Izhaja vsak četrtek, Velja t poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem m a dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. , >/, „ . -fl.SOk. Brez pošiljanja na dom xa celo leto . 2 fl. 50 k. , pol leta . 111.30 k. , \ v : -fl-70k. Posamezni listi sc dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in ^ plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
Štv. 7.
V Mariboru 17. februarja 1870.
Teèaj IV.
Pravica.
Pravica je podstava državam. To geslo je imel rajni cesar Franc, geslo je jederno in istinsko. Kakor se podere hram, če se mu podstava izpodbije, tako se podere država, če se ji podstava pravica izpodbije. Smemo pa še iti dalje in reči: Pravica je namen in naloga države.
Kdar gre kmet na dačo, si misli: no, res težko sem si denar nabral, ali nosim ga vedoč, da me zato država brani, da moreni žeti, kar sem sejal, da mi post. lokavi Turki ne odženo živine, ne požgejo hiše, ne izpustijo vina. V isli namen rad daje tudi vsak državljan svojega sina v vojsko. — Država nam brani življenje in imenje proti vnajnemu sovražniku.
Pa tudi doma so vsasi pravde, prepiri, tatvine, moritve in ropstva. Država je, ki nas hrani po svojih postavah sodnikih in vojakih na časti, življenju, premoženju tudi proti domačim sovražnikom. Drživa je tedaj odvetnica pravice ¿a vunaj in znotraj.
Recimo, da je pravica za vse strani spoznana, da je vsaka država pravična, onda je na celem svetu mir. A žali Bože, da so mnenja o pravici v mnogih rečeh jako različna, a tudi z zavestjo se dela krivica.
Kaiseifeld in njegovi vrstniki v državnem zboru pravijo, Nemci naj imajo nadvlado nad Slovani, ker so prvi pa bolj omikani. Nadvlada pa pomeni storiti krivico Slovanom , in izgovarjati se na višo omiko, pomeni grešiti na narodnost Slovanov, kakor bi si oni ne vedli pomagati, ne vedli najti pravice, niti se boriti za njo.
Petrino predlaga, naj se ono, kar Poljaki zahtevajo zase, daje tudi vsem drugim narodom in deželam, iu isti Poljaki in vsi Nemci, razun štirih, predloga ne podpirajo. Poljakom in Nemcem je tedaj praviea, da jaz sam smem žeti in pobirati, vi drugi pa le delajte in plačujte. Vi svobod-neži, aj, aj !
Imamo postavo , da so deželni jeziki v deželi ravno-pravni, in nek uradnik v Radgoni, ki pa ni edin, tolmači to postavo kažoč: če sta nemški in slovenski jezik na Štirskem si v pravici ravnopravna, smem jaz uradnik si izl rati kte-rega jaz uradnik hočem in izberem si nemškega, ti Slovenec davkonoša kot stranka pa molči, saj ne veš, kaj je ravno-pravno8t. Bog me, ko bi Slovenec ne vedel pravice, jo čuti v srcu. Modrovanje uradnikovo pa je tako, kakor je grški sofist dokazal , da sta mladi pes in sin sosedov si brata. Pre pes ima očeta, sosedov sin ima tudi očeta, oba sta sosedova, oba sta sina, tedaj sta si brata. Fuj !
Nadalje, na Češkem je volilni red , ki ga je napravil Šmerling in še zdaj velja, po njem voli 92.000 volilcev enega poslanca in 15.000 volilcev tudi enega. Pomisliti je, da so zadnji voli Ici Nemci, prvi pa Slovani. Tako ima v Dalmaciji 40 tisoč Taljanov proti 400 tisočem Slovanov večino v deželnem zboru, po istem Šinerlingovem volilnem redu. Na Štirskem je % Slovencev in 7/«3 — Vb poslancev slovenskih, na Koroškem pa za 120000 Sloveucev noben slovenski poslanec po istem Šmerlingovem volilnem redu. Enako je s sredniini in visokimi šolami.
Pravica je podstava in celo naloga države. Če se godé v državi reči, ki pravici nasprotujejo in se te prikazni ne odstranijo in so a pomislikom obrnjene proti večini prebivalstva, onda se podstava države ruši in država sama je v
propadu. Tudi je država postala odveč, če se jeu namen ne izpolnuje. Kako bi tudi narodi mogli le hoteti biti člani one države, kder nebi našli pravice, zarad ktere vendar dače plačujejo in svoje sine smrtni nevarnosti žrtvujejo?
