LETO XLVIII, ŠT. 11 PTUJ, 16. marec 1995 CENA 80 tolarjev jurSINCI/ devet desetletij trsničarske zadruge luršiniani zaznamo^ wli vse slovensko uiatostfodništu^ VJuršincih je bila v petek pomembna slovesnost, saj so slavili 90-letnico trsničarske zadruge, ki je zaznamovala in še zaznamuje celotni življenjski utrip v krajevni skup- nosti in sedanji občini Juršinci. Z vidika stoke je trsničarska zadruga v Juršincih vsedržav- nega pomena, saj se je z dose- danjim devetdesetletnim aktiv- nim selekcijskim delom po- membno vključila v vinograd- niško dejavnost Slovenije. Nad milijon trsnih cepljenk letno je pomemben prispevek trsničar- jev h kakovosti slovenskega vi- nogradništva in slovesu sloven- skega vina. To potrjuje tudi udeležba eminentnih sloven- skih predstavnikov: od mini- stra za kmetijstvo dr. Jožeta Os- terca, predsednika zadružne zveze Slovenije Lea Freliha, predsednika odbora za kme- tijstvo pri državnem zboru ma- gistra Jožeta Protnerja in dru- gih pomembnih gostov. Poleg tega je sedanja trsničarska za- druga prešla številne faze preo- blikovanja in organiziranosti ter je svojevrsten dokaz, da pristnih zadružnih odnosov, te- melječih na vzajemnosti in skupnih interesih članov, ni mogoče izničiti. Slovesnost v Juršincih so na svoj način, s kulturnim progra- mom, zaznamovali tudi domači pevci ter učenci osnovne šole. Zadruga je podelila svojim čla- nom in zaslužnim gostom šte- vilna priznanja in plakete, priz- nanja pa je bila deležna tudi za- druga sama za pokončno devet- desetletno držo na področju za- družnih odnosov, kar vselej ni bilo lahko in preprosto. V trsničarski dvorani so pripravi- li zanimiv prikaz priprave trsnih cepljenk, gostom so po- kazali svojo hladilnico, s pomočjo strokovnjakov pa pou- darili pomen kakovostne trsne cepljenke za napredek vino- gradništva in vinarstva. Podrobneje bomo o dogodku poročali v naslednji številki Tednika. •»JB PTUJ / EPILOG STAVKE V LAGOTEXU zice p» posti Delavke Lagoteksa so tudi prejšnji teden stavkale, hkrati pa so si prizadevale za nadaljevanje pogajanj z vodst- vom oziroma lastnikoma podjetja. Do novega zaostro- vanja razmer je prišlo potem, ko so delavke prejele sklepe o popoldanskem delu, dokler lastnik ne odloči drugače, ker naj bi bili le lastniki tisti, ki odločajo o tem, kdaj bodo delavke delale. Celo tako daleč je prišlo, da naj bi jih ovadili zaradi nezakonite stavke. V Neodvisnih sindikatih menijo, da je do zaostrovanja razmer v Lagoteksu prišlo zgolj zaradi tega, ker so se de- lavke sindikalno organizirale, a se po prepričanju vodstva oziroma lastnikov podjetja ne bi smele. Pogajanja prejšnji teden niso dala rezultatov, ker se vodstvo oziroma lastnika nista želela pogajati s celotnim stavkovnim odborom. 13. marca so bile de- lavke obveščene, da so njihove delavske knjižice pripravljene, da jim jih pošljejo. Pet šivilj bo tako končalo na Zavodu za za- poslovanje. Vprašanje je sedaj, kako se bo spor končal, glede na to da jih delodajalec med stavko ne bi smel odpustiti. Srednješolski center - v prostih urah med poukom, M» Zupanli ORMOŽ / kategorizacija gasilskih društev »Gasifci se moramo obnalati racioiiarno T. Mohorko ORMOŽ^ SLOVENSKA BISTRICA / OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE ORMOŽ # V poročni dvorani ormoškega gradu je minulo soboto ob nasto- pu okteta Bolfenk poteka- la podelitev letošnjih priz- nanj civilne zaščite. Zupan Vili Trofenik je ob tem pohvalil številne, ki svoje humano delo opravl- jajo volontersko in brez- plačno. Državno priznan- je - zlati znak Repu- bliškega štaba CZ - je za dolgoletno delo na tem področju prejel dr. Peter Gašparič iz Ormoža, srebrnega Ivan Vajda iz Velike Nedelje, bronaste- ga pa Bojan Rajh iz Ormoža. Plaketo Repu- bliškega štaba CZ pa so podelili Občinski gasil- ski zvezi Ormož. SLOVENSKA BI- STRICA # 3. marca je v skupščinski dvorani bi- striške občine potekala svečana seja občinskega štaba CZ, na kateri so po- delili državna in občinska priznanja CZ. Plaketo CZ je letos prejel Avgust Kocjan, zlati znak Silves- ter Mikložič, srebrnega Martin Karlovčec in bro- nastega Milan Prelog. Podelili so še tri občinska priznanja CZ. Prejeli so jih Vida Furman, Ivan Goričan in Ivan Trol. Po svečanosti so si ogledali prostore novega gasilske- ga doma in skladišče 00 Rdečega križa, ki je sedaj v novem domu gasilcev. Vida Topolovec; DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / SEJA OBČINSKEGA SVETA Itneiiovaiit Svetniki v občini Destr- nik-Trnovska vas so se v mi- nulem tednu ponovno sesta- li na redni seji. Med drugim so sprejeli statutarni sklep, imenovali podžupane in občinske odbore, govorili o financiranju strank, prenosu nepremičnine na občino ter se dogovorili o prihodnji ureditvi pisarn v krajevnih skupnostih. Tudi na drugi seji občin- skega sveta so govorili o šte- vilnih novostih, ki bodo v pri- hodnje v občini. Tako so se med drugim strinjali s predlo- gom župana Franca Pukšiča, da postanejo podžupani pred- sedniki svetov krajevnih skupnosti Destrnik, Trnov- ska vas in Vitomarci. Novi podžupani so takojulijana Cernezel iz KS Destrnik, Kari Vurcer iz KS Trnovska vas in Boris Toš iz KS Vito- marci. Sprejeli so tudi sklep o prenosu nepremičnin na se- danjo občino. Zadnja občinska seja je dala dogovor, da bodo v prihodnje preuredili in računalniško po- vezali pisarne krajevnih skup- nosti. Svetniki so tokrat pog- ledali še osnutek statuta občine, precej časa pa so na- menili imenovanju občinskih odborov. Tako je sedaj v občini Destrnik - Trnovska vas odbor za družbene dejav- nosti in v njegovem okviru področja: šolstvo, zdravstvo in socialna varnost, društva in kultura, požarna varnost, do- dali pa so še zaščito pred nar- avnimi nesrečami. Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo ter turizem so združili, ime- novali so tudi odbor za infra- strukturo, za plan in finance ter odbor za upravno-pravne zadeve, svetniki pa so glasova- li še za odbor, namenjen ure- janju prostora, in odbor za delo z mladimi. Občinski svet je v nadalje- vanju seje razpravljal o števil- nih predlogih, vendar kot smo izvedeli, bodo ti predmet osrednje razprave na nas- lednji seji, ki naj bi bila še ko- nec tega meseca. •* T. Mohorko lenmške novke MANJ NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE Davčni zavezanci v lenarški občini lahko napovedi za odmero do- hodnine za lansko leto oddajo na sedežu izpostave republiške uprave za javne prihodke v Lenartu v času uradnih ur. Od 27. do 31. marca bodo zraven r^ednih uradnih ur sprejemali davčne napovedi še vlenarškem Klubu občanov od 7. do 18. ure. Kot nam je povedala Ivica Horvat, v pričakujejo letos manj davčnih napovedi, saj po no- vem zakonu vsem tistim občanom, ki ne presegajo letnega dohodka nad 124.896.00 tolarjev ni potrebno dati davčnih napovedi, oproščeni pa so tudi tisti upokojenci, ki čez leto niso plačevali akon- tacije dohodnine. SPOMINSKA RAZSTAVA VLADICE ELVIČ VOVR, Vzasebni galeriji Konrada Krajnca v Lenartu so odprli spominsko razstavo Vladice Elvič Vovkove. Ob odprtju so pripravili bogat kulturni program, v katerem so sodelovale članice ženskega noneta iz Voličine, in tako počastili tudi mednarodni praznik žensk. Raz- stavo, ki bo na ogled do sredine aprila, so pripravili člani likovne skupine Jesen z Univerze za tretje življenjsko obdobje. ČIM PREJŠNJA OBNOVA MAGISTRALKE Na zadnji seji lenarškega občinskega sveta so svetnike in svetnice seznanili tudi o načrtovani gradnji avtoceste skozi občino Lenart ter o rekonstrukciji magistralne ceste Črni Les - Lenart. Najprej niso mogli doreči ali si sploh želijo tega, da bi skozi njihovo občino potekala avtocesta. Na koncu so sklenili, da naj strokovnjaki z repu- blike predočijo vodstvu občine vse možne variante s prednostmi in slabostmi. Člani občinskega sveta zagovarjajo tisto varianto, ki bo povzročila najmanj škode na kmetijskih zemljiščih, saj so kmetijska občina. Paziti morajo, da potek nove avtoceste ne bo še dodatno raz- bil mestnega jedra, saj mesto že sedaj nima pravega središča. Bolj jih je zanimalo, kaj je z rekonstrukcijo magistralne ceste Črni Les - Lenart, saj promet skozi mestno središče še vedno povzroča veliko problemov. Edo Zorko, tajnik občinskega sveta, je povedal, da naj bi lokacijska dokumentacija za ta odsek bila izdelana do 31.marca letos, projekt pa do 30. 4.1995. Na občini Lenart upajo, da bo Direkcija za ceste Republike Slove- nija začela potrebno rekonstrukcijo čim prej. •> Marija Slodnjak TRNOVSKA VAS / OB OSMEM MARCU, DNEVU ŽENSK iii#|ci iiiciiiiicci V sredo, 8. marca, ob 16. uri so učenci OŠ Mladika Trnovska vas pripravili v domu krajanov v Trnovski vasi proslavo ob praz- niku žensk. V kulturnem programu se je najprej predstavila mala šola z recitacijami, za njimi učenci od prvega do petega razreda, pevski zbor osnovne šole pa je zapel nekaj pesmi. Na proslavi so obdarovali vse prisotne mamice, babice in tete s šopki zvončkov. Vzdušje je bilo takšno kot pred leti, ko se še nihče ni trudil, da bi ukinil ta praznik. Organizatorji proslave so bili z obiskom zado- voljni in bodo proslave nadaljevali tudi prihodnja leta. Z.Š. Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Končno direkforji Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je pre- tekli teden sprejel di- rektorje 18 slovenskih podjetij, ki največ izvažajo. Končno, bi lahko rekli, če upošte- vamo, da so ga direktor- ji dobesedno zasuli z mnogimi nujnimi vprašanji in problemi, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Marsi- kaj, kar so povedali, je pravzaprav že kar moreča trajnica v živl- jenju gospodarstva, to pa pomeni, da so pre- mier in vlada prepočasi odzivajo na konkretna dogajanja in zato tudi zamujajo z ukrepi. Dru- gače je pač težko razu- meti, da je dr. Drnovšek pospremil svoje goste z obljubo, da bo vlada (šele) pri- pravila posamezne rešitve za izboljšanje njihovega položaja. Prav tako je po svoje nenavadno, da je pre- mier pred direktorji iz- javljal, kako je mi- nistrstvom naročil naj ukrepajo. Ali ministrst- va sama ne vedo, kakšen je položaj v po- sameznih gospodar- skih dejavnostih? Ali ne bi bilo normalno, da bi predvsem ona sproti o tem obveščala pre- miera in vlado ter spro- ti in pravočasno predla- gala ukrepe, namesto da čakajo na "ukaz" pre- miera? Ob vzpostavljanju slo- venske samostojnosti je bilo veliko upanja (zdaj bi lahko rekli sanj), da bo nova država povsem drugače, veliko bolj ne- posredno (in nebiro- kratsko) vzpostavila sis- tem in odnose svoje uprave s posameznimi družbenimi dejavnost- mi, še zlasti tudi z gospo- darstvom. Da bo vse skupaj potekalo veliko bolj fleksibilno in koo- perativno, predvsem pa tudi hitro in v vsakem pogledu učinkovito. To bi med drugim lahko pričakovali tudi glede na našo majhnost in medse- bojno prepoznavnost. Sozvočje državne in podjetniške politike bi bila lahko naša po- membna komparativna prednost, nekaj, kar si velike drževe in veliki sistemi težko privoščijo in težko realizirjo. Država in podjetja bi morali resnično nasto- pati v medsebojnem za- vezništvu, zdaj pa se žal zdi, da si nekateri državni organi še naprej zamišljajo svojo vlogo in pomen v drugačni obli- ki. Zamudnišlvo v ukre- panju oziroma neopre- deljevanje do odprtih vprašanj je ena izmed tipičnih značilnosti zbi- rokratiziranih in od življenja odtrganih po- sameznikov in institu- cij, ki mislijo, da predvsem tako lahko do- kazujejo svojo pomemb- nost in moč. Pri nas pa bi vendarle lahko vse skupaj potekalo veliko bolj neposredno in stal- no, vključno tudi komu- niciranje direktorjev s predsednikom vlade in drugimi odločilnimi državnimi funkcionarji in uredniki. KAJ SO POVEDALI DIREKTORJI To, da so postali di- rektorji - glede na raz- lične nelahke preiz- kušnje iz preteklosti in sedanjega časa - zelo trdoživi, seveda ne bi smelo zavajati vlade. Zadnji direktorski pogo- vor pri predsedniku vla- de je pokazal, da direk- torji (za razliko od posa- meznih politikov) tudi najhujših problemov ne dramatizirajo na način, ki bi preprečeval dialog in skupno iskanje naj- boljših rešitev. Zato bi morala vlada večkrat prisluhniti besedi iz go- spodarstva, predvsem pa bi lahko vzpostavila otipljivejše oblike stal- nega komuniciranja in medsebojnega vplivanja z gospodarsko zbornico kot predstavništvom go- spodarstva. V marsičem bi lahko večje zavez- ništvo med gospodarst- vom in vlado pozitivno. vplivalo tudi na druge sfere življenja v državi, zlati tudi pri brzdanju tistih, ki zadnji čas še posebej nenasitno ses- tavljajo in izstavljajo različen račune, ki naj bi jih v končni posledici plačalo gospodarstvo. Direktorji pa so zdaj znova opozorili, da je go- spodarstvo izčrpano za- radi previsokih davkov in prispevkov zaradi prevelike javne porabe in previsokih obresti in da ima vse to skrajno ne- gativen vpliv na njegovo konkurenčnost v svetu. Država bi morala še po- sebej resno prisluhniti izvoznemu gospodarst- vu, glede na to, da so vse perspektivne in trenut- ne gospodarske vizije Slovenije usodno odvis- ne predvsem od uvelja- vitve slovenskega gospo- darstva na tujih trgih. Vsekakor ni razlogov za brezbrižnost (in neukre- panje), če Božo Kiharič, direktor Mure, enega iz- med najpomembnejših in najuglednejših izvoz- nikov, ugotavlja, da se nadaljuje "sesutje" go- spodarstva tudi zaradi neustreznih ukrepov vlade. "Zakaj država ne uvede uvoznih taks, za- kaj davčno tako obre- menjuje delovno inten- zivne panoge?"sprašuje Kuharic. Franc Grašič, direktor velikega izvoz- nika Peka, misli, da bi država lahko pomagala izvoznikom s stimulaci- jami in taksami. Izvoz- nikom, ki na tujem več prodajo, kot tam kupijo, naj bi država omogočila, da plačujejo prispevke in davke v 90 dneh, skupna obrestna mera pa naj bi se približala tisti, ki jo plačujejo slovenski kon- kurenti na tujem. Tudi drugi direktorji so opo- zarjali, da država nemu- doma pobere od njih vse, kar je njenega, in ne upošteva težav, ki jih imajo, preden dobijo plačano tisto, kar so pro- dali. Kot najbolj tipičen primer nekooperativne- ga in monopolnega obnašanja so navajali prekratke roke za plačilo energije, ki jih diktirajo državni monopolisti. Minister za gospodarske zadeve dr. Tajnikar je ta- koj dejal,, da bi bilo možno podaljšati plačilne roke za energije. Zakaj se tega ni spomnil kdo že prej? Verjetno bi se dalo tudi veliko dru- gih stvari, ki pestijo go- spodarstvo, zlasti izvoz- nike, rešiti hitreje. Zlas- ti tam, kjer so zadeve al- armantne. Direktorji tekstilnih in čevljarskih podjetij so, kot piše Re- publika, opozorili, da ti dve delovno intenzivni panogi potrebujeta pomoč takoj, "saj je stan- je alarmantno". Slovenec je posebej zapisal misel direktorja Peka Franca Grašiča, "da stanje v usnjarskopredelovalni dejavnosti še nikoli dos- lej ni bilo tako slabo, kot je zdaj". Direktor ste- klarne iz Rogaške Pelko je opozoril na previsoko ceno kapitala in na pre- visoke dajatve. Dejal je, da v Sloveniji poteka prelivanje čistega kapi- tala izvoznikov v roke uvoznikov (tudi špeku- lantov). "Ti zaradi napačno vodene gospo- darske politike neupra- vičeno bogatijo." PLAČE NISO PREVISOKE Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je ob "razumevanju" mnogih težav, o katerih so govo- rili direktorji, vendarle omenil, da bi si podjetja morala prizadevati tudi za notranjo racionaliza- cijo in brzdanje plač, "ne pa da vsako razbremeni- tev prenesejo v višje plače namesto v investi- cije in razvoj". Kar nekaj direktorjev je ugovarjalo tezi o previsokih plačah. "Neto plače delavcev niso previsoke," je dejal Pelko iz steklarne Rogaška. Enakega mnenja je tudi Božidar Meglic iz kranjske Pla- nike. Direktorji mislijo, da neto plače niso previ- soke, prevelike pa so da- jatve državi. Če se bodo neto plače še zniževale, ljudje zaradi nizkih plač ne bodo več pripravljeni delati, je zapisal mnenje direktorjev ljubljanski Dnevnik. Sestanek predsednika vlade dr. Drnovška s slo- venskimi direktorji bo v marsičem dosegel svoj namen že, če se bo ure- sničilo premierovo pričakovanje, da bo raz- prava s tega sestanka vla- di tudi pomagala, da bo lažje obrzdala apetite proračunskih in drugih porabnikov. •» Jak Koprive TEDNIK -16. MAREC 1995 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5 ormož / OTROŠKO PLESNO GLEDALIŠČE PANDORA Dv«inatst oditekanih o Pepelki yplesni skupini Pandora, razgibani najstniški skupini v "norifi letih\ česar ne morejo skriti niti pri plesu, so se nekega dne odločili, da bodo na-. redili plesno predstavo, ki naj bo nekoliko odštekana. "Iz besed in misli smo v dolgih in ustvarjalnih urah skušali narediti gibe. Navdušeno smo odkrivali nove oblike in opuščali stare. Včasih smo razočarani obstali, nato pa s toliko večjim zadovoljstvom ustvarjali dal- je - od giba do giba in koraka do ko- raka. Sami smo stkali pravljico, upa- joč, da bomo s plesom razveselili tis- te, ki so jim pravljice blizu, jim dali košček svojih sanj, upov in jih za ne- kaj trenutkov potegnili v naš čudežni svet," je pripovedoval o začetkih Pepelke koreograf in plesni učitelj Tomaž Bolcar. Tik pred novim letom so se pred- stavili domačemu občinstvu, ki je to- plo sprejelo njihov ples. Predstavo so ponovili še v februarju, mesecu kul- ture. Dvanajst 'odštekanih' o Pepelki so prepričljivo prikazale Tjaša Obilčnik, Maja Tinko, Urška Pra- potnik, Saša Fišer, Nadja Sumen- jak, Tanja Prosnik, Saša Jovano- vič, Janja Lesničar, Stina Krsma- novič in Manuela Tot. Program je povezoval Izidor Lah, kostume pa sta kreirali in sešili Ljuba Fišer in Nikola Ripak. Plesni učitelj pa je bil Tomaž Bolcar. Vida Topolovec Pepelka se je izmotala iz teme. Foto: VT LENART / OB 1 5-LETNICl DRUŠTVA. INVALIDOV V soboto so se na letnem zboru sestali člani društva invalidov Lenart, ki praznuje petanjast let delovanja. Ob tej priložnosti jim je predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Vlado Vidmar izročil pisno priznanje za aktivno delo ter uresničevanje socialnovarstve- nih pravic invalidov. Udeležilo se ga je veliko članov ter številni gostje, med njimi tudi lenarški podžupan Stanko Kranvogel, Karmen Lampus, članica sekcije za ženska vprašanja pri Mednarodnem društvu invalidov, direktor lenarškega Centra za socialno delo ter predsedniki sosednjih društev. Društvo šteje danes 223 čla- nov in od teh jih je67 pol- in ne- pokretnih. Za vse člane vodijo posebno člansko kartoteko o socialni anamnezi, ki služi za nudenje socialne in zdravstve- ne pomoči, je povedala pred- sednica društva Jelka Firbas. Člani lenarškega društva so ve- liko prispevali pri nastajanju zakonodaje na področju inva- lidsko-pokojninskega zavaro- vanja, zdravstvenega zavaro- vanja in zakona o družbenem varstvu telesno in duševno manj razvitih odraslih oseb. Društvo invalidov v Lenartu bo v poletnih mesecih organi- zator regijskega srečanja invali- dov. Pri sedanji brezposelnosti v ienarški občini je na žalost vse manj delovnih organizacij, kjer bi se lahko zaposlili tudi invali- di. Lenarško društvo invalidov Predsednica društva invalidov Lenart Jelka Firbas. Foto MS sodeluje z drugimi institucija- mi, ki skrbijo za socialno in zdravstveno varstvo invalidov. Vsi člani lahko pri reševanju svojih problemov dobijo ustrezno pravno pomoč, zraven te pa imajo od leta 1985 tudi svetovalno službo, ki pomaga reševati duševne stiske invali- dov in njihovih družinskih čla- nov. Vsako drugo leto invalidi pri- pravijo razstavo svojih izdel- kov, ki jih kljub invalidnosti zelo skrbno izdelujejo in vlaga- jo vanje veliko fizičnih in psi- hičnih naporov. Letos smo si lahko ogledali najrazličnejše predmete iz lesa, vezenine in pletenine. Starejše občane in invalide pa zelo skrbi, ker v Lenartu nima- jo možnosti za domsko varstvo, zmogljivosti v okoliških domo- vih pa so vse manjše. Zato so se toliko bolj razveselili predloga, ki ga je podala Jelka Firbas. Ta je namreč predlagala, da bi za potrebe starejših občanov in in- validov, ki želijo biti v doms- kem varstvu, uporabili zgradbo načrtovanega hotela Agata, ki je v 4. gradbeni fazi z vso infra- strukturo. Zgradba je zgrajena zelo podobno kot sodobni do- movi za starejše občane, je pa tudi v bližini Lenarta in Mari- bora. Zelo primerna je njena okolica, saj so možnosti za ure- ditev sprehajalnih poti, igrišč, bazenov in podobnih objektov. Predlog so podprli tudi pred- stavniki občine ter obljubili, da bodo v kratkem pripravili na to temo okroglo mizo. Že majhna, skromna pozor- nost včasih pomeni invalidnim osebam veliko pomoč. Veliko življenjskega optimizma je na sobotnem srečanju s svojim nastopom prinesel dr.Bojan Lovše, ki jim je govoril, kako s pozitivnim mišljenjem lahko premagajo marsikatero živl- jenjsko oviro, ki jo prinaša in- validnost. ^ M. Slodnjak PTUJ / AKCIJA V SSC Za zdravo živ-^ l|en[e di|akov Prejšnji teden so preživeli dija- ki v srednješolskem centru v Ptu- ju v posebnem vzdušju. Šolski svetovalci in ravnatelji so nam- reč pripravili projekt za bolj zdra- vo življenje, prijetnejše okolje in prijazno šolo, posredno pa naj bi te aktivnosti odvračale dijake od kajenja in uživanja drugih drog. Predvsem kajenje, pa tudi alko- hol sta med učenci dokaj razšir- jena. S posebno anketo, ki je za- jela vse dijake v letu 1993, so ugo- tovili, da vsak drugi dijak kadi, med njimi pa je kar dobrih 15 od- stotkov takih kadilcev, ki kadijo vsak dan. Dijaki so lahko prejšnji teden kupovali sadje v šolski restavraciji Petica po znižani ceni, pouk je bil aktualiziran v smislu izboljšanja okolja, šola pa je oblepljena s pla- kati in grafiti, ki opozarjajo na zdravo življenje. Po stavbi so na- mestili tudi sedem televizorjev, ki vrtijo mladim zanimive glasbene spote, opremljene z istimi humor- nimi, proti kajenju naravnanimi sporočili. "Akcija je povezana z letom varo- vanja narave, tednom boja proti raku, z njo smo se vključili tudi v vseslovensko akcijo spomladan- skega čiščenja. Akcija želi biti apel vsem institucijam, ki lahko kaj na- pravijo za mlade. Takšna in po- dobne akcije stanejo, zato smo hvaležni Perutnini, ki je omo- gočila dijakom kupovati sadje ce- neje. Upamo, da bodo delček tega, kar bodo slišali v šolah, prenesli mladi v svoje kraje, v svoje skup- nosti," je dejala ravnateljica zavoda Meta Puklavec. "Celotna akcija ni zasnovana na prepovedi kajenja, pač pa na opo- zarjanju, na usmerjanju k bolj zdravemu življenju. Poskušali smo se približati dijakom s tako oblikovanimi sporočili, ki so njim tudi sicer blizu - z grafiti, humor- nimi sporočili. Napraviti smo želeli vizualni bum in zadržati di- jake v šoli v času, ko nimajo pouka. V akcijo so vključeni poleg cigaret tudi drugi odpadki. Zal je cilj, da bi vsi dijaki prenehali kaditi, ne- realen, saj imajo ogromno vzpod- bud v svojem domačem in širšem okolju. Morajo pa se zavedati, da je kajenje škodljivo," je povedala šol- ska svetovalka Darja Rokavec. Od začetka tega šolskega leta je v šoli in najbližji okolici dijakom prepovedano kaditi, prejšnji teden pa so v nadzor dijakov vključili tudi varnostnika, ki skrbi predvsem za to, da v šolo ne vsto- pajo osebe, ki niso iz šole, opozarja dijake, naj ne kadijo, naj mečejo odpadke v koše ... Dijaki in zapos- leni imajo že leto dni identifikacij- ske kartice, tako da varnostnik z lahkoto ugotovi, kdo v šolo ne sodi. Za ta ukrep so se odločili za- radi postopanja tujih ljudi po šoli predvsem v popoldanskem času. M. Zupanič PTUJ / SREČANJE OTROŠKIH SKUPIN Na odru enaist predstav v ptujskem gledališču seje na medobčinskem srečanju otroških lutkovnih, gledaliških in plesnih skupin - bilo je minuli četrtek in petek - predstavilo enajst otroških predstav. Ogledala si jih je množica otrok in selektorji Danilo Vrane, Bojan Maroševič in Mira Mijačevič. Letos prvič po nekaj letih ne bo srečanja izbra- nih predstav, pač pa bodo lahko vse skupine, ki bodo to želele, nastopile na Linhartovem srečanju otroških skupin maja v Slo- venj Gradcu. Na razpis Zveze kulturnih or- ganizacij Ptuj se je letos prijavilo dvanajst predstav, vendar se šolarji iz Velike Nedelje srečanja niso udeležili, saj je bil isti dan informativni dan na srednjih šolah. Ptujčani so se predstavili z Zgodbo brez naslova Bojana Čebulja, ki jo je avtor tudi režiral, odigrala pa Lutkovna skupina DPD Svoboda Ptuj, in s Solato, produkcijo Gledališkega studia Stopinjice DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Nevenke Gerl. Kar tri predstave so prišle iz Lenarta, in sicer je Vzgojno- varstveni zavod pod vodstvom Zdenke Hren predstavil Grad gradič Mire Voglar, ta mentorica je pripravila tudi osnovnošolsko predstavo Muca Copatarica Ele Peroci, pod vodstvom Marjetke Čapek pa so osnovnošolci pri- pravili igro O psičku in muci - o prevzetni spalni srajci Josefa Čapka. Iz Ormoža so prišli člani Otroškega plesnega gledališča Pandora s predstavo Zlati čeveljček (dvanajst odštekanih o Pepelki), ki jo je pripravil men- tor Tomaž Bolcar. Kar dve pred- stavi sta nastali v osnovni šoli Podlehnik pod vodstvom men- torice Zdenke Golub: Marsovčki hočejo na zemljo Francka Ru- dolfa in Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna Marie Clare Macha- do v priredbi Zdenke Golub. Lutkovna skupina OŠ Majšperk je pod vodstvom Stanke Varžič odigrala Lainščkovo predstavo Ko se ptički ženijo, v njihovi po- družnici v Stopercah pa so pod vodstvom Vere Planine pripravi- li Gledališče živalskega vrta Mi- lana Stanteta. Z lutkami se ukvarjajo tudi na Desirniku - osnovnošolci so se pod vodst- vom Marije Murko predstavili z Začarano Ančko. M. Zupanič ormož / AKTIVNOSTI DRUŠTVA INVALIDOV Jubibiltd leto '95 Društvo invalidov Ormož praznuje letos dvajsetletnico delovan- ja. Ob jubileju načrtujejo številne aktivnosti, ki bodo na progra- mu ud februarja do oktobra. Kot je povedal predsednik društva Miran Krajnc, je ormoško društvo vključeno v redne dejavnosti v okviru Zveze invalidov Slovenije, kar še povečuje pestrost dogajanja. Februarja so se člani ormoškega društva srečali na re- gijskem posvetu Podravja z društvi iz Lenarta, Ptuja, Slo- venske Bistrice in Maribora. 