„, v p-> ."in'u. v K» po t"u iu v 10 po 3 odstotne naklade k davkom, primerjajo eno loto k drugemu. Goriško mesto bi bilo poplačalo VW svoj dolg od 15.18* gld. z nakladom po 0-0",, na izravne davke, ki /nasajo 57.117 gl. (v tem znesku pa ni zapopaden davek na dohodke). Že iz tega se vidi, da ni nobena občina tako težko obložena, da bi jo morali ti st roški pogubiti. — Pa vso spotike zginejo, ako se zraven pomisli, da nekoliko se potirja od posamesnih bolnikov, in da smejo doklade nalagati ne samo na izravne davke, ampak tudi na vžitnino (dac) — poprej pa so morali le posestniki te stroške trpeti —, da si morejo nadalje pomagati občim s tem, kar dohaja na kaznih in drugih davščinah, da sinejo v ta namen miloščine pobirati in ustanovljati druž-tva za vzajemno podporo itd. Vendar bi se še moglo pri omenjenih 40 občinah pripoznati, da njih zahtevan je ni prav popolnoma prazno; — razumeti pa ni moč, kako so se mogle podpisati peticiji take občine, kterim koristi očevidno postava 3. novembra 1803. Med podpisanimi nahajamo n. pr, Karmin, kteremu je prihranila ta postava v preteklih letih 1071 gl., M"deja 051 gl.. Dolenja 400 gl., Gradišče '297 gl., Verša 250 gl., Vileš 182 gl., Tržič (Monfalkon) 952 gl., Devin 408 g]., Tomin 158 gl., Cirkno 157 gl., Kobarid 223 gl., Solkan 191 gl., Šmarje z Gabrji 148 gl, Lokavec lčl gl., Kamnje, Skrije in Vrtovin skupaj 82 gl. itd, Ker so se pa pri vsem tem te občino prošnji pridružile, je treba soditi, da dotični občinski zastopniki so krivo povdarjali in slabo spoznali korist ali interes svojih občinarjev. Opiraje se na vse to, ne moro podpirati odsek prošenj, da bi se odpravila postava 3. nov. 1803, ampak nasvetuje: naj prestopi deželni zbor o tej reči k dnevnemu redu. Prošnja mestnega magistrata Goriškega pa jc obsegala še to dve točki: (ako bi deželni zbor ne spoznal, da sc ima postava 3. nov. 1803 odpraviti, naj pa vsaj dovoli letno pomoč mestnim zdravnikom in nekoliko odškodovanja za mestno žensko bolnišnico. 2. Naj velja polajšanje na vsakdanji prehranitnini, ktero izhaja iz Goriških ustanovitev (stiftung), le za Go-riške bolnike; vsi drugi deželani naše grofije in tujci naj pa plačujejo celo prehranitnino (to je 50 namesto 35 kr. na na dan.) Prvo točko spoznava odsek kot popolnoma neopravičeno in nasvetuje, naj se zavrne; o drugi pa predlaga: naj sklene deželni zbor, da polajšanje na prehranitnini v obeh tukajšnjih bolnišnicah ima veljati za vse bolnike naše dežele; tujci pa naj bodo plačevali od l.jan. 18fi!) naprej po 50 kr. na dan- Prvi vstane dr. Visini, župan Goriški, iu zagovarja podani peticiji in zlasti zadnji dve točki prošnje mestnega magistrata, ter nasvetuje, naj se povrnejo peticiji odseku, tla jih bolj natenko pretrese in v sporočilu povdarja upliv tc postave na zdravstvene razmere. Za njim nasvetuje dr. D opor is, naj so lo 5. del bolnišničnih stroškov naloži občinam in vse drugo naj se izplača i/, dež. zaloga in potirja na deželnih nakladah. Dr. Pajer podpira tudi prav krepko peticiji, da hi se odpravila več-omenjena postava. Vsi trije govorniki so mestni očetje Goriški in najvažnejši podlaga jim je menda edino le korist mesta, ktero zastopajo. Prav umetno