Leto VS., štev. flf Ljubljana, sreda 13. maja 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din S »shaja ob 4. «{ufra|. e=a Stane mesečno Din «5 —; za Inozemstvo Din 40-— neobvezno, Oglasi po tarifu. Uredništvo s Onevna redakcija: Miklošičev« cest« gtev. 16/I. — Telefon štev. ja. S'očna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Sinatlovi ul. št. s/L — Telefon 6t. 34- Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava 1 Vpravnfštvo: Ljubljana, Prešernova ulica »t. 54. — Telefon št. 35. Inseratni oddelekt Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon it. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. t. — Celic, Aleksandrova cesta* Račun prt poštnem ček. zavedat Ljubljana št. 11-841, - Praha čisto 78,180. Wicn Nr. 105.141. Ljubljana, 12. maja. Prosvetni minister je izdal 19. januarja t. 1.. torej ored štirimi meseci — okrožnico, s katero se glede na člen I. uredbe o ustrojstvu ministrstva za prosveto ureja po zakonu predvideno nadzorstvo vrhovne prosvetne uprave nad zasebnimi prosvetnimi organizacijami. Glasilo ljubljanskega škofa Je šele sedaj, po preteku tolikih mesecev, začelo boj proti tej ministrski proved-beni uredbi ter jo porabilo že v dveh svojih številkah kot sredstvo za podpt-hovanje plemenskih in verskih strasti ter za vzbujanje sovraštva proti vladi. ^Slovenec* se spodtika zlasti nad tem. ker naglasa okrožnica, da je namen ljudske izobrazbe odstraniti tudi vse zmote in napačno pojmovanje državljanskih pravic in dolžnosti. Prosvetna društva tudi ne smejo biti politična ter se mora iz njih odstraniti vse. kar bi ne odgovarialo zakonskim predpisom. aH kar bi bilo naperjeno proti narodnemu in državnemu edi.i-stvu Klerikalcem tudi ni všeč. da priporoča prosvetni minister, naj soje prosvetna društva versko strpnost in »Slovenec* celo trdi, da hoče minister Pribičevič uničiti pri Slovencih in .Hrvatih slovenski in hrvatski narodni ter verski čut. Nadalie piše škofov list. da za vodi prepričanie, da imamo »opraviti z iasno preračunanim programom, naperjenim proti naši narodni kulturni samobitnosti*. Da pretaka «S!ovenec» krokodilove solze radi «zatiranja» svobode vesti, kulturnega in svetovnega nazirania. ie vzpričo pokvarjenosti latinskih jezuitov samo po sebi razum-ijivo. . . Nadzorstvo države nad prosvetnimi organizaciiami ni le po obstoječih zakonih utemeljeno, marveč tudi za vsakega poštenega in politično mislečega človeka nekaj samoobsebi umljivega, česar ni treba nikomur še posebej razlagati. Klerikalcem državno nadzorstvo. ako ga sami ne vrše. seveda nI všeč. ker jim sploh ni ničesar všeč. kar oni sami ne delajo, ali kar je v zvezi z ustavo, zakoni. ,?dnosno z našo državno mislijo. Pmkleto slabo vest mo-raio imeti klerikalci, ako se boie že ta-V,ih ministrskih odredb, na zelo slabili nogah je niihova narodnost, ako Jo more uničiti izpolnjevanje zakonov narodne države in le formalno je razvit njihov verski čut. ako ga more uničiti verska strpnost, ki jo določa tudi dr"avna listava. Pri gonji, ki jo sedaj uprizarja škofov list proti državnemu nadzorstvu nad ljudsko prosveto. pa ni značilno Ie to, da je šele sedai začel pogrevati štiri mesece staro stvar, marveč, da dviga krik in vik. dasi sam piše. da «raspis» ministra Priblčeviča za naše kraje ne velja, ker je v njem izrecno določilo: «V krajih, ki so bil? prej pod Avstrijo, bodo izvrševale nadzorstvo še nadalje upravne oblasti v smislu zakonov iz leta 1867». To ^Slovenca* seveda ne moti. marveč na podlagi čisto nanač-nih premis zavestno dela napačne kon-klnzije. Mar bi šel škofov list v svojih izvajanjih še dalie in napisal, da pripravita prosvetni minister za vse Slovence vešala! Tudi to bi bilo za nemoralo škofovega lista konsekventno, za njegove najboli primitivne bralce pa morda vendarle dovoli iak impulz, da jih zopet dvigne iz malod tišja. V osta-iem bi ««SIovenec» mora! biti vendar le zadovoljen, da mu je ostal še nadalie ohranien avstrliski zakon, star nad 50 let. Za klerikalce je ta menda dovolj »slovenski*, a tudi zadosti »napreden*. Odkar je doživela klerikalna parlamentarna delegacija uničuioč debacle, se tudi »Slovencu* pozna, da ni pri niem vse v redu. Kakor na bilko v vodi se je sedaj obesil na okrožnico prosvetnega ministra, a ni pomislil, da bo s to svojo novo ofenzivo dosegel zopet nesmrtno blamažo. Čudno ni, da se sedaj že sami klerikalci zgražajo nad pisavo »Slovenca*. ki drugega ne dokazuje, kakor oa-siko m obup v samem vodstvu SLS. Ne glede na neiskrenost in zlobnost, H sta mati člankov škofovega lista pro-prosvetnemu ministru, moramo s strogo žumalističnega stališča samo obžalovati, da se je našel slovenski list, ki se ie drznil in poskusil svoje bralce na tak prozoren način voditi za nos. kakor je to storil škofov glasnik! Ako nimate za svoje plemensko in versko podDihovanje boljših sredstev, tudi ta v lastnem interesu lahko opustite, ker vam niso ne v korist, še manj pa v čast! Češkoslovaška odškodnina za habsburška posestva Praga, 12. maja. k. Po mirovnih pogod* hah morajo nasledstvene države plačati za državna posestva in posestva članov bivše cesarske rodbine odškodnino. Pogajanja med češkoslovaško in avstrijsko eenilno ko» misijo, ki so se začela pred dvema letoma, so sedaj, kakor javljajo, dovedla do koma promisa. Češkoslovaška republika je izjavil la, da je pripravljena plačati vsoto 144 mi» lijonov zlatih kron. Konec poslanskih sinekur Seja radikalskega kluba. — Vsi poslanci morajo odložiti upravna mesta pri državnih zavodih. — Novi predsednik radikalskega kluba. Beograd. 12. maia. r. Na današnji seji radikalskega kluba se je nada-jevala diskusiia o volitvi članov v 'odbor državne Hipotekame banke. Kakor znano, je bil včeraj izvoljen poseben odbor 15 poslancev, ki je imel načeloma zaključiti o tem. ali naj bodo člani upravnega odbora narodni poslanci ali osebe izven parlamenta. Ta odbor se ie sestal danes dopoldne ter izrekel načelo. da narodni poslanci niso upravičeni vršiti kake druge funkcije razen poslanskih. V imenu tega odbora je na današnji seji radikalskega kluba refe-riral poslanec Živko Suš;č. ki je poudarjal. da ie že skrajni čas za energično pobijanje korupcije in da bi bilo potrebno. da radikalski klub. na katerega pada toliko kričania. poda prve iniciative za pobijanje korupcije in koristo-lovstva v poslanskih vrstah. Zato ic stavil predlog, da se vsi radikalski poslanci odrečejo vseh sinekur, ki jih uživajo, kakor n. pr. pri upravi državnih monopolov in sličnih podjetjih, tako da noben radikalski poslanec ne bo vršil druge funkcije, kakor poslansko. Gosp. Pašid je sprejel ta predlog. Po njegovi kratki iziavi se je zvrstila cela vrsta govornikov: Milorad Vujičid. dr. Ljuba Popovič, dr. Velizar Jankcrvič, Viharen sestanek Narodne skupščine Ponovna junaštva klerikalcev in radičevcev. — Zemljoradnik Kokanovič grozi z revolverjem in je zato izključen od treh sej. Opozicija bojkotira volitve v upravni svet Hipotekarne banke. Naooved vladnih odredb proti korupciji. Beograd, 12. maja. p. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela točno opoldne. Po sprejetju zapisnika je predsednik sporo- Toma Popovič. Jovan Čirkovič itd. Nato ie bi! soglasno sprejet predlog, da se vsi poslanci odrečejo funkcij, ki jšTi uživajo izven parlamenta in kj imajo značaj sinekure. Posta';ec dr. Ljuba Popovič je predlagal, nai minister pravde Izdela osnutek zako ia. s katerim se narodnim poslancem vobče zabranijo slnekure. Predlog je bil sprejet. Za tem se je vršilo konstituiranje klu ba in je za predsednika bil soglasno izvoljen Pašičev vrstnik Ljuba Živkovič, ki se ie za izvolitev zahvalil z lepim pri godnim govorom Istočasno z radikclskim klubom ie tudi samostojno - demokratski klub imel sejo. na kateri ie razpravljal o dnevnem redu današnje skupščinske seie. Popoldne ie radikalni klub nadaljeval sejo. na kateri je dolgo razpravljal o zakonskem predlogu o poljedelskih kreditih, nakar so se vršile volitve v načelstvo kluba. Za podpredsednike si? bili izvoljeni Miljutin Dragovič, prota Mateja Popovič, Andriia Kajundžič m Lazar Šumakovič. za tajnike Dimitrije Popovič. Kasta Marič, Liuba Miluše-vič. Branko Corbič in Niko Matkovič. za blagajnika pa Ilija Mihajtovič. čil izvestje verifikacijskega odbora, da namesto radičevca Marjana Peuliča, ki se je odrekel svojega mandata v sremskem okrožju, pride v skupščino Jura Rajkovič. Nadalje je sporočil, da je zakonodajni odbor predložil skupščini osnutek stanovanjskega zakona. Dalje, da je notranji minister predložil osnutek zakona o razvrstitvi občin, narodni poslanec Miloš Radosavljevič pa zakonski predlog o ukinitvi zakona o posesti tn nošnji orožja. Minister pravde zahteva izročitev klerikalnega poslanca Franca Kremžaria ki ga radi več deiiktov zasleduje sodišče. Sporoča se konstituiranje skupščinskega odbora za razporedbo občin, predsednik odbora je Vasa Jovanovič, podpredsednik Gligorlje Božovtč tn tajnik Krsta Ma-rič. Konstituiral se je tudi odbor za načrt zakona o verah m medverskih odnošajih: predsednik je Ljuba Jovanovič, tajnik Krsta Marič. Poslanec Agatonovič je vložil na finančnega ministra interpelacijo o odkupu tobaka. Preide se ca prošnje m pritožbe. Nato dobi besedo poslanec Dragotin Pe-čič, kl protestira, da se ie seja Narodne skupščine pričela šele opoldne mesto ob 10. Nastane veliko prerekanje in živahno prepiranje. Dr. Milovan Žanič protestira, zakaj se zapisniki sej ne razdeljujejo poslancem. Tekoui njegovih strupenih izvajanj se neprestano čujejo medklici: *V norišnico ž njim!« Vobče zapored padajo medklici in nastaja nemir. Finančni minister dr. Stodi-novič za tem odgovarja na vprašanje poslanca Agatonovlča radi ukfnitve tobačne tovarne v Nišu. Agatonovič se z odgovorom ne zadovolji. Ob tem svojevoljno vstane klerikalni poslanec Smodej in začne glasno zabavljati. Predsednik ga prekine m mu ne dovoli besede, ker ni zaprosil zanjo. Toda Smodej govori dalje klerikalci mu sekundirajo. Predsednik ostro pozove Smoceia k redu in mu zapreti, da bo radi ponovnih neparla-irentamih izpadov predlagal njegovo izkljn-čitev. Ob teh besedah klerikalci podvojijo razsajanje, nekateri radičevci jim pomagajo, tolčejo po klopeh, Smodej kriči do hripavo-sti in Žanič dviga pesti: »Najbolje, da nas vse internirate!. A iz klop! večine se čujejo pasovi: »Zanič je zblaznel! Zvežite ga, on ie za Stenjevec!« Vobče pa večina Ia trimo motri huronsko razgrajanje klerikalcev in radičevcev. Ko se mir poleže, začne finančni minister vnovič odgovarjati, a izpadi se zopet ponovijo. Zemljoradnik Čeda Kokanovič pride pred ministrsko klop in zapreti notranjemu ministru z besedami: »V tei državi ne bo reda. dokler ne spregovorijo revolverji!« Na to pretnjo se dvigne notranji min. Boža Maksimovič io reagira, da je v dandanašnji eri atentatov m politična umorov vsakemu članu vlade znano, s koliko življensko opasnostjo vršijo svoje funkcije, toda ministri se zavedajo, da delujejo za blagor domovine in se ne boje niti preteaj niti dejanskih izpadov. Žalostno !e, da se iz vrst opozicije preti celo z revolverji. Ob teh besedah nastane strahovito zgražanje nad poslancem Cedo Kokanovičem: »Izročite ga sodišču!« Predsedniku jedva uspe uposta-viti red. Minister Maksimovič nato nadaljuje, da se nikakor neboji besed Kokanoviča, še manj po njegovih pretenj Jn anonimnih pisem. Ako bi se vsega tega ba!, ne bi sedel na svoiem mestu. Obsoja tudi postopanje posl. Kokanoviča v zbornici. Kot mini-, »ter za notranje stvari In v imenu celokup- ne vlade izjavlja g. Maksimovič s povdar-kom: »Državo, mir ln red bomo branili, tudi ako padejo streli na nas!'« Po teh besedah nastane burno ploskanje pri večini, pr! opoziciji pa hrup. Govornik ugotavlja, da so se tako ostre besede cule najprej s klopi opozicije In da Jih Narodna skupščina nika-koj ni mogla vzetj mfcrto na znanje. Po-r.ovno ploskanje na vlaatiTh klopeh. Poslanec Kokanovič se hoče braniti in upravičiti, nastane pa zopet velrk vihar proti nJemu. Ponovno se čujejo glasovi: »Ven ž niim!« Le z velikim naporom dobi v velikem hrupu Kokanovič besedo, da se opraviči. Po kratkem premoru ugotovi predsednik, da so ostali poslanci, ki so hoteli interpe-tirati finančnega ministra, umaknili besedo. Zato zbornica preide ua dnevni red: volitev peterih članov v upravni odbor Državne hipotekarne banke. Posi. Kosta Timoti-Jevič (dav.) izjavi v imenu opozicijo, da se stranke opozicije ne udeležijo volitev, ker vladna večina ne soglaša z njihovo željo, da bi vstopili tudi oni v upravni odbor Državne hipotekarne banke. Ob 2. popoldne slede volitve. Oddanih 19 bilo 147 glasov, vsi za predlog. Izvoljeni so: državni svetniki Sava Vtikaaovfč in dr. Rudolf Sardeiid (radik.) ter dr. Makso Rožič (sam. dem.), pravni referent Državne hipotekarne banke Dimitrije Dimovič (radikal) in narodni delavec Iz Skoplja Rista Ognjanovlč (radikal). Zbornica nato izključi posl. Cedo Kokanoviča od treh sej. Kokanovič se nekaj opravičuje in nato demonstrativno zapusti dvorano. Posl. Šušič izjavlja, da v smislu čl. 72 ustave poslanci ue smejo biti državni dobavitelji in državni podjetniki in da izgube svoj mandat, ako postanejo državni uradnici. Poslanec ne more biti organ kakršnegakoli upravnega oblastva. V smislu tega predpisa sta torej kluba narodne radikalne ln samostojne demokratske stranke sklenila na skupni seji, da Narodna skupščina ne bo volila članov zbornice v upravni odbor Državne hipotekarne banke. Na temelju tega sklepa sta danes aba kluba določila za volitev pet članov Izven parlamenta. Na skupni seji obeh klubov, radikalne in sam. demokratske stranke, se je izrazila želja, naj tudi ostali tovariši, ki so na kakršnemkoli mestu, zvezanem z dohodki ali ako so v drugih podjetjih in raznih odborih, podajo osiavko na ta mesta in naj ostanejo le poslanci. Oba kluba sta se tudi dogovorila, da zaprosita ministra pravde, naj v najkrajšem času predioži Narodni skupščini zakonski predlog o inkomp? tibil-rtosti poslancev z drug'rrri plačanimi funkcijami. Kluba narodne radrkalne In samostojne demokratske stranke sta s tem dokazala svoje stremljenje, da bodi zakonodajno delo narodnih poslancev na dostojni višini. Govornik upa, da bo zgledu vladne večine sledila tudi opozicija in da kodo njeni poslanci odstopili 2 onih mest, ki niso združljiva s poslansko dolžnostjo. Burno ploskanje na klopeh vladne večine pozdraviia izvajanja posl. Sušiča. Seja Je končala ob pol 3. popoldne. Prihodnja seja Jutri dopoldne z dnevnim redom: volitev parlamentarnega odbora za proučavanje zakonskega predloga, ki ga je vloži! poslanec Miloš Radosavljevič, o uki-»ienjn prepovedi nošnje orožja. Kralj in kraljica na koncertu mariborske Glasbene Matice v Beogradu Lep uspeh mariborskih pevcev v beograjskem gledališču. — Navzoči so bili poleg kralja in kraljice številni ministri in poslanci. — Svečan banket. Beograd, 12. maja. p. V beograjskem gledališču ie priredila nocoj mariborska Glasbena Matica elitni koncert, ki je bil izredno dobro obiskan. Pevce in pevke je izbrano občinstvo navdušeno pozdravljalo in jih obsipalo s cvetjem. Skoraj vsako točko so morali gostje večkrat ponoviti. Koncerta so se med drugimi udeležili kralj in kraljica z vsem dvornim spremstvom, ministri dr. Žerjav, dr. Stojadinovič in Radojevič. mnogo poslancev, med njimi dr. Pivko in dr. Paleček ter mnogo dostojanstvenikov. Krali in kraljica sta bila ob vstopu v dvorno ložo od celega gledališča pozdravljena z burnimi ovaciiami. Kraljica Marija je vrgla mariborskim pevcem kito cvetja. Koncert je bil v umetniškem | ozira precizno Izvajan in bil na višlču. Pevci in pevke so želi za svoj trud obilo pohvale in jim je občinstvo po vsakem komadu burno ploskalo. Po koncertu je priredil mariborskim pevcem beograjski industrijec Milan Vata banket v hotelu Klerižu. Tudi banketa se je udeležila izbrana beograjska publika, ki je pevcem priredila zooetne ovacije. V imenu kraljevske vlade je Mariborčane pozdravil minister Žerjav s pomembnim, načelnim govorom, ki je naredil na vse navzoče globok vtis in izzval viharno odobravanje. Jutri dopoldne polože mariborski gostje venec na grob nesmrtnega Mo-kranjca, opoldne pa se odpeljejo v Novi Sad. Hindenburgova prisega na republiko Ponovitev monarhističnih demonstracij. — Republikanci so bojkotirali tudi svečanosti povodom prisege. — Hindenburgova proglasa na narod in na armado. Berlin, 12. maja, s. Danes dopoldne je novo izvoljeni predsednik nemške republike Hindeuburg v državnem zboru prisegel na ustavo. Kakor včeraj prj Hindenburgovem prihodu v Berlin, so se tudi danes zbrale že v zgodnjih jutranjih urah pred palačo državnega predsednika velikanske množine ljudstva. Špalir okrog palače so postavili gasilci. Vse ceste so bile oklnčane z zastavami. preprogami, cvetjem in slikami Hindenburga ter — Hohenzollern-cev. Razne skupine so demonstrirale z napisi: «Z Bogom za cesarja in državo*. Prisega v državnem zborn se je izvršila v najkrajšem času. Ko je predsednik Hindenbnrg dospel v dvorano, so komunisti pričeli vzklikati sovjetski republiki ter so nato zapustili dvorano. Po pozdravnem govoru predsednika državnega zbora Loebeja. ki je izrazil upanje, da se bo Hindenburgu posrečilo pospešiti gospodarski razvoj Nemčije. je predsednik Hindenburg odgovoril z govorom, v katerem je med drugim Izvajal nastopno: »Državni zbor in državni predsednik spadata skupaj. Oba sta izšla neposredno iz volitev nemškega naroda. Iz te skupne ood'* pela. Sčasoma se je vprašanje uradništva sicer uredilo, vendar pa ni bilo pravega re« da, ker je ravno manjkala podlaga, to je pragmatika. Pri sestavljanju nove pragmati« ke je tvorila podlago pragmatika za držav« ne uslužbence, pri čemer pa ae je oziralo na lokalne razmere in potrebe mestne obči« ne. Bilo je stavljenih več predlogov. Konč« no pa se je odsek zedinil na predležeči osnu tek. Uradništvu se za razliko med držav* nim uradništvom priznava prvi draginjski razred. V generalni debati se je nato oglasil ao. cialist Ošlak. ki Je nagi a šal. da bi morala pragmatika zajamčiti vsakemu uslužhencu eksistenčni minimum, ki ga ceni sedaj na 2300 Din. Plače se mu zdijo preveč diferen. cirane. Nekateri uslužbenci bodo po nje« govem mnenju izgubili po 200 Din sedaniih prejemkov. Delovni čas, ki Je v osnutku določen na sedem ur, naj se skrči na šest ur dnevno. Pragmatika naj hi nadalje vse« bovala tudi indeks za vsakokratno odmero draginjskih doklad. Za ureditev sporov naj bi se uvedla takozvana personalna komi. sija. Stanarina naj bi 6e določala procen. tuelno, nadure pa naj bi se primerno plačale. Nemški odbornik dr. Miihleisen je izjavil, da njegov klub ne more glasovati za prag« matiko, ker ni podan« garancija, da so udo. voljene zahteve uradništva. Tudi uvedba državne pragmatike se mu ne zdi primer, na. ker bi bfl z njo finančni položaj uredništvo neugoden. (Nemci ki so svoje, časno mestno uradništvo dovolj alabo pla. čevali, so postali sedaj naenkrat njegovi ve. liki zaščitniki. Občinski svetnik Pfrimer je ie pač pozabil na svoj stari Izrek, ki ga je vedno uporabljal, kadar Je kak mestni usluž benec prosil za povišani« plače: «Muss man sich halt streeken, nach der Decken.