25. marca bo v Ormožu proslava ob svetovnem dnevu invalidov. Ta dan bo v mali dvorani doma kul- ture na ogled razstava ortoped- skih pripomočkov, ki bo odprta vse do 28. marca. 28. aprila bodo organizirali okroglo mizo o arhi- tektonskih ovirah v občini Ormož. 6. maja bo v Ormožu že tradicionalno športno tekmo- vanje podravskih in pomurskih društev invalidov, na katerem se bodo pomerili v balinanju, kegl- janju, streljanju in šahu. 25. maja se bodo ormoški invalidi odpel- jali v Ljubljano, kjer si bodo og- ledali Center za rehabilizacijo in- validov Soča. 15. junija se bodo udeležili avtoreija v Slovenski Bistrici, konec junija pa pri- pravljajo v okviru praznika ormoške krajevne skupnosti raz- stavo ročnih del svojih članov. Po poletnem zatišju nameravajo 15. septembra organizirati družabno-rekreativno dejavnost v Banovcih, 7. oktobra pa bodo sklenili jubilejno leto z družab- nim srečanjem, piknikom in športnimi aktivnostmi. Vida Topolovec SLOVENSKA BISTRICA / LIKOVNA RAZSTAVAJOZETA EKARTA Ntotivf iz Sbmn^o Bistrice in Ptuici V prostorih učnega centra slo- venske vojske razstavlja do 30. aprila svoja likovna dela major Jože Ekart, doma s Spodnje Haj- dine pri Ptuju, trenutno pa zapos- len kot častnik v 77. Območnem poveljstvu slovenske vojske v Ptuju. Pred tem je služboval kot učitelj - poleg drugega je mladi generaciji vcepljal likovno znan- je in veščine. Jože Ekart je že ne- kajkrat razstavljal, največ skupaj z drugimi avtorji, postavitev v Slovenski Bistrici pa je njegova tretja samostojna. Po vsej verjetnosti je imel ob svojem talentu za likovno izražanje tudi srečo, saj je že v zgodnjih šolskih letih srečal prave ljudi. Tako je v osnovni šoli opazil smisel za njegovo likovno izražanje akademski slikar prof Albin Lugarič in ga je s svojimi nasveti popeljal v skrivnostni svet likovnega izražanja. V srednji šoli sta mu pri nadaljnjem likovnem zorenju veliko pomagala akadem- ska slikarja profesorja Lajči Pan- dur in Slavko Kores, ki sta ga vzpodbujala k različnim tehnikam in preučevanju prostora. Tako so nastajali grafični ciklusi - med nji- mi posebej odmevni linorezi z mo- tivi kmečkega dvorišča. Jožetova likovna dela so vzbudila pozornost prijateljev in danes visijo njegove Jože Ekart. f 0/0/MS slike v mnogih njihovih stano- vanjih. Podobe iz narave so bile njegov stalni izziv. Z najglobljo ljubeznijo je upodabljal naselja, med njimi pa je na posebnem mestu arhitektura skoraj 2000-letnega Ptuja. Za razstavo v Slovenski Bistrici je Jože Ekart izbral motive iz Slo- venske Bistrice ter rodnega Ptuja. Prevladuje tehnika akvatuš, slike pa imajo zgodovinsko dokumenta- cijsko poslanstvo, saj poudarjajo arhitektonske znamenitosti obeh mest. Vida Topolovec ormož / PREMIERA GLEDALIŠKE SKUPINE HOLERMUS Pripravljajo Scapinovo zviiače Ormoška gledališka skupina Holermus pripravlja v petek, 17. marca, ob 20. uri premiero kome- dije slavnega francoskega kome- diografa Moliera Scapinove zvi- jače pod režiserskim vodstvom Milivoja Žemljica. Molier si je v tej komediji kot že tolikokrat po- prej privoščil meščansko sko- post, še posebej je prikazal v smešni luči njihov motto: Več imaš - manj daš. V gledališki skupini Holermus, ki se je dela lotila z namenom, da z zanimivimi dialogi občinstvo na- smeje in razvedri, igrajo Rudi Pe- vec, Zvonko Bešvir, Sebastjan Plaveč, Leon Potočnik, Vesna Danilovič, Anita Kosec, Albina Črnjavič, Mladen Rižnar in Aleš Kosec. Glavno vlogo premetenega in pametnega Scapina je režiser Milivoj Žemljic zaupal Tomažu Raušlu. Sceno za igro je skiciral Bojan Oberčkal, izdelali pa so jo Edi Er- hatič, Jožko Kralj in Maks Pinta- rič, maske in lasulje so delo Petra Lesjaka, glasbo, luč, gib ima na skrbi Tomaž Bolcar, šepetalka pa je že prekaljena Pavla Lah. Člani gledališke skupine Holermus za- gotavljajo gledalcem, da domov ne bodo odšli slabe volje in žalostni. Vida Topolovec ŠOLSKI ZVONEC CIRKOVCEO Jutri bodo v cirkovški šoli ob 11. uri od- prli razstavo, na kateri se bodo s svojimi izdelki in sto- I ritvami predstavili obrtniki domačega šolskega ok- j oliša. Uro kasneje bodo I obiskovalce povabili še na i ogled novih učilnic za biolo- I gijo in kemijo. . DORNAVA • Ob dnevu i Žena so učenci iz Dornave I nastopili v ptujskem domu ^ upokojencev s kulturnim I progrgn-iom. , _ i 6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 16. MAREC 1995- TEDNIK ormož / pogovarjali smo se s tomažem bolcarjem t^die so preiftnif svo^fftif dkh Kljub težavam, predvsem na finančnem področju, je bilo v lanskem letu na področju ljubi- teljske kulture pri OZKO v Ormožu narejenega veliko na glasbenem, gledališkem in fol- klornem področju. Zato smo s Tomažem Bolcarjem, strokov- nim delavcem za kulturo, pričeli pogovor o prihodnosti ZKO predvsem z vidika financi- ranja. "Verjamem, da bo občinska zve- za kulturnih organizacij s svojim programom prireditev, na katerih nastopajo ljubiteljski kulturniki, z izobraževanjem, nekaterimi pri- reditvami, ki segajo daleč izven občinskih meja, ostala tako trdna in v taki obliki, kot jebila do sedaj. Naša občina na srečo teritorialno ni doživela sprememb. Upam, da bo v občini tudi v prihodnje vsaj toliko posluha za delovanje ljubi- teljske kulture, kot ga je bilo dos- lej. Verjamem, da bodo k temu prispevala številna društva in skupine, ki delujejo v okviru Iju- biteljskekulture,in dasebozanje našel denar. Mislim, da ni vzroka za skrb, kako naprej. Ljudje, ki delajo v amaterskih društvih in skupinah, so temu delu predani. Ne glede na vse zakone, ki se pri- pravljajo, bodo skupine vztrajno delale dalje," je optimističen Tomaž Bolcar. LANI PRVI FESTIVAL GODB TEDNIK: Na glasbenem po- dročju je bila sezona 1994 izred- no uspešna, pričeli ste tudi nove projekte... Tomaž Bolcar: Na glasbenem področju bi poleg številnih pev- skih zborov izpostavila oba pihal- na orkestra in ob tem novo lansko- letno prireditev - prvi festival godb v zabavnem in narodno- zabavnem programu. Pri organi- zaciji tega projekta je sodelovala tudi krajevna skupnost Ormož in je festival vključila v program pri- reditev krajevnega praznika ter prispevala znatna finančna sredstva. Mislim, da so nastopa- joči godbeniki iz skoraj vse Slove- nijein gostjeocenili,da jepriredi- tev izredno uspela tudi po organi- zacijski plati. Vsi si želijo, da bi prireditev ponovili. Tako smo le- tos vključili v program drugi festi- val godb, ki bo zadnjo junijsko so- boto. LETO 1994 PO- SVEČENO F. K. MEŠKU TEDNIK: Živahno je bilo lani na gledališkem področju, saj so ljubiteljski gledališčniki iz Veli- ke Nedelje praznovali stoletni- co. 1994. leto pa so Ormožani posvetili spominu na domačina Franca Ksavra Meška - duhov- nika, pisatelja, dramatika, pri- povednika, pesnika. Tomaž Bolcar: Največ dejav- nosti ob 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti Ksavra Meška je organiziralo prosvetno društvo Sveti Tomaž, ki so ga lansko leto preimenovali v Kulturno društvo Franca Ksavra Meška Sveti Tomaž. Pripravili so gledališko igro Pri Hrastovih in recital Mati, ki so ga izvedli ob odprtju likovne razstave, posvečene Meškovim živlienjskim mejnikom. Največ Tomaž Bolcar, strokovni delavec za kulturo pri ormoški ZKO, verjame, da bo ZKO ostala tudi v prihodnje takšna, kot je sedaj. Foto: VT truda je v v oba projekta vložila prof. Alenka Curin-Janžekovič. Pri Svetem Tomažu so ponovno obudili gledališko dejavnost, kar jerazveseljivojsaj odraslih skupin ni veliko. Druga skupina, o kateri je potrebno povedati nekaj besed, je gledališka skupina iz Velike Nedelje, ki je pod režiserskim vodstvom Lojzeta Matjašiča ob stoletnici delovanja pripravila Streicherjevo ljudsko veseloigro Zadrega za zadregoj. Z njo so gos- tovali sirom po Sloveniji in za- mejstvu. Izpostaviti je potrebno tudi uspel recital Moja dolina, ki ga je vodil Milivoj Žemljic, po- svečen pa je bil F. K. Mešku. Iz- postaviti je potrebno še eno no- vost v našem programu - prvi občinski festival otroškega gleda- lišča. Ta dejavnost se po zatišju ponovno razvija. BOGATA FOLKLORNA DEJAVNOST TEDNIK: Praznovali so tudi folkloristi - dvajset let dela so proslavili v Obrežu... Tomaž Bolcar: Na proslavi ob dvajsetletnici folklore v Obrežu, ki jo je pripravila Tilika Kolarič, so se predstavile vse tamkajšnje folklorne skupine. Prireditev je bila izredno zanimiva in pestra. Občinstvo je bilo posebej nav- dušeno, ko so nastopili najmlajši, navdušenje pa ni pojenjalo, ko so prišli na oder veterani izpred dvajsetih let in s čvrsto nogo uda- rili po podu ter dokazali, da je fol- klorni ples v Obrežu še vedno živ. Skupina domačih pevk, ki je nas- tala iz folklorne skupine, deluje redno in je sodelovala tudi na letošnjem srečanju ljudskih pev- cev in godcev v Podgorcih. Že četrtič so Obrezani organizirali festival družinske kulture, ki sčasoma prerašča v tradicionalno prireditev. TEDNIK: V občini pa so še druge odrasle in tudi šolske fol- klorne skupine... Tomaž Bolcar: Izpostavim naj folklorno skupino iz Podgorcev, ki se vsa leta udeležujejo občin- skih, medobčinskih in podobnih srečanj. To leto bodo dokončno obnovili noše - projekt, s katerim se ukvarjajo že nekaj let. Stanko Kukovec, ki vodi starejšo folklor- no skupino, ima na skrbi celotno društvo, ki je edino društvo poleg Obreza, ki ima v lasti dom kultu- re, ga oskrbuje ter obnavlja. V Ivanjkovci pa je že cela množica folklornih skupin. Med drugim imajo odlično mladinsko skupino in jeseni so poslali na izo- braževanje novega mentorja, tako daboIrenaCerovič,kijeidejniin strokovni vodja, imela na skrbi v glavnem otroške skupine. Vida Topolovec cirkulane / prosvetno društvo ima štiri dejavnosti ^ Ni dovoli denaria če damo ob stran splošno reklo, da ni denarja nikoli dovolj, moramo vprinuru i irkulan priznati, da 177.0001: tolarjev, kolikor so jih lani v vsem letu dobili od ZKO za delo dramske skupine in mešanega pevskega zbora\ ter za knjižnico in tamburaše, resnično ni posebno veliko. Samo za udeležbo gledališča v Slovenj Gradcu sol porabili 45.000 tolarjev, pa jim ni praktično ostalo denarja niti za sendviče po predstavah. Se pa ljubiteljske, skupine, tako tudi cirkulanska, obnašajo tržno: denar si služijo z gostovanji po drugih vaških odrih. KljuV temu si med letom investicij ne morejo privoščiti. Tako sta pripovedovala pred- sednik društva Miro Lesjak in vodja dramske skupine Milan Černivec in ponosno pokazala prostor nad novo večnamensko dvorano, ki so ga člani sami uredi- li. Sedaj želijo tudi nekaj tehnične opreme, saj še radijskega sprejem- nika ne premorejo, za svoje delo pa bi potrebovali tudi ozvočenje, re- Glavni osebi Burke o jezičnem doktorju sta doktor Petelin, ad- vokat, in skopuški trgovec, ki želita drug drugega pretentati. Laž, spletke in prevare imajo kratke noge, tako da se vse razkri- jejo, do takrat pa povzročajo obi- lo zapletov, zmede in vzbujajo smeh. V burki nastopajo Miro Le- sjak, Anica Črnivec, Marjana Bratušek, Vanja Kolednik, Franc Meznarič, Toni Stumber- ger, Toni Podhostnik, Ivan He- metek, Milan Črnivec in Gorči Dernikovič, sodelujejo pa še Zvonko Bratušek, Marta Bra- tušek, Olga Dernikovič in Boštjan Polajžer. Igro so pripra- vili pod vodstvom Alojza Mat- jašiča. flektorje in še kaj. "Največji strošek so kulise za predstavo, na- graditi pa je seveda potrebno tudi mentorje. Od ZKO smo dobivali premalo denarja, bomo videli, kako bo sedaj, ko smo v novi občini. Nekateri župani razmišlja- jo, da se ne bi več bključevali v ZKO, pač pa da bi se v občinah or- ganizirale institucije, ki bi skrbele za kulturne dejavnosti. Zaenkrat še velja seveda začasno financiran- je in tudi naša občina, to je Gorišnica, daje dogovorjene dvanjstine," pripoveduje Miro Le- sjak. "Strokovnjaki so izračunali, da bi za pripravo amaterske pred- stave bilo potrebnih 600 do 800 tisoč tolarjev, potem si predstavl- jate, kako malo je 175 tisoč za vse dejavnosti," dodaja Milan Černi- vec. Po premieri Burke o jezičnem dohtarju v Cirkulanah. Letos je izbral Lojze Matjašič, ki vodi dramsko skupino že pet let, predstavo Burka o jezičnem dohtarju, s katero nameravajo Cir- kulančani nasmejati občinstvo vseh odrov, ki jim bodo dostopni. Obljubljajo uro in pol smeha, ko bodo gledalci pozabili na vse skrbi. Predsednik PD Cirkulane in član dramske skupine Miro Lesjak. Sicer pa je bilo Prosvetno društvo Cirkulane ustanovljeno že leta 1899 in današnji člani raz- mišljajo o bližajoči se stoti obletni- ci ustanovitve. "Načrtujemo, da bi se takrat vse leto v Cirkulanah ne- kaj dogajalo, vendar se še nismo Milan Črnivec, vodja dramske skupine. natančno dogovorili, kaj bo na programu. Do takrat želimo biti ena močnejših skupin, izbrali bomo zahtevnejši tekst in upamo, da si bomo lahko nabavili tudi po- trebno tehnično opremo. Veseli smo, da ponovno delujejo tamb MAREC 1995 OD TOD IN TAM-7 ormož / VAROVANCI VARSTVENO-DELOVNEGA CENTRA ZADOVOLJNI Kolikor wmšM, loliko dobiš Ormoški varstveno-delovni center, kamor s kombijem vsak dan pripeljejo i 14 ali 15 varovancev v starosti med 20 in 35 leti z območja celotne, ormoške občine, deluje v okviru ormoškega Centra za socialno delo že več Icot leto dni. Sprva so bili v dokaj neprimernih prostorih v prvem nad-. stropju Kalprenerjeve hiše, kar je povzročalo precejšnje probleme varo-' vancema, ki sta na vozičku. Proti koncu lanskega leta so se preselili v nek-■ danjo 'belo hišo' v Ormožu, kjer imajo na razpolago celotno pritličje. ; V dvorani, ki je svoj čas služila za razna predavanja, sta delavni- ca in skladišče. Manjša dvorana jim služi za jedilnico, ob tem imajo tudi manjšo kuhinjo, pral- nico in sanitarije, tako da se spoznajo z vsem, kar najdemo v sodobnem gospodinjstvu. Pri Centru za socialno delo zanje skrbi socialni delavec Anton Pra- potnik, z njimi pa delata Judita Fiirst-Krmpotič in Janko Plaveč, ki del svojega delovnega časa pora- bi za prevoz varovancev v center in domov, pa tudi dela z njimi. Janko se je na to delo že povsem navadil, čeravno ga ne opravlja dolgo. Res pa je, da jim z gospo Judito do neke mere nadomeščata starše, kljub temu da varovanci v večini prime- rov prihajajo iz urejenih razmer. Ko prideš na obisk, dobiš vtis, da so velika družina, v kateri družinski člani lepo shajajo drug z drugim. Večinoma delajo vsi ena- ke stvari, najpogosteje sestavljajo figure PEZ. Kot je povedala gospa Judita, ki z njimi preživi ves do- poldan, radi delajo. Z veseljem pri- hajajo v center, vzrok za odsotnost je najpogosteje bolezen ali obisk pri zdravniku. "Rada imamo svoje varovance, oni pa mene. V času, ki ga preživijo v centru, delamo različne predme- te, rišemo, izdelujemo razna ročna dela, šivamo, seveda pa je vse od- visno od njihovega razpoloženja. Kadar niso razpoloženi za kakšno konkretno delo, se raje igramo, gremo k telovadbi, in če je lepo vreme, se odpravimo na sprehod. Naši varovanci so z življenjem v centru nadvse zadovoljni, saj je to, da se družijo s sebi enakimi, zanje izredno pomembno," pove gospa Judita. Kasneje izvemo, da izred- no radi sestavljajo figure PEZ, kar je neke vrste pridobitniška dejav- nost. Izdelovali so razne obeske in drugo, paziti morajo le, da delo ne bi poslalo preveč monotone in bi se pričeli dolgočasiti. Judita Fiirst-Krmpotič je sicer usposobljena za povsem drug po- klic, vendar je pri tem delu našla sama sebe. Vedno je imela rada sti- ke in delo z ljudmi in sedanje delo opravlja z velikim veseljem. Sama pravi, da kolikor nudiš drugim, to- liko dobiš nazaj. V varstveno-delovnem centru je Varovanci ormoškega varstveno-delovnega centra; z njimi delata Judita funt- Krmpotiiin Janko Plaveč. vedno veliko zanimivosti, dnevi niso enaki. Včasih se varovanci slabo počutijo, kadar je lepo vre- me, so veseli, ob slabem vremenu nekoliko žalostni. Takrat se mora- jo več pogovarjati, skratka delo z njimi je za gospo Judito pestro in zanimivo. Poudarja, da pa je naj- pomembnejše, da se varovanci ob tem, kar počnejo, čutijo koristne. Najzanimivejše je, ko dobijo plačilo za delo, ki so ga opravili v minulem mesecu (največkrat za sestavljanje figur PEZ). Vsote se- veda niso kdo ve kako velike - tri, štiri tisočake, odvisno pač od tega, koliko dni je kateri od varovancev v centru. "O teh vsotah se potem pogovarjajo, kot da bi zaslužili kdo ve koliko denarja. Eni bi to takoj Poto.VT zapravili in šli v trgovino, drugi pa ga želijo hraniti in mogoče kupiti kasneje kaj večjega," dopolnjuje gospo Judito Anton Prapotnik in še dodaja, da bo v centru gotovo drugače takrat, ko bodo imeli do- volj orodja, predvsem šivalnih strojev, tako da bodo marsikaj lahko delali po naročilu. Zanimalo nas je, kakšna je bodočnost takšnih centrov za va- rovance, ki trenutno še bivajo doma. Anton Prapotnik je pove- dal, da naj bi bile to v prihodnje stanovanjske skupnosti, kjer bi imeli stik z normalnim življenjem. •» Vida Topolovec KAKO RAZDELITI DENAR v občini Destrnik - Trnovska vas naj bi, kot so pred volitvami obljubljali, vse tri krajevne skupnosti (Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci) ostale pravne osebe z vsemi funkcijami kot do tedaj. Denar iz občinskega pro- računa se jim deli kot glavarina, kar pomeni 49,9% KS Destrnik, 25,4% KS Trnovska vas in 24,7%KS Vitomarci. Ob neupoštevanju starega ges- la iz prejšnjega sistema, ki pravi "Vsi za enega, eden za vse!", pri- demo do drugačnega sklepa. Ob- javljeni podatki v Poročevalcu (št. 47 z dne 1. december 1994) o plačani dohodnini (občinski del 40%) kažejo, da je delež dohodni- ne občine Destrnik - Trnovska vas (iz leta 1992) do stare občine Ptuj znašal 4,42 % ali 29.848.000 SIT. Od tega so davkoplačevalci KS Destrnik plačali 18.208.000 SIT ali 61,0%, iz KS Trnovska vas 7.530.000 SIT ali 25,2% in iz KS Vitomarci 4.110.000 SIT ali 13,8%. Po navedenih podatkih bi bilo pošteno do davkoplačeval- cev, da se župan in svetniki odločijo in denar delijo po pro- centu plačane dohodnine, ne "po glavi". •> Z. Šalamun destrnik / DEJAVNOSTI SOCIALDEMOKRATOV Piiiuiraili pfogiraiii pivoiiia|jskih Krajevni odbor Socialdemokratske stranke Destrnik je že v tem mesecu pripravil obsežen program družabih srečanj ob praznovanju praznika dela. V nedeljo, 30. aprila, bo ves dan več prireditev, nanje pa bodo povabili občane in društva iz sosednjih občin. Poleg kulturnega programa bodo pripravili kolesarsko dirko okrog Urbana, mini igre brez meja med krajevnimi skupnostmi v občini, nogo- metni in šahovski turnir, se- veda pa tudi tokrat niso poza- bili na osrednjo točko progra- ma, ki so jo poimenovali "ple- zanje na majsko drevo". Člani krajevnega odbora SDSS Destrnik bodo poskrbeli, da bo praznovanje delavskega praznika v kraju zopet oživelo, saj nekateri še ohranjeni viri pravijo, da so omenjeni praznik v kraju prvič praznovali pred sto leti. Takrat naj bi se skupina meščanov Ptuja od- pravila na Sv. Urban, kot so v tistih časih poimenovali Destrnik, in tam pripravila prijetno prazno- vanje delavskega praznika s kraja- ni. Vsi, ki bodo tokrat poskrbeli za bogat in zanimiv nedeljski dan, pa obljubljajo, da bo praznik dela mi- nil v prijetnem vzdušju. T. Mohorko v letu 1996 / KONVENCIJA SKUPNOSTI KARNEVALSKIH MEST Priteinoist %m pv#infl»€i|# Stoveiii|# in Ptuja Prihodnje leto, najverjetneje poleti, bo v Ptuju 16. konvencija Evropske skupnosti karnevalskih mest, ki se je bodo udeležili predstavniki 25 evrop- skih in 16 neevropskih držav. Evropska skupnost karnevalskih mest obstaja že šestnajst let. Njene članice so mesta in države, ki organizirajo karnevale. Vsako leto se ji I pridružijo nove članice. Leta 1993je imela že več kot 60 članic. 