Tudi zgodovina uči, da države razpadejo, kder pravica ne vlada, druge države pa se širijo, kder je bramba pravice zagotovljena in pravica in njena družica svoboda najčisteje ohranjena. Kako bi tudi inače biti moglo, oni ki krivico dela, in oni ki krivico trpi, in si zato skuša svojo pravico braniti, sta nasprotnika, celo sovražnika, pride do boja in običajen človek tako kakor običajen narod , se bori rajši do smrti, kakor bi krivico trpel. Gre li vojska med celimi strankami v državi in v veliki meri, kako bi inače biti moglo, nego da država razpade. Podstava pravica je minola, še hram, država sama mora pasti.
Prva lastnost pravice pa je enakost, enaka mera, enaka vaga vsakemu. Zato ima Pravica zavezane oči, da pravo deleča , ne dela razločka med siromakom iu bogatcem, med lepim licem in grdim , med žlahtuikom in prostakom, med nališpanim narodom in prvotnim, ampak pravo deli po istini ne gledeča na osebo, kdo je in kakšna je.
Če zato hoče Avstrija biti in ostati, mora biti vsem narodom enaka, pravična, morajo biti narodi ravnopravni, kako avtonomijo si iščejo dobiti Poljaki, in jo imajo Magjari in Nemci, enako morajo dobiti tudi vsi drngi, Slovani in Romani. V tem smislu se naj ustava prenaredi z ozirom na vse narode in na zgodovinski razvitek in na celoto avstrijsko. Pravica je podstava državam, kjer se podstava podere, tam so razvaline, koje potlej sosed pod svojo streho spravi.
Narodni jezik naj velja!
Veliko je važnih, pa na versko in narodno gibanje, kakor tudi na znanstveno napredovanje jako upljivih vprašanj. Časov duh tirja rešitve; pa kdo bi mogel vse naenkrat rešiti? Nikdo; tudi jaz ne morem. A če tudi ne more vsega, more vendar vsak nekaj. Denes vam hočem odgovarjati na pitanje, kaj je vzrok, da pri nas znanstvo, in vsled omika premalo napreduje?
En vzrok je vsemu slovenskemu svetu dobro znan, Med znanstvenim napredovanjem in med nami je brezno, kterega preskočiti ni moči, in zid, kterega ne bodemo nikdar preplezali. Ta zid, ovo brezno nič drugega ni, kakor taji, ali če po pavlovskem povem, barbarski jezik. Ovi zid bo treba podreti, z njim brezno zasipati. Prirojeni, materni, domači jezik, slovenščino moramo imeti, je sredstvo, brez kterega ne bomo nikdar prišli do znanstva, do prave omike; ker to nikak ni mogoče, in čudežev tam Bog ne čini, kder prirodn» sredstva so iu zadostujo. Nasprotnik božji, nasprotnik zna-stva in omike, in naš sovražnik je torej vsak, bodi Grk ali Scit, nosi mitro ali pinjo, kdorkoli idejno ali potrpno, sredno ali neposredno, uradno ali osebno, v cerkvi ali v državi — naš jezik zametuje ali zaničuje, krade ali ropa, ovira ali izpodriva.
Zatorej je gibanje za narodni jezik kakor za narodnost sploh sveta pravična borba. Svojega jezika ne smemo oddati, ni za cesarja, ni za vero. Cesarju, kar je cesarskega, Bogu, kar božjega; jezik pa je narodov! Vera jezika ne more terjati; vsak jezik je pred njo in po njej ravnopraven.
Cesar ima pravico terjati spoštovanje postav, jezika terjati pozni jesenski, velik, zeleno-rumen, rujavo-pikast; za kuhin-nima pravice. Narodnega jezika ne sme ovirati, ne sme je- sko rabo v vsaki zemlji dober, za jed pa mora dozoreti v mati ni za kazen, m za državno korist. Pravici do narod- vlažni mastni zemlji, da bo posebno slasten in dober za nega jezika se ne sme, in vel)avno ne more odpovedati ni-1 gospodarstvo.
kdor, tudi celi narod ne. Kajti celi narod ni nikdar nai°' 24. (Ka 1 o m a n k a zimska (Calomas kostlicbe svetu, in sedajnost ne sme krivice delati bodočnosti. Naša, Winterbirne) raste po vrlih, polju in navadnih krajih in je pravica je tudi naših potomcev pravica. Naša narodnost in i velike rodovitnosti. Sadje jesenski, precej pozni,' sred ne nas jezik je blago izročeno, depositum, ktero velja potomcem [ velikosti, zelenkast, dišeči; prav dober za vžitek in dober
izročiti, ali brez potomstva umreti!	------—	/t-, ,• .. ^
Nehajte torej, nehajte in zapustite krvavokrivični boj, odstopite od satansko brezbožne vojske zoper narodnost in jezik! Vi ne smete, Bog je svedok , Vi ne smete zmagati. In Vi narodi božji na zemlji! zapustite nemarnost, brauite! se; Bogu in svojim potomcem ste odgovorni.
za gospodarstvo.