«) Komunistični odbornik Razboršek, Je pro. testiral proti temu, da ni bil vabljen k so. delovanju pri sestavi osnutkov pragmatike. Občinski svetnik Bahun (soc ) jc očital kie. rikalcem, da sedaj odobravajo ravno Isto državno pragmattko in jo hočejo uveljavi« tudi še Nemec Pfrimer, ki je izjavil, da je to eno najtežjih vprašanj, in da ga ne bo mogoče nikoli reiiti v splošno zadovoljstva Mnenja je, naj ae uvede državna pragma« tika s primernimi dodatki, vse druge dokla. de pa naj se črtajo. Po kratkem odgovoru župana je stavil ob« finski svetnik Ošlak predlog, naj se ta oenu. tek odkloni in izdela nov, občinski svetnik dr. Miihleisen pa svoj predlog, naj se uve. de državna pragmatika s 25 odst doklado. Oba predloga pa sta bila z večino glaso* odklonjena. Nato Je župan raključil generalno debato in je povzel besedo referent dr. Kukovec ter otvoril spccijelno debato naflašujoč, da Je treba uvaževati dejanske prilike ter s te« C stališča presojati osnutek. Vršila se je nato razprava o posameznih poglavjih, ki so bila tekom dveurne specijelne debate z nekaterimi spremembami sprejeta proti gla« eovom socijalistov in Nemcev. Pragmatika stopi v veljavo 1. junija. Po« seben odbor bo izvedel prevedbo uradništva o kateri se bo razpravljalo na prihodnji tajni seji. Župan je nato še odgovarjal na interpe« lacijo socialistov glede oddaje mestnega ki« na v najem g. Rogliču. Socijalisti 90 načelo, ma proti oddaji v najem ter zahtevajo naj občina še nadalje upravlja podjetje v last. ni režiji, četudi se je to pokazalo za ob. čino neugodno. Ker se je o zadevi razprav. Ijalo v tajni seji, zahtevajo socijalisti, da se vprašanje obravnava ponovno na javni sej], Ješ da je javnost na stvari interesira« na. Nadalje zahtevajo naj se oddaja razpi« še m šele potem sklepa o ponndbah. Po daljši debati je bfl ponovno odobren sklep tajne seje, da se odda mestni kino g. Ro. gliču v najem proti mesečni najemnini 5000 Din. Ob 21. Je zaključil župan javno sejo. nakar se je vršila tajna. _ Politične beležke Povejte ln dokažite — kriči »Slovenec. In ne gagne — kie se Je pod Davidovičevio vlado storila komu krivica! . . Ce bi mu hoteli ustreči, bi s ponatisom imen napolnili pol »Jutra«. Zaleglo oa seveda ne bi nič. ker bi »Slovenec«. stari špekulant na ljudsko pozabljivost, kričal nadalje: Povejte m dokažite! Ugotavljamo, da smo že navedli imena nekaterih uglednih uradnikov. ki iih ie Davidovičeva, reete Ko-roščeva vlada premestila, upokojila, persekvirala. In to ne samo »mlan-stično oriientiranih mož. marveč tudi lastne »nepočudne« pristaše (Man-tuani!). da Jih je nadomestila z mlajšimi. «izrazitejšimi*. Seveda, če se »Slovencu« ne zdi krivica premestitev rav nateisa Borka aH dr. Beuka. tedaj naj blagohotno smatra tudi premestitev prof. Remca in Jarca za protekcuo. ako mu še posebej povemo, da ie zadnje dni bilo v južne kraje premeščenih tudi več odločno naprednih in prvovrstno kvalificiranih uradnikov. 4- Rogala se ie sova . . . Y do™ čilu o zagrebških nadomestnih občinskih volitvah beleži »Slovenec« z naslado, da je radičevski blok nazadoval za 7000 glasov, a obenem se mu je zazdelo »vredno omeniti, da je nazadovala tudi SDS. kar pomeni, kako neaktualna je postala v sedanjem političnem življenju«. Res je. in tudi mi smo v včerajšnjem poročilu navedli, da je ob splošni apatiji zagrebških volilcev (udeležba je znašala jedva 47 odst.) i SDS dobila nekoliko mani glasov kakor pri skupščinskih volitvah, a navzlic temu en mandat več. kakor jih ie doslej imela v občinskem svetu. Toda mi smo včeraj tudi povedali, da so zagrebški klerikalci v nedelio totalno skrahirall: dobili so celih 327 (!) glasov in nobenega odbornika. Da se »Slovencu« to ni zdelo »vredno omeniti«, razumemo. Kaiti o neaktualnosti klerikalnih klap v sedanjem političnem živlieniu čivkajo tudi ljubljanski vrabci na Katoliški tiskarni. -i- Jačja akcija klerikalcev. Z ozirom na nedavno napoved klerikalnega klu ba. da namerava začeti v Narodni skup ščini iačio akcijo, sklepa »Samouprava*. da nameravajo klerikalci staviti na ministre mnogo več interpelacij kakor dosedai. List ugotavlja, da obstoii v opoziciionalnem bloku velika neenotnost. kar Je razvidno iz tega da njene posamezne skupine ločeno sklepajo o parlamentarni taktiki. Glede dr. Korošca piše »Samouprava«: »Vsa boievitost dr. Korošca Je obstojala doslej v njegovih histeričnih izpadih v Narodni skupščini, in sicer samo v obliki med klicev, ki niso vedno odgovarjali parla mentami obliki, še mani pa činu du hovnika. Razen tega je dr. Korošec pokazal svoie iuništvo tudi nanram slovanski cirilici. To je znatna degreda-cija za politika, ki smatra sebe za neka-kega previdnega državnika, ki Je ustvarjen samo za vodstvo. Ko izgubi politik ravnotežje, odkriva svoje karte. A dr. Korošec izgublja v igri. Izgublja že nad tri leta in niti več ne more obdržati svoio preizkušeno razsodnost in hladnokrvnost, s katero ie dosti spretno operiral. In čim bolj izgubita, postaia kakor vsak igralec vedno boli razdražen. oseben in brez ravnotežja. Včasih ga motlio tudi kibici! Stavil leistočas-no na dve karti, a vedno Je bil durak! Preostaja jo mu samo še erožnje z »iačio akcijo« v parlamentu. Groženi oa se boje samo otroci. Te niegove grožnje ne bodo niti naimani vplivale na tok političnih dogodkov, ki se razvijajo, a še mani Jih moreio zadržati Imootenti brez tega ožalienera Ahila Dr. Korošec kot star taktik vse to dobro občuti. Pri prošlih volitvah je še odnesel zdravo glavo ker je licitiral med svojimi množicami mnogo nižie od Prepeluha in ker so bili niegovi nasprotniki razcepljeni Odkrito borbo le imel vzdržati samo na eni fronti. Izgleda da se razmere Za Blnhoftt OBLEKE po znižanih cenah J. Maček Ljubljana Aleksandrova 12. za občinske uslužbence, ki eo jo svoječas. ----------------------- no najhuje napadali. Končno se ie oglasil 1 v naši državi normaliziralo t 1 aa se razvijajo tako. kakor ne želi dr. Korošec. Za to mu preostaja samo še 00. slednje sredstvo, da z vpitjem in kri-kom preplaši svoje nasprotnike. Nai-več se seveda dere boiazliivec in strahopetec v temi. ne da bi ustrašil druee, pač pa. da bi opogumil sebe.« Pristaviti imamo samo. da ie radikalno glavno glasilo podalo zelo točno sliko o doktorju Korošcu. 4- Budlmpeštanske glave še niso pozabile na Vojvodino. Nedavno ie v Budimpešti izšla šovinistična knjiga z naslovom: »Usoda odcepljenega Južn-kraja». posvečena »južnim« (t. j. našim) Madža im in »zasužnjeni« Vojvodini. Dasi je knjigo treba smatrati zgolj za dokument neminovne megalomanije bu-dimpeštanskih butic. so vendar omembe vredni poedini odstavki, ki olediraio za zbližanje med »južnimi« Madžari in Hrvati kot skupnimi b^inimi tovariši — proti Srbom. Knjiga namreč navaja, da ie madžarska stranka > Jugoslaviji zapisala na svoi prapor avtonomijo Voj. vodine in da ii bodo to nedvomno ponižali izvo.ievati Hrvati, ki bodo slej ali prej morali odobriti »politiko realnosti. katere pota vodijo oroti madžarskim ravninam«. To pisanje je prilično v skladu z volilno epistolo. ki Jo ie Radič pred volitvami poslal vojvodinskim Madžarom tiskano v madžarščini. Pa kakor Je Radič gagnil pred silo nacijo-nalnega elementa v Jugoslaviji, tako bo. do gagnili tudi njegovi budimpešt^n^ki sbojni tovariši«, iredentistični honvedl Iz demokratske stranke • Demokratski uspeh v obmejnih občinan, Minulo nedeljo so se vršile v obmejnih občinah mariborskega okraja, ki so imele radi neurejenih obmejnih razmer šele L 1922. zadnjič občinske volitve, zopet volitve novih obč. odborov. V šestih občinah so bile vložene kompromisne liste in se volitve sploh niso vršile. V boj so se spustili le ob-čani na Velkl pri Cnrureku, kjer sta si stali nasproti narodno gospodarska (napredna) lista tn klerikalci, ki pa so sramotno pogoreli z 39 glasovi proti 110 glasovom naprednjakov. T! Imajo 12 mandatov, kie- | rikalci 5. Večino imajo tudi naprednjaki v St. Jurju ob Pesnici s 6 mandati proti 3 klerikalnim. Sedaj imajo torej že vse obmej-ne občine izvoljene obč. odbore izvzema Slatinskega dola pri Svečtai, kjer bodo vo- I lltve šele junija. Tudi tam si stojita nasproti napredna in klerikalna lista. It to rnači velik napredek, ker so se smatrali dosle: klerikalci teh krajev za tako absolutne gospodarje, da o drugih strankah sploh ljudje niti vedeli niso. Demagoštvo poslanca Ze-bota pa je tudi v teh, od prometa oddahnili j krajih vzbudilo odločen odpor domačinov. Ugodno stanje posevkov v Evropi Iz Zedinjenih držav prihaiajo v zad-1 nJem času večinoma nepovoljne vesti o stanju posevkov. Ker se Pa posamezna poročila precej pobijajo, se vzbuja sum. da so zelo tendencijozna in da stanje posevkov ter obseg posejane površine nista tako slabo obetajoča kakor se hoče prikazati. Nasprotno pa je stanje posevkov v evropskih državah v pretežni večini zadovoljivo m mestoma celo odlično. , Važno za presojo svetovne preskrbe z žitom je predvsem stanje v Rusiji, ki ima obširna polja in številno prebivalstvo. Uradno poročilo sovjetske vlade ugotavlja, da je zima v posameznih pokrajinah povzročila škodo, v drugih pokrajinah pa je stanie normalno ar. celo nadpovprečno. V celi državi je stanje kakih 10 % pod povprečjem. Ker ima iaro žito v Rusiii dokaj važneišo ulogo. bo merodaien pridelek tega žita. Po uradnem poročilu so izgledi jarm posevkov prav dobri. Ni izključeno, da bo v naslednji gospodarski periiodi mogla Rusiia zavzeti na svetovnem žitnem trgu s svojim prebitkom zopet važnejšo ulogo. Prav odlično ie stanie posevkov v Franciji, kier ie dnevno in strokovno časopisje polno hvale o dobrih izgledih žetve. . . Tudi v Angliji se je stanje ozimine zboljšalo in dobro obeta. V Nemčiji ostajajo izgledi žetve zelo ugodni ker vreme iako pogoduje posevkom. Enaka so poročila iz Srednje Evrope. O staniu posevkov v naši kraljevini po uradnih podatkih za prvo polovico aprila smo že poročali. Pb teli podatkih je bilo občno starne v državi v tem času med zelo dobrim in dobrim. — Zopet državranska voina na Kitajskem. Na Kitajskem divja zopet državljanska vojna. V južni* provincah se vrše na vseh straneh bo«. Tudi na severu grozi po porodih »Timesa« iz Pekinga, nova kriza. Najnevarnejša točka je provinca Honan. kjer je nad četrt milijona slabo organiziranih čet Položaj se smatra kot negotov, ker je pekinška vlada brez moči. Kakor poroča »Matin« iz Sanghaja, trpi v provinci Kusi-Srna milijone liudi lakoto in so ceste polne mrličev. Huda obtožba proti klerikalcem v Julijski Krajini Primorski klerikalci s silo tiralo našo narodno manjšino med italijanske po-polare. Zagrebški «Obzor» je prinesel daljši članek svojega dopisnika iz Istre, v brezvestno klerikalno postopanje v Pri-katerem le - ta ostro biča najnovejše inoriu. Dopisnik opozarja jugoslovensko iavnost zlasti na najnovejše dogodke ki se odigravajo v političnem živ-iieniu naših rojakov v Primorju. Poleg težkega preganjanta od strani italijanskih oblasti je med naše rojake pričela sHati razdor tudi slovenska klerikalna politična frakcija, ki je v zadnjem času pridno na delu. da razdere enotno narodno politično fronto. Zlasti izdaialsko postopajo klerikalci v Istri, kjer skušajo po navodilih italijanskega episkopata in višjega sveče-nlštva zavesti ves naš primorski narod v italijansko klerikalno stranko. Njih bi prav nič ne bolelo, ako izbrišejo z lica zemlje 600.000 primorskih Jugoslovenov. kaiti njim je le do tega. da poja,-čaio klerikalno stranko in četudi je ta — italijanska. 2=! zadnie državnozbotsk° volitve so fasno pokazale, pravi dopisnik, da je klerikalna amblcnoznost in narodna tnržnia mnogo škodovala celokupni pravični stvari jugoslovenskega ljudstva v Julijski Krajini. Danes je ta razkol še mnogo večji. Političen položaj je danes tak. da obstoja na eni strani še vedno narodna stranka, ki sknša narod vzdržati v veri v boljšo bodočnost a ra drugi se poiavHalo klerikalci, ki tr-di'o odkrito, da je za naš narod edina rešitev, da se priključi močni katoliški strank! italijanskih popolarov. Žalostno stanje našega živlia so hotele izrabiti že razne rtalTranske opozt-ciionalne stranke. Bili so to v prvi vrsti komunisti, nato socijalisti in republikanci in celo fašisti se pred volitvami niso sramovali izdajati jugosloven-ske volilne proglase. Danes je_ med naše roiake razoela nailačto mrežo ita-liianska klerikalna stranka — «popo-lari». Klerikalna frakciia, ki se zbira okoli «Pučkega Prijatelja®, je na žalost že popolnoma stopila v njih službo. Slovenski klerikalni demagogi so seveda že pridno na delu. Tako je imej nedavno po istrskih vaseh neki Miiano-vič iavna zborovanja, na katerih je pozival kmete, da se zavzamejo za^fikvi-dacijo slovenske narodne stranke in za mistop v pocolare. Klerikalni sgtta-torii dokazujejo ljudem, da so popolari zelo vplivna stranka, kateri načelniejo naiviSi cerkveni dostojanstveniki. Rešitev za Slovence je Ie v priključitvi k tei stranki, kajti edino fa stranka bo lahko znižala visoka davčna bremena, kar narodna slovenska stranka, kot odkrito protfitaliianska stranka ns bo nikoli mogla storiti. Ob sklepu pravi dopisnik: «Naš narod se gotovo ne razume na ptooko politiko, zaveda pa se dobro, da bi s priključitvijo k italijanski klerikalni stranki izginila s površja tudi slovenska narodna manjšina v Italiji Borba med narodno stranko in klerikalno stranko je pri nas na vrhuncu, a žalostno ie to. da celo slovanski svečeniki s prižnice m zahtevo višjih cerkvenih krogov javno hnjskaio proti narodni stranki in pledlraio za italijanske klerikalce. Položai našega živlia re torej sila težaven, a težavneiši še radi tega. ker se narodna sloga krši celo od strani gotovih svečenikov naše narodnost in domačih sinov. TI se pač zavedajo. da iim bo to koristjo, kaiti če pokleknejo pred italijanske škofe, bodo dobili lena župnije, bodo hitro napreco- vali in marsikateri upa celo na kano-niško čast. Toda mi mislimo, da se radi osebnih časti, ne smejo na narodnem telesu izvrševati operacije, ki postanejo lahko fatalne za naš narod. Ne smemo nikoli pozabiti, da so naši enaki nepri.iatelii tako fašisti, kot komunisti. republikanci ali popolari. Vsi ti so najprej Italijani, bojih glavni cilj je ta. da nas popolnoma asimilirajo in utope v morju italiianstva.» Spominska svečanost za Kvar licem Ljubljana, 12. maja. Danes ob 9. dopoldne se je vršila na pokopališču pri Sv. Križu spominska svečanost za podporučnikom Milanom Kvartičem. ki ie dne 11. maja 1919. v boju s koroškimi Volkswehrovci pri Vu-zenici žrtvoval svoje mlado življenje za osvoboditev slovenskega Korotana. Slabo vreme in velika oddaljenost pokopališča od mesta sta bila vzrok, da se svečanosti ni udeležilo toliko občinstva. kakor bi bilo pričakovati. Zastopana so bila razna narodna društva, v prvi vrsti Gosoosvetski Zvon, Sokol, Jugoslovenska Matica, Oriunaši in do-brovoHci. V zelo častnem številu je prisostvoval ganljivi svečanosti tukajšnji oficirski zbor s komandantom Dravske divizije, generalom Stojanovičem na čelu. Spominske slavnost je organizirala Zveza bivših vojakov v sveto\-ni vojni. V pokopališčni kapelici je bral najprej bivši vojni kurat g. Bonač žalno mašo. nato pa so šli navzoči k grobu pokojnega koroškega junaka. - Pevci «LjubIjane» so zapeli žalostinki «Vigred» ter «Doberdob», nakar je imel g; Bonač krasen patriotičen govor, v katerem se ie spominjal zasužnjenih bratov v Koro-tanu, k? se zvijajo pod nemško peto onstran Karavank. Tolažil je junakovo mater, ki je stala strta od bolečin pred grobom svoiega sina. vendar ponosna, da je dala domovini kri svoje krvi. Govornik je koncem govora izrazil trdno prepričanje, da bomo. kadar nas pokliče naša skupna domovina, pozabili na medsebojna sovraštva, ki jih ustvarjajo politični boji in dokončali delo. katero so pričeli v Korotanu padli naši junaki. Na grob žrtve svete domovinske ljubezni je bilo položenih nato več krasnih vencev, katere so podarili «Gosposvet-ski Zvon», oficirski zbor komande Dravske divizije in častniki ljubljanske garnizije, nakar j'e bila svečanost zaključena. ___ Zborovanje uciteljslva laškega okraja Trbovlje, 11. maja. Učiteljsko društvo za laški okraj je imelo preteklo soboto 9. t. m. ob 10. dopoldne na Dolu pri Hrastniku svoj 65. občni zbor. Njegovi člani in članice so Prihitele iz najbolj oddalienih kralev našega sreza. tako da ie bilo navzočih vsega skupaj 92 zborovalcev. Zlasti številno je bilo zastopano učiteljstvo iz Trbovelj in Hrastnika. Kot goste smo pozdravili višjega šolskega nadzornika Gangla. zastopnika UJU Jelen-ca. Dostala. Pegica in Dimnika. Ob tej priliki ie izročilo okrajno učiteljsko društvo svojemu ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku gosp. Antonu Dnusu. šolskemu ravnatelju v pokoju društveno diplomo, s katero ga je Imenovalo za svojega prvega častnega člana Slavlienčeve zasluge, o katerih je že poročalo nedeljsko «Jutro-». je orisal v kratkih obrisih sedanji predsednik društva. gosp. Pobert Plavšak, šolski upravitelj v Trbovljah. Kot prvi ie nafto čestital gosp. Gnusu v imenu UJU gosp. Luka Jelene, za njim pa v Imenu prosvetnega oddelka gosp. Engel-bert Gangl. Slavljenec se je zahvalil ves ginien za čestitke omenjenih dveh zastopnikov in vseh navzočih zborovalcev, nakar se je razvil običajni dnev ni red. Kot prva točka je sledil referat šolskega upravitelja Jurka: Hospitacl-ia v IV. razredu. Prebrali so se še do-šli dopisi in spregovorilo o slučajnostih. s čimer je bil dnevni red izčrpan. Zelo živahen razgovor o vseh učitelj-skili stanovskih vprašanjih se !e vršil tudi še ori skupnem kosilu. BLUZE = K rep barvaste . . . Din 60-— Gnal Batist...... 125«- Etamin ....... ?• 135. Telefon 124. Predstave ob: 1/24., 5., 1/28, 9. Svoje skrivnosti vam odkriva Pariške noši — Pariške demimoadke — Pariška razkošnosf — Skrivnosti , Cafe B-aale" Vse to in še veliko več. Pola Negri. Velika izbera! Poglejte si pri P« MAGDiC, LJubljana. — Pošljem tudi po pošti! — Strahovito neurje nad Dravsko dolino Maribor, 12. mainika. Sinoči so se po 19. uri zgrnili nad Dravsko dolino uprav pošastno temni oblaki, iz katerih ie pričelo kmalu grozno bobneti in bliskati s tako naglico, da se je črna tema od trenutka do trenutka spreminjala v žarko svetlobo. Na vseh koncih in krajih ie treskalo, da so po Mariboru žvenketale šipe. Nenadoma se /e vlila silovita ploha in po oknih je udarila med gromom in bliskom debela toča. ki pa k sreči ni zapustila prehudih posledic na polju. Po ulicah je žvižgal veter, da je bil pogled v temno noč strašen. Še hujše je odmevalo bob-nenie iz dabave po Dravski dolini, od koder ie prihajala nevihta. Danes so dospele tudi žalostne vesti iz Gornje Dravske doline, kjer je nastopilo neurje v noči še z mnogo večjo silovitostjo. Baš nad dolino so se zbrali elementi in voda je v velikanskih hudournikih valila s hribov. V divjih valovih je trgal? bregove potokov zlasti v Mežici, narasla je v reko ter pri Gu-štaniu odnesla državno cesto, ki veže Maribor s Koroško v dolžini 80 metrov. S tem pa je postai ogrožen tudi železniški tir, ki je v nevarnosti, 'da se vsak hio splazi v vodo. Vlaki so sicer danes še vozili na tei progi, toda čisto počasi po ogroženih mestih, ker je nasip popolnoma izpodjeden. Na lice mesta je bil brzojavno poklican vodia Gradbene sekcije inž. Dolenc, da odredi pri državni cesti nainuineiše varnostne poprave. Tudi železniška direkcija je odredila vse potrebno. Velikansko razdejanje in škodo ie neurje napravilo tudi v dolnji Dravski dolini. Z veliko težavo zgrajeno zasebno železnico inž. Lenarčiča iz Brezna v Suhi dol ob potoku Velki ie deloma odneslo, deloma izpodjedlo. Škoda Je ogromna. V Št. Lovrencu je vse raz-jedeno po cestah. Promet na okrajni cesti proti Ribnici ie bil danes uradno ustavljen. V Breznu je deroča voda dvignila in obrnila žago posestnika Pu-paherja itd. Silno je seveda narasla tudi Drava, ki odnaša s seboj velike množine raznega lesa. Razne maniše naprave kot plotove in podobno .ie voda raztrgala. Z največjo silo se ie zagnala nevihta nad pokrajino zapadno od črte Klopni vrh proti Savinski dolini. Afera Efremov v Zagreba Sodna preiskava proti Iažldoktorju medicine Viktorju Vasiliju Efremovn. ki ie bil do pred kratkim več let ce*o asistent na patološko - anatomskem institutu v Zagrebu, zavzema vedno večje dimenzije in se bo nedvomno razvila v senzacionalni proces prve vrste. Najbolj obtežilno je za Eiremova, da se ie klitib nezadostni predizobraz- Gledališki repertoarji. Ljubljanska drama Sreda. 