13. konvencija Evropskega združenja karnevalskih mest (Foundation od European Car- nival Cities - FECC), ki je bila maja 1993 v Cura^au na nizo- zemskih Antilih, je bila za Slo- venijo, ki sta jo predstavljala Maribor in Ptuj, uspešna. Po zaslugi kurentov in ptujskega kurentovanja sta bili mesti iz- brani za organizatorja 16. kon- vencije v letu 1996. V okviru slovenske promocije je posebno zanimanje vzbudil film Tinčka Ivanušeo kurentovanju in lepo- tah Ptuja, ki so ga predvajali tudi v okviru delavnic na kon- venciji. Slovenija je dobila 75 glasov, drugi kandidat Sankt Petersburg pa 25. Konvencije v Curagau se je udeležil takratni predsednik ptujskega IS Branko Brumen, ki je tudi član uprave direktor- jev Evropskega združenja kar- nevalskih mest. karnevali naj družijo mesta in narode Pridobitev konvencije je iz- rednega pomena za državo in obe mesti ter jima nalaga dodat- ne naloge. Dokazati se bosta morali kot uspešni gostiteljici dvesto do tristo zahtevnih ljudi, ki želijo karnevalske prireditve postaviti na drugačne osnove. Karnevali po svetu so namreč razen karnevala v Riu v veliki krizi. Moto, naj karnevali združijo mesta in narode v Ev- ropi in svetu, naj bi v prihodnje še bolj prišel do izraza. Ustano- vili naj bi tudi odbor za Sloveni- jo, v katerem bi bili predstavni- ki vseh slovenskih mest, ki pri- pravljajo karnevale. Odbor je neformalno že zaživel, več pa se bodo predstavniki mest organi- zatorjev karnevalov v Sloveniji dogovorili na junijskem srečanju v Kostanjevici. V času pustovanja so se srečali tudi v Ptuju. Branko Brumen je povedal, da priprave na konvencijo leta 1996 že nekaj časa potekajo. Or- ganizirala jo bosta GIZ Poeto- vio Vivat in kulturni center Na- rodni dom Maribor. Prvotno je bilo načrtovano, da bi bila v času ptujskega karnevala, ker pa imajo takrat karnevale tudi v drugih evropskih državah, jo bodo organizirali v času polet- nih prireditev v Ptuju. Organi- zatorji obljubljajo, da se bodo potrudili in jo izpeljali kvalitet- no, da bodo udeleženci lahko dobro spoznali Slovenijo, o ka- teri večina ne ve skoraj ničesar. V Curagau so Slovenijo poznali le redki člani uprave. Sicer pa je Slovenija neformalna članica skupnosti že od leta 1991. Pokrovitelj konvencije bo vladni urad za informiranje, ki sofinancira aktivnosti, vezane na konvencije v prejšnjem in letošnjem letu. Konvencija jeza Ptuj velik izziv, vendar ker vseh udeležencev v Ptuju ni mogoče prenočiti na enem mestu, kar je eden od pogojev za organizaci- jo, bodo udeleženci po dogovo- ru s soorganizatorjem bivali v Mariboru, aktivnosti pa bodo potekale v obeh mestih. Okvirni program konvecije bo znan v kratkem. Poleg glav- nih aktivnostih bodo številne spremljajoče, za katere je na občinski in državni ravni veliko zanimanje. V času koncencije naj bi izšlo tudi več priložnost- nih znamk z likom kurenta in drugih pustnih skupin, izdali pa naj bi tudi kuverte z žigom - poštarji so predlog o tem že do- bili. ^MG Pred petdesetimi leti •> Franc Fideršek 1. Letos bo svet, predvsem pa Evro- pa, praznoval 50. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom. Tudi pri nas, v naši mladi samostojni državi Sloveniji se pripravljamo na to praznovanje. Čeprav mu nekate- ri nasprotujejo, je vendarzgodovin- sko dejstvo, da je bila takratna slo- venska narodnoosvobodilna voj- ska na strani zmagovitih zavezni- kov in tudi uradno priznana. Zato nas pred zgodovino ne more in ne sme biti sram. Od NOE moramo ločiti vse tisto kruto, tudi zločin- sko, kar se je pri nas dogajalo po končani vojni. V tem podlistku želim na kratko opisati zgodovinska dogajanja pred 50 leti v Evropi, na območju nekdan- je skupne države, posebej na območju Slovenije. Povezano s tem želim podrobneje opisati dogajanja na našem ožjem območju, kjer živi večina bralcev Tednika. Pri opisovanju bom uporabljal ta- kratne zgodovinske zapise in v luči današnjih spoznanj, raziskav prizna- nih slovenskih zgodovinarjev in gra- div, ki so jih objavljali lokalni zgodo- vinarjaji, pisci in udeleženci teh do- gajanj. Le tu in tam bom dodal kako svoje razmišljanje in oceno, saj sem tisti čas tudi sam doživljal. JALTSKA KONFERENCA Za boljše razumevanje dogajanj pri nas in v svetu je treba najprej spozna- ti vsebino zgodovinske konference v Jalti, točneje v letovišču Livadija pri Jalti na polotoku Krimu. Tu so od 4. do 11. februarja 1945 zasedali s svoji- mi številnimi sodelavci in strokovn- jaki "trije veliki": Rosevelt, predsed- nik ZDA, Churchill, predsednik Ve- like Britanije, in gostitelj Stalin, jek- leni in krvavi diktator Sovjetske zve- ze. Sklepi, sprejeti na tej konferenci, so usodno zaznamovali razvoj v sve- tu, Evropi in tudi pri nas skoraj za pol stoletja. Kateri so bili ti sklepi? 1. Nemčijo bodo do konca dotolkli in jo razdelili na štiri okupacijske cone - vključili so tudi Francijo, čeprav de Gaulla v Jalto niso povabi- li. Podobno so na okupacijske cone razdelili tudi Avstrijo, ki so ji zago- tovili obnovo v predvojnih mejah. To je tudi vzrok, da so bila vsa naša prizadevanja za popravo meje na Koroškem zaman. 2. Sporazumeli so se glede Poljske, ki je izgubila dve petini predvojnega državnega ozemlja na račun povečanja sovjetskih republik Ukra- Veliki trije s svojimi najožjimi sodelavci v letovišču Livadija pri Jalti 11. februar- ja 1945. jine, Belorusije in Litve. Priznali so prosovjetsko lublinsko vlado. Določilo, da bi vanjo vključili tudi ministre iz begunske londonske vla- de, so pozneje izigrali. 3. Sprejeta je bila tako imenovana deklaracija o osvobojeni Evropi. V njej je bilo državam pod nemško za- sedbo, nanašalo naj bi se predvsem na države vzhodne Evrope, ki so bile tedaj večinoma že zasedene po sov- jetskih četah, zagotovljena pravica do samostojnega razvoja in izbire lastnih koalicijskih vlad. Pri tem so potrdili že štiri mesece prej v Moskvi dosežen sporazum me Churcliiiom in Stalinom o delitvi interesnih sfer v posameznih državah. Za takratno Jugoslavijo je znano tisto 50:50 ali fifty-fifty- 4. Sovjetska zveza je dosegla priz- nanje svojih meja po sporazumu s Hitlerjem avgusta 1939, ure- sničenem mesec za tem z delitvijo Poljske, v letu 1940 pa z zasedbo pri- baltskih držav (Estonsko, Latvijo in Litvo), Karelsko ožino (v vojni s Finsko) in celotno Moldavijo z ro- munsko Besarabijo. K temu so doda- li še Vzhodno Prusijo in Podkarpat- sko Ukrajino, ki je bila do leta 1938 pod Češkoslovaško, potem pa Madžarsko. Za vse druge države v Evropi naj bi veljala nedotakljivost predvojnih meja. Zato se ne smemo čuditi, da so Sovjeti spodili sloven- ske partizane z območja Porabja, kjer živijo Slovenci. Zadevo v zvezi s Koroško sem že prej omenil. Glede Italije, ki je septembra 1043 presto- pila na zavezniško stran, so odločili, da naj celotno sporno ozemlje s Slo- venskim Primorjem, Trstom in Istro zasedejo Anglo-Američani, o novi meji pa naj potem odločijo ljudje, ki živijo na tem ozemlju. To določilo na našo srečo ni bilo v celoti ure- sničeno; zakaj ne, pa podrobneje v nadaljevanju. 5. Sprejeli so ameriški predlog, da se namesto klavrno propadlega Društva narodov s sedežem v Ženevi ustanovi nova Organizacija združenih narodov s sedežem v New Yorku, ustanovno skupščino pa naj bi sklicali za 25. april 1945 v San Franciscu. Ta dogovor je bil v celou uresničen in OZN še vedno deluje - včasih bolj, včasih manj uspešno. 6. Za Američane, posebno za Roo- sevelta, je bila pomembna Stalinova obljuba, da bo Sovjetska zveza po po- razu Hitlerjeve Nemčije napovedala vojno Japonski. Roosevelt tedaj še ni videl uspešne poti do skorajšnje zmage nad Japonci, načrt z atomsko bombo pa je bil še negotov. Iz tega je razvidno, da so se veliki trije v Jalti sporazumeli le v toliko, da med njimi ni prišlo do odkritega spora ob porazu Nemčije, zato so po- tegnili črte, do kam bo katera arma- da prodirala, in določili okupacijske cone. Predvsem pa so odločali o tis- tih, ki jih ni bilo na konferenci in so se potem morali njihovemu diktatu brezpogojno podrejati. Gre za okupi- rane države in njihova vodstva - tako vlade iz starih predvojnih politikov kot novih, med vojno nastalih sil (večinoma prokomunističnih). V tej smeri je bil tudi v novi Jugoslaviji podpisan sporazum Tito-Subašič in ustanovaljena koalicijska vlada, ki je nekaj mesecev po vojni že doživela spremembo. Stari politiki so bili izi-' grani-in izrinjeni, vse vzvode v državi so prevzemali komunisti. Po- dobno se je zgodilo tudi v vseh dru- gih vzhodnoevropskih državah pod sovjetsko kontrolo. Leta 1947 je mo- ral oditi tudi romunski kralj Mihael - "prvi socialistični kralj", kot so ga imenovali. Nadaljevanje prihodnjič 8 - OD TOD IN TAM 16. MAREC 1995- TEDNIK POCOVOR S PREDSEDNIKOM SLOVENIJE MILANOM KUČANOM / slovenija in jugoslavija, notranji odnosi Ne obremenimo življenia prihodnjim rodovom V prejšnjem Tedniku smo objavili prvi del pogovora s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom, ki je bil 23. februarja gost v studiu radia Ptuj v prvi letošnji skupni oddaji slovenskih radijskih postaj. Tokrat objavljamo nekoliko skrajšan drugi del pogovora, ki se nanaša predvsem na odnose Slovenije z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami in na notranjepoli- tične dogodke. TEDNIK: Gospod predsednik, smo pri urejanju odnosov s Hrvaško že napredovali? M. Kučan: "Dialog se je v zadnjem času intenziviral,saj jebil v Zagrebu gospod Simoniti, ki v našem zunanjem ministrstvu od- govarja za ureditev teh odnosov. Kmalu zatem je prišlo do cele vrste srečanj tako na strokovni kot na ministrski ravni, s čimer pripravl- jajo sestanek obeh premierov, ki naj bi bil še letošnjo pomlad. To seveda kaže, da na obeh straneh dozoreva spoznanje, da je ureditev teh odnosov vendarle prioritetna. Dejstvo pa je, da rešitve proble- mov ne vidimo v paketu, ampak je možno, da se reši vsak problem zase. Predvsem menim, da imajo prednost tista vprašanja, ki zade- vajo normalno življenje ljudi na obeh straneh meje." TEDNIK: Kakšno je stališče Slovenije do odločitve Hrvaške, ki je odklonila gostoljubje Un- proforju, in seveda kaj v primerja odhoda modrih čelad lahko Slo- venija pričakuje? Ali bo lahko nudila Unproforju koridor za umik? M. Kučan: "Najprej je treba ra- zumeti zaskrbljenost in nezado- voljstvo Hrvaške z razmerami, ki so nastale na področjih, na katerih delujejo enote Unproforja, saj po mnenju Hrvaške postajajo čedalje manj hrvaška in čedalje bolj nekaj, kar v znatni meri vse bolj omejuje hrvaško suverenost nad njimi. Verjamem, da je Hrvaška politika dobro ocenila vse možne posledice takšne odločitve. Pred kratkim me je neki nemški novinar med drugim vprašal, ali bi Slovenija bila pripravljena sprejeti Unprofor. Ne vem, kaj bi Unpro- for počel v Sloveniji niti kaj bi iz Slovenije lahko počel in kako bi interveniral, če bi se morebiti raz- mere na Hrvaškem zaostrile. O umiku Unproforja - če bi bil seve- da tak zahtevek - pa se bodo poga- jali pristojni organi." TEDNIK: V vojni v Bosni in »Hercegovini je prišlo do ne- kakšne prelomnice... M. Kučan: "Ponavljam svoje stališče, da je to vojna proti Bosni in Hercegovini, ne vojna v BiH. S tem sem povedal, da se pozornost mednarodne politike vrti na posle- dicah in da ne poskuša priti do vzrokov konflikta na Balkanu, ki so med drugim pripeljali do razpa- da Jugoslavije. Da si Zagreb, Beo- grad in Sarajevo medsebojno priz- najo državno suverenost v okviru nekdanjih republiških meja zno- traj Jugoslavije in da je to pogoj za odpravo sankcij in začetek poga- janj o približevanju teh držav ev- ropskim integracijam in medna- rodnemu priznavanju, smo mi predlagali na samem začetku. Naj- večji del našega predloga je zajet v tako imenovanem predlogu lorda Caringtona na bruseljski konfe- renci o tem, kako urediti razmere v Jugoslaviji. Zal takrat nihče ni bil pripravljen prisluhniti, ker je Miloševič razpravo o tem predlogu odločno odbil, tako kot jo odbija sedaj. Trdi, da je Srbija Jugoslavija in na tej platformi so se pripravlje- ni pogovarjati z drugimi, seveda le pod pogoji, ki jih diktirajo oni. Koliko časa bo njihovo stališče vzdržalo, koliko časa bo uspeval iz- siljevali mednarodno politiko, je seveda drugo vprašanje. Za to vrsto izsiljevanja in do tega vprašanja pa seveda mednarodna politika ni popolonoma neobčut- ljiva." SLOVENSKI NOTRANJE- POLITIČNI ODNOSI TEDNIK: Kaj menite o sedanji vladni koaliciji, ki ne daje neke- ga občutka trdnosti, saj tudi vse koalicijske pogodbe še niso pod- pisane? M. Kučan: "Uspešnost koalicije je odvisna od rezultatov, ne od po- lemik in koalicijskih pogodb. Koalicije nasploh niso nikoli zelo čvrste tvorbe. Gotovo je, da naj- večji del odgovornosti pripada tis- tim strankam, ki so v parlamentu najmočneje zastopane, ki so dobile v slovenskem volilnem telesu naj- več podpore. Koalicija bo vzdržala toliko časa, dokler bo sama menila, da je v njej smotrnmo delovati. Ko bo razpadla, se bo pač v okviru ob- stoječega parlamenta formirala nova, če pa to ne bo mogoče, pa bo seveda nova rezultat novih parla- mentarnih volitev." TEDNIK: Mnogi se sprašuje- jo, ali lahko parlament s tako koalicijo sploh funkcionira. Ali ste morda že vsaj razmišljali tudi o razpustitvi parlamenta? M. Kučan: "Ve se, kdo je raz- mišljal o razpustitvi parlamenta, saj so to tudi predlagali. Jaz o raz- pustitvi parlamenta nisem raz- mišljal, ker navsezadnje to tudi ni moja stvar in bi presegala moje pristojnosti. Razmišljal pa sem o tem, kaj bi politično pomenilo pri- ti v položaj, ko bi bilo potrebno razpisati predčasne volitve. Čeprav je to le eden od institutov, ki rešuje krizo v sistemu parla- mentarne demokracije, vendarle kaže na neko zelo resno stanje v družbi, in mislim, da se tega zave- dajo tudi vse parlamentarne stran- ke in tudi tisti, ki so to idejo, ne da bi premišljali o posledicah, vrgli v slovenski politični prostor." Predsednik Milan Kučan med obiskom v prostorih Zavoda Radio-Tednik Ptuj. TEDNIK: Žal je tudi zaradi do- godkov v parlamentu razdelje- nost Slovencev precej opazna, to se je pokazalo tudi pri nedavni obravnavi zakona o popravi kri- vic ... M. Kučan: "O tem, kakšna je kredibilnost parlamenta, velja pogledati javnomnenjske raziska- ve. Kar zadeva razpravo o popravi krivic, mi tale najin razgovor prav- zaprav pride zelo prav, vsaj zato, da bi popravil neki vtis, ki je nastal ob poročanju iz parlamenta ob tej raz- pravi, kakor da je razprava poslan- ce v državnem zboru razdelila na tiste, ki so za to, da se popravijo krivice z zakonom, in na one, ki so proti temu. Kako je prišlo do takšne interpretacije, je drugo vprašanje. Dejstvo je, da je to bila razprava, ali za zakonsko podlago vzeti predlog, ki ga je pripravila Ljudska stranka, ali vladni pred- log. Če poenostavim, je razprava zavrnila predlog Ljudske stranke in se bo razprava nadaljevala na za- konskem predlogu, ki ga je pripra- vila vlada. Preden je slovenski parlament prvikrat razpravljal o zakonu o po- pravi krivic, sem napisal poslan- cem pismo s prošnjo takratnemu predsedniku državnega zbora, da z njim seznani poslance, saj sem v njem govoril o pomembnosti tega zakona za sedanje in prihodnjeslo- vensko življenje, apeliral na njiho- vo odgovornost s prošnjo, naj po- zabijo na strankarske interese. Gre za izpolnitev odgovornosti do zgo- dovine prihodnosti slovenskega naroda. Ali so poslanci s tem bili seznanjeni ali ne, ne vem. Ampak še zmeraj mislim tako, kot sem mislil takrat, s tem dodatkom, da če bi takrat bila razprava predvsem z mislijo na to odgovornost in manj na politične in ideološke di- menzije, ki jih pravno reševanje tega vprašanja ne more rešiti, po- tem bi danes seveda že imeli končno rešitev ali pa bi ji bili vsaj bliže. Definirati je potrebno, kate- ri del slovenskih ljudi je potrebno in možno zajeti s tem zakonom, ki govori o popravi krivic. In gotovo je, da bo treba jasno povedati, da bo treba popraviti krivico vsem tistim oziroma njihovim nasledni- kom, ki so izgubili življenje, ne da bi jim bila dokazana krivda za zločine." PO 50 LETIH... TEDNIK: Kljub temu pa se mnogi bojimo, da se nam zaradi tega lahko zgodi, da bomo Slo- venci 50. obletnico zmage nad fašizmom praznovali ločeno... M. Kučan: "Kolikor razumem polemiko, je govor o tem, da bo 50. obletnica poglobila oziroma povzročila razdeljenost Slovencev. Razdeljenost Slovencev ima žal nekoliko starejše korenine, ki se- gajo v čase pred drugo svetovno vojno, med njo in seveda nepos- redno po njej ter seveda vse naše življenje do danes. Tega, da bi Slo- venci morali praznovati 50. oblet- nico zmage v drugi svetovni vojni, ne vidim. 50. obletnica bo zazana- movala konec druge svetovne voj- ne, po moji sodbi največje tragedi- je in dokaza človeške neumnosti in nesposobnosti. Po moji sodbi - in tako tudi razumem koncepte pros- lavljanj v prestolnicah, kamor sem povabljen, recimo v Londonu, Moskvi, Parizu ... - ne bo nič tri- umfalizma. Nič preštevanja na zmagovalce in poražence, nič obu- janja preteklih ran in trgovanja s človeškimi življenji na tej ali oni strani, ampak bo preprosto spo- min na vse to s trdo vero, da je to vendarle tako močan opomin, kako je treba braniti temeljne vrednote evropske civilizacije in temeljna načela demokracije, da se kaj takšnega ne bi več ponovilo. Navsezadnje ima ob tej splošni tragediji, ki je prizadela človeštvo, Slovenija še svojo nacionalno tra- gedijo. Imamo priložnost, da se za- mislimo in vprašamo, kaj se je do- gajalo med našimi predniki, da so tako odločilno in nepopravljivo zamejili našo zgodovino, da so se na začetku te vojne eni - in teh je bila velika večina - odločali za upor obsodbi na iztrebljenje slo- venskega naroda, da so se eni odločili za previdno čakanje in eni za kolaboracijo z okupatorji. To so dejstva. Ni na nas, da bi danes vrednostno sodili o tem, saj bo o tem sodila svetovna zgodovina. Je pa na nas nekaj drugega: da nase, sedaj še živeče generacije vsi sku- paj vzamemo odgovornost - mis- 'lira na stranke;, Cerkev in vse dru- ge - in pripeljemo slovenski narod do sprave in pomiritve, da s svojo nesposobnostjo in nepripravlje- nostjo storiti to dejanje, ki zahteva nekaj več kot prestiž, ampak predvsem samospoštovanje in dos- tojanstvo, ne obremenimo življen- ja prihodnjih rodov Slovencev, ker nam za to zagotovo ne bodo nikoli hvaležni. Če pa to naredimo, po- tem bomo tako kot drugi evropski narodi pokazali, da smo zrel ev- ropski narod, ki je pripravljen nase vzeti svojo zgodovino takšno, kot se je zgodila, tudi z neprijetnimi in skrajno neprijetnimi platmi zgo- dovine. In tudi v pismu predsedni- ku vlade ponovljen predlog, ki ga je pred leti oblikovala gospa Spo- menka Hribar, ni nič drugega kot predlog, da Slovenci pokažemo spoštljiv odnos do življenja vseh tistih sinov slovenskega naroda, ki so v tem velikem svetovnem spo- padu kjerkoli po svetu izgubili življenje. Vse druge interpretacije so interpretacije tistih, ki želijo vsako stvar, tudi to pietetno, funk- cionalizirati v takšno ali drugačno ideologijo, v takšen ali drugačen politični interes. S tem moj pred- log nima nikakršne zveze." TEDNIK: V parlamentu je ak- tualna obravnava zakona o pre- novi šolstva. Kot kaže, je prob- lem v predlogu konfesionalne vzgoje, v kateri so zajeti nekateri elementi verske vzgoje. Kakšno je o tem vaše mnenje? M. Kučan: "Mislim, da je ta raz- prava žal dobila takšen videz in tako tudi razdelila javnost, čeprav to po mojem ni bistveno, ampak gre za prenovo celotnega šolskega sistema, ki naj bi ga naredili spo- sobnega izobraževati ljudi za živl- jenje v poindustrijski družbi. Ali je sestavina tega pouka tudi - če preprosto rečem - moralna vzgoja ali tudi vedenje o nekaterih drugih vrednotah, ki so tradicionalne in standardne, ki imajo nekatere od njih korenine v izvornem krščanstvu in metafizičnih vreno- tah, je seveda irelevantno. Mislim, da to sleherna šola ima, tudi naša. To so recimo vrednote, ki so ra- zumljene danes v civilizacijskem fondu demokratičnih tradicij in demokratičnih vrednot. Del tega problema je seveda povezan z neu- rejenimi odnosi med Cerkvijo in državo. To postaja čedalje večji problem in po moji sodbi ni nobe- nega razloga, da se za to pristojni organi ne lotijo tega problema na način, ki bi problem premaknil z mrtve točke. Tudi ta problem se začenja politizirati, in bolj kot se politizira, manj bo možnosti za ra- cionalno iskanje rešitev." TEDNIK: V parlamentu je tre- nutno zelo aktualna razprava o dopolnilih zakona o lokalni sa- moupravi. Ali nismo s tem malce pozni? M. Kučan: "Rekel bi prepozni, ker je stvar spet postala do konca spolitizirana. Že pred sprejetjem zakona ni bilo nobene pripravlje- nosti poslušati glas razuma tistih, ki so opozarjali, da stvar v praksi ne bo funkcionirala, ker ni domišljena. Potem se je na podlagi tega zakona šlo na volitve, sedaj pa so nastali v življenju problemi in ljudje jih različno interpretirajo. Težave so tu in žal je tudi zakon o spremembi zakona že vnaprej spo- litiziran. Vsekakor je do spre- memb morali priti, potem pa bi bilo dobro pustiti času preverjanje te rešitve in po bilanci nekega mandata ugotoviti, kaj je dobro in kaj ne. Na podlagi teh ugotovitev in z nekoliko več poslušanja nasve- tov evropskih ljudi, ki so nam sve- tovali, naj nekaterih napak ne na- redimo, pa smo jih naredili, priti do boljših rešitevj kot so sedaj v za- konuin rijegbvihpopravkih!" •» M. Ozmec. rotarijakstvo / gibanje za oblikovanje vrednot nove družbe Rofariid tudi v Ptufu V Tedniku smo že pisali o vi- sokem jubileju mednarodnega rotarijanskega gibanja, ki ga je leta 1905 v Chicagu začel popot- nik in podjetnež Paul Harris in ki svoje člane združuje v tako imenovano organizacijo Rotary Club. Vprašanje pa je, koliko prav- zaprav vemo o rotarijanstvu, kakšna je njegova osnovna ideja in po kakšnih načelih deluje. Rotarijanstvo, ki ima svoje korenine v ZDA, se je skozi zgo- dovino širilo najprej v Južno Ameriko, potem v Veliko Brita- nijo in v kratkem zajelo ves svet, tudi takratno Jugoslavijo. Leta 1932 je bil v Mariboru ustanovl- jen prvi Roiary Club in leto ka- sneje še v Ljubljani. 