upletajo v svoje govore človekoljubje — zdravstvene razmere in še marsikaj druzega, kar, kakor oni trdijo — sc nikakor ne vjerna s postavo 3. nov. 1803. Očitajo odseku, da je pretresal peticiji le iz denaistvenega stališča, vse druge važnejše razmere pa popolnoma preziral itd. Dr. Doljak zagovarja obstoječo postavo; kar zadeva zadnji dve točki peticije Goriškega magistrata nasvetuje naj odsek to reč bolj na drobno pretresa. Sporočevalec dr. Abram odmota stavek za stavkom vse ugovore poslancev, ki so pred njim govorili; dokazuje, da odsek se ni nikakor enostransko vedel pri obravnavi tc zadeve iu da so se prav na drobno pretresle no le denarstvene, ampak tudi bumanitetne in zdravstveno razmere, da je pa pri vsem tem odbor enoglasno spoznal, da postava zadostuje nc le vsem tem razmeram, ampak da je tudi vsesko/.i pravična iu primerna. Zarad Deperisovega nasveta meni, da če je nepravično, da morajo občine vse stroške za bolne zakladati, mora biti krivičen tudi 5. del teb stroškov, ki bi se jim hotel naložiti; človečnost (humaniteta) pa se ne da deliti v petinke in četrtinke. Dr. Abram je danas v prvo javno govoril, pokazal jo pa, da je v deželnem zboru na pravom mestu in da sinejo Kraševci ponosni biti s takim zastopnikom, ob enem je pa tudi pokazal, da resnica dobro zagovarjana se ne uda lebko tudi najumetniši dialektiki ne. Debata o tej reči je trpela blizo 2'/9 '"'i- Pri glasovanji obveljajo vsi odsekovi nasveti. Proti glasujeta le Visini in Pajer; Deperis je bil že poprej odšel. Ker je že pozno, sklene glavar sejo ob 8'/4 uri. I) o p i s i. Iz Maribora. (Oreh za trde zobo kratkopametnega podložnika.) Razpisali so bili po uradnih nekolekovanih a s cesarskim orlom okinčauib časnikih, daje na c. kr. viši gimnaziji v Mariboru izpraznjena služba profesorja za klasično biologijo s toliko in toliko goldinarji iu krajcarji na leto. Kazen druzih lepih lastnosti, ktere so imeli učeni prosilci za to državno službo do določnega časa natenko, verjetno izpričati in dokazati, tirjala se je ena, ktera nam jo še bolj dopadala kakor vsa druga klasična učenost, tir-jalo se jo znanje slovenskega jezika. Kot pohlevni Slovenci z malim zadovoljivi smo sc prav srčno veselili tega „konkursa" tem več ker je bilo čuti, da se je res tudi oglasilo nekoliko prosilcev, ki so tirjano lastnost znanja slovenskega jezika neovrgljivo dokazali z državnimi spričevali pridobljenimi po trdih skušnjah pismenih iu ustnih na vseušiliščih. Kakor pa vsaka reč le Izdetelj in odgovorni vrednik Anion Touišil. Lastniki: Politični razgled. Gosp. poslanca M. Herman in dr. Vošnjak dobivata od vseh strani česko-moravske dežele telegrame in dopise, v kterib se njima zabvaluje česko slovanski narod za njihno pogumno iu krepko zagovarjanje čeških pravic in slovanske solidarnosti. Svoje inenje o osnovi postave zarad ravnopravnosti slov. jezika nuKranjskom smo dovolj naravnost povedali. Veselilo nas jc, daje tudi „Triglav" s polovičarsko osnovo nezadovoljen: „Osnova postave, po kteri se bo polovica predmetov nemški, polovica slovenski podučevala, nikomur ne vstreza. Po pravici tirjamo Slovenci, da se vsi — vsi predmeti brez izjeme razlagajo slovenski; pri tem