13.: »Narodni poslanec®. D. Četrtek, 14.: Zapr' Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Zaprto. X'tda!ja, 17.: Zaprto. Pcndeijek, 18.: Zaprto. Ljubljanska opera Sr da, 13.: cGlmnači=, eCvetje male Ide*. (Balet.) B. Četrtek, 14.: «Carmen». E. Petek, 15.: Hudožestveniki: «Na dnu». Izv. Sobota, 16.: Hudožestveniki: «Ženitev». Izv. Nedelja, 17.: Hudožestveniki: «Medeja». Izv Pondeljek. 18 Zaprto. Mariborsko gledališče Sreda. 13.: Zaprto. Gostovanje beograjske drame v Ljub-Iran1. Kakor nam poročajo Iz Beograda, be beograjska drama priredila najbrž še tekom iresacs maja večvečerno gostovanje v Ljubljani. Ljcblianska drama gostuje, kakor smo že peročaii, v soboto hi nedeljo v Beograda ter igra Cankarjevo »Pohujšanje« pančičevo »Veroniko Deseniškcj in Golar-jevo »Vdovo Rošlinko«. Hudožestveniki v Ljubljani. V petek 15. t. m. uprizore Hudožestveniki Maksim Gor-kega slike Iz življenja v 4 dejanjih »Na dnu* V tej drami nam Gorkij s pestrim! barvam slika veltkomestni proletarijat in nam s pretresljivo resničnostjo predočuje ljudi, ki jih je usoda vrgla z vso brutalnostjo na najnižjo točko, na dno življenja. Med najrazličnejše tipe teh velikomestnih reve*iv priroma sam fcogve od kje tujec Luka. Z dobro besedo in zgledom hoče vplivati na njihove napake tr. strasti, tolaži trpeče in ošteva grešmke, toda brez uspeha. V kratkih Štirih slikah se odigrava med drughn tudi kratke a bnrna tjubezenska trsgcdHa potepuha Pepela, njegove ljubice Vasilise fn njene sestri Netaše. Ko je njihova drama konratia, odide tnjec Luka bogve kam in življenje teh oboril' stvorov, prebivalcev vettkomestieca proletarskega nočnega asfla, se nadaljnje v gretm, beju !n trpljenju. — V teri nastopi okrog 20 članov, glavne %-loge so v rok.th gg. Kričanovske, Grečove, Tokarske, Ada-majtteove, Dnjeprove, Pavlova, Masatittno-va, Bakšejeva, Komisarova, Sarova, Sjero-va Fn drazih. hrtj režfra O. MasalMnov, Bojkot zagrebškega gledalca. V Zagrebu je izšla nova številka »Coiroedie= v kateri obžaluje lastništvo lista nekvalifici rane izpade zopet novinarje v zadnjem listu ter objavlja, da je urednik Mesarič izva jal konsekvence ter odstopil. S tem pa seveda še ni poravnan spor med novinarji in zagrebško gledališko upravo, ker slednja dozdaj še ni dala odgovora in zadoščenja na poziv novinarskega društva. Bojkot traja dalje. Smrt gledališke igralke v NoTem Sada. Pred par dnevi Je umrla v Novem Sad-u ga. Vidosa Jcvanovič, žena člana Narodnega gledaliSa Steve Jovanovtča. Zadela jo je kap. Božidar Jakac v Parl/.a. V Pariški galeriji Zodiatjne (52, Rne Motilseur — ie Prince) je razstavil dne I. maja kolekcijo svojih risb in Htografii znani slovenski grafik Božidar Jakac, doma Iz Novega mesta. Jakac nadaljuje svoje študije od januarja dalje S»t državni štipendist v Parizu. Razstava se zakljcči daaes v sredo. Kakor do-Jemo, je naro*1 pri umetniku portret tudi neki par«W bapfcfr, katerega Jakac sedaj sf&a. Sarajevsko gledališče v Užicah. Osebje sarajevskega gledališča gostuje že nekaj dni v Užicah. kjer ima na sporedu dela Nniiča, Šantiča, Corovlča. NicodemJJa iti dragih pi eateljev. b! da! nastaviti kot doktor medicine za asistenta na univerzi in prejemal skoro tri leta plačo od države. Obremenilno ie zanj dalje, da se Je Izdajal za doktorja in izvrševal celo privatno zdravniško prakso, torej ogrožal človeško življenje. Nastavitev na institutu v Zagrebu si je pridobil Efremov na ta način, da mu je rusko - srbsko zdravniško društvo v Beogradu, ki Da obstoja iz samih Rusov, napravilo spričevalo. da ie bil L 1916. promoviran za doktorja vsega zdravilstva in da je sposoben izvrševat; zdravniško prakso. Ta dokument je zagrebški medicinski fakulteti zadostoval, da mu je podelila mesto asistenta. Na podlagi istega dokumenta je postal Efremov v Boki Kotorski celo šef vojaško - klrur-gične bolnice. Blamaža zagrebške univerze je popolna. Preiskava se še nadaljuje in Jo zasle-dujeio zlasti zdravniki in profesorji medicinske fakultete, ki so že pred letom dni svarili svoie predstoinike pred Efremovom. češ. da je velik pustolovec. z izrednim zanimanjem. Sodna razprava se bo vršila že začetkom, vsekakor pa sredi junija. Konflikt zagrebškega gledališča z novinarji Konflikt zagrebške gledališke uprave z zagrebškimi novinarji, s katerimi so se izjavili solidarne novinarji cele države. ie zahteval prvo žrtev. Dosedanji urednik «Comoedie?,. I\. Mesarič jejia zahtevo lastništva lista odstopil. «Co-moedia». organ zagrebške gledališke uprave, je dalje v najnovejši številki objavila na uvodnem mestu pojasnilo lastništva in centralnega uredništva lista. v katerem priznava, da ie bil znani članek v «Comoediii», priobčen ored dobrim tednom, žaljiv za ves novinarski stan. tako po tonu kakor tudi po sti-lizaciji. Lastništvo in centralno uredništvo «Ccmoedie» iziavlia dalie. da kategorično odklanja imenovani članek, ker se nikakor ne strinja s stališčem, izraženim v njem. V kolikor se konflikt, ki je izbruhnil med novinarji in zagrebško gledališko upravo, nanaša na revijo «Comoedia», se bo Udruženje .iugoslovenskih novinarjev najbrže zadovoljilo z zadošče-niem. katero je dalo uredništvo in lastništvo tega lista. Drugačen pa je položaj glede boikota zagrebškega gledališča. Gledališka uprava namreč novinarjem še vedno ni dala zadoščenja. Upravnik Julij Bencšič je posla! sicer eentralni upravi Udruženja novinarjev v Beograd brzojavko, v kateri izjavlja, da gledališka uprava ne izvršuje nobene ingerence na članke splošnega značaja v cComoediii*. toda niti gledališki kritiki niti novinarji sploh tega ne morejo smatrati kot zadoščenje. Novinarji morajo vedeti, ali gledališka uprava misli o njih enako, kakor znani članek v «Comoediii», ki je stvarno organ gledališke uprave, kar je nepobitno dokazano. Od gledališke uprave se pričakuje. da obsodi imenovani članek in iavno iz<"avi. da o gledaliških kritikih, novinarjih in novinah nima enakega mner.ia. Sicer pa Udruženje novinarjev tako ni bilo v sporu s Mesaričem. Čisto {relevantno ie namreč, kai piše g. Mesaric o gledaliških kritikih in novinarjih. ni pa irelevantno. ako tiska te stvari organ gledališke uprave, katere naloga ie sodelovanie z gledališkimi kritiki in novinarji sploh. Mednarodna razstava knjig v Firenzi Pisatelj Dragan Bublič je napisal za hrvatske liste o mednarodni razstavi kniig v Firenzi nekaj vtisov. Mednarodna razstava knjig v Firenzi na trgu Sati Galio obsega nad stotisoč zvezkov. Razstavili so vsi narodi od Sferna Pa do Mehike. Vidiš lepe. razkošne. debele in tenke knjige, knjige dobrih in kniige slabili pisateljev.^ Nemci naravnost presenečajo z organizacijo svoiih publikacii. Njihovo mesto Je v levem kotu paviliona za knjige, kjer so razstavili muzikalije v posebni dvoranL Tu koncertira mlada dama iz Monako-vega. Pristop na te koncerte je dovoljen vsakomur, ker ima edini namen — propagirati konsum nemške literature. Zanimivo je vedeti, da niso Nemci raz stavili niti ene knjige o bivšim cesarju. Šobh vsi narodi tekmujejo z razstavljenimi predmeti in z reklamo. Japonci so postavili med svoje publikacije drobno Japonko v pestrem kimomi. Ta dama tz carstva solnca siplje na vse mimoidoče žarke in smeh. Francoski oddelek se odlikuje po bndoarski vnanjosti. Tu je videti mnogo cvetja in parfuma ter pariških gospodičen. , . Italijanska razstava se nahaia v glavnem prostoru, dočim se moralo dnige države zadovoljevati s skromnejšimi paviljoni. Švica se nahaja pod isto streho z Nemčijo. Jugoslavija se lepo predstavlja Dosebao z zagrebškimi knjižnimi izdajami, ki kažejo vsaj lep tehničen napredek. Cehi so slabo zastopanL Razstavili so prav mala Takoj prvi daa ko je bila razstava ©tvorjena. ie bil poset ogromen. Največjo pozornost je pa« zbujala navzočnost italijanskega kralja. Y naslednjih dneh je bik> videti mnogo Francozov tn Angležev. Prišel pa ie tudi brat bivSe-ga nemškega cesar ia. princ Henrik in bivša grška kraljica, Zofija Hohenzol- Danes nepreklicno zadnii dan velcfilma: Tragedija na dvoru Habsburg Predstave ob 4, H 6., H S. in 9. Predstava ob 4. je posebno ugodna za tujce, ker konča pred odbodom vlakov. k LJUBLJANSKI DVOR i n o Telefon 730. lernska. Gosta sta najprej obiskala italijanski paviKion. aato pa nagiškega. Na razstavi iugoslovenskih pufcK^acu se je bivša grška kraljica zadržala deO časa. Princ Henrik Hohenznllemski se je precej časa mudil pred Cermakovo sliko »Ranjeni Črnogorec*, katero je re-producirala zagrebška Tipografija d. d. Informiral se je. kai slika predstavlja, in ga ie posebno zanimalo vedeti, po čem ie spoznati Črnogorca. Želel je vedeti vsako malenkost. Bivša kraljica Sofiia Pa ie ogledovala «Savremeniki. Domjanovičeve pesmi, reprodukcije Uzeičevih in Trepšetovih slik ter monografijo kralja Petra. Oba sta se zanimala za albume iugoslovenskih mest. Jugosloveni smo torej vsekakor vzbudili zanimanje na firenškj razstavi. Srezko zborovanje SDS v Središča Središče, 10. piaja. Včeraj se je v našem trgu v gostilni g. Horvata vršilo zborovanje srezke organua== cije SDS za srez Ptuj, kojega se ie udelc« žilo 28 delegatov in zaupnikov iz ceicga ptujskega sreza. Zbor je otverii in po so< glasni izvolitvi za začasnega predsednika vodil ptujski župan dr. Secčar, ki je vse. stransko obrazložil iz političnega, gospa* darskega in kulturnega stališča pomen srez. ke organizacije, nakar je prešel zbor na pr. vo točko dnevnega reda: konstituiranje od. bora. Ker jo bilo več predlogov glede osebe predsednika, in dr. Sen čar vsl»d svoje preža poslenosti ni mogel ustreči obči želji zbo« rovaiecv, je bil po kratki debati soglasno izvoljen za predsednika naa odlični pristaš in neumorni d«! a vec Lovro Petovar, za poj. predsednika dr. Senčar, za tajnika dr. Sa* lamun, aa blagajnfra Janko Griree. za pred sednik* gospodarskcfinančiiega odseka Ja* kob Zadravec. prosvetnega dr. Komljanec. zdravstvenega dr. H rova t, v vse odseke pn primemo Število somišljenikov strokovnjak krrv iz vseh panog. Po irrršeofh volitvah Je tajnik dr. &ai;i» min stvarno orisal občo politično situacijo s posebnim ozirom na zadnje dogodke in t jih posledice. Odlični davčnorfinapčni strokovnjak Jakob Zadravec je obrazložil v strokovnjaškfh izvajanjih mogoče stvarne posledice za naše gospodarstvo radi povi« šanja invalidskega davka ter 2 odst davka na fizične delavce itd. Po stvarni debati so se sprejele tozadevne resolucije in se pred. ložijo prizadetim faktorjem. V nad 3 ure trajajoči resni debati, V Jca» tero so ponovno posegli Ljudevit Musek, Jakob Zadravec, Ivo Peče. dr. Senčar, Fr. Jamšek, Fran Robič, M. Rakuša, Janko Gri. vec in dr. Šalamun, so se obravnavali raz. ni drugi predlogi. Omenjamo samo: posta, jališče Hajdina, nakladna postaja Sv. Lov. renc na Drav. polju, taksni zakon, regula* cija Drave, izenačenje sodišč, izpopolnitve davčne administracije, o velikem strankin nem shodu v parlamentarnih počitnicah v Središču. Sprejele so se tozadevne resolucije, ki se predložijo pristojnim oblastvom. Po ugotovitvi, da so podobni zbori večkrat potrebni, je zaključil g. dr. Senčar leno zborovanje. Železničarska stavbna zadruga „Bajtar" Občni zbor te stavbne zadruge se jc šil v nedeljo dopoldne v gostilni pri Valjav. cu v Šibki kot napol politična prireditev. Poročilo, ki ga je podal predsednik želez, niski komisar Gottlieb \Valdemar Hczsla--kiewicz, je bilo interesanteo poantirano. Po« vdarjal je prav posebno intervencijo pred. sodstva pri bivšem ministru Sušniku, hvalil ga je prav zelo ter obžaloval padec Davidom vič>Koroščeve vlade, češ da bi Sušnik, ako bi ostal najbrž pomagal zadrugi. G. Hazsla* kiev-icz je namreč g. Sušniku glede finaru ciranja zadruge stavil ponudbo, da naj bi se vse denarno poslovanje iste vršilo po* tom klerikalne banke. Omenil je tudi in« tervencijo pri demokratih in pri ministru dr. 2erjavu ter izjavil, da je bil uspeh in« tervcncije «malenkosten». In sicer zato, ker je zadruga sicer prejela uradno obvestilo, da je minister dcvolil les iz državnih šum. toda. da treba za vsako hišo posebej pred« ložiti potrebo. To smatra g. predsednik za malenkosten uspeli! G. predsednik jc čakal najbrže, da mu poSlje g. minister dr. Žerjav celo hosto v dar za Martinov večer, ki ga je v majhno zabavo, toda na tem večje stro ške zadnsgarjev priredil. Predsednik je prešel nato na tretjega mk nistra Staniča, la je zadevo baje zopet na. novo in dolgo študiral, končno pa tudi nič rešil G. He&slakievricz pričakuje sodaj vse uspehe od četrtega ministra, novega mini« itra saobračaja, zlasti, ker ima zagotovlie. no vse od petega , dvomi««, da jo to zadosti Za bodoče obese zbora bi J. predsednika in g. Pooflcvarju svetoval, saj roje opustita čita. nje neoknsnfli r*ofitijeJmh zapisnikov raz« nih sestankov, s katerimi se mod železni, farji vzbuja nezaupanje nasproti predpo. stavljeni obkatf. Zadrugan sHECRQ» št IO Domače vesti \mmmm Kako bi tigre kuriral Ta recept smo pogruntali zadnjič pri Mačku, tam za vodo. Pri sosednji mizi je sedel tiger, stok in krvoločen, je grdo gledal in razkladal par bolj dobrodušnim gospodom brez brade, pa z mnogo lica. kako so «foter» Korošec vrgli cirilski napis iznad vrat »Jugoslovanskega« kluba. (Ali naj bi »jugoslovanski« klub imel latinski napis? Ali pa samoslovenskega. zato. ker je »jugoslovanski?«) Povedal je tudi, da so dali napis napraviti na novo in ga za-Stražtti, pa ga je kakšen tiger ukradel in na novo strgal. Pri drugih mizah so pisano gledali širokoustenje bedaka, ki je mislil da koristi slovenstvu, ali škoduje, ne vem. ali državi ali Srbom ali kateri stranki, če strga cirilski napis. Pa se oglasi trnovski očanec ln pristopi k mizi. kjer je tiger prijateljem razkladal svoje imenitno delo. ki se ga bodo še naši otroci sramovali., in mu pove: Veste, jaz bi pa tako napravil. Dal bi napraviti tov napis, pa prav dragocenega. zlatega, ali slično. In stroške zanj bi Vam vsem odtegnil od dijet. Pa bi nemara kakšen tujec ukrade! ta napis, radi visoke cene. ali bi pa zopet kakšen tiger na njem skušal svoie kremplje. In bi napravil še dragocenejši napis, vse te vaših dijet. izdatek bi se Vam Odtegnil. prečastiti. In bi izginil tudi ta napis, in bi na Vaše stroške dal napraviti tretjega. Pa bi ne trebalo nič več skupščinskega žandarja za stražo, ker bi tretji napis pazljivo stražila že po dva tigra, po dve uri na dan. in bi se lepo menjavali Tako bi jih izučilo, da je cirilica t di njihovo pismo, in bi mu posvečali pažnjo, ker bi bili za njo trpeli tam, kjer so občutljivi oni. — kakor so zanjo trpeli drugi na drug način. kjer je bolelo njih. Potem bi jih morda srečala pamet, kar jim tudi iz srca želi M. A. C. Naročnike, ki za mesec maj §e niso poslali naročnine, ponovno prosimo, da to nemudoma store, ker poteka že prva polovica mesca in mora uprava to-mesečno naročnino obračunati. Uprava «Jutra» » * Osebna vest. Kakor poročajo fz Oradca, se je zdravstveno stanje gospoda dr. Ivana 2 o I g e r j a, rednega profesorja na pravni fakulteti ljubljanske utriveTze, ki se zdravi v nekem graSkem sanatoriju. v zadnjem času znatno poslabšalo. Dr. 2olger se je pred bo-leznijo intenzivno pečal z izdajo »Sistema mednarodnega prava«. Bati se Je, da ostane znamenito delo nedovršeno. * Angleški poslanik zapusti) Beograd. Dosedanji angleški poslanik na našem dvoru, sfr Alban Young. k! je stopil v pokoj, je predvčerajšnjim zapustil Beograd. Pred svojim odhodom je bil sprejet na dvom v poslovilni avdijenci. * Direktor naše »svobodne cone« v Soluna. Za direktorja naše »svobodne oone« v Solunn je imenovan Sava Božič, doslej načelnik tarifnega oddelka generalne direkcije carin, za sekretarja pa Milivoje Predli, doslej šef administrativnega oddelka državnega posestva Belje. * Za zagrebške univerze. Na veterinarski fakulteti zagrebške univerze so imenovani za profesorje: dr. Petar Ojurič za fiziologijo Evgen Podaubskr za kirurgijo ln oftalmologijo ter Mile RajčevJč za notranje bolezni prežvekovalcev, konj, svinj in perutnine. * Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva bo danes na dunajskem vseučilišču promovir^n g. Alojzij Kuralt, sin uradnika Mestne hranilnice ljubljanske. Iskreno čestitamo! * Izpremembe v državni službe. Z odlokom ministra za narodno zdravje sta imenovana dr. Anton Orebenc in dr. Stanko Perpar za zdravnlka-pripravnika v javni bolnici v Celju. Nadalje sta Imenovana Josip Wagner, sodni sluga okrožnega sodišča v Mariboru, za poduradnlka pri okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah v 1. skdptn! zvaničnikov ter Franc Kapun pomožni jet-nlški paznik okrožnega sodišča v Mariboru, za sodnega slogo pri okrožnem sodišču v Mariboru v 2 skupini služiteljev. V železniški službi so napredovali pri direkciji drž. žrlezme v Ljubljani: dosedanja višja revi-denta Karel Dornhelm in Ivan Lokaj v 2. skupino II. kategorije; dosedanji višji sprevodnik Dominik Marlor. in uslužbenec Jožef Kyovsky pa v 1. skupino III. kategorije. — Premeščena sta: Anton Mere, poduradnik okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, v enaki lastnosti k okrožnemu sodišču v Maribora teT poštna uradnica Ana Vesellč iz Krške vasi k poštnemu uradu v Kozjem. * Razpisana službena mesta. Pri dežel-oem sodišču v Ljubljani se oddajo naslednja službena mesta: 1.) mesto pisarniškega uradnika v 3. skupini III. kategorije: 2.) mesto pisarniškega pomofinika-zvaničnlka in 3j mesto Izvršilnega uradnika. Prošnje je do srede meseca junija vložiti pri predsedstvu deželnega sodišča v Ljubljani. * Himen. Na Bledu se je poročil g. Milan S n b i č. davčni upravitelj iz Ptuja z gospico Hermino Starki Iz ugledne narodne obi-telji v Sevnici. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V Ormožu Je umrla v soboto ga. Angela Sever, vdova po višjem poštnam oficijalu mati g. Joška Severja bančnega uradnika v Ljutomeru. Stara Je bfla 49 let. — Na Dunaju Je umrl v soboto v starosti 25 let vlsokošolec Josip T o m a-ži«, rodom iz Rašice Prt Velikih Laščah, nečak višjega poštnega uradnika v pokoju g. Josipa Tomažhia. Pokopan je bH na centralnem po«opališču ob strani svoje pokojne sestre. — V Lanišah je umrl včerai popoldne v visoki starosti 86 let g. Jakob T o n L Pogreb bo v četrtek, dne 14. L m. ob 8. do- poldne na pokopališče v Šmarja. Blag 9m spomin, žalujočim naše sožalje! * Zborovanje sodnikov. Preteklo nedeljo je imeio Društvo slovenskih sodnikov v Ljubljani svoj redni letni občni zbor, ki Je bil povoljno obiskan po delegatih z zunanjih sodišč. Predsednik, svetnik dr. KeršK je po-dal obširno poročilo o društvenem delovanju in o načrtu novega zakona o sodnikih. Nekatere materljalne določbe so naletele na odpor v ministrskem svetu. Predlagale so se nekatere spremembe zakona o sodnikih, v kolikor ni društveni odbor tega že sam ukrenil. Pri volitvah je bil Izvoljen stari odbor, mesto odstopivšega tajnika dr. Skaber-neta pa je bil izvoljen sodnk dr. Kravina. * Gerent v gornjegrajsketn okr. zastopu. Kjer je odbor okr. zastopa za Gornji grad demisijoniral, je imenoval mariborski veliki župan za gerenta okr. zastopa dr. Josipa Gorlčarja, zdravnika v Mozirju. * Inšpekcijska komisija v naših rudnikih. Iz Beograda nam poročajo: Po odredbi ministra dr. Žerjava se pripravljajo v ministrstvu za šume in rudnike posebne komisije, ki bodo tekom poletja natančno pregledale rudniške obrate zlasti glede varnostnih naprav in tehnične ureditve ter glede onečl-ščevanja potokov in rek vsled pranja premoga. Tndi.se bodo imele te komisije uve-riti, v kakšni meri eksploatirajo rudniki svoja rudniška polja. Posebno pažnjo bodo posvetile komisije tudi razmeram med delavstvom in delovnim odn. mezdnim odno-šajem med podjetniki ter delavci. Komisije bodo sestavljene iz strokovnjakov ministrstva ter uradnikov lokalnih rudniških uradov. * Ustanova za vrtnarske vajence. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje dve mesti Alojzija Korsike ustanove za vrtnarske vajence letno po 1500 dinarjev, ki sta omejeni na drugo in tretje leto vajenčeve učne dobe. Vajencu, ki je opravil vrtnarski izpit in se hoče izpopolniti v trgovski vrtnarski stroki v inozemstvu, se more ta ustanova podeliti še za nadaljnje tretje leto. Prošnje je treba vložiti pri velikem županu ljubljanske oblasti do 15. junija. Pogoji so razvidni lz tozadevnega razpisa v »Uradnem listu«. * Službena mesta za kontrolorje mer. Pri kontrolah mer in dragocenih kovin (državnih meroizkusnih uradih) v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Sloveniji, Hrvatski in Vojvodini je popolnitl več mest za kontrolorje mer. Zvanje kontrolorja mer spada v II. uradniško kategorijo. Kdor hoče konkurirati, mora imeti dovršeno srednjo tehnično ali v obče srednjo šolo z zrelostnim izpitom, interesente opozarjamo na razpis v 4a. številki »Uradnega lista«. * Nor kazenski zagovornik. Višje dežel no sodišče v Ljubljani je sprejelo notarja dr. Ludovika Grobelnika, imenovanega za Ribnico, v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. * Na pozdravnem večeru Sokola na Pra-gerskem dne 26. aprila je izročil g. Martin Dolničar kavarnar v Ljubljani, Sokolu na Pragerskem 100 Din in pristopil kot ustanovni član. Naj bi našel mnogo posnemovalcev! * Prevoz pošte z železnico. Med ministr stvoma prometa ter pošte hi brzojava se je dosegel sporazum, da se bo od 1. junija dalje prevažaia pošta z najhitrejšimi vlaki in sicer na progi Beograd-Zagreb-Ljubljana ter Beograd-Niš po štikrat dnevno v vsaki smeri, na progi Beograd-Gjevgjelija trikrat na progi Beograd,Subotica dvakrat dnevno, * Naše okrajne občinske ceste so še izza vojne dobe v precej zanemarjenem stanju. Temu je mnogo krivo tudi dejstvo, da občine samo ne polagajo potrebne važnosti na cestno-pollcijske predpise in proti krivcem ne nastopajo z vso strgostjo veljavnih cest nih zakonov. — V interesu brezhibnega prometa je, da se po možnosti odpravijo ti redostatki, ki v veliki meri ovirajo povra-tek v normalne razmere ln da se ceste spravijo zopet na ono višino, ki bo v skladu s potrebami časa In bo omogočila njihovo zadovoljivo uporabo. Da se doseže ta smoter, so kakor smo Informirani- izdala pristojna oblastva vsem občinam primerna navodila po katerih morajo prestopkom cestno-policijskih predpisov posvečati vso pažnjo in krivce zasledovati z vso strogostjo zakona. V primerih, kjer bi na prijavo poklicanih varnostnih organov kazenski postopek Izostal. se bo pa uvedlo kazensko postopanje po višjih oblastih zoper vse prizadete, ki so ali zakrivili prestopek ali pa kako malomarnost v uporabi cestnih zakonov. * Pri slabokrvnosti. Izpuščajih, iurtmkCili ureja prirodna grenčlca »Franc-Josef« tako važno delovanje črev. Kapacitete medicinske znanosti so se prepričale, da deluje voda »Franz-Josef« tudi pri občutljivih ljudeh enako prijetno kakoT zanesljivo. Dobiva se po lekarnah in drogerijah. * Proti korpnlencl (debelosti) učinkuje edinole preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablette. Glavna raloga: Lekarna Bahovec. Ljubljana (in Salus). * Prošnja usmiljenim srcem. Reven biva lid, 100 odstotno za delo nezmožen, prosi usmiljena srca pomoči v obliki stare obleke za otroke ln v denarju. Je oče šesterih mla doletnih otrok, sam težko bolan na ledvicah in pljučah in nesposoben za vsako de-Io. 2ivi v velikem pomanjkanju. Podpore sprejema iz prijaznosti upravništvo »Jutra« Prešernova ulica, Ljubljana. * Nov dirkalni nspeh Puchovih motornih koles. Znani dirkač g. Maks pl. Radlcs je dospel pri dirk! v Zagrebu v nedeljo, dne 10. maja, v boju z najhujšo konkurenco v kategoriji motornih koles do 150 cm* kot prvi na cilj v kategoriji do 250 cm1 pe kot drugi, dasi so bili drugi stroji še enkTat tako močni. Zmagalo je malo Puchovo lahko motorno kolo 122.5 cm8 čigar zastopstvo ima tvrdk a R. Pelikan v Maribom Aleksandrova cesta 19. 306 * Smrtna nesreča. Pišejo nam: žena po-90jllničnega uslužbenca Neubauerja v Dol. Lendavi je hotela, kakor običajno, po pov-ratku iz cerkve napraviti zajutrek. Prt dolivanju špirita v goreč samovar se i je vnel je, da se prepričate, da eden par nogavic c žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato) trafa kakor Kirje pari dragih. Dobivajo «e v prodajalnah. Špirit v steklenici. Hoteč plamen uduStti, je steklenico zamašila, pri tem pa je sledila eksplozija in je plamen o1)jel nesrečno ien-sko, ki je naslednjega dne umrla na Ijenih opeklinah. ♦ Beg iz kaznilnice. Iz kaznilnice v Lepo-glavi je pobegnil te dni 24 letni Jurij Kn-reš iz PodbrežJa pri Ptuju ki je bil v Za-grebn obsojen radi tatvine na leto težke ječe. Da si priskrbi civilno obleko, bo ubežnik seveda prisiljen zopet krasti. ♦ 107.000 dinarjev Izgubljenih In najdenih. Kakor smo že poročali, je ekonom teološkega zavoda v Sremskih Karlovcih, Pavle Maksi rnovič pozabil te dni v vlaku torbico, v kateri je imel 107.000 dinarjev uradnega denarja in nekai važnih dokumentov. Kakor umljivo, je Makslmovič obupava!, ker se na njegovo telefonsko vprašanje torbica t denarjem ni našla. Mislil ie že na samomor. Sedaj se je stvar zanj srečno obrnila. Eden Maksimovičevih sopotnikov Je pozabljeno torbico izročil v Subotici postajnemu koitri-sarijatu. ♦ Trdoživ vlomilec. Kamenšek Franc, ki pa se izdaja tudi pod raznimi drugimi imen! ter ga oblasti zaman Iščejo že skoro 2 leti radi različnih deliktov re nujno sumljiv, da je vlomil 6. t m. pri posestniku Ivanu Plačniku v Javorju, občina črna in pokradel razne moške obleke, perila, čevljev teT raznih drugih predmetov v vrednosti 2630 Din Imenovani se klati ponajveč po Koroškem, se skriva v hribih in je tujemu imetju skrajno nevaren. Hladna tri?o*ina F. & M. ROZMAN Židovska ulica 4 sviSene nogavice v vseh barvah a Din 34*— 230 a Iz Ljnbljane j— »Jurjevanje«. Vsled slabega vremena pretečene nedelje se »Jurjevanje. na ljubljanskem Gradu nadaljuje v nedeljo dne 17. maja. Torej rodoljubi!!! 984 u— K repertoarju Hudožestvenlkov. Prejeli smo: Ali bi ue bilo mogoče, da bi Hudožestveniki uprizorili ob priliki letoš-nlega gostovanja tudi pri nas Rabhidranath Tagorjevega »Kralja temne oddale«, s katerim so dosegli povsod velike uspehe (Berlin, Praga, Zagreb. Split itd.) Tako bi tudi ml imeli priliko občudovati velike ruske umetnike v mistični drami največjega Indijskega pesnika, ki je napisal več dramskih pesnitev in ki ga nam naše gledal!šče ne bo moglo še v dogledni dobi pokazat! tudi na sceni. Pri režiji te drame Je sodeloval tudi rojen Indiiec Suravardi. ki Je osebno znan s Ta*oreJem In Je označfl igra! cem karakterne poteze in geste Imllicev Ali bi ne bila uprizoritev te drame zanimivejša kot na pr. «Na dnu», k' smo lo videli že v prelšnllh sezonah z nepozabnim baronom Kačalova? — Več navdušenih ljubiteljev Hudožestvenikov. u— V nedelio bodo Igrali Hudožestvenl ki v našem gledališču »Mededo». Pri tel priliki roozariamo občinstvo, da se dobi slovens-kl prevod Eurlpldnve «MedeJe» v vseh knjigarnah hi pri gledališki blagajni. V boltše razumevanje bo knjiga vsakemu prav prišla. o— Mestna Orluna Sv. Jakob - Krak°vo-Trnovo poživlja svoje članstvo na važen o'enarnl sestanek, ki bo v četrtek dne 14. maja ob 8. ari zvečer pri «Loxarju.. Rožna ulica 15. Dnevni red: komrres v Beotrradn In udeležba na kongresu. Vabi se tudi naklonjeno občinstvo, ki se namerava udeleži ti kongresa v Beogradu ker bo Imelo Iste ugodnosti, kakor člsnl. Vsak udeleženec pa mora podpisat' »Prijavo«, zato pridite vsi. PrHave se sprejemajo do petka tudi v društvenem tokalu. Opekarska cesta 31 jned 18. In 20. oro. Na zamudnike se ne bo oziralo. — Odbor. u— Za mestne reveže trnovskega okraja je darovala obiteli Fran D e r e n d e, trgov ca in tovarnarja, mesto venca na krsto K Casperjeve 300 Din. — V isto svrho Je poklonil 100 Din nadupraviteli državne bolnice Henrik Logar mesto venca na gmb svojemu prijatelja, mestnemu arhitektu Cirilu M. Kochu. u— Občni zbor Podpornega društva slepih se vrši dne 17. maja v Slavčevl dvorani Narodnega doma. Začetek točno ob 9. url z navadnim dnevnim redom. Na ta občni zbor vabimo tem potom kar najulludneje vse naše redne kakor tudi p. n. podporne člane. Imeli bodo prl'lko videti ia spoznati delovanje našega prepotrebnega društva. u— Orluna St Peter - V°dmat poživlja vse svoje člane hi članice kakor tudi njim naklonjene somišljenike, da se polnoštevll-no udeleže kongresa v Beogradu. Prijave za kongres sprejema tajništvo do 14. maja v organ;raci)ski pisarni v Sv. Petra vojašnici, soba Br. 48, I. vsak dan od 18. do 30. »— Od staršev pobegnila. Dne «. maja sta pobegnila od svojih staršev dijaka IV. razreda I. državne gimnazije Igor Zupan In Marjan Poznik Odšla sta baje proti Gorenjski in potujeta brez vsakih denarnih sredstev. u- Izobraževalni tečaj ra služkinje. Za služkinje, ki prihajajo hribovskih vasi in znajo le pomanjkljivo ali morda celo ne znajo čltati, pisati in računati, priredi »Splošno žensko druStvo« v Ljubljani brez- plačen dva- do trimesečni učni tečaj. Vršil se bo v društvenih prostorih po dvakrat na teden od 8. zvečer dalje. Priglasiti se Je do dne 20. maja pismeno na »Splošno žensko društvos. Rimska cesta 30 ali ustno ob torkih, četrtk'h ln sobotah od 5. do 7. ure zvečer v knjižnici, Rimska cesta 9, u— Ljubljanski natakarji ra odpravo napitnine. Vzgledu zagrebških tovarišev so sledili "tudi ljubljanski natakarji ter pričeli akcijo v zadevi odprave doslej običajne napitnine. Zveza natakarjev za Slovenijo je za včeraj dopoldne sklicala Javen shod v kavarno »Central« ob Št Peterskem nasipu v Ljubljani, kjer ie zavzela svoje stališče glede uvedbe nervega plačilnega siste ma. Zveza hoče tudi za svoje člane izvo-jevati procentualni plačilni sistem, ki ]e uveden že skoraj po vseh večjih mest:h Jugoslavije in nedavno tudi v hrvatskem glavnem mestu Zagrebu. Po živahni debati Je bila sprejeta še naslednja resolucija: •Ugotavlja se, da je položaj natakarskih uslužbencev v Sloveniji še slabši kakor v dragih pokrajinah Jugoslavije. Zveza protestna proti »emu, da bi bili zaposleni tuji delavci v natakarski obrti, dokler vlada med domačimi brezposelnost. V Zve« natakarjev in natakaric v Sloveniji Je na raz polago zadostno število natakarskih uslužbencev s potrebnimi kvalif kacijaml ln poznavanjem tujih Jezikov, zato zahteva: 1.) Da se sistira odlok ministrstva za socijalno politiko o dovoljenju prihoda Inozemski natakarjev v našo državo, dokler vlada brezposelnost v naši državi. 2.) Uslužbence se naj zaposluje samo potom Zveze natakarjev in natakaric za Slovenijo. 3.) Kavar-narji, hotelirji in restavraterji naj sprejemajo v službo samo domače delavce in pred vsem tiste, ki so že dalj časa brez kruha». Resolucija se izroči ministrstvu za socijalno politiko, velikima županoma v Ljubljani in Mariboru ter Delavski zbornici v Ljubljani. Zveza bo stop'la v pogajanja z delodajalci in upa, da najde akcija za nov pla^ čilni sistem nmevanje pri vseh poklicanih faktorjih. u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljen5 policiji sledeči slučaji: 2 tatvini. 1 goljufija, 1 najdba vozička, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 3 prestopki cestnega policijskega reda in 2 prestopka obrtnega reda. Areta-c;je so se izvršile 3 in sicer: 1 radi tatvine 1 radi splošnega suma in I radi beračenja. u— Pokopališke hijene. Na draveljskem pokopališču so pred neka) dnevi nepoznani storilci ponoči pokradli z ograje ob grobnici družine Suva Iz Zg. Šiške 15 komadov 6 cm debelih medenih kroglic, k' so Me pritrjen« na ograjo. Kroglice so bile vredne 250 Din. u— Kaj se vse n«Jde. Včerai zjutraj Je našel stražnik po Poljanski cesti nasproti Mariianlšča dvokolesen mlekarski voziček. Voziček ie imel platišča precej nagnlta. Voz si je bržkone kdo v hipni zadregi ponoči nekod .Izposodil., ali pa je prišel na cesto vsied slabe šale kak:h ponočnjakov. Lastnik na) se zglasl na stražnici št IV., kjer ga dobi aopet nazaj. _ Nesrečonosen obisk. V mestno ubož-nico v Japllevi ulici sta prišla v nedelio popoldne dva čedno oblečena, okrog 30-1et-na moška in vprašala po ubožcu Matiji Ster garju. Ko sta prišla do njega, sta ga veselo pozdravla kot stara znanca in ga tako) pozvala: »Strgar, daj no kaj za vino!» Strgar, ki je bil obiska vesel. Je hitro odvrnil: «Pa dajmo vsak nekaj!. Vzel Je hranilno knjižico, v kateri Je Imel neka) stotakov ter nekaj bankovcev po 10 Din. Kakor hitro je pokazal denar, Je edem Izmed obiskoval cev brzo posegel po njem ter mu Izmakni! 2 po 100 Din in 7 po 10 Din. Strgar. ki slabo vidi, seveda nI opazil, koliko si Je obls kovalec prisvojil. Zatem sta neznanca brzo odšla. Strgar Jn Je nekai časa čakal, meneč da sita šla po vino, ker pa se nista vrn'la )e prflavfl zsdarvo stražniku. PRISTEN HPLANDSKI In polnomatten kakao ie lepe in temno niiave barve. Kakso svetle barve ie mlet z luščlnaml vred, toiej nI čist a še mani IzdVen Da Vam na vse to ni treba paz!tl, z?htev*!te povod In Izrecno priznano natbolj« In garantirano čisti kakao Van Kaster Iz Maribora _ Začetek pedagoškega tedna v Mariboru, ki si le nade! nalogo, seznaniti širše plasti občinstva s stremljenjem sodobne pedagogika v šestih zaporednih predavanjih o perečih vzgojnih reformnih vprašanjih, je bil predvčerajšnjem v kazlnskl dvorani prav dobro ob skan. Predaval )e g. Gustav Šilih o gonilnih silah In glavnih smereh šolsko - reformnega gibanja. Publika je z zanimanjem sledila dobro uspelemu predavanju g. Šiliha, ki je bilo nekak uvod In priprava za naslednje večere. a— Zapuščino po omrletnu prof. dr. Medvedu so te dni prodali na Javni dražbi. Pokojni pa je svoje premoženje večinoma že pred smrtjo razdajal od časa do časa v dobre namene, slasti revnim dijakom, katerim Je živel t vso dušo ln svojim plemenitim srcem in tako bo bale zapuščina odličnega rodoljuba menda komaj krila pogrebne stroške. Niegovo knj!žnlco Je kupilo ve-činoma Zgodovinsko društvo, deloma pa •Prosvetna zveza«. a— Mariborska porota. Poletno porotno zasedanje v Mariboru prične dne 15. Junija. Glavni porotniki so bili izžrebani v petek dne 8. maja. a— Dr. Seaton Watso«. znani angleški publicist ln prijatelj Jufoslovenov prispe, kakor čniemo, na svojem študijskem potovanju tudi v Maribor. V Beograda se Je seznanil z odl'čnim angleškim učenjakom tudi narodni poslanec dr. Pivko, ki ga Je v dveurnem pogovoru informiral o naših razmerah. a— Dobrodelne tombole mariborskih poštnih nslažbeocev. ki se Je vršila v ne-deljo 10. maja na Olavnem trgu v Mariboru, se le udeležilo mnogo ljudstva. Dobil so: prvo tombolo (spalno sobo) Jeremic Ana, šivilja, Koroščeva ulica 32; drugo (ženski šivahH stroj) Dreksler Herman, brivski vajenec, Ruška cesta 3; tretjo (ir.o. ško kolo) Valetič Aleksander, krojač. Ko. roška c. 90; četrto (kuhinjsko posodo) Živ. ko Vinko, učitelj, Pobrežje 3. Za peto tombolo (4 m bukovih drv) se je oglasilo osem oseb. Pri žrebanju je Pelicon Josip, zidar, Radvanje 6, potegnil št 90 in tudi d;:bl! drva. Razen tega je bilo razdeljenih 150 amb, 100 tern, 25 kvatern in 10 kvlntera (činkvinov). Iz Celja Razvitje prapora Delavskega pevskega društva »Naprej, v Celju. Delavsko pevsko društvo »Naprej» v Celju Javlja vsem delavskim pevskim društvom ter kul-turnim in strokovnim organizacijam, da j{ ministrstvo saobračaja z odlokom dne 30. aprila dovolilo polovično vožnjo v Celje m nazaj, in sicer z veljavnostjo od 28. maj« do 4. junija. Za izkaznice za polovično vož. njo se le obrniti na društvenega tajnika Avgusta Kolenca, Gaberfe it. 14 Celje najkas. neje do 24. maja. Celjski hodnik) tvorijo za mesto Ce-IJe vsekakor poglavje zase. Z redkimi izje mami so razdrapani, Izhojeni in v deževnem vremenu polzki, da mora človek na-ravnost paziti na vsako stopinjo. Poleg te. ga je pa v Celju še nekaj prometn'h ulic, kier nadomešča hodnike navadna zemlja a!l kvečjemu pesek. Žalosten pogled nudita v deževnem vremenu zlasti Vodnikova ulica in Vrazov trg s svojimi vodnimi odtoki preko ceste, kalužami in blatno brozgo. Ali se v tem pogledu ne bi moglo doseči primerno zboljšanje ' Iz Trbovelj t— Oblak te fe utrgel med 4. in pol 5. pondeljek popoldne nad Trbovljami med hudim grmenjem in bliskanjem ter povzro. čil velike hudournike. Voda je drla iz vseh strani iz hribov v dolino in tvorila na ne« katerih krajih pravcato reko, ki je odnašala s 6eboj različne stvari. Vodni tok, do po! metra visok, je bil na nekaterih krajih tako močan, da je grozil ponekod odnesti s se, boj poedine hiše iz katerih so se ljudje ko« maj rešili Tako močan naliv pa je trajal sreči samo okoli pol are. t— Smrtno se je ponesrečil RoSev hlapec iz Hrastnika, ko je vozil iz Dola proti Hrast niku. Na poti so se mu splašili konji, zate je stopil z voza. toda pri tem si je tako nesrečno zapletel vajeti okoli nog. da je pai del in da so ga vlekli konji okoli 200 daleč. Ko so se končno vstavili, je bil ubog hlapec že mrtev. Dogodek je vzbudil med ljudmi obilo sočutja. t— Zemeljske plasti so se utrgale na vec krajih na Dobrni od pondeljka na torek ponoči, tako da je bil obrat za več ur po« polnoma ustavljen. t— Sa kolodvoru so včeraj natovorili dva zvona, namenjena za cerkvico na Kumu katerih eden tehta 2100 kg. Kmetje, ki bili navzoči pri trudapolnem nalaganju oa voz, so govorili, da ga bodo peljali na Kui ki je visok 1219 m. z osemnajstimi pari vo* lov in da ga bodo še težko vlekli, ker je cei sta na goro zelo strma. Iz Primorja • jVova odkritja v postojnski jami. Rav* natelj postojnske jame se je v