1940. pa je bilo pri nas rotarijanstva za ne- kaj časa konec. Ponovno je bilo obujeno šele leta 1989. Danes šteje članstvo svetov- nega rotarijanskega gibanja okrog 1,2 milijona posamezni- kov, včlanjenih v okrog 26 tisoč klubov, razdeljenih v 500 okrožij v 186 državah sveta. Rotarijanstvo predstavlja združenje zelo svojevrstnih lju- di visokih moralnih načel in vrednot, tolerantnih in razume- vajočih, odkritosrčnih in prijaz- nih ter prizadevajočih si za sve- tovni mir. Rotarijci so predvsem zmeraj pripravljeni pomagati drug drugemu, sploh pa tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Potemtakem predstavlja rotari- janstvo osnovo za oblikovanje neke nove internacionalne družbe, katere temeljna vredno- ta je sodelovanje, enakoprav- nost med narodi in mir v svetu. Glede na to da rotarijanstvo združuje pomembne in vplivne ljudi z različnih področij dela in življenja, še posebej uspešne poslovneže, se v okviru gibanja ustvarja klima za nove poslovne in razvojne vezi, ki se kasneje manifestirajo v praksi. S tem nastajata nova vrednost in moč, ki jo na nek način simbolizira tudi zaščitni znak rotarijanstva - zlato in modro obarvano zobato kolo. Ponazarja trdnost, vrtenje, gibanje, napredek, modrost. Sprva so klubi Rotary bili zgolj moška družba. Ko pa so se Združeni narodi začeli zavze- mati za izenačevanje spolov in je rotarijanstvo po tej plati dožive- lo kritiko, so to načelo gibanja sčasoma ovrgli. ROTARIJANSKA NAČELA iN USLUGE Biti rotarijec pomeni tudi upoštevati nekatera obvezujoča načela, ki so hkrati osnovni po- goj za povabilo k članstvu. Eno prvih je pripravljenost poma- gati drugim, ki narekuje nese- bičnost, tolerantnost in razume- vanje. Temu sledi načelo prila- gajanja zmožnostim in sposob- nostim drugih ter izgrajevanja osebnostne moči. Tretje je načelo poklicnih razredov, ki v medsebojni povezanosti pome- ni krepitev lastne osebnosti, s pomočjo znanja in heterogenos- ti drugih pa pripomore k večji sinergični učinkovitosti. Tudi načelo navzočnosti je eno po- membnejših med rotarijci, saj narekuje 60-odstotno prisotnost na vseh letnih srečanjih in hkra- 'ti'pomeni osnovo za aktivno'st članov. Načelo, ki vsa navedena nekako zaokroža in obenem predstavlja najmočnejšo poanto svetovne rotarijanske združbe, pa je načelo rotarijanskega pri- jateljstva, ki pravi, da je mogoče le na osnovi pristnih medčloveških vezi in medseboj- ne spoštljivosti dosegati večjo učinkovitost ob raznih aktiv- nostih. Poleg načel obstajajo še tako imenovane štiri rotarijanske usluge. Med najpomemb- nejšimi so klubska usluga, ki pomeni sodelovanje v klubskem programu, poklicne usluge, ki temeljijo na pomožnih vprašanjih, ali je to, kar delamo, resnica, ali je pravično za vse udeležence v akciji, ali bo učvrstilo prijateljstvo in dobro voljo in ali bo koristilo vsem udeležencem, s pomočjo katerih rotarijci preverjajo pravilnost in smiselnost tega, kar počno, ter ( združene usluge, ki narekujejo aktivno sodelovanje z drugimi humanitarnimi organizacijami, predvsem takimi, ki združujejo tako ali drugače prizadete ljudi. Starostnih omejitev glede članstva v klubu Rotary ni, ena osnovnih nalog rotarijanstva pa je, da svoja načela prenaša na mlade, ki imajo možnost združevanja v dveh mednarod- nih organizacijah, imenovanih Interact in Rotary Act. Na ta način se lahko mladi že zelo zgo- daj vključijo v humanitarne projekte in medsebojno sodelu- jejo pri razvijanju in ustvarjanju novih družbenih vrednot in cil- jev. ROTARIJCI TUDI V PTUJU Rotary Club Ptuj je eden tis- tih v Sloveniji, ki ješev ustanav- ljanju, in sicer že od aprila 1993, vendar pa razlog za njegovo počasnejše nastajanje niso kakršnekoli težave glede fi- nančnih sredstev oziroma neza- nimanje potencialnih članov. Nasprotno. Rotarijec pač ne postane vsak kar tako. V članst- vo kluba so povabljeni predvsem vplivni ljudje širokih pogledov na svet in življenje, ki ga živimo. Ustanovnih članov v Ptuju je bilo leta 1993 deset, članstvo pa s časom spodbudno narašča. Spodnja meja za for- malno registracijo kluba, ki jo ptujski rotarijci predvidevajo maja letos, je okrog 25 članov, trenutno pa jih je aktivnih 17. Financiranje kluba poteka na osnovi dokaj visoke članarine, ki predstavlja edini vir fi- nančnih sredstev. Ptujski rotarijci so se v dose- danjem delu že izkazali z orga- nizacijo priložnostnih dražb, na katerih so zbrali finančna sredstva v dobrodelne namene. V dobri medsebojni povezanosti in sodelovanju pa načrtujejo tudi druge aktivnosti, s katerimi bi prispevali tistim, ki so ponjoci najbolj potPebn4. C (. 1 . i n ') ; J ). s r i- . DS TEDNIK -16. MAREC 1995 OD TOD IN TAM-9 LENART / V TOVARNI BOVDENOV IN PLASTIKE Uspešno podletie pro- iJ<4fl « .-LAti trg Tovarna bovdenov in plastike v Lenartu ima svoje zametke v bivšem lenarškem Klemosu, kije bil ustanovl- jeno leta 1960. Leta 1974je bil ta proizvodni obrat organiziran kot TOZD, v letu 1990pa so se izločili iz de- lovne organizacije Klemos in ustanovili novo podjetje - Tovarno bovdenov in plastike Lenart (TBP). Vse od ustanovitve ga vodi direktor Bogdan Savli. Podjetje je edino v lenarški občini, kjer so se odločili za last- ninsko preoblikovanje z notranj- im odkupom. Vsi zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci so vložili lastniške certifikate in imajo 60- odstotni delež, 40 odstotkov pa je v lasti skladov. V prihodnje se zavzemajo odkupiti tudi ta delež. Od letošnjega 1. januarja posluje TBP kot delniška družba. "Podjetje ima dva ločena progra- ma: program avtomobilske indu- strije ter program plastike za po- trebe farmacevtske industrije. Bovden poteg je komercialni na- ziv za krmiljenje in prenos sile prek jeklenih vrvi. Ta proizvodnja zajema proizvode za osebna in to- vorna vozila, avtobuse, motorje, kolesa, kmetijsko, gradbeno in transportno mehanizacijo. Sode- lujemo s proizvajalci delov za avto- mobilske firme Volksvvagen, Audi, Erose - Coburg, Unimercat Miinchen, Heuser Solingen, Co- lumbus Stuttgart, RHW in Re- nault ter drugimi manjšimi part- nerji. V celotnem prihodku pri- naša ta proizvodnja 60 odstotkov, 40 odstotkov pa je proizvodnja fo- lij," je povedal generalni direktor Bogdan Savli. Kot mnogi drugi izvozniki v naši državi se tudi v TBP-ju srečujejo s finančnimi problemi Zaradi precenjenosti tolarja. Tako morajo na različne načine priti do kapitala, saj ima vlada še zmeraj slab odnos do izvoznikov, in če vlada ne bo m.žh boljših rešitev, se bodo znašli v težkem položaju. Generalni direktor TBP Lenart Bogdan Savli: "Zaposlili bi radi še več ljudi." s kvalitetnimi proizvodi na zahtevnem trgu Strategija podjetja TBP je dose- ganje in vzdrževanje ugleda na trgu; ta se kaže v visoki kakovosti, zanesljivosti in konkurenčnosti iz- delkov. Temu cilju se podreja kon- cept kakovosti v podjetju, ki te- melji na sodobnem pojmovanju in spremljanju kakovosti v skladu z mednarodnimi priporočili in standardi ISO 9000-9004. Kupci jih stalno kontrolirajo, saj ne do- voljujejo odmikov od kvalitete. Za nekatere proizvode so bili v siste- mu VW izbrani za razvojno firmo, na primer za bovden za ročno za- voro in plin za golfa A3 in A4. Zaradi pomanjkanja nekatere opreme so v podjetju velikokrat v časovni stiski. Nekoliko boljše je glede tehnološke opremljenosti v proizvodnji plastike. Na tem po- dročju imajo sodobno tehnološko linijo za proizvodnjo vakuumskih trdih PVC folij s kapaciteto 2500 ton raznih dimenzij folije, ki se v glavnem uporablja za embalažo v farmacevtski in živilski industriji. Konkurenca na tujem trgu je iz- redno agresivna, domači trg pa za njihove kapacitete premajhen. Trenutno ima TBP večji problem glede proizvodnih prostorov, saj bi potrebovali večje površine, kot jih imajo na razpolago, zato razmišlja- jo o širitvi. zaposlenost Vodilni in vodstveni kader ter strokovni delavci so si poleg for- malne izobrazbe morali pridobiti specifično znanje v podjetju, zato so se dodatno izobraževali. Stro- kovno znanje so si pridobivali tudi v tujini pri podjetjih. Od 200 za- poslenih 67 odstotkov delavcev nima nobenega strokovnega pokli- ca in so se morali priučiti v TBP- ju. "Vesel sem, da nam je uspelo ohraniti delovna mesta, saj ima le- narška občina še vedno največjo brezposelnost v Podravju. Poleg ohranitve delovnih mest je za nas pomembnejše dejstvo, da smo si pridobili osnove za nadaljnjo rast podjetja, saj s tem ustvarjamo po- goje za večanje števila zaposlenih," pojasnuje direktor tega lenarškega podjetja. Naših partnerjev ne moti, da sto- ji tovarna sredi Slovenskih goric. Zanima jih le kakovost naših iz- delkov in ali zmoremo izpolniti naročila v roku. Včasih pov- prašajo, kako daleč je letališče ali večje mesto, Lenart pa je zelo blizu Maribora. Zdaj, ko smo končali postopek lastninjenja, čakajo vodstvo pod- jetja novi izzivi. Posodobiti bomo morali proizvodne linije, da se bomo lahko tudi v bodoče uspešno merili s tujimi konkurenti. Za av- tomobilsko industrijo bomo začeli izdelovati nekaj novih izdelkov, saj si bomo le na tak način ohranili kupce," je povedal generalni direk- tor lenarškega TBP-ja Bogdan Savli. •> Marija Slodnjak V VELJAVI NOV ZAKON / ODPIS ZAMUDNIH OBRESTI Olajšanje mekrog 10 % upf avicencev v 13. številki Uradnega lista Republike Slovenije je izšel toliko pričakovani zakon o odpisu terjatev iz naslova zamudnifi obresti. Veljati je pričel 18. marca, upravičenci pa morajo v 60 dneh od tega datuma vložiti pisni zahtevek za odpis zamudnih obresti. Zasebnikom, ki v času od 7. decembra 1991 do 31. decembra 1992 zaradi neugodnih gospodarskih razmer niso v roku poravna- li davkov in prispevkov, bodo odpisali zamudne obresti na nepra- vočasno plačane davke in prispevke proračunu Republike Slove- nije, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pisni zahtevek o odpisu zamudnih obresti mora vsebovati dokazila o neugodnih gospodarskih razmerah. Po zakonu so neugodne gospodarske razmere, če je imel zasebnik 31. decembra 1992 neporavnane zapadle terjatve do pravnih oseb iz drugih republik bivše SFRJ, do pravnih oseb, ki so v stečaju, do pravnih oseb s področja elektrogospodarstva, premogovništva, železniškega gospodarstva, PTT in cestnega gospodarstva ter do pravnih oseb, ki so družbeni kapital prenesle na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Davkarji, ki bodo ugotavljali, ali so izpolnjeni pogoji za odpis zamudnih obresti, navodil o tem še niso prejeli. Predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Roman Tomanič je ob izidu zakona povedal, da je ta sicer izšel z zamudo, za delo obrtni- kov in za tiste, ki zaposlujejo več ljudi, pa je prišel zadnji trenutek, ker bi sicer morali pričeti odpuščati delavce, ker zamudne obresti iz prejšnjih let močno otežujejo njihovo poslovanje. Analize kažejo, da naj bi bilo upravičencev po omenjenem zakonu manj kot deset od- stotkov. Gre za zasebnike, ki zaposlujejo večje število delavcev in imajo tudi večje zneske zamudnih obresti. •»MG Popravek: Pri sestavku Z gasilskega občnega zbora na Destrniku smo pri podnapisu pod sliko naredili napako, ko smo napačno imenova- li predsednika OGZ Ptuj. Pravilno bi moralo pisati Franc Si- meonov. Za napako se opravičujemo. Urednik 10-TRŽNI KAŽIPOT 16. MAREC 1995- TEDNIK TEDNIK 16. MAREC 1995 ODTOD IN TAM-11 Cepljenje psov proti steklini Na osnovi 14. in 3. alinee 114. člena Zakona o veterinarstvu (Ur. list RS 82/94) in 7. člena državne odredbe o izvajanju preventivnih ukre- pov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1995 (Ur. list RS 5/95) na področjih občin Ptuj, Kidričevo, Majšperk, Videm, Zavrč, Gorišnica, Dornava, Juršinci in Destrnik - Trnovska vas objavljamo obvezno cepljenje proti steklini in zdravi- Janje proti trakuljavosti vseh psov, starejših od štirih mesecev. Javna veterinarska služba bo cepljenje in zdravljenje opravila na naslednjih zbirnih mestih: Ponedeljek, 20. marca 1995 ob 8.00 uri - pri TOK Perutnina na Sp. Hajdini - pri gasilskem domu v Spuhlji ob 10.00 uri - pri osemenjevalnici v Skorbi - pri Koroščevem mlinu v Zabovcih ob 11.00 uri - pri gostilni Rožmarin v Markovcih ob 12.00 uri - pri gasilskem domu v Hajdošah ob 13.00 uri - pri gasilskem domu v Novi vasi pri Markovcih Torek, 21. marca 1995 ob 8.00 uri - pri strojni lopi v Slovenji vasi - pri gasilskem domu v Borovcih ob 9.00 uri - pri domu krajano v Prvencih ob 10.00 uri - pri gasilskem domu v Gerečji vasi - pri gasilskem domu v Sobetincih ob 12.00 uri - pri gostilni Mlakar v Kungoti - pri gasilskem domu v Moškanjcih - pri Škafarju v Strnišču ob 13.00 uri Sreda, 22. marca 1995 ob 8.00 uri ob 9.00 uri ob 10.00 uri ob 11.00 uri ob 12.00 uri ob 12.00 uri ob 13.00 uri Četrtek, 23. marca 1995 ob 7.30 uri ob 8.00 uri ob 8.30 uri ob 10.00 uri ob 11.00 uri ob 12.00 uri ob 13.00 uri Petek, 24. marca 1995 ob 8.00 uri ob 9.00 ob 10.00 uri - pri Sitarju na Zg. Hajdini - pri gasilskem domu v Gorišnici - pri osemenjevalnici v Gajevcih - pri Maleku v Dražencih - pri osemenjevalnici v Forminu - pri Podgoršku v Njivercah - pri gasilskem domu v Zamušanih - pri Brezovih v Tibolcih pri prvi avtobusni postaji v Hlaponcih - pri gostilni Kopušar v Apačah - pri ribniku v Bratislavcih - pri osemenjevalnici na Polenšaku - pri Kmetijski zadrugi v Lovrencu - pri zbiralnici v Lasigovcih - pri gostilni Pri Janezu v Dornavi - pri Žunkoviču v Zupečji vasi - pri gasilskem domu v Mezgovcih - pri Zmavcu v Zagorcih - pri osemenjevalnici v Cirkovcah - pri Medvedu v Mihovcah ob 12.00 uri Ponedeljek, 27. marca 1995 ob 8.00 uri ob 10.00 uri ob 11.00 uri ob 12.00 uri Torek, 28. marca 1995 ob 8.00 uri ob 10.00 uri ob 11.00 uri ob 12.00 uri Sreda, 29. marca 1995 ob 8.00 uri ob 10.00 uri ob 11.00 uri ob 12.00 uri Četrtek, 30. marca 1995 ob 8.00 uri ob 10.00 ob 11.00 uri ob 12.00 Petek, 31. marca 1995 ob 8.00 uri i - pri zadrugi v Juršincih - pri osemenjevalnici v Pleterjah - pri Križanu v Gabrniku - pri osemenjevalnici v Starošincah - pri gostilni Vurcer v Trnovski vasi - pri gostilni Kurež v Šikolah - pri Šilcu v Drbetincih - pri gasilskem domu v Sp. Jablanah - pri Konradu Mercu, Pobrežje 55 - pri osemenjevalnici v Janežovcih - pri gasilskem domu v Tržcu - pri Krušiču v Jiršovcih 56 - pri Zajcu v Jurovcih - pri Purgovem v Zg. Pristavi - pri Mariniču v Destrniku - pri zadrugi v Vidmu - pri zadružnem domu v Rogoznici - pri osemenjevalnici v Sovičah - pri osemenjevalnici v Podvincih - pri Kastnerjevem v Majskem Vrhu - pri osemenjevalnici v Lancovi vasi - pri Kovačcu v Novincih - pri gostilni Svenšek v Selih - pri Ivanu Pucku v Hvaletincih - pri Kmetijski zadrugi v Doleni - pri Matjašiču v Grlincih - pri Domincu v Doleni^ - pri Topolovcu na Ptujski Gori 26 - pri osemenjevalnici v Krčevini pri Ptuju ob 10.00 uri - pri Amaliji Sagadin v Medvedcah 17 - pri kmetijski trgovini v Grajeni ob 12.00 uri - pri Žunkoviču v Sestržah 16 - pri osemenjevalnici v Krčevini pri Vurbergu ob 13.00 uri - pri Berlingerju na Vurbergu Sobota, 1. aprila 1995- v ambulanti OZVŽ Ptuj, Ormoška c. 28 ob 7.30 uri - vse ulice KS T. Žnidariča in Budina ob 9.00 uri - vse ulice KS F. Osojnika in B. Ziherla ob 11.00 uri - vse ulice KS J. Potrča in D. Kvedra ob 12.00 uri - vse ulice KS bratov Reš in Olge Meglic Ponedeljek, 3. aprila 1995 ob 8.00 uri - pri zadrugi v Majšperku ob 9.00 uri - pri osemenjevalnici v Lešju - pri gostilni Tobias v Pacinju ob 9.00 uri - pri gasilskem domu v Sp. Velovleku ob 10.00 uri______ -pri Romanu Pisku na Bregu ob 11.00 uri ob 12.00 uri ob 13.00 uri Torek, 4. aprila 1995 ob 8.00 uri ob 9.00 uri ob 10.00 uri ob 12.00 uri Sreda, 5. aprila 1995 ob 8.00 uri ob 10.00 uri ob 12.00 uri Četrtek, 6. aprila 1995 ob 7.00 uri ob 7.00 uri ob 9.00 uri ob 9.00 uri ob 10.00 uri ob 11.00 uri ob 12.00 uri ob 13.00 uri Petek, 7. aprila 1995 ob 8.00 uri ob 10.00 uri ob 11.00 uri ob 12.00 uri Sobota, 8. aprila 1995 ob 8.00 uri - pri Žampovih v Levanjcih | - pri Krajnčičevih v Kicarju - pri Žunkoviču v Grdini - pri Kopšetu v Stopercah - pri Pletarni v Dobrini - pri Kmetijski trgovini v Bukovcih - pri Stanku Kolarju v Žetalah - pri Kmetijski zadrugi v Žetalah - pri starem gasilskem domu v Stojncih - pri Bedeniku v Čermožišah - pri trgovini KZ v Muretincih - pri Kolarju v Doklecah 3 - pri uradu KS Zavrč - pri Leopoldu Lorberju v Narapljah 9 - pri trgovini v Drenovcu - pri Potočniku v Nadolah 50 - pri Veseliču v Turškem Vrhu - pri žagi v Cirkulanah - pri pošti v Podlehniku - pri Debeljaku v Medribniku - pri gostilni v Novi Cerkvi - pri Silvi Arbajter na Mejah - pri obratu KS v Slatini - pri žagi v Kozmincih - pri bivši šoli v Gruškovju - pri Žeraku v Rodnem Vrhu - pri Vidmarju v Gradiščah 146 - pri gostilni na Zadružnem trgu v Ptuju - pri Katarini Vindiš v Sp. Leskovcu - pri uradu KS v Leskovcu - na dvorišču gradu v Turnišču - pri avtobusni postaji v Veliki Varnici - v ambulanti OZVŽ Ptuj, Ormoška c. 28 za pse članov Kinološkega društva Ptuj Pri cepljenju morajo biti psi privezani na vrvici in nositi nagobčnike. Vsak pes mora nositi ob cepljenju dodeljeno registrsko znamkico. Po- sestnik psa mora upravi zavoda prijaviti vsako spremembo o nabavi v 8 dneh, o poginu, odtujitvi ali pobegu pa v 3 dneh. Ko pes med letom do- polni 4 mesece starosti, ga pripeljite na cepljenje v ambulanto Ptuj vsak delovni dan od 7.00 do 10.00 ure. Predpisano pristojbino za registracijo, cepljenje, higiensko službo in stroške zdravljenja trakuljavosti v znesku 3.000,00 SIT po psu plača lastnik živali ob cepljenju. Neprijavljeni in necepljeni psi bodo pokončani. Proti kršilcem zako- na bo uveden upravni postopek o prekršku. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj 12-ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 16. MAREC 1995- TEDNIK Vesna Ribaril / Dvanalstl del: Slovo od Manauso. Z ladjo štiri dni po Amozonki. Spet na kopnem. Kilometri peščenih plaž. Brazilci - družba nogo- meta^ sambe tn itosiirotii v času Manausa sva torej poleg tropske medicine in džungle uspeli dodobra spoznati tudi eno od štirih glavnih brazilskih strasti: nogomet, druge tri - glasba (samba), plaže in pivo - pa so še čakale na naju. Odločitev, v katero smer bova potovali z ladjo po praksi, so nama olajšali prijatelji že v Riu. Čeprav sva v začetku razmišljali predvsem o potovanju proti toku reke, na za- hod proti Boliviji in Peruju, so nama prijatelji zagotavljali, da na noben način ne smeva zamuditi priložnosti in da se morava ude- ležiti kongresa brazilskih medi- cinskih študentov konec avgusta v Salvadorju v državi Bahia. Ob slo- vesu pred odhodom v Manaus so naju obkrožili še s telefonskimi številkami prijateljev medicincev po vsej vzhodni obali. "Za vsak pri- mer, če bi kje kaj zaškripalo," in "Vidimo se v Salvadorju!" so nama mahali v slovo takrat na letališču. Do Ria de Janeria je pred nama več kot 7000 kilometrov poti in v mesecu potovanja se nizajo brezštevilni vtisi tropskih krajev. Najprej pa dva tisoč kilometrov po Amazonki. Štiri dni potovanja z ladjo po reki se zdi ogromno. Sploh če pomisliš, da z ladjo pre- pluješ Jadransko morje od Trsta do Grčije v slabih dveh dneh in da je razdalja od Manausa do Belema le slaba polovica Amazonke. Obo- roženi sva vsaka s svojim počitniškim romanom, mrežo za spanje (redžo), ki je osnovni spalni pribor za ladjo, imava še od džung- le, če bo dolgčas, pa bova pisali pi- sma..Pa je strah pred dolgčasom nepotreben. Pokrajina ob reki res ni posebno pestra - pragozd, pra- gozd in še enkrat pragozd, dan za dnem - je pa zato dogajanje na ladji pestro. Spoznava nekaj evropskih turistov, ki potujejo po Braziliji. Podobno kot tisti, ki sva jih spoz- nali na izletu v džunglo, tudi večina teh potuje s tako imenova- nim "Brazilian - passom". To je le- talska karta za pet poletov znotraj Brazilije, ki pa jo moraš izkoristiti v treh tednih. Večina jih toži o stal- nem hitenju in naglici, s katero si ogledujejo znamenitosti, zato sva z Alenko prav srečni, da lahko potu- jeva počasi, brez posebnega noren- ja. Naša ladja je ena izmed boljših - na vrhu je celo bar, kjer je dan in noč glasba. Za družabno življenje je torej poskrbljeno. Potujejo pa tudi domačini in v številnih pogo- vorih z njimi z Alenko počasi na- predujeva v najinem znanju portu- gališčine. Pozneje na poti nama pride zelo prav. Le zakaj bi na pri- mer Brazilci morali znati ang- leško, če pa je njihova država tako velika, da kamorkoli se odpravijo, shajajo s portugalščino. Nisva pa pričakovali, da bova že v Belemu, najini prvi postaji, lahko govorili srbohrvaško. Pres- rečni, da po štirih dneh ladje spet stojiva na trdnih tleh, potem ko uspešno najdeva poceni, a soliden hotel, priporočen v nepogrešlji- vem Lonely Planetu, zakoračiva proti mestu. Sprehajava se po tržnici in trgovce radovedno sprašujeva po imenih sadežev, ki jih prvič vidiva. Tvegati ali ne tve- gati je najino naslednje vprašanje, ko hočeva lakoto potešiti v eni od številnih barak na prostem. Konec koncev morava spoznati tudi nji- hove specialitete in vse morebitne bakterije iz vatapa - jedi iz riža, škampov in manioke - bova uničili z viskijem - ki ga prav v ta namen nosiva s seboj. Požirek najinega zdravila "na recept" po kosilu po- maga. Nobenih prebavnih težav. Šele ko sva spet v hotelu, v vodni- ku prebereva, da je tržnica Ver-o- peso (prava teža) eden od nevar- nejših krajev v mestu. Oboroženi ropi turistov niso tu nobena red- kost, piše v knjigi. Večera nisva hoteli prebiti v ho- telu, pa tudi nepotrebnim nevar- iiosii.m se ne želiva ravno več.iz- postavljati, zato pokličeva Marcie- lo, da bi se skupaj podali na kakšno zabavo. Pripravljenost pomagati je pri teh ljudeh neizmerna. Raz- ložili sva ji, da sva tudi medve štu- dentki medicina, da sva iz Evrope in da sva bili tukaj na praksi. "Os- tanita, kjer sta," pravi in čez deset minut s fantom že prideta po naju. Presenečena sta, da sva v hotelu, in skoraj užaljena, da ju nisva pokli- cali že prej, da bi ostali pri njiju. Samo po sebi umevno se jima zdi, da naju bosta spremljala naslednji dan v živalski vrt. Osnovni spalni pribor na ladji so redže • spalne mreže. Enoličnost gozda ob reki le tu in tam popestrijo domačini v kanujih. STROKOVNJAKI SVETUJEJO / »» IVAN BRODNJAK, ING. AGR. V Sloveniji pridelamo le dobro polovico pšenice, kolikor je potrebujemo. Pridelki so še vedno raz- meroma nizki, posebej če se primerjamo z nekaterimi evropskimi državami. Da je mogoče tudi pri nas doseči visoke pridelke, pri katerih je pridelovanje pšenice ekonomično, dokazujejo nekateri kmetje, ki vsako leto dosegajo pridelke med 7 in 9 tonami suhega zrnja na hektar. Če se odločimo za višji pride- i lek, kar se nam izplača posebej 1 na nekoliko večjih površinah, | moramo dosledno upoštevati vsa | tehnološka navodila. I GNOJENJE Z DUŠIKOM Na njivah, dobro založenih s fbs- i forjem in kalijem, je pridelek odvi- i sen predvsem od količine dodane- ga dušika. Pri dognojevanju mora- \ mo biti zelo previdni zaradi i možnosti poleganja in nevarnosti \ izpiranja. Visokega in kvalitetnega pridel- j ka ne moremo doseči samo z enim i dognojevanjem. Dušik, dodan v 1 amidni obliki (KAN) najmočneje | deluje do tri tedne po trošenju, | pozneje, ko ga rastlina najbolj po- I trebuje, to je v fazi formiranja kla-1 sov in polnjenja zrnja pa ga mno- ;| gokrat primanjkuje. # Prvo dognojevanje: S prvim dognojevanjem vpliva- mo na gostoto in bujnost posevka, i Opravimo ga, ko se povprečne | dnevne temperature dvignejo nad j pet stopinj celija. Pri nas je to običajno okrog 10. marca. I Količina dodanega dušika je od- s visna od gostote posevka in j količine vezanega dušika v tleh. Za i prvo dognojevanje naj bi potrosili i 50 kg čistega dušika, kar pomeni i 200-300 kg KAN/ha ali 350-500 kg' NPK 15:15:15. če jeseni nismo :i gnojili. Če smo jeseni gnojili z gnojem i ali gnojevko, moramo količino I dušika zmanjšati, ker lahko pride -i do poleganja. Če je posevek rumen \ ali preredek, lahko količino^ povečamo za 50 kg KAN/ha, sš čimer povečamo razraščanja. Iz j ene rastline lahko ob zadostnih založenosti s hranili zraste tudi do I 15 enakovrednih bilk. Na splošno^ velja, da s prvim dognojevanjem! nima smisla pretiravati, ker nei vpliva odločilno na pridelek,! poveča pa občutljivost na bolezni. # Drugo dognojevanje: S tem dognojevanjme vplivamo na dolžino klasa in število klaskov v klasu. Opravimo ga, ko ima večina rastlin žc formirano prvo kolence. Pri tem dognojevanju )c zelo pomembno, da ga opravimo o pravem času. Če smo prehitri, lahko posevek poleže, če pa zamu- dimo, zamudimo fazo formiranja klaskov. V normalnih razmerah potrosimo 200-300 kg KAN/ha. # Tretje dognojevanje: Smisel tega dognojevanja je v tem, da povečamo težo in kvaliteto zrnja. Za tvorbo beljakovin v zrnju je dušik odločilnega pomena, in če ga je v fazi polnjenja zrnja dovolj, lahko pričakujemo