(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Umni sadjorejec.
Hruške.
12.	Pikasti tern (PunktirterSommerdorn) raste po navadnih vrtih in krajih, tudi ob stezah. Drevo je veliko, jako trpeče, zdravo in obilne rodovitnosti; raste v težki in peščeni zemlji. Sad je bolj letni, velik, rnjavkast, pa izvrsten za jed in dober za gospodarske potrebe.
13.	Bela maslenka (weisse Herbstbutterbirne) raste po brežinab, vrtih in polju; vendar hoče nekoliko vlažne in nekaj rodovitne ilovce. Sad dozori meseca oktobra, kdaj še poprej; je srednje velikosti, belo-rumen ; izvrsten za jesti, gospodarstvo in sušilo.
14.	Grunckovka (Gninckovec, Winterbirne) se sadi po višinah, vrtih in polju. Drevo je čvrsto, zdravo, nobene čutljivosti, in jako velike rodovitnosti. Sad dozori v pozni jeseni ; je zlo velik, zelen, prav dober za vžitek in dober za gospodarsko rabo.
15.	Podolgovatka (lange grüne Herbstbirne) raste po bregih, vrtih in polju. Drevo je lepo, zdravo, in tudi po odsolnčnih severnih krajih še velike rodovitnosti. Sad dozori meseca oktobra, je srednje velikosti, zelen in zlo dober za jed, dober pa za gospodarstvo.
16.	Sivkajesenska (graue Herbstbutterbirne) se sadi pö navadnih krajih kderkoli. Drevo raste zdravo, in je še celo v nekoliko vlažni zemlji rodovitno. Sad je jesenski, jako priljubljen in čislan, ki se lahko proda; je velik ru-javkast; izvrsten za vžitek, in dober za razno gospodarsko robo.
17.	W ü r t e n b e r š k i kralj (Roi de Wurtemberg) raste po navadnih krajih in vrtih. Drevo je sila rodovitno; hoče pa rodovitno zemljo. Sad dozori v začetku oktobra meseca ali vinotoka, je precej velik, rumen, nekoliko rudeč, jako dober za jed, in dober za gospodarstvo.
18.	Jesenska maslenka (rotbe Herbstbutterbirne) se sadi po navadnih krajih, vrtih in polju. Drevo je čvrsto in zdravo, rodovitno pa posebno v ilovci. Rodi izverstni jesenski sad, srednje velikosti, rujavkast; zlo dober za vžitek, in dober za gospodarsko robo.
19.	Rudeča maslenka bergamotska (rothe Borgamotte) raste po vertib, polju in navaduih krajih. Drevo je zdravo, in jako rodovitno; želi pa toplo zemljo, bolj peščeno. Sad je jesenski, srednje velikosti, sivo-rujav ; jako dober za jed, in dober za gospodarstvo.
20.	Kras an a (Crasanne) se sadi po vertih, polju in navadnih krajih. Drevo in sad je velike vrednosti, ki dozori v pozni jeseni, in je zlo ljubljen, ki se lahko proda na-gloma; je skoraj velik, zelen in prav dober za jesti, dober pa za gospodarsko robo.
21.	M o t o v k a (Wildling von Matte) raste po bregih, vrtih in polju. Drevo povsod rado raste, le v presuhi zemlji ne; je pa zlo rodovitno in prekoredno trpeče. Sad je pozni jesenski, srednje velikosti, zelen, dober za jed in gospodarstvo.
22.	Hardeponka (Hardenponts-Winter Butterbirne) se sadi po vrtih, polju in navadnih krajih; močno in zdravo raste in je jako rodovitno. Sad je jesenski precej pozni, pa zlo čislan; velik, zeleno-rumen, izvrsten za jed in dober za gospodarstvo.
23.	Dilevka (Diel's Butterbirne) sadi se po navad nih krajih, vrtih in polju; drevo jc zlo rodovitno. Sad je
Pod lipo.
(Zbrano je mnogo kmetov pri Ljubomiru.)
S e m e n k o. Kaj pa važnega delajo zdaj naši državni poslanci v dunajski zbornici.
Iglič. Lesenjači, hočete reči. Tam so zdaj po Rech-bauerjevem predlogu začeli odpravljati konkordat.