nedeljo od* pravil s predsednikom italijanskega »Tous ring« kluba ter nadzornikom Jame na ra iskovalnl izlet v doslej še nepreiskanl del postojnske jame. Trojica je preplavala glo« boko podzemsko jezero ter dospela v nove jamo, kjer je odkrila izredno lepe kapnike. Raziskovanje je trajalo 11 ur. • Smrtni slučaj v Idrijskem rudniku. Pro. šli teden so našli na trinajstem polju Jože« fovega jaška, rudarja Leopolda Jurjavčiča mrtvega. Rudar se je podal kakor običajno popoldne s tovariši na delo, pod zemljo pa se je ločil od njih. nakar ga tovariši niso več videli. Strežnik vodne sesalke A. Ttv pin. ga je pozneje našel mrtvega. Morda se je Jurjavčiču omračil um in je sam skočS v globino. Padel je namreč 48 m globoko Pokojnik zapušča številno nepreskrbljono družino. • Obdavčenje mlekarie v Gorid. Italija je klasična dežela davkov, zato ni nič no vega. če povemo ,da so goriške davčne ob. lasti obdavčilo mlekarice, ki prinašajo mle» ko v goriško mesto. Pri tem je priMo v več nego enem primeru do neprijetnih pomot Davčni organi so namreč odmerili davek tudi za tisto mleko, ki ga daje domača žb vina. ki po vseh pravilih ni podvržena dav« ku. Naši ljudje, ki si služijo kruh s tem, da preskrbujejo Gorico z mlekom, so po rs> slugi te nerodnosti zopet materijalno udar« jem. Gostilna »Alte Viole"? Trieste Vesti h Prekmnria Nezgoda pri delu. Ko je lastnik tiskarne Ralkanv v Dol. Lendavi hotel Izločiti neke črko v stroju, ga je ta zgrabil za dlan dev ne roke. K sreči se je stroj takoj ustavil in je zgubil Batkany le nokaj meče na dlani Ako se stroj ne bi ustavil, bi mu gotovo zmečkalo roko. Veleposestvo bratov Janekovič pod se> kvestrom. Posestvo grofa Esterhazija. sedaj last družbe Janekovič je prišlo pod držav« no upravo. Upravo Je prevzel šumarskl svetnik inž. Urbas. Vojaška komisija. V Dol. Lendavi se mt» di že par dni Inženjerska komisija divizij« ske komande iz Zagreb«. Ogleduje si hotel Krono, katereg« n«mer«va kupiti vojaška oblast r« vojašnico. Veliko poslopje je ku« pil, kakor smo «voječ«sno že poročali, ms« džarskl Žid Epplnger r« j«ko nizko ceno. Nova krajevna organizacija SDS. V Gor. Bistrici se je ustanovila krajevna oreaniza* d j a SOS, Id iteje nad 50 članov. m Aleksander Marghiloman umrl Že včerai smo kratko poročali, da ie bivši rumunski ministrski predsednik ln politik Aleksander Marghiloman nmrl v Bukarešti v 72. letu svojega življenja. Marghiloman je bil potomec bogate bojarske obitelji iz Buzea. Študiral je najprej na liceju v Slantu Slavi, pozneje pa pravoznanstvo v Parizu. kjer je tudi dosegel doktorsko čast. Od leta 1879. do 1883. je izvrševal službo državnega pravdnika. Leta 1884. ie bil izvoljen v parlament, kier se ie pridružil znanemu oolitiku Petru Carpu. Štiri leta pozneje je postal justični minister. V nasledniih konservativni V-Hnetih je bil zaporedoma justični. poljedelski, notranji, zunanji in finančni minister. Sčasoma je postal eden izmed najvplivnejših konservativnih osebnosti v Ru-muniji. Ob izbruhu svetovne vojne leta 1914. je bil Marghiloman šef konservativne stranke. Kot tak se je udeležil važnega kronskega sveta v Sinaii. kjer se je odločalo o usodi države. Marghiloman je bil za nevtralnost, dočim je Filipescu zahteval vojno napoved centralnim državam. Ko je pozneje Rumunija posegla v svetovno vojno ter ie doživela strašen voiaški polom, radi katerega ie morala vlada bežati v Jassy, je ostal Marghiloman v Bukarešti kot predsednik Rdečega križa. Dne 5. marca 1918. je bil Imenovan za ministrskega predsednika in dva dni pozneje ie sklenil tako-zvani »bukareški mir«. Po polomu centralnih držav dne 24. oktobra 1918. se je moral Marghiloman zopet umakniti. Preklical je bukareški mir in stopil zopet n? čelo konservativno-napredni stranki in se je posvetil vodstvu njenih časopisov. V zasebnem življenju je bil Marghiloman posebno velik ljubitelj dirkaškega športa, živel oa je kakor žive vsi člani boljših družin z rodbinsko tradicijo na Rumunskem. Otvoritev letošnje razstave v Wemb!eyu V soboto 9. maia ie bil zopet pravcati gala-dan britanskega imperija. Ze v zgodnjih jutranjih urah je vse drvelo v Wembley, kjer so bile zbrane vodilne osebnosti angleškega kraljestva v paradnih uniformah. Kdor je le mosrel. si je tega dne utrgal par ur ter pohitel k otvoritvi razstave, na kateri ie videti vse neskončno bogastvo angleške države. njenih dominiionov in kolonij. Otvoritev se je Izvršila z velikimi ceremonijami. Stadion, na katerem so se zbirali liudie. je bil gosto zaseden do zadnjega mesta. Prav na vrhu je bil pod posebnim baldahinom prostor za krab*. Ob niegovi loži so stali dvorni uradniki z zlatimi našitki, poleg njih je bilo določeno mesto za vlado, inozemske zastopnike in druge odličnike. Nasproti vladni loži ie bil prostor za pevce vseh londonskih cerkva. Pevci so bili belo oblečeni in so tvorili slikovit pravo-kotnik sredi množice, ki se je zibala v črnem oblačilu. Točno ob 11. zjutraj ie udarila kapela častne garde več vojaških koračnic ter sviraje obšla stadion. Navdušenje ie bilo nepopisno. Vsi so ploskali. 500 godcev se je končno ustavilo sredi stadiona ter se je razdelilo v več skupin, ki so zavzele svoia mesta med množico. Tu je bilo videti zastopnike vseh panog britanske armade. Ob tričetrt na 12. so pridirjali na konjih štirje dvorni lovci ter so ob piskanju fanfar naznanili, da prihaia kralj. V prvi dvorni kočiji se je vozil protektor razstave vojvoda Yorški. takoj za njim ie šel gala voz, v katerem sta sedela krali 'o kraliica. Godba je svirala znano «God save the King» in vojaški oddelki so prezentirali orožje. Ceremoniia se je začela s pozdravnim govorom Yorškega vojvode, ki je med drugim omenil dosedanje uspehe Wem-bleva. Vojvodi je odgovarial kralj Jurij. ki ie posebno poudarjal vzsrolni pomen razstav angleške kraljevine. Izrazil je nado. naj bi letošnia razstava vplivala pomirjevalno na vse podanike angleškega imperija. Razstava le bila s tem proglašena za otvorjeno. Londonski škof ie glasno molil kratko molitev ter prosil Boga za blagoslov. In božji blagoslov je prišel. Nebo se jepooblačilo, vsmati je začela gosta sodra, ki je prisilila navzoče, da so razprli dežnike. Ta prizor ie težko popisati. Ljudje so se muzali, vendar se ni n'hče smeial sdasno. ker to prepoveduje takt. škof je nato sklenil svojo molitev z očenašem, nakar se je oglasilo 21 topovskih strelov, med katerimi so se razlegale slavnostne pesmi. Obisk razstave je bil že v soboto velik, v nedeljo pa je bil naval ljudstva naravnost ogromen. Higijenska razstava na Dunaju Na Dunaju se ie otvorila 28. aprila higijenska razstava, ki je izredno poučna in originalna Priključena ii je svetovno znana zbirka higijenskeo-a muzeja iz Dresdena. katero je sestavil K. A. Lingner in ki obsega sledeče skupine: 1.) Prazgodovina človeka na zem-lii. 2.) Plemenska higiiena in 3.) Človeško telo. To skupino izoopolniujejo razstave dunajske medicinske šole. klinik vseučilišč v Gradcu in Innsbrucku. kakor tudi duraiskih bolnic. Posebno zanimanje vzbuia skunina »Prozorni človek«. ki poda:a obilico instinktivnih in estetsko lepih slik. Zelo zanimiv ie oddelek, katerega Je priredila avstrijska ženska organizaci-ia ood naslovom: Novo gospodinjstvo. Razstavljeni so načrti modernih hiš. kuhinj in vrtov, zastopana so vse panoge praktičnega in umetniškega ženskega ročnega dela. športa, telesne vzgoje in nege dece in žene. Dunaiska občina razstavlja modele novih stavb, od katerih so posebno zanimiva mala družinska stanovanja. Pavilion inozemstva obsega razstavo lige Rdečega križa, v katerem so razstavili belgijski, jugoslovenski. nemški letski. ruski in madžarski Rdeči križ. Za obiskovalce je prirejena tudi posebna dvorana za predavanje in predvajanje znanstvenih filmov. S predavanji se spooolnjuie šinnkoooteznj nazorni pouk. Več kakor trideset predavanj znamenitih zdravnikov in raziskovalcev bo z besedo in slikami obravnavalo naiva/ne'ša vprašanja splošne in individualne higiiene. Namen razstave je poučiti posameznike o človeškem telesu, niega ustnvu in predvsem pokazati, kako nai vsak racijonalno uporablja svoje moči in kako si iih ohranjuje v svojo in v srečo svoiih potomcev. Razstava ie odprta do konca junija in opozarjamo nanjo vse obiskovalce Dunaja. Strašna železniška nesreča Nemčiji V Offenburgu, ki leži na progi Frank-furt-Basel. se je pripetila v nedeljo strašna nesreča. Brzovlak št. 186 ie vozil z vso naglico s po«+*s~ Roth-M->'*cb in nadalieval svojo pot. Stroievodia je radi zamude še pospešil brzino lokomotive. Na tem delu proge mora vlak prevoziti cesto, katero zapiraio za časa vožnje prečnice. Slučai pa je nanesel, da je železniški čuvaj, kateremu je poverjeno nadzorovanie tega dela proge, pozabil spustiti prečnice in zanreti cesto. no kateri ie baš drvel poštni avtomobil z domačimi godci. V bližnjem kraiu St. Leon se je namreč istesra dne vršila veselica. Ker je bila cesta odprta, se šofer ni zavedal, da se bliža po tračnicah vlak. Hotel je prekoračiti progo. V istem trenutku pa je prihru-mel brzovlak. trčil v avtomobil, da odrinil v stran in ga popolnoma razdejal. Fnaist oseb ie bilo na mestu mrtvih, štiri žrtve so bile težko ranjene, vsi drugi pa so zadobili praske. Očividci pripovedujejo, da je bila proga kar posejana s trupli ubogih žrtev, ki so sto-kaioč umirale v strašnih bolečinah. Vlakospremno osobie si ni bilo sprva na jasnem, kdo je zakrivil nesrečo. Še- Arkadij Averčenko: Mož pod posteljo Kuroslepov je šel v gledališče. Ker pa je zbo'ela ririmadona, je bila pred* stava odpovedana in zato je prišel do* mov že ob osmih namesto ob enajstih. Žena mu je odprla izredno prijazno, ali on je ostal hladen. Ozrl se je na de* sno, na levo in rekel temno: »Čegava noga je temle pod poste* !jo?» «To ni nobena noga«, mu je smeje odgovorila. «To so tvoji čevlji, ki si jih vrgel pod posteljo.* •Ti misliš, da so to moji čevlji. Do« bro. Ustrelil bom ▼ peto.« Pod posteljo je zašumelo na pose« ben način in izpod nje je prilezel ka« kor krokodil mlad mož. »Čisto prašni ste,« je rekel Kurosle« pov. »Kdo pa ste?« Mladi mož je molčal. »Zakaj molčite? Odgovorite! Mislim da imam pravico, da vas vprašam. Po« mislite samo: našel sem vas pod po« steljo svoje soprogel Kdo ste? Ali ste tat, ali prijatelj moje soproge, ali blaz« než?« Mladi mož se je odločil, da glumi blazneža. Poskočil je trikrat, zaplesal na eni noffi in zakrilil z rokami... • »Kaj počnete?« je vpraša! Kurosle« pov začuden. «Ptič sem! Letim!« Gospa Kuroslepova se je pričela kljub resnosti situacije smejati. «Zakaj se smeteje? Greh je, če se šalite z bolniki«, je rekel mladi mož. »Torej ste b'azni?« je vprašal Kuro« slepov. «Ptič sem! Odprite mi okno in od« frčal bom.» »Glejte,« je rekel Kuroslepov, «če prileti ptič v hiJo, ga zapro v kletko. Jaz vas bom dal zapreti. Sicer pa, mo« goče sploh niste blazni?« «Ne, jaz sem blazen,« je rekel mla» di mož in prestrašeno pogledal palico, ki jo je gospod soprog c*ržal v roki... «Jaz sem ti! norec...» »To more ugotoviti samo psihiater. Katja! Telefoniraj takoj v norišnico, naj pride zdravnik in dve slugi... Hi» tro... v avtu!« »Pošljite me raje domov,« je prosil mladi mož. »Jaz sem tih in miren no« rec... v domači oskrbi...» »Ne! Nevarnost je za vse mesto.« Dolgo so čakali zdravnika... MJadi mož je stal v kotu in oponašal od časa do časa ptičji let. Končno je wi*el zdravnik z dvema slugama. «Kie je bolnik?« je vprašal hitro. le pozneje, ko nI bilo nikjer naffl čuvaja. je pade! sum na železničarja. Prišla je sodna komisija, ki le zaslišali ranie-ne godce in železničarjevo družino, ter ugotovila dejansko krivdo. Odgovornost za nesrečo nosi železniški čnv»i. ki ni vestno izvrševal svoie službe. Ko se ie bližal avtomobil z godci, ie prezrl signal, ki ga ie opozarjal, da je treba spustiti prečnice in zapreti cesto. Želez-ničarjeva družina je plan:la iz hiše na cesto in čuvaj je z ženskami vred zijal v godce, ki so razbijali na boben In udarjali v druga tolkala. Pustil je avtomobil mirno dalje m šele ko je prišlo do karambola. je pobegnil ter se skril v bližnjem gozdu. Strašna nesreča je povzročila v prvi vrsti ogorčenie. ker ie vlak zavozll v avtomobil radi čuvajeve nepazljivosti. Domačini so bili tako besni, da so hoteli nesrečnega čuvaia naskočiti in ga linčati. kar je orožništvo preprečilo le z največjim odporom. Usodna tramvajska nezgoda V nedeljo zvečer se je pripetila v Hie-tzingu na Dunaju tramvajska nezgoda, pri kateri je bilo ranienih 24 oseb. Ob 8. zvečer je privozil do križišča nri Hof-wiesengasse tramvaj št. 60. Imel is več voz in na enem izmed njih je med vožnjo pregorela varnostna naprava. Moral se je radi tega ustaviti sredi proge. Ob istem času je privozfl iz nasprotne smeri drusr tramvai. Sprevodnik je videl, da stoii voz sredi proge šele v zadnjem trenutka in se je takoj poslužil zavore, da ustavi železnico. Zavora pa je odpovedala. Tramvaj je zavozil z vso silo v voz sredi nroee. Sunek ie bil tako močan, da električna železnica skočila malone s tira. 24 oseb je bilo pri tem ranienih. Poškodbe so bile k sreči lahkera zn**aia: stale so radi šip. ki so se zdrobile ln ranile potnike. Pazume se. da le pri tem padlo več žensk v omedlevico. da so se nekaterim pretresli možgani, polomile roke in noge. Na mesto nesreče je takoi dosnela ambul?«'-:«. kl je prepeljala 21 ranjencev v bolnišnico, tri pa na dom. Sedai so odredile oblasti preiskavo, da se dožene. v kakšnem stanju so bili vozovi električne železnice in če je zakrivila nesrečo res samo tehnična pomanikllivost tramvaja. X Čin 151efnepa Ijubosimmeia. V Dcsen« zanu od Gardskem jezeru se je te dni od« igrala ljubezenska tragedija med dvema pet najstletnikoma. Ze pred enim letom je po« begnila z doma takrat 14 let stara hči ugled ne rodbine z enako starim dečkom. Ko so jo privedli k stariSem nazaj, je dekle po« skusilo samomor. Ljubezen petnajstletne le« potice se je morala med tem nekoliko ohla« diti. ker jo je sedaj zalotil njen ljubimec v gledališču v nežnem razgovoru z drugim seladonom enako starosti. Prevarani ljubi« mec je zasadil nezvesti nož v vrat. Dekle je bilo prepeljano v bolnišnico, kjer se bo» ri s smrtjo. X Smrtnoneverna žuželka. V Biankenu v okrožju Johannisburgu v Južni Afriki so se pojavile v velikanskih množinah črne krila« te žuželke, ki imajo izredno velik rilec. 2i« valice se navadno drže goveje živine in Ji pijejo kri. Najrajši se drže na grlu. Strupe« ni piki povzročajo v kratkem času veliko oteklino, ki se razširi na pljuča, vsled česar žrval kmalu pogine. V Biankenu so morali na ta način v enem dnevu ubiti 15 dragoce« nih krav. Znanstven«ki še ne vedo. kaj je s to živalico, ki je doslej še neznana. X Redukcija uradnikov v Ameriki. Pred« sednfk Coolidge namerava v svrho štedenja zmanišati število državnih nameščencev za 20.000. X D' Annunzio minister? Italijanski ko« misar za letalstvo, general Bonzani, je po« letel te dni k D' Annunziu v vilo Gardono ob Gardskem Jezeru. Iz naglega odpotova« nja generala v aeroplanu sklepajo, da ima postati D' Annunzio minister za zrakoplov, stvo. Omeniti je treba, da se pripravlja D' Annunzio na polet ia Italije v Južno Ame« riko. Pravijo, da bo pesnik, ako prevzame mesto ministra za letalstvo, imenovan za senatorja, ker je v Italiji parlamentarna vlada. X Prodaja dragocenih nemSkfh slik v .4n> glijo. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da sta bili te dni prodani dve dragoceni nem. •Tamle stoji. Prišel sem domov ne« kaj preje, kakor sem računal in ga na« še! pod posteljo svoje soproge. Vpra« šal sem ga, kako je prišel tja in on mi je odgovoril: Jaz sem blazen! Jaz sem ptič! Gospod doktor preiščite ga.« Doktor je pogledal mlado ženo, mla« dega moža. Prepoznal je situacijo in ker je imel tudi sam doma mlado, lepo ženo. si je mislil, da lahko tudi sam enkrat zagleda pod posteljo nogo. V njem je vstala besnost proti mladim ljudem, ki zapeljujejo omožene ženske posebno pa še proti hudodelcu, kl mu je stal sedaj nasproti »Pojdite v kabinet,« je rekel osorno, •preiskal vas bom«. V kabinetu se je odločil mladi mož za drugačno vlogo. Prekriža! Je na pr» sih roke in rekel zdravniku: « Človek, če hočeš priti v paradiž, se javi pri meni. Jaz imam ključe M pa« radiž.« •Potem si ti sveti Peteri* je rekel zdravnik in prešel k tikanju. •Uganil si,« je odgovoril mladi mol. •Mene zanima samo ena stvar: Ka« ko je mogel priti Peter pod posteljo?« •Nerazumljiva so pota Gospodova!« «Dovo'i!» je kriknil doktor nervoz« no. «Ob!ecite ga v prisilni jopič!« •Dovolite.« ie rekel mladi mož in pre iti »liti v Anglijo. V prvem primero gre aa Hofbeinovo sliko Eduarda V/alskega. si« na kralja Henrika Vm„ ki jo je kup« k>rd Lascelle od rodbine Cumberlandov. Ker se nahaja ta slika na listi neniških narodnih vrednot, ae prodaja ni smela izvršiti brez dovoljenja vlade. Sedaj Je nemška vlada privolila v prodajo, ker je Anglija zagoto» vila, da se smejo slike enake važnosti in ▼rednosti izražati tudi iz Anglije v Nemči. jo. Drugo delo je Raffaelova slika brata pa. peža Leona X, ki jo je kupil sir Joseph Du. veen. Svoječasno je bila last ruske veliko kneginje Marije. 0 nalogah, uspehih in bodočnosti Zveze narodov Predavanje gosp. Djoka Popovlča, člana sekretariata Zveza narodov.) V Ligi narodov, ki se ie nastan!'a v razkošnem modernem velemestu francoske Švice, v Ženevi, delujejo in ura dujejo uradniki iz vseh mogočih dežel in držav. Med temi so zastopani tudi Jugosloveni. Ce se ne motimo se nahajajo v službi Zveze narodov po en Slovenec. Hrvat in Srb. Zadnji je gospod Djoka Pooovič iz ugledne beograjske rodbine. Po naročilu generalne?"! tajnika Zveze narodov, sira Dnummonda ie že opetovano obiskal iugoslovensko državo ter tukaj propagiral Idejo Zveze narodov. Ze orl prejšnjih svelih potovanjih je oripravil teren, da so se po raznih naših kulturnih srediSčih ustanovila društva za propagando ideje Zveze narodov. V Ljubljini se je za to idejo s posebno vnemo zavzel profesor univerze dr. Pitamic Tudi letošnjo pomlad ie g. Pooovič obiskal našo državo In pregledal stanje, v katerem se nahaja propaganda in agitacija za ideio mednarodne mirovne in pravne organizacije, za Zvezo narodov. Povsod je konstatiral razveseljiv napredek. Pri tej priliki je obiskal Ljubljano in tu v oondeliek popoldne s nr' Danska pa je Izvozila: 1924 170.900 goved, 180.200 prašičev 1923 128.500 goved, 163.400 prašičev Torej površinsko 6ki. manjša Danska je leta 1924. izvozila več žive govedi kakor Jugoslavija, ta sicer jo je oddala V, v Nemčijo, V, v Češkoslovaško (ki ima pač bližjo pot v Jugoslavijo kakor na Dansko), ostalo pa v znatnem številu v Švico ter drugam. Na Danskem je leta 1922. obstojalo 17 zadrug za izvoz živine z okroglo 25.000 člani; te ti ponujajo živino takorekoč lepo garnirano na krožniku in dostavljeno na dem, v Jugoslaviji pa se tujec pehaj sam za njo po sejmovih. Glede zaklane govedi, odnosno Izvoza svežega mesa volov in telet je naša situacija kolikortoliko boljša. Izvozila je v tonah: Jugoslavija Danska 1924. 17.183. 3SC0 1923. 15.163 12.800 Žalostna pa je slika naše prašičereje, če jo primerjamo z nastopnimi številkami prašičev, ki so bili poklani v 46 zadružnih ekspertnih klavnicah na Danskem: 1911—14 1923 1924 povprečno 199 820 269.371 361.801 196.061 240 279 295.687 217.358. 