večji in kvali- tetnejši pridelek. Dognojevanje opravimo, ko opazimo na njivi prve vršičke klasov. Pognojimo s 150 kg KAN/ha. Del potrebnega dušika lahko do- damo ob vsakokratnem škropljen- ju foliarno: ureo raztopimo v topli vodi in jo dodamo v škropilnico. Na 100 litrov vode lahko dodamo največ 10 kg uree. Za količino dušika, ki smo ga dodali foliarno, moramo zmanjšati osnovno gno- jenje. Pri priporočenem gnojenju lahko dosežemo med 6 in 8 tona- mi/ha pšenice prve kakovosti. Za dosego takega pridelka moramo posevek zavarovati še pred pleveli. boleznimi in škodljivci. SPOMLADANSKA ZAŠČITA PRED PLEVELI Plevele lahko učinkovito in po- ceni zatiramo le, če poznamo ple- velni sestav. Različni herbicidi učinkovito delujejo na različne plevele. Ozkolistne plevele najbol- je zatiramo s preparatom dicurane forte (1,5 l/ha). S tem preparatom poleg ozkolistnih uničimo tudi večino širokolistnih plevelov, ne deluje pa na smolenec. Uporablja- mo ga do konca razraščanja pšeni- ce pri temperaturi višji od 5 stopin Celzija, nočne temperature pa ne- kaj dni ne smejo pasti pod nič. Za uničevanje širokolistnih ple- velov lahko uporabimo granstar (16 g/ha) ob dodatku močila pino- vit N (1 dcl/100 litrov vode). Pre- parat je poceni in dovolj učinkovit v fazi razraščanja pšenice, vendar le če v posevku nimamo smolenca. Če pa imamo na parceli smolenec, je bolje, da se odločimo za dražje, vendar učinkovitejše variante: an- ten DS (3 l/ha), anten MPD (4 l/ha) ali dicofluid MP kombi (4 l/ha). Škropimo do konca razraščanja plevelov pri temperaturi nad 5 sto- pinj. ZAŠČITA PRED BOLEZNIMI IN ŠKODUlVCI Proti pepelasti plesni pripo- ročamo škropljenje, ko se pojavijo pege na prvih dveh listih. Za to škropljenje priporočamo kalixn (0,5-0,75 l/ha). Drugo škropljenje se priporoča v začetku klasenja s folicur EC 250 (1 - 1,5 l/ha) ali tilt 250 EC (0,5 l/ha). Drugo škropljenje je dražje, ven- dar nujno, ker ta dva preparata po- leg pepelaste plesni delujeta tudi na rje in bolezni klasa. Proti ušem in žitnemu strgaču škropimo le, ko je presežen prag škodljivosti, ta pa je pet uši na klas ali dve ličinki strgača na zgornjem listu. Uporabljamo lahko fastak 0,1 (l/ha) ali karate 2,5 EC (0,3 l/ha). Škropljenje proti boleznim in škodljivcem lahko tudi kombini- ramo, vendar nikoli ne povečujmo predpisanih doz, ker s tem povzročamo odpornost bolezni ali škodljivca na pripravek. Kmetijska svetovalna služba: Ivan Brodnjak, ing. agr. PRED SPREJEMOM »PROTIKADILSKEGA ZAKONA« /PREDSEDNIK ZVEZE DRUŠTEV NEKADILCEV ANTON DOLENC V Sloveniji že od 15. januarja poteka velika nekadilska akcija, ki jo vodi poseben koordi- nacijski odbor pri ministrstvu za zdravstvo. Njen osnovni namen je podpora sprejemanju zakona o omejevanju uporabe tobačnih iz- delkov v Sloveniji. Bolj ko se bo bližal trenu- tek sprejema, večje bodo aktivnosti. Akcija naj bi prispevala k oblikovanju javnega mnenja in krepitvi nekadilskega gibanja v državi. Začela se je z medijskim oglaševanjem, sledile ji bodo ulične manifestacije, tik pred sprejemom zakona bodo aktiv- nosti potekale tudi pred parla- mentom. Predsednik Zveze društev nekadilcev Slovenije Anton Dolencje o tem povedal: "Ne dovolimo, da bi zadeve tek- le same od sebe. Nekaj smo se že naučili pri sprejemanju prvega zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, kije, kot ves- te, naslovno končal. Vplivati moramo na sprejem resnično pravega zakona, ki bo prepove- doval vsakršno reklamo v pos- rednem in neposrednem smislu, tudi reklamo na netobačnih proizvodih. Koordinacijski od- bor pri ministrstvu, katerega član sem, se tudi že pripravlja na čas, ko bomo zakon ure- sničevali v praksi. Glede na predvideno dinamiko obravna- ve naj bi bil sprejet še pred polet- nimi počitnicami." Zveza društev nekadilcev Slo- venije je lani slavila petnajstlet- nico delovanja. Program, ki ga uresničuje, je trajen. Predvsem gre za to, da bi zaščitili nekadil- ce pred tobačnim dimom, za vzgojo nekadilcev (da se znajo braniti pred kadilci) in tudi ka- dilcev, da kadijo kulturno, da ne kadijo v prisotnosti nekadilcev in jih ne silijo v pasivno kajenje. Anton Dolenc. Foto:JB Zveza se trudi tudi pri osveščanju mladih. V osnovnih šolah organizira literarne in li- kovne krožke na temo kajenja, s katerimi želi vplivati na starše, naj bi opustili to zdravju škodljivo razvado. Pomembna naloga ješepomočpri odvajanju od kajenja, pri kateri bi moralo več kot doslej narediti zdravst- vo, organizirati tim terapevtov, ki bo kadilcem dostopen, ki jih bo vabil, da se oglasijo pri njih, ker jim želijo pomagali. Kar 38 odstotkov slovenskih kadilcev se namreč želi odvaditi kajenja, le pravo spodbudo in podporo potrebujejo. ^MG TEDNIK ■ 16. MAREC 1995 ODTOD IN TAM-13 TAMBURASI NA PTUJSKEM / TAMBURASKI ZBOR IZ VIDMA Na zadnji občinski reviji tamburaških orkestrov, kije bila lani decembra v Gorišnici, nas je presenetil in hkrati navdal s ponosom podatek, da je ptujska občina edina na Sloven- skem, kjer deluje kar pet tovrstnih orkestrov (ali zborov). Tisto o številu smo sicer vedeli, le tistega ne, da smo edini v Sloveniji, kjer je ta ljubiteljska zvrst v taki meri še vedno živa in dejavna. Danes, nekaj mesecev po reviji, pa je vse skupaj le še stvar prete- klosti, kajti po uvedbi nove sa- moupravne ureditve v občini Ptuj ni več nobenega tamburaškega zbora. Ti sicer niso razpadli, raz- padla pa je občina in to tako "te- meljito", da vse njene nekdanje tamburaške skupine sedaj delujejo sicer še vedno v kraju nastanka, vendar v novih občinah: v gorišniški zbora v Zagojičih in Cirkulanah, v kidričevski orkester v Cirkovcah, v videmski zbor v Vidmu in v destrniško-trnovsko- vaški občini zbor (in podmladek!) v Vitomarcih. Pa še nekaj: poda- tek, da se je navzlic agresivnim vplivom pogrošnega popevkarstva vse do danes obdržalo toliko tam- buraških skupin (in še več pevskih zborov!) je sam zase sicer fascinan- ten, a poleg tega še kako zgovoren dokaz o kulturni kontinuiteti na tem območju! (Jo bo mar nova sa- mouprava zares prekinila?) Gre to- rej, brez vsakega napihovanja, za enkraten fenomen, vreden vse po- zornosti; če že ne družbene v tem trenutku, pa vsaj naše - novinar- ske! Zato bomo v naslednjih šte- vilkah našega Tednika opisali živl- jenjsko pot vsakega tamburaškega zbora zase - od nastanka do današnjih dni. Začeli pa bomo pri videmskem, saj kaže, da je na nek- danjem Ptujskem med najsta- rejšimi. Kdaj natanko, katerega leta so tamburaši "pognali" korenine v Vidmu pri Ptuju, ni znano. Ve se le, da je takoj po prvi svetovni voj- ni prevzel vodstvo tamburaškega zbora učitelj Rossband in da so muzikanti imeli svoje zbirališče v gostilni Ilovšek, kjer so vsako ne- deljo igrali za ples. Igrali pa so bolj tako tako po domačepo ljud- sko in v glavnem zato, da je bilo "luštno" in veselo! Naneslo pa je, da se je k skupini hotel pridružiti tudi mladi organist, glasbeno izo- braženi Ivan Brglez, v Videm je prišel 1913. leta, želeč iz nje nare- diti orkester, ki bi po notah zmogel igrati tudi zahtevnejše skladbe. A se tamburaši za tak intelektualni napor nikakor niso navdušili. Naključje pa je hotelo, da se je prav takrat tesneje spoznal s svojim korskim pevcem, enako mladim Ivanom Vaupotičem, po domače Petelinovim, iz Lancove vasi. Pri- jateljevala sta in se tako tesno na- vezala, da je mladi Brglez začel - sprva bolj po redko, nato pa vse češče - obiskovati številno družino Vaupotič, še zlasti ko je med brati in sestrami spoznal mlado Nežiko - svojo bodočo soprogo. Nekega dne, pisalo se je leto 1923, je glas- beno nadarjenim Vaupotičem predlagal, da bi tukaj v Lancovi vasi ustanovili tamburaški zbor. Seveda so se takoj navdušili in tudi takoj poprijeli! Sestra Anika (da- nes živi v Mariboru in šteje 90 let) je igrala bisernico, sestra Nežika prvi brač, sestra Roza drugi brač, brat Jaka bugarijo in Ivan Brglez berdo. Brata Maks in Fric pa sta ta- krat bila še premajhna, saj je prvi štel šele pet, drugi pa sedem let. Igranja ju je Brglez naučil, ko sta že nekoliko odrasla, ne da bi pri tem sploh slutil, da ga bo mali Maks kasneje v celoti zamenjal in da bo celo postal glavno gibalo vse- ga glasbenokulturnega dogajanja v Vidmu! K skupini pa so se čez čas pridružili še trije navdušenci iz vasi: Franc Polajžar z bugarijo in brata Malek, ki sta igrala brač. Po kraju nastanka in po največjem številu sodelujočih so ljudje ta zbor poimenovali Petelinovi tam- buraši ali kratko malo \qPetelinovi. PETELINOVI TAMBURAŠI NASTOPAJO Ko je Brglez vsakega posamezni- ka v zboru naučil branja not, drže tamburice, osnovne prijeme in tehniko igranja, se je začelo pravo delo. Na vaje je kaj kmalu začel prinašati skladbe, ki še danes vel- jajo za železni repertoar domala vsakega tamburaškega zbora, in ni bilo dolgo, ko so jih osvojili drugo za drugo. In tako sta v takratni vi- demski fari obstajali kar dve tam- buraški skupini, od katerih pa je tista iz Lancove vasi zaradi dokaj širokega repertoarja in uglajenega igranja kaj hitro prevzela vodilno vlogo in pri tem prvotno skupino docela zasenčila. Igrali so na vseh krajevnih prireditvah, proslavah, proščenjih, zabavah in na koncer- tih v sosednjih farah. Vabili pa so jih tudi v druge kraje, mesta in vasi. Veliko so nastopali po sloven- skogoriških naseljih, na mnogih in premnogih sklepnih priredit- vah raznih izobraževalnih tečajev ... In tako leto za letom, dokler se najstarejši v zboru niso poročili in s tem prenehali igrati. Brglez je vzel Nežiko, Jaka Vaupotič pa se je priženil v Dravce, kjer je že kmalu po prihodu ustanovil dva- najstčlansko godbo na pihala. Dandanašnji si kaj takega s težavo predstavljamo celo v večjih sre- diščih, kaj šele v Dravcih! Toda Petelinovih tamburašev s tem še ni bilo konec. Nastalo vrzel sta takoj zapolnila sedaj že dorasla brata Maks in Fric, tako da je lahko zbor nemoteno deloval vse do druge svetovne vojne. Z vdo- rom okupatorja pa so tudi v Vidmu tako kot povsod po Sloveniji do te- daj cvetoče kulturne dejavnosti zamrle. Nastal je kulturni molk! Vojna vihra, ki je neusmiljeno stresala Evropo, premetavala cele narode, uničevala, pobijala, je oplazila tudi Vaupotičeve in jih razgnala. Enega od bratov in eno od sester - mater sedmih otrok - so Nemci celo izselili kot prenekatere zavedne Slovence, če so le zasumu- li, da so povezani s partizani. Maks se je proti koncu moral celo uma- kniti v ilegalo. A se je naposled vse dobro končalo, čeprav so Vaupo- tiči ves čas okupaciji bili gestapov- cem na očeh. Po končani vojni so se spet znašli na svojih domovih, srečni, da so preživeli. Mnogi niso! Za tamburaše in za vse drugo glas- benokulturno življenje v Vidmu pa se sedaj prične novo, povojno ustvarjalno obdobje. Z njim pa je vse do danes tesno povezano ime Maksa Vaupotiča. PO VOJNI TAMBURASI ZNOVA IGRAJO Ko se je Maks 1952 kot računo- vodja zaposlil pri Kmetijski za- drugi v Vidmu, so ga seveda takoj pritegnili v takratno hulturnopro- svetno društvo z namenom, da bi prav z njegovo pomočjo prekinili povojno kulturno mrtvilo v kraju. Nakupili so tamburaške instru- mente (okoli 10) ter neka j z novimi in nekaj z že prekaljenimi muzi- kanti ustanovili tamburaški zbor, vzporedno z njim pa še mešani pevski zbor, ki pod Maksovim vodstvom deluje še danes - torej polnih 43 let! S tamburaši pa se ni obneslo po načrtu. Vse skupaj se je nehalo, še preden se je prav začelo, in kazalo je, da se tamburaštvo v Vidmu ne bo več pobralo. LePete- linovi sami so si še kdaj pa kdaj zai- grali ob kakem družinskem sni- denju. Tudi v javnosti so se poka- zali le občasno, in sicer na kakšnih srečanjih ljudskih pevcev in god- cev. In eno takih je bilo v Vidmu 1978. Zaigrali so, navdušili predvsem mlade in s svojim nasto- pom po šestindvajsetletnem pre- moru ponovno vzpodbudili k usta- novitvi tamburaškega zbora. Nav- dušenci so takoj začeli zbirati in- strumente, nekaj so jih še dokupili in nastal je novi sedemnajstčlanski orkester. Po dveh letih resnega dela, ko je orkester že polno zazve- nel, ko je dosegel že neko stopnjo izvajalske kakovosti in z njo že tudi prve zametke muziciranja, je počilo! Disko evforija, ki je takrat zasvojila mladi svet, je prodrla tudi v Videm in pustila posledice, ki se poznajo še danes (žal pa ne samo tam!). Edina dvorana v kra- ju, do tedaj desetletja in desetletja znana po številnih igrah, dramah in komedijah, je sedaj brez kakršnih koli moralnih zadržkov postala prizorišče nekontrolirane- ga sobotnega disko shajališča mla- dih. Hrup je bil neznosen, najs- labše vrste jugopopevk z docela pritlehno vsebino (pa z določenim namenom seveda) edine obliko- valke mlade miselnosti. Alkohol, razbita steklovina, ponesnaženo okolje dvorane, cerkve, neolikano vedenje, omalovaževanje sloven- ske kulture itd., itd. In ko je šlo že čez rob, so se temu začeli odločno upirati vsi tisti razumni Vi- demčani, ki jim je še količkaj bilo do zdravega narodovega podmlad- ka. Med prvimi je bil Maks! Iz pro- testa nad takim početjem je pov- sem prenehal kulturno delovati. Čez leto so ga sicer preprosili, da je za občinsko revijo pripravil ženski del zbora, a je zatem takoj odjenjal. K tamburašem, katerih število se je s tem nemilim pojavom tako in tako osulo, pa ni pogledal. Po dveh letih, ko so se stvari umirile, je po- novno prevzel vodstvo obeh zbo- rov. Žal pa tamiburaški orkester ni več bil tisto, kar je bil še pred dve- ma letoma. Od nekdanjih sedem- najst članov se je zmanjšal na de- vet. Ti pa so zboru zvesti še danes. Vendar ne igrajo le samemu sebi. Udeležujejo se vseh občinskih re- vij, nastopajo na vseh prireditvah v Vidmu in okoliških vaseh, sodelu- jejo pri folklornih nastopih, po po- trebi tudi pri raznih igrah itd. Ne- malokdaj pa so v času kresovanja zaigrali vrh haloških hribov, med samimi vinogradi, kar upajo, da se bo še ponovilo. Maks Vaupotič, ki glasbenokul- turno življenje v Vidmu usmerja in oblikuje že polnih 43 let, opaža, da se je z našo osamosvojitvijo tudi pri mladih nekaj obrnilo. Zadnja leta, odkar ni več tistega poraznega vpliva pogrošnih jugopopevk, se njihova pozornost ponovno usmerja k slovenski kulturi. Sicer počasi, pa vendarle! Opaža, da mladi spreminjajo tudi svoj odnos do tamburaške muzike in da so ji zadnje čase veliko bolj naklonjeni kot prejšnja leta. Nekateri celo očitno kažejo zanimanje po sode- lovanju in igranju! Miselnost se torej le spreminja v prid domače ustvarjalnosti in le upati je, da bo sedanji tamburaški zbor čez čas vendarle ponovno prerasel v or- kester nekdanjih razsežnosti. Besedilo in foto: /C Sedanji tamburaški zbor Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. V drugi vrsti od leve: dirigent Maks Vau- potič, Igor Robar, Vlado Robar, Borut Šesteric in Jože Šmigoc; spredaj Ančka Selka in Biserka Selak. ptuj / 85 LET BI5EROPOROCENCA ADALBERTA SLEKOVCA Čestitka ob dvoinem juliileiii Zimski dnevi, ko zunaj še ni bilo pravega dela, so spet pritegnili hajdinske In okoliške gospodinje, da so se zbrale pri Marti Sitarjev! in v njeni gostoljubni hiši preživele nekaj prijetnih, poučnih In vsestransko zanimivih ur. Pred dobrim mesecem sta Adalhert in Hilda Slekovec iz Panonske 5 v Ptuju v družinskem krogu praznovala 60. obletnico življenja v trdni zakonski zvezi - jubilej, ki mu pravimo biserna poroka. Ju- tri, 17. marca, pa bo Adalbert praznoval 85. rojstni dan. Dvojni častitljivi praznik, posebna milost, ki soje deležni v življenju le redki ljudje. Ta milost je dana ljudem, ki so že v mladosti spoznali, da delo drži človeka pokonci, in ki tudi v starosti znajo najti delo z občutkom, da so še koristni za okolico .Napisano v celoti drži za Adal- berta Slekovca. Rojen je bil 17. marca 1910 v delavski družini v Mariboru. Tam je tudi diplomi- ral na učiteljišču, potem pa je ne- kaj let ostal brez službe. Vendar je znal prijeti za vsako, čeprav težaško delo, da je vsaj malo zas- lužil za lastno preživetje. Bil je iz- jemen ljubitelj narave, užival ob Dravi, bil ribič od otroških let na- prej. Pogosto je hodil peš na Po- horje, brez denarja, le s koščkom kruha v žepu. Končno je dobil mesto učitelja v zaostali prekmurski vasici Kobil- je. Potem je učiteljeval na Kogu in stanoval pri ugledni družini Brumnovih. Od tam je bil pre- meščen na šolo Miklavž pri Ormožu. Tu sta se tudi spoznala s Hildo Škof in se 10. februarja 1935 poročila v Magdalenski cerkvi v Mariboru. Od takrat mu je žena ljubeča sopotnica in sodelavka skozi polnih 60 let. Bolezen mu je preprečila, da z ljubljeno Hildo nista mogla priti uradno v poročno dvorano matičnega urada v Ptuju. Biserno poroko sta obhajala v družinskem krogu, čestital pa jima je tudi župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci. Povrnimo se za 60 let nazaj, ko sta zakonca Slekovec začela skup- no življenjsko pot. Po okupaciji sta oba ostala zavedna in trdna Slo- venca. Adalberta so z dekretom premestili na Gradiščansko, po končani vojni pa je spet nadaljeval učitel jevanje na šoli v Mačkovcih v Prekmurju. Ob delu je študiral na VPŠ v Ljubljani in diplomiral iz defektologije. Po zaslugi takratne- ga ministra dr. Jožeta Potrča je bil v šolskem letu 1952/53 ustanovljen oddelek šole s prilagojenim pro- gramom tudi v Ptuju v okviru ta- kratne OS Mladika. Aldalbert Sle- kovec je postal ravnatelj teh oddel- kov, preselil se je z družino v Ptuj in od takrat je delo na mnogih po- dročjih društvenega življenja po- vezano z njegovim imenom, predvsem pa z njegovim uspešnim Iz družinskega albuma leto pred bisernim jubilejem. delom. Bil je med organizatorji kurento- vanja v Ptuju in dolga leta član vodstva te pomembne folklorne prireditve. Vsa leta je bil med vo- dilnimi in najprizadevnejšimi fila- . telisti v Ptuju, dejaven v ribiški družini in zvezi RD, ustvarjalen pri ponovni oživitvi dela Zgodo- vinskega društva Ptuj, dejaven tudi na drugih področjih s kri- tičnim odnosom do napak in sla- bosti. Po političnem prepričanju je bil že od mladosti socialni demo- krat. Temu prepričanju je ostajal zvest vse življenje, zato je odklan- jal komunizem. Ko je pred dobrima dvema deset- letjima nastopil zaslužen pokoj, ni nehal delati. Zavedal se je modros- ti, da osamljenost na starost pre- maguješ z delom, zato moraš ved- no nekaj delati, vsak dan sproti od- krivati smisel tega dela. Poleg društvene ljubiteljske dejavnosti je smisel svojega življenja videl tudi v delu Zgodovinskega društva Ptuj, kjer je še sedaj član nadzorne- ga odbora in vsa leta spodbujevalec dela tega drušva. Poznal je zgodo- vino, geografijo, ljudi in navade, imel izreden spomin in s tem jebo- gatil mlajše sodelavce, svetoval, razlagal in spodbujal. Čepraprav je posamezne kraje v domovini in so- sednjih državah podrobno poznal, se je vedno rad udeleževal izletov, vedno je znal odkriti kaj novega tudi zase. Pri tem mu je bila v dra- goceno pomoč žena Hilda, zlasti v zadnjih letih, ko mu že močno peša vid. Za svoje globoko resnične nazore o življenju, ki nikoli ne sme biti brez dela, za ljubezen do narave, ljudi in okolja je znal navdušiti tudi hčerko in vnuka, znal vcepiti ljubezen do vsega lepega, napred- nega in poštenega. Vedno zna biti iskren človekoljub, se zavzeti za resnico, ki jo vedno pove človeku v obraz, bodisi s pikro pripombo ali v šali, vendar vselej s poštenim in čistim namenom. V imenu uredništva in sodelav- cev Tednika biseroporočencema iskreno čestitamo in jima želimo še naprej življenje v družinski sreči in zadovoljstvu. Jubilantu pa ob 85. rojstnem dnevu predvsem skorajšnje okrevanje! •» Franc Fideršek napadMu tuf t^te iipnioiil^ v gospodarskem interesnem združenju Poetovio Vivat bodo v teh dneh sestavili celovito oceno 35. kurentovanja s finančnim obračunom. V Termah se pospešeno pripravljajo na začetek gradnje nove fizioterapije. Veliko turističnih načrtov je v tem in drugem mese- cu povezanih z urejanjem okolja, saj je to eden temeljnih pogojev za razvoj turizma na nekem območju. V evropskem letu varstva narave bodo v tem sklopu izvedli tudi več programov javnih del. V galeriji Franceta Miheliča je še vedno na ogled zelo odmevna razstava Mitologija Žoharjevega kurenta. Jože Hudeček je bil slavnostni govornik ob njenem odprtju; po njem smo tudi spraševali v prejšnjem nagradnem turističnem vprašanju. Med številnimi pravilnimi odgovori se je tokrat sreča nasmehnila Lidiji Simonič iz Krčevine 66 pri Ptuju. Čestitamo! Turistična zveza Slovenije letos praznuje 90-letnico dela, ptujsko turis- tično društvo pa je še starejše. Glede na to, da je že praznovalo stoletnico, je gotovo med najstarejšimi v Sloveniji. Kaliko let bo letos imelo ptujsko tu- ristično društvo? Nagrada za pravilen odgovor je muzejske publikacije in družinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 25. marca. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko let bo letos slavilo ptujsko turistično društvo? Naslov:................................................................................................... 