Brezo ve c. Zakaj pa se pravi dvorana državnega zbora „lesenjača?"
Iglič. Ker je napravljena iz lesa! Prej se je tudi zvala Schmerlingovo gledišče, ktero ime je tudi prav prilično bilo.
S e m e n k o. Tedaj konkordat so spet začeli odpravljati! kaj drugega posla nimajo? Ne morem zapopasti, kaj nam je ta revni konkordat napoti,saj nas celo nič ne stoji! Po mojem mnenju bi mnogo koristnejše bilo , če bi se odpravljali vojaki-; t. j. če bi se znižale ujih številke, ker te nas strašno muogo stojijo, nikder nič ne hasnijo in gospodarstvu se po njih odtegnejo najboljše moči,
L j u b o m i r. Prav imate g. župan. Nas naša vojska strašno mnogo stoji, ali ravno tako se tudi godi drugim velikim vladam, p. Ruska, Pruska, Francoska, Italijanska, vse imajo velike armade.
Iglič. In vse te države nesejo velike armade na kant?
Ljubo mir. Prav imate, ravno tako kakor našo srenjo mnogi ponočni strežaji, o kterih smo govorili danes teden.
S e m e n k o. Res je in Vi ste nam obljubili, da nam daues hočete razložiti, kako bi se dalo v tem pomagati v velikem in v malem. Prosimo razložite nam to!
L j u b o m i r. Naši srenji bi se v tem pomagalo, se ve da, če bi se tudi z drugimi soseskimi srenjami dalo v tej stvari kaj storiti, tak#-le: Župani, predsedniki ali kako se pravi srenjskim predstojnikom, bi se naj -sošli in ustanovili, da se hočejo vsi na enak način in ostro soper3tavljati pote,-panju, klatenju, beračenju itd., in če se na ta način eno uro v okolici noben berač z denari ali z živežem ne bi več podpiral, temuč se taki , ko bi ga popadli, zaprl v kako de-; lavnico, kder bi si toliko zaslužil, kolikor mu je potrebno za |silo; verjemite mi, da v kratkem noben potepuh nebi več i sem prišel, in potem bi pri vsaki srenji en ponočni strežaj zadostoval, ki bi samo pazil na to, če bi po nemarnosti izšel ogenj, da bi ko najhitrej prebivalce na pomoč klical.
S e m e n k o. Kako pa tedaj, če bi pri takem shodu kaki župan res obljubil, da bo po odločbi ravnal, kesnej pa ne bi ostal mož beseda.
L j u b o m i r. Tedaj — to bi se že moralo poprej odločiti — bi morala njegova srenja tirjati od njega odškodovanje kvara, ki se je zgodil po njegovi neskrbnosti, kar bi vsaka srenja gotovo storila, ker vsaka želi mir in varnost.
Sem en k o. Hm! bm! To bi res priganjalo župane k pazljivosti.
Iglič. Ali glejte, g. učitelj, na to mi je prišla neka posebna misel!
L j u b o m i r. Če je misel pametna, le naprej ž njo!
Iglič. Ali se to ne bi dalo izpeljati tudi v velikem, kar ste zdaj povedali v malem ?
Č r t i č. Kako to mislite?
Iglič. Boste taki čuli. Toliko je gotovo, da vse ljudstvo v Evropi želi mir in ga tudi potrebuje.
S e m e n k o. Da, o tem smo vsi ene misli.
Iglič. Skorej v vseh evropskih državah ima tudi ljudstvo zdaj pravico govoriti o vladnih zadevah, kako pa bi tedaj bilo, če bi vse ljudstvo zahtevalo, da bi se zbrala velika skupčina vseh vladarjev, in da bi se k ti skupščini pozvali tudi zastopniki ljudstva, ki bi se pogovarjali o vseh potrebnih zadevah in se konečno s slovesno obljubo zavezali, da hočejo vse skrbeti za mir!
Žalec. Za Boga svetega! Kolikokrat so že neki vladarji s slovesno prisego obljubili , da niti ne mislijo na vojsko, in so vendar kesnej ravno nasprotno storili. Na to se tedaj ni zanašati.
Iglic. Samo me poslušajte dalje! Jaz nisem zastonj rekel, da bi pri taki skupčini morali biti tudi zastopniki ljudstva. Ti bi tedaj tamo tudi morali slovesno izreči , da če bi njih vladar ravnal proti pogodbi in vkljubuo začel vojsko, da bi mu njegovo ljudstvo tedaj vsako pomoč za vojskovanje odteguolo, namreč, da mu ne bi dalo dače, ia da bi vojaki bili potem njih prisege odvezani, iu ne bi šli v boj. Če bi se to zgodilo, tedaj bi rad videl, kako bi se vladar bojeval?