239.018 323.934 2^9 948 263.9^8 373.523 213.813 334.917 332.059 202.765 24S.754 322.980 203299 294.472 355.074 198.241 299.328 312.327 196.373 281.480 343.545 240.320 334.4f!9 341.741 206.171 341.437 332.684 228.854 266.976 328.633 s ha: 0.55 3.3 10 50 do ba: 3.3 10 60 ta črez odpade: % 1.9 12.8 67.4 175 'fr 3.4 19.5 65.1 12.0 io 2.7 14.7 67.7 14.9 3.8 18.0 64.4 13.8 % 3.7 17.9 67.3 11.1 f> 12.1 23.6 54.6 4.7 2.2 12.1 75.5 10.2 Kmetija Konji Goved Fralifi i ba vseis vseh krav neU svinj 0.55— 1.7 34 121 96 224 19 1.7— 3.3 29 113 84 168 17 3.3— 5.0 30 102 71 150 17 5— 10.0 24 89. 56 117 14 10— 15J> 18 86 48 103 12 15— 30,9 16 S4 43 94 11 , 39— 60.0 15 76 36 80 9 60—120.0 12 67 30 67 7 120—243.0 11 65 33 51 7 nad 240.0 10 7! 41 31 3 Skupaj 17 SI 43 90 10 januarja februarja marca aprila maja junija julija avgusta septembra oktobra novembra decembra _ Vse leto: 2,503.023 3,414.349 4 02-^.038 Temu primemo se je izvozilo leta 1923. 173.600 ton in leta 1924. 197.200 ion svežega prašičjega mesa s slanino in sicer skero vse na Angleško, kjer so klavnice zastopane po svoji zadrugi Danish Bacon & Coo-perative Tradmg Company Ltd., London. Nikogar naj ne moti, da so Danci po gornji tabeli več prašičev zaklali, kakor so »ih po uvodni tabeli leta 1923. in 1924. redili; zaradi nizkih cen za žKa hi visokih za prašiče se je življenska doba peršutarjev ^ do 100 kg žive teže, kakoršne edino Izvažajo, znižala s krepkim krmljenjem od pred vojno običajnih 8 do 9 mesecev na 5 H do 6'A meseca in sta tako priJM v klavnice v enem letu dve partiji prašičev; števna statistika pa zaznamuje le ono partijo, ki je na dati štetja živela. Kot posebnost v gornji tabeli je še omeniti konstantnost števila prašičev ki prihajajo masec za mesecem v klavnico; taka konstantnost je skrajno važna, če naj bo prašičereja za kmeta dobičkonosna m sa trgovca brez rizika. Zaključek za naše prilike: Država naj nudi strokovno naobrazb« kmetu in naj podpira njegova stremljenja za stvarno gospodarsko organizacijo. Ako hoče privatna veletrgovina obdržati izvoz v svojih rokah, se naj zaveda, da je niena dolžnost ustvarjati po deželi velike dobavne zadruge kmetov, s katerimi bo trgovec solidno delal roko v roki v svoje dobro in v zadovoljstvo kmetijstva; praktični vzorec za tako sodelovanie najdeš pri švicarskih izvoznikih sira. Za pouk o umni živinoreji potrebulemo v Jugoslaviji več kmetijskih strokovnjakov, kmetijskih šol in kmetijstc književnosti. Anton Pcvc. kislo zelje 5, ohrovt 5, Barfijola 14, Spargiji 30. čebula 5, česen 18 Dia kg. Krompir: stari 1.70 — 2 Din kg. Dunajski goveji selem (U. maja.) Dogon 2694 komadov. Od teh je bilo iz Jugoslavije 163. Zaradi manjšega dogona se je otvo-rilo tržišče v naraščajoči tendenci. Cene so narasle za 10 do 20 grošev pri kilogramu. Not:rali so za kg žive teže: voli I. 1.60 do 1.75 (izjemno 1.80 — 2.25), II. 1-33 — 1.55, III. 1.10 — 1.30, biki 1.25 — 1.70 (1.75), krave 1 — 1.60, slaba živina 0.60 — 0.95 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (11. maja.) Ker so ameriška tržišča prome-iovala v soboto v slabi tendenci in so tečaji znatno nazadovali, je nastoplo na dunajskem tržišču mrtvila Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 53 — 54, madžarska s Potisja 56 — 57, Rosafč 53.50 do 54; ječmen: domači 42 — 46; oves: rumunski 43.50 — 44.50; tuTščica: 29.50 do 30.50. Žitna borza v Chicagu (12. maja.) Pšenica: maj 163.75, julij 150.5, september 142.5 tendenca čvrsta (v soboto mlačna). Turščica: maj 111.5, julij 114 in pet osmink, september 112.75; tendenca neizpremenjena. Iz teh številk je razvidno, da je go, šteta velika vendar ne tolikšna kakor pod tako zvanim fierverskim gospodarstvom; odpade pri kmetijah s 7 ha komaj dobro V-, krave in lK prašiča na ha. Pač pa je med govedo vedno nad polovico kTav in na vsako kravo se redita povprečno 2 prašiča. Telet pod 1 letom starosti se redi največ «a posestvih po 15—30 ha, kjer tvorijo do 38% celotne črede. Biki od 1—2 starosti so najštevilnejši na kmetijah s 30—60 ha; telice pa rastejo številčno enakomerno od 5f« celotne črede na najmanjših posestvih do 20% na ve!epo«estvih z nad 240 hektari. Voli se gejijo le na kmetijah z nad SO ha, teda tudi tukaj predstavljajo le 5 do 9% celotne govedi, za delo na polju služijo predvsem konji. prijetno, da se seznanim z vami.« »Kakšno telefonsko številko imate?« «23*45», je odgovoril Galkin. Pristav je pritisnil telefonski gumb: «Halo! Prosim 23*45! Hvala! Halo! Kdo tam? Galkin? Kdo je pri telefo* nu? Gospa Galkin? Našli smo vašega moža pod posteljo gospe Kuroslepo* ve! Kaj naj napravimo ž njim? Ha? Dobro!« . Pristav je odložil slusalo m rekel: »Gospod Galkin, vaša soproga vas prosi, da pridete takoj domov!* _ Ke ie prišel mladi mož omahujoč v predsobo, mu je prišel nasproti gospo. dar: i „ o «Vi ste dober znanec moje soproge.-' Katjin prijatelj! Ti ptiček, hotel si Ie* teti? Leti!« . , . . - Dal mu je tak sunek v hrbet, da je preletel stopnice... Doma ga je pretepla še žena. In ko je mladi mož pozneje prestel vse batine, ki jih je prejel tega kritič* nega dne, je spoznal, da je najboljša diplomacija — povedati resnico. Če bi bil takoj ko je priletel izpod postelje povedal resnico, bi ga prete* pel samo gospodar, tako pa je nesel ba» tine obeh slug, pristava in svoje žene in povrh še gospodarjeve, ki hi jih bil itak dobil..., Tržna poročila Novosadika blagovna borza (12. maia.) Pšenica: baška, 40 vagonov 504. Turščica: banatska, Donava. 40 vagonov 210; srernska, 3 vagoni 197.5. Tendenca neizpremenjena. . . Živinski sejem v Mariboru. (12. maja.) Dogon 19 konj, 15 bikov, 150 volov, 414 krav, 17 telet, skupno 615 komadov. Povprečne cene so bile za kg žive teže: debeli voli 975 — 10.50 Din, poidebeli 8.50—9.50, plemenski 7 — 8, biki za klanje 4.75—6.25, klavne debele krave 7 — 8.75, plemenske krave 4.75 — 7, krave za klobase 3—4.50, molzne in breje krave 4.50 — 6.75, mlada živina 6.75 — 7.75, teleta 8.50. Prodalo se ie 229 komadov. Mesne cene: govedina 12 "do 20, telečje 15 — 22.50, svinjina sveža 12.50 — 30. Sejem je bil živahen. Celjski trg. V početku tega meseca so bile v Celju naslednje tržne cene: Govedina- v mesnicah I. 20 II. 16 - 18, na trgu I ?0 II 16 - 20. Teletina: I. 22, II. 20. Svinjina: . 30, II. 25, slanina I. 30, II. 27 do 29, mast 33, šunka 37.50, prekajeno meso I. 37.50, II. 32.50. Klobase: krakovske 40, hrenovke 40, saialade 30, sveže kranjske 40, suhe kranjske 55, brunšviške 15, salami 110 Din za kg. Perutnina: piščanec, majhen 20, kokoš 40 - 50, petelin 45 — 50, raca 50, gos 100, puran 120 — 130 Dm za komad. Mlečni izdelki: mleko 3 — 3.50, kisla smetana 16 Din za Hter, sirovo maslo 50 — 55, čajno maslo 60 — 8S, bohinjski sir 48 — 50. ementalski sir 80 — 100, trapi' stovski sir 26 — 55 Din za kg. Jajca: komad 1 Din. Sadje: jabolka II. 10, orehi 10, luščeni orehi 34, suhe češplje 18 — 20, suhe hruške 8 Din kg. Špecerijsko blago: kava: PoTtorico 76, Santos 60, Rio 52, sladkor: kristalni 15,50, kockasti 17.50. riž I. 13 do 15, H. 7.25 — 13 Din kg, nam'zn» olje 28, olivno olje 40, bučno olje 26 Din Hter. Mlev-ski izdelki: moka «00-» 7 30, kaša 6, ješprem 6.20, tnrščai zdrefe 3.70, pšeaidai zdreb 7.70 Din kg (na drobno 20 par vež pri kg). Kurivo: drva, trda 40, mehka 30 D'n za 100 kg. Krma: seno, sladko 60, polsladko 55= kislo 50, slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava: glavnata solata italijanska 12-50 Din kg, zgodnja drobna solata 2 Din 1 krožnik, = Preizkusi gnojenja pri okopavlnah. Turščica, krompir in krmilna pesa potrebujejo za svoj razvoj precej dušika, ki ga dobijo samo deloma v hlevskem gnoja. Popoln učinek gnojenja teh rastlin se pokaže pa še!e z umetnimi gnojili, posebno s hitro delujočim čilskim soRtrom. To so dokazali nešteti preizkusi v Sloveniji in drugod. S čilskim solitrom se gnoji pri prvemu okopa-vanju turščice, krompirja in krmilne pese, pri čemer se ta sol enakomerno razstrosl po vsej zasejani ploskvi. Pri prvem okopava-nju se zmeša z zemljo in pride s pomočjo zemeljske vlage h koreninam. Gnojilni preizkusi, ki so se prejšnja leta uvedli vornih metrov po 2J^mglohnicwvaxtovtcx v Sloveniji, se bodo letos nadaljevali. Take priproste preizkuse izvede lahko vsak kmetovalec. V ta namen dobi za vsak preizkus na parceli od 100 četvornlh me>t:otf po 2 K kg čilskega solitra brezplačno, če se zaveže to delo natančno izvesti ta o uspehu poročati Poddelegaciji proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16. Potrebna navodila dobi obenem dostavljena. = Visoka aktivnost jugoslovenske trgovine z Italijo. Italijansko-jugoslovenska trgovina v letu 1924. beleži zopet povečanje napram I. 1923. Uvozila je Italija blaga iz Jugoslavije za 557 milijonov lir (v 1. 1923. samo za 489 milijonov Ur). Izvoz lz Italije v Jugoslavijo je znašal vrednost 370 milijonov lir ( v 1. 1923. 336 milijonov lir). Med državami, ki največ uvažajo v Italijo je Jugoslavija na šestem mesto. Med kupoi Italijanskega blaga pa je bila Jugoslavija na osmem mestu. Kakor iz gornjih številk vidimo, je bila naša država v trgovini napram Italiii v l. 1924. aktivna za 187 milijonov lir (v letn 1923. za 153 milijonov lir). = Odprava konkorza. Konkurz, razglašen o imovini pokojnega Karla Zelana, tr-gDVw_ .ia Pragerskem je odpravljen, ker nI kritja za stroške postopanja. = Vprašanje žitnih carin v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo: O vprašanju uvedbe gibljivih žitnih carin je nastal spor o tem na katerih žitnih cenah naj se prične carinska dolžnost. V tem še znatno divergiTajo naziranja. Poleg prvotno imenovane cene 200 Kč se označuje kot meja tudi 1S0 in baje tudi 130 Kč. Načelo gibljivih carin še od strani agrarnih zastopnikov baje ni priznano. = Valovanje cen na ameriških žitnih tržiščih. Po sobotnem znatnem padcu cene je v pondeljek nastopila na borzah v Newyorku in Chicagu zopet čvrsta tendenca. Izgube, ki so iih beležili tečaji v soboto, znašajo okrog 3—4.5 centa pri bushelu. Verjetno je. da čvrsta tendenca kakor običajno ne bo dalje časa trajala. = Prevoz železniških vagonov lz Bara v Zeleniko se bo oddal na ofertalnl licitaciji dne 2. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. Borze LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: 7% posojilo 62— 63.50, Vojna škoda (176.75). Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 225—0 Merkantilna 110-125, Praštediona 810-82o Kreditni zavod 190—200, Strojne 0—134, Trbovlje 375—0, Vevče 110—120, Stavbna 265 —280. Blago: les: smrekove, oziroma je-love deske, 30, 40. 50, 60 mm, monte. fco meja, 5 vagonov (585); smrekovi ali jelovi hlodi, od Zi cm premera naprej, ico nakladalna postaja 2č0—0: hrastovi frizi, 4—9, od 2i—40 cm, I. In n. Ico meja 13S0-0: bukova drva, snha. lm dolžtne. fco meja 25-0 hrastove vozovne deščice, 43 mm m 53 mm od 2.66 m dolžtne naprej, I. i" 'l- f®0 rceia 2 vagona (1460); poljski prideiki: pšenica: Rosaie, rinfusa, par. LJnbfjana 0-480, avstralska, rinfusa. par. Ljubljana. 0—475 Ha,-d VVinter št. 2. rir.insa par. Lfoll-ana 0-495, otrobi pšenlčni, dTobni, par. Ljubljana 0— 190; turščica promptna, ?ar Ljubljana. 230— 0; rž Westen, dobava junij, fco Ljubljana 0-460, krompir: beli, f=o dolenjska postaja 0—125, rumeni, fco štajerska postaja 0—115, rdečkasti, fco štaj. post. 0—135. ZAGREB. V efektih je bila tendenca r.eizpremafljeaa. Od bančnih vrednot je zabeležila ve£J1 premet Cskowptna. V Industrijskih papirjih je M slab promet. — V devizah je Ma tn« danes tendenca zolo slaba. Blaga j? bilo na tržišču v izobilju. Tečaji so obdržati vleTajSnje znižano starte, a posamezne devize so še nadalje oslabele. Intervencije ni bilo. Promet priličen. Po borzi tendenca dati® slaba. Notirale so devize: Amsterdam 2450—2480, Dunaj 863—«75. Berlin 1462.5—1477.5, Italija izplačilo 252.05—255.05, London 297.75—300.75, Newyork kabel 61.45—62.25, ček 61.17— 61 97 Pariz 320.5—325.5, Praga 181.55— 183.95. Švica 1188—119S, ček 1188—1198; efekti: bančni: Trgo 15—16. Hrvatska 34 —35. Eskomptna 105—106, Kreditna Zagreb 106—108. Hipo 60.5—61.5, Jugo 99—100, Ljubljanska kreditna 243—24S, Obrtna 65— 66, Praštediona 805—815, Slavenska 70—72 Srpska 130—132. NaTodr.a 0—3500; Industrijski: Eksploataciia 38—41. Dubrovečka 600—619, Šečerana 595—605, Nihag 45—50 Slavonija 52.5—0, Trbovlje 380—390, Union 430—440, vagon Osijek 80—82.5; državni 7% peso lilo 62.25—62.75, agrarne 29—30, Vojna škoda per kasa 17S-179, obračun 178—179. BEOGRAD. Radi čvrstoče dmarja so oslabele vse devize. Povpraševanje je bilo v pretežni večini pokrito s strani privatnih bank, intervencija je bila le neznatna. Zaključki so se izvrševali na bazi 8.40—8.41 za Beograd v Curihu. Notirale so devize: Dunaj 865—S69. Berlin 1453—1467, Bruselj 311—313. Budimpešta 0.86-0.87, Italija 252.25—252.75, London 298.5—298.75, Nevv-york 61.625—61.65, Pariz 321—322. Praga 182.75—183. Švica 1191—1193. CURIH. Beograd 8.40, Newyork 516.70. London 25.065, Pariz 26.97, Milan 21.22, Praga 15.30, Budimpešta 0.00726. Bukarešta 2.50, Soiiia 3.775, Dunaj 72.80. TRST. Efekti: Obligacije Julijske Krajine 77.95, Z:vnostenska 276, AssicurazionI Generali 13300, Rhmieni Adriatica A 4370, Riunioni Adriatica B 4280, Gosulich 343. Dalmatia 267, Libera 539, L1oyd 5550, Oceana 180, Tripkovich 740 Dalmatia Cement 600, Split Cement 435, Krka 480. Devize: Beograd 39.30 — 39.65. Dunaj 340 — 346, Praga 72 — 72.40. London 118 10 — 118.30, Newyork 24 30 — 24.40, Curih 470 — 473. Valute: dinar 39.20 — 39.50, 20 zlatih frankov 94 — 96. DUNA.L Beoerad 11.505 — 11.545, Berlin 168.78 — 169 3*. London 34.42 — 34 52, Milan 29.13 — 29.23, Nowyork 709.35 do 711.85, Pariz 37.04 — 37.20. Praga 21-02 do 21.10. Curih 137.29 — 137.79. PRAGA. Beograd 54.725. Dunaj 476.375, Newvork 33.75. Curih 654.50. RERTTN. Reograd 6.81, Dunaj 59.055, Milan 17.23. Praga 12 436, Curih 81.175. LONDON (Ob 11.) Beograd 299.5, New-york 485, Italija 118.10, Švica 25.06, Praga 163.75. t . NEWYORK. (Ob 18.. po našem ob 24 ) Beograd 1.62 in ena četrttaka, Italija 4.10 in tri četrtinke, London 4.85 in ena osmin-ka. Sv!ca 19.35 In pol._______ Sokol Sok°lsko društvo v Maribora poziva vse članstvo, da nemudoma poravna članarino vsaj za prvo polletje v društveni pisarni. Tudi redno plačevanje obveznih prispevkov spada k sokolski disciplini. Mladinski popoldan Sokola I. v Llub-ljanl. Dne 17. maja ob 15. uri popoldne se vrši v veliki dvoran' hotela Union nastop vseh oddelkov mladine. Proizvajale se bodo proste vaje in deklamacije. S tem, da se potaoštevilno udeležimo te prireditve, do-bi naš naraščaj čim večje veselje za nadalj-ne delo. »Zato vsi v Union». Zdravo! Sokolski odgovor. Ker blatijo gotovi mladi ljudje sokolsko idejo, so s! pritrgali novomeški Sokoli od svojega zaslužka iti zbrali v sokolske namene 80 Din. Zadnja številka »Sokolskega Glasnika«, ki je Izšla prve dni maja, ima po večini samo organizačno vseb n->, med drugim razglase JSS glede razprodajanla srečk In o nabiranju prispevkov, dalje opozorilo glede zidanja sokolskih domov, o zbiranju gradiva za sokolsko zgodovino, poziv prosvetnega odbora za obdržavanje predavanj koncem tekočega meseca o Tyrševem domu in razglas saveznega statisfčnega odseka. Priloga Glasniku »Jugoslovenski Sokol» pa je posvečena Tyrševemu domu |n ustanovitelju Sokolstva dr. Tyršu. Poleg slik ima članke: Praznik dela, Tyrševo Sokolstvo, dr. Miroslav Tyrš in Tyršev dom. Dr. Košir pa nadaljuje razpravo: Anatomija in fiziolog:}a človeka. Vrhutega ie prlnbčen pregled o delovanju češkega in lužičkesrbskega Sokolstva ter o najnovejši sokolski literaturi. Za predavanja ob otvoritvi Tvrševega doma bodo našli predavatelji zadostnh pripomočkov v tei številki Glasnika. V Prago k slavnostni otvoritvi Tyrše vega doma se odpelie delegacija jusioslo-venskega Sckolstva dne 22. maja z brzo-vlakom, ob 12. opoldne Iz Ljubljane. Vožnja je polovična ter stare III. razred v Prago ia nazaj pribVžno 530 Din. Bratje in sestre. ki se hočejo priključiti tej delegaciji, naj se takoi javijo starešinstvu JSS v Narodnem domu v Ljubljani. Oni bratje in sestre, ki so svojo udeležbo že prijavili, si naj preskrbe pri pristojnem policijskem ravnateljstvu ali srezkem poglavarju potne Pste. katere naj pošljejo potem pravočasno starešinstvu JSS, da iim preskrbi vizum pri češkaslovenskem konzulatu v Ljubljani Slavnostne otvoritve se ndeleže zastopniki vsega slovanskega Sokolstva ter delegati Francozov, Sv carjev, Angležev itd. Otvoritev Tyrievega doma bo velika manitesta-cija slovanskega Sokotetva. vsled česar je dolžnost jug ©slovenskega Soko'stva. da se udeleži te slavnosti v čim večjem številu. V Jarenino poziva Sokolstvo mariborskega okrožja za 17. maia vse Sanstvo svetega območja, a tudi vse naklonjeno mu občinstvo, ki si naj ogleda novosti iz telovadnice, namenjene za tekoče leta Nudilo fh bo imenovanega dne na svejem V. okrož-nera zletu ln bo s tem olepšalo neceijjii izlet v krasno majske naravo, hoteč obenem tudi podkrepiti Jarentnčane v nj"hovem sicer težkem, a smotrenrm deln. ki zaslsžl radi zavesti vainesti. katere Ima sokolska edmiea v Jarenfni, tudi najkrepkejše moralno oporo naprednega občinstva. Zato ne bo 17. t m. ostal n hče doma, nego vsakdo poide v Jarenino! Zdravo! Spor Neka) o zadnjih domačih tsVr-h Prošlo nedeljo sta se vršili v Zagrebu in Beogradu dve zanimivi tekmi, o katerih po. ročamo danes nekoliko obširnejše. V Zagrebu sta si stalu v prvenstveni tek. mi nasproti dva stara rivala Gradjanski tn Hašk. Ta tekma, ki je vedno najzanimivejša od vseh prvenstvenih, se je tepot moraia pravzaprav smatrati kot prijataljska, ker je bilo prvenstvo pri vsakem izidu zajamčtr« Gradjanskemu. Gradjanski, ki je zmagal z 2 : 1 (2 : 1), je nastopil z dvema rezervama ter je pričel igro z izrednim elanortt, da je izgledalo, da bo Hašk doživel precejSnii po* raz. Da se to ni zgodilo, je krivo dejstvo, da so igrači Gradjanskega igrali zelo raztr gano in se je pogrešala vsaka skupna igra. zagrebškega prvaka nemogoča. Brezmiscl* no so oddajali žogo, o kaki kombinaciji ni bilo govora. V napadu sc je sicer trvdil srednji napadalec Mantler, toda ni našel razumevanja pri desni zvezi Pasineku hi tudi ne pri levi zvezi rezervi Artlu; zadnji je pač dokazal, da bo postal zlasti v taktič* nem oziru prav dober igrač. Najboljši od vseh igraoev je bil vratar Mihelčič. Ed:na žoga. ki jo jc moral pustiti v mrečo, je bila neubranljiva Hašk je bil mnogo boljši od svojega na* sprotnika. vendar pa ni mogol izrabiti svo. je premoči, ker so bile njegove akcije izve* dene preveč površno. Vinek je moral v 40. minuti prvega polčasa izstopiti. Ostali na= padalci so zadovoljili, ne da bi bili pofeaza* li kaj posebnega. Glavna njihova nap?ka je bila. da so premalo streljali. V krilski vrsti se je odlikoval srednji krilec PremrL Slab je bil Friedrich. O neodločeni tekmi Jugoslavija : Concor* dija poročajo beograjski listi, da je bila Jugoslavija v prvi polovici boljša kakor Concordija, čeprav je državni prvak igral proti vetru. V drugi polovici sc je pričako* valo. da bo Jugoslavija zabila več golov. Vendar pa je docela odpovedala. Concor* dija se je v prvi polovici dobro branila, njen napad pa obrambi Jugoslavije ni delal mnogo težkoč. Rezultat je docela realen. Kolesarska dirka v Posavju. Krški športni klub, kolesarska sekcija, priredi na binkoštno nedeljo, 31. t. m. ob 2. pop. ko* lesarsko dirko na progi Krško*Scvnica*Kr* ško s startom in ciljem v Krškem. Dirka je dostopna vsem članom KSK ter vsem a m a. terjem vozačem Posavja od Zidanega m o* sta do Dobove odnosno Kostanjevice. Pri* javnina: 20 Din za osebo do 28. t. m. Pri* javo na startu 35 Din. Pojasnila daje taj* nik g. Rihard Engelsberger, Krško, proti v pismu vposlanih 5 Din. S. K. Primorje, kolesarska sekcija pri* redi 21. maja 1925. točno ob 15. na dirkali* šoj S. K. Primorje, Dunajska cesta, ned* klubske kolesarske in motociklistične dirke, s sledečim sporedom: L otvoritvena. 