14-NASVETI 16. MAREC 1995- TEDNIK Klihcipsici recepti O kaviarju Kaviar pravimo ribjim jajčecem, ki so konzervirana s soljo in aro- matizirana. Ribe, kijih gojimo za- radi kaviarja, so sklenoluskavke. Največ ga izdelujejo iz jesetrovih iker. Do nadavnega je bila proiz- vodnja kaviarja ruski in iranski monopol zaradi velikega števila primernih rib v Kaspijskem morju in njegovih pritokih, danes pa ga prav uspešno delajo na več koncih sveta. Pridobivavnje kaviarja je počasen proces, ker mora riba doseči starost 15 do 20 let,preden se dajo njene ikre predelati v kaviar. Poleg tega so med posameznimi vrstami in med pasameznimi riba- mi velike razlike v kakovosti iker. Na konzervi kaviarja je navadno oznaka "malo soljeno" ter oznaka vrste jesetra, iz katere izvira. Naj- večja kavirjeva zrna, siva, daje be- luga, manjša in temnejša, vendar odličnega okusa, so jajca sevruge, ki je sočasno tudi najpogostejša vrsta kaviarja. Drobnozrnati kečigin kaviar je zelo redek in ga ne bi smeli zamenjavati z zlatorjavim jesetrovim. Cenejši, vendar okusen stisnjen kaviar delajo iz poškodo- vanih ali majhnih iker, ostane pa dalj časa svež kakor nepasteriziran kaviar iz celih iker. Visoke cene pravega kaviarja povzroča delno to, da mora biti pre- delava hitra in skrajno skrbna. Ne- predušno zaprt kaviar se pri strogo nadzorovani temperaturi drži naj- več šest mesecev. Trajnost se s pas- terilizacijo sicer podaljša, vendar slabo vpliva na okus. Sveži kaviar hranimo vedno v hladilniku, odprto konservo pa po- jemo v dveh do treh dneh. Vaku- umsko pakiran kaviar je istočasno tudi pasteriziran in ima rok trajan- ja največ šest mesecev, ko ga odpre- mo, pa največ še teden dni v hladil- niku. Nikoliganesmemozamrzni- ti, lahko pa ga hranimo na hladnem pri temperaturi do minus tri sto- pinje Celzija, saja ne zmrzne, ker vsebuje toliko soli. Priljubljena nadomestka za pravi kaviar, ki ju pridobivajo enako kot jesetrove ikre, sta kaviar iz iker raz- ličnih lososov in postrvji kaviar. Najcenejši in najpopularnejši na- domestek kaviarja je iz iker mor- skega zajca, v prodaji pogosto ime- novan "nemški kaviar". Te pobar- vajo rdečo ali črno, kar ima to slabo stran, da rastlinska barvila obarva- jo še druga živila, ki jih zmešamo s tem kaviarjem, ko pripravljamo kakšnejedi. Najpogosteje uporabljamo kaviar v hladni kuhinji kot delikateso. Najpogostejše jedi so kanapeji in obloženi kruhki, ponudimo jih lahko tudi na tostu, ki smo ga pre- mazali z maslom, in narahlo po- kapljamo z limoninim sokom, do- dajamo ga tudi v razne terine in po- dobne jedi. Najlepše pridejo do izraza na obloženih kruhkih ali kanapejih, če uporabljamo dve vrsti kaviarja, ki se razlikujeta tudi po barvi, na primer, črni oziroma siv in rdeči. Naobloženekruhkealikanapejepa vedno najprej na tanko nanesemo maslo. Ker je videz že zaradi te kombinacije dovolj lep, ne potre- bujejo dodatne dekoracije. GRATINIRANE OSLIČEVE RULADICE Potrebujemo: - 50 dag osliča (fileja) -10 dag zelenjave (korenje, črni ko- ren) - 5 dag narezane slanine ■ 2 del belega vina (1/2 vina, 1/2 vode) - sol, poper -1 dag masla ali margarine Bešamel omaka: - 2 dag margarine -3-4 dag moke - 2 del mleka - sol, poper, muškatni oreh - parmezan po želji Osličev file na rahlo solimo in po- pramo ( čc so filcji preveliki, jih prerežemo na polovico). Po fileju položimo rezino slanine, na sredi- no damo do polovice kuhano zelen- javo, narezano na kratke trakove, zavijemo v mladice, narahlo pre- bodemo z lesenim nabodalcem in damo v kožico (posodo). Prilijemo vino in počasi dušimo do polovice. Vino izparimo, dodamo margari- no, izvlečemo nabodalce in mladi- ce prelijemo z bešamel omako. Pri- pravimo jo tako, da na margarini prepražimo moko; še preden spre- meni barvo, zalijemo z mlekom in kuhamo tako dolgo, da se zgosti. Dodamo sol, poper in m.uškatni oreh. Mlačni omaki dodamo ru- menjaka in trd sneg. beljakov. Pečemo pri temperaturi 200 C. Po želji lahko po vrhu potresete tudi parmezan. Veliko uspeha pri pripravi Vam želim. •» Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / kako obvarujemo duševno zdravje -Xi. Danes bomo začeli go- voriti o psihosomatskih motnjah in boleznih, saj je med bolniki, ki iščejo pomoč pri zdravnikih splošne prakse, vsaj polo- vica takih, katerih težave so prvenstveno duševne narave. Ti bolniki sicer tožijo nad utrujenostjo, nespečnostjo, glavobo- lom, čirom na želodcu, alergičnimi reakcijami kože, povišanim krvnim pritiskom in drugimi na videz telesnimi bolezni- mi, ve pa se, da gre v teh primerih večinoma za tako imenovane psihoso- matske bolezni. Izraz "psihosomatika" je vpeljal Heinroth leta 1818 in je z njim hotel označiti danes splošno veljavno dejstvo, da sleherno čustve- no dogajanje v človeku povzroči takšno ali dru- gačno telesno spremembo. Najlepše to vidimo, ko nek- do zardi, ker ga je sram, ali ko postane bled in se mu začnejo tresti roke, ker je je- zen. Danes bolje razumemo, kako pride do psihosomat- skih bolezni, in spoznali smo tudi, da mednje sodijo tudi take, za katere smo še do nedavnega mislili, da so vzroki zanje izključno v te- lesu, v obolelih organih ali celicah. Podobno kot pri nevro- zah gre tudi pri psihoso- matskih boleznih zasluga za razlago prav psihoanali- zi. Po njenem so psihoso- matske bolezni le telesni kolerat nevroz, nekakšno drugo polje, na katerem po- tekajo nevrotični konflikti. Sprva je psihoanaliza učila, da imajo nekateri te- lesni simptomi simboličen pomen,saj jeveniod svojih zgodnjih analiz Freud namreč odkril, da njegova bolnica vztrajno bruha za- radi protesta na podzavest- ni ravni. Na razne histe- rične simptome, kot so his- terična gluhota ali slepota, histerično zavitje glave v desno ali v levo, neobčutlji- vost ali prizadetost udov, težave pri pisanju zaradi krča, gleda movtej luči še danes. Kasneje so bile odkrite še druge zveze. Pozornost je pritegnil zlasti odnos med naravo duševne stiske, osebnostjo bolnika in vrsto bolezni, za katero nekdo zboli. Kolikšen pomen ima na- rava duševne stiske, vidimo iz različnosti psihosomat- skih bolezni pri moških in ženskah. Strokovnjaki, ki so preučevali, zakaj je pri moških več bolezni srca in ožilja kot pri ženskah, ki pa imajo več vrtoglavic, sla- bosti in motenj prebave ter spanja, so prišli do zakl- jučka, da je to posledica raz- lične vzgoje oz. speci- fičnega trpljenja enih in drugih zaradi posebnosti vzgoje. Medtem ko po- skušajo moški v življenju po vsej sili izpolniti pričakovanja okolice - češ moški mora biti uspešen, nepopustljiv, poln energi- je, ne sme kazati čustev -, se ženske iz istih razlogov čutijo potisnjene v podre- jenost, materinstvo, neak- tivnost in hkrati zapostavl- jene. Moški, ki želijo ustreči tem pričakovanjem in biti podobni reklamira- nemu tipu "super moškega", imajo po teh ra- ziskavah 2,2 krat več in- farktov kot tisti, ki jim moč in prestiž nista tako po- membna. Podobno imajo "super ženske" nekajkrat več psihosomatskih težav kot druge. Mag. Bojan Sinko KRVODAJALCI 28. FEBRUAR - Drago Kokot, Mihalovci 58, Ivanjkovci. I. MAREC - Aleksander Veit, Plat 6, Mežica; Janko Gajser, Zetale 11; Sandi Viltužnik, Jenkova 9, Ti- tovo Velenje; Štefan Kovač, Trnje 155/a, Črenšovci; Rafko Čantala, Pertoča 102, Rogaševci; Janez Celeč, Muretinci 35, Gorišnica; Boštjan Kragelj, Stresova 4/b, Kobarid; Zlatko Begovič, Zikova 10, Kam- nik; Sebastjan Lunar, Bišče 10, Domžale; Daniel Vrbanič, Moša Pi- jadeja 5, Kranj; Boštjan Bakač, Pe- trovičeva 19, Ljubljana; Janez Fe- konja, Srednji Gasteraj 4, Ptujska Gora; Klemen Šoštarič, Bodkovci 28/a,Juršinci; Roman Kovač, Vrho- le pri Laporju 29, Laporje; Damir Šalkovič, Parecag 62, Sečovlje; An- drej Škrlj, Dolnji Zemon 29, Ilirska Bistrica; Vid Pepelnik, Artiče 23/a; Benjamin Jerebic, Gornja Bistrica 134, Črenšovci; Boštjan Jurhar, Semniška 16, Slovenj Gradec; Mat- jaž Vekjet, Pot na Kamenšak 14, Lenart; Robert Cvikl, Pirešica 12, Vinska Gora; Ludvik Kavčič, Žero- vinci 15, Ivanjkovci; Vlado Novak, Cerovec 2 l/a, Šentjur; Boris Ružič, Sebeborci 8, Martjanci; Borut Slov- nik, Videm 20/a, Dol pri Ljubljani; Uroš Krompič, Travniška 7, Vrhni- ka; Dejan Bobič, Križevci 54; Boštjan Kačič, Drvarska 6, Lovrenc na Pohorju; Anton Pintarič, Sv. Ju- rij 55, Rogaševci; Janez Baša, Zagaj- ski Vrh 40/a, Gornja Radgona; An- ton Spes, Selepri Polskavi 8, Prager- sko; Marko Babnik, Pot na Fužine 49, Ljubljana; Gorazd Pivec, Mari- borska 34, Zg. Polskava; Marko Po- dergajs, Sp. Gruškovje 7, Slovenske Konjice; MitjaBricelj,Ig445,C. Ce- neta Štuparja, Ljubljana; Damir Jašarevič, Liminjanska c 85, Luci- ja; Peter Zupin, Velesovo 61, Cerkl- je; Bojan Plaveč, Vrtače 1, Žužem- berk; Milan Belec, Podgorje 11, Apače; Smiljan Kotnik, Alojzije Marinšek 3, Limbuš; Igor Cej, Vrtna 2, Nova Gorica; Bojan Habja- nič, Jugovska 7, Odranci; Boris Božič, Nova vas pri Lescah 2, Ra- dovljica; Matjaž Pisar, Kraigherjeva 14, Ptuj; Štefan Časar, Gornji Pe- trovci 95, Gorica; Janez Tomšič, Nemška vas 14, Ribnica; Zvonko Pevec, Titova 11, Laško; Branko Abram, Ledina 74, Sevnica; Marko Plesničar, Podkraj 49, Gol; Janez Kumer, Mihovci 92, Velika Nedel- ja; Darko Petek, Zaloška 230/a, Ljubljana; Alen Gulič, Skopo 5, Du- tovlje; Uroš Albreht, Stjenkova 8, Postojna; Darko Čatak, Alpska 17, Bled; Jože Plut, Dragomlja vas 16, Suho; Štefan Toth, Prosenjakovci 26; Bojan Božič, Rutarjeva 2, Nova Gorica; Robert Plestenjak, Pot čez Gmajno 70, Ljubljana; Gregor Lju- beč, Planina 72, Kranj; Dejan Iz- goršek, Prepreče 38, Zagorje; Ro- bert Semenič, Obrežje 55, Jesenice; Miran Čuček, Gorniki 1 I/a, Destr- nik; Sašo Šušteršič, Tomšičeva 11, Maribor; Kristian Meznarič, Pirna- tova 10, Maribor; Gregor Tišič, Ku- naverjeva 4, Ljubljana; Demal Hadjijali, Naselje herojev, Sevnica; Jan Dragan, Cankarjeva 13, Nova Gorica; Dušan Miodragoviq, Maku- cova 5, Ljubljana; Srečko Čoragič, Retnje 36, Tržič; Adam Mumino- vič, Cesta v Pečale 36, Črna; Marko Podjaveršek, Runtole 2, Celje; Jan- ko Medved, Mihovce 19, Cirkovce; Edin Gerzič, C. v Rovte 5^ Jesenice; Boštjan Šramlj Dvor 1, Šmarje pri Jelšah; Tomaž Semrov, Ljubljanska 3, Rakek; Jože Leskovar, Devina 20/b, Slovenska Bistrica; Peter Se- lan. Srednja pot 2, Dobrunj; Silvo Kolar, Spodnja Gorica 18/a, Prager- sko; Tomaž Marolt, Ob Savinji 6, Mozirje; Damjan Purgar, Gornji Novaki 12, Cerkno; Andrej Simčič, Orehovec 37/a, Kostanjevica; Dam- jan Vračko, Matke 74/a, Prebold; Miha Majcen, Maroltova ul. 8, Bežigrad; Marko Štaman, Cven 82/a, Ljutomer. 2. MAREC - Emil Zadravec, Sta- netinec 55, Štrigova; Helena Kokot, Mihalovci 58, Ivanjkovci; Branko Vogrinec, Strezetina 1, Ivanjkovci; Franc Gajšek,Gorca 3/a,Podlehnik; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Da- nica Jelen, Rimska pl. 17, Ptuj; Maj- da Lj ubec, Nova vas pri Markovcih; Anica Mikec, Holcerjeva 22, Mi- klavž; Marjan Cizerl, Zagorje 10/b, Tomaž; Milan Nigerl, Nazorjeva 29, Maribor; Franc Vidmar, Ilirska 20, Maribor; Branko Rap, Vurberk 122, Maribor; Radoslava Kores, Pongrce 26, Cirkovce; Slavko Piki, Gre- gorčičev drevored, Ptuj; Srečko Ma- rin, Podgorci 101. V vrtu Sadne sadike v SADNEM VRTU lahko sadimo od jeseni, ko odpade listje, do pomladi, ko začne drevje brsteti. Prednost dajemo jesenskemu sajenju, ker se čez zimo zemlja sesede in oprime korenin, da te prično že pozimi ali zgodaj spomladi ve- getirati. Jesensko sajenje daje sadnemu drevesu časovno pred- nost pri začetni rasti in razvoju. Sadimo, ko temperatura zraka in zemlje ne pade pod mrzišče. Čeže jeseni kaženazgodnjezim- ske pozebe, je primernejše sa- jenjeodložiti na spomlad. Uspešnost sajenja je odvisna od kakovosti sadike, priprave sadilne jame in sajenja! Sadna sadika naj bo zdrava in dobre rasti, z ravnim in dovolj krepkim deblom, dobro zraščenim cepilnim mestom ter svežimi in dobro razvitimi kore- ninami. Pred sajenjem obrežemo le poškodovane kore- nine do zdravega mesta, sicer pa jih ne krajšamo. Nadzemni po- ganjek, če še nima zraščenih predčasnih poganjkov, odrežemo 10 cm nad želeno višino debla. Jamo za sajenje, do 1,5 m širo- ko in 40 do 60 cm globoko, iz- kopljemo vsaj 14 dni pred sajen- jem, da bi se zemlja dobro prez- račila. Izkopano zemljo ločimo po plasteh, da bi se pri zasipa- vanju jame globinske plasti za- menjale. Po izkopani zemlji po- trosimo 1 kg nitrofoskala z raz- merjem 0:20:20. Če sadimo peškarje, ki jih ogroža voluhar, položimo v dno jame 2 m^ veliko žično mrežo z odprtinami 1 cm^, kinajgledaiztalvsaj lOcm.Čeje jama izkopana na travni ruši, vrhnjo plast ruše položimo na dno. Na sredo jame zabijemo kol in jamo zasipljemo z zemljo, ki smo ji primešali nitrofoskal. Sadno sadiko pred sajenjem pomočimo v mešanico kravjeka, ilovice in vode, ki smo ji dodali šeO,3 % captana, da korenine za- varujemo pred koreninskimi boleznimi. Sadiko položimo na kupček zemlje kompostnice, ki smo jo nasipali v sredino zasipa- ne jame, in po njej enakomerno razporedimo korenine tako, da bo koreninski vrat posajen v enako globino, kot jebil v dreve- snici. Korenine zasipljemo s kompostnico, v rob jame pa naj- manj 20 cm oddaljeno od kore- nin položimo hlevski gnoj in jamo dokončno zasipljemo s preostalo zemljo. Naredimo drevesni kolobarvobliki ponve, sadiko pa zvežemo ob kol. V OKRASNEM VRTU sadi- mo in presajamo trajnice. V marcu, ko je zemlja že dovolj godna in sposobna za obdelavo, sadimo trajnice, ki cveto poleti in pozneje. Spomladi cvetoče Irastline pustimo ob tem času pri miru, da jih nezmotimo pri cve- tenju. Ker je pri spomladi cve- točih trajnicah vsa energija usmerjena v cvetenje, bi lahko presajanje, še zlasti če ob tem grm delimo na več sadik, imelo škodljive posledice za nadaljnjo rast rastline. Sicer lahko trajnice presajamo vse do jeseni. Trajnice, ki že preraščajo svoj obseg glede na značilnost vrste ali sorte, izkopljemo, da bi z de- litvijo grma in korenike ter pre- saditvijo rastlino obnovili. Iz- kopljemo previdno, da ne bi poškodovali korenin. Korenin- sko grudo in korenine razdeli- mo tako, da ima vsak del čim več dobro razvitih in nepoškodova- nih korenin in dobro razvit del stebla z dovolj brsti. Če so kore- nine dolge, jih skrajšamo, sicer pa ne režemo preveč. Razdelje- nih rastlin nepuščamo dolgo zu- naj, temveč jih čim prej posadi- mo. Presajamo v godno in prej dobro pripravljeno zemljo. Ko sadimo, računajmo s tem, da trajnice trpe zaradi utrujenosti tal, zato ne sadimo rastlin istega botaničnega rodu na mesto, kjer so rastle že prej, temveč z njimi kolobarimo. Ko trajnice deli- mo, velja opozoriti še na to, da smo posebej pozorni na v kore- ninsko grudo vraščene korenin- ske plevele in jih odstranimo do sleherne koreninice. V ZELENJAVNEM VRTU je sredi marca zadnji čas za setev črnega korena. ČTa pri nas ni kdo ve kako razširjena vrtnina, čeprav je v prehrani zelo upora- ben in koristen. Črni koren ali vrtni kačjak, zaradi slastnega korena imenovan tudi zimski beluš, vsebuje vitamine B 1, B 2 in C ter insulin, ima pa zelo malo kalorij. V prihrani se koren pri- pravljavraznihoblikah: kotna- dev, ocvrt ali popečen, speciali- teta pa so tudi mladi cvetni pop- ki in cvetna stebla. Jemo tudi lis- te in poganjke rastlin, ki so pre- zimile. Ima svojstven in prijet- nejši grenkobni okus, podoben redkvi in repi. Črni koren glede na rastišče nima posebnih zahtev, prenaša tudi rahlo senco. Tla morajo biti globoka in rodovitna, najbolj pa mu ustrezajoobilno gnojena hu- mozno-ilovante ali peščene zemlje. Seme je podolgovato, iz- tegnjene oblike, črne barve, krhko in lomljivo. Zato ga seje- mo ročno v 3 cm globoke in 20 cm razmaknjene jarke. Pokrije- mo ga s kompostnico in rahlo potlačimo. Sejance redčimo na 10 cm razdaljo, posevek pa red- no okopavamo in uničujemo plevel. Rastna doba je najmanj 6 mesecev. Korene lahko pričnemo ko- pati v jeseni, ko dosežejo vsaj 20 cm dolžine, in jih kopljemo vse do pomladi, če pa so za uporabo pretanki (le debelosti svinčnika), jih pustimo v tleh, da se odebelijo, in jih pobiramo šele naslednjo jesen. Zaradi ko- reninskih ogrščic črnega korena ne smemo gojiti, kjer jepred tem rastel paradižnik. (***) Po hiokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pride- lujemo zaradi lista, od 12. do 14. in od 21. do 23. marca, zaradi plodov od 14. do 16. in od 23. do 25. marca, zaradai korenike od 17. dol 9. mar- ca ter zaradi cveta in zdravilna zelišča 20. marca. •>Miran Glušič, ing. agr. Kako posadimo sadno sadiko. TEDNIK - 16.MAREC 1995 ŠPORT -15 JUDO Drava zopet odJIična y soboto je v Lendavi potekalo mednarodno tekmovanje vjudu za pokal Lendave. Udeležilo se gaje 310 tekmovalcev in tekmovalk iz 28 klubov Madžarske, Hrvaške in Slovenije. ^ Barve ptujske Drave je zastopalo 13 tekmovalcev v treh starostnih kategorijah. Med mlajšimi dečki je Jure Šmigoc do 30 kg po treh odličnih borbah osvojil bronasto medaljo, Dani Kmetec pa je v isti kategoriji po treh zmagah v borbi za 3. mesto žal moral priznati pre- moč nasprotnika iz Hrvaške in je na koncu zasedel odlično 5. mesto. Aleš Krajnc je v najštevilčnejši ka- tegoriji do 34 kg osvojil odlično 3. mesto, še večji uspeh pa je dosegel Emin Muratovič, ki je do 38 kg osvojil 2. mesto. V kategoriji mlajših dečkov so tekmovali tudi Zagoršek do 38 kg, Franjkovič do 46 kg in Kuserbanj do 34 kg, a so žal moral priznati premoč nasprot- nika v 1. kolu. Ekipa starejših dečkov je doka- zala, da sodi v sam vrh tudi v med- narodni konkurenci. Do 42 kg je Damir Rajkovača osvojil odlično 3. mesto. Z osvojitvijo srebrnih medalj sta blestela Sašo Brmež v do 42 kg in Egon Predikaka do 46 kg. V višjih kategorijah so tekmo- valci bili izpostavljeni močnemu pritisku, saj so na prvo borbo čaka- li po lOalivečur. Kljub temu jeNi- kola Senečič do 71 kg ponovil uspeh z državnega prvenstva in osvojil odlično 1. mersto,nad71 kg pa je Miha Prime po izenačeni borbi za 3. mesto žal moral priznati premoč nasprotnika iz Hrvaške. Do 61 kg med starejšimi delica- mi je Majda Hamler svoj debitant- ski nastop okronala z bronasto me- Ekipa tnlajšili dečkov Judo kluba Drava. daljo. Mlada ekipa ptujske Drave je s tem nastopom dokazala, da je od njih moč pričakovati blesteče rezultate tudi na velikih medna- rodnih tekmovanji. Judo klub Gorišnica pa je v Len- davi sodeloval z enim mlajšim in petimi starejšimi dečki. Pri mlajših dečkih je v kategoriji do 50 kg Boštjan Kolednik dosegel 5. mesto, pri stareših dečkih pa je do 46 kg Denis Rus bil L, do 50 kg Donald Rus 2., Damjan Ivančič 5. in Mirnes Alič 5. V kategoriji do 71 kg je Filip Žnidarič dosegel 3. mesto. Simon Starček PORTNE NOVICE ODBOJKA • Marsel - Mežica 3:0 Ptujčanke so srečanje začele zelo prepričljivo. Bile so učinko- vite z napadalnim blokom in za- nesljive v polju. Gostje so poiz- kušale s številnimi menjavami, izrabili so tudi oba odmora, ven- dar nikakor niso prišle do prave igre. Bile so najslabša ekipa, kar jih je v spomladanskem kolu gos- tovalo v Ptuju. Za uspeh domače ekipe so zaslužne vse igralke. V soboto bodo igralke Marsela gostovale v Murski Soboti, kjer se bodo srečale z ekipo Pomurja. l.Z. KOLESARSTVO • Dirka v Italiji V nedeljo, 12. marca, so se sta- rejši mladinci Kolesarskega klu- ba Perutnina udeležili 100 km dolge krožne dirke v Ramuscellu (Italija), ki je bila speljana po rav- ninskem terenu. Na njej je bila prisotna vsa slovenska elita. Prvi krog od devetih so odpelja- li taktično. V tretjem je fante poživil leteči cilj, pri katerem je Ptujčan Boštjan Arnuš zasedel 2. mesto. Takoj po sprintu je sledil prvi resnejši pobeg desetih kole- sarjev, med katerimi je bil tudi ptujski reprezentant Miran Kel- ner, vendar so jih po silovitem forsiranju polovili. V zadnjem, devetem krogu se je peterica kole- sarjev, med katerimi je bil spet ak- tivni Kelner, ponovno odločila za pobeg in ta jim je tudi uspel. Za pravo presenečenje pa je poskrbel Peter Purg, ki jih je dohitel po solo pobegu in poskušal pomagati Kelnerju. V ciljnem sprintu je bil najspretnejši Bergant iz Roga, Kelner in Purg pa sta zasedla 5. ter 6. mesto. Z nastopom drugih naših smo lahko zadovoljni, saj so kot ekipa odličo nadzorovali po- tek dirke. Sergej K. ŠAH • Vodi Robert Roškar Na tretjem hitropoteznem prvenstvu Šahovskega društva Ptuj je med dvanajstimi ude- leženci zmagal mladinec, MK Robert Roškar, ki je zbral 10 točk. Na naslednja mesta so se uvrstili: Boris Žlender 8,5, Zlatko Roškar 8, Janko Bohak 7,5, Viktor Pernat 6, IgorIlijaž5 itd. Tudi v skupnem seštevku po- sebnega točkovanja za leto 1995 vodi s 40 točkami Robert Roškar (2 turnirja), 2. Boris Žlender 32 (3), 3. Janko Bohak 28 (3), 4. Zlat- ko Roškar 24 (3), 5. Viktor Pernat 22,5 (3) itd. Naslednji turnir bo v petek, 7. aprila. Silva Razlag NAMIZNI TENIS Odlična dekleta NTK Petovio v soboto, 11., in nedeljo, 12. ^ marca, je bilo v dvorani v Ra- dencih 4. državno prvenstvo v namiznem tenisu za članice in člane posamezno, za dvojice in mešane dvojice. Igralo je tudi pet igralk NTK Petovia. Vse ra- zen Luknerjeve so se v predtek- movalnih kolih z zmagami uvr- stile v finalno skupno 24 naj- boljših. V finalni skupini je žal v prvem kolu izgubila Mlakarje- va, Safranova, Isteničeva in Mojsilovičeva pa so zmagale, nato pa naletele na same repre- zentantke. Mojsilovičeva je iz- gubila proti Dermastji (ka- snejši državni prvakinji) in tako osvojila odlično 9. mesto. Isteničeva je izgubila proti Gu- zeljevi in se uvrstila prav tako kot Safrabnova po porazu proti Ignjatovičevi na 9. do 16. mes- to. Največje presenečenje 4. državnega prvenstva pa je vse- kakor osvojitev bronaste me- dalje dvojice Mojsilovič (Peto- via) in Šmid (Olimpija). Odlično sta se uvrstili še dvojici Safran-Lukner ter Istenič-Mla- kar. Isteničeva je dosegla še uvrstitev v mešanih dvojicah s partnerjem Horvatom (Morav- ske Toplice). Vse navedene dvojice so se uvrstile od 5. do 8. mesta, kar je izjemen uspeh deklet na državnem prvenstvu. Tako so s svojimi dobrimi igra- mi potrdile odlično 5. mesto v 1. državni ligi. Čestitke pa zasluži tudi sod- nik - član NTK Petovia Boštjan Novak, saj je ob drugih sodni- kih iz Ptuja prav on dobil čast kot najboljši sodnik soditi v fi- nalu moških med Robertom Smrekarjem in Gregorjem Komcem. Državni prvak je drugič zaporedoma postal Robi Smrekar, Boštjan je igro vodil brez napak in avtoritativno. Upamo, da bo postal prvi med- narodni sodnik iz Ptuja. Ivan Pšajd KLUB BORILNIH VESCIN PTUJ/VELIKO MEDNARODNIH TEKMOVANJ To soboto v Ptuju! v Klubu borilnih veščin Ptuj so si za leto 1995 zadali velike načrte, to pa v praksi pomeni veliko delati s tekmovalci, posebno še s tistimi, ki dosegajo dobre rezultate na tek- movanjih v domovini in tujini. Že letos so se tekmovalci udeležili dveh mendarodnih tekmovanj v Italiji, kjer so dosegli lepe uspehe in na tak način dostojno zastopali barve svojega kluba. 