S e m e 11 k o. Da, pe bi vsi ljudje enkrat prišli do tega, da bi tako postopali.
Iglic. Do tega morajo priti, drugače je pa vse zastopanje ljudstva in vse parlamentiranje toliko vredno kakor lanski sneg.
C rtič. Iglic ima celo prav. Ali še ljudstvo hoče dalje žrtvovati vse, kar ima najboljšega, s krvavimi žuli pridobljen denar, in kar je še mnogo več, kri in življenje svojih ljubljenih sinov in sicer samo zato, ker vladar nima nikdar zadosti in hoče zmirom pnvojskovati nove dežele?!
I g 1 i č. če se kaki oče rad preteplje in vsikdar pre pir išče, v krčmi grdo razsaja, kupice in steklenice tere, ktere mora potem plačati cela rodovina s težko zasluženimi denarji; ali tedaj njegovi odraščeni sinovi nebi imeli prav, če bi ga spremljali in če bi hotel razsajati, da bi ga po sili domu peljali.
S e m e n k o. To jim ne more nikdo zabraniti.
Ljubo m i iv Prav me veseli Iglič, da sem Vas na to misel napeljal.
Žalec. Kar je resnica ostane resnica, g. Ljubomir najdejo povsod pravo pripodoho, in kar so nam rekli o velikih in malih razmerah, je celo resnično.
Ljubo m i r. In Iglič je za meno to stvar prav dobro-dalje razlagal, da se morem čuditi, da je to stvar tako dobro zapopal.
Brezo ve c. Zato pa jaz zrr.irom pravim, Iglič more biti minister zuuajnih in notrajnih zadev, drugače Avstrija ne bo prišla do boljšega.
Se m en ko. Jaz pa taki dam svoj glas g. učitelju, ko bo enkrat prišlo do tega, da si bo v Avstriji ljudstvo samo volilo ministre.
Ljub o m i r. Lepa hvala, bojim se vendar, da mi vsi
še ne bomo tega doživeli.--Veseli nas samo, da zidamo
palače v zraku, ker, če se jedna podere, začnemo drugo. — Z Bogom.
Dopis.
Iz Ljutomera. Hočem nektere podobnosti med bivšim in zdajnim bilježnikom ljutomerskim, Högelsbergerjeui in Höchtloiu navesti. Högelsberger ni v gospodarenju svojega premoženja napredoval, in to isto nesrečo ima tudi Höcht!. Hegelsberger je veliko dedšino, Häcbtl pa znamenit iznesek v številni loteriji dobil. Högelsberger je eden naj odličnejih dopisateljev znanega ljubljanskega „Blatnika", in Höchtl jo tudi svoje skušnje čez Idrijo „Tagblatu" zvesto priobčeval. Högelsberger je narodnjake zarad dobička preganjal, in Höchtl ima tudi nad njihovim zatiranjem posebno veselje. Högelsberger, ko je materijalno in moralno propal, je zapustil Ljutomer, in Höchtlu gotovo tudi ne bodo v Lju tomeru rožice cvetele. Ali pa bodo ljutomerski stanovniki — s tem mislim nemškutarje — sirensko petje Höchtlovo tudi tako slepo sledili, ne morem še znati; ali vsa je podoba, ker Ljutomerčani te baže imajo posebno ljubezen do vrtoglavja (Schwindel), rečeglasja (pbrasengeklingel) itd., in malo čutja za bitnost. Oui govorijo o „freiheitu, staats-grundgesetzih", da se na kratko izrazim, kakor kuharica de jure. Kaj pa porečete k sledeči pripovesti.
Pred ls64. letom ni bil sicer Högelsberger župan , ali vendar faktotum v občini; gospodarjenje z občinskim premoženjem se vendar ni dopadlo, in takrat je zdajni župan Steirer po novi šegi Steyer svoj glas v občinskih sejah povzdignil, ter občinskemu odboru zarad gospodarjenja s tožbo pretil. Da sta Högelsberger in St. po tem neprijatelja po-■tala, se razumeva, — ali to neprijatelstvo ui dolgo trpelo, St. seje do županstva popel, in kakor tak tudi ni lahko
računov polagal. On je videl, da ni nič boljši kakorHögels* berger, in ker sta se še v sovraštvu proti Slovencem sla-gala, sta se objela, poljubila, za odpuščenje prosila, od veselja jokala in prisegla, da bosta Slovencem z združenimi močmi na poti stala. Med tem pa se je javno mnenje po trgu razvijalo, da St. tudi ni mož, kteri bi svoji službi kos bil, in da se je tudi on vkljub temu, da je pri vsaki javni priliki refren imel „le složno moji ljubi tržani", (Nur Eintracht meine lieben Mitbürger) bitno razpora vdeleževal.