2. r.o« vinci 3. juniorji, 4. glavna, 5. pomožni mo* torji, 6. parna, 7. dirka, združena s peste* kom, 8. dirka ciljev, 9. handicap, 10. tola* žilna. Za te dirke so razpisane zlate, srebr* nc in bronaste medalje in diplome. Dirkati smejo dirkači klubov, ki so včlanjeni v Ko* turaikem savezu SHS. Prijave sprejema Ko* lesarska sekcija S. K. Primorje do 18. maja t. L Prijave brez vplačane prijavninc sc ne sprejemajo. Nogometni trening Ilirije. Danes, v sre* do I. moštvo proti Hermesu, v petek rezer* va proti Slovanu: obakrat ob 18. uri. LNP. (Službeno.) Danes v sredo ob 19.30 seja kazenskega, ob 20. poslovnega in ob 20.30 upravnega odbora. Na sejo kazen* skega odbora se pozivlje igrač Batič (Her* mes). LLAP. Danes v sredo, 13. t m. ob 20.30 uri seja upravnega odbora v damski sobi kavarne »Emona*. Na isto so vabljeni tudi člani tehničnega odbora. — Predsednik. Iz sekcije nogometnih sodnikov. Tečaj, katerega vodi g. Vodišek sc otvori v četrtek 14. t. m. ob 21. v kavarni »Evropa«. Zajed* no se sprejmejo še novi kandidatje. Službene objave LLAP. Javljajo se vsem klubom, članom LLAP. v vednost in ravnanje sklepi Glavne skup* ščine JLAS*a, z dne 26. aprila: 1.) Damski miting CSR : Jugoslavija se vrši v Ljubljani junija meseca s sledečim programom: tek 60 m, štafeta 4 X 60 m skok v dalj. in viš. z zaletom, met krogle in diska. Natančni datum mitinga, kakor tudi razpis izbirnega mitinga se objavi naknad* na 2.) V obči in tekmovalni pravilnik JLASa se postavi točka 200 m dame. Za prvenstvo* ni standart program JLAS se določijo sle. deče točke: teki 60 m. 100 m, 200 m, stafe* ta 4 X 60 m, skok v dalj. in viš. z zaletom, met diska (13 kg), krogle (5 kg) in kopja (500 g). Na mitingih se dovoljuje tudi me. tanje diska 1 kg, krogle 3.625 kg in kopja S00 g. Tekmovalke, ki nastopijo pri prven* stvenih tekmovanjih v teku 200 m. ne sme* jo nastopiti v nobeni drugi točki v teku, razven v štafeti 4 X 60 m. 3.) Področje LLAP*a je Slovenija s Prek. murjem. Spremembe potisaveznih pravil. 4.) Vsak novo prijavljeni klub mora pri* rediti v tekoči sezoni vsaj eno obvezno lah* koafietsk® prireditev, n« kateri morajo star. tati tudi njegovi atleti. Ravnotako morajo .startati atleti teh klubov r-*j na eni prirc* ditvi drugega kluba. Sele p° ^ prireditvah je novoprijavljeni klub deflnitivno sprejet kot član in hca glasovalno pravico eno leto po vstopu v. podsavez. 5.) Verifikacije atletov veljavo od dneva, ko so isti verificirani pri podsavezth. d.) Sprememba pravil JLAS in podsavc* wrv v § 15. se doda točlca, ki se glasi: cdlc-čuje o mestu m razpisu prvenstva JLAS oziroma podsaveeov. 7.) Prvenstvo države za I. 1925. se vrši letos 15. septembra v VoL Bečkereku. Vej* vodina. Tajnik L V« filharmonični abonenčni koncert V pondeljek se }e vršil v filharmonični dvorani v Ljubliani peti letošnji abonenčni koncert filharmonične družbe, na katerem je nastopil zagrebški pia žalost. Zbor Zemljanov blagruje Gospoda. V UL blagru opisujejo zbor Zemljanov, mati, sirota, vdova ia vdovec ter zbora sul* njev in modrijanov vso žalost ki plava nad zemljo. Kar se ogla« Kristus: Blagor la« lostnim, ker bodo potolaženi V IV. blagru nastopata le tenor »pri pove« dovalec in Kristus. Pripovedovale« pravi, da vse. karkoli biva na zemlji, mora sadeti usoda zla ter kliče ideale, blagovest in pra« vico, da se mu odkrijejo. Zopet nastopi pri« povedovalec tenor, ki pravi, da pobije »lo vse kakor toča. Za njim nastopi zbor zem« ljanov, proseč Boga pomoči proti sovražni« kom ter kliče maščevanje nad nje. Kristus pa pravi, da gre maščevanje le Gospodu. Tudi zbor nebeščanov opominja Zemljane, da morajo odpuščati in angelj jih opozarja na poslednjo sodbo. Blagor konča z resnim spevom zbor. V VIII. blagru nastopi satan, Vd je prema« gal svoj poraz, dviga sedaj glavo in opisuje Kristusu grehe Zemljanov. Zbor pravični, kov opera svojo udanost pravici, a satan jih naganja z nespametnimi slepci. Nastopi Mater Dolorosa, ki opisuje svoje neizmerne bolečine, ki jih je pretrpela kot mati Kri. stusova. Satan močno zadet vprašuje, kdo je ta žena. Zopet nastopi Kristus, ki potr. juje pravične v veri. nakar zakriči satan, da je premagan in pogubljen. Kristus pozi. va pravične k sebi v nebesa, ln z mogoč, nim hosana»spevom konča to prelepo delo. Oratorij izvaja ljubljanska Glasbena Ma. ti ca pod vodstvom zborovodje Srečka Ku« maria v pondeljek 18. t m. ob 8. zvečer v Unlonski dvorani. Dopisi STARI TRG PRI LOŽU. V «S!ovencn» z dne 3. maia ie bil objavljen dopis o nekem trgovcu, kl je bale na nek' seji podpisanega gremija na Rakeku neutemeljeno zabavljal čez konzumna društva. Iz dopisa le razvidno, da pisec na sestanku sploh ni bil navzoč, sicer ne bi poroča! o stvareh ki so neresnične, če pa je bil navzoč, potem J«? dopis izbruh njegove hudobije. Govor o konzumnlh dništvlh Je bi namreč na občnem zboru gremll3 v Starem trgu, ne pa na Rakeku. In tu Je predlaga! neki član gremija, naj načelstvo stavi predlog, naj se konzumna društva v slučaju če prodajajo nečlanom, obdavčlio tako, kakor trgovci. Ta zahteva je bila popolnoma upravičena in utemeljena In ni bi'o nikakega ugovora. O politik' pa sploh ni bilo govora. V dnplsu so tudi razne druge prostaščine. s katerim! se titulira naše priznano solidno trgovstvo. Ako P« so med trgovd posamezniki, M so morda »oderuški., sem overjen, da enakih ljudi ne manjka niti pri raznih konzumnih društvih, ne ozirale se na one slučaje, ko streme posamezni Slani takih društev za tem. da si pridobe toliko, da postanejo tndi •oderuški* trgovci. Resnici tu ljubo moram poudarjati, da Je ves dopis »Slovenca« zlob ■a potvorba resnice ia da skuša s tem samo škodovati posameznim trgovcem. — Stanko Lenarčič, načelnik gremija. URSNA SELA PRI NOVEM MESTU. Odkar smo tu ustanovili krajevno organizacijo SDS, so naši politični nasprotniki silno razburjeni. Prejšnji največji sovražniki SLS, zeleni general brez armade, Je sklical za dne 28. aprila sestanek občinarlev, na katerem se je navduševal za zgradbo fa-rovža. Seveda ni povedal, kje na) se dobi za to denar. On ga gotovo ne bo dal ln zasleduje pri stvari očivldno egoistične namene. Najbrže mUH. da postane župnik njegov odjemalec. Tukajšnji domačin kaplan t. Kapš bi bil lansko poletje rad da! cerkev popraviti ht pobelitL Zato ni Wlo denarja, pač pa za farovž. Zanimivo Je, da ie bivši zeleni general sicer navajen skakati iz stranke v sitranko. Prosil Je tudi že našega tajn ka g. Lenarčiča, naj ga podpira, da bo dobil gostflno, češ da postane potem demokrat. Toda zapomni naj si, da se pri demokratih ne dela za denar, pač pa gre z veseljem na roko v vsakem slučaju zvestim pristašem. Za švige švage ni mesta v demokratski organizaciji. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Tukajšnje gasilno društvo priredi dne 7. junija veliko vrtno veselico ter se c. dobrotnikom v Zidanem mostu in v Radečah že sedai priporoča za obisk. Sosednja društva se proslio naj istega dne ne prirejajo svoiih veselic. Na binkoštnl pondeljek ima gasilno društvo cvetl čni dan v prid nabave raznega gasilnega orodja. Prijatelji gasilstva, pohitite ta dan v našo krssno dolino. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Razmere v tukajšnji tkalnici postaiaio vedno bolj neznosne. Domače moči se zapostavljajo ln protežlralo tujci, katerim so slovenski delavci izročeni na milost In nemilost Ministrstvo Je sicer Izdalo naredbo glede Inozemcev, vendar pa se v tem oziru še ni ničesar ukrenilo. Tudi vse intervencije so zaman. Vodja tukajšnje tvornice. bavarski Nemec, sprejema in odslavlja delavce po lastni volji ln želji in ščiti seveda kot trd Nemec v prvi vrsti svoje sonarodnjake. V zadniem času sta dob'li dve tukajšnji delav ki, ki sta že desetletja zaposleni v tovarni, nepričakovano odpoved stanovanja. Ime'i sta sicer le po eno sobice, v kateri sta tudi kuhali, zagrozilo pa se ilma Je, da bosta odpuščeni iz službe, ako si ne poiščeta dru« tega stanovanja. Nasprotno pa imajo v h* varnlšklh hišah nemške rodbine naravnost razkošna stanovanja. Dvomimo, da so vso te nemške rodbine Javijene pri politični oblasti, ker pač ne moremo verjeti, da W država tako brezskrbno dopuščala import tujcev. SV. JEDERT NAD LAŠKEM. Zadnji •Slovenski Gospodar. Je nesramno napadel t. cerenta, češ da se hoče vmešavati v zasebne stvari neke gospodinje in njenega hlapca. Kakor smo zvedeli, se je dopisnik glede gerenta grdo zlagal. Omenjeno zadevo obravnava pristojno sodišče. Ker klerikalcem pri tem posestvu ljubavna kui* čila ne gre v klasje, pa izlivajo svojo one« moglo jezo na svojega gerenta. Na g. sodnika se Je seveda ne upajo. SREDIŠČE OB DRAVL Koncert, ki ga je priredil sokolski pevski zbor pretečeno nedeljo. Je uspel nad vsako pričakovanje. Dvorana Sokolskega doma je bila polna. Naš pevovodja, br. Culek je s koncertom ponovno pokazal ne samo svoie odlične zmožnosti, temveč zlasti tudi, na kako viši* no se da z dobro voijo tn vztrajnostjo spra« viti petje tudi na podeželja. Olede koncerta ne vemo kaj naj pohval'mo v prvi vrsti, ali izbrsni program ali izvedbo poedv nih točk in njihovo efektnost ali pa amhicl« Jo. dobro spremo in izšoJanost zbora. Škrat« ka: vseskupaj Je bilo tako otmeno ln dovršeno. da lahko mirne duše rečemo, da je bil nedeljski koncert ena najlepših prireditev središkera Sokola v zadnjem času. Prostof nam ne dovoljuje, da govorimo podrobno o po edinih točkah, od kojih Je bila ena lepša od druge. Mnogo udivljenja je izzval ljub; ki solo sestre Čehove, katera se s svojim krasnim In izšolan'm glasom predstavi lah-; ko še tako razvajeni pub'lki. Od moških zborov ie nafbolj ugajal »Vasovalec«, mešani zbori pa so po vrsti Izzvali buren aplavz, s katerim Je občinstvo izsililo, da Je zaoel zbor še dve pesnv izven programa. Tudi godbene točke sokolske godbe so bile dobre In Izvedene na splošno zadovoJj-nost. Pri koncertu smo ponovno videJl, da ima sokolski pevski zbor krasno število dobrih pevk ln pevcev hi to nam Je jamstvo, da se bo razvijal i nadalje In delal na ponos celokupnega društva. 7boru, zlasti pa njegovemu pevovodil br. Culekn, iskreno čestitamo na uspehu. Izdajatelj in lastnik: ^Konzorcij eJuira Odgovorni urednik: Fran Brozovič. Tisk Narodne tiskarne v Llublfani. Tršljikovo lubje lapuh, srSno moč. ovčjako-vo labjf. podie«kovo Mm« Itd., kupuje V. H. Rohr-mann, Ljubljana, St. Petra nasip Ti (ta vodo). 10688 Mell oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-- Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din 10'-% Damske slamnike kskot tndi preoblikovanje !(3rib po zadnji novosti — Alojzije 6 k r a b a r. 'omžale. 202 Slike za legitimacije (ideluje oajhitreje fotograf H a g o c H l B S E R. Ljub. Ijana, Vaivazorjev trg. 168 Laščlno In klavir poučuje perfektna učiteljica po nizki eeni Naslov nove uprava »Jutra*. 10914 Inštnikcije U matematike, išče četrto-tolsa. Naelov pove oprava »Jntra*. 10000 «fot»e) Služkinje srtdno ln pošteno, ki zna dobro knhati, išče rodbina 8 odraslih oseb. Plaža ln oskrba dobra. Pismene po-nu>Ibe na apravo «Jotra» pod »Služkinja 3*. ur— Privatnik 11 S e prvovrstnega, Izučenega kočijaža dosluženega kavalerista. — Treznost, poštenost, prid. roet ln dostojno vedenje predpo^ol. Plača sijajna.. Sastoo službe 1. lun. 1925. Kasiov pove npr. .Jutra. 10789 Klavirskega igralca marljivega, eprejme takoj hotel »Grad* na Bledu. 10553 Učenca za trgovino mešanega blaga, sprejme Ivan Bahne, Belo SS, Moste 10833 Sobarica pridna in poštena do« bi dobro službo pri mali rodbini v Ljub. Ijani. Starejše, ki zna. jo tudi nekaj šivati in -a vešče ročnih del imajo prednost. Pla= ča 500 Din mesečno. ")skrba dobra. Oseb« no se predstaviti Aškerčeva ulica 15. Mehanikarja dobro izvežbanega. za motorje in avto. sprejme .Tribuna*, tovarna dvokoles in otrofkih vozičkov v Ljubljani, Karlovska c. 4. Ii1869 Vpokojenec Išče s i n ž b o kot vratar, sluga, inkasr.nt ali kaj sličnega pri kakem podjetju — Govori več jezikov. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »V »lužbi točen«. 10988 Postrežnica pridna in poštena, i § 8 e m e s fc a ta čez dan. najraje od 10.—S. nre- — Ponudbe na upravo .Jutra, pod oglasno Številko 1091! Elektro-obratovodja ponolnoma vešč, z večletno prakso, išče mesta samo v večjem podjetja. — Cenjene ponudbe pod značko .Zmožen 6243« n» npr. »Jutra«. 10933 Donglas motorno kolo, zelo malo rabljeno, v izvanredno dobrem stanjo, so proda. Ogleda sa v treovini Konda v Ljubljani, Mestni trg t7. 1058T Kot natakarica (začetnica1* gre deklica, ki hi opravljala tudi druga dela. — Zna tudi ?ivati. — Ponudbe na naslov: Marija Zore, Klanec, P Kranj. 10864 ?agar t3 ma tudi brusiti, se ffie a polnojarmenik. Stanovanje in vrt na razpolago. Sastoniti j« takoj. Dopise z zahtevami Pod »Vesten, na apravo »Jutra>. 10778 Vajenca pcSteneza, se eprejme v raanufakturno trgovino. — Naslov pove upr. »Jetra. 10765 Potnik n tate takoj »a t htbljmno in okolico. — Naslov pove onrava »Jutra, pod to.^čV-o »Mesni Izdelki*. 10894 Več krojaških pomočnikov •k>bro lzveJT„nih, samo*toj »ih. se sprejme za konfek-etieVo ^"lo. — VnraSati na Emnneki rpsti 8/T. konfek-»lj«ka tovarna FTan Oe-renda Si Cle. 10911 9nvno«tr>ien vrtnar pm»t*fl samee., kl s« ra-na obdelavo vrta, se !pre'me. Naslov cove upr. »Jutra. t0880 (ližejo* Vojni Invalid izobražen v trgovini ia in-dustriji, z večletno prakso, išče kakršnekoli primerne službe. Je izvrsten računar in zmožen elov., srbohrv. in uemgkega Jezika. Prosi trgovce ali druge podjetnike, da se ga usmilijo. — Dopise na upravo »Jutra* pod Silro »Marljivost 5048» 15530 Potnik kl potuje oo celi Gorenjski, sprejme poleg fpere-rije 6e prodajo vina ali kako drugo dobro vpeljano blago. Ponudbe pod značko »Provizija* na upr. »Jutra. lOffiS Prodnjalka dobro izurjena, želi premeniti mesto. -rent. gre tudi kot voditeljica kake podružnic*. Na željo po'oži 12.500 Din kavcije. — Gre tudi za blagajničarko — najraje v LJubljano. Cenj. dopise prosi na upravništvo »Jutra« ped »St. 300/S*. 10744 Strojnik i dolgoletno prak.o, vešč vsakega monterikeg« po-pravila pri strojih lu v obratu strog abstinent, ieli premeniti službo e 15. majem Naslov pove uprava »Jutra*. Oženlen oskrbnik vajen vsakega kmetijskega deia, iSče služb« • takoj-Iniitn nastoooz« ket t*k pri manjšem tli večjem rudarstvu U®" Gozdni lovski čuvaj rednje starosti, pošten, z dobrimi spričevali, i S S e stalne službe s 16. raajem. Resne ponudbe prosim na upravo »Jutra* pod značko »Ca vaj*. 10864 Avto-mehanik izučen, želi premeniti sluZbo kot šoferski praktikant in bi tudi izvrševal v«a popravila. Nastopi lahko takoj ali pozneje. — Ponudbe pod šifro »Mehaničar* na upravo »Jutra*. Kolo lahko in dobro ohranjeno, brez gumij pnevmatike, ku. pim na mesečne obroke po 250 Cin. — Cenj. ponudb« z navedbo eene na upravo »Jutra* pod značko «Z»-nosljiv plačnik*. 2 Drva za kurjavo kakor hrastovi In bukovi odpadki (ožajmki), se prodajo po 15 par 1 kg ali 1500 Din desettonski vagon, franko vagon Črnomelj. — »Zor«*, peir.a žaga in tovarna lesenih Sebljev, <~r nomelj, £07 Hrastovo spalnico temnordečo Jedilnico hi salonsko garnituro — lep« ohranjeno, vse z brušenimi »tekli la zrcali, se proda. Naslov pove upr. .Jutra*. 10890 Fotoaparat 9 v 12, Novar-Anastigmat s potrebščinami — ogodno proda Rolanc, Ljubljana. Sv. Petra S/H (.komHjaV 108» Vrtnice vfsokodebelne, prlrncno lenih vrst. kakor tudi vrtnice - plezalk? in vrtnice-»alujke. nudi cenj. občinstvu' Anton F e r a n t, tr-govski vrtnar. Ljubljana. Ambrožev trg S. Naročila s« sprejema !o tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mo*tu. 10699 National Registrirne blarajne, male In velike, se ugodno pro-dajo Ponudbe pod značko »National* -.a podruSniro »Jutra* v Mariboru. 10825 Mizarski stroii 1 BandsHre.FVSims.chlne., 2 Abrlcht - Hobelmasrhine — rabljeni, a še dobro ohra-ojpni, so po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov r,ov« uprava »Jutra*. 10817 Motorno kolo »Kreira*. 4 HP. S presta, ve. se ceno proda. Naslov pov« uprava »Jutra*. 10770 Banjo za sedeti •e prodi. Naslov pove urr »Jutra*. 10913 Mizarski materija! (okna, vrata itd.V kompleten za stanovanjsko hi?o, no jako nizki ceni nanro^aj Naslov pove upr. »Jutra*. 10915 Dva šivalna stroja 1 Singer »Linksarm* za čevljarje in l star »Hove* proda Prelom, Celovška c. it. 63. 10532 Tennlsraket dobro ohranjen, se prod« v Erjavčevi ulici št. 14/1. Ogleda M «d IS.—14. nr«. 1068! Vrtne sNe prodaja najcenejše B o I -mane & Kom p., Ljub Ijaua. Mir Je 4. 164 Spalnice, jedilnice kuniniske oprave in druro pohištvo, nudi p« nalnlllih cenah Matija A n d 1 e v i e. zaloga pohištva v Komenj-ekeza ulici SS. Ktftg r -rva za Izložbo -e proda. — Ogleda se nri tvrdki H. Keuda. Ljubliana, Jjestni trg 17. 10919 Pohištvo SreSnjeva spalnica !n razno drugo pohištvo, po zui»»ei ceni rroda Aodlovic, Kri ievuiika ulica 12/1. 10038 Voz (samec) s« proda Naslov v upravi »Jutra*. 10831 Botri in starši birmancev! Nudi se Vam lzvanr*d«« u?o §•80 m. debel« 4* 1» SS mm ter široke IS—SO cm. kari™ takoj ali poztlej«, no 1300 Din franko meja. Hrastov« nefanane plohe: dolg« od •'50 m naprej. Uroke od 28 cm naprej, debele pe 9. 11, IS in d««et odet. tadi po 8, 7. 8 In 10 e«. P1«-čara po 1S00 Din franko meia. Plač« s« takoj P" prevzemu. Ponudb« na upr. Jatra* pod »OIEdta*_ «0780 Prodam hišo i delavnico pletenin • 13 nVtilniml, še malo rabljenimi stroji različnih številk rnamk« »Wedennan». Prodi se skupno ali posamezna po zelo ugodni coni. lava št. 26. Celje. I08S1 Hlša-vila tik LJubliaae, z 8 stanova-nji, v prav dobrem stanju, »e zamenja za vllo-hito ua Bledu ali za posestvo na 'eželi blizu Železnice Crnj. dopis« n» upravo »Jnfr«* pod »Hlla-vlla*. 10891 Hiša covozidana, v IJublJaasH okolici, s 3 sobami, kobiljo. shrambo in klotjo — zraven hiše Je velik vrt — «e proda. — Naelov pove uprav« »Jutra*. 10806 Enodružinsko h'šo v LJubljani ali okolici. « vrtom, elektr. razsvetljavo in vodovodom, kupim za ceno do lOO.fi^O Din. Na-•lov: Mnllcr. Zagreb. Mn-Siaskoga 4/tI. 10667 Hiša s pek. obrtjo tik farne eerkv«. edina v veliki občini, s« poceni ta-koj proda. Ogleda M lahko d««r»o. XaaIov pov« ■!». »Jutra*. 10878 Lepo posestvo hiša. hlev, kozolec, »ji«, travniki, »adonoenik. gozf (22 oralov), s« no nvodnl ceni proda » blHIal Slivnl. ce pri Sv. Juriju ob joiirf železnici. Kasiov pov« »pr »Jutra*. 10887 Hiša z vrtom tik po«taje na Gorenjskem se proda »a 43.000 Wn. — Naslov pove apr. «Jotr»*. 