26. februarja je bilo v Nervianu v bližini Milana v Italiji prijateljsko srečanje reprezentanc Italije in Slovenije v kick boxingu - semi kontaktu. Tokrat je tekmoval za reprezentanco Slovenije tudi Ptujčan Branko Fidler, sicer standardni reprezentant. Dosegel je soliden rezultat, predvsem pa si pridobil eno mednarodno izkušnjo več. 5. marca pa se je reprezentanca Slovenije udeležila mednarodnega ekipnega pokalnega tekmovanja v semi kontaktu v kraju Campono- gara v bližini Benetk v Italiji. Tek- movale so ekipe: Italija A, Italija B, Hrvatska, Španija in Slovenija. Tokrat sta bila v reprezentanci Slo- venije dva tekmovalca iz ptujskega kluba, in sicer Branko Fidler in Alojz Vidovič. Oba sta se odlično borila in dosegla imenitne rezulta- te. Zlasti se je izkazal Alojz Vido- vič, ki je zmagal v treh borbah, ena pa je bila nerešena. Branko Fidler je zmagal v dveh borbah. Rezultati ekipno: 1. Italija A - 7 točk; 2. Slovenja-6točk; 3. Španija - 5 točk; 4. Italija B - 2 točki in 5. Hrvatska-O toč. • •• Naslednje mednarodno tekmo- vanje v semi kontaktu bo v Ptuju v dvorani Center v soboto, 18. mar- ca, ob 20. uri. Pomerili se bosta re- prezentanci Slovenije in Avstrije. Vabljeni, tekma bo vredna ogleda! Za Slovenjo bo nastopilo pet čla- nov iz Ptuja: Leon Kaučevič, Branko Fidler, Alojz Vidovič, Saša Prelog in Maja Ozmec. Franc Slodnjak ROKOMET Drava - Fructal 28:23(16:12) Ptuj - športna dvorana Cen- ter, gledalcev 500, sodnika Ju- ratovec z Vrhnike in Puntarič iz Logatca. Drava: Valenko, Mlakar, A. Potočnjak 1, N. Potočnjak 2, Hrnjadovič 8, Pisar, Vugrinec 6, Terbuc, Belšak 6, Osterc 5, Zuran In Mikolič. Rokometaši ptujske Drave tokrat niso razočarali polne dvorane. Od samega začetka srečanja so prišli v vodstvo in to zadržali vse do konca srečanja. Gostje so se jim približali in re- zultat dvakrat izenačili v ob- dobju od 10. do 14. minute, nato pa so domačini z nekaj za- porednimi zadetki prišli do vodstva s šestimi zadetki. Gost- je so v zadnjem delu prvega dela dosegli dva zadetka in prišli na razliko štirih zadetkov. Začetek drugega polčasa je pripadel gostom, ki so dosegli dva zaporedna zadetka in se domačim približali. To pa je bilo vse od njih. Domačini so v petdeseti minuti vodili že s sed- mimi zadetki in tako srečanje tudi dobili. To je vsekakor pomembna zmaga za ptujske rokometaše. V srečanju proti Ajdovcem so zai- graližeboljevobrambi innapa- du. Ni pa še to igra, ki bi dajala nekakšno zanesljivost. Še pose- bej v napadu je bilo tokrat pre- več na hitro in brezglavo izpel- janih akcij. Drava v soboto ob 18. uri igra v svoji dvorani proti ekipi Inženiring Sarbek iz Litije. Po- trebno je zmagati ter seodlepiti zasledovalcem na lestvici sku- pine za izpad. Litijani so nam- reč izgubili točko proti Inlesu in to je verjetno razplet, ki gre Ptujčanom na roko. Zmagati bo potrebno proti Litijanom in Ribničanom, izrabiti prednost treh zaporednih tekem pred svojimi navijači. Danilo Klajnšek POHORJE / ČETRTO ODPRTO DP VPARASKIJU Zahtevne vremen- ske razmere težavne tudi za reprezentante Pohorski grebeni so tri dni gos- tili 40 padalcev iz Slovenije, Češke in Hrvaške, ki so se pome- rili v osmih skokih na cilj in dveh veleslalomskih tekih. Smučali so pri Arehu, ploščico cilja pa so na- mestili sredi pobočja, po katerem sicer smučajo za zlato lisico. Sončno spomladansko vreme je povzročilo številne vzgonske to- kove in druge piše, ki so padalce pošteno ovirali pri doskoku. Tako niti reprezentanti, ki so si- cer sposobni mnogokrat skočiti na ničlo, niso uspeli vedno zadeti ploščice. Kljub temu so nekateri padalci skakali zelo dobro. Med njimi jebil tudi ptujski tekmovalec Mirko Vršič, ki se je v skokih uvrstil na odlične 3. mesto, zaradi nekoliko slabšega smučanja pa je pristal v skupnem seštevku na 5. mestu. Pri članih in mladincih je zmagal Čeh Martin Kumžak, drugi najboljši med člani je bil Roman Pogačar, Elan Lesce, tretji pa Dušan Inti- har, Mont Alpina Lesce. Uspešni so bili tudi drugi ptujski tekmoval- ci, in sicer 11. Janez Haložan, 12. Matej Kostanjevec, 16. Aleksan- der Čuš ... V mladinski konkurenci je tek- movalo 11 udeležencev. Ptujčani so se uvrstili na 3. mesto Matej Kostanjevec, na 4. mesto Alek- sander Čuš, na 5. mesto pa mladi Aleš Zamuda. Med desetimi ekipami je zmaga- la ekipa državnih reprezentantov Elan iz Lesc, druga je bila češka ekipa, tretja pa hrvaška državna re- prezentanca Ekos. Ptujski ekipi, ki ju je vodil Miro Vindiš, sta se uvr- stili na četrto in peto mesto. Z državnim prvenstvom v para- skiju se je pričelo obdobje aktivnih priprav padalcev na spomladansko sezono. Ptujske padalce čaka prva preizkušnja maja v Avstriji, kjer se bodo pomerili v skokih na cilj v mednarodni konkurenci. M. Zupanič NOGOMET 2. SLOVENSKA LIGA RADEČE PAPIR - DRAVA 0:0 Radeče - gledalcev 300, sodnik Šturm iz Ljubljane. Drava: Brodnjak, Koren, Pucko, Žolek, Ramšak, Janžeko- vič, Korber, Tomaž Emeršič, Baškovič, Milan Emeršič in Vesen- jak. Nogometaši Drave so v dveh pomladnih kolih osvojili tri točke. Po zmagi nad vodilnim Šmartnim so sedaj prinesli še točko iz Radeč, ki je izrednega pomena v borbi za zgornji del prvenstvene razpredelnice. Z malo več sreče bi se lahko Ptujčani vrnili še z drugo točko. Prikazali so zelo borbeno igro, in če bodo tako nadaljevali, se ni po- trebno bati za obstanek v drugo- ligaški konkurenci. Samo pridno nabiranje točk jih lahko pripelje do želenega cilja. Nova priložnost bo že v nedel- jo, ko gostijo na ptujskem stadio- nu ekipo Solinarja iz Pirana, ki v pomladanskem delu prvenstva ni najbolje startal, pa tudi močno oslabljen je, saj ga je zapustil "li- bero" Omanovič. Tekma bo vse prej kot lahka. Zmaga bi prinesla še večjo zanesljivost in psiho- loško stabilnost. • MLADINCI / PIRAN- DRAVA 3:0 Mladinci Drave so gostovali v Piranu in nepričakovano visoko izgubili z domačo enajslerico. so na sedmem mestu s 17 točkami. • KADETI / PIRAN - DRAVA 2:1 Po izenačeni igri so kadeti Dra- ve klonili z minimalnim izidom. Trenutno so na predzadnjem mestu s 6 točkami, a z minimal- nim zaostankom. Danilo Klajnšek 3. SLOVENSKA LIGA - VZHOD Od tekmovanja v 3. SNL - vzhod je odstopila ekipa Svoboda iz Brežic. Rezultati tekem iz je- senskega dela se tej ekipi prizna- jo, tekme v pomladanskem delu pa se ne določijo. Ekipa Impola iz Slovenske Bistrice se je preime- novala in tekmuje pod imenom Bistrica. Rezultati tekem 14. kroga: Bi- strica - Pohorje 2:0, Šentjur - Po- brežje 3:1, OMV Starše - Slovenj Gradec 3:1, Dravograd - Renkov- ci 0:0, Kovinar - KOB Ford 1:1. l.ALUMINIJ...........................12 9 1 2 30:18 19 2.ŠENTJUR............................13 8 2 3 36:15 18 3. DRAVOGRAD.....................13 7 3 3 21:21 17 4,BAK0VCI............................12 6 4 2 32:11 16 5. KOB FORD..........................13 7 2 4 35:20 16 6. BISTRICA............................13 6 3 4 23:19 15 7.P0H0RJE...........................13 4 6 3 19:18 14 8.0MVSTARŠE......................13 5 2 6 14:14 12 9.K0VINAR -2.......................13 5 4 4 13:14 12 lO.RENKOVCI........................13 4 3 6 14:15 11 11.SVOBODA.........................12 2 2 8 15:32 6 12. SLOVENJ GRADEC............13 1 3 9 11:29 5 13. POBREŽJE........................13 1 1 11 12:49 3 Razpored tekem 15. kroga: so- bota, 18. marca, ob 15. uri: Alu- minij - Kovinar, KOB Ford - Dravograd, Renkovci - OMV Starše, Slovenj Gradec - Šentjur, Pobrežje-Bakovci, ekipi Bistrice in Pohorja sta prosti. MEDNARODNI POKAL VETERANOV V soboto bo začetek mednarod- nega pokala veteranov, ki so ga poimenovali ALPE-PANONIJA OLD BOYS CUP '95. Nastopilo bo osem ekip iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije (Čakovec, Celje, Ku- tina, Medveščak, Celovec, Velen- je, Varaždin in Velika Nedelja), igrajo pa na izpadanje, zato gostje na tekmo pripeljejo sodnike iz svoje države. Starejši igralci Veli- ke Nedelje se bodo v prvem kolu v svoji dvorani pomerili z Varaždinčani. Tekmo bodo začeli ob 19.30, po prvenstveni tekmi druge moške lige Velika Nedelja-Brežice. l.k. STRELSKE VESTI Šampioni podravske regije Sašo Porok, Alenka Peteršič, Madja RaušI in Ludvik Pšajd V soboto, 11. marca, je bilo v Sloven- ski Bistrici prvo prvenstvo podravske regije v streljanju z zračnim stand- ardnim orožjem. Ptujski strelci z zračno pištolo so zmagali v vseh ka- tegorijah, mladinka Alenka Peteršič pa je poleg občinskega osvojila še re- gijsko zlato. Mladinska ekipa SD Ptuj v sestavi Bruno Šincer, Sašo Porok in Pavel Fabrici je bila ekipni prvak s 1415 krogi. Posamezno pa so ptujski strel- ci osvojili tele medalje: Sašo Porok zlato s 539 krogi. Bruno Šincer srebrno s 504 krogi in Pavel Fabrici bronasto. Pri članicah je bila po pričakovanjih najboljša strelka Majda RaušI z odličnimi 350 krogi pred klubsko ko- legico Matejo Rozman. Člani so ekipno premagali glavne na- sprotnike strelce iz Ruš za več kot sto krogov. Če bi prijavili dve ekipi, bi obe izpolnili norme za državno prvenstvo, zasedli pa bi prvo in drugo mesto, a ima vsako društvo pravico prijaviti le eno ekipo in Ptujčani so v sestavi Alojz Trstenjak, Ludvig Pšajd in Ja- nez Štuhec s 1691 krogi postali ekip- ni zmagovalci. Posamezno so ptujski strelci osvojili prvih šest mest, prvak regije pa je najmlajši član prve ekipe Ludvik Pšajd s 568 krogi, s krogom manj je Janez Štuhec osvojil srebro, občinski prvak Alojz Trstenjak je bil s 556 krogi tretji, četrti pa Srečko Šeruga s 547 krogi. Skoraj vsi strelci iz Ptuja, ki so se ude- ležili regijskega prvenstva, so izpolni- li normo za nastop na državnem prvenstvu. Trener Kramberger je s formo ptuj- skih strelcev več kot zadovoljen. Slavko Ivanovič • PTUJČANI - EKIPNIIN POSAMIČNI DRŽAVNI PRVA- KI Več kot sedemsto slovenskih strel- cev je tekmovalo v različnih kategori- jah, da bi si priborili pravico nastopa v finalu državne dopisne lige 1. marca. Ptuj je začel z devetnajstimi strelci, do polfinala pa so se prebili samo člani in članice z zračno pištolo. V enotni kategorji so člani SD Ptuj zma- gali s 70 krogi razlike in osvojili pokal Slovenije v trajno last. Ekipa Ptuja je nastopala v sestavi Sašo Porok (356 krogov), Slavko ivanovič (363 kro- gov) in Milan Stražišar (369 krogov). Članice so v sestavi Alenka Peteršič (346), Majda RaušI (357) in Mateja Rozman (312) s 1015 krogi za tri kro- ge zgrešile srebro, za dva bronasto in so bile kot najboljša ženska ekipa odlične četrte. Ptujčani so slavili zmago tudi v posa- mični konkurenci. Milan Stražišar je postal državni prvak v dopisni ligi s pištolo s 369 krogi, Ivanovič je bil s 363 krogi tretji. Majda RajušI s 357 peta, mladinec Sašo Porok pa s 356 sedmi. Majda in Sašo sta tudi najbol- je uvrščena članica oz. mladinec Slo- venije. • IVANOVIČ DRUGI MED VETERANI Veterani so imeli svoje državno prvenstvo 12. marca v Ljubljani. Iz Ptuja je bilo v predtekmovanju de- vet tekmovalcev, v finale pa sta se uvrstila Alojz Koželj s puško in Slavko Ivanovič s pištolo. Koželj se zaradi bolezni ni udeležeil finalnega dela tekmovanja, Ivanovič pa je v konku- renci nad 50 let s 179 krogi osvojil srebrno medaljo. Slavko Ivanovič • OBČINSKO PRVENSTVO S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO OSZ je v nedeljo, 5. marca, organizi- rala prvenstvo društev z območja nekdanje občine Ptuj. Udeležile so se ga ekipe iz Kidričevega, Dornave, Juršincev, Trnovske vasi in Ptuja. Ekipni rezultati: 1. Kidričevo - 943 kro- gov, 2. MIP Ptuj - 925 krogov, 3. Juršinci "Željka" 909 krogov. Posamezno - člani: 1. Ludvik Pšajd ml. - 335 krogov, 2. Franc Ljubeč - 334 krogov, 3. Zvonko Mlakar - 325 krogov. Mladinci: 1. Simon Šoštarič - 254 kro- gov, 2. Jože Vurcer - 223 krogov, 3. Boštjan Vajdič - 222 krogov. Pionirji: 1. Marjan Gril -168 krogov, 2. David Cigula - 163 krogov, 3. Rober Šimenko -161 krogov. A.M. • V NEDELJO REGIJSKO PRVENSTVO V nedeljo, 19. marca, bo Strelska zve- za Ptuj organizirala 1. regijsko prvenstvo v nacionalnem programu (serijska puška). Pričakujejo strelce iz 15 društev podravske regije. 16 - ZA RAZVEDRILO 16. MAREC 1995- TEDNIK TEDNIK -16. MAREC 1995 ZA KRATEK CAS-19 Info-glasbene novice! Info - kviz Ali ste uganili, kateri pevec/pev- ka je na sliki? Izrežiie kupon (rešitve brez kupona ne veljajo!), vpišite njegovo/njeno ime, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emo- ne Merkurja Ptuj podarili CD. Predštirinajstimi dnevi jebilana sliki Edit Piaf. Nagrado prejme Dušan Šiker, Aškerčeva 12, Ma- ribor. Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: četrtek, 23. marca. reševalec: naslov: ime pevca na sliki: Kaj nas lahko bolj osreči v nekem trenutku kot dobra glasba in prijazna beseda pri- jatelja? Ljudje pa smo ujeti v svojem sistemu, ki nas srka vase in nam preprečuje bolj sproščeno življenje z več zaba- ve. KARYN WHITE je k sodelo- vanju povabila producenta in pevca Babyfacea, ki je dobil grammyja za skladbo When can I see you. Novi duo KA- RYN & BABYFACE prepeva novo soul pesem CAN I STAY WITHYOU. (****) Ameriška soul skupna JO- DECI pomaga novincem iz skupine K-CHINHEALEY v njihovi prvi skladbi If you think you're lonelynow. (***) Teddy Rileyje pomagal vko- vati med zvezde Michaela jacksona, sedaj pa eden naj- boljših producentov pomaga tudi ženskemu triu BROWN- STONE v prvencu If you love me. (***) >>> V letu 1994 se je na glasbeno prizorišče vrnil tudi eden iz- med legendarnih ameriških soul pevcev BARRY WHITE z balado Practice what you Preach. Z novega albuma The icon is love prihaja že druga pe- sem COME ON. (***) j Naslednji novinci, ki jih; omenjam in prihajajo iz ZDA, so člani skupine BLESSED UNION OF SOULS S balado I believe. (****) >>> Nemška techno skupina U96 je zaslovela s svojo podmorni- co Das boat, ponovni uspeh pa si obetajo s komadom Club bizarre. (***) 20 FINGERS, združeni z ni- zozemsko pevko GILETTE, še zmeraj osvajajo evropska ple- sišča s komadom Short Dick Mon. Dvajset prstov pa je to- krat krenilo v bolj ročk vode v komadu Mr. Personality. tVtV.V Najstniška britanska skupi- na EAST 17 je naredila prvi "boom" z ljubezensko balado Stay another day. Z albuma Steam pa so fantje poslali malo pare in dežja v komadu Let it rain. (****) Irski ročk kvartet THE CRANBERRIES so še zmeraj visoko na lestvicah s skladba- ma Zombie in Ode to my fami- ly. Kot tretja pesem z albuma No need to argue prihaja pe- sem I can't be with you. (****) Alternativni rockerji iz ban- da STONE ROSES SO lani doživljali novo pomlad s sklad- bo Love spreads, sedaj pa upa- jo na uspeh z balado Ten Sto- reylovesong. (***) Med skupino The The in Midnight Oil bi uvrstil skupino THE BOG RADLEYS, ki SO se prebudili s pesmijo Wake up BOO. (****) BOY GEORGE je bil na- zadnje na glasbeni sceni s film- sko uspešnico The Cryin' Game. Po dveletni pavzi se vrača z ročk priredbo Iggyja Popa in skladbo Funtime. (***) FAITH NO MORE so imeli mega uspešnico Easy, ki ji sledi novi album King for the day ... fool for a lifetime in malo ostrejša ročk skladba Digging the grave. Ameriška ročk zasedba FI- REHOUSE je v začetku 90. zaslovela z balado When I look into your eyes. In ko pogledate svoj i dragi v oči, j i lahko spusti- te tudi novo pesem zasedbe FIREHOUSE, ki se imenuje I live mylifeforyou. (^***) VAN HALEN so novi album naslovili z Balance, novo skladbo pa z Can't stop loving you. (***) Britanski band DURAN DU- RAN se je na festivalu v San Remu predstavil z "belimi lažmi" v skladbi White lies. (****) Veliki zmagovalec 37. pode- litve gramyjev je bil s štirimi kipci BRUCE SPRINGSTE- EN. BRUCE ima na tržišču s ploščami Greatest hits album s štirinajstimi starimi uspešni- cami in štirimi novimi. Od sta- rih hitov najdete na albumu pesmi: Bom to run, Born in the USA, Lucky town, Human touch in Streets of Philadeop- hia. Kot prvo novo pesem pa je BRUCE izdal pesem Murder incorporated! (****) David Breznik popularnih 10 1. an angel - the kelly family 2.0 id pop in an oak - rednex 3. tears don 't lie - mark 'oh 4. somedayrilbe saturday night-BonJovI 5. ho i d me, thrill me, kiss me i everlasting love - gloria estefan 6. about a giri; the man who sold the world - nirvana 7. here comes the hotstepper - inlkamoze 8. strong enough - sheryl crow 9. here igo-2 uniimited 10. take abow- madonna Lestvico POPUL\RNIH K) lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med20.in23.uro.) Mladi dopisniki .............................. " ....... IZ DNEVNIKA štorklja Dolgonoga potuje na jug. In da ne pozabi, kaj se ji je dogajalo, piše dnevnik. Sreda, 24. septembra Groza! Spet je prišla jesen. Žal me kot vsako leto tudi letos čaka naporno potovanje. Upam, da nas letos ne bo vodila spet tista štorklja. Uh, kako jo sovražim! Enkrat bi lahko bila glavna jaz. Četrtek, 25. september Zjutraj smo se vse štorklje od- pravile na pot. Preletele smo de- set kilometrov. Tedaj smo mora- le glasovati in izvoliti glavno štorkljo, ki nas bo vodila. Na mojo veliko nesrečo je bila izvol- jena Belica. Uh! Petek, 26. september Preletele smo Severno Afriko. Še vedno je glavna Belica. Nisem vedela, da nas bo lahko vodila celo en dan. Komaj čakam, da pridemo na Slonokoščeno obalo. Torek, 30. september Danes sem videla ob reki Nil dosti prijateljev. Tam smo si malo odpočili. Kako sem se sme- jala, ko je Strupenka prestrašila Belko. Tako se je prestrašila, da je štrbunknila v reko in si uma- zala svoje bilo perje. Še zdaj me od smeha boli trebuh. Ha, ha! Sreda, 8. oktober Bližamo se Slonokoščeni obali. Tam bomo čez nekaj dni. Juhu- hu! Sobota, 11. oktober Prispeli smo! Spet se lepo val- jam po visoki travi. Na obisk sta prišli Slonova Nelica in gospod Orangutan Ficko. Te počitnice bom preživela tako, da bom to važno Belko iz- podrinila z njenega visokega mesta. Upam, da bom na poti do- mov glavna jaz. B. Cačič, 6. b OŠ Ormož SLAMA V GLAVI Leto 2000... Izumijo prvega ro- bota - človeka. Vozil se je z av- tom in hodil po ulicah kot drugi ljudje. Nekoč sem ga srečal tudi jaz. Predstavil se mi je kot Peter. Mislil sem, da je človek. Pogo- varjala sva se in hodila po mestu. "Od kod si?" vprašam. "Iz Tokia na Japonskem," od- govori. "Res? Nisi videti kot Japonec." "Pa sem Japonec. Izumila sta me dva Japonca." "Izumila? Hočeš reči rodila, kajne?" "Ne, jaz sem robot." "Kako pa to, da znaš slo- venščino?" vprašam začudeno. "Znam vse jezike na svetu in tudi imena spreminjam iz jezika v jezik." "Torej lahko delaš mnogo raz- ličnih stvari"? se zamislim. "Ja! Lahko dvigujem težke predmete, rešujem matematične enačbe in ti povem veliko o tisti vrsti živali, ki jo vidim." "Gotovo si že lačen. Greš jest?" "Ja, kaj boš pa ti jedel?" "Jaz ne jem, ker sem robot." Odšla sva v restavracijo in naj- del sem se. Nato je povedal, da mora oditi, ker bo drugače za- mudil avion. Stekel je čez cesto. O, ne! Takrat je pripeljal avto in ga podrl na tla. Stekel sem bliže in ga pogledal. Glavo je imel raz- polovljeno. Notri je bila slama. Žalosten sem odšel dokov in razmišljal, v katerem delu je imel možgane. Jani Slivnik, 8. r. OŠ Cirkovce PADEC S SMUČMI Nekega lepega zimskega dne je pozvonilo na vratih. K meni sta prišli sestrični. Ker je bil sneg in je bilo toplo, smo se šle smučat. Hrib ni bil posebno visok in pobočje ni bilo strmo. Najprej sem se po hribu zapeljala jaz, po- tem pa še sestrični. Ko smo se vozile po hribu navzdol, smo ve- likokrat padle. Čez nekaj časa smo sklenile, da si bomo naredile skakalnico. Odhitele smo domov po lopate in jo začele graditi. Ko smo jo končale, smo si nataknile smuči in odhitele na hrib. Prva se je peljala sestrična Lucija in skočila. Za njo sem skočila jaz. Naenkrat pa se je sestrična Anja spustila po bregu in pred skakal- nico padla. Ker so jo smuči po- tegnile naprej, nam jo je razdrla. Naveličale smo se skakanja in smučanja. Šle smo delat sneženega moža. Bil je velik kar dva metra in pol. Snežaku smo naredile oči, nos, usta in gumbe. Nataknile smo mu tudi klobuk in metlo. Po nekaj čudovitih urah na snegu smo se vrnile domov. Doma nas je že čakal topel čaj in sendvič. Jasmina Zagoršek, 6. a OŠDornava ISKANJE ZAKLADA Bile so razburljive poletne počinice. Pri nas sta bila bratra- nec in sestrična. Dolgočasili smo se; ma televiziji ni bilo nič zani- mivega, pa tudi v toplice nismo mogli, ker nismo imeli prevoza. Odločili smo se, da obiščemo mojo babico. Babica je bila vsa srečna, ko smo prišli k njej. Nama z bratom je večkrat pripovedovala zgodbe, ki so bile zanimive za marsikoga. Prosili smo jo, ali nam vsem pove še kakšno zgodbo. In res je začela pripovedovati: "Nekoč, ko sem bila še jaz maj- hen otrok, je bilo tukaj veliko morje. Ravno ta zgradba, v kateri smo, je bila pisarna šefa prista- nišča. Nekega dne se je ob prista- nišču zasidrala velika ladja in na njej je pisalo Zakladnica tisočlet- ja. Možje so imeli na glavah veli- ke črne klobuke in na enem očesu sončna očala. Metali so iz nje nekakšne škatle, ki so poto- nile. Kjer je vaša hiša, je bila ta- krat velika skala. Tista ladja je bila od nje oddaljena sto metrov. Drugi dan ni bilo o ladji niti sle- dov." Nam so ušesa malo zrastla. Ko smo odšli od babice, nas je prev- zela misel o zakladih, ki so lahko bili blizu nas. Odločili smo se, da raziščemo okrog naše hiše. Iskali smo in iskali, a odkrili nismo ničesar. V hipu se je zmračilo. Bilo nas je strah. Hitro smo ste- kli proti domu. Bratranec se je med potjo spotaknil. Nekaj mu je zašumelo pod nogami. Stekel sem domov po svetilko, da smo posvetili v luknjo. Bratranec je potegnil iz nje škatlo. Bila je sta- ra, skoraj nismo mogli razbrati, iz kakšnega materiala je. Hitro smo jo odnesli domov. Takoj smo jo očistili. Napočil je trenu- tek, ko jo je bilo treba odpreti. To sva opravila z bratrancem. V njej je bila samo pajčevina in niti dna ni imela. Bili smo presenečeni, saj smo pričakovali, da bo v njej nekaj posebnega. Kljub temu pa smo bili srečni, saj smo si ob iskanju zapolnili dolg popoldan, pa tudi prepričali smo se, da je lahko skriti zaklad tudi pajčevina v škatli. Rena to Bratušek, 6. a OŠ Videm 20-POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV 16. MAREC 1995- TEDNIK PREJELI SMO VEČ PISATI O MANJŠIH LOKALNIH ORGANIZATORJIH NOBINOF Tako kot ves svet se bodo tudi mlada slovenska država in vse tis- te države, ki so aktivno pripomog- le k zlomu nemške nacistične države in njenih zaveznikov, le- tos, ko poteka 50 let od kapitulaci- ja omenjene države, spomnile mnogih zgodovinskih dogodkov iz tistega časa, organizirale več spominskih proslav in se pokloni- la spominu tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za osvoboditev svo- je domovine. Nekaj takih proslav je letos že bilo tudi na območju bivše ptujske občine, kot npr. v Bratislavcih, kjer je 9.2.1945 pad- lo sedem aktivistov OF, med nji- mi trije člani Okrajnega odbora OF za ptujski okraj. O tej spomin- ski slovesnosti sta bila krajše poročilo in fotografija objavljena v Tedniku št. 7/95. Poročanje o ta- kih slovesnosti je potrebno po- hvaliti, obenem pa izraziti željo mnogih, ki jih zanimata NOB in OF, da se vsaj o tistih lokalnih or- ganizatorjih osvobodilnega gi- banja in borbe, ki so postali žrtve okupatorja, čim več ugotovi, napiše in objavi v časopisih. Ker so mnoge stvari iz tistega časa bile že objavljene, npr. v Ptujskem zborniku 11 iz leta 1962, novinarju ne bo težko priti do nekaterih po- datkov in jih objaviti ter na ta način nekaterim čitalcem osvežiti spomin, nekatere, ki o takratnih časih nič ali pa skoraj nič ne vedo, pa podučiti. Prepričan sem, da mnogi občani, ki hodijo po ulici, označeni "Natašina pot" v Ptuju, ne vedo, da je ta ulica dobila naziv po bivši članici Okrajnega odbora OF Mimici Legvart z ilegalnim imenom Nataša, trgovki iz Stojncev pri Sv. Marku, ki je po pripovedovanju njene matere (glej knjižico "Markovci ob 150. obletnici ustanovitve šole in ob 15. obletnici osvoboditve") že ta- koj leta 1941 začela sodelovati z OF in je partizanom pošiljala hra- no, blago za obleko in tudi orožje. V začetku julija 1944 je odšla v ile- galo. Glede na to, ker zgodovinarji NOB govorijo o "Natašini skupi- ni", mislim, da je prav ona bila idejna voditeljica več aktivistov OF, ki so skupaj delali, izvajali razne akcije itd. Dne 9. 2. 