pa naj se na nemški jezik toliko obzira jemlje, da ga bo ahiturijent vsestransko v svoji moči imel". Do zdaj torej vendar še smemo nekoliko upati. Cesarjevo potovanje v Galicijo bo imelo vsakako veliko politično važnost. Priprave za sprejem so veličastne, ves deželni zbor pojde cesarju v Krakovo nasproti. Političnim razgovorom bo dala razglašena adresa dovolj povoda. Dunajski listi žele , da bi ministri kolikor mogoče cesarja obdajali , da bi pravo ljudsko mnenje le po miiiisterskem rešetu prišlo do Nj. veličanstva. Da, kedar gre njim na korist, so dunajski listi liberalni, da jo groza, kedar pa velja Slovanom, takrat bi jim radi celo besedo s cesarjem odvzeli. Adresa in resolucija, ktero ho dotični odbor nasvetoval deželnemu zboru g al iš k emu, razglasila se je zdaj popolnoma. Tekoj ko nam bo prostor kolikaj dopuščal, jo prinesemo tudi mi. Dasiravno ta pisma še priznavata kompetencijo državnega zbora, tirjata vendar toliko avtonomije za Galicijo, da je dvalizem tisti trenutek prestal, ko se bo vstreglo gališkim tir-jatvam. Daje vse kar je navezano na sedajno sistemo naravnost besno zarad poljskega vedenja, ni nam treba praviti: Ti ljudje so jeli tla pod seboj izgubljati. Kakor tudi zdaj še zabavljajo, to se jim vidi, da sprevidajo, da bo sedanji ustavi marsikaj sprememb treba. Rusinska zaupnica za ministerstvo s prošnjo, naj bi se branila decemberskti ustava, je z veliko večino v gališkem zboru zavržena. Iz deželnih zborov ni poročati posebnega; razen gališkega nima nobeden več kakor najožc lokalne veljave. Ogerski listi pripovedujejo, da se romunska vlada bolj in bolj ob-orožuje in da v ta namen dobiva iz zunajnib dežel potrebnih vojnih priprav. Tudi ceste pravijo jc začela popravljati. Srenjski zastop pri sv. Križu na Hrvaškem je sklenil, da 011 elaborata regnikolarne deputacije nc more in nc sme odobriti, in ko bi so na tej podlagi sklenila pogodba z Ogersko, moral bi z vsemi postavnimi sredstvi delati, da bi sc ta pogodba trojedini in ogerski kraljevini v prid pro-drugačila. Na spanj8kem sc je zopet punta bati, pričeti se ima neki v provinciji Galicija. Vladi so neki nameni vsi znani, vendar nima moči gibanje že zdaj vdušiti. Iz Pariza sc piše v „Times": Kraljica spanjska počasi spoznava svoje nevarno stanje in se jo jela pripravljati za hude čase. Veliko gotovino je že v London poslala, prodaja posestva in si išče starih tirjatev do dežele, ktere bo potem v denar spravila. Kakor piše „(Jorr. Ital." so denarne razmere rimsko državo tako slabe, kakor še marsiktere druge in bo treba tudi v Rimu posojila, ker ni niti sv. oče niti Antonelli hotel v to privoliti, da bi katoliške države dajale papežu gotovo denarno podporo vsako leto. V očigled mnogim tiskovnim pravdam na F r a 11 c o s k c m očita „Siecle" vladi, da je velika nespamet strogo s tiskom ravnati; „Siecle" vladi dokaže, kako potrebna jc opozicija vsaki vladi, ktera hoče dalj čusa živeti. Zatirati javno mnenje s pravdami jc hrezvspešno početje. Pravde množe moč opozicije; vsaka obsoja jej pripelje novih boriteljev, vsa tla pa, kar jih izgubi vlada, dobi potem opozicija. Dr. Jožt' Vošnjak in dumi Tinkar l.dnanl Juii/m Dr. Jožt* Vošnjak in dumi