Ljutomer ima veliko premoženje, pa je tudi bogat na nezdravih lužah. Cesta skoz „Hažgovce" je slabejša kakor navadna občinska cesta, za polepšanje trga se malo ali celo nič ne stori, za to pa se denar izposojuje, obresti pa tako nemarno vtirjavajo, da se je bati znatne zgube.
Pričakujemo, da Hažgavčanci ne bodo dolgo tega mirno gledali, ampak se trsili, da se bo tudi na nje blagoslov občinskega premoženja izlil, in da se bo tudi njihova ulica ali cesta iz predpotopnega stanja v stanje kulture prestavila, ker čas ni več daleč, ob kterem bo nemškutarski zarod (clique) svoje zlonosno gospodstvo izgubil, na njegovo mesto pa bodo Slovenci stopili, kterim Ljutomer tudi sliši. Le imejmo potrpljenje in bodimo stalni, kakor naše geslo, Nulla dies sine liuea (Noben dan brez koraka.)
Politični ogled.
Njih Veličanstvo cesar je sprejel adreso zbornice poslancev, kar seje pred kratkim v zbornici oznanilo.
V	zboruici poslancev se je odobril predlog odseka za prevdarek državnih stroškov, po kterem se bode skoz 10 let vsako leto plačevalo 3,600.000 gld. za cesarsko dvoranstvo. Ediui poslanec Mende se je temu vpiral iu rekel, da se v desetih letih zna mnogo premeuiti, zakaj tedaj tako daleko naprej kaj takega odločiti. Dalje se je sprijela postava, po kteri je delavcem privoljeua pravica koalicije, t. j. postava, po kteri se smejo združevati. Dalmatiuec Kne-zevič je interpeliral vlado, ali ne bo v tej sesiji že predložila zidanje železnice, ki bi vezala Dalmacijo z državo. Plener je obljubil na to odgovoriti -- Predlog je tudi storjen v obeh zbornicah, da se naj poviša plača učiteljem srednih šol. —
V	ogerskem državnem zboru so poslanci neogerskih narodov nasvetovali, naj se magjarsko gledišče nebi podpiralo z državnim denarjem.
Poljski poslauciše zmirom sedijo v dunajskem državnem zboru, čeravno so že 8. t. m. zvedeli, da je v do-tičnem odseku minister Hasner rekel: „Vlada celo poljske rezolucije ne more sprejeti", in čeravno je poljsko demokratično društvo v Lvovu že dalnej celo odločno izreklo, da Poljaki naj izstopijo iz državnega zbora in da naj ne podpirajo s svojim sodelovanjem nemško ministerstvo.
Srbski vladni listi govorijo prav ostro in iz-povedajo pred celim svetom , da Srbija ne bo nikdar dopustila, da bi Turki vzeli, Črno goro. Važno je tudi to, da Turkom očitno pravijo, da bodo naše slovanske moči združene, če bi Turki hoteli vzeti on del slovanske zemlje.
Dalmatinci se ustavljajo ljudskemu popisovanju in tudi protestirajo soper to, da bi se delale nove vojaške trdnjave in ceste. Tedaj še ne bo tako hitro miru v Dalmaciji.
Na Češkem namerjavavlada napraviti med rekama Labo in Veltavo pri Melniku stalen obtrdjen vojaški tabor. Vlada se morebiti boji krvavega upora. — Volitev dr. Brauner ja za mestnega župana v Pragi vlada ni potrdila, ravno tako tudi ni volitve dr. Riger ja potrdila, ki je bil izvoljen za prvome8tnika okrajnega zastopa Hotjeborskega, ker sta oba deklaranta. Lepo spoštovanje srenjske in okrajne avtonomije.
V	Ruski se po večih sodnijskih okrajih s baltiških deželah vpeljavajo mirovne in porotne sodnije, temu pa se tamošni nemški baroni zlo zoperstavljajo, ker po tem zgubijo svoj upliv.