1945 pa so v Bratislavcih na Polenšaku tako ona kot še dve članici in štirje člani njene skupine v boju s pre- močnim sovražnikom junaško padli. Ker življenje in delo mno- gih v boju z okupatorjem padlih t. i. lokalnih organizatorjev NOB in OF še ni docela ugotovljeno in za- pisano, niti ni v nekaterih prime- rih ugotovljeno, kdo so resnične osebe, ki so v raznih pisnih doku- mentih navedene v Ptujskem zborniku omenjene le z ilegalnim imenom, mislim, da bi sedaj ob 50. obletnici zmage nad fašizmom bilo prav, če bi naši poklicni zgo- dovinarji ob pomoči borčevskih organizacij, muzejskih zbirk, še živečih prič itd. ugotovili o omen- jenih osebah širši javnosti doslej neznano življenjsko pot, zlasti pa njihovo delovanje med okupacijo. Take ugotovitve pa naj bi potem novinarji prek svojih časopisov posredovali javnosti. •» Mirko Kostanjevec TEKSTILNA INDUSTRIJA PRED ZLOMOM Gospa Silva Žabot, oglašamo se vam na vaše pisanje in ga želimo v celoti demantirati. Kot prvo, v po- polnosti zanikamo, da je vseeno, v katerem sindikatu so delavke. Ni- kakor ne morete trditi, da ima vaš sindikat enake cilje kol naš. Ne- odvisni sindikati Slovenije ima- mo popolnoma druga izhodišča nekomunističnega izvora, in sicer zraven klasičnega sindikata pro- grama še nacionalno delničarstvo (delavsko delničarstvo), zato ne kategoriziramo svojih članov kot mezdnih delavcev ali proletarcev, temveč kot solastnike podjetij in svobodne državljane (temeljna razlika). Naši izvirni projekti so deželna ureditev, nacionalno del- ničarstvo z bojem proti divjim privatizacijam in korupciji, proti nekontrolirani prodaji slovenske- ga premoženja tujcem in špeku- lantom, nov lik Slovenca v vseh vidikih družbenega življenja itd. Naša organizacija je bila usta- novljena še za časa SFRJ izmed se- paratistov in disidentov proti ta- kratni fevdalni eliti. Večina čla- nov NSS je izstopila iz tedanje vaše organizacije, ki je članstvo nasilno držalo v svojih rokah in ki je podpirala partijski režim. Vaša organizacija je samo spremenila ime in si nadela videz "demokra- tične", kar lahko dokažemo, saj ste še v tem letu imena članic NSS, ki so izstopile iz ZSSS, javno izobe- sili v vitrini - enako kot v povoj- nih časih, ko je režim javno izo- bešal in objavljal imena "sovražni- kov" na plakatih po ulicah in me- dijih. Edino, kar se je do danes spremenilo, je to, da naše članice ne bodo ustreljene kot kidričevski talci. Upamo, da sedaj vi in občani vi- dite, da je vaša organizacija samo naslednica sindikata, kijev prete- klosti podpiral boljševistično dik- taturo in rdeče kmere. Iz primera DELTA vidimo, da metode niso spremenjene. Zato nikakor ne moremo pristati na vašo tezo, da smo iz istega testa in da imamo iste cilje, saj se prištevamo k novi slovenski levici, ki pač ne ustreza rdečekmerskim merilom levice in desnice. Vaše pisanje je verjetno bilo namenjeno, da se zadeva DELTA pozabi in tok dogodkov preusmeri v razmišljanje, da je vse v najlepšem redu, da so problemi drugje in ali so Neodvisni sindi- kati sploh potrebni. Glavni pro- blemi so v podjetju DELTA in ne v takšni meri drugje, kot želite prikazati. Za konec vam še enkrat ponav- ljamo, da ne želimo, da nas istove- tite z vašim prenovljenim komu- nističnim sindikatom, in da naši cilji niso vaši. Glede na članek na splošno pa tole: ni nujno, da ptica, ki lepo poje, zna tudi leteti. Ljudje vaše sorte pa v naši organizaciji niso zaželeni. Območni svet NSS Ptuj - predsednik Zdenko Kolar TEDNIK -16. MAREC 1995 POSLOVNA SPOROČILA - 21 PREJELI SMO ODPRTO PISMO MINISTROMA DR. BOŽIDARJU VOLJČU IN ADREJU ŠTERU Spoštovana ministra, obračam se na vaju v zvezi z dogodkom, ki se je nedavno dogodil v Velenju, kjer so zdravstveni delavci s pomočjo policije, kot da lovijo najhujše teroriste, aretirali štiri- inštiridesetletno občanko ter njenega mladoletnega sina in jo pod prisilo odvedli v psihia- trično bolnišnico. Policija je pri tem uporabila plinska in inter- ventna sredstva, kar nas spo- minja na stare "dobre" boljševis- tične čase. Gospodje politiki, z "bolnico" in mladoletnim otro- kom se ne ravna tako. Neodvisni sindikati Slovenije smo vas v enem prejšnjih pisem v primeru dr. J. R. že opozorili na metode, ki jih je uporabljala prejšnja, sedaj prenovljena oblast in katere delo ste tudi vi, pa niste pokazali nobenega pravega inter- esa,da bi nam prisluhnili, kaj seje in kaj se še dogaja v naši državi, ko je režim nezaželene ljudi s pomočjo psihiatrije in drugih vej oblasti "nevtraliziral". S tem, ko je J. R. "uspel" s svojimi stavkovni- mi zahtevami, je očitno preostala problematika psihiatrije in dru- gih vej oblasti pometena pod pre- progo. Praksa pa ponovno potrju- je, da se na tem področju ni spre- menilo popolnom nič. Očitno se bo moralo dogoditi še več takšnih primerov, da se boste ponovno šli gasilcev in reševali svoje stolčke, namesto da bi na- pravili red v državnih ustanovah. Zaradi tega vama, spoštovana mi- nistra, enako kot županu Velenja predlagam v razmislek, če je vsaj deloma res, kar je poročal časnik Večer, da sami razmislita, ali ste resnično sposobna opravljati svo- je delo. Če so za napake podreje- nih morali prevzeti odgovornost sedaj bivši ministri g. Jazbinšek, g. Kozinc, g. Janša, ga. Puhar, jo prevzemita v tem primeru tudi vidva. Sedaj popolnoma razumem po- litično elito, ki v nekaterih prime- rih takoj zažene vik in krik (De- pala vas, Celovec ...), ko pa gre za "bolno" občanko in njenega sina, pa niti psi ne lajajo, kaj šele da bi se karavana ustavila, da bi lahko kdo izstopil. Očitno so v tej državi dvojna merila in dve kategoriji državljanov, in sicer brezma- dežnih in "onih ta drugih". S spoštovanjem! Predsednik predsedstva NSS: Rastko Plohi V velegitkem stanovar^u obračun med ^licijo In ttanovalko Bolnico s silo na zdravljenje OB<^ANKI, KI BI PO MNICNJU ZDRAVNIKOV MORAIj^ V BOLNIŠNICO. JE POMAGAL TUDI NJEN ŠESTNAJSTI.EINI SIN Ne zmotil sc pogosto, da bi morali celo policisit pomaga- li, da bolnika spravijo v ustrc/no zdravstveno ustano- vo, Piclekli leden s« je to zf^odilo v Velenju. Ker obt^anka sama ni hotela v psihiatrično hoIniAnico, so zdravstveni dcta\ci zdprovilt Id pom<.< policiste Pri p<.>s- rcdnvm^ju pa se j« vne) piavi spopad, saj }e občanki pris- kočil na pomi»f njcii 16-lcliii iin. Oba so na koncu celo vklenili Dva policislii sta bild pn tcni posredovanju tH>]e ranjena in nastala jc precejšnja gmoina tkoda. Stirijn^iiiidcseticma občanka, ki se je zaradi dučno v/nc- mtrjid:! druge stanovalce, se napadalno vedla in grozila. da je posredovat celo ve- lenjski župan Uhireznin. oganoni jc poslal dopis, naj ukrepajo po svojih priMoj noslih. Vendar velenjski zdravstveni delavci sami bol- nice niso mogli poslali n.i zdravljenje v psihiatrično bolniitnico, ker be je prcii njimi zaklcnihi v $trfno\anji, V sredo z\ečcr sla direktor zdravstvenega doma in zdravnik, ki je občanko zdiavil, dokler ni zdrMvtjcnja OpustjU, zaprosila (wlifijo za takojšnjo ponutč, da pt>Č pi^lici- je polrebn,«, su polidil.t tudi dcJiirni piciskiniilni sodnik iu dcžonii di?.i\ni inJilcc Vendar holnua ludi lokral na piigovarjanjc zdravnika ni hotela odpreii, ampak jc začela vse taliti, /pravnik je poklical obrtnika, da odpre V stanovanju je bil z bol- nico ie njen sin, in ta jc, ko so hoteli odpreti vrata, proti zdravstvenemu osebju upo- rabil sol/itni Kprcj. Tedaj so ludi p(.^licisli uporabili plin- ska sredstva. Toda ko so priSli v predprosior, sla se bolnica in sin umaknila v dnevno sobo In zalotila vra- ta Hkrati Sla piičcla metali skozi stekleni del nad vrati razne stvari; inventar in dru- go sla metala ludi skozi okno. Ker je bt)inicd zjgro- zila. da bo skočila skozi okno. hO poklicali na pomoč gasilce, da sti p<.>d olno pos- tavili blii7,inn. Med stvarmi, ki so priletele skozi zastekl- jeno odprtino nad viali, jc hild tudi manjitii sekira in ud policistov jc • i<'V ^1J po glavi Zaradi ' - ^ . ii[.irdiija so se policis- 1, i-Vin*!!! lA resncjjto akcijo. UiHKdbili so plinska sredst- va, intervencijske čelade in IČiie. Bolnico in njenega sina so obvladali in vklenlti. Zdravstveni delavci so nato bolnico odpeljali v bol- nišnico, sina pa so po preg- ledu pri zdravniku pridriali na velenjski policijski ptisla- Take akcije zdravstvenega osebja, okrepljenega s polici- jo, nekateri niso odobravati. Mi>ogi so drugačnega mnen- ja Žc prc\cČkral sc je nam- reč zgodilo kaj tragičnega, ker ptisiojni niso pravočasno posredovali V tem primeru naj bt hi! Inko resen p»i«g nujen PODJETNIŠKI KOTIČEK/NOVA CVETLIČARNA VIJOLICA bogatejše Prve dni marca je Milena Stopar v Slomškovi ulici 16 odprla cveličarno "Vijolica" z izbrano ponudbo lončnic, re- zanega cvetja. aranžmajev za raz- lične priložnosti, vencev in drugega, kar sodi k cvetju. Pri Stoparjevih je cvetličarstvo družin- ska tradicija, nova cveličarna pa druga, ki so jo odprli. Če si boste želeli polepšati dan, si kupiti cvet ali lončnico, vas bodo v "Vijolici" zelo veseli. juršinci / strokovno ocenjevanje vin Vinogradniki in kletarji so prinesli na strokovno ocenjevanje vin, kije bilo ponedeljek v lovskem domu v Juršincih, kar 104 vzor- ce lanskega vinskega pridelka. Prireditev je pripravilo Društvo vinogradnikov in sad- jarjev Ptuj, strokovno komisijo pa so sestavljali znani enologi; predsednik mag. Tone Vodov- nik in člani mag. Tone Skaza, inž. Jani Gonc, inž. Franjo Ja- ger in dipl. inž. Lidija Veber. Dosežene so bile tele uvrstitve: # zvrsti oziroma mešano belo vino: 1. Janez Druzovič, Derbetinci, 17,44 točk; 2. Alojz Kaučič, Juršinci, 17 točk; 3. Slavko Vesenjak, Placarovci, 16,88 točk... # šipon: 1. Alojz Herga, Gabrnik, 17,76 točk; 2. Janko Matjašič, Zagorci, 17,24 točk; 3. Ivan Šuen, Sakušak, 16,68 točk # laški rizling: 1. Roman Bec, Zagorci, 17,74 točk; 2. Janez Kostanjevec, Gibina, 17,66 točk; 3. Ivan Petreno, Savci, 17,54 točk... # beli pinot: 1. Janez Druzo- vič, Drbetinci, 17,70 točk; 2. Si- mon Toplak, Juršinci, 17,64 točk; 3. Milan Kodba, Juršinci, 17,18 točk... 0 chardonnay: 1. Janez Dru- zovič, Drbetinci, 18,10 točk; 2. Stanko Toplak, Mostje, 17,40 Strokovna komisija med ocenjevan- jem vin v Juršincih. točk... # sivi pinot: 1. Janez Druzo- vič, Drbetinci, 17,96 točk. # kerner: 1. Kocuvan, Cer- kvenjak, 17,98 točk; 2. Stanko Toplak, Mostje, 17,02 točki; 3. Janez Druzovič, Drbetinci, 16,80 točk... # renski rizling: 1. Simon Toplak, Juršinci, 18,44 točk; 2. Marinka Meznarič, Sakušak, 18,26 točk; 3. Simon Toplak, 18,22 točk... # sauvignon: 1. Roman Bec, Zagorci, 18,22 točk; 2. Alojz Hrga, Dornava, 17,80 točk; 3. Edi Kupčič, Vitomarci, 17,36 točk... # rose: Janko Grdiša, Orešje, 16,60 točk. # traminec: 1. Jože Milošič, Videm pri Ptuju, 18,10 točk. # zeleni silvanec: 1. Bogdan Rečnik,Polana-Hoče, 17,02. # rumeni muškat: I.Janez Druzovič, Drbetinci, 18,82; 2. Alojz Kaučič, Juršinci, 18,50 točk; 3.Ivan Šuen, Sakušak, 18,32 točk; 4. Štefan Gačnik, Bodkovci, 18,02 točk... 0 laški rizling - pozna trga- tev: 1. Jože in Metka Mlinaric, Dornava, 18,24 točk. # sauvignon - pozna trgatev: 1. Jože in Metka Mlinaric, Dor- nava, 18,28 točk. Strokovna komisija je ocenila, da so razstavljenci oziroma last- niki vzorcev dosegli v zadnjih le- tih velik napredek na področju vinogradništva in tudi kletarjen- ja. •>JOS majšperk / problematika poplav; Na povabilo župana občine Majšperk ing. Franca Bezjaka so se v Majšperku minuli te- den sestali predstav- niki Uprave za varstvo okolja in urejanje voda Ljubljana - izpostave Maribor, ptujskega Vodnogospodarskega podjetja, odbor oško- dovancev in predstav- nik občine Slovenska Bistrica. Dogovorili so se, da bodo v pri- hodnje delali pri že pripravljenem projek- tu odprave poplav, vendar pa bo tudi to- krat potrebno počaka- ti na sredstva iz pro- računa, saj se je v zadnjih letih delež teh sredstev vodarstvu bistveno zmanjšal. "Da je bilo v zadnjih letih poplav na našem območju veliko, ni po- trebno poudarjati. S tem so se spremenile tudi gospodarske raz- mere, prav te pa naj bi v prihodnje izboljšali. Vendar tokrat ne bo mogoče mimo proble- matike poplav, saj smo jih imeli od začetka letošnjega leta preveč. Ob tem smo se srečevali še z neprevoznimi ces- tami in dostop do Sta- nečke vasi, Koritnega, Narapelj, Slapa in Janškega Vrha skoraj ni bil mogoč," je na četrt- kovem pogovoru pove- dal župan Franc Bez- jak. Tudi Anton Kovač z Uprave za varstvo okol- ja in urejanje prostora Ljubljana je povedal, da je problem poplav ob Dravinji že dobro poz- nan. "Na cilj želimo pri- ti z ukrepi, ki ne bi ško- dovali okolju, vendar pa vemo, da poplav v celoti ne moremo pre- prečiti. Predvsem želi- mo odpraviti njihovo pogostost, saj so po- plavljena predvsem kmetijska zemljišča, ob tem pa zmanjšati še posledice poplav. Načrtujemo, da bi v zgornjem delu Dravin- je zgradili zadrževal- nik. Za letos imamo pripravljen obsežen program del, ki jih bomo poskušali izpelja- ti, vendar pa bo tudi to- krat vse odvisno od de- narja. Zaenkrat še ne vemo, koliko proračun- skih sredstev bo letos namenjenih vodarst- vu," je povedal Anton Kovač. "Z Dravinjo se ukvar- jamo že dobrih trideset let, pri izvajanju pro- jekta pa smo vse od 1980. leta. Po 17 kilo- metrih opravljenih del smo prišli do Slap, ven- dar se je tam ustavilo. Kjub temu v zadnjih le- tih ugotavljamo, da re- gulacija ni edina rešitev pred poplavami, kajti v ozki dolini Dravinje s preveč vode jih ne mo- remo zaustaviti. Struge ni mogoče poglabljati, edina rešitev je njena širitev. V projektu je načrtovana pridobitev nekaj akumulacij v srednjem toku, prob- lem pa sta tudi zajezitvi pri Tovarnih volnenih izdelkov in v Slapah. Vsi projekti so že nare- jeni, delo naj bi peljali od spodnjega toka Dra- vinje navzgor, skupaj pa je pot dolga kar 25 kilometrov," je med drugim povedal pred- stavnik mariborske Uprave za varstvo okol- ja in urejanje voda Vla- do Kovačič. Po besedah Vlada Kovačiča stane kilome- ter načrtovanih del od 50 do 70 milijonov to- larjev, vendar pa z re- gulacijo vsi problemi poplav ne bodo rešini. Potrebno bo urediti tudi infrastrukturo, saj so že do sedaj poplave naredile precej škode na cestiščih. "V prvih letih izvedbe regulacijskih del je delo teklo dokaj hitro, ven- dar pa se je kaj kmalu zataknilo zaradi po- manjkanja denarnih sredstve. Ob tem smo morali ob Dravinji opraviti številna redna vzdrževalna in ureje- valna dela. Res pa je tudi, da je v zadnjih ne- kaj letih drugačna zgoščenost in višina pa- davin, kar težave s po- plavami še dodatno poslabšuje," je v pogo- voru o problematiki po- plav povedal direktor Vodnogospodarskega podjetja Ptuj Drago Klobučar. Tokrat so lahko svoje mnenje dodali tudi oškodovanci - lastniki kmetijskih zemljišč in gospodarskih objektov ob Dravinji, saj so jim poplave v zadnjem ob- dobju povzročile pre- več škode. Povedali so, da je Dravinja v lan- skem letu od julija do začetka oktobra kar dvanajstkrat poplavila. Zato si bili na zadnjem pogovoru mnenja, da bi se tudi za poplave lahko našla ustrezna rešitev. Za poplavljena območja ob Dravinji so rešitev torej že našli - pripravljeni so projek- ti, počakati bo potreb- no le na zadostno vsoto sredstev za ure- sničevanje načrtova. Posegi na poplavljena območja Dravinje bodo pomenili delno rešitev za prebivalce tam- kajšnjih krajev, smo lahko slišali na četrtko- vem pogovoru. Tatjana Mohorko Kulturni križem la*ažem PTUJ # Danes bo v ptujskem gle- dališču gostovalo Lutkovnogleda- lišče Maribor s predstavo Concer- togrosso. DORNAVA # Jutri bo v domu krajanov za osnovnošolce ob 10. uri predstava Lutkovnega gleda- lišča Maribor Concerto Grosso. PTUJ # Jutri bo ob 19. uri v gale- riji Florijan odprta razstava foto- grafij Bogomirja Lugariča. Pred- stavljene bodo fotografije iz ciklu- sov Ekologija, Drevesa, Voda in Ptujske hiše. DORNAVA # V nedeljo, 19. mar- ca, bo ob 15. uri Prosvetno društvo Cirkulane zaigralo Burko o jezičnem dohtarju. SKORBA # V domu krajanov bo dramska skupina PD Vitomarci uprizorila komedijo Gosposka kmetija. PRAGERSKO • DPD Svoboda Pragersko in Prosvetno društvo Cirkovce prirejata Veseli večer z glasbo, petjem in plesom v nedeljo, 19. marca, ob 19. uri v dvorani na Pragerskem. ORMOŽ • Gledališka skupina Holermus iz Ormoža pripravlja komedijo slavnega francoskega komediografa Moliera Scapinove zvijače. Premiera bo v petek, 17. marca, ob 20. uri v domu kulture v Ormožu. Ponovitev bo v soboto, 18. marca, ob isti uri. Delo režira Milivoj Žemljic. SLOVENSKA BISTRICA • Od 10. marca do 30. aprila razstavlja v 710. učnem centru slovenske voj- ske svoja likovna dela JožeEkart iz Ptuja. PTUJ # Do 2. aprila bodo v bla- govnici MIP Ptuj na ogled slike slovenjebistriške slikarke Jožice Tomazini. PTUJ # Društvo Joga v vsakdan- jem življenju vabi k začetni vadbi joge, ki bo naslednje tri mesece po- tekala enkrat tedensko, ob torkih, med 19.in21.urovtelovadniciOŠ Mladika. Pridite v športni opremi in s seboj prinesite koc. PTUJ # V Miheličevi galeriji je na ogled razstava slik in kipov Bo- risa Žoharja z naslovom Mitologi- ja Žoharjevega kurenta. KINO PTUJ • Do konca tedna je na sporedu ob 18. in 20. uri film Maska, naslednji teden pa ob 20. in 22. uri Rojena morilca. • BRALCI SPRAŠUJETE • • TEDNIK IŠČE ODGOVOR • Poštar noče po siopnUah Iz Arbajterjeve ulice v Ptuju so nam sporočili, da njihov poštar vsaj v dveh primerih ni hotel pri- nesti paketa do stanovanjskih vrat. V enem primeru se je tako do pritličja morala potruditi sta- rejša ženica, ki sicer redko za- pusti stanovanje, saj težko hodi. Drugi stanovalec je moral priti po svoj paket sicer samo iz prve- ga nadstropja, vendar naravnost iz postelje, v pidžami. Ali je poštar dolžan priti do vrat stano- vanja ali ne? Upravnica pošte v Ptuju Ivica Orešek je povedala, da poštar mora priti do stanovanjskih vrat. Ker ima priporočenih pisem, na- kaznic ali paketov veliko, pozvoni najprej na domofonu. Če je stran- ka doma, mora iti potem seveda k njej, razen ko stranka želi sama priti dol. Vsako pošiljko mora dostaviti v roke naslovnika, če ga ni doma, pa mu pusti sporočilo, s katerim pride naslovnik pošiljko iskat na pošto. To pravilo prekršijo na pošti samo ob knjigi četrtletja pri Svetu knjige, saj pri- de takrat isti dan ogromno število knjig in jih poštarji ne morejo nes- ti naenkrat. Sicer pa bi morale stranke vse knjige, plošče, kasete ... po povzetju dobiti v roke, če so v času, ko pride poštar, doma. Upravnica pošte Ivica Orešek je povedala, da lahko stranke svoje pripombe sporočijo njej na števil- ko 771-067. Pripravila M. Zupanič CRNAKROMKA VOZNICA IN SOPOTNICA HUDO RANJENI Na lokalni cesti v Pobrežju, občina Videm pri Ptuju, je v ponedeljek, 6. marca, nekaj po 19. uri je voznica osebnega avtomobila Berta R. pol- krožno obračala na cesti, ker je na- meravala zapeljati na dvorišče stano- vanjske hiše. Med obračanjem je v njen avto trčil voznik osebnega avto- mobila Janez M. iz Male Varnice. Pri trčenju sta bili voznica Berta in sopot- nica Sonja R., obe iz Ptuja, hudo ran- jeni. Materialno škodo na obeh vozi- lih so ocenili na okoli milijon tolarjev. KOLESAR PRED OSEgNIAVTO v sredo, 8. marca, ob 8.30 je po re- gionalni cesti skozi Lovrenc na Drav- skem polju vozil osebni avto Albin I. iz Narapelj v občini Majšperk. Pri Lov- rencu je s stranske ceste predenj za- peljal 75-letni kolesar Janez P. iz Apač. Osebni avto je trčil v kolesarja, in tega je vrglo na vetrobransko ste- klo, od tam pa je padel na cestišče. Hudo ranjenega so prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. ZBIL KOLESARJA IN ODPELJAL v nedeljo, 12. marca, ob enih zju- traj je po lokalni cesti od Gorišnice proti Forminu vozil osebni avto Darko N. iz Osluševcev. V naselju Gajevci je trčil v Franca H., ki se je peljal s kole- som. Kolesar je padel in se hudo ra- nil, voznik pa na kraju nezgode ni počakal. Še isto noč so ga policisti izsledili. ŽENA UMRLA ZARADI DAVLJENJA v sredo, 8. marca, je 72-letni Leo- pold H. iz Podove, občina Rače - Fram, prišel k sosedu in povedal, da je v kuhinji našel mrtvo ženo, 82-letno Ano Huso. Sosed je o tem obvestil UNZ Maribor, zato so si policisti kraj smrti ogledali. V kuhinji so na stenah in pohištvu našli sledove krvi. Čeprav mrliški oglednik na prvi pogled ni opazil na truplu znakov nasilja, so odredili obdukcijo. Patolog je ugoto- vil, da je Ana umrla zaradi poškodb na vratu oziroma davljenja, imela pa je tudi nekaj zlomljenih reber in dru- gih poškodb. Zaradi tega so policisti okolje še enkrat pregledali in se po- govorili z možem pokojne, Leopol- dom H. Ta je preiskovalcem povedal, da sta se s ženo 7. marca zvečer sprla in vnel se je pretep. Ženo je začel da- viti in tiščati k tlom, udarjal pa jo je tudi s svojo berglo. Ko je žena obležala na tleh, je odšel spat. Posledice je spoz- nal šele zjutraj in odšel povedat sose- du. Policisti bodo zoper njega napi- sali kazensko ovadbo in jo dali pris- tojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu. Na izrek kazni bo možakar čakal na prostosti. TRUPELCE NOVOROJENČKA NA SMETIŠČU Na smetišču v Ljutomeru so v pe- tek, 10. marca, delavci našli mrtvega novorojenčka, fantka. Zdravnik je pri obdukciji ugotovil, da se je fantek ro- dil živ in da je bil zdravstveno sposo- ben za normalno življenje. Policisti in preiskovalci sumijo, da gre za deto- mor, zato nadaljujejo preiskavo. IZ CERKVE IZGINILE TRI SLIKE Konec minulega tedna so odkrili, da je v času med 2. februarjem in 11. marcem neznanec vlomil v cerkev Svetih treh kraljev v Ješovcu pri Slo- venski Bistrici. Neznani vlomilec je ukradel tri slike, katerih vrednost ni določena. ODKRILI PRODAJALCA EKSPLOZIVA Kriminalisti UNZ Maribor so v sobo- to zjutraj pri rednem obhodu na ben- cinskem servisu v Moškanjcih po- skušali legitimirati voznika osebnega avtomobila s hrvaško registracijo, a se je temu upiral. Uporabiti so morali strokovni prijem in ugotovili, da gre za Josipa Š., hrvaškega državljana iz okolice Vinice. Pregledali so še nje- gov avtomobil in pod sedežem našli v polivinilasti vrečki 40 nabojev TNT s po 200 grami tega razstreliva in še 24 nabojev s po 100 grami TNT v plas- tičnem ohišju. Josipa Š., ki je ute- meljno osumljen storitve kaznivega dejanja, so privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ptuju, ki je za osumljenca odredil pripor. •♦FF OSEBNA KRONIKA RODILI so ( E.STITAMO: .Anica Moi.iM.1., Senešci 64/'a, Vehka Nedelja - Mateja; Da- nica Medved, Zagrebška 106, Ptuj Vaiicso; Natalija iiau- maii, PdtrOcva 26, Ptuj - Luka; .AIck.sandia Ncnicc, Volkmer- jcva 7, Ptuj - dečka; Martina Jaiicžič, Miklavž 54, Ormož - Dejana; Lidija Ivančič, Ptujska C. 2, Oinui/ - Darjaiia; Ko/ali- ja Majccnovič, Belski Vrh 86, Zavrč - Majo; Jožica Meško, Vičanci ."'2. Velika Ni.'delja - dečka; iJutla Žgct, Maribor- ska 53, Pluj - deklico; Tatjana Pcrnek, Sitcž 13, Stopcuc - dečka; Silva Viher, Skolibrova I I, Ormož - Mateja; Simona Ljubeč, Zg. Hajdina 107/a, Ptuj - Maria; Valerija Motaln- Krajnc, Smrečno 28, Slov. Bi- strica - Denisa; iiojana Ilešič, Vitomarci 56/a - Primoža; Marta Žalar, Ivanjkovci 83 - deklico. UMRLI SO: Rudolf Granda, Vuzmetinci 7, * 1903 - t I. marca 1995; Kristina Horvat, rojena Polanec, Krčevina pri Vurbergu 36. Vurberg, =!: 1938 - t 3. marca 1995; Milko Kaj- zerspergcr, Janški Vrh 21, 1945 -t 5. marca 1995; Rudolf Veršič, Vičanci 7, :i=1913-15. marca 1995; Stanko Slaček, Ul. 5. prckomorske 1, Ptuj, 1930 - 1 6. marca 1995; Anto- nija Selinšek, rojena Zajšek, Dravinjski Vrh 47, ^i0 913 - t 6. marca 1995; Franc Fistra- vec, Gorišnica 52, 1923 -18. marca 1995; Sonja Godec, ro- jena Feguš, Arbajterjeva ul. 4, Ptuj,1958 -t 8, marca 1995; Stanislav Žunko, Spodnja Haj- dina 113, 1920 -t 9. marca 1995. Oten\evanie vina bo 31. mana Društvo vinogradnikom in sadjarjev Haloze in Kmetijska sveto- valna služba Ptuj se že pripravljajo na tradicio- nalno ocenjevanje vina, ki bo letos 31. marca oh 9. uri. Tra- dicionalna prireditev bo to- krat v minoritskem samosta- nu - zibelki 7S0-letne tradici- je vinarstva v Ptuju. Vzorce bodo ocenjevali priznani eno- logi iz Ptuja, Ormoža, Ljuto- mera in Maribora. Organizatorji bodo vzorce zbirali 27. in 28. marca od 9. do 17. ure v minoritskem sa- mostanu - vhod bo s parkirišča za pošto. Prinesti je potrebno 5 litrov vina v vinskih stekle- nicah ali 6 buteljk po 0,75 li- tra. Stroški ocenjevanja znašajo L500 tolarjev za vzo- rec, za več vzorcev enega last- nika pa bo potrebno plačati po tisoč tolarjev. Ocenjevanje vinskih vzorcev bo javno - la^niki vzorcev in drugi ljubi- telji dobrega vina bodo lahko tolej degustirali in prisostvo- vali ocenjevanju.