1087« Sobo z 2 posteljama IKem z« takoj ali t 1. Ju-«|jem. Ponudbe »Jutra* pod »Stalno £otuOi Lokal sa trgovino aH pisarno, v sredi mesta, »e takoj odda Naslov pev« upr. »Jutra.. 10639 Gostilno na račun se odda samostojni ženski, ki le zmožna položiti ne-kollko kavcij«. — Ponudbe pod »Gostilna S» na upravo »Jutra«. 10604 Frizerski salon «» kupi aH vaeme v najem, event. se st«pi v družbo. Prednost: kj«r Je le vpeljana ra dame ali se pa lahko vpelje. — Naslov v upravi »Jutra* pod značko »Prometni kraj 5065*. 10566 Filiialka trgovine s Specerijo. galanterijo ln deželnimi pridelki, v večjem trgu Slovenije (Gorenjsko), se odda takoj v najem. Eksistenca In prihodnjo«! zaslgurana. K s pita] malenkosten Odda ee tudi sgllol samostojni žen. ski. Naslov pove uprava »Jutra*. 10786 Usodna prilika! TU več let se odda v najem gostilna s stanovaaiem na prometnem kraju Ljubljane. — Potrebeo kapital 40.000 Din. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod tnačko »Dober zaslužek, majhni najemnina*. 10873 Stanovanje S »ob. kuhinj« In prltfklln a elektr. razsvetljavo Itd., r novi hiši, se odda takoj enemu, kl plača za več let naprej. Najemnina zelo ugodna Cenj-n« ponudbe pod »Sredina Ljubljane* n» upravo Jutra*. 10708 Sobo s »epariranim vhodom la no možnosti i uporabo klavirja. v centru me*a. želi vs« dopoldne odsotna gospa. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Mali dom* 10817 Stanovanje t sob in kuhinje, ilče ml-rea zakonski p«r brez otrok — »»trate » start hIH. Ponudb« »a »pravo .Jutra, nod iifro »Miren it. S2S»* I0J01 Opremljena soba te IRČ« v hlUlni Ttbora Ponudb« aa »pravo "Julra. pod .Soba 32S6. 106T7 Stanovanje opremljeno - ohrteleS« Iz velike sobe hi kuhinje, se odda »a dobo odsotnosti {—S mesecev v LJubljani letoviščnlku. — Doft« po-* Iifro .8ta««»anje ustavo Jatra«. 10666 cpr«TO 3847». 10037 Mans. stanovanje s« odda. Kje, pove uprava Jatra*. 10887 Stanovanje Dama. mlada Ceb!nj». se naj izvoli zglasiti v upravi Jutra* radi staaovanja. 10892 Stanovanje ! sobama in kuhinjo, Ifgem za takoj. — Pismene ponudbe pod slfro «1000-. na upravo «Jatra>. 10883 Dve prazni sobi s posebnim vhodom. Iščem. Ponudb« na upravo »Jutra* pod iifro »Sredina mesta*. 10838 Zakonski par brei otrok, išče opremljeno ali prazno sobo. č« mogoče v sredini mesta. Plača »e ta pol leta naprej. Ponudbe na unravo »Jutra* ood iifro »L Junij 3223.. 10871 Darujmo za sokolski Tabori Trgovci zaslužijo dobro pri patentiranih j*, vorjevih pralnikih (28 v 81 cm), kot slonokoščeni, tp-pcinejši od pločevinastih. 60 komadov 400 Din — pa povzetju. Vrečko, Polzela 989C ilik Produktivna zadruga, edina te stroke in brez konkurence v eeli Jugoslaviji, sprejme le večje Itevno zadružnih članov z deleži po tiso« dinarjev in več po bančnih obrestih ln participaciji; ua Sistem dobičku. — Kdor lell tvoj denar dobro naložiti, naj pošlje svojo ponudbe z navedbo koliko deležev hoče vplačati, na »pr. Jutra* pod značko »Deluži*. 10935 20.000 Din posojila iiiem. Najvišja obresti in garancija — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Sigurno 3236*. 10397 Družabnika spretnega, z najmanj 30.000 Din kapitala, sprejmem. — Popolna sigurnost in takoj prosto stanovanje. Ponudb« pod »Eksistenca 5216. na upravo Jutra«. 10852 Na hrano In stanovanj« sprejmem 1 ali S gospoda, kl imata svojo postello. Naelov pove uprava »Jutra* 10888 Išče se družabnik za dobičkanosno industrijo e komercijelnlm sodelovanjem. Stanovanje na razpolago. Potreba! kapital 100.000 Din. Ponudbe pod šifro »Industrija It. E210* na upravo »Jntra*. 1^833 Majhna soba se odda gospodični t 1. Junijem na Aleksandrovi r. St. J0/m, demo. 10881 Sobo Išče mirna gospodična (uradnica). — Ponudbe pod .Solidna SIR* na upravo »Jutra*. 10872 Note tt »alonski orkester, pofa-mezce konu^le »n cele par tlje, k a p I m. — Katanfne ponadb« m opravo «Jatra» pod «Koifi{rietno». 10007 Abadle cigaretni papir zopet stalno na zalogi — JI. Laznpret. Krekov trg 10. 1S6 Trije mladeniči ne preveč umazani. lUe-jo v »vrh« »kupnega ko-panja tri mlade gosplce. »e smejo biti »trahopetne 1» Dopisi pod ser Jatra* 10837 preobčutljive. »Junakinje* ti Mlada gospodična kl ljubi ple«. ktao ln pro-o»en»do. želi dopisovati v svrho pozaejlefa znanj« ■ gospodom nad 80 let. — Pradnost imajo o f I e 1 r j t. Neanonima« dopis« oa npr. »Jutra* pod »Pulkrna ver. 10884 Čevljarski mojster taroetojn, v m»jl«pl!h lotih, čedo« zunanjosti, zdrav Is brtj vsakih teleenlh hib. t več ponočattl la imHJem v gotovini, kaker t»dl v nepremičnini, m 1*11 v rvr-h« ženltve Htaanitl z gospodično aH vdov« * »tare, ti 22—R M Pr«dnost Imajo 8»vljar»ke Menarte«. Ponudbe aa upravo Jatra* .Vedno Talno« ulirt««« V* Kratek klavir dobro ohranjen, h proda Naaiov pove upr. .Jutra. 10565 Na r orje! Prvorazredni hotel «Rokan» Selce, Hrv. primorje otvorjen! Lastno morsko kopališče takoj pred hcttloa. Do 15. junija »e »prejemajo gostje hrez prednaročil. — Se prlporo&a lastnik Aloja Beranek. 21 Ročna dela garnitar« za kuhinje ts spalnice, za store, blazin«, prtlčke, mlljeje, na solidnem blagu m-edtiskane. rag-pošilja M. Zorč-Stekar. Jesenice, Gorenjsko. — Sprejema ee tudi blago v pred-Utkanje. 26« Dostojevski: „Besi" B rš. Din 40, vezana Din 52 brez poštnine. Roman v treh del b, preložil Vladimir Levstik se dobi v knjigarni ,.Tiskovne zadruge" v Ljubljani, Prešernova nI. Si. (Nasproti glavne pošte.) S35PSHH™ VSMKI ZEMLJEVID SLOVENIJE Merilo t 1 : 130 000 za nrade, šole, pisarne in javne lo-kale, z naiaeveiSo politično razselitvijo Slovenije v okrožja in z najnovejšo Državno mejo je pravkar izšel. Nenslepljen zemljevid, sestavljen Iz šest listov stane .... 120 Din nalepljen na močnejši papir s platnenimi pregibi . . - • 240 Dhi nalepljen na platno « palicami 360 Din Zemljevid se naroča v knjigarni giskovne zadruge V UUBUANI, Prešernova ul 54 nasproti glavne pošte L. Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg U izdelovatel) (letnikov Na drobno 1 Na debelo! Zaloga sprehajalnih pallo Stari caiaUu sa aanovo »raobiatajo. EiniBtEiBIBiBlBiEiEin E!E B A. Romer: Felicita (Konec.) «0 Bog, o Bog!» je ihtela Hilda. «To so strašna razkritja! Ampak ne verja* mem. On je nedolžen!« «To bomo takoj videli! Ali — ali... Pojdi in prinesi mi plašč... Jaz mu grem naproti... Ti pa ne jokaj med tem. Mogoče so to še slike iz njegove mladosti, katere je pozabil sežgatil... In če pride, mu ničesar ne omeni; tudi ne, da sem jaz tu! Bodi taka, kot si po* navadi! V eni uri sem nazaj. Če bodem imela robec v roki, potem je nedolžen! Tako imaš že od daleč znamenje!« In stara dama je odhitela po stopni. cah. Hilda je gledala za njo z balkona. Ko se je mati skrila za oglom, so se v lepih očeh mlade dame pokazale debele solze, ki so ji lezle ena za drugo po Bila je prepričana da je «nesrecna» .. Ko je prišel Rudolf domov, je na tihem popeval pesmico in njegova sablja je tolkla enakomerno takt. «Dobro jutro, srček!« ji je zakhcal ze s hodnika, «si se končno naspančkala?« »Hvala, že!» je odgovorila hladno. Silila se je delati prijazno, a ji n.' uspelo. «Ali veš, da je danes obletnica naji« nega poročnega dne?» je vprašal ko je odložil sabljo in suknjo na hodniku. Hilda si je dala opraviti ob peči, da bi ne opazi! njenega, še vedno objoka* nega obraza. «Seveda vem to!» mu je odgovorila ona s trepetajočim glasom. «In čudim se. da moreš iti z doma. ne da bi...» »Ampak takrat še spiš!» je rekel on. aPana je mamo na tak dan vedno zbudil!» . «Takooo?... No, meni se zdi to ne* smiselno ... Tega ne prenesem! Ampak poljubim te lahko sedaj. Bodi tako dobra in vzdigni se od pecnih vrat! Ali hočeš pri tej vročini še kuriti, kaj?« «Ne ... jaz sem samo., star papir., ta leži tu naokolu...» je odgovorila v zadregi in se dvignila. En sam pogled v njene oci ga je pre« pričal, da je jokala. «Hilda, kaj ti je?» jo je vprašal in položil etui z zapestnico, ki jo je kupil za današnji dan, na mizo. Toda ko jo je hotel objeti, da bi mu v njegovem objemu potožila svoje gorje, ga je su> nila od sebe. «Nič mi ni!« je dejala že skoraj z jokaiočim glasom. . «Vznemirjena si, razžaljena. Kaj pa je?« je zaklical začuden. «Povej mi takoj, kaj se je zgodilo?« «Nič!» jo zatrjevala še enkrat. «Jaz sem približno čisto zadovoljna!« «Nesmisel!» jo je prekinil. «Za tem nekaj tiči! Kaj naj to pravzaprav po« meni: .Približno'? — He? Resno te po« zivljem, da mi razjasniš to reč!« «Ne morem!« «To storiš takoj! Ukazujem ti!« «Ti mi ukazuješ?... Tedaj ti svojo voljo — Povej mi najpreje, kje si bil sinoči?« , ...... «Hilda,» se je zasmejal, «ti si ljubo« sumna! Ampak to je smešno!« In hotel io je objeti, tako smešno se mu ie zdelo to odkritje. Toda on ga je gledala strogo, da so mu roke zopet omahnile in s tragičnim glasom je de« ja!: «Dobro. Vse hočem priznati, visoko sodišče. Torej sinoči sem bil kakor po navadi v kavarni in sem s tvojim ce« njenim bratom izgubil pet partij.« «In potem?« «Toda. dete, misliš resno ...?» «S!ušai. Rudolf, tajiti ne moreš! Res« nično ne! Zato imamo dovolj dokazov. Torej povej rajši resnico in ne hodi po ovinkih!« aDokaze? Tu?« je vprašal Rudolf. «Cela zarota... Ampak jaz pravim: »Dobro jutro!« «Komu?» «No tašči! Komu drugemu?...« «Ti si nesramen, Rudolf! Pfej!« «Ali nimam prav?« «Ne,» je lagala Hilda obupana. «To tudi ne spada sem ... In sedaj mi povej brez ovinkov, na tvojo moško čast, kdo je ta Felicita?« «Fe... Felicita?« je začuden vprašal ter zmaja! z glavo. »Nimam niti poj« ma, kosa mis'iš s tem!... Čakaj, da ne i lažem. Pri četrtem švadronu imajo ko« nja, ki nosi to poetično ime... Ampak to bo vedel Ivan bolje, ki ga je Je«!}1'-" »Naravno! Konj!« je mrmrala Hilda ter stopila k oknu. Zagledala je mater, ki je hitela k njej brez znamenja ne. dolžnosti v rokah. »Hvala Bogu, da prihajate mama!« jo ie pozdravil Rudolf. Toda tudi ta ni bila boljše volje. «Ne dotaknite se me!« mu je zakli« cala in ga pogledala s takim pogledom, da bi užgal šc ledenik. «Za zlodeja, ali sem v norišnici?« je zaklical sedaj Rudolf, ki je že izgubil potrpljenje. »Zdaj hočem vedeti, kakšne grehe sta mi naprtili!« aNaprtili?« je vprašala mati zanič« ljivo. «Hm... ali pa veste, odkod pri« hajam?« »Ne!« »Direktno iz Prešernove ulice!« »Tako... No in dalje!« «Od umetnega vrtnarja!« aTako ... No in ... »Številka 48!« »Dobro! Ampak kaj je vendar ž njim?« 0 »O vi svetohlinec! Kaj je z njim/ Hčerko ima. mlado lepo deklico, ki ji je ime Felicita, kakor je napisano tu na vaših manšetih, moj lepi gospod, raz'očno nanisano! «Na moiih manšetih?« jo vprašal za« ču^en. «To je vendar nesmisel! Jaz deklice niti videl nisem nikdar!« «In sliki v gumbih za manšete?« je deja'a stara dama ter mu molila oba gumba pod nos. Ceclal je slike kot okamenel. Nje« gova elava je bila kakor ogromno mravljišče, tako so begale misli po njej. Končno je vprašal: «Ali je to Felicita?« «Ne "delajte se vendar takega!« mu je odgovorila stara dama. V tem trenotku je zapel zvonec. «0 Bog. kdo bi mogel to biti?« je rek'a Hilda ter si z robcem obrisala oci. «Ali ni to Edvardov glas?« je rekla stara dama. In ni se motila. Bil je njen sin, poročnik. »Ti tukaj, mati?« je zaklical vesel Nato se je obrnil k ostalim ter dejal: »No, otroci, prišel sem čestitat!« «Ravno prav si priseli« je odgovoril Rudolf resignirano. »A nimam dosti časa! Sem namreč na lovu za — manšetami.« »Za tvojimi manšetami?« Je vpra« šala Hilda in staro damo je kljub njeni starosti oblila rdečica. »Pomislite,« je dejal Edvard ter se spustil na stol. »Spoznal sem se pred letom starim gospodom, ki si ie kupil par mili odtod vilo. Zares dober člo« vek, dobro situiran, prijeten in ... No in on ima velik cvetličnjak. Same naj« lepše vrste! In če kje zavoha kako novo cvetlico, jo mora imeti. Predvčeraj« šnjhn sem bil pri njem in pripovedoval mi je, da ima neki tukajšnji vrtnar neko posebno vrsto, ki jo on mora imeti... J^z sem bil seveda stvar ta« koj pripravljen osebno urediti... Be« ležke nobene... zapišem torej ime vt:» narja in vrsto cvetlice na manšete! Da« nes zjutraj, ko sem hotel stvar urediti, ni bilo manšet! Nikjer jih nisem mogel najti! Gotovo jih je vzela perica!« »Edvard!« je dejala Hilda. »Ali se imenuje ona vrsta cvetlic »Felicita?« »Felicita! Naravno!« je zaklical sre» čen poročnik. »Kako pa veš to?« Mesto odgovora mu je pomolila par manšet. «Za VTaga pa ti nisi moja perica?« «Ampak moja!« je dejal porogljivo Rudolf. . . _ •• - *•<> «Ali so to v resnici tvoji mansetir« je vprašala mati. kateri je bila stvar še vedno nejasna. »Seveda! Morala sva si jih sinoči pri umivanju rok zamenjati, Rudolf?« »Najpreje bi rada vedela Edvard, če je to tvoja pisava? Jaz sem bila rad: tega naslova danes že razburjena. Na žalost moram reči. da nisem našla cvet« lic, ampak neko deklico.« »Ah. in moi Rudolf je bil osumljen, da je igral Don Juana?« je dejal po« ročnik. »Vrtnar je najbrže novo cvet« lico imenoval po svoji hčerki. Kar se tiče pa pisave, res ni moja, ampak je pisava hčerke onega gospoda, kateremu moram preskrbeti cvetlico, gospodične Kornelije, tvoje bodoče snahe.« Rudolf, ki je še vedno jezno motril svojo taščo, je moral priskočiti in jo ujeti, tako jo je presenetila novica. »Edvard, zakaj mi tega nisi prej po« vedal? Videti bi jo morala vendar preje, predno se ž njo zaročiš!« aZe prihodnji teden sva te misli'a po« setiti. Sicer jo pa vidiš tu na sliki...» »Ah ... vem že ... v tvojih gumbih« je priznala končno. »Čisto prav!« je pritrdil Edvard. »Prvič kot deklica drugič tako^kot je sedaj! Ampak odkod veš ti to?« »To je bil vendar obtežilni materijal proti meni!« je pripomnil pikro Rudolf. »O Bog. kako sem neumna gos!« je zajokala Hilda. »No. otrok, midva sodiva skupaj* je dejal Rudolf, ki Ca je sanil njen kes. In počasi ji je odmaknil roki z obraza ter ji s poljubi zbrisal solze z lica. »Mama, kaj si napravila?« je rekel, majaje z glavo, poročnik. »Otroci ali mi morete odpustiti?« je vprašala končno ter stopila k mlademu paru pri oknu. »Jaz grem in se ne vrnem pred enim letom!« In naravno, da so nato sklenili mir. Ko pa je stara dama kljub temu hotela odpotovati natihem, jo je Rudoif zad« nji hip ujel za plaše. »Kam?« je vprašal. «Domov!« ie odgovorila resno. «Pod nobenim pogojem!« je odgovo> ril Rudolf prav tako resno. Tedaj pa ga je ob: 'i in poljubila, kar je storila do tedai le enkrat, in sicer na njegov poročni dan in dejala: »Ti si vendar dober dečko, Rudolf! Hilda je imela prav! Sedaj pa grem in ti kupim na Aleksandrovi cesti — biljard!«_Preval H. R. ix€©iia 'i Je najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obit — Nadomestni deli za vse stroje. J. GOREČ, UUELM3 palača Ljubljanske kreditne banke- Otvoren! . v moškem perilu in samaveznicsh. - Kopice modna Din 19"- di Din 27"-siajce barvasta 11 orataik. od Sin 80 - nanrs-srajce bsis s Mp ju: . od Din 90 - naorei samoveziiicB svilene . . oi Din 32"- nasiei loJci tacat.....Din 40'- 204-aiv Najnižje cene! saldi 15. g^i n r ^ k o kopališče Baška na otoku Urice* Divno ležeči hotel .Velebit" z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvamera — Prvovrstna slov. kuhinja — Električna razsvetljava — Zdravnik v j,iši — Komoditeta v vsakem oziru — Cene od 50 do 60 Din za hrano ... — Pijače ohlajene na ledu. :-: priporoča se Slovencem ter daje brezplačna pojasnila lastni.* hotela flnte Tudor. 2619a Milini hotel Mm l Selce }Jrv. primorje Ljepo, čisto uredjene sobe. I. razredna obskrba I PerivoJ-restaurant — Terasa. Penslon sa stanom 80 Din dnevno. Do zadniega maja pilmaiu se gosti l bez naručbe! Preporuča se A. Baronek, vlastmk. -— HektrotehnSCne tvorrtlce ŠKODOV1H ZAVODOV v Plini Zastopstvo za Jugoslavijo: Ljubljana, Seienburgcva ul. št 7, hiša Jadranske banke, Dobavljalo: tia|soHdne!Se In najcenejše elekiro-mo-terje, turbogeneratorje In vse ostale električne stroja. <3 r a d e: električne centrale, električne železnice, cukrarne. pivovarne, rudniške naprave Ud. ObraJolte ae » vseh primerih na pitamo f UobtJonL Poset inlanlrja Je brezplačno na razpolago. luiUii i v LJUBUAfil as u« »«• prodala premog iz slovenskih premogovnikov * 1 vseh kakovosti, v cel b vagon h po orlgt- n.-.inlh cenah premogovnikov ia domačo uporabo kakor tndi za Industrijska podjetja ia razpeiava na debel« inozemski premog in koks vsake vrste in vsskega izvora ter prioo-rois posebno prvovislal češkoslovaški in angleški koks za livarne ia domato uporabo, kovaški premog, trni premog in bnkete Naslov: Prometni zavod za premog, i t v Masi Miklošičeva cesta itev. 15/1. " ciHAMAHN L3UB13ANA, Mestni trg št. 8 a vam nudi najcenejši vir za nakus moškega, i damskega In deCJega perila, ter vseh mod- 1 nih potrebščin In posteljnine. um o a ------- • HHHMMtMVI ! Na drobno! Poior! Na rie^el Zimo vseh vrst, morsko travo (af.ique), prave tržaške bi čevnike, biče, konjske krtače, rib.rice nudi po znatno zn žanih cenah Ivan M. Adamič Liubiiana, Sv. Petra c. 31, telei. 441. Maiiboi, Vetnnjska ul. 20, telet. 45 Priporočamo novo Izdajo Mo MM romanov i Cyc1amen Brot 22 Din, vel. 27 Din, po«. 1-25 Din Agitator Broš 18 Din, vet. 23 Din. pošti -25 Din Izdala |lh Je I Tiskovna ntfruga v Ljubljani banka jugoslovanskih hranilnic Bru|*vt Bpotekaraa Talo los 173 v LJubljani i (prej Kranjska deželna banka) «-1 izvršuje vso bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup In prodaja valut in deviz. 68 > 70-« Pisalne stroje nove in rabljene, najcenejše pri 52-1 vn Telefon M OSO LJUBLJANA, Jelenburgova uilia it 6/1. Telefon It 3=0 Zahvala. Aš&smra in entfia volno v vseh barvah 24-1 Toni Jager-Černe Ljubljena, Dvorni trg št. 1. .'».'■a*', mv«*, aSs Za vse dokaze toplega sočutja ob izgubi našega nepozabnega očeta, soproga, brata in svaka, gospoda Andreja Haladea nadrevidenta državne železnice v pokoju kakor tudi za spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo vsem udeležencem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini za spremstvo, dalje pevskemu društvu v Ptuju za krasne ialostinke prvi narodni godbi v Rogoznici pri Ptuju in njenemu kapelmku „—x:x.. .........Hr, ir\ejsiičsfiem za {ustno cvetja i. t d. Žalujoča rodbina Haladea In sorodniki. mm** . Dne 18. maja 1925 ob 8. uri in nasledn)« dni se bodo prodajali na licu mesta v Virmošah št. 49 pri Skofii Loki z Javno dražbo predmeti kakor pisarniška oprema, pisalni stroj, osebni avto ln vozovi, konjska oprema, različno orodje ter strojni deli ln prttlhline za mizarski in ia- S*M Klatenja se bo začelo pozivati šele po! ure po zgoraj navedeni uH, »al tem se >«hko ogledajo predmeti. Okrajno sodišče v Škof-i Loki, odd. L, dna 11. maja 1925. iros-a v (natol prltaznCi DetenS-tktb Topilo, abotofrAe Is y«»«lwne Mto. prtprana n tulu o kri aU iw»»l—. po vti ka d JI v tr«n:Un, fTOtdoT lev petocboegi J®* Kdor oglašuje, ta napreduje! V globoki žalosti naznaniamo da nam je umrl naš predobri oče in stari oče, gospod Jakob Toni včeraj, dne 12. t. ra. ob 3. uri pop. po daljšem bolehanju, previden s sv. zakramenti v 86. letu svoje starosti. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 14. t. m. ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti v Lanišah št. 9. na pokopališče v Šmarju. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v lami cerkvi v Šmarju. Lanlie, dne 12. maja 1925. Globoko žalujoče 'oobine: Tsol, Remec. Bolk, Pcjsdar