Iz Bukarešta se piše, da je ministerstvo ukazalo, da morajo vsi Židi do dne sv. Deinetrija zapustiti deželo, ki jo še po poprejšnem ukazu niso zapustili, in da se bodo uradniki kaznovali, ki ne bodo za to skrbeli. — V zadnji seji je bil v Bnkarestu viharni prepir, vsled kterega se je ministerstvo odpovedalo, kar ie knez sprejel, zdaj pa je ▼ zadregi, ker ne more najti ministrov.
Pruska zbornica poslancev je našla, da je denarni minister Heydt ravnal proti posojilni postavi, in več izdal kakor je bilo dovoljeno, zbornica je zato sklenola, da se ta stvar mora natenko preiskati.
Iz Pariza so pretekli teden prišle najvažnejše in prav resnobne novine. 7. t. tu. je namreč v mestu nastal velik nemir in zbralo se je mnogo tisoč ljudi; vzrok je bil ta, da je vlada dala s silo zapreti poslanca Rochefort-a, prijatelja republikancev. Rochefort je sicer nagovarjal ljudi, naj se pomirijo, to vendar ni nič pomagalo in ljudstvo je začelo delati barikade in streljati iz pištol. Za republikance še vender ni prišel pravi čas, in noben mestjan se ni vdele-žil punta ; vojaki so zato nemirneže v kratkem brez streljanja vazgnali. Rochefort je zdaj v ječi in ljudstvo je spet nekoliko pomirjeno, misli se vendar, da mir ne bo dolgo trajal.
Italija si nekoliko pomaga, iz proračuna za 1. 1870 se namreč vidi, da se bodo državni stroški za več milijonov pomanjšali.
Türk se posvetuje, kako bi svojo pomorsko vojsko nekoliko okrepil in pomnožil. Bo težko šlo.
Angleški prestolni govor obeta, da se bo ohranil
mir.
Novičar.
(Čitalnice slovenske) so to zimo že napravile ^mnoge prav lepe veselice in besede, znamnje, daje narodno življenje v Sloveniji spet prav živahno. Tako se piše iz Trsta, da se je v tamošui čitalnici začelo spet živo gibanje, in da je v kratkem pristopilo nad 40 novih ud.>v, in da se jih vsak dan več vpisuje. — 2. t. m. je bila na čast Vodnika izvrstna beseda v čitalnici Rojanski, ki si je on dan izvolila pe snika Koseskega za častnega člana. Čitalnica Ljubi j an ska je tudi na on isti dan in v on isti namen napravila veliko besedo, pri kteri se je izvršila v občno pohvalo Dav. Trstenjakova alegorija „Vodnik v Olimpu". Lepe besede so imele dalje čitalnice: Ljutomerska, slov. Bistrička, Žavska, Postojnska in Mariborska. Vse se giblje, vse dela, le tako naprej če hočemo zmagati. Živele čitalnice slovenske.
CŽeleznica ljubljansko-trebiška) se prav marljivo dela, čeravno je mnogo snega in velik mraz, vendar dela na nji na dan 5250 delavcev.
(V Loki blizo zidanega mosta na Stajarslcem) se 1 kratkem osnovala nova čitalnica, ktere glavni namen bode
— — -----77 ~ - ---------j - — f »	II	f \
knjige, časopise itd.) pa ne iz besede „ples".
(Zlata Praga) ima po novem štenju 230.000 prebival cev, kterih je od leta 1857 narastlo za 14.525 duš.
(„Društvo dobroSinjenja) vzajemne pomoči slavjanske pod zaštitom njegove visostt Aali Paše", je imenovalo dr. V Zamika, deželnega poslanca za svojega častnega uda in mu poslalo, lepo, v slovenskih barvah izdelano diplomo.
(Istrijani) v Kastvi so poslali škofu Strossmayerju če Stitko zarad njegovega možatega obnašauja pri vesolnetn zboru v Rimu. Strossmayer se je telegrafično zahvalil.
dem o kterih se gotovo vč, da ne vejo slovenski, vloge se bodo reševale nemški itd.
in po neki posebni nadvladni zmožnosti plemena, ktera je že plemenu prirojena. Tako se post. v Ogerski množijo Rumuni na škodo više izobraženih Madiarov.
(Nova kmetijska šola v Gorici) ne je odprla 25. januarja t. 1. slovesno v deželni dvorani. Govoril je pri tej priložnosti deželni glavar Pace; kojega govor je učitelj kmetijske iole g. Pavše tudi slovenski ponavljal; potem je govoril c. k. okrajni glavar Bar. Pino italijanski in slovenski, za njim predsednik kmetijske družbe g. Coronini in Oblsen , vodja novega učilišča. Najbolj se je dopal govor g. Coroninita, ki je posebno povdarjal mnoge zasluge bivšega ministra grofa Potockiga za povzdigo kmetijstva v Avstriji. Vpisanih učencev je zdaj že 66. Bog daj srečo.
(Loška občina poleg zidanega mosta) je poslala zaupnico g. okrajnemu glavarju Vratiču.
(Baron Kubeck) sedajni deželni prvosednik na Koroškem je pristopil k učiteljskemu društvu za Koroško , in je ob enem izročil temu društvu 400 gold. iz zapuščine Pfltigel-nove. Res prav lepo darilo, kakih bi bilo potrebno tudi drugim učiteljskim društvom.
(Potrjene šolske postave) o pravicah ljudskih šol so: V Zgornjem Avstrijskem, Solnogradskem, Češkem, Moravskem, Koroškem in Vorarlberškem. Stajarci in Kranjci pa še le naj čakajo.
(Novi svet.) Neki človek, ki je bil leta 1832 obsojen ječo do smrti in sicer zarad tega, ker se je vdeležil raz-bojnega umora, je pred kratkim bil po milosti izpuščen iz ječe. Ko je prišel ven ni poznal niti železnice niti telegrafa.
(Velika starost.) V št. Poltnu na Avstrijskem je pred kratkim umrl neki tamošni mestnjan, ki je bil 126 let star. Zapustil je 7 otrok, 4 unuke in 2 praunuka.
Slavni srenji sv. Donata pri Rogatcu.
Prinesla sta „Slovenski Gospodar" v štev. 2 in „Slov. Narod" v štev. 6 Vaš meni mili pozdrav in zahvalo za hranitev slovenskih pravic v deželnem zboru Štirskem. Ta glas meni tembolj do srca sega, ker pride od mojih bližnjih prijateljev, od mojih vrlih volilcev.
Milo je viditi, kako Slovenci se hvaležne skažejo vsakemu njim dobro botečemu, tudi za male zasluge, viditi, kako se užge duša za dušo v ljubezni do naroda, in kako prc-šinja ljudstvo resnobuo prepričanje, da za slovenski rod na svetu ni drugega otetja iz svojega pogubljivega in žalostnega stanja , nego zedinjenje vseh Slovencev v eno državo-pravno skupino. Dokler tega ne dosežemo, naj bo to zedinjenje vedno naše geslo; vse drugo, kar je treba, bo potem prišlo.
Naj sprejme slavna srenja od mene izraz visokega spoštovanja in srčne zahvale.
Borovje, dne 9. februarja 1870.
M. Herman, slovenski poslanec.
Tržna cena	C3 t- 03	3 a	>	o C o .o	>	a	>	0 'S*
pretekli teden.	>■ >			C a S	O			o<
	fl.	k.	fl.	8.	fl. 1 k.		fl.	T
Pšenice vagan (drevenka	4	15	4	55	5	—	4	20
Rži „ ... .	2	65	2	85	3	30	2	80
Ječmena „ ... .	2	70	0	00	3	60	0	_
Ovsa „ ... .	1	80	2	10	2	—	2	_
Tiiršice (koruze) vagan .	2	70	2	90	2	80	2	50
Ajde „	2	60	2	80	2	75	2	20
Prosa „	2	26	2	80	3	50	2	70
Krompirja „	1	25	1	25	1	25	1	20
Govedine fuDt ....	—	19	—	25	—	24	—	25
Teletnine ....	_	24	_	26	—,	24	_	26
Svinjetine črstve funt	—	25	_	26	—	24	—	26
Drv 86" trdih seženj (Klafter) .	10	—	10	50	9	—	12	
n rt rt • •	—	—	6	20	0	00		—
„ 36" mehkih „	4	—	0	00	6	70	8	50
» 18" „ „	—	—	0	00	—	—	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	55	—	60
„ „ mehkega „ „	—	50	—	50	—	50	—	50
Sena cent ....	2	—	1	90	1	30	1	80
Slame cent v šopah	1	40	1	30	0	85	1	20
„ „ za steljo	1	10	0	90	0	65	—	80
Slanine (špeha) cent	88	—■	27	00	36	—	28	—
Jajec pet za _______	—	10	i —	10	—	10	—	10
Cesarski zlat velja 5 fl. 82 kr. a. v. A/.i jo srebra 121.35. llarodno drž. posojilo 70.45. Loterijne »ročke. V Gradcu 12. februarja 1870: 86 62 OO 7 V Prihodno srečkanje je 26. februarja 1870.
lO
Vsak gosp. naročnik, ki se bode zdaj oglasil, še dobi vse liste tega tečaja „SI. Gospodarja."